PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni c Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni! :
-a
?_	5'

Cena 700 lir Leto XLII. št. 200 (12.525)
Trst, torek, 26. avgusta 1
Po zaustavitvi gibanja cen v juliju
Avgusta inflacija spet naglo narašča
RIM — Tudi avgusta se bo po vsem videzu rast inflacije omejila na zmerne zneske, toda zaustavitev cen na drobno, ki se je pokazala v preteklem juliju, se v tem mesecu ne bo obdržala. Tako je vsaj soditi po prvih in še neuradnih podatkih, oziroma napovedih, ki so jih včeraj izdali glede gibanja cen na drobno za družine delavcev in uradnikov statistični uradi italijanskih velikih občin na severu države, ki kažejo na, pa čeprav skromno, ponovno naraščanje skoraj povsod, z izjemo Bologne. Povprečni mesečni indeks rasti nadrobnih cen na bi torej avgusta narastel za 0,1 do 0,2 odstotka, tako da bil tendenčni pokazatelj inflacije dosegel (v zadnjih 12 mesecih) 5,9 odstotka, srednja inflacijska stopnja Pa bi se morala ustaliti na 7,3 odstotka.
Najbolj so se cene blaga in storitev v tem mesecu (ki sicer zaradi množičnih dopustov in zapore trgovskih obratov ni za inflacijo med najbolj »nevarnimi«) dvignile v Genovi, in sicer kar za pol odstotka, tako da je v tem mestu letna inflacijska stopnja ponovno po-
skočila na 6,1 odstotka (medtem ko je bila julija že padla na 5,9 odstotka). V Milanu so se avgusta cene dvignile za 0,2 odstotka, letna tendenčna inflacija je pa obstala že tretji mesec na 6,2 odstotka. Podobno je bilo tudi v Turinu, kjer so se v povprečju razne vrste blaga in storitev podražile za 0,1 odstotka, letna inflacija se pa ni premaknila in je obstala na 6,1 odstotka. Bolje se je godilo Bologni, kjer so cene obstale na julijski ravni, torej brez podražitev, zaradi tega se je pa letna inflacijska stopnja znižala s 5,3 na čistih 5 odstotkov.
Posebej navajamo podrobnejše podatke za Trst, kjer so se po občinskem statističnem uradu cene avgusta dvignile za 0,1 odstotka, pri čemer je rast inflacije v zad njem letu dosegla komaj 4,5 odstotka, občutno manj kot v drugih upoštevanih mestih.
Nekateri izvedenci pripisujejo ponovno gibanje inflacije navzgor relativnemu (ponovnemu po dolgih padcih) povišanju cen petrolejskih proizvodov, zlasti plinskega olja za ogrevanje ob nakupih za zimske zaloge.
T:
>
~
bi
ro
S
!>
O
—
s
S
V teh dneh se iztekajo tudi politični d
Se v tem tednu vladna rž s i o finančnem zakonu in klestenju
RIM — Predsednik vlade Craxi bi se moral danes vrniti s svojega tunizijskega dopusta. Po vsej verjetnosti bo njegovo prvo dejanje sklic ministrskega sveta, bržkone za četrtek ali petek. Na dnevnem redu bo, kot je znano že dolgo, finančni zakon za leto 1987. Ministra za zaklad Goria in za proračun Romita sta že pripravila prvi dokument kot osnovo za razpravo, ki sta ga naslovila Osnutek smernic za državni proračun 1987, v katerem med drugim trdita, da so smotri finančnega zakona stabilizacija splošnega davčnega pritiska v odstotku notranjega kosmatega proizvoda na raven lanskega; zajezitev tekočih državnih izdatkov (brez obresti) prav tako na lansko realno raven, torej s poviškom 4 odstotkov k letu in 3 v naslednjih dveh letih, kolikor znaša predvidena inflacija; o-vrednotenje stroškov za naložbe s poviškom 7,5 odstotka leta 1987 in 7 odstotkov v dveh naslednjih letih.
V včerajšnjem intervjuju je minister Romita dejal, da je treba »prej imeti splošno sliko proračuna, zlasti glede dohodkov, preden se govori o morebitnih klestenjih izdatkov«. Žal, če bo do tega prišlo, je pristavil, bo klestenje zadevalo vedno iste postav ke socialnih storitev. Kar Romita ni povedal je, da so klestenja že predvidena (Goria je to jasno povedal), zlasti občutna glede zdravstvenih sto-
ritev. Toda pot zakona bržkone ne bo lahka, in je lahko napovedati, da bo potrebna več kot ena seja vlade.
V vladni večini so namreč gledišča drugačna in marsikdaj nasprotna celo med pripadniki iste stranke. Na primer v KD, kjer predsednik poslanske proračunske komisije, andreotti-jevec Cirino Pomicino, zagovarja povsem različno stališče od strankar-
skega kolega, zakladnega ministra Gorie. »Finančni zakon, ki naj bo vreden resnega gospodarskega manevra, je dejal, ne more drugače, kot da postavi v osredje svojih smotrov razvoj in zaposlovanje.« Nihče, je, očital, ne govori o vprašanjih Juga, medtem ko so vsi »začeli napad na poštno kočijo«.
G. R.
Od včeraj dalje prodaja jestvin po čisti teži
RIM — Včeraj je stopil v veljavo zakon, ki predpisuje trgovcem, lastnikom tehtnic do petih kilogramov, prodajo blaga po čisti teži. Gre za izvajanje zadnjega dela leta 1981 sprejetega zakona o tehtanju blaga. V Italiji je okoli 350.000 trgovcev, ki se jih ta zakon tiče. Kdor ga ne bo izvajal, bo kaznovan z globo v višini od 150.000 do 600.000 lir.
Po tem zakonu so vsi trgovci dolžni prodajati blago po čisti teži, se pravi, da v ceno blaga ne smejo všteti papir ali druge embalažne pripomočke.
Zakon dopušča trgovcem sadja in zelenjave, kruha in hrane, iz žita odstopanje do 5 gramov, pri dragocenejših jedilih kot so tartufi in začimbe za en gram, pri mesu, slaščicah itd. pa za 2 grama.
O čisti teži obstajajo med potrošniki in trgovci različna stališča. Potrošniki pravijo, da je bil skrajni čas, da so jih zavarovali s takšnim zakonom. Trgovci pa že pravijo, da morajo embalažo kupiti in da bodo zato nujno morah nekoliko dvigniti cene.
Strupeni plini vulkanskega izvora zadušili najmanj 1200 ljudi na severozahodu Kameruna
JAUNDE — V petek ponoči so se izpod vulkanskega jezera Nios na severozahodu Kameruna dvignili strupeni piinj ^ zadušili najmanj 1.200 hudi, kakih 300 pa se j:h zdravi v bolnišnicah. Takšen je obračun žrtev naravne katastrofe, ki ga je sinoči Papravil kamerunski predsednik Paul °iya. Kot je predsednik poudaril, je obračun začasen in bojijo se huj-j^ga. In dejansko je malo pred Biyo Kamerunski minister za informacijo Georges Ngango že govoril o 2 tisoč
mrtvih.
Resnični obseg katastrofe še ni znan, čeprav je od nje minilo že ne-mj dni. Reševalci so se namreč z veliko zamudo podali na kraj nesre-j-e. prej njso mogij predvsem zato, Ker zanje v Kamerunu ni bilo pri-jberne opreme. Poleg tega jezero Nios ezi na goratem območju, ki je težko dostopno zaradi slabih cest. Dodatne ezave dela dež, ki v sedanjem de-evnem obdobju obilno pada.
, r redsednik Biya se je za pomoč hrnil na Francijo in iz nje je poleg Preme včeraj prispela prva skupina travnikov in kemikov, danes pa bi
morala priti še druga, ki jo bo vodil znani francoski vulkanolog Haroun Tazieff. Na kraju katastrofe pa so že včeraj delovali izraelski reševalci in izvedenci. Včeraj je namreč prispel v Kamerun na dvodnevni uradni obisk izraelski ministrski predsedniki Simon Peres. Gre za prvo potovanje na afriško celino, ki ga uradno opravi kak predsednik izraelske vlade po 20 letih, pomenilo pa bo obnovitev diplomatskih odnosov med
Kamerunom in Izraelom. V tem okviru je seveda tudi razumljiva izraelska pomoč prizadetim pri jezeru Nio-su. Solidarnost s Kamerunom in pripravljenost, da mu pomagajo, so medtem izrazile tudi druge države, med temi Italija.
Dinamika katastrofe še ni povsem znana. Po mnenju francoskega vulka-nologa Tazieffa so se izpod jezera dvignili ogljikovi plini in ne žveplovi, kot so nekateri menili. Za raz-
liko od slednjih so namreč ogljikovi plini težji od zraka in razumljivo je, da so se po uhodu izpod jezera zadržali pri tleh. Drugi francoski strokovnjaki pa ne izključujejo, da je šlo za mešanico ogljikovih plinov in metana. Kamerun je med drugim bogat z naravnim plinom, nesreča pri Nio-su pa ni prva, ki so jo strupeni plini v njem povzročili. Pred dvema letoma, in sicer 16. avgusta 1984, so pri kraju Djindom zadušili 36 ljudi.
Ortega na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD — Predsednik republike Nigaragve Daniel Ortega Savedra je s soprogo in sodelavci včeraj zjutraj dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču je gosta iz prijateljske neuvrščene srednjeameriške države pričakal in pozdravil predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani z drugimi uglednimi osebnostmi družbenopolitičnega življenja Jugosla-vije.
Že dopoldne so se v palači federacije v Novem Beogradu začeli uradni jugoslovansko-nikaragovski pogovori med predsednikom predsedstva SFRJ Sinanom Hasani-
jem in nikaragovskim predsednikom Danielom Ortego.
Ortega je pred odhodom iz Manague na tamkajšnjem letališču dejal, da bodo ZDA skušale na vsak način preprečiti uresničitev nikaragovskega predloga, da bi Ma-nagua postala sedež gibanja neuvrščenih. Pred odhodom na potovanje v devet držav Evrope, Azije in Afrike je Ortega menil, da Nikaragva sedaj potrebuje bolj kot kdajkoli pomoč in solidarnost neuvrščenih, saj smo priča čedalje večjemu pritisku ZDA, ki podpirajo protivladne gverilce. Managua zagovarja načela neuvrščenosti in je zato Nikaragva trn v peti Bele hiše.
REAGAN SPET ROŽLJA Z OROŽJEM
Ameriško-egiptovski manevri pred libijo
KAIRO — Včeraj se je zaključila prva faza skupnih ameriško-egiptov-skih manevrov v Sredozemlju, v neposredni bližini libijskih teritorialnih voda, v katerih sodeluje veliko število ladij in Letal obeh držav.
Kot piše konservativni Wall Street Journal, je Reagan pripravljen »dati novo lekcijo polkovniku Gadafiju«. Pentagon naj bi že izdelal načrt za bombardiranje Libije, če bi Reagan to ukazal. Po pisanju tega ameriškega lista, naj bi si zaradi Ubijske podpore mednarodnemu terorizmu stali ZDA in Libija spet iz oči v oči.
Vse kaže, da je Pentagon izdelal protigadafijski načrt, sestavljen iz vojaških, vohunskih in diplomatsko-gospodarskih akcij. V okviru tega načrta so sedanji manevri rutinskega značaja in nimajo izzivalnih ciljev.
Kar zadeva SZ, ZDA ne pričakujejo reakcij, kot jih od strani SZ ni bilo niti letošnjo pomlad.
Medtem bi kazalo opozoriti še na sestanek predsednikov vlad in zunanjih ministrov Libije, Sirije in Irana, med arabskimi državami najbolj nasršenih proti »ameriškemu imperializmu«.
Velika pridobitev za našo kulturo
SEŽANA — V nedeljo so v Lipici ni°Ve.sno odprli galerijo Avgusta Čer-Soja. No žalost je slabo vreme one-ogočiio nemoten potek odprtja, to R. . ni zmanjšalo pomena dogodka in * vtisa ob ogledu galerije, kjer so Vravili umetnikovo retrospektivo. SJS Urnetnikovem življenju in delu je epovoril akademik Bratko Kreft, Poudaril revolucionarni zanos jJ}l9ojevega slikarskega opusa. oilu^6’ ~Ki so se v res veHkem šte-da u,del.®žiK svečanosti, so od ogle-stor'er*'ie °dnesli izjemen vtis. Pro-lo.ni j0 ^epo usklajeni in tako izde-tjpi ' da zaživijo v njih Černigojeva ^ v vsej svoji luči. kulhe^a^'or ie galerija pomembna da j na Pridobitev. Služila bo za to, vim 6 dimlje spoznamo s Černigoje-
^ne?PoSOm *n ^ se vani poglobimo.
Prav i naVl bo ludi po smrti pri-1 marsikatero presenečenje...
NA 9. STRANI
Nogomet: na procesu o črnih stavah
Včeraj v Rimu dokaj napeto
RIM — Včeraj je bilo na prizivnem procesu o črnih stavah v Rimu dokaj napeto. Načelnik preiskovalnega urada De Biase je v svojem, posegu zahteval, da se vsem »krivcem« potrdi kazen. Kar je še posebej razburilo duhove, je bilo to, da je De Biase tudi zahteval, da se odvrneta priziva Udineseja in Vicenze, ker sta predsednika omenjenih društev vpletena v to afero in zato podvržena športnemu sodnemu postopku.
Ob splošnem ogorčenju so bili najbolj zadovoljni predstavniki Riminija. Njihov priziv so namreč sprejeli in vse kaže, da se bo moral Carrarese seliti v (12 ligo.
Razsodba bo znana v četrtek, dan po drugem kolu italijanskega nogometnega pokala.
Danes pričetek EP v atletiki
STUTTGART — V tem zahodnonemškem kraju se bo danes pričelo 14. evropsko atletsko prvenstvo, ki se bo končalo v nedeljo, 31. t. m.
Že danes bodo štirje finalni boji, med le-temi velja predvsem omeniti tek na 10.000 m, v katerem je Italijan Cova nesporni favorit. Italiji se torej že prvi dan obeta zlata kolajna.
Neposredno iz Stuttgarta se bo za nas vsak dan javljal dopisnik Bruno Križman.
NA 10. STRANI
Na posvetu Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju
Petsto strokovnjakov z vsega sveta išče poti proti ponovitvi nesreče iz Černobila
DUNAJ — »Nismo se zbrali zaradi radovednosti, temveč, da se nekaj naučimo od žalostne černobilske izkušnje«, je dejal včeraj generalni tajnik Mednarodne agencije za jedrsko energijo Hans Blix v uvodu plenarnega zasedanja posveta, na katerega je u-stanova včeraj pozvala okrog 500 največjih svetovnih izvedencev iz 50 držav, da proučijo 380 strani dolgo sovjetsko poročilo o okvari v reaktorju jedrske centrale v Černobilu. Eri tem je poudaril, da v sedanjih razmerah, ko jedrske centrale pokrivajo že 15 odstotkov svetovnih energetskih potreb, »ni mogoče več nazaj«, da pa je črnobilska katastrofa »omajala zaupanje javnega mnenja v tehniko, in brez zaupanja ne more preživeti nobena industrija«.
In ravno temu je namenjen mednarodni simpozij, da bi namreč iz žalostne černobilske izkušnje potegnili po-
trebne nauke, zlasti kar zadeva okrepitev varnostnih ukrepov in sistemov, ki naj v bodočnosti onemogočijo ali vsaj skrajno omejijo ponavljanje podobnih katastrof. Pri tem sodeluje tudi številna delegacija sovjetskih znanstvenikov, ki jo vodi podpredsednik inštituta za jedrsko energijo akademik Valerij Aleksejevič Legasov. Ta je včeraj izjavil, da so »pripravljeni odgovarjati na vsa vprašanja in sprejemati kritike«, hkrati pa je poudaril, da imajo v SZ že 30 let jedrske elektrarne in da do Černobila ni bilo problemov, zato je bil to »udarec za naš optimizem.«
Posvet nejvečjih svetovnih strokovnjakov za jedrsko energijo bo potekal na plenarnih sejah in v 4 delovnih skupinah do 29. t. m, sklepe in ustrezna napotila pa bodo posredovali generalni skupščini delagatov 112 včlanjenih držav, ki bo 22. septembra
Svojci Šaranskega zapustili SZ
MOSKVA — Družina bivšega sovjetskega disidenta Anatolija šaranskega je včeraj priletela na Dunaj, od koder je nadaljevala pot v Izrael. Skupino so sestavljali mati 78-letna I-da Milgrom ter brat Leonid z ženo Rayo in dvema otrokoma, Aleksandrom in Borisom.
Prva je na mednarodno letališče Šeremjetjevo v Moskvi v družbi prijateljev prišla mati Milgrom. časnikarjem je izjavila, da z nestrpnostjo čaka na srečanje s sinom Anatolijem, »mrtvim ali obujenim«.
Kot je znano, so Anatolija Šaranskega osvobodih lanskega februarja, po osmih letih zapora v nekem taborišču, kjer je prestajal kazen zaradi »špio-naže«.
Leonid Šaranski, ki je prišel na letališče pol ure kasneje v družbi žene in obeh otrok, se je zahvalil časnikarjem, da so »pomagali rešiti primer Šaranski«.
Svojcem nekdanjega sovjetskega disidenta je izstopni vizum zapadel že v soboto, vendar do tistega dne niso mogli odpotovati, ker na Dunaj v letalih ni bilo razpoložljivih prostorov.
Za SZ ne bo srečanja Reagan-Gorbačov če ne bo sklenjen pomemben sporazum
MOSKVA — Za SZ ni še gotovo, če in kdaj bo prišlo do drugega vrhunskega srečanja med ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom in sovjetskim partijskim voditeljem Mihailom Gorbačovom. Na nadaljnji razvoj ameriško - sovjetskih odnosov bo z vidika Moskve bistveno vplivalo stališče, ki ga bo Washington zavzel do vprašanja prekinitve oziroma prepovedi jedrskih poskusov in do vprašanja militarizacije vesolja, to je do programa zvezdnih vojn. Tako sta včeraj povedala na tiskovni konferenci v Moskvi namestnik sovjetskega zunanjega ministra Juh Voroncov in namestnik sovjetskega obrambnega ministra maršal Sergej Ahromejev, ki je hkrati šef vrhovnega štaba oboroženih sil SZ.
O možnosti srečanja med Reaganom in Gorbačovom v bližnji bodočnosti je govoril Voroncov. V nasprotju z vestmi, ki so jih pretekli teden razširih ameriški viri, je dejal, da datum srečanja ni še določen in da bo do njega prišlo pod pogojem, če bo mogoče na njem skleniti »kak pomemben sporazum«. Namestnik sovjetskega zunanjega ministra je nato obžaloval, da je ameriška stran dopustila »beg informacij« o vsebini pisem, ki sta si jih
v zadnjih mesecih izmenjala Reagan in Gorbačov. Voroncov je naposled izjavil, da dosedanji stiki med SZ in ZDA v okviru priprav na sestanek med zunanjima ministroma Shultzem in ševardnadzejem niso bili posebno »plodni«.
Med vprašanja, katerih rešitev bi omogočila drugo vrhunsko srečanje med Reaganom in Gorbačovom, Moskva prišteva prekinitev oziroma prepoved jedrskih poskusov. Maršal Ahromejev je ob tem spomnil, da je SZ na začetku avgusta enostransko podaljšala zamrznitev svojih jedrskih poskusov do konca tega leta. Poudaril je, da odločitev ni bila lahka in da so jo skupno sprejeli pohtiki in vojaki. Z njo so hoteh potrditi voljo SZ, da bi z ZDA dosegla sporazum o popolni prepovedi jedrskih poskusov, kar bi predstavljalo pomemben korak na poti k jedrski razorožitvi. Če pa bo Washington vztrajal v oboroževalni tekmi, je dejal namestnik sovjetskega obrambnega ministra, bomo znali ustrezno odgovoriti. To naj bi veljalo še zlasti za Reaganov program zvezdnih vojn. Če bodo ZDA nadaljevale z uresničevanjem tega načrta, bo SZ odgovorila na način, ki si ga nasprotna stran ne pričakuje in ki jo bo prisilil k nevzdržnim stroškom.
SPD za novi program
Nekdanji zvezni kancler Brandt je včeraj v Niirnbergu odprl kongres nemških socialdemokratov. Na dnevnem redu predstavitev programa, ki naj bi omogočil SPD, da se vrne na oblast pod vodstvom Johannesa Rana (Telefoto AP)
Danes se začne pripravljalni sestanek 8. vrha neuvrščenih
Zasliševanje generala Ambrogia Vivianija v Benetkah
Izraelci krivi smrti štirih
HARARE — V Harareju se bo danes začel pripravljalni sestanek 8. vrha neuvrščenih. Visoki predstavniki približno stotih članic gibanja bodo v teh dneh proučili osnutek sklepnega dokumenta, ki ga je kot gostitelj pripravil Zimbabve.
V prvih komentarjih osnutka sklepnega dokumenta skoraj vse države članice poudarjajo njegovo uravnoteženost in spoštovanje sprejetih stališč na prejšnjih srečanjih neuvrščenih, zlasti na ministrskem srečanju v New Delhiju in Luandi.
Kot pričakujejo, bodo na tem sestanku uskladili stališča o najaktualnejših vprašanjih mednarodnih odnosov, da bi ustvarili še večji vpliv na dogajanja v svetu v prihodnjem obdobju, ena od temeljnih nalog bo vsekakor zagotovitev kontinuitete delovanja gibanja kot globalnega neodvisnega in zunaj blokovskega dejavnika. Vse bolj eksploziven položaj na jugu Afrike, problem ogrožanja varnosti neuvrščenih držav, zmanjševanje konfrontacije med velesilami, odpravljanje kriznih žarišč in
dramatične ekonomske razmere v državah v razvoju najpogosteje omenjajo kot prednostne teme bližnjega vrha neuvrščenih v Harareju.
So pa tudi vprašanja, o katerih pričakujejo vsebinsko razpravo in morebitno sprejetje amandmajev na besedilo, ki ga je ponudil Zimbabve. To se predvsem nanaša na krizna žarišča in na nekatera druga vprašanja. Prav tako se vedno ni izkristaliziran sklep o gostitelju prihodnjega 9. vrha, več držav pa je dalo ah napovedalo svojo kandidaturo.
Sestanek veleposlanikov bo trajal dva dni, zatem pa bodo le ti s svojimi predlogi seznanili ministrsko srečanje. V Harare je dopotovala tudi večina voditeljev diplomacij, s katerimi se bodo izvedenci med delom nedvomno posvetovali. Glede na to pričakujejo, da bo pripravljalni sestanek končan, kot je predvideno, jutri zvečer. Med tistimi voditelji diplomacij, ki so že prispeli v Harare, je tudi jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič.
pripadnikov varnostnih sil?
General Vito Miceli
BENETKE — Generala Ambrogia Viviania, nekdanjega šefa italijanske protiobveščevalne službe, ki ga je preiskovalni sodnik Carlo Mastelloni v petek aretiral, ker ni hotel odgovoriti na nekatera vprašanja, bo danes zaslišala sodnica Manuela Romei Pa-setti.
Preden pa ho zaslišala visokega oficirja, namerava zbrati nekaj pričevanj, ki bodo osvetlila vlogo generala Vivianija. Ker general Adelio Maletti, Vivianijev neposredni predstajnik, ne pride v poštev, ker je zbežal v Južno Afriko, obstaja možnost zaslišanja generala Vita Micelija, svojčas odgovornega za varnostno službo in sedaj poslanca MSI, ter Maria Tanassija, takrat ministra za obrambo in predstavnika PSDI.
Ambrogio Viviani, ki je zaprt v beneškem zaporu, kjer živi v samici in
mu sodnik ne dovoli nobenega obiska, mora pojasniti svoje pred tremi meseci dane izjave Panorami v zvezi z letalsko nesrečo novembra 1973. le*;a pri Margheri. Tistega dne so dva of1' cirja in dva podoficirja varnostne službe izgubili življenje zaradi »represa' lije izraelske varnostne služhe«._ J} štirje policaji so bili namreč tisti, k1 so nekaj dni poprej z letalom odpf' Ijali v Libijo tri arabske teroriste, ^ so jih odkrili v Ostii, ko so se priprav' Ijali na atentat na izraelsko civilno 1^" talsko družbo El Al.
Vrnitev teroristov so odredilli P" najvišjem vrhu, je izjavil Viviani- Takrat naj bi Aldo Moro rekel Micehjm naj se poveže z Arafatom in p°isC;'“ rešitev, kajti »Italija v zadevo noC biti vpleteta«. Italija je dala na itaP” lago letalo s katerim so teroriste odpe Ijali k Gadafiju.
25 let gibanja neuvrščenih - »vesti človeštva« (6)
Srebrni jubilej beograjske konference
Deklaracija je namenjala pozornost vesoljskemu prostoru poudarjajoč, da ga smemo izkoristiti le v miroljubne namene. Tako kot trdimo danes. O neuvrščenih deželah (na beograjski konjerenci je mestoma še zmeraj veljal izraz »nevezane«) pa so se zavzeli, da naj bodo prisotne na vseh konjerencah o razorožitvi, da naj bodo vse razprave o razorožitvi pod okriljem Združenih narodov in da naj bo splošna in popolna razorožitev zajamčena z učinkovitim sistemom inšpekcije in nadzorstva. Ta stališča so žgoča še danes, le da so »sprostili« določilo, da morajo vse razprave biti v Združenih narodih. Naravno je, da so lahko tudi drugod (vidi na primer helsinško konjeren-co), seveda pod pogojem, da izhajajo iz miroljubnih namenov.
