Ameriška Domovi ima ,NO. 181 4 n i in—ho/ne AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND J, O., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 16, 1952 LETO LEU —VOL. LUI i ZADNJI POZIV ZA REGISTRACIJO ' jVi v __ k j Danes bodo odprte vse volilne koče in sploh vsi volilni prostori za registracijo državljanov, ki hočejo voliti v jesenskih volitvah. Registrirate se lahko v teh kočah in na voliščih še danes od 10. dopoldne do 2. popoldne in od 4. popoldne do 9. zvečer. Registrirani morajo biti do 24. septembra vsi, ki hočejo voliti, toda po današnjem dnevu se lahko registrirajo samo na uradu Board of Elections, 1000 Superior Ave. Danes pa imate še priliko, da se lahko registrirate v svojih last-nih precinktih in vam ni treba hoditi na gori omenjeni urad. _ Registrirati se morajo vsi tisti volilci, ki se niso v državi Ohio še nikoli registrirali, in vsi oni, ki so sicer registrirani, pa niso volili leta 1950 in 1951. Dalje je potrebno transferiranje registracije, ako ste spremenili svoje stanovanje, odkar ste zadnjic volili.1 , „.??nes, sc registrirajte ali transferirajte v kočah in na voliščih v bližini svojega doma. t^e zl§otovo ne veste, kje je volišče vašega precinkta, pokličite Board of Elections urad — PRospect 1-4250. Če se pa danes iz kakršnega koli vzroka ne morete registrirati ali se transferirati v svojem domačem precinktu, tedaj storite to na Board of Elections uradu, 1000 Superior Ave., vključno do 24. septembra. Board of Elections urad je odprt vsak dan do 9. ure zvečer, ob sobotah pa do 6. ure zvečer. Zaradi velike važnosti te največje svoboščine — svobodnih volitev, so vsi državljani prošeni, da danes izvesijo zasta- POGREBI NA OBROKE HARRISBURG, Pa. — Gene H. Smith, državni tajnik, je odobril pravila in določbe neke korporacije v Pittsburghu, ki bo o-skrbovala pogrebe, ki bodo plačljivi na obroke. Ta korporacija le American Memorial Service, Proti katere priznanju je protestirala Pennsylvanska zveza Pogrebnikov (Pennsylvania Funeral Directors’ Association), toda brez uspeha. Ta nova družba bo‘oskrbova-la pogrebe za $405, ki bodo plačljivi v obrokih. Neka zavaro-valninska družba v Connecticutu bo družbi jamčila plačljivost Pogrebov od strani onih, ki jih bodo naročili. Vremenski prerok pravi: Danes sončno in ista tempe-ratura ko včeraj. Jasno in hladno ponoči. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 16. sept. so odjadrali Pil-'SHmi z ladjo ‘Mayflower” iz plymoutha, Anglija, v Ameriko. Orientalski polenlat išče zdravnika zase in za svoj harem Zdravnik in njegova žena, ki mora biti tudi zdravnica, dobita $50,000 letne plače z vso prosto oskrbo. CHICAGO. — V tukajšnjem zdravniškem žurnalu je bili objavljen oglas, v katerem se išče zdravnika za nekega orientalskega potentata in za njegov harem. Oglas se glasi: “Išče se zdravnika za kraljevsko rodbino. Prednost ima mlad zdravnk ali specialist in dober kirurg. Zdravnik mora biti oženjen z ženo-zdravnico, ki se razume na ženske bolezni in porode. Par mora biti brez otrok. Morata biti rojena Amerikanca in graduiranca prvovrstne ameriške zdravniške šole. — Vsa oskrba v palači, krasno stanovanje in izborna hrana. Plača $50,-000 na leto za oba. Plačajo se tudi vsi stroški intervjuva v New Yorku ali Washingtonu.” Kandidat Sparkman pride v Ohio COLUMBUS, O. — Dne 8. oktobra se bo tukaj vršil demokr-Jefferson-Jackson banket, na katerem bo častni gost demokr. predsedniški kandidat senator 'John J. Sparkman iz Alabame. Vstopnina za sedež k banke-itu bo najmanj $50. POSVET 0 ZDRUŽENI EVROPI STRASBOURG, Francija. — Na konferenco zastopnikov držav, ki nameravajo narediti osnovo za Združeno Evropo, bo prihitel z letalom tudi Anthony Eden, zunanji minister Velike Britanije, ki bo osebno pojasnil stališče Anglije v zvezi s tem vprašanjem. - Eden ima