Na beograjski konferenci so sprejeli tudi posebno Izjavo proti kopičenju atomskega orožja, pri čemer so spet ugotovili, »da so sklepi, ki peljejo v vojno ali mir danes odvisni od velesil, žal pa jih občuti vse človeštvo«. Na beograjskem
shodu so, kot smo videli, dobršen del problemov povezanih z razorožitvijo izpostavili v smislu, da jih je treba reševati v Združenih narodih seveda s tem, »da storimo hkrati ukrepe za večjo učinkovitost svetovne organizacije«.
Udeleženci so vnovič enotno izrekli stališče, da je treba podpisati Združene narode »kot najbolj kvalificiran sedež za obravnavo globalnih svetovnih problemov«. Hkrati pa, so dodali, bi bilo treba pomnožiti prizadevanja, da začnemo spoštovati in izvajati njihova izvirna načela, in za nadaljnjo demokratizacijo svetovne organizacije. Zakaj je predvsem šlo? Zanesljivo spet za cilje, ki so pereči tudi danes, čeprav se je podoba Združenih naro-
dov kajpak kvalitetno spremenila, saj so danes v njih neuvrščeni dejansko v večini. Takrat se je dobršen neuvrščenih še zmeraj moral spretno ogibati čerem, ki so bile nastale ali pa jih je nastavljala blokovska polarizacija.
Neuvrščeni so v Beogradu v bistvu dali vedeti, da je vloga generalne skupščine premalo »otipljiva«, kot je dejal Nehru; s težavo sprejema sklepe, razen tega pa večine ukrepov ne izvršujejo. Prav tako so se zavzeli za razširitev nekaterih organov Združenih narodov, med njimi zlasti Varnostnega sveta in Gospodarsko-socialnega sveta, to pa zavoljo spremenjenega števila članov in sploh podobe svetovne organizacije, v kateri so neuvrščeni pri-
čeli uveljavljati svojo vlogo. (V razdalji 30 let smemo ugotoviti, da je Varnostni svet ostal kot je bil, medtem ko se je dejansko razširil gos-podarsko-socialni svet Združenih narodov, v katerem danes po številu prevladujejo neuvrščeni).
Pri predlaganju sprememb v svetovni organizaciji so v Beogradu imeli pred očmi tudi položaj generalnega tajnika. Na njegov račun so takrat letele strele z vseh strani: zahodni blok je sodil, da se obnaša pristransko, da ravna v duhu politike Vzhoda; Vzhodnjaki so menili, da ga v bistvu vodita ameriški kapital in konzervativna politika, medtem ko so mu neuvrščeni očitali omahovanja. Udeleženci beograjske konference so generalnemu
jniku kajpak svetovali naj se do ’dno ravna po sklepih in s^alle ih generalne skupščine in naj s ~ • spušča v pobude, ki lahko V° ročajo negativno reakcije pri o™1 i drugih članih svetovne orQan cije. Tedanji generalni tajn immarskioeld se je včasih o na svojo roko loteval določen1 :cij, rezultat pa je navadno b ’ : je posamezne probleme še t>o j
. faili
Vprašanje, pri katerem so si eleženci beograjske konfere otni, da bo treba z njim P u0 ti, je zadevalo tudi gospoda zmerje med razvitimi ^ ne^z a. li deželami, ki se je bilo ze, rbljujoče prevesilo v škodo zvitih. Beograjski shod je bu P na katerem so se neuvrščene ^ le »dolgoročno« lotile tega V ^ zrna, o katerem je bil že 0oV°*jar znih prejšnjih srečanjih, ,vemn-ez tako rekoč programske m z :ene podlage.	.
MIRO KOCJAN
(SE NADALJUJE)
Ta teden v Sežani
Bogat spored prireditev ob občinskem prazniku
Ta teden bo v Sežani še posebej slovesno, saj praznujejo občinski praznik. Na sporedu bodo številne prireditve, ki jih tu navajamo.
Na predvečer praznika, 27. avgusta, bo otvoritev razstave v Mali galeriji v Sežani. Predstavljena bo Sežana v fotografiji.
V	petek, 29. avgusta, bodo mladi imeli svoj trenutek. Najprej bodo ob 9. uri izpeljali pionirski ex tempore, nato pa si bodo lahko ogledali risanke v kinodvorani.
Vrhunec praznovanja bo vsekakor v soboto, ko bo ob 10. uri slavnostna seja vseh zborov skupščine občine Sežana, še prej (ob 9. uri) pa bo odprt 2. kraški sejem. Vzdušje bodo zagotovili godbeniki iz Divače s promenadnim koncertom ob 9.30. Po slavnostni seji bo ob 12.30 odkritje doprsnega kipa narodnega heroja Alberta Grudna— Bliska, ki bo krasil park ob Starem gradu, v neposredni soseščini novega kulturnega doma. Popoldne ob 18. uri pa bo posebno slovesno v Hotični v krajevni skupnosti Slivje, kjer bo pritekla dolgo pričakovana voda.
V	nedeljo, 31. avgusta, bodo v Škofih (krajevna skupnost Komen) odkrili spominsko ploščo mornariškega obveščevalnega centra, ki je bil med vojno v tej vasici. Ob 17. uri bo v Senožečah 1. srečanje harmonikarjev občine Sežana. Kot gost bo nastopil mojster frajtonaric Zoran Lupine iz Šempolaja. Ob 18. uri bodo v vaseh Vrhovlje, Dol pri Vogljah in Dolu zazvonili novi telefonski priključki. Slovesnost bo v Dolu pred zadružnim domom.
V	četrtek, 4. septembra, bo otvoritev zanimive razstave Krištofa Zupeta Portreti nekaterih sodobnih slovenskih kulturnih delavcev" v Mali galeriji
v Sežani.
V	soboto, 6. septembra, bo ob 16. uri velika slovesnost v Komnu. Odprli bodo novo šolsko telovadnico in vodovodno omrežje v KS Komen. Istega dne bo v vasi Laže v KS Senožeče otvoritev novega vodovoda.
Silovita sobotna in nedeljska neurja povzročila veliko škode v Furlaniji
VIDEM, PORDENON - Minuli konec tedna se je iztekel v znamenju slabega vremena, ki so ga spremljali dež, ponekod tudi toča in močan veter. Sicer pa je bil ves pretekli teden skrajno neugoden tako za letoviščarje, zlasti pa za kmetovalce. Po Furlaniji-Julijski karjini, oziroma v por-denonski in videmski pokrajini so razsajale prave vremenske ujme, ki so povzročile veliko škodo na obdelanih površinah, v vinogradih, pa tudi na številnih kmečkih in industrijskih poslopjih.
Ocenjevalci škode so še vedno na delu, po prvih ocenah pa sklepajo, da je pridelek koruze in soje uničen za dobrih 80 odstotkov, ponekod pa celo za 90 odstotkov. V okolici Pordenona je neurje izruvalo številna drevesa in vinograde, v videmski pokrajini pa se je zneslo na poslopja. V Morteg-lianu je popolnoma uničilo občinsko telovadnico in skladišča lesne industrije Altea, ki v glavnem proizvaja opažne deske. Vendar je velika vročina preteklih tednov pripomogla k hitrejšemu zorenju grozdja, tako da se je ponekod v Furlaniji že začela trgatev. Nabirajo predvsem bele sorte grozdja, namenjene pridobivanju penečih se vin. Izvedenci vsekakor menijo, da bo vinska letina kakovostna, po količini pridelka pa enaka lanski. Malo bolj zaskrbljujoča so predvidevanja za sortna vina in črnino.
Kar se turistične bere tiče, pa je treba poudariti, da so turistični delavci kar zadovoljni z njo. Kljub slabemu vremenu zadnjih dni so v Gradežu zabeležili velikjo manj odhodov turistov, kot so predvidevali, v Lignano pa še vedno prihajajo "zamudniki", oziroma tisti, ki so si za letovanje izbrali september. Vsekakor pa septembrske rezervacije še zdaleč ne dosegajo številk iz prejšnjih let.
Vremenoslovci so še naprej optimistično navdahnjeni: ohladitev, ki jo je povzročil zadnji dež bo trajala le nekaj
dni, ves prihodnji mesec pa naj bi bil, po njihovih predvidevanjih topel in suh. Kakorkoli že, v gorah je v noči med soboto in nedeljo snežilo v višinah nad 2 tisoč metrov. Seveda so ponekod tudi temperature pošteno padle, saj so v kraju Sauris včeraj zgodaj zjutraj namerili le 4 stopinje Celzija.
Malo pred sedmo zvečer je v soboto po območju med Vrhniko in Logatcem divjal vrtinčast veter, ki je dvigal strehe s stanovanjskih poslopij, ruval in lomil drevesa...
V velikošmarni noči pri Cadoru
Vesoljska bitja ugrabila zakonca
PORDENON - V gozdu pri Cadoru v pokrajini Belluno sta v velikošmarni noči zakonca Angelo in Grazia Ricci videla neznani leteči predmet. Padla sta za nekaj ur v nezavest in pozneje se nista spomnila vsega, kar se jima je v teh urah pripetilo. Odločila sta se, da se obrneta na prof. Anto-n'a Chiumiento iz Pordenona, ki je med drugim tudi predsednik italijanskega centra za ufološke raziskave.
Prof. Chiumiento je vprašal zakonca, če pristaneta na hipnozo. Zakonca sta pristala, profesor pa ju je hipnotiziral ■n skušal prodreti v njuno podzavest. Zakonca sta opravila več takšnih "srečanj". Iz njunega pripovedovanja pa se je oluščila naslednja zgodba: Neznana bitja so ju ugrabila in nesla na vesoljsko ladjo. Bitja so bila visoka približno dva metra, oblečena v sive zaščitne obleke, ki so puščale odkrilo samo glavo. Slednja je bila podolgovata, brez las, koža je uda zelo bleda. Bitja so imela fosforescentni očesi, špičaste nhlje, normalen nos in namesto ust so imela tanko zarezo. Ce dobro pomislimo, bitja niso bila tako strašno različna od nas, čeprav so bile razlike dokaj opazne.
Omenjena bitja so zakonca nesla v vesoljsko ladjo in opravila natančen zdravniški pregled.
Zakonca Ricci pa nista edina videla neznanih letečih Predmetov. Kaže, da je predvčerajšnjim letelo nad severno dalijo več vesoljskih ladji, seveda je bila to lahko samo ena adja, ki je pregledovala naš teritorij. Angelo Campagna, ki
stanuje v San Vitu al Tagliamento je videl NLP, opazili so ga nato v bližini Milana, končno ga je Enrico Cescutti videl nad Tržaškim zalivom. To se je zgodilo ob 23.30, predmet se je pomikal počasi nad zalivom, v premeru pa je meril približno 8 metrov.
Morda je res, da prihajajo k nam novi turisti, ki bodo nadomestili Američane.
• GRADEŽ — Vreme je te dni pošteno zagodlo letoviščarjem, ki se mudijo na počitnicah v Gradežu in okolici. Posebne težave so imeli tisti, ki so se podali na morje z motornimi čolni ali jadrnicami; prvi je v soboto poklical reševalno službo Finančnih stražnikov videmski pomorščak Bruno Zanolla, ki se je v družbi Lučine Demartis iz Rima odpravil z motornim čolnom na oddih. Zaradi težav s krmilom je obtičal na peščini pri Bancu d'Orio; ker se je vreme med reševanjem poslabšalo, ga Finančni stražniki niso mogli zavleči v globlje morje. Motorni čoln so zato pustili na peščini, nesrečna pomorščaka pa zapeljali na suho. V iste težave je zaradi poslabšane vidljivosti zašla tudi večja ladja Danubio, ki prevaža turiste iz Gradeža v Porto Buso. Reševalna služba je s precejšnjimi težavami pomagala 24 premraženim turistom, med katerimi je bilo tudi sedem otrok, da so prestopili na ladjo Pristaniškega poveljstva; ta jih je varno popeljala na otok Isola del Sole.
Pregled stanja v Furlaniji
Na potresnem območju je delo v zadnji fazi
VIDEM — Potek obnove potresnega območja, bonifika področja, na katerih so bile neuporabljene montažne hiše, pot zakona za ponovno financiranje del na območju, ki ga je prizadel potres leta 1976: to je bil predmet razgovorov na srečanju med predsednikom deželnega odbora Biasuttijem in odbornikom Domi-nicijem včeraj v Vidmu.
Biasutti je izrazil zadovoljstvo na kontinuiteto del, ki so se začela pred desetimi leti in ki niso zabeležila zastojev. Dela se sedaj bližajo koncu, tudi "če je treba rešiti še najkočljivejša vprašanja, ki so bila nalašč puščena za'na konec".
Predsednik Biasutti in odbornik Dominici sta soglašala, da so bili doseženi nadvse pozitivni rezultati in tudi tiste občine, ki so bile v primerjavi z drugimi v zaostanku, so sedaj skorajda sklenile svojo pot obnove. Prihodnji teden pa se bodo začela bonifikacijska dela na celotnem področju, pri čemer bo treba upoštevati posamezne krajevne stvarnosti, vendar s ciljem, da se vsa zemljišča vrnejo legitimnim lastnikom.	y
Kar zadeva vsedržavni zakon glede dokončanja obnove, sta oba deželna predstavnika poudarila nujo, da mora imeti omenjeni zakon potrebno finančno kritje in da bi ga parlament čimprej odobril, tako da bi postal operativen že v tem finančnem obdobju. Biasutti in Dominici se zanašata na posredovanje parlamentarcev iz naše dežele, da bi se stvari čimprej optimalno rešile.
Laskav obračun Velike puntarije
...
CELOVEC - Minilo je nekaj več kot teden dni od zadnje predstave Velike untarije" v Šentprimožu na Koroškem in celovška Slovenska prosvetna zveza je aPravila nekakšen, sicer še nepopoln obračun uprizoritve.	. , .
Najbolj razveseljivo je dejstvo, da je pet predstav Slovenskega ljudskega tališča "Samorastniki" obiskalo skupno okoli 4500 ljudi, kar je več od tistega, ar so pričakovali. Še posebej spodbudno je, da je prišlo na prireditveni prostor 66 sto nemškogovorečih Korošcev, okoli tisoč pa je bilo obiskovalcev iz Slove-he. Kaže, da bo ta uspeh spodbudil slovenske amaterske gledališčnike v Avstn-j ha se načrtneje lotijo dela in razmislijo o stalni podobi slovenskega ljudskega tališča na Koroškem.	___________
»POLETJE 86«
sezonske linije z letališča:
LJUBLJANA za:
DUBROVNIK
PULJ
SPLIT
TIVAT
ZADAR
PORTOROŽ za:
BEOGRAD DUBROVNIK MOSTAR SARAJEVO SKOPJE SPLIT
Prodaja kart in informacije: TRST, Ufficio Centrale Viaggi — Trg Unita 6 in vse turistične agencije v Sloveniji
adria airways
Philipp Vandenberg
Hetera
fn »Dobro izmišljeno!« je zagodrnjal vojskovodja, nego-V' oli hetera morda vendarle ni govorila resnice. »Kako a Misliš dokazati svoje besede?« d0/« »Sooči me s črnobradcem. Potrdil ti bo sleherno bese-
»To ni mogoče. Črnobradec je na poti v Milet« »Ravnokar si rekel, da ste vohune ujeli na morju.« »Vendar smo ga spet izpustili in ga s tajno nalogo 'slQli k barbarom.« Temistokles je videl dvomljivi pogled nasprotnice in dodal: »To bo Atencem prineslo ko-tulca imamo njegovega sina Medona. Ali ga po-
»Ne,« je odgovorila Dafne, »poznam samo očeta.«
»jvi >,^° ne kaže dobro zate,« je resno rekel vojskovodja. r)rZr,Ql bi žrtvovati sto govedi, da bi se Magnesijec vrnil, Preden te obsodijo.«
Iz sprednje sobe se je zaslišal hrup. Koalemos se je tepel z dvema uradnikoma, ki sta zahtevala vstop v imenu zakona. Eden izmed demosijev je planil v sobo in zadihan zavpil: »Ali si ti Dafne, hčerka Artemida iz Mitilene?«
»Da, sem,« je odgovorila hetera.
»Torej naju najprej reši te pošasti, svojega služabnika.« ■
Dafne je pomignila Koalemu, da naj pusti predstavnika oblasti. Tepček se je široko zarežal, zamrmral nekaj nerazumljivega in izginil.
»V imenu Solonovega zakona,« je rekel demisios in položil desnico na Dafnino rami, »obtožena si, da si vohunila za barbare in izdala ljudstvo. Za to dejanje boš morala odgovarjati pred areopagom, najvišjim mestnim sodiščem. Aretirana si!«
Temistokles se je obrnil vstran in povesil pogled, kakor da bi se bal heteri pogledati v oči. »Aretirana?« je ponovila dekle, ki si ni znala več pomagati.
»Pravico imaš, da si najameš branilca, ki bo zastopal tvojo zadevo na Aresovem griču,« je odgovoril predstav-nilk oblasti.
Dafne se je prisiljeno nasmehnila, potem pa glasno vzkliknila: »Nobenega branilca ne potrebujem; ne zavedam se namreč nobene krivde. Nedolžni se zna sam braniti.« Obrnjena k vojskovodji, ki je neprizadeto gledal skozi okno, je nadaljevala: »In če so v tem mestu moški, ki me
sovražijo, ker njihovim željam nisem ustregla, ker nisem zadovoljila njihovim nizkotnim nagonom, in ki čakajo samo na to, da mi bodo nastavili past, potem tudi najboljšemu govorniku ne bo uspelo, da bi me rešil iz te mreže.« In ker ji je Temistokles še vedno kazal hrbet, je Dafne stopila od zadaj k njemu in rekla: »Arhonti na areopagu, ki imajo nalogo, varovati zakone, se ne bodo pustili premotiti s cenenimi obtožbami kakšnega sikofanta in ne bodo dvignili glasovalnega kamna proti nedolžnemu človeku; pač pa ga bodo dvignili proti hinavskemu tožniku, ki spravlja državo v nevarnost, ker postavlja svoje interese nad resnico!«
Temistokles se je neopazno zdrznil. Niti njegov smrtni sovražnik Aristid mu še ni rekel, da je sikofant, obrekljiv tožnik. Od kod ima ta ženska pogum, da tako govori z njim?
OSMO POGLAVJE
Črnobradcu Aiakidu se je mudilo. Milet, nekoč mesto s cvetočim gospodarstvom in kulturo, je še vedno ležal razrušen, potem ko so ga pred več kot desetimi leti razdejali Perzijci. Nekoč široke ulice in senčne arkade so bile zasute ali prerasle s suhim grmičevjem: neme priče strašno zatrtega upora jonskih mest proti barbarskemu jarmu. Vsepovsod je mrgolelo perzijskih vojakov.
V četrtek, 18. septembra, začetek pouka
Solniki prihodnji teden že spet na delu
s popravnimi izpiti in učnim načrtovanjem
V četrtek, 18. septembra, se bo na šolah vseh vrst in stopenj in v državnih otroških vrtcih naše dežele začel pouk. Datum začetka šolskih dejavnosti je včeraj s tiskovnim sporočilom potrdil deželni šolski skrbnik Ottaviano Čorbi, ki je obenem tudi začasni tržaški šolski skrbnik. Ministrstvo za šolstvo je namreč letos poverilo posameznim deželnim šolskim skrbnikom nalogo, da po lastni presoji določijo začetek pouka, ter ob tem posredovalo še vrsto drugih določil, ki se jih morajo šolske oblasti držati v novem šolskem letu.
Po teh določilih se bo začelo novo šolsko leto 1986/87 v ponedeljek, 1. septembra, zaključilo pa se bo 31. avguta 1987. Vse didaktične dejavnosti, vključno z redovanji, izpiti in izpopolnjevanjem bodo potekale od 1. septembra do 30. junija prihodnjega leta; edino zrelostni izpiti se bodo lahko iztekli še v juliju 1987. Novo šolsko leto bo štelo skupno 200 dni pouka, torej 15 manj kot zadnja šolska leta.
Pomembno novost predstavlja delitev šolskega leta. Le-to bo lahko razdeljeno v polletja ali tromesečja. O porazdelitvi bodo odločali posa-
mezni učiteljski oziroma profesorski zbori, izbira pa bo veljala za vse razrede posamezne šole. Termine didaktičnih dejavnosti in redovanj ob sklepu polletij oziroma tromesečij ter koledar praznikov in začetek izpitov bo določilo ministrstvo za šolstvo s svojim naknadnim sklepom.
Medtem je ministrstvo potrdilo, da se bodo popravni izpiti tudi v prihodnjem šolskem letu začeli 1. septembra in bodo trajali do največ 9. septembra. Kljub temu da se bo šolsko leto 1986/87 zaključilo 31. avgusta, bodo septembrski izpiti seveda "nadaljevanje" tega šolskega leta. Izpitom bodo kot doslej sledili profesorji, ki so poučevali v posameznih razredih.
Tržaški šolski skrbnik v svojem tiskovnem sporočilu omenja, da se bo začelo delo učnega in neučnega osebja kot doslej - 1. septembra. Od tega dne, do začetka pouka se bodo učiteljski in profesorski zbori sestali za pripravo celoletnega načrta šolskih dejavnosti, za pripravo izpopolnjevalnih in drugih pobud.
Kljub številnim novostim (od vstopa nestalnih šolnikov v stalež do predhodnih januarskih in februar-
skih predvpisovanj) se je italijanski šolski sistem znašel v zadnjh letih ob začetku pouka še vedno v veliki zagati predvsem zaradi zamud pri imenovanju šolnikov in drugih zavlačevanj. Da bi se letos pri nas izognili podobnemu kaosu, je šolski skrbnik Čorbi toplo priporočil didaktičnim ravnateljem in ravnateljem srednjih šol, naj že od prvega dne pouka "uporabijo vse šolnike v službi za ves tedenski urnik poučevanja". Pri tem se lahko po potrebi in s primernimi popravki posiužijo tudi urnikov iz preteklega šolskega leta. Tržaški šolski skrbnik tudi opozarja ravnatelje naj zagotovijo pouk vsem učencem in dijakom, torej brez diferenciacij pri začetku pouka med posameznimi razredi.
Na naših višjih srednjih šolah se bodo 1. septembra začeli popravni izpiti. Istega dne se bo začel tudi pouk v občinskih otroških vrtcih v zgoniški občini. Devinsko - nabre-žinska občina mora še določiti začetek pouka v vrtcih te občine, medtem ko bodo občinski vrtci v tržaški občini odprli svoja vrata istega dne, kot državni vrtci in šole, to je 18. septembra.
W
Se ena pobuda ob 2.000-letnici nabrežinskih kamnolomov
Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova v Sesljanu bo priredila v prihodnjih dneh manifestacijo, ki bo gotovo vzbudila veliko pozornost. V njenih prostorih bodo namreč razstavili izdelke mladih umetnikov, ki so sledili slikarskemu tečaju prof. Nina Perizija. Tečaj je potekal v sugestivnem kraškem okolju nabrežinskih kamnolomov.
Kaj omenimo, da je zahtevni tečaj priredilo Devinsko kulturno združenje pod pokroviteljstvom devinsko-nabrežinske občine in tržaške Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove v okviru proslav 2000-letnice nabrežinskih kamnolomov.
Otvoritev spodbudne razstave bo v ponedeljek, 1. septembra, ob 18.30.
V pripravi razstava o tržaški modi
Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova pripravlja pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine in veleblagovnice COIN razstavo »Tržaška moda od 16. stoletja do tridesetih let«. V razstavni dvorani na Gradu sv. Justa bo od 4. septembra do 5. novembra razstavljenih okrog šestdeset oblačil modnih tokov, ki so se zvrstili v zadnjih dveh stoletjih. Na ogled bodo srednjeveški suknjiči iz srebrnih tkanin, dolga čipkasta krila, obuvala, svilene srajce ter druga moška in predvsem ženska obačila, ki sta jih nosila tržaško plemstvo in meščanstvo od Belle Epogue do modne dobe Charlestona, pa tudi preproste delovne obleke, ki so jih uporabljali pripadniki revnega sloja.
Razstava bo odprta ob delavnikih, od 10. do 19. ure in ob prazničnih dneh, od 10. do 13. ure.
V ponedeljek pričetek Glasbenega septembra
V ponedeljek, 1. septembra! se bo pričela dvanajsta izvedba prireditve »Glasbeni september« 1986, ki ga prireja tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova. Prireditev zaobjema ciklus desetih koncertov komorne glasbe iz Maksimilijanove dobe. Večji del večernih glasbenih izvedb bo posvečen Lisztovim klasičnim skladbam.
Na ponedeljkovem otvoritvenem večeru bo ob 20.30 v evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili nastopil pianist Lorenzo Baldini, ki bo izvajal Lisztove, Schumannove in Chopinove skladbe.
Slabo vreme jo je zagodlo prazniku tiska na Opčinah
Skoraj dva meseca smo trpeli sušo in vročino. Kmetovalci in vsi tisti, ki niso šli na počitnice — iz enega ali drugega razloga niso bili zadovoljni; rečemo lahko, da je postajal položaj že domala dramatičen.
Kdo pa je bil vesel lepega in sončnega vremena? Vsi tisti, ki so organizirali tudi to poletje domače praznike in šagre in uspevali v glavnem na račun vremena.
Organizatorji tridnevnega praznika komunističnega tiska »Delo« in »Uni-ta« na Opčinah pa niso bili med temi srečneži. V petek, ko se je praznik začel, je bilo vreme še kar v redu, a na programu je bila okrogla miza, ki je potekala v dvorani Prosvetnega doma.
V	soboto in nedeljo je bilo napovedano nadaljevanje praznika na prostem. Vse je bilo pripravljeno — marljivi člani sekcije KPI za Opčine in Bane, so pridno pekli čevapčiče, piščance in druge dobrote in zaskrbljeno gledali v nebo. Že v soboto jim dež ni prizanesel, vendar so praznik le izpeljali ob zadovoljivi udeležbi občinstva, ki se je tudi zavrtelo ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana.
V	nedeljo popoldne ni kazalo nič dobrega, a organizatorji so se kljub vsemu odločili, da začno s praznikom. Prišla je tudi godba na pihala iz Naselja sv. Sergija, ki je začela z igranjem poskočnih polk in valčkov. Na ražnju so se pekli piščanci, pripravljeni so bili kalamari, čevapčiči in druge dobrote, ko se je okrog sedmih zvečer
vlilo kot iz škafa. Tudi najvztrajnejši so se morali vdati.
Res škoda, ker je bil praznik dobro pripravljen. V veži Prosvetnega doma se je vsekakor nadaljevala razstava knjig.
Fotografski natečaj skupnosti Alpe-Jadran
Skupnost Alpe-Jadran prireja fotografski natečaj, ki ima za temo "Mladina danes". Na natečaju lahko sodelujejo vsi fotoamater!, ne glede na starost. Udeležence bodo namreč razdelili na dve starostni skupini, in sicer na skupino pod 20 leti in na skupino nad 20 let starih fotoamaterjev.
Kdor bo sodeloval na natečaju mora odposlati pet črno-belih ali barvanih slik pravokotnega formata, z osnovnico, ki ne sme biti daljša od 40 centimetrov in ne krajša od 24 centimetrov. Slike je treba poslati na naslov "AMT der Kartner Landesregierung - Lan-desjugend sekretariat, Vblkermarkter Ring 29 - A-9021 Celovec-Klagenfurt, Avstrija". Fotografije morajo biti pritrjene na lepenko. Na hrbtni strani lepenke morajo udeleženci zapisati ime in priimek, starost, poklic in naslov. Trije najboljši fotoamaterji iz vsake starostne skupine bodo prejeli denarne nagrade. Rok predaje slik zapade 30. septembra 1986.
Kaj meni deželni tajnik Clyd Cofone
Sindikat FILIS-CGIL v boju za preosnovo informativnega in prireditvenega sektorja
Informativni in prireditveni sektor odigravata v mestnem kulturnem kontekstu zelo pomembno vlogo. Prav na področju prireditvenih dejavnosti, in pri tem mislimo predvsem na gledališče, pa opažamo v zadnjih časih hudo krizo, kot nam zgovorno dokazuje tudi sam primer slovenske gledališke ustanove. Težave beležimo tudi v tistih sektorjih, ki združujejo tiskarje in papirničarje. V zvezi s tem smo zaprosili deželnega tajnika FILIS-CGIL Clyda Cofoneja za podrobnejši oris položaja v sindikalnem sektorju, ki od vsedržavnega kongresa v Turinu leta 1982 združuje vse, ki so zaposleni v informativnem in prireditvenem sektorju. Njihovo število v naši pokrajini namreč presega 3 tisoč enot.
»Izvor vseh težav na gledališkem področju,« meni Cofone, »je v glavnem v še neizdelanem državnem zakonu gledališke reforme, ki bi tem pomembnim kulturnim središčem zajamčila delovno kontinuiteto, obenem pa jim zagotovila poklicnost in kakovost. CGIL se dejansko zavzema za to, da bi bil vsem tržaškim gledališčem dodeljen letni pri-spevek"nekaj stotin milijonov iz denarnega sklada, ki je namenjen kulturno gospodarskemu razvoju mesta. V primeru SSG,« pripominja Cofone, »pa se zaveda temeljne važnosti, ki jo gledališče ima v boju za obstoj in uveljavitev slovenske narodnostne skupnosti. Ne smemo pozabiti, da si je sindikat CGIL prevzel veliko posredovalno vlogo pri pristojnih oblasteh prav s prizadevanjem za rešitev kriznega stanja SSG. V FILIS so včlanjeni tudi tiskarji in osebje tržaškega sedeža RAL Največje težave povzročajo predvsem pogajanja z upravnim odborom radiotelevizijske ustanove, kjer že tri leta čakajo na obnovitev upravnega odbora RAI in kar zaustavlja načrtovanje dolgoročnih delovnih planov in onemogoča uvedbo oddaj v slovenskem jeziku. V tej sindikalni kategoriji predstavljajo nadalje pomemben delež večja in manjša podjetja, kot so štivanska papirnica, tovarna igralnih kart Modiano, tovarni papirnih izdelkov
Sadoc in Smolars, pa še številne tiskarne. Oglejmo si na primer stanje štivanske papirnice, ene največjih in najmodernejših v Evropi, kjer je med 720 zaposlenimi tudi veliko Slovencev. Še pred mesecem dni so delavci po mestnih ulicah demonstrirali proti odpustom, ki jih je napovedalo upravno vodstvo. CGIL si prizadeva, da bi čimprej doseglo pogajanja z deželo in podjetniki za dokončno sklenitev pogodbe, ki naj bi smotrno rešila vprašanje delovnih mest in omogočila še nove zaposlitve. Štivanski papirnici je pred poldrugim letom grozil propad zaradi produkcijskih in finančnih težav. Z deželnim prispevkom 34 milijard lir si je ta obrat znatno opomogel, tako da sedaj lahko dnevno izdeluje toliko papirja, kolikor ga je dovolj, da prekrijemo pot od Trsta do Palerma. Prav zaradi te javne podpore,« pravi Clyde Cofone, »pa so grožnje s krčenjem osebja neutemeljene in FILIS-CGIL jim ne namerava nasedati. Podjetja kot so Modiano, Smolars in Sadoc pa so v krizi predvsem zaradi močne konkurenčnosti specializiranih delavnic. Posledica je seveda izguba prodajne možnosti na blagovnem tržišču. Važen dosežek sindikalnega boja proti odpustom v teh podjetjih pa so bile solidarnostne pogodbe, ki so vsem de' lavkam omogočile ohranitev delovnega mesta s skrajšanih1 urnikom. To pa je le začasna rešitev. Le z uvedbo speciali' zirane proizvodnje in nove tehnologije, pa tudi s koncentracijo vseh industrijskih objektov v enem samem območjU' npr. v Osapski dolini, bi si ta sektor zagotovil bodočnost.«
Po vsem tem lahko takole povzamemo glavno misel obeh razgovorov z deželnim tajnikom FILTEA-FILIS-CGIL Clydom Cafonejem; v fazi presnavljanja tržaškega gosp0' darstva želi sindikat odigrati odločno vlogo v obrambo delavskih pravic, tudi v manjših podjetjih, in za prevrednoti nje vloge tega in drugih sektorjev, ki so strateške važno8*1 za gospodarski razvoj, (dam)
Pojav, o katerem je zadnje čase veliko govora
Kako je z mladinskim prestopništvom na
Tržaškem
V sodobni družbi je pojav mladinskega prestopništva zelo razširjen in že globoko zakoreninjen v družbeno tkivo. Vsak dan beremo o raznih kaznivih dejanjih, ki jih zakrivijo mladi ali mladoletni prestopniki. V velemestih, kjer je mladina dejansko prepuščena sama sebi in družba ne skrbi za njeno pravilno doraščanje, je ta pojav bolj izrazit, a tudi v manjših mestih se zaskrbljujoče širi.
Trst seveda ni izjema in prav bi bilo, da bi se tudi v našem mestu soočili s tem pojavom, preden bi se še bolj razpasel. Zaradi tega bi bilo prav, da pristojne oblasti zagotovijo mladini primerne prostore za družabno življenje in druge aktivnosti. Pred kratkim je turistična ustanova CENSIS objavila študijo o mladinskem prestopništvu v Italiji. Po podatkih, ki smo jih v našem dnevniku delno že objavili, sta bila Trst in Gorica v obdobju 1981-84 na samem vrhu lestvice mladoletniškega prestopništva. V Gorici so mladoletniki zakrivili povprečno 11 odstotkov prijavljenih prekrškov in kaznivih dejanj, v Trstu pa 9,4 odstotka. Resnici na ljubo smo v verodostojnost teh podatkov malce podvomili. Res je, da je mladinsko prestopništvo pri nas prisotno, da pa je tako razširjeno, se nam ni zdelo verjetno, saj daje vsakdanjost našega mesta bistveno drugačen vtis. Da bi zadevo razjasnili, smo sklenili, da se pozanimamo pri pristojnih oblasteh in ustanovah.
Inšpektorica Micheluzzi, ki je zaposlena na tržaškem policijskem letečem oddelku nam je v tej zvezi povedala: »Največkrat se pripeti, da klapa mulcev nakuha kako nepremišljeno dejanje. V veliki večini primerov so to najstniki, ki si zaželijo novih doživetij: ukradejo na primer moped ali povzročijo manjšo škodo na tuji imovini. Vsekakor moramo ta dejanja kaznovati, ne smemo pa jih pretirano dramatizirati. Večkrat zadošča, da starši primerno izšolajo najstnika.«
»Te številke absolutno niso odraz tržaške stvarnosti, četudi ne dvomim v njihovo točnost,« nam je izjavil sodnik za mladoletnike Bruno Cherchi, ki smo mu predložili zaključne raziskave službe CENSIS. »Mislim, da je na statistiko CENSIS bistveno vplivalo dejstvo, da policijske oblasti iz vse Italije vložijo prav na tržaško sodišče prijave za izgon tujih mladoletnih oseb v Jugoslavijo (op. ur. Center za socialno skrbstvo iz Kopra navaja, da je iz Italije leta 1981 sprejel 674 izgnanih otrok, 638 leta 1982, 678 leta 1983 in 874 leta 1984 - o tem je obširno pisalo slovensko in tržaško časopisje). Naj vam povem, da smo v avgustu obravnavali samo tri primere kaznivih dejanj, ki so jih zakrivili mladoletniki. V Trstu se ponavadi mladoletni prestopnik največkrat zaplete v kak manjši rop. To stori v družbi svojih vrstnikov. Mladi prestopnik ima večkrat opravka z ma-
mili, bodisi da jih uživa, bodisi da jih prodaja. Ko obravnavamo mladinski kriminal, moramo strogo razločevati med posamezniki, ki zakrivijo kaznivo dejanje po naključju, zaradi okoliščin ali slabe družbe (teh je velika večina), in med posamezniki, ki še naprej vztrajajo na prestopniški poti. Ko sodimo tem najstnikom, se moramo zavedati, da so mladoletni; naš cilj je ta, da jih zopet vključimo v družbeno življenje.
Ima morda mladinsko prestopništvo določen družbeni izvor?
»Ne. Prisoten je v vseh slojih prebivalstva. Na prestopniškega najstnika bolj kot socialni izvor vplivajo slabe družinske razmere in morebitno pomanjkanje zdrave družabnosti.«
Da bi bolje opredelili lik mnladin-skega prestopnika, smo se zglasili pri socialnih delavcih, ki delujejo na sodišču za mladoletne.
»Strinjava se s sodnikom Cherchi-jem,« sta nam izjavila Alberto Pilinilli in Adriana Damiani. »Mladinski kriminal v Trstu ni razširjen. Obstajajo nekatera žarišča, na primer novo naselje Melara itd., a to gre pripisati bolj dejstvu, da živijo tam mlade družine, kot pa socialnemu okolju. Mladinski prestopnik se pojavi bodisi v revnejših družinah, bodisi v tako imenovanih »boljših« družinah. Pred tridesetimi leti sta mladega Tržačana vodila do zločina predvsem beda in pomanjkanje. Danes za to krivijo predvsem brezdelje, dolgčas, slabe družinske razmere in nizek kulturni nivo. Mladinski prestopnik je ponavadi oseba, ki ni zmožna smotrno urejevati svojega življenja. Značilno za te najstnike je, da prebijejo veliko večino svojega prostega časa v motorizirani skupini šestih ali sedmih tovarišev, v družbi katerih zakrivijo razna kazniva dejanja. Za njihovo miselnost je kršenje zakona pravzaprav oblika uveljavitve
lasne osebnosti. Zaradi tega je n®0^. hodno potrebno, da jim družba pon1/0 možnosti in sredstva, da si ustvaril lastno identiteto. Mlad človek si Prl dobi mesto v družbi predvsem s P° močjo dela. Na žalost pa je velika ve čina mladinskih prestopnikov brezp0 selna in dejstvo, da se je njihova P° že prekrižala z zakonom jih bistven ovira pri iskanju zaposlitve.«
Damianijeva je tako nadaljeval3/ »Med mladimi kršitelji zakona so n13^ mila zelo razširjena. Ker nimajo 0 narja, da bi si priskrbeli marihua.’1 ' hašiš ali kako drugo mamilo, se je ^3 dnje čase med njimi razpasla naV , ’ da skupinsko vdihavajo strupene h1 pe raznih kemičnih snovi, na Prin!n. bencina, lepila itd. in si s tem zag01 vijo zaželeno omamo.«
Je pojav prestopništva razširjen tu med slovensko manjšino?
»Ne. Zabeležili smo zelo malo P merov slovenskih mladinskih pres10r_ nikov. To pozitivno dejstvo gre veri no pripisati razvejanosti vašega or ^ benega življenja. Mladostnik, ki se.j£j,1 tivno ukvarja s športom glasbo 1 ^ dejansko nima časa, da bi se preP3* prestopništvu. Poleg tega pa si v z°
vi družbi ustvari zdrave vrednote-
•pe'
žave imajo prestopniki, ki se Pon°Jne. skušajo vključiti v življenje manj81^. Manjšinska skupnost namreč ne 8Pr se me v svojo sredo črnih ovc, ki 80 nekoč pregrešile.«
Pokrajinski nadzorni odbor ni zavrnil, temveč vrnil sklepe tržaški občini
Za odobritev variante za sinhrotron pristojen predsednik deželnega odbora
V nedeljo smo že poročali, da je pokrajinski odbor, ki nadzoruje akte krajevnih uprav, vrnil tržaški občini sklep, s katerim je takratni občinski odbor (potem, ko je že odstopil) po nujnem postopku sprejel varianto občinskega regulacijskega načrta in tako v bistvu določil namestitev sinhotrona v neposredni bližini Bazovice. Za razloge zadržanja pokrajinskega nadzornega odbora smo zvedeli včeraj, ko sta se pri pristojnih funkcionarjih pozanimala tako predsednica Vzhodno-kraškega rajonskega sveta, Anamarija Kalc, kot predsednik Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi, Karel Grgič.
Predvsem ne gre za zavrnitev sklepov občinskega odbora: pokrajinski nadzorni odbor ju je vrnil tržaški občini zato, ker za ta primer ni pristojen. Odloča lahko namreč le o manjših Popravkih občinskega regulacijskega načrta, ne pa o večjih spremembah, za kakršne gre v primeru bazoviške lokacije sinhrotrona, znane pod nazivom T8. že iz dopisa, ki ga je 11. avgusta Koordinacijskemu odboru vzhodnokraških vasi naslovil pokrajinski
nadzorni odbor — v odgovor na njegov priziv na sklep občinskega odbora o varianti št. 4G Splošnega občinskega regulacijskega načrta — je razvidno, da je bil priziv vrnjen na tržaško občino, v skladu z določili zakonskega dekreta iz leta 1965. Le-ta namreč določa, da je za odobritev regulacijskih načrtov in gradbenih določil pristojen predsednik deželnega odbora, po predhodnem sklepu odbora samega. Isto velja za teritorialne koordinacijske načrte, ki jih predsednik deželnega odbora odobri potem, ko je slišal za mnenje ministrstva za javna dela.
Vsa zadeva je torej znova na mrtvi točki. Pripombe in prizivi proti varianti občinskega regulacijskega načrta, ki so bili naslovljeni na pokrajinski nadzorni odbor, ne bodo imeli nobenega učinka, tako da jih bo potrebno napraviti znova, časa je le še do 3. septembra, ko je treba dokumente oddati na tržaški občini. Od tu bodo šli najprej v razpravo v občinski svet, nato pa jih bo občina posredovala deželnemu odboru. Z ozirom na popolno paralizo, ki tačas vlada v tržaških
krajevnih upravah pa je kaj težko predvideti, kako se bo to moglo v doglednem času zgoditi.
Vsa zadeva bo nocoj med drugim na dnevnem redu zasedanja Vzhodno-kraškega rajonskega sveta. Predvsem je sedaj potrebno napraviti nove prizive, čeprav upanje, da bi izbrano lokacijo za sinhrotrom spremenili in u-poštevali stališča prizadetega prebivalstva, ostajajo zanemarljivo majhna ali nična, kot doslej. Od tržaške občinske uprave prav gotovo ni pričakovati, da bi kar čez noč postala občutljiva za mnenja krajevnega prebivalstva, ves krajevni politični položaj pa je tak, da ne zmore niti rednega upravljanja, kaj šele, da bi se spuščal v reševanje navidez nepomembnih, a politično daljnosežnih vprašanj. Po oddaji pripomb in prizivov torej ne kaže drugega, kot da se založimo z dobro mero potrpežljivosti v upanju, da bosta vsaj deželni odbor in njegov predsednik našla kaj posluha ali razumevanja za razloge, ki odsvetujejo namestitev sinhrotrona zunaj teritorija, namenjenega Raziskovalnemu območju.
Predzadnji avgustovski konec tedna v znamenju nalivov
Po turističnem navalu, ki se je začel prve dni avgusta in dosegel višek v velikošmamem tednu, se je stanje sedaj sprevrglo v množičen povratek k vsakdanjemu življenjskemu utripu. Za mnoge se je poletni počitniški oddih že zaključil, saj je tretjo nedeljo v avgustu označeval gost povratni promet na vseh glavnih cestah, še posebej pa na mejnih prehodih. Poslabšanje vremenskih pogojev je veliko letoviščarjev prisililo, da so predčasno zapustili kraj letovanja, tako da je bila v nedeljo zvečer gostota prometa pod predvidevanji.
Nadpovprečno število avtomobilov so zabeležili na Pesku, pri Fernetičih in na Škofijah. Najbolj živahno je bilo na Pesku, kjer je vrsta vozil presegla poldrug kilometer. Na Škofijah je bil položaj zelo živahen v zgodnjih jutranjih urah, po desetih pa se je promet znatno zredčil. Na vseh mejnih prehodih je bil večji vstopni-promet, v glavnem pa so bili to turisti iz raznih evropskih držav ter jugoslovanski in turfdki državljani, ki so se po dopustniškem premoru- vračali na delovno mesto v Švico. Odstotek »domačih« turistov je bil občutno večji v soboto dopoldne, ko se je marsikdo za konec tedna podal na daljšo pot za dvodnevno letovanje, zmanjšal pa se je v večernih urah in
Odsvetujejo uživanje gob
Služba za zdravstveno fiziko dežele Furlanije - Julijske krajine je včeraj v svežih gobah ugotovila take koncentracije radionukleidov, da odgovorni odsvetujejo uživanje gob. že v prejšnjih tednih je deželna komisija za zaščito pred radioaktivnim sevanjem pozivala na previdnost. Včeraj pa je komisija pod vodstvom deželnega odbomi-za zdravstvo Renzullija preverila zadnje podatke, iz katerih izhaja, da so v kilogramu svežih gob na Tržaškem in v pordenonski pokrajini ugotovili tudi do 1800 in 1900 bekerelov, medtem ko so v videmski pokrajini ugotovili le 152 bekerelov cezija 137.
Seveda niso povedali, ali je ta cezij černobilskega ali kakega drugega izvora. Nedvomno pa se je treba pri teh podatkih zamisliti, če drugega ne, ker so končno Idrije in nanokirije zamenjali be-kereli, kot bi morali to napraviti od samega začetka černobilske nesreče.
Deželni odbornik za zdravstvo Renzulli je ožji skupini poveril nalogo, da čimprej sestavi podroben načrt, na katerem bi ozemlj-sko prikazali radioaktivno onesnaženje v naši deželi, saj je lahko vsakomur jasno, da so razlike •ned posameznimi kraji ogromne.
Kot vedno v takih primerih pa v imenu skrbi za zdravstveno varnost poskrbijo tudi za domače pridelke, saj že napovedujejo podrobnejše kontrole vseh živil, ki prihajajo preko meje.
Zakon o čisti teži od ponedeljka dokončno in v celoti veljaven
Bomo resnično nehali plačevati papir po ceni pršuta ali francoskega sira?
»Če je res, da so težke zmage najlepše, potem lahko italijanski kupci končno res proslavljajo«. Tako je zapisal ugledni milanski ekonomski dnevnik, ko je napovedal dokončno in popolno veljavnost zakona o »čisti teži«. S ponedeljkom so namreč morali vsi trgovci zameljati stare tehtnice z elektronskimi, ki avtomatično odštejejo težo ovojnega papirja ali druge embalaže od blaga, ki ga želimo kupiti«.
Zakon št. 441 iz leta 1981, katerega izvajanje je bilo predvideno postopoma, v treh fazah, je tako dosegel svoj namen: od 25. avgusta se ga morajo
držati tudi trgovci, ki uporabljajo tehtnice z manj kot 5 kilogrami zmogljivosti in ki so bili doslej v prehodnem režimu. Čista teža velja za prodajo raztresenega blaga, se pravi tistega, kin in bilo že predhodno zavito in torej stehtano (na primer sir v plastičnih vrečkah) in katerega cena je določena na mersko enoto. Ob tej novici se seveda zastavlja vprašanje, če bo zares izginil papir, tisti »zlasti«, ki nas je doslej veljal prav toliko, kot najboljši pršut. Je zakon res dosegel svoj cilj, ali se je izkazal kot inštrument omejene učinkovitosti? Po podatkih ministr-
stva za industrijo je leta 1984 še okrog tretjine trgovin uporabljalo nepravilne tehtnice in papir, ki je težji od predpisanega. Možno je sicer, da se je tenkočutnost trgovcev v slabih dveh letih izbrusila, tudi zato, ker zakon predvideva stroge denarne kazni: od 150 do 600 tisoč lir za trgovce na drobno oziroma od 300 do milijon 600 tisoč lir za grosiste. Pri prodaji na drobno je na primer predvidena kazen, če tehtnica ne pokaže čiste teže ali če kaže napačno vrednost, če trgovec uporablja manj natančno tehtnico od tiste, ki je za določeno blago predpisana, če ob vsakem tehtanju tehtnice ne odšteje avtomatično tare in če trgovec prodaja po kosih blago, za katerega je predpisana prodaja po teži.
Da bi preprečili presenečenja, pa odjemalci ne bi smeli pozabiti na budnost. Prodaja blaga po čisti teži (netto) namreč ne velja le za živila, temveč tudi za železnino, za gospodinjr ske pripomočke in podobno blago. Poleg trgovcev zadevajo iste obveznosti tudi obrtnike in kmete, ki prodajajo svoje izdelke oziroma pridelke. Tehtnice morajo biti postavljene tako, da jih odjemalec lahko dobro vidi in torej odčita zneske. Na kvadrantu, namenjenem tari (kosmati teži), vidimo število gramov, ki jih je tehtnica avtomatično odštela od čiste teže, če pa trgovec uporablja težjo embalažo od predvidene, mora tehtnico posebej programirati.
Klic v sili zaskrbljujočih staršev
Radijski poziv hčerki naj se končno oglasi
Starši 17-kitne Giuliane Nitolo iz Tr-a, ki je izginila z doma 26. julija, in -u c*anes °t> 22. uri po radijskih va-vih 200 zasebnih radijskih postaj po-hčer, naj se vrne domov. Ta pr°^asni radijski poziv, ki bo v bistvu „	vsedržavno ozemlje sta omo-
cUi.dve neapeljski zasebni radijski ..a i aji, ki sta so odzvali klicu v sili Oskrbljenih staršev.
*	boleznimi visoko razvite po-
j^l^ske družbe je namreč tudi beg gtaa(:?^etnikov in mladoletnic z doma. Saifst navadno take bege prikrivajo, J vedno unaio. da se bodo njihovi
niči na ljubo so tudi posegi policije v večini primerov neuspešni.
Nedvomno povzroča največ trpljenja staršem prav negotovost, poleg seveda stalnega samoočitanja, kje so v vzgojnih prijemih zgrešili, da se je lahko kaj takega zgodilo.
Srhljiva prometna nesreča na cesti za Repentabor
Pri obvozu na cesti med Repnom in Opčinami, kjer se na Krasu odpira trasa bodoče avtoceste, se je v nedeljo proti večeru pripetila huda prometna nesreča. Morda zaradi slabega vremena (ko se je pripetila nesreča, je namreč lilo kot iz škafa), morda zaradi trenutka nepazljivosti je 22-letni ladjedelski delavec Mario Stefa-
^roci
upajo,
nQ . - vrnili brez posredovanja var-hai k.vorganov. Vzroki teh begov so v glavnem pa se psi-U) ,2i in sociologi strinjajo, da se veh generacijami rahljajo vezi, da je stvu	najt,i skupni jezik. V bi-
otr .Se prekine dialog med starši in dja]C1- Vzpostavitev tega pretrganega Prisil83' pa je skrajno zapletena. S ten °-?e navadno doseže povsem obra-Z;is 'JC'nek- Prav zato skušajo starši ali 1110 dnseči vrnitev svojih otrok, Pa ? Posredovanjem prijateljev, ali p nairazličnejšimi pozivi, taki drugačen pa je položaj, ko gaoj ■ ^oletniki postanejo žrtev or-dli lranega kriminala, ali pa so pa-Prirr. r°ke kaki verski sekti. V takem ru pozivi, kaj malo zaležejo. Res-
Razpečevalca mamil zadela kap
Januarja ga je tržaško prizivno sodišče obsodilo na daljšo dobo hišnega pripora včeraj pa je 47-letnega Fabrizia Penza zadela srčna kap. Fabrizio Penza doma iz Fogliana, je bil vpleten, skupaj z dvajsetimi pajdaši, v afero razpečevanja turškega mamila. Mednarodna organizacija, kateri je pripadal tudi Penzo, se je v letih 1980 - 1983 za svojo rentabilno kriminalno trgovino posluževala’turških tovornjakov TIR. S temi so skozi tržaške obmejne prehode nemoteno uvažali v Italijo turški morfij in heroin. Morfij je nato «poto-val« v Palermo, kjer so ga v tajnih rafinerijah (morda je bila pri tem vpletena tudi sicilska mafija) predelovali za ameriško tržišče. Heroin so po vsej verjetnosti razpečevali le v Milanu, Neaplju in Venetu.