svoj lastni tozadevni načrt, ki je bil meseca maja odobren od zastopnikov prizadetih držav, toda z mnogimi pridržki. Ta njegdv načrt n. pr. predlaga “organsko zvezo” med raznimi evropskimi agencijami, katerih ena je Schumanov načrt v katerem ni včlanjena Anglija, in Evropski koncil, kjer je Anglija polnomočna članica. Zastopniki šestih držav, ki so na pobudo zunanjih ministrov sprožili idejo zasnove Združene Evrope, niso pri volji trpeti zunanjega vmešavanja in. so trdno odločeni, da čim prej izdelajo načrte za Zdr. Evropo. V Ede-novem načrtu pa vidijo nekateri tako “zunanje vmešavanje”. Berlinski vozniki nočejo voziti v rdečo zono BERLIN. — Zapadnoberlin-ske družbe, ki se bavijo s prevažanjem blaga s tovornimi avti, so izjavile da ne bodo več prevažale blaga med Berlinom in Zapadno Nemčijo, kjer znaša razdalja 110 milj, ker je s tem prevažanjem združen prevelik riziko. Zdaj bodo Berlinčani prizadeti zlasti zaradi pomanjkanja svežih živil, ki jih dovažajo tovorni avti dnevno v Berlin. Prevoz bo ustavljen jutri o polnoči. Lastniki in vozniki tovornih avtov so skipnili obnoviti obrat samo, če se zajamči varnost voznikom ter blagu. AFL BO INDORSIRALA KANDIDATA STEVENS0NA To je prvo indorsiranje kakega predsedniškega kandidata od strani te delavske organizacije v 71 letih njenega obstoja. Suša v Jeffersonu, 0.; vodo dovažajo ir Ashtabule Predavanje misleca in filozofa, škofa Fullon Sheena v Clevelandu Njegov eno uro trajajoč govor je bil oddajan po radiu in televiziji. CLEVELAND. — V nedeljo je predaval v Public Music Hall znani katoliški pisatelj, preda-' vatelj in filozof, newyorški pomožni škof Fulton J. Sheen. V svojem eno uro trajajočem govoru, za katerega ni imel nikake-ga manuscripta ali kopije in kateri govor je bil oddajan po radiu in televiziji, je škof Sheen, dejal, da je stoletja stara filozo-j fija katol. dobrodelnosti najbolj-i še orožje proti filozofiji mark-' sizma. i Škof je govoril na zboru skup-j nih organizacij, ki pripadajo us-1 tanovi National Conference of Catholic Charities, ki je imela v Statler hotelu švojo konvencijo. Škof Sheen je rekel, da je bila katoliška dobrodelnost napadana že v četrtem stoletju in zdaj prihaja nov napad. “Komunizem napada oboje: telo in duha, tehniko in filozofijo današnje dobe,” je rekel. Nato je navedel troje načel, brez katerih ne more biti katoliške dobrodelnosti. Ta so: Vsi moramo biti udje mističnega Kristusovega telesa. Spoznati moramo dejstvo, da i begati bolj potrebujejo siromašne, kakor siromaki bogataše. Pripoznati moramo neločljivost telesnega in duhovnega dela usmiljenja. Iz Ashtabule pripeljejo vjef-fersion vsako poldrugo uro 1,700 galonov vode. ASHTABULA, O. — Od tu-> kaj odpeljejo vsako poldrugo u-ro sedem tisoč golonov vode v Jefferson, ki je prizadet od velike suše in pomanjkanja vode. Kraj Jefferson ima 1,700 prebivalcev. Mill Creek, ki je glavni vodni vir tukajšnjega rezervoarja, je usahnil. Z dovažanjem vode iz Ashtabule so pričel; v nedeljo zvečer. župan Jeffersona je ukazal zapreti ono malo industrij, ki se nahajajo tam, kakor tudi šole in je prepovedal uporabo vode za pranje perila, ki ga morajo odvažati prav v Coneaut ali v Ash-tabulo. živina trpi. Farmarji so pričeli iskati po pokrajini opuščene vodnjake, toda oblasti svarijo pred uporabo njihove vode, če je je sploh kaj v njih. NEW YORK. — Eksekutivni odbor Amer. del. federacije — (AFL) je pozval delavstvo na politično borbo proti reakcionarnim in protidelavskim silam v vladi, proti katerim naj nastopijo v novembrskih volitvah. Tozadevni poziv je prišel na to, ko je William Green, preds. Federacije, izjavil, da bo organizacija na svoji letni konvenciji, ki se je pričela včeraj, prelomila s svojim običajem nepriporo-čanja političnih kandidatov in da bo indorsirala demokratskega kandidata Stevensona