V treh letih so s tovornjaki pretihotapili 130 kilogramov morfija in 20 kilogramov heroina in to v pičlih petih (največ sedmih) tovorih. Ko je bilo mamilo varno na italijanski strani meje, so turške tovornjake preusmerili na avtocesto Trst - Benetke, kjer so jih na parkiriščih pri bencinskih črpalkah čakali »domači« razpečevalci. Mamilo so torej kar na avtocesti natovorili na avtomobile in turski tovornjaki so lahko nemoteno nadaljevali svojo običajno pot proti južni Italiji
Preiskovalci so bili iznajdljivi »tolpi UR« dolgo na sledi, med prvimi pa so aretirali Fabrizia Penza, ki ni bil ravno trd oreh, saj se je kaj kmalu odločil da sodeluje s tržaško in beneško pohajo. Dobršen del ostalih članov tolpe so namreč polovili s pomočjo njegovih natančnih informacij.
ni (Ul. Trento 5) spregledal cestne znake, ki opozarjajo na ostri ovinek obvoza in je s svojim motorjem zapeljal naravnost ter se zaletel v guard-rail. Ostrina pločevinastega guard-rai-la je Stefani ju odsekala desno nogo tik pod kolenom.
Ponesrečencu, ki je kljub hudemu udarcu ostal pri zavesti, so takoj priskočili na pomoč prijatelji in sorodniki, ki so se z avtomobili peljali pred in za njim. Stefanovi so se namreč vračali z nekega poročnega kosila na Repentabru. Na kraj nesreče sta se malo za tem pripeljala tudi dva karabinjerja, v službi na repentabrskem mejnem prehodu, ter mlad par, ki je Stefaniju nudil prvo in dokaj spretno pomoč. Ponesrečencu sta namreč tesno privezala nogo nad kolenom in tako v dobršni meri zaustavila močno krvavitev. Na pomoč mu je priskočil tudi neki zdravnik, iz bližnjega lokala pa so na zdravnikovo prošnjo prinesli nekaj ledu, nato je iz Trsta pripeljal rešilec z zdravnikom Cortesio in bolničarjema Covacevich (oče in sin). Maria Štefanija, ki mu na kraju nesreče niso sporočili tragične vesti, da je izgubil nogo, so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice na Kati-nari. Po kirurškem posegu, ki je trajal vse do jutra, so Štefanija pridržali na oddelku za oživljanje, še dane« pa bi ga morali imeti ponovno v oskrbi ortopedi.
naslednjega dne zaradi poslabšanja vremena.
Mestni promet se je nekoliko zredčil v poznih popoldanskih urah, tako v soboto, kot v nedeljo, saj je nenadni in siloviti dež povzročil nemalo nevšečnosti vsem, ki jih je presenetil ‘na mestnih ulicah. Kot smo že napisali, je v soboto nenadno nre-obilje vode povzročilo številne poplave v pritličnih prostorih nižjega predela mesta, nekatere ceste pa so se v hipu spremenile v deroče hudournike, ki so onemogočali normalni potek mestnega prometa.
Verjetno so se prav zaradi tega mnogi odrekli nedeljskemu izletu v bolj oddaljene kraje in se zadovoljili s kratko ekskurzijo na kraško planoto in z večerjo v domači gostilni. V nedeljo so se k morju podali le po-gumnejši in strastnejši ljubitelji kopanja, ki se niso mogli odreči skoku v vodo, čeprav je sonce le poredkoma in za kratek čas bledo posijalo, tako da je bil ta predzadnji avgustovski konec tedna precej podoben oblačnim zgodnjejesenskim dnem.
Včeraj pa se je povrnilo poletno vzdušje. Sobotnj in nedeljski dež je ozračje očistil, obenem pa ga tudi krepko ohladil, tako da je temperatura še vedno nekoliko pod poletnim povprečjem. Sonce, ki je včeraj navsezgodaj posijalo z jasnega neba, je le s težavo uspelo pogreti hladno ozračje. Po napovedi pa se bo vremensko stanje v kratkem spet poslabšalo. Predvidene so postopne po-oblačitve in padavine.
Požar na turški trgovski ladji
Včeraj popoldne je v strojnici 2390-tonske turške tovorne ladje »Vosuf Zija Onis« izbruhnil požar. Posadka je takoj aktivirala protipožarne sisteme, da so tržaški gasilci v bistvu le prezračili strojnico in ohladili zaradi požara razbeljeno pločevino.
Vzroki požara niso še znani. Po prvih ugotovitah je plamen butnil iz nekega električnega agregata in dobil takoj netiva v strojnici. Za vsak primer so tržaški gasilci poslali na 7. pomol, kjer je zasidrana turška ladja, tri gasilske cisterne in čoln za hitre posege. Kot rečeno, pa je bil to predvsem preventivni ukrep.
V teku je preiskava, da bi ugotovili točne vzroke požara, že sedaj pa je jasno, da je po zaslugi posadke škoda minimalna.
• Delo gasilcev se ne omejuje samo na gašenje požarov in na posege za reševanje človeških življenj, številni so tudi posegi, ko morajo reševati kako žival. Tako so včeraj poklicali v Lonjer openske gasilce, ker jih je nekdo obvestil, da je na polici nekega zapuščenega kamnoloma nemški volčak. Gasilci so se do lažje ranjenega ■ psa spustili po lestvi in ga rešili. Kasneje so ga izročili službi za zaščito živali,
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, brat, nono in pranono
Rudolf Kalc
Pogreb bo jutri, 27. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Padričah.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, hči Ana z Adrijanom, sestri Kristina in Danila, vnuka WaJter in A-lenka, pravnuk David in drugo sorodstvo.
Padriče, 26. avgusta 1986
Ob smrti Rudolfa Kalca izrekata iskreno sožalje svojcem Magda in Voj-mir.
Ob smrti Rudolfa Kalca (Kraljevega) izreka družini in svojcem iskreno sožalje KD Slovan.
Ob 3. obletnici smrti drage mame JUSTINE TRETJAK se je s hvaležnostjo spominjajo sin Frančko in hčere Anica, Melči, Marica in Ida z družinami.
Melbourne, Sv. Križ, 26. avgusta 1986
Nad sto udeležencev na uspelem taboru volčičev in veveric v Logu pod Mangartom
Med šestimi tabori, ki jih je priredila Slovenska zamejska skavtska organizacija, in sicer za goriške volčiče in veverice v Žabnicah, za goriške izvidnike in vodnice v Logu pod Mangartom ter za tržaške novince roverje in novinke popotnice v Reziji, za izvidnike in vodnice v Stranjah pri Kamniku in pri Ilirski Bistrici ter za tržaške volčiče in veverice v Logu, je bil letos najbolj številen ravno tabor za naj-mlajše skavte in skavtinje iz Trsta.
Odpotovali so v sredo, 30. julija 1986, z želežniške postaje v Sežani. Tu je bilo že zgodaj zjutraj vse živo, saj se je zbralo nad sto udeležencev tabora volčičev in veveric z vse Tržaške, ki so nestrpno čakali na odhod proti Logu pod Mangartom. V Logu so imeli priliko, da so praktično poizkusili vse to, kar so se na tedenskih sestankih skozi vse leto naučili. Glavna tema tabora je bila Kipplingova Knjiga o džungli, ki je tudi osnova celotnega delovanja najmlajših članov skavtske organizacije.
Svoje šotore so postavili na travniku, ki se razprostira ob reki Koritnici in od koder je bil čudovit razgled na Jerebico, Mangart, Rombon in Jalovec. Prav prijetno je bilo opazovati vrvež prvega dne, ko je nad 200 pridnih ročic postavljalo svoje šotore, ograjice okoli njih in iskalo primerne palice za svojo zastavico, ki jo je vsaka skupina izdelala na tedenskih sestankih. Tudi druge dneve ni bilo v taboru kaj prida miru. Dan po prihodu je bilo treba poskrbeti za vse tisto, kar je na vsakem taboru neobhodno potrebno: jambor, kuhinja, in shramba, jama za odpadke, stranišče; nekaj zgradb (vhod, oglasno desko, pipe za umivanje in vodno napeljavo) pa so tržaškim skavtom pustili goriški bratje in sestre, ki so taborili na istem prostoru nekaj dni prej.
Program, ki si ga je zamislilo 20 voditeljev, je obsegal poldnevni izlet za spoznavanje okolja, celodnevni izlet k izviru Soče, h Kugyijevemu spomeniku, v sotesko Mlinarice, botanični vrt Juliana in Trentarski muzej, športni dan, dan izražanja, ko je vsaka skupina predstavila kraj, kjer skupina deluje, dan obiskov, ko je tabor obiskalo veliko staršev in nekdanjih skavtov, dan v naravi, ko so si volčiči in veverice sami pripravili kosilo in združili podvig z iskanjem ugrabljenega kuharja, ter nočno igro. Ves program je slonel na desetdnevni igri, kar je zna-
čilno za vse tabore veje volčičev in veveric na svetu.
Vse udeležence je zelo pritegnil lov na Sherekana, to je na hudobnega tigra iz Knjige o džungli, ki je ugrabil kuharja, brez katerega tabor ne bi mogel več delovati. Ko se je po taboru razširila vest, da kuharja ni več, so vsi volčiči in veverice v spremstvu svojih voditeljev zapustili tabor in iskali sledi za tigrom. Ker so se zavedali, da je tako človeku kot živalim nujno potrebna voda, so se razpršili ob rečni strugi in začeli s pripravljanjem kosila. Med kosilom se je hudobni tiger večkrat oglasil. Ko so pojedli in zapustili kraj utrdbe takšen, kot so ga našli, se je začel resen lov. Celo popoldne so se podili po gozdu za tigrom, dokler ga niso zvečer našli in mu odrli kožo.
Zelo privlačen je bil tudi športni dan, ko so mladi volčiči in veverice Spoznali dve novi igri: skavtski hokej z metlami in boj med opicami.
Najbolj pričakovan pa je bil dan obiskov, ki je letos potekal v znamenju tesnega sodelovanja med starši volčičev in veveric ter voditelji. Na ta dan so imeli starši priložnost, da so spoznali življenje v taboru in si ogledali razstavo izdelkov, ki so jih njihovi otroci pripravili za dan izražanja, ko je vsaka šesterica s spisi, pesmicami in z risbami predstavila svoj kraj sestankov. Poleg že običajne maše in tabornega ognja, ki so se ju udeležili starši
v velikem številu, je bila letos na programu tudi nogometna tekma med starši in voditelji, ki je vse prisotne, posebno starše, zelo navdušila, saj je izbrana vrsta staršev z lahkoto premagala voditelje.
Zelo prijeten je bil tudi taborni ogenj, ki so se ga udeležili številni vaščani iz Loga. Volčiči in veverice so s pomočjo svojih voditeljev in voditeljic predstavili skavtsko organizacijo in življenje Slovencev v zamejstvu. Ta prireditev spada v sklop pobud, ki jih ima skavtski tabor vsako leto za medsebojno spoznavanje z okolico tabora in njenimi prebivalci.
Poleg tega so bile na programu še razne igre, pevske vaje, priprava na nedeljsko mašo in izlet v vas, kar so združili z mašo za pokojnim Marjuči-jem, ki se je ponesrečil med taborom v Logu leta 1979.
Zadnji dan tabora, 8. avgusta, so volčiči in veverice z žalostjo v srcu pospravili svoje šotore, počistili travnik in se z avtobusom vrnili v Sežano, kjer so jih pričakovali starši.
Za izreden uspeh tabora imajo zasluge vsi, ki sp se z otroki trudili skozi ves potek tabora, posebno načelnik Stojan Pahor, podnačelnica Margi De Luisa, duhovni vodja Tone Bedenčič, vsi voditelji, ekonom in odgovorni v kuhinji, ki so skrbeli, da niso ostali želodčki volčičev in veveric prazni.
Zasanjana koala
kino
ARISTON - 21.00 Subway, fant., Fr. 1985; r. Luc Besson; i. Christopher Lambert, Isabelle Adjani.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -
21.15	Silverado, vestern, ZDA 1985, 132'; r. Lawrence Kasdan; i. Kevin Kline, Scott Glenn.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Mesec srhljivke: Reanimator, □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Un mer-coledi da leonl, dram., ZDA 1982; r. John Milius; i. Jean-Michael Vincent, William Katt.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Incontri molto particolari, pom., □
EDEN - 16.00, 22.00 Caldi piaceri, pom.,
□ □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 I 5 della sguadra d'assalto, krim., ZDA 1985, 110'; r. Paul Michael Glaser; i. Stephen Lang, Lauren Holly.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II gioiello del Nilo, pust., ZDA 1985; r. Lewis Teague; i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Rocky III, ZDA 1982; r. S. Stallone; i. Sylvester Stallone, Thalia Shire.
EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 Scuola di sesso, porn., □ □
PENICE - 17.30, 22.15 Commando, dram, ZDA 1984, 88'; r. Mark L. Lester; i. Ar-nodl Schwarzenegger, Rae Dawn.
MIGNON - 16.00, 22.00 Tootsie, r. Syd-ney Pollack; i. Dustin Hoffman, Jessica Lange.
ALCIONE - Zaprto.
LUMIERE FICE - Zaprto do 29. avgusta.
VITTORIO VENETO - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Pleasure Channel, pom., □□ * 18
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
Ameriški dolar............ 1.395.—
Nemška marka ............. 686.—
Francoski frank......... 208.—
Holandski florint ........ 607.
Belgijski frank........... 32.—
Funt šterling............. 2.050.—
Irski šterling............ 1.880.
Danska krona................. 180,—
Grška drahma ............. 10.—
Kanadski dolar ........... 985.—
poletne prireditve
MIRAMARSKI PARK
LUČI IN ZVOKI
Danes, 26. t. m., ob 21. uri v angleščini-in ob 22.15 v italijanščini.
GRAD SV. JUSTA
V	petek, 29. t. m., ob 21.15: Promocijska revija HIT MUSIČA 86. V primeru slabega vremena bo revija v soboto, 30. t. m., ob isti uri. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM Poletna violinska šola
V	nedeljo, 31. t. m., ob 20. uri v paviljonu Vile Bled na Bledu in v ponedeljek, 1. septembra, ob 20. uri v Glasbeni šoli Titovo Velenje: Zaključna koncerta gojencev poletne violinske šole, ki jo vodi prof. Igor Ozim in asistentka Christine Hutcap (Kdln).
Avdicija bo danes, 22. t. m., ob 16. uri v Glasbeni šoli Titovo Velenje.
Kongresni center
Do 29. avgusta: Četrti mednarodni simpozij mikrobne ekologije.
koncerti
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
OPENSKI GLASBENI VEČERI. V četrtek, 28. 8., ob 20.30 KONCERT STRAUSSOVIH VALČKOV IN POLK. Izvaja komorna skupina VECCHIA VIENNA.
razstave
V	Sesljanu na sedežu Turistične ustanove: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-letnici kamnolomov. Razstavljajo: Ivan Ballarini iz Šempolaja, Nino Bon iz Križa, Antonio Mosetti in Milan Pernarčič iz Nabrežine, Albert in Miloš Zidarič iz Šempolaja.
V	Palači Costanzi (Trg Unita) je do konca meseca na ogled zgodovinska razstava SANJE O VALČKU - dunajska opereta v Italiji.
Na Gradu sv. Justa so do 31. t. m. razstavljene STARINSKE MUČILNE NAPRAVE.
Japonski jen................... 8.
Švicarski frank ........... 851.—
Avstrijski šiling.......... 97.—
Norveška krona .............. 190.
Švedska krona................ 200.
Portugalski eskudo............. 9.
Španska peseta................ 10.
Avstralski dolar ............. 800,—
Debeli dinar................... 2,90
Drobni dinar................... 2,90
izleti
Združenje Union Podlonjer-Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 14. septembra v Piancavallo. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdiri-vo 30-2. nadstr., tel. 61011.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec priredi v nedeljo, 14. septembra, izlet k Sv. Gregorju pri Sodražici ob priliki zbora osme Levstikove brigade in odkritja spomenika padlim. Vabljeni bivši borci in ostali. Vpisujeta Marjo Zahar - tel. 228481 in Milka Žerjal - tel. 228230.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 26. avgusta
IVANA
Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.55 - Dolžina dneva 13.37 - Luna vzide ob
22.45	in zatone ob 13.41.
Jutri, SREDA, 27. avgusta
MONIKA
PLIMOVANJE DANES: Ob 01.14 najvišje 5 cm, ob 6.34 najnižje -19 cm, ob
13.30	najvišje 32 cm, ob 20.32 najnižje -18 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,1 stopinje, zračni tlak 1016,7 mb ustaljen, veter 8 km na uro jugozahodnik, vlaga 51-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marta Pulina, Patrizia Giangregorio, Hil& Perl, Katerina Grego-ri.
UMRLI SO: 76-letni Casimiro Dimi-nich, 69-letni Giovanni Bianco, 82-letni Andrea Štrukelj, 65-letni Marino Pozzi, 47-letni Fabrizio Penzo, 68-letni Bruno larz, 75-letna Nives Zanotti, 88-letni Vit-torio Colummi, 44-letni Eduardo Milone, 56-letni Antonio Lonza, 54-letni Lino Po-tocco, 83-letni Eugenio Schillani, 82-let-na lolanda Portolan.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. avgusta 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Ros-setti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (TEL. 226210), ŽAVLJE (tel.274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel.274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
nn I JT BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DuIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Donnjo 831-131
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 25. 8. 1986
Rajonski sveti spet na delu
Tudi za rajonske svete se počasi končujejo poletne počitnice. Za prihodnje dni so namreč napovedane prve seje. Včeraj se je sestal rajonski svet za Novo mesto — Novo mitnico, v petek, 29. 8., pa se na sedežu v Ul. Roncheto 77 sestane rajonski svet za območje Škednja in Čarbole. Rajonski sveti se bodo morali med drugim izreči o reorganizaciji občinske pogrebne službe, o kriterijih za sprejemanje otrok v jasli, o uporabi šolskih telovadnic ter o pravilniku zelenjadne tržnice.
čestitke
Včeraj je praznovala v Repnu rojstni dan RENATA ŠKABAR. Vse najboljše In še na mnoga zdrava in srečna leta ji želijo mož Emilio, mama Marija in hči Laura z možem Giorgiom, vnuka Mic-hele in mali Gabriele pa pošiljata noni 55 poljubčkov. Čestitkam se pridružujeta Mario in Nela Deste.
razna obvestila
Mladinski pevski zbor Glasbene matice vabi vse tiste, ki se mu želijo pridružiti, da se udeležijo srečanja z dirigentom danes, 26. avgusta, ob 10. uri na šoli Glasbene matice - Ul. R. Manna 29 - tel. 418605. Zaželeni so letniki 1974, '75 in 76.
Mešani pevski zbor Primorec-Tabor
obvešča vse svoje člane, da bo prva vaja letošnje sezone v sredo, 3. septembra ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah. Obenem vabi vse mlade ljubitelje zborovskega petja, da se ob tej priliki pridružijo.
50-letniki občine Dolina, ki se želijo udeležiti skupnega praznovanja, se lahko prijavijo pri Giustu Žerjalu, Dolina 425 — tel. 228254 do petka, 29. avgusta.
razne prireditve
Zadruga Ban priredi v soboto, 30., in v nedeljo, 31. avgusta, v Banih tradicionalno ŠAGRO POD KOSTANJI. Zabavala vasbosta ansambel Taims in Novi baroni.
FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA v Zgoniku 29., 30. in 31. avgusta.
mali oglasi
KUPIM knjige za 1. letnik znanstvenega liceja. Tel. 040/228658 ali 228803.
PRODAM rulotko, staro 7 let, v dobrem stanju, trenutno v kampingu' Stelama-ris v Umagu. Tel. 228390.
PRODAM stanovanje pri Sv. Jakobu, prenovljeno. Tel. 228390.
PRODAM hišo v Boljuncu; prostorna, z avtonomnim gretjem in dvoriščem. Tel. 228390.
OSMICO ima Romano Purič v Repnu št. 13.
PRODAM knjige za trgovski tehnični zavod za 3., 4. in 5. letnik po polovični ceni. Tel. 824389.
HIŠO Z VRTOM, tudi staro, kupim v Trstu ali bližnji okolici. Tel. 414542.
PRODAM vinsko kad iz murve 10 hi, domače izdelave, v dobrem stanju. Tel. 229234 v večernih urah.
ČEBELE v AŽ panjih ali brez njih prodam. Tel. 003867/72778 — popoldne.
DIPLOMANT trgovskega zavoda I. Cankar, z odsluženim vojaškim rokom, išče zaposlitev kot knjigovodja ali uradnik. Tel. (0481)798026.
PRODAM fiat 128 v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 211893 v večernih urah.
DEKLE išče manjše stanovanje v najem -lokacija mestno središče, Opčine ali Prosek. Telefonirati od 14. do 15. ure na št. 69392.
KUPIM staro hišo z vrtom na Krasu. Tel. 568047.
PRODAM ali zamenjam za ape 50 ford transit diesel, karoserija v dobrem stanju, cena po dogovoru. Telefonirati po 20. uri na št. 576546.
prispevki
V	spomin na Pepko Grilanc por. Milič darujeta Anica in Drago Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek.
V	spomin na Riharda Štoko darujeta Anica in Drago Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek.
V	spomin na Borisa Starca darujeta Anica in Drago Štoka 10.000 lir za Kulturni dom Prosek.
V	spomin na Ferda Rukina daruje družina 50.000 lir za KPI, 50.000 lir za ANPI-VZPI, 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Nabrežini in 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	počastitev spomina drage botre Marije Miklavec vd. Kette daruje Claudio Kofol z družino 50.000 lir za Dijaško matico, 50.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec in 50.000 lir za PD Kolonkovec.
V	spomin na Josipa Husuja darujejo Valeria in Mirko Milič 15.000 lir, Marija in Anita Furlan 20.000 lir ter Pepka Milič
10.000	lir za ženski pevski zbor Prosek-Kontovel.
V	spomin na očeta daruje Olimpija z družino 25.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na nono Fani in deda Kristana daruj e_ družina Susič 25.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na dragega očeta Joahina Debenjaka darujeta hči Nada z družino
20.000	lir in žena Marija 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na drago mamo Bernardo Carli, Zofijo Možino in Mico Kralj daruje hči Tatjana 70.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob prvi obletnici smrti dragega Elčija Čuka darujejo žena in nečaki 100.000 lir za Sklad M. Cuk.
Ob smrti Lucije Cefarin darujeta družini Saksida in Cuk 70.000 lir za Sklad M. Čuk.
Marta Slavec (Boljunec 270) daruje
10.000	lir za Partizanski klub v Boljuncu.
Vida Sancin (Boljunec 362) daruje
10.000	lir za Partizanski klub Boljunec.
V	spomin na Ferdinanda Rukina daruje družina Falconi 40.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Pepija Husuja, Pepko Milič in Marijo Terčič daruje Ida Bukavec
30.000	lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
V	spomin na Emilijo Vremec roj. Sosič daruje Rozina Sosič z družino 30.000 lir za SKD Tabor in 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Emilijo Vremec darujeta Milka Daneu 20.000 lir ter Zofka in_Mi-randa Kapun 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
POPRAVEK: V spomin na dragega moža in očeta Maria Sossija daruje družina Bobek in ne Sossi 100.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Laura in Nino Sferzi Suerz darujeta
40.000	lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Pepke Grilanc daruje Drago Grilanc 25.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Maria Sosiča daruje družina VValter Berginc 30.000 lif za cerkev sv- Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Milke Vremec daruje družina VValter Berginc 30.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Milke Sosič por. Vremec darujejo Edi in Neva ter Celestino Danieli 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob obletnici smrti Pepija Daneua darujejo žena in otroci 50.000 lir za Slovensko stalno gledališče.
LINE^
»Linea« obvešča cenjene stranke, da je v teku
RAZPRODAJA
moških, ženskih in športnih oblačil
s popusti od 20% do 80%
TRST - ULICA CARDUCCI4 - Telefon 631188
Obv občini
19/6/86
Izlet članov Društva slovenskih upokojencev
Kiparske mojstrovine A. Auguštinčica
Kratkotrajna jutranja ploha je po vročih avgustovskih dneh pospremila 20. avgusta izletnike Društva slovenskih upokojencev v Trstu na pot. Prava sreča, saj je ves dan prevladovala rahla oblačnost in s tem preprečila neugodje v razgretem avtobusu. Cilj našega izleta je bil tokrat dokaj oddaljen, saj smo prevozili v enem dnevu preko 560 km. Lahko pa rečemo, da se je izplačalo, ker smo videli mnogo naravnih lepot, kakor tudi umetniških stvaritev, ki jim ni para daleč naokoli.
Naš prvi postanek je bil Kumrovec, kjer pa nismo mogli v notranjost rojstne hiše maršala Tita, ker so jo prav v tednu od 18. do 24. 8. belili. Zato pa so bile na ogled druge originalne hišice, spremenjene v muzeje. Prikazujejo način življenja in dela starega Zagorja (npr. zagorska svatba), v eni pa je ge-neološki prikaz družine Broz, nekateri spiski razrednic osnovne šole, ki so jo obiskovali številni bratje in sestre Josipa Broza (bilo jih je 15, dva sta umrla ob rojstvu, nekateri v rani mladosti). Opaziti je nekatere izboljšave pri ureditvi "Starog sela" Kumrovec. Cesta po sredi vasi je sedaj tlakovana s kockami. Predstavnica uprave "Starog sela" je prišla poizvedovat odkod smo in koliko nas je, ko smo se zbrali pred kipom Maršala na dvorišču rojstne hiše. Ta kip, delo kiparja Antuna Au-gustinčiča, je bilo prvo izmed njegovih del, ki smo si ga ogledali preden smo odšli v Klanjec (oddaljen 7 km od Kumrovca) v umetnostno galerijo, poimenovano po kiparju. Tu so razstavljena v prvi dvorani dela njegovega začetnega obdelovanja kamna in brona. Na ogled so inačice torsov različnih velikosti in v vseh materialih. V prehodnem prostoru je vrsta portretov (doprsnih kipov), med njimi maršal Tito in žena Jovanka, Bojan Stupica, režiser Gavella in druge hrvaške osebnosti. V tretji dvorani je osnutek konja zmage, katerega original stoji pred Palačo OZN v New Vorku, kot dar jugoslovanske vlade. Tu so še 4 različice kipa "Prenos ranjenca" različnih velikosti. En kip "Prenos ranjenca" je kipar poklonil mestu Moskva 1. 1944, ko je tam živel leto dni. V dvorani je še kip "Matere z detetom" in nekatere manjše skulpture. Verjetno pa najbolj impresionira veličastni konjenik, ki je na prostem, za zgradbo galerije. Konj
s konjenikom velikih razsežnosti je bil namenjen glavnemu mestu Poljske 1. 1939, pa je vojna prehitela izročitev naročniku. Na vrtu pred galerijo je še prelep kip sedeče deklice, drugi predstavlja borca, pred samim vhodom pa dve postavi čuvata posmrtne ostanke velikega kiparja in njegove žene. Ko pa odhajaš iz galerije in dvigneš pogled na hribček tik za vasjo, zagledaš na visokem obelisku, ki se dviga iznad dreves v gozdu, borca s puško v roki, ki hiti v boj. Pogled na toliko lepoto daje neizmerno notranje zadovoljstvo, občutek sreče in upanja v dobro človeštva. Brez dvoma je bil Antun Au-guštinčič (1900-1979) vreden učenec slovitega Meštroviča. Mnoga druga dela, izdelana v času med obema vojnama, so raztresena širom po Jugoslaviji in Evropi, med_ njimi velik bron "Rudar", ki stoji v Ženevi pred sedežem Združenih narodov - urad za delo. Kot borec za svobodo je udeležen od 1. 1941, na drugem zasedanju AVNOJ je podpredsednik. Zato je razumljivo, da že 1. 1945 pripravlja veliki spomenik na Donavi v zahvalo rdeči armadi. 35 m visok kamen in 8 m visok kip "Zmaga" na vrhu stoji v kraju Batina Skela, kjer sta jugoslovanska in rdeča armada združeni prebili nemško fronto. Tega si na tem izletu nismo mogli ogledati, pač pa smo iz Klanj ca odhiteli skozi slikovito pokrajino proti Do-nji Stubici, da si ogledamo zadnje, a po obsegu naj večje delo mojstra Au-guštinčiča. Za 400. obletnico zadnjega kmečkega punta, pokol kmetov in kronanje z žarečo krono Matije Gubca in Ilije Gregoriča v Zagrebu, je bil postavljen na kraju zadnje bitke veličasten spomenik, ki mu ni enakega v Ev-
ropi, tako po izdelavi, velikosti in pomenu. Na 28 kvadratnih metrih površine je v bronastem reliefu prikazan boj kmetov za svoje pravice, njihovo življenje in delo, verovanja in vraže, neslavni konec puntarjev na vislicah, ob njih žalovanje žena in otrok. V sredini stoji velik kip kmeta-bajtarja, bosega in z dvignjenimi rokami. Samostojen kip Petriče Kerempuha na desni strani igra na lutnjo in opeva slavna dela svojega ljudstva. Človek bi moral priti večkrat, da bi lahko videl in zaznal vse detajle, vse skupaj je pa tako veličastno, da naredi na obiskovalca nepozaben vtis.
Čudimo se, da se o teh velikih umetninah tako malo ve. Žal se ne dobi informacij niti pri turističnih agencijah v Jugoslaviji. Ko smo predhodno spraševali v Postojni o urniku galerije v Klanjcu, niso vedeli odgovora, še več, zdi se, da niso niti vedeli zanjo. Ali ni takih stvari vredno vključiti v turistično ponudbo?
Polni lepih vtisov smo se ob 17. uri vkrcali v naš avtobus in se odpravili proti domu. Vračali smo se mimo Krapine, gradu Trakoščan, od daleč smo pozdravili Ptujsko goro in njeno lepo cerkev, mimo Ptuja, Slovenske Bistrice, Celja in Ljubljane proti Trstu. Ko naš je v Ljubljani spremljal naliv, smo že upali, da bo tako tudi na Primorskem. Na Krasu je trava vsa suha in porjavela v nasprotju z zeleno Štajersko in delom Zagorja, skozi katerega smo potovali in občudovali bujno rast gozda in polja. Malo utrujeni od dolge poti smo se poldrugo uro pozneje kot ponavadi vrnili zadovoljni in z željo, da bi nam bilo danih še več takih doživetij.	NADJA PAHOR
filmi na tv zaslonu
I TRE MOSCHETTIERI - "The Three Musketeers". Trije mušketirji, ZDA 1948.
Režija: George Sidney.
Igrajo: Lana Turner, Gene Kelly, June Allyson, Van Heflin, Vincent Priče.
RAI 2, ob 20.30.
Nesmrtna Dumasova zgodba o prešernih dogodivščinah in pustolovščinah kraljevih mušketirjev Athosa, Porthosa, Aramisa in njihovega "novinca" D Artag-nana je doživela nešteto filmskih, TV, animiranih in drugih priredb.
Sidneyeva inačica v produkciji MGM je ena najbolj žuborečih med tistimi, ki so nastale v Hollywoodu, sočna, spektakularna in tudi s kančkom humorja.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
EASTERHOUSE CONTENDERS LP
Iz Velike Britanije prihaja nova skupina Easterhouse. O članih tega rock ansambla se je mnogo govorilo med dolgo stavko angleških rudarjev. Ne bomo naštevali koncertov, ki so jih Easterhouse prostovoljno izvajali za nabiranje sklada za posamezne rudnike, kajti bilo jih je nešteto. Sami pa so izjavili, da so prepričani komunisti. Torej levičarsko usmerjeni ansambel, ki se je rodil nedavno v mestu Manchester in začel na poseben način svojo glasbeno in obenem politično in ideološko kariero.
Pred kratkim je izšla tudi njihova prva LP plošča z naslovom Conten-ders. Presenečenje je bilo precejšnje, saj jih svetovna kritika skoraj obožuje bodisi zaradi izjemne tehnične kot tudi kreativne sposobnosti. Torej artistični in ustvarjalni nivo njihovega prvega dela je res izreden, začenši od prve verjetno najbolj znane pesmi 1969 pa do balade Back To Russia, ki sta prava dragulja tega novega albuma. Njihove tekste bi lahko politično primerjali ansamblom Clash in Doors ter kantavtorju Springsteenu. Med drugim naj omenimo, da ima eden od bratov Perry njemu zelo podo-
Z nagradami sodelujejo še:
ben glas. Contenders zajema še več zanimivih pesmi bodisi glasbeno kot tudi tekstovno, npr. Out On Your Own, govori o sindikalnih predstavnikih, katerim gre bolj za štetje glasovnic, kot pa za reševanje problemov delavskega razreda.
< H 11 ( )N 't < M i|< 1 l\V\
W| IIS 11 ,|N( • IN MII I > \ Uk NINI 11 I N M\n NINI t Al« i< H H SOI IS I I NIN IN /I KK H
EASTERH
(.11 H Al k IM HI SSIA K) I IVI I Ikl I MIN MII HON < AN SIN( i USTAII S
>/-
Ostale pesmi so; Whistling In The Dark, Čarge Of Souls, Lenin In Ztirich, To Live Like This, The Boy Can Sing, Estates.
/O
x----------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek;............................................................
Naslov;................-...................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
III ll|||
i
■

Lf »Ali___________________________
13.00	Baletna predstava: Maratona d -estate
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Passione gitana (kom., ZDA 1957, r. D. Siegel, i. C. Sevilla, R. Killy)
15.35 Lutkovna serija: Muppet show
16.05 Risanka: Pac Man
17.00	Nanizanka: Sette spose per sette fratelli
17.30	Šport: evropsko prvenstvo v atletiki
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarna oddaja: Ouark speciale - La festa selvaggia
21.30	Šport: evropsko prvenstvo v at-
? letiki
21-45 Nadaljevanka: Storia damore e d amicizia (3. del)
22.50	Dnevnik
23.00	Glasbeni spored: Napoli prima e dopo, vodita Giulia Fossa in An-tonio Casagrande
24.00	Dnevnik
jŠ RAI 2___________________
13.00	Dnevnik
13.15	Nanizanka: Saranno famosi
14.10	Zabavni spored: L avventura,
vmes risanka Esteban e le miste-riose citta d'oro in nanizanka Folly Foot
17.15	Film: Fascicolo nero (dram., Fr. 1955, r. A. Cayatte, i. L. Padova-
. ni, D. Delorme)
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Cera una volta un samurai - II poliziotto Sabu
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: I tre moschettieri (pust. ZDA 1948, r. G. Sidney, i. L. Turner, G. Kelly, J. Allyson)
22.30	Dnevnik
22.40	Filmske novosti: Appuntamento al cinema
22.45	Dokumentarna serija: II linguag-gio dei luoghi
23.50	Dnevnik
24.00	Film: Con fusione (kom., It. 1980, r. P. Natoli, i. P. Natoli, C. Nato-
H)
|	RAI 3
17.00	Šport: nogomet
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
20.00	Dokumentarna oddaja: Ghiac-ciai nelle vallate
20.30	Dokumentarec: Orson Welles nella terra di Don Chisciotte
21.40	Dnevnik
22.05 Film: LTnfernale Ouinlan (krim., ZDA 1957, r. O. Welles, i. C. Hes-ton. O. Welles)

LTnfernale Ouinlan, režija O. Wel-les, ob 22.05
RTV Ljubljana ____________i
18.10	Poročila
18.15	Dokumentarec: Živi planet - Obrobja kopnega (9. del)
19.10	Risanka
19.24 TV nocoj
19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.50	Drama: Otelo De Oliveira (r. Pa-ulo Alfondo Grissoli; i. R. Bon-fim, J. Lemmertz). Igra je sodobna priredba Shakespearove tragedije, nastale v začetku 17. stoletja. Dogajanje je prestavljeno iz Benetk in Cipra v Rio De Ja-neiro v naš čas, v neko šolo sambe v predmestju Ria. Glavni osebi — zamorec Otello, v službi Benečanov in njegova lepa žena Desdemona, hčerka beneškega senatorja — sta spremenjeni v Otela, glasbenega vodjo v šoli in Denise, hčerko trafikanta Barbo-sa, ki financira šolo
21.30	Dnevnik
21.55 Vremenska napoved
21.59 TV nocoj in jutri
22.00	Integrali
® TV Koper
17.00	Otroški program, vmes risanka Lamu deklica iz vesolja
18.00	Stuttgart: Evropsko prvenstvo v atletiki, vmes ob 18.55 TV Novice in 19.30 TVD Stičišče
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Dokumentrec: I grandi protagonisti - Stalin
23.45	Nanizanka: Lucy
Stuttgartu oddaja Odprta meja odpade. Med drugimi panogami bo danes na vrsti finalni tek na 3 tisoč metrov za ženske. Na sliki Italijan Cova, favorit na 10 tisoč metrov
CANALE 5
°-25 Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.45 Maude,
9.15	Dalle nove alle cingue, 9.40 Aliče 10.00 Una famiglia america-na, 11.00 Navy, 11.45 Love Boat, 12.40 Lou j. Grant, 13.30 Navy
■30 Film: Cavalleria rusti-cana (dram., 1953: r. Carmine Gallone; i. Anthony Quinn, Keri-
16 •> ma)
■30 Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-
ky, 18.00 Lalbero delle niele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci-
20no baldo, 19.30 Kojak.
0 Nadaljevanka: Colora-
22'16 * * * * * 22 23 * * * * * * 30 Nanizanka: Mississip-
23 in S* ~ Spari nella notte
O'^ Športna oddaja
u Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
'30 Nanizanki: I giorni di Brian in 9.20 Mary Be-
l0-l0 p!?min
u film; Era lui ... Si! Si! (kom., It. 1952; r. Vitto-rio Metz; i. Marcello Marchesi, VValter Chi-
ari)
11.50	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Speed Buggy, VVheelie and teh Chopper Bunck, Banana splits, La valle dei dinosauri.
14.15	Nanizanke:	Bravo
Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton
15.45	Film: Faccia da schiaf-fi ( kom., It. 1969, r. Ar-mando Crispino; i. Gi-anni Morandi, Laura Belli)
17.50	Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Arabes-que in 19.30 Westgate
20.30	Film: Polvere di stelle (kom., It. 1973, r. Alberto Sordi; i. Monica Vitli, Alberto Sordi)
22.40	Nanizanke: La legge di McClain, 23.30 Vici-ni troppo vicini, 24.00 I Ropers
0.30 Film: II dominatore di Chicago (krim., ZDA 1958, r. Nicholas Ray; i. Robert Taylor)
ITALIA1__________
8.20	Naniz.: Sanford & Son,
8.45	Daniel Boone
9.35 Film: II ritorho del pis-tolero (vestern, ZDA 1966, r. James Neilson; i. Robert Taylor)
11.00	Nanizanke: Sanford & Son, 11.35 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Glasb, odd.: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Tarzan, Thunder-birds, Holly e Benji, Lo specchio magico
17.55 Nanizanke: La famiglia Addams, 18.15 Star Trek, 19.15 Automan
20.00	Risanka: Magica, ma-gica Emi
20.30	Nanizanka: Simon & Simon
21.25 Film: L'uomo venuto dalTimpossibile (fant., 1979, r. Nicholas Me-yer; i. Malcolm McDo-well, D. Werner)
23.45	Nanizanke: Serpico, 0.45 Banacek, 2.00 Ka-zinsky
| reiUiaji! TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste
15.30	Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Nanizanka: Viaggio in fondo al mare
17.30	Risanke: Kimba, I predatori del tempo,
Uomo Tigre, Šport Bil-
iy
19.30	Nanizanka: Mork & Mindy
20.30	Film: II martello mac-chiato di sangue (srh., 1973, r. P. Gilbert; i. G. Grahame, M. Selzer)
22.30	Nadaljevanka: La saga del Padrino (9. del)
23.30	Film
1.15	Nanizanka: Missione impossibile
^ TELEFRIULI
13.00	Film: La felicita non si compra (glasbeni, r. Michael Curtis, i. Gor-don McRae, Dan Dai-
ley)
14.30	Risanka: Hanna e Barbera Show
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Nanizanka: California Fever
19.30	Dnevnik
20.40	Informativna oddaja: II sindaco e la sua gente
22.00	Nanizanka: Un egui-paggio tutto matto
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: The Bold Ones
I	teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20—	8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Morje, zibelka človeštva; 8.30 -10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Slučajnosti med literaturo in fantastiko; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Gorici: Godalni kvartet Glasbene matice;
11.20—	13.00 Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12.00, - Dramska vetrovni-ca; 13.20 Glasba po željah; 14.10—17.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Slovenka; 18.30 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Za šolarje; 8.35 Mladi koncertant; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Kvartet godal; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Pevci zabavne
glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.00—4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00-13.00 Prenos II. programa RL; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost;
15.00	Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Počitniški vrtiljak; 17.40 Grožnjan - mesto mladih; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
7.00	Dober dan; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.00 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Torek z...; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Popoldanski spored; 15.45-19.30 Splash; 16.00 Glasba; 16.33 Blitz; 17.00 Črno na belem; 17.45 Metal healt; 18.00-18.30 Pulj kliče Koper; 18.45 Torek z...; 20.00-6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Jutranja matineja, vodi Majda; 19.00 Informativna oddaja za ital. poslušalce; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Na tehtnicah mora biti označena tara
Od včeraj imajo kupci pravico zahtevati čisto težo blaga
Z včerajšnjim dnem imajo odjemalci pri nakupu vsakovrstnega blaga, ki se prodaja na težo, pravico zahtevati čisto težo, od katere mora biti odšteta teža tare. Po petih letih odkar je bil sprejet, je t.i. zakon Marcora o čisti teži od včeraj namreč obvezen prav za vse trgovce: doslej so ga morali spoštovati samo tisti, ki so razpolagali s tehtnicami z več kot 5 kilogrami zmogljivosti, odslej pa bodo morale tudi manjše tehtnice ločevati težo ovoja od teže blaga.
Nova pravila so pomembna še posebno pri prodaji jestvin. Prav v zadnjem času, kot gospodinje dobro vedo, prihaja do občutnih podražitev pršuta, saj je cena nekaterih kvalitetnejših sort poskočila tudi preko 40 tisoč lir kilogram. To je v zvezi z jedrska katastrofo v Černobilu, ki je pri nas močno povečala povpraševanje po pršutu, po drugi strani pa se je z zdravstvenimi restrikcijami močno omejil uvoz mesa iz vzhodnih držav. Pri takih cenah bi bilo plačevanje papirja po ceni pršuta pravo sleparstvo, saj bi moral odjemalec za ovoj odšteti vsaj desetkrat več, kot papir dejansko velja.
Po nekaterih goriških jestvinskih trgovinah smo se včeraj pozanimali za reakcije v zvezi z novimi pravili. »Zakon o čisti teži je nedvomno pravičen,« nam je brez obotavljanja izjavil Rodolfo Jerman, lastnik jestvinske tr-
govine na Verdijevem korzu in nam pokazal svojo elektronsko tehtnico, kjer je - ob hitro spreminjajočih se številkah - pod oznako tara bila stalno prižgana vrednost 4 gramov. »Ust oljnatega papirja, ki ga uporabljamo za sire in narezke tehta 4 grame, ki jih, kot vidite, tehtnica avtomatično odšteje od skupne teže. Ko klient vidi označeno taro, je lahko gotov, da ne bo s pršutom kupil tudi 200 ali več lir papirja.«
Kaj pa odjemalci, so informirani o pravici do čiste teže? »Večina naših odjemalcev na to ni pozorna, je pa tudi nekaj takih, ki pozorno gledajo na tehtnico. Mi pa vsem jamčimo, da je tara res odšteta od teže blaga, ki ga prodajamo. To gre seveda v našo škodo, saj predstavljajo stroški za ovoje, vrečke, lepilni trak in podobno skoraj en odstotek vseh režijskih stroškov, ki pa jih ni mogoče zaračunati klientu.«
»Kaj hočemo, pravičen ali nepravičen, novi zakon velja in ga moramo spoštovati,« pravi Alessandro Marini v jestvinski trgovini v Ul. Boccaccio. »Kot vedno bo šla tudi ta novost na škodo klientov, saj se bo zaradi tega podražilo blago: če smo prej lahko zaračunavali papir, smo s tem lahko držali 200 lir nižjo ceno pršuta. Sedaj ljudje ne bodo več plačevali papirja, bodo pa dražje plačevali sir in narez-
ke. Poglejte, dokler je bil papir vštet v teži, smo v povprečju z njim kasirali kakih 14 tisoč lir na dan. Ta denar je treba na kak način nadoknaditi, edini možen način za to pa je kak manjši popravek cen.«
Na opombo, da je bil ta denar zaslužen na nepravilen način, je bil odgovor nikalen, kajti - po njegovem mnenju - so odjemalci imeli kljub vsemu korist, ker so plačevali blago po nekoliko nižji ceni.
Kot absurdno je novost označil Tulilo Cabrini v bližnji jestvinski trgovini. »Prisiljeni bomo podražiti blago, da nadoknadimo strošek za papir,« je izjavil. Koliko pa stane vsak list papirja, smo ga vprašali. »List 4 grame težkega oljnatega papirja standardne velikosti plačujemo po 25 lir, temu pa je treba dodati še davek IVA in dru-
g°-«
Če gre torej le za ceno papirja, bi morebitne podražitve ne smele biti posebno izdatne. Možno pa je, da bodo manj pošteni trgovci pri tem špekulirali in skušali obdržati sedanjo raven (neupravičenega) dobička na račun ovojev. Sicer pa imajo kupci na svoji strani zakon in se lahko pritožijo v primeru da cena ne bi bila čista. Trgovcem preti v tem primeru globa od 150 do 600 tisoč lir. V primeru neupravičenih podražitev pa ostaja na voljo zadnje orožje - izbira druge trgovine.
Ljubitelji ptičev so v nedeljo dobesedno preplavili Doberdob
Očitno nekatere prireditve vlečejo. Dokaz za to smo dobili v nedeljo v Doberdobu, kjer je podjetni gostilničar Silvij Gergolet priredil na dvorišču in v parku svojega gostišča ptičji sejem. Letos je bil ta že v tretje.
Že navsezgodaj je v Doberdob prišlo veliko ljubiteljev ptičev. Prišli so seveda tisti, ki so jih hoteli razstavljati, tisti, katerih ptiči so sodelovali v tekmovanju, tisti, ki so jih hoteli prodati, ter seveda tisti, teh je bilo še največ, ki so hoteli ptiče kupiti ali si jih samo ogledati. Bil je pravi ptičji sejem, takega kakršnega smo bili nekoč vajeni videti v Gorici. Manjši sicer od tistega velikošmarnega v Gradišču ob Soči, precej manjši od tistega pred nekaj nedeljami v furlanskem Sacileju. Sicer pa imajo ta sejem v Sacileju že
Veter izril drevo pri semenišču
t ‘
Nedeljsko neurje z močnim dežjem je tudi v Gorici povzročilo nekaj nevšečnosti in v kakem primeru gmotno škodo. Gornji posnetek je s parkirišča semenišča v Ul. Alviano, v katerem je sedež večine slovenskih srednjih šol. Sila vetra je bila tam tolikšna, da je sunek izril iz asfalta eno od košatih dreves sredi parkirišča, tako da se je debelo deblo nagnilo in treščilo ob rob terase poslopja. Pri tem je teža drevesa podrla nekaj metrov kamnite ograje terase.
Gasilci so imeli v nedeljo opravka tudi s poplavljenimi kletnimi prostori
v marsikateri hiši, na desetine pa je bilo v mestu in okolici zlomljenih drevesnih vej ter poškodovanih televizijskih anten.
• V soboto popoldne je strela zanetila požar na gospodarskem poslopju pri samostanu na Gradu v Mirnu. Zgorelo je ostrešje, nekaj orodja in približno tri tone sena in slame. Škodo ocenjujejo v višini dveh milijonov novih din. Včeraj je prav tako strela vnela gospodarsko poslopje Pavla Vogriča v Ce-povanu. Tudi v tem primeru je škoda okrog dveh milijonov din.
Ob cesarjevem prazniku v Krminu tudi dve zanimivi razstavi
V avstrijskih časih je bilo mnogo Slovencev v vrstah cesarsko-kraljevih žandarjev. To je moč ugotoviti tudi iz seznamov žandarjev, ki jih vidimo v teh dneh objavljene na razstavi v Mestnem gledališču v Krminu. Sergio Chersovani iz Gorice, ki je strasten zbiralec dokumentov izpred prve svetovne vojne, in ki nam je že večkrat postregel z zanimivimi razstavami, nas je tokrat popeljal v vrste žandarjev, ki so živeli in delovali v Trstu, na Goriško-Gradiščanskem, v Istri. Na razstavi vidimo sezname žandarskih postaj, v njih zaposlenih agentov, pa še nagrade in priznanja, ki so jih ti dobili ob raznih priložnostih: zato ker so rešili ljudi iz gorečih hiš; zato ker so rešili utopljence. Med nagrajenci najdemo seveda imena ljudi, katerih potomci žive še danes v naših krajih: Čebokli iz Kobarida, Cigoj iz Gorice, Guštin iz Zgonika itd. Pravijo, da je marsikateri naš človek našel na razstavi dokument o svojem dedu ali pradedu in da ga je to zelo razveselilo.