za predsednika. To bo zdaj prvo indorsiranje predsedniškega kandidata od strani te organizacije, ki ima 8,089,000 članov, odkar je bila ustanovljena leta 1881. delavci v svojem boju za napredek ameriškega naroda”. Odbor je nato kritiziral 82. kongres in zakonodaje nekaterih držav v svojem poročlu konvenciji, na katero je prišlo Qz. bo1 še prišlo nad 800 delegatov, ki reprezentirajo nad 100 unij. Poročilo obtožuje kongres, da ni zaščitil dolarja delavskega človeka ter je začrtal zunanjo politiko, v kateri je medsebojna varnost označena kot “potreba trenutka.” Dalje označuje poročilo Taft-Hartleyjev zakon kot delavstvu krivičen in ogrožajoč ekonomsko vornost ter delavsko blaginjo. Poročilo, ki bo temelj in osnova za konvenčne resolucije, pravi, da je glavna zapreka na j potu delavske blaginje v “repre- Ne da bi imenoval, kakih imenjsivnih protidelavskih zakonodaje eksekutivni odbor organiza-j jah.” cije izjavil: “Da se odstrani to zapreko in “71. letna konvencija Ameriške del. federacije bo uprla svoj pogled v bodočnost ob polni zavesti, da je volilna glasovnica pripomore napredku v bodočnosti, je za to samo en odgovor: — Delavstvo mora postati politično modro”, je rečeno v poročilu najvažnejše orožje, ki ga imajo eksekutivnega odbora. Papež proti nacionalizaciji lastnine DUNAJ. — Papež Pij XII. je govoril v nedeljo po radiu Avstrijcem, katerim je obljubil, da se bo katoliška Cerkev z vsemi sredstvi uprla podržavljanju lastnine. Ana Panker spoznava minljivost slave tega svefa... Rdeča oblastnica je brcnjena s svojega zadnjega položaja in pride pred sodišče kot izdajalka. DUNAJ. — Ana Pauker, odžagana voditeljica romunskega komunizma, je bila zdaj brcnjena s svojega zadnjega položaja, ki ga je še imela, in utegne priti prav kmalu pred sodišče kot izdajalka romunskega “delavstva.” Poročilo iz Bukarešte naznanja, da je bila Ana Pauker razrešena svojih dolžnosti kot podpredsednica Ministrskega koncila. To je bil še edini naslov, ki je doslej ostal bivši osebni prijateljici Jožeta Stalina in prvi oblastnici komunizirane Romunije. Pred tem je bila odstavljena s svojih ministrskih položajev in izključena iz politbiroja. Oba kandidata sta izrazila svojo globoko vero v Boga in zaupanje v Njegovo pomoč Brez božje pomoči si eden ne drugi ne drzne prevzeti bremen in (ogromnih odgovornosti predsedniškega urada. Njuni izjavi bo objavila te dni neka verska publikacija. Povodenj na Japonskem TOKIO. — Tukaj je bilo silno deževje, ki je povzročilo povodenj, v kateri je utonilo osem oseb in uničenih je bilo 29 hiš. Smrt sovjetskega ministra LONDON. — Tass poroča, da je po dolgi bolezni umrl Vazilij Červenkov, podminister za notranje zadeve. Belgijci protestirajo BRUSELJ, Belgija. — Tukaj je demonstriralo nad 100,000 Belgijcev proti pomiloščenju dveh nacističnih kolaboraterjev v drugi svetovni vojni. BOSTON. — Oba, general Eisenhower in governer Stevenson, sta izjavila uredništvu neke verske publikacije, da si ne drzneta prevzeti odgovornosti predsedništva brez verske (božje) pomoči. Tozadevni izjavi obeh kandidatov bosta objavljeni v tedniku Episcopal Church-news, v izdaji z dne 22. septembra. Omenjeni list izhaja v Richmondu, Va. Vprašan, kako bi vera vplivala na njegova dejanja in odloke, če bi bil izvoljen za predsednika, je Eisenhower odgovoril: — Najbolj mučen odlok vsega mojega življenja je bil v odgoditvi invazije Normandije za 24 ur. Če bi ne bilo ničesar drugega v mojem življenju, kar bi mi dokazovalo obstoj Vsemogočnega in Usmiljenega Boga, so mi dokazali dogodki v teh 24 urah. Glede vere sem spoznal sledeče: Ona vam vlije poguma, da storite odlok, o katerem veste, da ga morate storiti v veliki krizi, nakar prepustite posledice višji sili. Samo v zaupanju vase in v zaupanju v Boga, je mogoče delati take odloke in najti uteho svoji