Ob tem bi se lahko vprašali zakaj tolikšna prisotnost Slovencev med žandarji? Odgovor bo najbrž enostaven. Zakonski predpisi o najemanju v
Trčenje med rešilcem in avtomobilom
Nedeljsko neurje in gost promet sta glavna krivca za vrsto nesreč, ki so se pripetile na goriških cestah. Okoli 21.30 se je na križišču med ulicama Duca d'Aosta in Trento pripetila prometna nesreča med avtomobilom in pa rešilcem glavne goriške bolnišnice. Rešilec je bil namenjen v Mošo, kjer se je malo prej pripetila druga prometna nesreča. Vozil je po Ulici d'A-osta v smeri proti železniški postaji, ko je trčil v avtomobil A 112, ki je istočasno prihajal iz Ulice Trento namenjen na Tržaško cesto. Voznik slednjega, 31-letni Paolo Cozzutto, bivajoč v Gorici v Ulici Colobini 11 se v nesreči ni poškodoval, na žalost pa se ni
tako končalo tudi za voznika rešilca, to je 55-letnega Umberta Tessarija, bivajočega v Ulici Ristori 31, in pa bolničarja Ezia Bernadotta. Prvi bo okreval v desetih dneh zaradi hujšega udarca v tilnik, Bernadottu pa so predpisali 15-dnevni počitek zaradi močnega udarca v desno nogo.
Na kraj nesreče je nemudoma prišla izvidnica prometne policije, ranjenca pa so v bolnico prepeljali gasilci z lastnim rešilcem.
Hujša prometna nesreča pa se je pripetila v Marianu v poznih večernih urah. Ko se je 15-letna Roberta Olivo vračala s kolesom domov je nepazljivo
zavozila na glavno cesto po kateri je istočasno privozil z lastnim avtomobilom 63-letni Marcello Turus. Nesrečnico so prepeljali najprej v bolnišnico v Krmin, nato pa v katinarsko bolnišnico v Trst, saj je v nesreči zadobila močan udarec v glavo z morebitnim zlomom lobanje.
Vedno v nedeljo sta se pripetili še dve nesreči. V Sovodnjah je zaradi prevelike hitrosti zavozil s ceste 55-letni Damjan Peternel. Okreval bo v 8 dneh zaradi pretresa možganov. V Mošu pa je zgubil nadzorstvo nad lastnim vozilom 42-letni Daniel Fabian, ki ni zadobil hujših poškodb.
službo so predvidevali, kot je videti na razstavi, znanje deželnih jezikov (slovenščine ter italijanščine) in seveda tudi nemščine. Naši ljudje so bili tisti, ki so se z lahkoto naučili tako nemščino kot italijanščino. Bili so torej bilingvisti ali trilingvisti, da uporabimo sodoben izraz. V naših krajih, upoštevajoč zakonska določila o obveznem osemletnem šolanju, so slovenske občine kmalu razvile popolno osnovno šolstvo. Zaradi tega so naši ljudje imeli primerno šolsko izobrazbo. Poleg tega pa je treba vedeti, da so mlajši bratje v družinah na podeželju morali s trebuhom za kruhom, če niso doma hoteli ostati za hlapce. Mnogi so seveda ostali doma. Drugi so se izselili v tujino, v mesta, našli delo v tovarnah. Tretji pa so si izbrali poklic žandarja.
Razstava v mestnem gledališču v Krminu bo odprta do nedelje (ob delavnikih od 18. do 20. ure). Poleg te je v istem gledališču tudi razstava o pomorski bitki pri Visu 1866. leta, kjer je avstrijski admiral Teghetoff premagal italijanskega admirala Persana. Dokumente o tej bitki so oskrbeli nekateri goriški in miljski zbiralci.
Razstavi sta bili prirejeni ob priložnosti letošnjega cesarskega praznika, ki nas spominja na Franca Jožeia. V Jasihu pri Krminu, vasici oddaljeni le par metrov od Idrijce, t.j. od nekdanje italijansko-avstrijske meje, prirejajo vsako leto sredi avgusta cesarski praznik. Gre za nekajdnevno šagro (nanjo opozarjajo črno-žolti lepaki z vabilom v šestih jezikih: italijanščini, nemščini, slovenščini, lurlanščini, madžarščini in češčini), kjer prevladujeta pivo in dunajske klobase. Na prireditvenem prostoru visijo cesarske zastave. Iz Avstrije in iz Trsta pridejo godbe na pihala, ki vžigajo prisotne z raznimi marši, predvsem s tistim, ki je posvečen Radetzkemu. Še preživelim cesarskim vojakom podelijo priznanja. Letos je prišlo tudi nekaj cesarjevih častilcev z Dunaja pa tudi iz Južne Tirolske. V ta okvir sodijo tudi razstave, o katerih je bil govor v uvodnem delu našega članka. (mw)
več kot sedemsto let, v Doberdobu pa komaj tretje leto.
Žirija je imela polno dela z ocenjevanjem razstavljenih ptičev in seveda tudi s poslušanjem njihovega petja. Člani žirije so bili iz raznih krajev naše dežele. Lastniki najlepših in najboljših živali so dobili tudi nagrade. Med temi skulpture kiparja Miroslava Peršolje, ki je ob tej priložnosti imel na kraju prireditve tudi razstavo svojih del.
Skratka, v Doberdob je v nedeljo prišlo veliko ljudi.
razna obvestila
Vpisovanje gojencev v Dijaški dom v
Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 83495, se nadaljuje vsak delavnik od 10. do 13. ure.
Pri šoli v Rupi bo v četrtek, 28. t. m., ob 19. uri prodaja starih tramov in desk.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško priredi v torek, 9. septembra, enodnevni izlet v San Marino. Vpisovanje 1. in 2. septembra od 10. do 12. ure na sedežu v Ul. Croce 3. Istočasno bodo sprejemali prijave tudi za piknik ob Soči, ki ga v nedeljo, 7. septembra, prireja pobrateno društvo upokojencev iz Solkana.
Doberdobska sekcija VZPI-ANPI priredi 13. in 14. septembra izlet v Zagreb (ogled velesejma), Jasenovac in na Koza-ro. Prijave in podrobna pojasnila pri Mili do 31. avgusta.
KD Briški grič iz Števerjana priredi v nedeljo, 7. septembra, izlet na Brione. Vpisujeta Silvan Pittoli in Romano Jure-tič.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 31. avgusta, izlet v Karnijo z vzponom na Coglians. Uro odhoda in druge podrobnosti bodo sporočili.
Društvo nadalje obvešča, da bo 5. in 6-septembra delovna akcija za dograditev petega objekta Doma pri Krnskih jezerih. Informacije pri predsedniku društva.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 17.30 - 22.00 »Excalibur«. VITTORIA 17.30 - 22.00 »I vizi del sesso«-Prepovedan mladini pod 18. letom-
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 »Oficir in gentleman«, 21-00 (Pula po Puli) »Lepota greha«. DESKLE 17.00 - 19.30 »Kamion smrti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel, 52 tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolo, Ul. 1. maja, 94 tel. 73328.
POGREBI	hi
Jutri v Gorici ob 9.30 Elena ^arC0(j por. Cacioppo iz bolnišnice Janeza ^ Boga v cerkev in na pokopališče v "o goro, ob 11. uri Mario Glessi iz glavne bolnišnice na glavno pokopan
2 na krožni poti pod mont blancom
Ker smo šli na pot sredi tedna, na avtocesti ni bilo dolgih kolon, čakanja, zamud in podobnih, sicer za dopustniško obdobje že kar običajnih težav. V zelo gost promet smo se vključili le na avtocesti od Ivree proti Aosti, kjer se je v obeh smereh pretakala gosta vrsta francoskih, nemških, belgijskih in drugih avtomobilov, avtobusov in tovornjakov. V Courmayeurju, kjer smo se oskrbeli še z zadnjimi potrebščinami za večdnevno pešačenje, hrano, zemljevidi in predvsem raznimi informacijami, nas je sprejel pravi vrvež. Gneča je bila še večja zaradi sejma. Ker se je dan nagibal k večeru, nas pa je čakala še pot do planinske postojanke Elisabetta Soldini v dolini Veny, v Courmaye-urju nismo po nepotrebnem izgubljali časa.
Courmayeur ima nadmorsko višino skoraj 1300 met
Streha Evrope: z leve Aguille Blanche (4107 m), Mont Blanc (4810 m) in Mont Maudit (4465 m)
rov. Tu ob vznožju ogromnega masiva Mont Blanca se neha glavna dolina. Čisto v zatrepu, preden cesta izgine v 12 kilometrov dolg predor, ki vodi na francosko stran, je naselje Entreves. Desno, proti Švici sega stranska dolina Ferret, od koder priteka ferreška Dora, ki se pred Courma-
yeurjem združi z reko, ki jo napajajo ledeniki doline Ve y in ki je prav' tako Dora. Obe dolini sta odprti za avtomo ski promet. V dolino Veny je mogoče pripeljati po (asm ^ rani) cesti štirinajst kilometrov globoko, do jezera Co/nb ' ob izteku ledenika Miage, skoraj dva tisoč metrov vjso • S komercialnega vidika je zadeva mogoče upravice ^ žal pa je čudovita ledeniška dolina povsem posejan ^ najrazličnejšimi odpadki. Povedati je treba sicer, da ^ upravitelji trudijo, da bi se stanje popravilo in da le .^ cesti nameščeno zelo veliko posod za odpadke, ki jih redno praznijo. Navada ali vprašanje vzgoje...	v[0rit
Dolina Veny je eno od izhodišč za pristop na ^ Blanc. Pravzaprav je iz doline, mimo koče Gonella ( a metrov) nad ledenikom Miage, speljana na vrh obrt Ig smer. Do zavetišča Gonella je po ledeniku Miage Prj^jlZjo tri ure hoje, od tod na vrh Mont Blanca pa še secIetn^jri osem ur. Kako izgleda vzpon do zavetišča Gonella so ^ člani skupine že ugotovili in sicer ob zaključku IfeMn? ,;j.
Mrak je silil iz doline, medtem ko so se okoliški sočaki še kopali v soncu, ko smo se pod težo P.re.P0oroti nahrbtnikov, spalnih vreč in druge krame vzpenjali P ^ zavetišču Elisabetta Soldini, nad jezerom Combal, o $ der se pravzaprav začenja prava planinska peš pot f prenočiščem ni bilo težav, zaradi predhodne rezervacij
V nedeljo v Lipici svečano odprli Galerijo Avgusta Černigoja
Velik prispevek slovenski likovni umetnosti
V nedeljo je bilo v Lipici slovesno odprtje galerije Avgusta Černigoja. Veliki mojster galerije, ki se je je tako veselil, ni doživel. Galerija pa bo na dostojni način hranila Černigojeva dela, ki postajajo v naši kulturni zavesti vedno pomembnejša. Obiskovalci bodolahko gledali dela iz različnih Černigojevih obdobji, ki bi lahko visela v vsaki svetovni galeriji moderne umetnosti. To lahko danes s ponosom zapišemo in poudarimo, saj so umetniku pričeli dajati priznanja, ki jih je zaslužil, dokaj pozno. Veliko časa je moral Černigoj čakati, da je
slovenska kritiška beseda postavila njegovo veliko slikarsko delo na pravo mesto. Pa še danes niso vsi v Černigoja prepričani. Nič hudega, Černigoj je bil umetnik, ki je delil javno mnenje, ki je želel ljudi s svojim delom sprovocirati, jim onemogočiti lagoden odnos.
Nedeljsko svečanost je na žalost pogojevalo vreme, tako da so lahko izvedli le del predvidenega programa. Na prostoru pred galerijo se je zbrala velika množica ljudi iz obeh strani meje. Veliko je bilo umetnikov,
Černigojevih prijateljev, učencev in sploh ljudi, ki jim je bil mojster pri srcu, ki so ga imeli radi in verjeli v njegovo delo. Veliko je bilo kulturnopolitičnih delavcev, predstavnikov oblasti in raznih organizacij.
Goste je pozdravila ravnateljica Kosovelove knjižnjice Lučka Čehovin, ki ima vsekakor velike zasluge, da so galerijo zgradili. Nato je spregovoril akademik Bratko Kreft. Govoril je o svojih srečanjih s Černigojem in o obdobju, ko je tudi med mladimi umetniki zavel revolucionarni veter. Bila so to leta po prvi svetovni vojni, leta, ki so bila izjemno plodna na umetniškem področju. Vrstili so se najrazličnejši izmi, njihova skupna oznaka pa je bila spremeniti svet, odvreči stare kulturne modele. Izbrisati sledove sladkobne meščanske umetnosti in jo nadomestiti z novo, revolucionarno umetnostjo, ki ne želi več živeti v muzejih, ampak želi biti sredi življenja, med ljudskimi množicami. Umetnost, ki ni več samo izliv čustev, ampak množičen krik novega sveta.
Kreft je citiral Černigojev proglas v reviji Tank. Govoril je o Kosovelu in o vseh tistih mladih umetnikih, ki so se hlastno ozirali po svetu in želeli prekoračiti preozke meje svoje domovine. Černigoj je bil tu med najbolj aktivnimi, potoval je, se zanimal za novo, prinašal nove ideje. Njegova pot seveda ni bila lahka. Oblastem je v Ljubljani postal kmalu nezaželen, v njem so videli nevarnega revolucionarja. Tudi njegove ideje so bile za meščansko miselnost preveč nove, preveč šokantne. Nemirni umetniški duh pa nikakor ni mogel dovoliti Černigoju kompromisnih rešitev. Vse do smrti je iskal nove izraze, se poskušal v najrazličnejših tehnikah, ustvarjal najrazličnejša avantgardna dela, ki so bila za jugoslovanski kulturni prostor novost.
Ko je Kreft nehal govoriti se je vlil gost dež. Morala bi še spregovoriti dr.
Jure Mikuž in Sergij Cesar. Igralec SSG Anton Petje pa bi moral prebrati odlomke iz korispondence med Černigojem in Kosovelom.
Vreme pa seveda ni moglo izbrisati lepega vtisa, ki smo ga imeli ob obisku same galerije, ki je delo arhitekta Garzarolija. Tu seveda ne moramo mimo tega, da ne bi poudarili odločilne vloge Kobilarne Lipica in njenega direktorja Andreja Franetiča . Saj si je prav Kobilarna Lipica prevzela najtežje finančno breme novega objekta.
Galerija je vsekakor lepa, moderno zasnovana, tako da zaživijo Černigojeva dela v polni luči. To je dokazala tudi lepo postavljena retrospektiva umetnikovega dela. Slike, kolaži, razne konstrukcije so se nam zdele še lepše kot doslej. Ob zaključku lahko zapišemo, da je Lipica obogatila svojo ponudbo z vrhunsko galerijo, Slovenci pa imamo novo možnost, da se globlje soočimo z našim mojstrom.
ACE MERMOLJA
Strnjen prikaz celotnega zgodovinskega razvoja psihoanalize od začetka do danes
Spomladi letos je pri založbi Mon-dadori izšla knjiga, ki v strnjeni obliki Prinaša celosten razvoj psihoanalize. 'Sre za prvo tovrstno publikacijo, ki skuša v celoti zaobjeti razvoj te zna-nosti posebnega statusa, s katero je naše stoletje postalo v nekem pomenu radikalno obeleženo. Da psihoanaliza n' znanost ali nekakšna oblika ved-nr>sti, ki bi se jo dalo varno spraviti v akademske, intelektualne ali zdravniške kroge, pač pa nekaj, kar je tu in se ''egaja, na vsakem mestu, je dokazala udi avtorica. Ne gre namreč spregle-uati njenega posluha do letnic in vse-nf ndPetega dogajanja, nesporazumov n razkolov, ki so se v kratki, toda iz-edno burni zgodovini psihoanalize seskozi dogajali. Bržkone ni naključ-j6, da je knjiga izšla letos: 90 let pote-a, odkar je Sigmund Freud izdal prvo tpi!°’ ^tudr.)e 0 histeriji, ki so že zame-k- Polnega odkritja tiste razsežnosti, * bo kasneje poimenovana kot psiho-k liza ter razkrinkal skrivnost sanj, žet16 u9°tovil, da so sanje realizacija orlt'- s tem Pa uvedel povsem novo tej ritje; človekov nezavedni svet. Le m 'a kasneje je Freud napisal te-lo ••	Razlag0 sanj in Psihopato-
vsakdanjega življenja. To nika-
kršen začetek, pač pa že popolnoma »zrela« psihoanaliza, kot jasno začrtana oblika vednosti, ki je kot popolnoma novo in traumatično odkritje sub-vertiralo vso dotedanjo medicino, psihiatrijo, z odkritjem nezavednega pa tudi širšo filozofsko misel in človeško kulturo nasploh. Odkritje, kot pravi sam Freud, ki ga je mogoče primerjati s Kopernikovo ugotovitvijo, da Zemlja ni v središču osončja in kasneje z Dar-winom, ko se je izkazalo, da se je človek z evolucijo razvil iz živali. Z odkritjem nezavednega pa je moralo človeštvo sprejeti še eno razočaranje. Zavest je le drobec v primerjavi z nezavednim in od njega močno determinirana. »Gojite iluzijo o svobodi,« je- dejal Freud, »toda žal vam moram priznati, da sem v tem oziru povsem nasprotnega mnenja.« Ob tem pa je psihoanaliza prinesla še neko temeljno, subverzivno in nerazrešljivo protislovje. Razrešitev nevroz, psihičnih motenj in obolenj, človekovega nezadovoljstva je mogoča s sprostitvijo naravnih sil in teženj, nagonov, ki so v človeku, toda vsa kultura in civilizacija sta se vzpostavili ravno z zatiranjem in sublimiranjem nagonov, na-
turnega primitivnega jedra, ki žene človeka k zadovoljstvu, k načelu ugodja. Zaradi nerazrešljivosti tega protislovja bi lahko dejali, da je subjekt že kot tak razcepljen, želja pa sama v sebi konstitutivno nemožna polne zadovoljitve. Prav temu protislovju je kasneje skušala ubežati vsa kasnejša generacija post freudovcev in neofreudovcev, ki se je v humanistično razsvetljenski in kulturološki obliki razvila predvsem v angloameriš-kem prostoru. Osnovo te »deviacije«, deviacije v kolikor pač ni »sprejela nase« bremena, razcepa, ki ga je odprl Freud s kritičnim, tako terapevtskim kot strogo teoretskim radikaliziranjem statusa subjekta, gre iskati že pri Gustavu Jungu in Alfredu Adlerju, Freudovima sodelavcema, s katerima se je moral kasneje raziti. Medtem, ko se je Adler spustil v družbeno tematizacijo, skušal aplicirati psihoanalizo na sociologijo ter gojil iluzijo močnega, svobodnega individualnega Jaza, se je Jung spustil v skorajšnji misticizem, odklonil Freudovo seksualno determiniranost ter uvedel zaprt univerzum simbolnih znakov, obenem pa tudi on vseskozi gojil iluzijo razsvetljenske kulture.
Avtorica nam v kratkih, toda kon-cizno zastavljenih poglavjih prinaša izrise sprva Freudovega osnovnega dela, nato pa vseh šol in teorij, ki so sledile, pri čemer skuša vselej izpostaviti tudi osnovna notranja teoretska trenja in konflikte. Tu se skriva običajno največja nevarnost zgodovinskih knjig, ki skušajo biti »objektivne«, »nepristranske«, zgolj poročati osnovna dejstva, takšna kot so v resnici bila. Takšen pristop k razmisleku o psihoanalizi nima nobenega pomena in je že vnaprej obsojen na nezadostnost: pri psihoanalizi ni mogoča objektivna vsestranskost, grobo rečeno, ne morejo imeti »vsi prav«, resnica je vedno le na enem mestu. Avtorica je to zahtevno nalogo dokaj dobro opravila, ne da bi knjiga kjerkoli izgubila na historično dokumentarni vrednosti, kar je navsezadnje njen osnovni namen, ter iz-venela tendenciozno. Obenem pa si, kot smo poudarili, prizadeva pokazali, na mesta, kjer so se stvari odločale, kje je bila iskana resnica in kje so od nje bežali, jo spregledali ali namensko popačili.
Dejali smo, da je imela avtorica posluh za letnice in za tisto, kar te letnice prinašajo. Letos poteka tudi pet let, odkar je umrl Jacgues Lacan, ki je v zadnjih tridesetih letih z aplikacijo lingvistike in strukturalizma psihoanalizi nazaj povrnil svoje subverzivno jedro, konceptualiziral proizvodnjo subjekta kot učinek strukture in označevalca, njegovo vednost kot prakso pred vsakršno dejavnostjo ter s tem zadal psihoanalizi etiko ter poseben status, ki ni zvedljiv na običajno znanost. Ena izmed najbolj znanih Lacanovih formulacij, katere odkritje je Lacan pripisoval že Freudu je, da je nezavedno strukturirano kot govorica, kot jezik. Lacanova šola je povzročila nove kontradiktornosti znotraj polja psihoanalize, avtorica z njo zaključi zgodovinski razvoj in pregled vede, ki je v vrtoglavem razvoju burila duhove, ki ostaja še naprej odprta in katere doprinos v človekovo kulturo in znanost danes ni več mogoče spregledati.
Igor Škamperle
V nedeljo zaključek letošnjih Stroških večerov poezije
Z znamenito manifestacijo "Mostovi", na kateri je nastopilo okrog 50 domačih in tujih pesnikov, so se v nedeljo slovesno zaključili letošnji 25. struški večeri poezije. Tudi letos so doživeli uspeh, ki jih uvršča med največje in najodmevnejše prireditve na svetu.
V soboto pa je bila osrednja večerna prireditev s predstavitvijo lika letošnjega laureata, dobitnika zlatega venca, ameriškega pesnika Allena Ginsberga. O njem je govoril makedonski pesnik in profesor na skopski univerzi Gane Todorovski, ki je med drugim poudaril, da smo lahko ponosni, da je letošnje priznanje namenjeno temu nemirnemu ustvarjalcu, Allenu Ginsbergu, pesniku, ki je poskušal tudi s svojimi nastopi v javnosti in z demonstracijami prispevati k miroljubnemu sožitju vseh ideologij, religij, kultur, ras, jezikov in narodov.
Med pomembnejše prireditve jubilejnih struških srečanj je sodila tudi letošnja promocija novih pesniških zbirk. Med njimi so predstavili tudi izbor iz del Blaža Koneske-ga (v francoščini z naslovom Kraljevič Marko in v nemščini z naslovom Pendragon). Predstavili so tudi izbor pesmi Trajana Petrovskega, ki je izšel v arabščini z naslovom Sfinga ter antologijo makedonske poezije, ki je izšla v Mehiki v španskem prevodu. Med novostmi pa je tudi knjiga Zlati venec, ki je posvečena dosedanjim dobitnikom najvišjega priznanja, katerega podeljujejo na Struških večerih poezije. Na koncu so predstavili še indijsko publikacijo, ki je v celoti posvečena jugoslovanskim ženskam - pesnicam.
Poseben odmev je doživel tudi simpozij "Poezija - dialog med kulturami in civilizacijami", na katerem so med drugim ugotovili, da "pesmi vedno bolj odražajo duha naroda. Zato ni naključje, da se o Njegoševi dobi lahko veliko več naučimo iz njegovih pesmi kot iz zgodovinskih virov".
Prispevajte za
»Dijaško matico«
Saino^80 na ta tržaški pomol, ko se °t mestni okras...
je še imenoval Pomol sv. Karla, privezovali vel.ke ladje. Odkar je postal Molo^Audace^pa^sluz,
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Danes začetek 14. evropskega atletskega prvenstva v Stuttgartu
Italija s Covo računa na prvo zlato
Iz Stuttgarta naš dopisnik BRUNO KRIŽMAN
STUTTGART — Kot prvo mesto ZRN bo od danes do nedelje Stuttgart go-I stil evropsko atlet-sk° prvenstvo, 14.
STUTTGART Povrst,iT- z
1986 JO na Neekar stadionu se bo prireditev pričela ob 16.30 in bo do konca prvega dne že oddala štiri komplete kolajn. Uradne izjave organizatorjev so usmerjene na velik optimizem glede tehnične ravni tega tekmovanja. Iz drobnih vesti, ki prihajajo iz raznih taborov pa se vse bolj uveljavlja prepričanje, da bo šlo predvsem za lev na kolajne, predvsem zlate. Glede kakovosti rezultatov, bo po vsej verjetnosti nekaj povedalo tudi vreme, ki je že nekaj dni deževno in tudi dokaj hladno. Meteorologi so celo za danes napovedali možnost dežja in
hladno vreme tudi za prihodnje dni.
Otvoritev naj bi bila po zamisli režiserja zelo barvita. Včeraj popoldan so izvedli »generalprobe«, ki pa je bila pri mimohodu ekip kar dvakrat prekinjena zaradi napak pri izvajanju.
Zanimanje za EP se razumljivo stopnjuje. Pred blagajnami stadiona je nekaj daljših vrst ljudi, ki čakajo na vstopnice. Bolj malo verjetno je, da bo stadion za danes razprodan. Kakovost domače atletike je v zadnjem času dokaj vprašljiva in v zadnjem trenutku je odpadla vrsta atletov in atletinj, ki so računali tudi na višje uvrstitve. Zahodni Nemci bodo morali verjetno za svoje vzeti atlete in atletinje iz NDR, ki so kot edini v Stuttgart prispeli s posebnim poletom. Na letališču jih je čakalo več stotin ljudi, v glavnem lovci na avtograme. Vzhcdni Nemci so bili glede razdajanja teh spominkov izredno radodarni in so si pridobih veliko simpatij. Od močnejših ekip so skupinsko prispeli tudi Sovjeti, večina ekip pa prihaja v majhnih sku-
pinah. V italijanskem taboru je razpoloženje dokaj dobro. Na politični fronti je neverjetno aktiven predsednik mednarodne in italijanske zveze Primo Ne-biolo, med tekmovalci pa se polaga precej upanj na skakalca v daljino Evangelisti ja, na tekača čez zapreke Lambruschinija, na metalca krogle Andreda, na štafeto 4x100 m in na specialistko v hitri hoji Salce. Poglavje zase je seveda Gova.
Med Jugoslovani se dobre uvrstitve pričakujejo od Mačeva (400 m), od Popoviča (800 m), od štafete 4x400 m, v kateri bo tekel tudi mladi Meljnjak. Od deklet pa od Slobodake čolovič (800 m) in Snežane Pajkič (1500 m). Za vse bo sicer kolajna previsok cilj. Tehnična komisija je včeraj nekoliko ublažila kvalifikacijske norme za vstop v finalna tekmovanja. Ostajajo pa še vedno ostre. Prvih 12 bo na vsak način imelo dostop do odločitev. Za met kopja je bila na primer določena razdalja 79,50 m, rezultat katerega se zaradi uvedbe novega kopja trenutno dosega bolj poredkoma. V današ-
njem prvem dnevu bodo padle odločitve v ženskem maratonu, metu krogle za ženske, v hoji na 10 km za ženske in v moškem teku na 10 tisoč metrov, kjer je Italijan Gova ponovno velik favorit za zmago.
totocalcio
Arezzo - Empoli	X
Atalanta - Virescit	1
Cagliari - Torino	X
Casertana - Fiorentina	1
Cavese Inter	2
Cesena - Lazio	X
Cremonese - Sampdoria	X
Genoa - Palermo	X
Lecce - Juventus	2
Piacenza - Bari	1
Spal - Napoli	2
Triestina - Ascoli	1
Udinese - Bologna	1
KVOTE
13 (52 dobitnikov) 35.323.000 lir 12 (1868 dobitnikov) 981.000 lir
Šah: dvoboj za svetovni naslov
Kasparov-Karpov remi v 11. partiji
LONDON — Enajsta partija šahovskega dvoboja za svetovni naslov med prvakom Kasparovom in izzivalcem Karpovom se je končala po 41. potezi z remijem. Razpleti na šahovnici so bili dokaj razburljivi, naposled pa sta se šahista sporazumela z delitvijo točke. Bele figure je včeraj imel Karpov.
Po 11 partijah je izid 6:5 za Kasparova.
Na svetovnem prvenstvu v Montrealu
Kanuistu Šabjanu srebrna kolajna
MONTREAL — Na svetovnem prvenstvu v Montrealu je jugoslovanski kanuist Ivan Sabijan zasedel na 10.000 m odlično drugo mesto za Romunom Macarencujem. šabjan se je na tem prvenstvu res dobro odrezal, saj je bil pred dnevi na progi 1000 m tretji.
V Montrealu so bili najuspešnejši predstavniki Madžarske ter Romunije, Italijani pa so na tem SP ostali brez odličij.
V prvem kolu italijanskega nogometnega pokala
Spodbuden začetek Triestine
| 1. in 2. jugoslovanska nogometna liga |
Zagrebčani v odlični formi
Triestina - Ascoli 2:1 (1:0)
STRELCI: v 15. min. Romano, v 61. min. Scarafoni, v 85. min. Salvade.
TRIESTINA: Gandini, Baniato, Orlando, Dal Pra (v 81. min. Salvade), Costantini, Menichini, De Falco, Strap-pa, Dl Giovanni (v 70. min. Scadia), Romano, lacrini.
ASCOLI: Corti, Destro, Agabitini, lachini, Parrone, DeH’Oglio, Bonomi, Trifunovič, Scarafoni, Brady, Greco (v 76. min. Vincenzi).
SODNIK: Pairetto iz Turina.
V prvem kolu italijanskega pokala je Triestina premagala prvoligaša Ascolija in tako opravila dober korak do uvrstitve v naslednje kolo. Premoč tržaške ekipe je bila veliko bolj očitna, kot kaže izid. Tržačani so bili namreč skozi vso tekmo boljši na igrišču in so imeli vrsto zrelih priložnosti za zadetek, ki pa jih niso izkoristili. A-scoli pa je izenačil z eno izmed edinih dveh dobrih priložnosti, ki sta se
PRED TEKMO S TRIESTINO
Nogometaši Milana danes gostje Krasa
Kaže, da bo tudi v letošnji sezoni repensko igrišče sedež treningov ita-Ujanskih prvoligašev in drugoligašev, ki se bodo v Trstu spoprijeli z mestnim drugoligašem (v pokalu in prven-stu). V soboto so bili gostje Krasa nogometaši Ascolija, danes pa bo v Repnu Berlusconijev Milan, ki bo jutri v okviru italijanskega pokala i-gral proti Triestini
Pellicaniju turnir Baum
GORICA — Milančan Enrico Pelli-cani je osvojil 11. teniški turnir Giovanni Baum, ki ga je v Gorici pripravil krožek Zaccarelli. V finalnem srečanju je Pelldcani s 6:1, 6:7, 6:4 odpravil Sergia Venturija iz Bologne. Med ženskama pa je na najvišjo stopnico stopila Anna Benzon iz Trevisa (zmagala je tudi lani), ki je premagala (6:3, 6:1) Rimljanko Claiidio Gre-gori, ki je na 16. mestu italijanske rang liste.
mu pomudili.
Ascoli je na področju pri pra vi jeno-sti še nedorasel Triestini. Marsikateri igralec »čmo-belih« je še zelo daleč od zadovoljive kondicijo. (To velja predvsem za Bradyja). Nasprotno, p>a je Triestina že razmeroma dobro pripravljena, poleg tega pa nima nikakršnih težav glede na skupno igro, saj je ekipa nespremenjena. V tržaški enajsterici so se izkazali De Falco, lachini, Orlando, predvsem pa Romano, ki je bil najboljši na igrišču. (Igor Pavletič)
Udinese - Bologna 1:0 (0:0)
STRELEC: v 58. min. Barbadillo.
UDINESE: Brini, Galparoli, Storga-to, Colombo, Edinho, Galbagini, Chie-rico, Tagliaferri, Zanone (od 87. min. Del Fiume), Criscimanni, Barbadillo.
VIDEM — Na zelo razmočenem i-grišču je Udinese z zadetkom Barba-dilla zasluženo premagal Bologno in tako osvojil predragoceni točki za
NOTTINGHAM — Na 13. svetovnem prvenstvu v vesljanju je Italija dosegla prvo zmagoslavje: v absolutni kategoriji je osvojila eno zlato kolajno z dvojnim dvojcem (Prescialli in Bel-geri) in p>o dve srebrni z dvojcem brez krmarja in z dvojcem s krmarjem; v lahki kategoriji pa dve zlati kolajni s četvercem brez krmarja in z osmercem, ob tem pa še vrsto izredno dobrih uvrstitev. Skratka, Italija je v tem športu p>ostala prava velesila.
Jugoslovani pa se vračajo iz Nottinghama z enim šestim mestom z dvojcem brez krmarja. Značilno za to prvenstvo je, da so se zahodne države povsem p>ribližale vzhodnim.
ABSOLUTNA KATEGORIJA: četverec »s«: 1. NDR, 2. Nova Zelandija, 3. ZDA. Dvojni dvojec: 1. Italija, 2. Bolgarija, 3. NDR. Dvojec »brez«: 1. SZ, 2. Italija, 3. NDR, 6. Jugoslavija. Enojec: 1. Kolbe (ZRN), 2. Karppinen
uvrstitev v drugo kolo tega tekmovanja.
IZIDI 1. KOLA
SKUPINA 1: Pescara - Como 1:1; Casertana - Fiorentina 1:0; Arezzo -Empx>1i 0:0. SKUPINA 2: Cavese - Inter 1:3; Udinese - Bologna 1:0; Catan-zaro - Catania 1:1 (jutri v 2. kolu: Catanzaro - Udinese). SKUPINA 3: Lecce - Juventus 0:2; Cremonese -Sampdoria 0:0; Reggiana - Monza 0:0. SKUPINA 4: Milan - Sambenedette se 1:0; Triestina - Ascoli 2:1; Parma -Barletta 1:0 (jutri v 2. kolu: Triestina Milan). SKUPINA 5: Cesena - Lazio 0:0; Spal - Napoli 0:2; Vicenza -Taranto 0:1. SKUPINA 6: Atalanta -Virescit 2:1; Genoa - Palermo 1:1; Brescia - Messina 1:0. SKUPINA 7: Cagliari - Torino 2:2; Siena - A vel lin o 2:0; Piša - Modena 2:2. SKUPINA 8: Roma - Campobasso 3:0; Verona -Perugia 1:0; Piacenza - Bari 1:0.
2. kolo bo jutri.
Fin.), 3. Jakuša (SZ). Dvojec »s«: 1. V. Britanija, 2. Italija, 3. NDR. Četverec »brez«: 1. ZDA, 2. ZRN, 3. NDR. Dvojni četverec: 1. SZ, 2. Poljska, 3. Kanada. Osmerec: 1. Avstralija, 2. SZ, 3. ZDA.
LAHKA KATEGORIJA: enojec: 1. Avstralija, 2. Danska, 3. ZDA. četverec »brez«: 1. Italija, 2. V. Britanija, 3. Španija. Dvojni dvojec: 1, V. Britanija, 2. Francija, 3. Kanada. Osmerec:!. Italija, 2. SZ, 3. ZDA.
Vinicio pri Avellinu?
AVELLINO — Vse kaže, da bo novi trener prvoligaša Avellina Luis Vinicio, ki naj bi zamenjal Robottija, ki je še v »kratkem stiku« z vodstvom kluba.
VVilander uspešen
CINCINNATI — Finale Grand Prix turnirja: Wilander (šve.) - Connors (ZDA) 6:4, 6:1.
Posebej za Primorski dnevnik BOJAN KAVČIČ * v
V 3. kolu prve zvezne jugoslovanske nogometne lige so gostujoča moštva odščipnila domačim natanko polovico točk. Prvi je že v soboto zvečer pred televizijskimi kamerami v Tuzli zmagal beograjski Partizan, ki je po imenitni taktični igri, v kateri sta blestela novinca M. Djurovski in Vokrri, ki je dal dva gola. Partizan je v dvoboju s Slobodo dokazal, da je preživel krajšo krizo.
Za največje presenečenje kola so poskrbeli nogometaši povratnika Spar-taka, ki so v gosteh ugnali Budučnost, prav ta pa je v minulem kolu iztržil točko v boju s Partizanom v Beogradu. Trstje zmagovito moštvo na tujem je Hajduk, ki je v malem derbiju kola premagal v Sarajevu domačega Že-Ijezničarja. željezničar je sicer napadal vso tekmo, njegove strele pa je uspešno krotil mladi splitski vratar Pralija, ki je v vratih zamenjal veliko bolj izkušenega Varvodiča. Strelec zmagovitega gola za Hajduk je bil Deverič, ki je presenetil s prostega strila z desne strani iz razdalje več kot 25 m nekdanjega vratarja Olimpije Janjuša.
Četrti je v gosteh slavil zmago Vardar, ki je z dvema goloma Pančeva že do odmora strl odpor domače Prištine. Nepremagan pa se z gostovanja vrnil drugi povratnik v najboljši jugoslovanski nogometni konkurenci, niški Radnički, ki je osvojil točko
v Osijeku, kjer je doslej redno izgubljal.
Veliki derbi je bil tokrat v Zagrebu, kjer sta se pomerila Dinamo in Velež. Več kot 40 tisoč gledalcev je videlo i-menitno igro domače enajsterice, razorožila Mostarce. Dinamo (Z) je tako edino moštvo, ki je po prvih treh kolih »že« odslužilo kazen -6 točk.
Pred tekmo med Crveno zvezdo in Sutjesko je bila na največjem jugoslovanskem stadionu krajša slovesnost. Nogometaši C. zvezde so s krajšo zamudo dobili pokal za lani osvojeno prvo mesto, z lepo igro in z zmago nad presenetljivo dobro Sutjesko pa vno-
vič razveselili svoje navijače.
IZIDI 3. KOLA
Budučnost - Spartak 1:2 (1:2); Slo-boda - Partizan 1:3 (0:1); Čelik - Dinamo (V) 3:0 (1:0); Rijeka - Sarajevo 5:2 (2:2); Dinamo (Z) - Velež 2:0 (1:0); Željezničar - Hajduk 0:1 (0:0); Osijek - Radnički 0:0; Priština - Vardar 1:3 (0:2); Crvena zvezda - Sutjeska 2:1 (1:1).
LESTVICA
Vardar 4; Radnički, Spartak, Hajduk 3; Dinamo (V) 2; Osijek, Sloboda 1; Dinamo (Z), Priština 0; Partizan, Crvena zvezda -1; Velež, Čelik, Sutjeska -2; Rijeka, Budučnost -3; željezničar -4; Sarajevo -5.
PRIHODNJE KOLO (31. 8.)
Spartak - Sutjeska; Vardar - Crvena zvezda; Radnički - Priština; Hajduk -Osijek; Velež - Željezničar; Sarajevo-Dinamo (Z); Dinamo (V) - Rijeka; Partizan - Čelik; Budučnost - Sloboda.
Tudi v obeh drugih ligah so odigrali 3. kolo. Edini slovenski predstavnik Maribor je gostoval pri Splitu, kjer je osvojil točko. Bil pa je bližji zmagi kot gostitelji. Vijoličasti so, kot kaže, v dobri formi in bodo bržčas trd oreh tudi za Željezničar, s katerim se bodo jutri v prvi tekmi osmine finala za jugoslovanski pokal pomerili na domačem stadionu v Ljudskem vrtu. Povratne tekme osmine finala bodo 10-septembra.
IZIDI 3. KOLA
Jedinstvo - Proleter 1:0 (1:0); Sloga - Vojvodina 1:1 (0:0); GOSK Jug-Dinamo 0:0; Mladost - Famos 2:1 0:1)> Iskra - Leotar 3:2 (2:1); Borac - Šib6' nik 2:0 (1:0); Vrbas-- Kikinda 2:2 (1:1); Split - Maribor 2:2 (2:0); Novi Sad - Rudar 2:0 (2:0).
LESTVICA
Vojvodina 5; Borac, Novi Sad, Je' dinstvo, Iskra 4; Famos, Vrbas, Leotar, Dinamo, Mladost, Šibenik, Kikinda, Maribor 3; Split 2; GOŠK Jug, Ru' dar 2; Proleter, Sloga 1.
PRIHODNJE KOLO (31. 8.)
Proleter - Rudar; Maribor - Nov1 Sad; Kikinda - Split, Šibenik - Vrbas, Leotar - Borac; Famos - Iskra; Dinamo - Mladost; Vojvodina - GOŠK JuS’ Jedinstvo - Sloga.
VESLANJE: na SP v Nottinghamu
ZMAGOSLAVJE ITALIJANOV
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
KOŠARKA: po lepi zmagi na turnirju v Lignanu
Stefanel drevi proti ljubljanskemu Slovanu
Motociklizem: VN San Marina
MISANO ADRIATICO — Tudi nedeljska tekma v Misanu ni odločila svetovnega prvaka v kategoriji 125 cem. Zmagal je Avstrijec Auinger pred Italijanoma Cadaloro in Gresinijem. Na lestvici za SP vodi Cadalora (110 točk) pred Gresinijem (99).
V kategoriji 250 ccm je nepričakovano zmagal Japonec Taira, v 500 ccm Pa je bil po pričakovanju prvi Američan Lavvson.
Lazarek trener Poljske
VARŠAVA — 48-Ietni Wojciech Lazarek je novi zvezni trener poljske nogometne reprezentance. Zamenjal je Piechniczeka, ki je dal ostavko po SP v Mehiki.
Hinaultu »Coors Classic«
BOULDER (ZDA) — Ameriška kolesarska dirka »Coors Classic« se je končala z dvojno zmago Francije. V moški konkurenci je bil prvi Bernard
Hinault pred Američanom Lemondom in Avstralcem Andersonom, v ženski konkurenci pa je slavila zmago Lon-gova pred Američankama Ehlersova in Thompsonovo. Četrta je bila Italijanka Maria Canins.
totip
1.	—	1.	Dorva	X
2.	Bugrino	2
2.	—	1.	Candial	1
2.	Ditres Mo	2
3.	—	1.	Citrubur Mo	X
2.	Delivery	1
4.	—	1.	Bels di Piella	1
2.	Montepin	X
5.	—	1.	Allians	2
2.	Crino Effe	X
6.	—	1.	Dibattito	2
2.	Bisante Pi	1
KVOTE
12 (62 dobitnikov)	4.904.000	lir
11 (682 dobitnikov)	404.000	lir
10 (7.718 dobitnikov)	38.000	lir
Končni zmagovalec tradicionalnega tridnevnega turnirja v Lignanu je Stefanel iz Trsta.
Tržaška peterka je v zadnjem kolu klonila proti novopečenem prvoligašu iz Vidma (101:90), toda zmagi v prvih dneh kolih sta ji omogočili, da ohrani prvo mesto prod Giomom iz Benetk, goriškim Segafredom ter samim Fantonijem iz Vidma, ki je na tem turnirju osvojil končno zadnje mesto z dvema osvojenima točkama.
Tržaška vrsta je na tem turnirju pokazala že zadovoljivo uigranost. Trener Bogdan Tanjevič se je pozitivno izrekel o novem ameriškem orjaku Davu Feitlu, tako da zgleda, da bo v Trstu tudi ostal, če ga ne bodo zadnji trenutek poklicali v ZDA.
Stefanel bo že danes zaposlen, v o-kviru turnirja Alpe-Adria se bo na-
mreč srečal z ljubljanskim Slovanom. Tekma bo v tržaški športni palači ob 20.30.
TURNIR ALPE - ADRIA
Mineral Slovan - Gradine 83:80 (45:38)
MINERAL SLOVAN: Vide 4, Blaznik 7 (2:2), Jamžek 3 (1:2), Kompara 18 (4:4), Besedič 7 (3:4), Brodnik 29 (5:7), Alibegovič 2 (2:2), Muha 13 (1:2).
GRADINE: Vlačič 12 (2:5), Poljak 19 (9:10), Milekič 12 (0:1), Paravinja 6 (2:2), Begonja 17 (2:2), Mofardin 11 (1:2).
LJUBLJANA — Ne brez težav, toda povsem zasluženo je ljubljanski Mine-la Mineral Slovan sinoči doma premagal puljsko moštvo Gradine. Naj-
boljša pri Slovanu sta bila Brodnik Kompara, pri gostih pa Poljak in b gonja.	(B. b)
1 obvestila____________________I
TPK SIRENA	re.
obvešča, da bo v nedeljo, 31. t- m' gata za letošnje tečajnike v ra^rori-»optimist«. Vsi zainteresirani naj dejo v nedeljo ob 9. uri na po®0 og. sedež. Start je predviden ob I j TPK Sirena obenem obvešča tecfjaji ke, da so treningi vsak dan dopo ,j in popoldan. Za pojasnila telefonJ na tel. št. 422696.
KK BOR	,gg jn
obvešča mladince (letniki 1	.’ se-
’67) in člane, da bo informativni ^ stanek v ponedeljek, 1. septemo »
18.30	na stadionu »1. maj«-
Pogovor z D. Ronerjem ob združitvi Doma Agorest in Sovodenj
»Le z združenimi močmi bomo lahko dosegli pomembnejše rezultate«
V teh dneh je skupina dvajsetih odbojkaric goriškega Doma Agorest, katerim so se pridružile nekatere članice sovodenjske postave, na predprven-stvenih pripravah na Bledu, kjer trenirajo pod strokovnim vodstvom Mirana Strgarja in ob organizacijski pomoči tgorja Gomiščka. Članice bodo na pripravah ostale teden dni, nakar se bodo na Bled napotile mlajše odbojkarice goriškega združenja, ki bodo na Bledu ostale do konca meseca. Tudi v tem slučaju bo tehnično vodstvo prevzel Miran Strgar, kateremu bodo pomagale nekatere članice Domove ekipe,
O pripravah Domovk na Bledu ni kaj dosti povedati, saj treningi in življenje teče po ustaljenih tirnicah kot v prejšnjih letih. Letošnja novost pa zadeva nekaj drugega, kar se je v tem času v goriških odbojkarskih krogih že šušljalo: združitev ekip Doma Agorest in Sovodenj, O tem smo se pogovorili s predsednikom odbora Dinom Ronerjem. Odbor, ki je nastal pred kratkim in v katerem so člani obeh društev, bo imel nalogo, da pripravi Program dela ter skrbi za uspehe združenih ekip. Skupino, poleg predsednika Ronerja, sestavljajo še Zlatko Vižintin podpredsednik, David Devetak tajnik ter odborniki Rajko Petejan, Davorin Paulin, Igor Petejan, Igor Go-mišček in Ivo Rojec.
»Kako je prišlo do združitve med °bema skupinama?«
»Tudi na ženskem odbojkarskem področju, kar zadeva Goriško, smo spoznali, da le z združenimi močmi bomo uspeli doseči pomembnejše rezultate. S tem pa bi naše delo bilo bolje vrednoteno tudi v italijanskem prostoru, kar pomeni tudi, da bi našo narodnostno stvarnost prenašali širši javnosti. Te misli so bile skupne nekaterim odbornikom obeh društev, tako da smo stvarno začeli razmišljati, kako premostiti težave, ki so nas pestile. In prav v združitvi moči smo videli rešitev marsikaterega vprašanja. Ustanovili smo odbor, ki je določil glavne smernice dela in določil, kako bo to
združevanje potekalo. Shematično povedano, bomo z združeno ekipo, ki se bo imenovala Agorest, nastopili v prvenstvu D lige (upati pa je, da nas bo federacija vključila v C ligo), 1. ženske divizije in v prvenstvu under 16. Kar zadeva mladinski sektor, under 14 in minivolej, pa bo ta še vedno v režiji Doma Agorest in Sovodenj. S tem smo hoteli, da bi tudi za bodoče obdržali odbojkarsko osnovo v obeh društvih.
Naš krstni nastop, kot združena ekipa Agorest, bomo imeli na turnirju Sloge, kjer bodo prisotne kakovostne ekipe, kot so Meblo, Fužinar, Koper, Nova Gorica in Sloga. Uradna predstavitev ekip pa bo sledila konec septembra v Sovodnjah, kjer bomo ob tej priložnosti pripravili tudi turnir.
Ob tem pa bi rad še nekaj povedal. Združitev trenutno zanima dve društvi, Dom in Sovodnje. To pa ne pomeni, da bo tako tudi vnaprej. Naš cilj je, da bi na Goriškem sestavili organiziran in kakovostni odbojkarski center za dekleta, kar pomeni, da bodo vanj, poleg Domovk in Sovodenjk, lahko pristopile tudi druge odbojkarice.«
Tudi na Goriškem, vsaj kar zadeva odbojkarsko področje, doživljamo proces združevanja, ki, po vsej verjetnosti, bo postal neizbežen čez nekaj let tudi za druge športne panoge. Val -Naš prapor pri moških, Dom - Sovodnje pri ženskah pa sta primera, ki ne smeta ostati osamljena. R. Pavšič
Naša košarkarska društva pred začetkom sezone
Cilji, načrti, težave . . .
V zamejstvu se uradno košarkarsko tekmovalno obdobje Se ni začelo, slovenska društva pa že snujejo načrte ter Izpopolnjujejo odnosno obnavljajo igralske zasedbe in strokovna vodstva. Podajmo kratek pregled predprvenstvene nejavnosti naših košarkarskih društev.
bor
Priprave se bodo začele 1. septembra, po informativnem sestanku, na katerem bo potrjeni trener Vatovec seznanil ■hladince in člane s svojimi vadbenimi načrti. Glede igralske zasedbe pa gre naglasiti, da bo najbrž prišlo do precej-Slljih sprememb: Brežana Barut in Corbatti se vračata v Vrste matičnega društva, veliko pričakovanje pa vlada za odločitev Jadranovega kapetana Žerjala, ki je izrazil name-JP' da bi opustil nastopanje pri naši združeni ekipi. Pravca-a neznanka je tudi razpoloženje postavnega Klobasa, ki po ystopu v zakonski stan ne namerava igrati z Jadranom. Oba 1 utegnila prestopiti k Boru.
breg
>. ^09ajanja z Borom bodo za dolinsko društvo bržčas odlo-dna. Kar nekaj igralcev iz Brega krepi vrste mestnega ^fuštva, slednjemu pa gre priznati, da je omenjene igralce z9ojil v dokaj zanesljive košarkarje.
Dokončnih odločitev še niso sprejeli, računajo pa, da bo Položaj jasen že prve dni naslednjega meseca, ko se bodo ačele priprave.
dom
. Goriško društvo si je za prihodnjo sezono zadalo nadvse ulekosežne cilje, seveda pod pogojem, da bo prišlo do o 'd vi g en i h okrepitev. Če se bodo načrti ugodno obnesli, Ze9ne Dom v prihodnjem prvenstvu odigrati vidno vlogo, j več, sposobno se bo potegovati za napredovanje v D
Priprave se bodo predvidoma začele 1. septembra, nakar predvidevajo, da se bodo podali v Kranjsko goro na nekajdnevno kondicijsko vadbo. Trenersko mesto je zaenekrat še nezasedeno, vprašanje pa nameravajo rešiti v kratkem.
KONTOVEL
Konto vel se nahaja v precejšnjih težavah. Mladi ter obetavni center Štoka bo najbrž prestopil k Jadranu, bivši jad-rahovec Vremec pa se namerava vrniti v matični klub Polet, poleg njiju bodo najverjetneje odšli tudi Nabrežine! Ušaj, Pertot ter Gruden, ki bodo okrepili zasedbo matičnega Sokola. Če bo Kontovel utegnil zadržati vsaj nekaj omenjenih igralcev, bo lahko nastopil v promocijskem prvenstvu, v nasprotnem primeru pa bo vodstvo prisiljeno odreči se mlademu ter nadarjenemu trenerju Medenu iz Senožeč.
POLET
Novinec v promocijski ligi se spopada z obilico težav organizacijskega značaja. Postavlja se celo vprašanje ali bo opensko društvo moglo nastopiti v promocijskem prvenstvu. O perečem vprašanju bodo vsekakor razpravljali na sestanku, ki ga je odbor sklical za naslednje dni.
SOKOL
Nabrežinsko moštvo bo nastopilo v prvenstvu prve divizije. Ekipa bo znatno ojačena, kajti predvidena je vrnitev Ušaja, Pertota in Grudna, ki so v pretekli sezoni branili barve Kontovela. Začasno se je k Jadranu preselil mladinec Aljoša Terčon. Vprašanje trenerja je zaenkrat še nerešeno, saj je Jure Krečič sklenil sodelovati s Petrom Brumnom pri torkovem vodenju združene ekipe. Kljub pomanjkanju domačega trenerskega kadra pa bo rešitev znana že konec meseca, (pv)
Na slikah: z lanskega slovenskega derbija Kontovel Electronic Schop - Bor Radenska (levo) in trenutek s prvenstvene tekme Doma (desno).
Zgodni smo še in sonca zaradi visokih obdajajočih gora še ni, prevzema pa nas jesensko mehkobno razpoloženje. Ponujajo se nam slikoviti prizori, Matevž kar naprej vzdihuje, razveselimo se obarvanega drevja in grmovja. Češminove jagode zorijo, posamezno gorsko drevje se otresa suhega rumenorjavega listja. Prevzame nas vse to, Bogdan modro ugotavlja, da se nam pozna, da smo bili prikrajšani za vse te bogate jesenske prizore.
Po teh hribih in dolinah bi se zdaj kar cele dneve potepal, najraje bi ustavil čas, da bi lahko vse v miru pogledal brez občutka, kako vse skupaj hiti in odteka, se neizbežno spreminja. Vedno sem imel rad jesenski čas, nekaj posebnega se tedaj razkriva. Toda morda je človek prav tedaj, ko že misliš, da si uspel ujeti čas v njegovi negibnosti in pogledati stvari v oči, najbolj prevaran. Jesen se v gozdove priplazi skorajda nevidno. Sprva je med zelenim in bledo zelenim drevjem le tu in tam nekaj rjavorume-nega listja, da človek še ne more reči: Joj, kako lepe jesenske barve. Ne more zaradi bledikavega zelenja, ki ga je vendar še povsod opaziti. Kljub temu pa se že tedaj najde v gozdu kako na pol golo drevo, s katerega se osipava poslednje suho listje.
Potem pa pride dan, ko presenečen obstaneš pred hosto in si začudeno misliš, da je že povsem jesensko in ne moreš se ubraniti obžalovanja, da 'si spet, tudi letos, zamudil tiste dneve, ko bi jasno začutil in doživljal sam prihod nastajajoče jeseni. Na mah je tu pred teboj v polnem razmahu in le vprašanje sonca, vetra in dežja je, kdaj se bo obarvano listje odzi-balo na tla. Naslednji dan pa si še bolj presenečen, ko že vsepovsod štrlijo v zrak strahotne gole veje. Saj so umrle, ne da bi opazil.
Hodimo navzdol, skorajda hitimo, ne da bi vedel zakaj in iz orumenelih gozdičev prihajamo v svetle bambusove gošče. Veliko trekingašev srečujemo. Večinoma so to ljudje, ki nimajo pojma o naravi in si z denarjem kupujejo doživetja. Tujci se mi zdijo v tej divjini, pa še zoprni so povrhu vsega, sploh ne pozdravljajo, če pa slučajno kdo kaj zamomlja, mu odvrnemo: Crkni Takšni smo, čeprav se zavedam, da nimamo nikakršne pravice jim odrekati svojega veselja. Morda so nam zoprni zato, ker za svoj užitek potrebujejo veliko manj zahtevne stvari. Tisto, kar se- nam zdi banalno, njim zadostuje, da se počutijo pomembni pustolovci.
Nižje spodaj v džungli je jesenske lepote konec, vse je še zeleno, le pogledi na višja pobočja ne morejo zatajiti časa. Popoldne smo v Čumrun-gu, prijetni gorski vasici, nekje na pol poti do Pokre. Za danes je hoje dovolj. Zvečer se gore obarvajo, vrhovi in svet, ki sem ga vzljubil, ostajajo za nami. Danes smo še zadnjič tu, v Himalaji, prihodnost pa je kot vedno odprta in nepredvidljiva. Ne razmišljam, ali se bom še vrnil, zdaj vem, da bi po tej hriboviti deželi še hodil, nič bi ne imel proti, če bi do Pokre bilo še deset dni hoje.
Presenečen sem, ko mi celo po domačih krajih ni dolgčas, čeprav vem, da je zdaj v belih apnenčastih gorah pozna jesen, na primorskih gmajnah pa sončni dnevi in rumene trave z rdečim rujem, a sonce izginja tam daleč nekje, med nebom in morjem. Sadje je zrelo in vse tisto, kar je nekoč bilo, se nedoločljivo prepleta s tistim, kar je in kar bi moralo biti, ki pa se, nerazumljivo zakaj, v resnici verjetno ni dogodilo. Toda zdaj, ko smo sesto-
pili s Himalaje v mehkobo globokih dolin, se vse skupaj staplja v en sam preplet, izgubil sem zmožnost ocenjevanja, od tod zdaj ni več mogoče vedeti, kam vodi smer, nisem sposoben več razločiti, kaj je pot, kaj pa je postopanje na mestu. Zlasti žareči oblaki, nizko plovejo po nebu, toda ali je mogoče vedeti, kam se premikajo? Naprej ali nazaj?
V temni izbi nas star možakar iz plemena Curka postreže z dal batom, rižem in lečo. Kot že vse te dni. V šumenje reke, ki napolnjuje dolino, ležečo med strmimi gorami, se občasno oglasi osamljen klic nočne ptice.
»NAMASTE«
Namaste, spet namaste! Bog v tebi, spet med mladimi s počrnelimi obrazi, zdaj morda na drugačen način. Predvsem se zdaj zavedam, da je ta dežela, tudi gore, po katerih oni sicer ne hodijo, ker domujejo tam bogovi, da je vse to njihovo. Samo njihovo. V svežem jutru zapustimo Čumrung, vas, sredi gorskih pobočij ne meni za življenje v svetu, edina zgodovina, ki se tu dogaja, je vsakodnevna pot sonca, ki obstaja kot. merilo rojstvu in smrti, spuščamo se v dolino Modi Khole in kmalu utonemo v gozdovih. Fantje se ustavljajo po čajnicah, z Andrejem pa jo kar mahava naprej, v sončnem dopoldnevu sva v Landrun-gu, dolgi, razpotegnjeni vasi. Na poljih ženske in otroci delajo, pospravljajo pridelke, riž, lečo, proso, koruzo, mokški se ukvarjajo z živino. Nekateri otroci so radovedni, gledajo, morda nekaj pričakujejo, revni so z velikimi, napetimi trebuhi zaradi podhranjenosti. Sredi izkrčenega gozda vztrajajo revne domačije, kolibe in skromna polja. Ljudje tu živijo zato, da preživijo. Enostavno. Morda verjamejo v bele bogove. Skoraj gotovo.
Gore so že oddaljene, le še Hiunču-li in Južna Anapurma se prikazujeta, odeta v deviško belino, iznad bližnjih zelenih in rjavorumenih gričev. Zdaj pravzaprav razumem, zakaj je toliko ljudi nepalska Himalaja osvojila, da so se morali vedno znova vračati, mnogi med njimi se tudi niso več vrnili domov, pokopani nekje med večnim snegom in ledom. Saj ne gre samo za vzpone na goro, na deviške vrhove, prav tako ne zgolj za sračanja z ljudmi, revnimi, ki pa se svoje revščine ne zavedajo, oni svojega življenja nimajo za revno. Tudi za hojo po dolinah ne gre ali za vse troje skupaj, ne gre za neko preprosto avanturo. Najbrž se vse to svojevrstno prepleta tudi z vsem, kar človek prinese od doma, pa potem, ko se vračaš, s tistim, kar ti je dalo potovanje in se ti tako nujno spremeni ves vsakdan. Obeležen z doživetimi srečanji ne moreš več nazaj, toda ne vem, ali je potlej lažje, ali težje ževeti.
Za kosilo sva z Andrejem v Dam-phusu, Borut je kajpak že tu, čaka nas že kake pol ure, kmalu pridejo še Bogdan, Beni in Matevž, le Lucijana ni bilo od nikoder. Riž z lečo se prileže, pivo gladko teče v sugo grlo, sonce greje in kar vroče je. Dlje časa se ustavimo, našega Lucianota pa še vedno ni in nadaljujemo pot. Popoldne se dokončno spustimo s hribov, žal mi je, da je hoje po gorskih dolinah in vaseh konec. Riževa polja rumenijo v lahkem in toplem jesenskem zraku, s poslednje vzpetine mi ogled uhaja v daljna obzorja, kjer se razteza brezciljna ravnina. Nebo je popolnoma jasno, toda ničesar ne vidim, morda je edino kar vem, to, da me zdaj čaka dolina. Mogoče bi temu poglavju lahko dal naslov: sestop z gora.
Marko Ban (Jadran): »Naš uspeh sad trdega dela že od mladih nog«
t^P^činstvo, ki sledi moštvenim špor-si ^ Panogam, ima navadno težnjo, da pQ ^eki ekipi poišče in najde svojega Vaiebnega ljubljenca, oziroma tekmo-Pa Ca P°sameznika, ki v moštvu izsto-bo |?0 nekih posebnih kvalitetah, naj s0» 0 tehnična dovršenost, fizične spo-ksrkr^ simpatija, inteligentnost ali tivif ■ i ze’ v vsakem športnem kolek-"Sv .ie nekdo, ki ga publika izvoli za Vpt; ie9a in s katerim pogostoma isto-jCelotno moštvo.
Ostapfpmo, da ne pretiravamo in da tf.Sa 'h igralcev ne prikrajšamo za nitij P' če na tem dnevniku zapišemo, v^°9e 'v Jadranovem
vz^0 je namreč tisti igralec, ki je ttioPphno z ekipo napredoval od pro-ševai S*e lige in svojo storilnost izbolj-v L ysako sezono, tako da je bil tudi košari .k ligi eden izmed najboljših leg karjev v absolutnem merilu. Po-Ijhdio a. le on tisti, na katerega se sih [Najraje obračajo za karkoli, vča-0tl v pri Za neumnosti. Kljub temu je dobrB ano. na razpolago, nasmejan in heviju y°lje- Nikoli se še ni osorno in J dno vedel, čeprav bi verjetno
marsikoga spravljalo ob živce dejstvo, da si v javnosti (v naši mali javnosti) ne more privoščiti resnejšega pogovora s prijateljem ali z lastnim dekletom, ne da bi ga pri tem različni ljudje oblegali in sistematično prekinjali.
Tudi v letošnji sezoni bo Marko branil Jadranove barve, navzlic vsem govoricam o njegovem prestopu v vrste kakega prvoligaša. Tudi zaradi tega je njegovo ime verjetno tesneje povezano z Jadranom, kajti vsi tisti, ki so vsaj enkrat gledali Jadranovo tekmo, vedo, koliko ta igralec pomeni moštvu. Sedaj pa dovolj. Ne bi radi, da bi nas kdo obtoževal namerne apologije Markovih kreposti.
Z Markom smo pokramljali na kratko o prihajajoči sezoni, ki za našo združeno ekipo sovpada s pričetkom novega ciklusa.
»Minulo sezono bi lahko ocenili za prvo, v katerem ste zabeležili neke vrste zastoja. S kakšnimi občutki stopaš v novo sezono in kako gledaš na vse spremembe, ki so nastale?«
»Praktično začenjamo vse na novo. To mi zaenkrat ne povzroča nobenih
posebnih občutkov ali bojazni. Menim, da smo sedaj tu in da je treba kot vedno poprijeti in temeljito delati. Eventualne rezultate pa bomo ocenili in obravnavali kasneje.«
»Letos si po svojem stažu in verjetno tudi anagrafsko najstarejši igralec v ekipi. Bo to terjalo dodatnih dolžnosti ali sprejetje posebne vloge v notranjosti moštva samega?«
»Mislim, da ne. Prepričan sem, da ne. Staž in starost, oz. izkušenost nista razloga za spremembo mojega statusa v sklopu ekipe. Moja vloga bo pri Jadranu vedno ista. Edino kar lahko naredim, je svetovanje in posredovanje lastnih izkušenj mlajšim soigralcem. To pa je v vsakem moštvu povsem naravno.«
»Kaj pa o tvojem igranju na višjih tekmovalnih nivojih?«
»Na podobna vprašanja sem odgovoril že neštetokrat. Dejstvo, da sem pri 26 letih še tu, pomeni, da se verjetno ne bom ukvarjal profesionalno s košarko. Postopoma bom moral resno misliti na ustvarjanje svojega bodočega življenja in nujno odmeriti manj časa športni dejavnosti.«
»Misliš, da je pojav Jadrana v naši sredini res neponovljiv, kot pravijo nekateri, ali da imamo pogoje in potencial za ohranitev tega nivoja in za eventualna nadaljnja napredovanja?«
»Na to vprašanje bi težko odgovoril. Zavedam se, da je bilo v naši generaciji nekaj posameznikov z odličnimi
predispozicijami, toda prepričan sem, da je bil naš uspeh vezan predvsem na trdo delo že od mladih nog. Trenutno je nekaj perspektivnih košarkarjev pri nas, ki mnogo obetajo. Odvisno bo predvsem od njihove pripravljenosti na temeljito delo. Menim, da je največja hiba slovenske košarke še vedno v neustrezni organizacijski strukturi. V tem pogledu smo še zelo daleč od optimalne stopnje.«
»Kaj pričakuješ od letošnje sezo ne?«
»O rezultatih ne bi govoril, tudi ker je v tem trenutku še nesmiselno. Rad bi, da se enkrat za vselej spremenijo meddruštveni odnosi, da bi se društva končno zedinila o skupnem programu in da bi postopno nadoknadila vse, kar je bilo zamujenega v teh letih. Vem, da pri nas obstajajo pogoji in da je to uresničljivo. Nemara si bo kdo mislil, da bi po tolikih letih moral biti skeptičen glede tega. Po značaju sem pa zelo trmast in imam kolikor toliko še dovolj zaupanja v ljudi, da si to želim v prepričanju, da se bo tudi uresničilo.«	(Cancia)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
26. avgusta 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ob obalah Ohridskega jezera
Počitniški domovi delavcev ali luksuzni hoteli za turiste?
OHRID Na obali Ohridskega jezera je vedno več delavskih počitniških domov, ki z napisom opozarjajo, da so bili zgrajeni za počitnice delavcev in njihovih družin. Vendar videz in oprema teh domov bolj govorita v prid gradenj za potrebe luksuznega turizma, ne pa za ljudi v »modrih kombinezonih«.
Doslej so zgradili 37 počitniških domov z nekaj več kot 8.000 ležišči. V vsakem je po nekaj luksuznih apartmajev, ki po svoji velikosti in opremi v ničemer ne zaostajajo za »de luxe« hoteli ob Jadranu.
V naj novejšem, komaj zgrajenem počitniškem domu delovne organizacije SILEKS iz Kratova je v turističnem vodiču zapisano, da je hotel A kategorije. Kako ne bi bil, ko pa ima 15 luksuznih apartmajev, bazen na prostem, savne, frizerske salone in še nekaj spremljajajočih objektov za odmor in rekreacijo, kar v ostalem vse pritiče luksuznemu hotelu. Dejstvo, da imajo prebivalci Kratova že več let težave z vodovodom in da se morajo poleti oskrbovati z vodo iz cistern, tiste, ki so izstavili gradbeno dovoljenje in odobrili sredstva za izgradnjo »delavskega počivališča« v Ohridu, vse to ni brigalo. V šali se v obratih delovne organizacije v Kratovu pogostoma sliši, da počitniški dom Sileks služi za snemanje ameriške televizijske nadaljevanke Dinasty.
Na obali Ohridskega jezera je vedno več poletnih gostov, ki v delavskih počitniških domovih preživljajo dopust po nizki ceni 1.000 do 1.500 dinarjev. Kot pojasnjuje vodilno osebje počitniških domov, so to poslovni partnerji delovnih organizacij, ki so jih zgradile, potem živijo v njih zaslužni družbenopolitični delavci in ostale za firmo »koristne« osebe. In med tistimi
maloštevilnimi člani delovnega kolektiva, ki dopustujejo v »svojih« počitniških domovih, najštevilnejši so tisti iz uprave in upravno-poslovnih služb.
V	Strugi so res zgradili vsega skupaj kakšnih deset delavskih počitniških domov, vendar imajo v tem turističnem mestu tudi nekaj, s čimer se lahko pohvalijo. Delavski počitniški dom Izgrev z več kot 500 posteljami sta zgradili delovni organizaciji Inteks in Alkoloid iz Skopja. V turističnem vodiču ga predstavljajo kot hotel odprtega tipa. V zadnjih nekaj letih v Izgrevu preživlja počitnice več kot 100 tujih gostov, in nekaj stotin Jugoslovanov, ki razen za nizke cene sploh niso slišali za delovne kolektive, ki so finansirali ta počitniški dom - hotel.
Do kolikšne mere pa so pozabili, zakaj je bil počitniški dom zgrajen, se najbolje vidi na primeru doma podjetja Žito-Lukša iz Skopja. Vodilni v domu so letos uvedli za goste tri kategorije. Cene so sicer res nižje za delavce, nekaj višje za poslovne partnerje, toda komercialne za ostale turiste.
V	Zvezi sindikatov Makedonije so izjavili, da nimajo dovolj delavskih počitniških domov - vsega skupaj imajo v republiki samo kakšnih 9.000 postelj. Dodali so, da je nujno potrebno hitrejše in učinkovitejše namensko usmerjanje sredstev. V gradivu, ki so ga poslali Zvezi sindikatov Jugoslavije, predlagajo, da se v Makedoniji' del regresa obvezno odvaja za izgradnjo počitniških domov, kajti — kot poudarjajo konec prejšnjega in v začetku sedanjega leta je v tej republiki zaradi nizke akumulacije gospodarstva in majhnih osebnih dohodkov resnično ogrožena življenjska raven delavcev, ljudi v »modrih kombinezonih«.
Se manj hrane za lačne
Otrokom v južnem Sudanu bo odslej prihajalo še manj hrane: vlada je namreč sklenila ustaviti dobavo hrane prebivalstvu na jugu države, potem ko je raketa tamkajšnjega osvobodilnega gibanja sestrelila sudansko potniško letalo	(Telefoto AP)
Nova igra za Američane
LOS ANGELES — V ZDA se motno širi igra, s katero se zabava staro in mlado, ne glede na poklic ali socialno pripadnost. Igra spominja na tradicionalne skrivalnice, čeprav je nekoliko posodobljena. Nasprotnika ne premagaš tako, da ga udariš z roko na hrbet, marveč tako, da ga »ustreliš« s kroglo, ki ob zadetku pusti na tarči madež.
Pravila igre niso stalna. Običajno se udeleženci razdelijo na dve skupini. Vsak ima svojo pištolo in skuša z njo zadeti oziroma pomazati čim več nasprotnikov. Zmaga se kajpak nasmehne tisti skupini, ki ji je uspelo »pobiti« vse nasprotnike.
Izum igre si lastijo v New Hampshi-ru, čeprav je njeno očetovstvo nekoliko sporno. Skrivalnice so tako rekoč stare kot svet, izum izstrelkov, ki mažejo, pa tudi ni ravno nov, saj jih marsikje že davno uporabljajo npr. ob pustovanju. Kljub temu pa najbrž drži, da se je igra v sedanji obliki prvič pojavila pred kakimi petimi leti v newhampshirskih gozdovih.
Kot rečeno, so se te moderne skrivalnice naglo razširile po vseh ZDA, od severa do juga, od obale do obale. Kdor bi se danes sprehajal npr. po parkih v Los Angelesu, bi z lahkoto naletel na ljudi, ki v brezhibni vojaški obleki prežijo ali se plazijo v upanju, da bi presenetili nasprotnike. Vsakdo se rad vsaj za kako urico prelevi v »Ramba« .
Amerikanci bi ne bili vredni sinovi svojega naroda, ko ne bi našli tudi v tej igri možnosti zaslužka. V izložbah specializiranih trgovin se je že pojavila posebna oprema za »Rambe«, zanje pa obstajajo tudi nalašč pripravljena »bojna polja«. V najem jih daja-jo poljedelci in drugi lastniki zemljišč. Novi »game« so odkrile tudi velike družbe. Marsikatera razpolaga s svojo »vojsko«, ki jo sestavljajo izbrani delavci oz. uslužbenci. In tako so na dnevnem redu vojne napovedi med Mcdonnell Douglasom in Hughes Aircraltom, med hoteli verige Marriot in verige Rockwell International itd.
Medtem ko primanjkuje nižjih častnikov
V italijanski vojski preveč generalov
RIM V italijanski vojski je visokih častnikov (generalov, admiralov in polkovnikov) na pretek. Njihovo število znatno presega predvidena mesta, medtem ko po drugi strani primanjkuje več tisoč nižjih častnikov, zlasti kapetanov in poročnikov.
V vseh treh rodovih italijanskih oboroženih sil, se pravi v kopenski vojski, mornarici in letalstvu, je ob koncu leta 1985 bilo skupno 432 generalov, medtem ko bi jih moralo biti samo 334, se pravi 98 manj. Ob istem času je v vseh treh rodovih bilo 6.841 polkovnikov in podpolkovnikov, 1.500 več od predvidenega števila, ki je bilo 5.341.
Kot rečeno, se povsem drugačna slika ponuja v primeru nižjih častnikov. Čin majorja nosi 1.924 pripadnikov italijanskih oboroženih sil, medtem ko bi jih moralo biti 2.671, se pravi 747 več. Kapetanov bi moralo skupno biti 8.698, a jih dejansko je 2.742 manj, to je 5.956. Podobno je stanje na dnu častniške lestvice: namesto 8.839 predvidenih sta v službi 6.102 poročnika oz. podporočnika, kar pomeni, da je 2.737 nepokritih mest.
Kratek seštevek pove, da v italijanski vojski preostaja 1.618 višjih, primanjkuje pa 5.226 nižjih častnikov. Iz obsega pojava (tudi časovnega) je lahko sklepati, da ne gre za naključje. Vzroke pa je treba iskati v različnih smereh.
Kljub temu, da se je zadnja leta podoba italijanskih oboroženih sil v
javnosti nekoliko izboljšala, vojaška kariera očitno še vedno ni posebno privlačna za mlade, čeprav je brezposelnost med njimi velika. Med vzroki primanjkovanja nižjih častnikov pa moramo kajpak navesti tudi prehitro napredovanje. Navedene številke jasno kažejo, da bi z odpravo presežnih mest pri višjih častnikih v precejšnji meri zapolnili vrzeli, ki se odpirajo v vrstah nižjih častnikov.
Čemu pa je treba pripisati preobili-
co višjih častnikov oziroma prehitro napredovanje v italijanski vojski? Odgovor, da so italijanski častniki večinoma nadpovprečno pripravljeni, sposobni in delavni, torej vredni povišanja, je mogoče navesti le za šalo. Pojav prejkone opozarja na dejstvo, da je nerešeno vprašanje selekcije oziroma kriterijev, po katerih naj bi le-ta potekala. Danes vojaški karieri ne botrujejo toliko zasluge, kolikor službene dobe.
Še o škodljivosti fast fooda
NEW YORK — McDonald povzroča škodo, pa ne samo obiskovalcem, ki uživajo njegove sedaj svetovno znane hamburgerje, ampak predvsem mladostnikom, tistim, ki so delno zaposleni v teh restavracijah ali pa si denar služijo samo med poletnimi počitnicami.
Fast lood namreč terja avtomatsko in ponavljajoče se delo, ki po raziskavah ameriških znanstvenikov socialnih vprašanj po določenem času povzroča stres in odtujenost.
»Krhka osebnost doraščajočih mladostnikov, sta v svoji raziskavi zapisala Ivan Charter in Brian Frazer, pri takšni zaposlitvi utrpi hude posledice.«
Stati pol dneva za aparatom za cvrtje ali strojem za kuhanje kave in delati s peklenskim ritmom, ki ga zahteva McDonald, vse to kvarno vpliva na živčni sistem, pojasnjujeta sociologa. V večini primerov nepopravljivo kvarno deluje tudi na razvoj osebnosti, dodajata Charter in Frazer. Tisti mladeniči, ki so več ur delali v kuhinjah fast fooda, so utrujeni in nočejo pisati nalog in čitati.
Najbolj zaskrbljujoča posledica tega pojava, nadaljujeta sociologa, pa je ta, da se v tašnih restavracijah zaposleni mladi ljudje privadijo na rutinsko in avtomatsko delo in povsem izgubijo smisel za osebno pobudo in ustvarjalnost. V takšnih restavracijah je namreč vse vnaprej določeno. Za novatorstvo in fantazijo ni časa, kajti vsako napako ljudje plačujejo s takojšnjo odpovedjo ali odpovedjo konec tedna, ko zapade pogodba.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
SVEŽI KOTLETI - po 7.200 lir SVEŽA REBRCA - po 4.800 lir
vključen davek IVA
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d oro 332 m m	(Dolga krona)
S HI HC |pB	Tel.:820334-5-6 Telex: 460237
.	avtobus: 23 - 40 - 41
grandr marche	prostorno parkirišče