odgovornosti.” Stevenson pa je označT vero kot “zadnji in najtrdnejši temelj moči in varnosti te republike.” “Bremena, ki so združena z uradom predsednika Združenih držav, so ogromna”, je rekel Stevenson. “Zavedam se, da tem odgovornostim nista kos človeška moč i modrost. Ako bom jaz poklicam, da vzamem ta bremena nase, bom za njih olajšanje odvisen samo od božje pomoči, ki je vir resnice in modrosti v brezkončnih urah negotovosti in pričakovanja. “V vsem svojem javnem življenju sem si prizadeval, ravnati se po besedah, ki jih je izrekel prerok Micah pred 2,500 leti: “Delaj pravično, ljubi usmi- ljenje in stopaj ponižno s svojim Bogom.” Iz raznih naselbin CHICAGO, 111. — Tu je po dolgi in težki bolezni umrl previden s sv. zakramenti v starosti 58 let Frank Matičič. V Ameriki je bil od 18. leta in to ves čas v Chicagu, 111. Doma je bil iz Ivanjega sela pri Rakeku. Pred nekaj leti ga je podrl avto in ga hudo udaril v levo stran, od takrat m več okreval. Zapušča žalujočo vdovo in hčer, dve sestri in enega brata tu, v starem kraju pa še dva brata in eno sestro ter več drugih sorodnikov. Bil je član samostojnega društva Danica. Naj v miru počiva. 22 konj-dirkačev je zgorelo BELMONT, N. Y. — Tukaj je zgorelo v ognju, ki je uničil hleve tukajšnjega dirkališča, 22 čistokrvnih konjev - dirkačev. NAJN0VEJŠEVESTI BEOGRAD. — Iz verodostojnih virov poročajo, da je ameriški admiral J. H. Cassady vprašal premierja Tita za oporišča ameriških letal y Jugoslaviji. MOSKVA. — Sovjetija in Kitajska sta se sporazumeli, da ostanejo sovjetske čete v Port Arthurju, dokler ne bo podpisana mirovna pogodba med Japonsko in obema komunističnima državama. WASHINGTON. — Trditev kitajskih komunistov, da je internacionalna komisija šestih mož potrdila resnico o bakteriološki vojni, ki da jo vodijo ameriške čete v Koreji, je nesramna laž, je izjavil državni department. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice „ Prva obletnica— V soboto ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Dolenc v spomin 1. obletnice njegove smrti. Sreča— Zupančičevi z 1282 E. 55 St. so na bazarju pri sv. Andreju zadeli nov Ford avto. Družinsko slavje— Anton in Mary Laurich, 15717 Saranac Rd., praznujeta danes 16. sept. 45-letnico srečnega zakonskega življenja. Sta naša dolgoletna naročnika. Čestitamo in želimo, da bi učakala še mnogo srečnih obletnic. Petnajsta obletnica— V sredo ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vjda sv. maša za pok. Johna Možina v spomin 15. obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice— Iz bolnice se je vrnila Mrs. Uršula Zobec, 1114 E. 66th St. Zahvaljuje se vsem za obiske in karte, s katerimi so se je spomnili v bolnišnici. Zdaj je doma pod zdravniško oskrbo. K molitvi— Članipe društva St. Clair Grove 98 W. C. so prošene, da pridejo v sredo zvečer ob osmih molit v Svetkov pogrebni zavod za pokojno članico Mary Yer-man. Novi grahovi Mary Yerman V ponedeljek po polnoči je premenila dobro poznana Mrs. Mary Yerman (Jerman) poprej Dolničar, stanujoča na 14405 Thames Ave. Bila je rojena v Dolnici pri Ljubljani, odkoder je prišla v Ameriko pred 32 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, dve hčeri, Mary Jd-reb in Dorothy Stanč, v starem kraju pa sestro Ivano Dolničar. Tukaj tudi zapušča tri vnuke. Bila je članica Woodman Circle St. Clair Grove št. 98, Oltarnega društva sv. Marije Vnebovzetje, društva ženske Zveze št. 10. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda, ob 9:30 v cerkev Marije Vnebovzetje na Holmes Ave. potem na Calvary pokopališče. Jacob J. Rados V Polyclinic bolnišnici je umrl po dvotedenski bolezni v nedeljo ponoči Jacob Rados (Radose-vič), lastnik J. J. R. Automotive Paint prodajalne na 15314 Waterloo Rd. Bil je iz Bosne, odkoder je prišel leta 1913. — Star je bil 59 let. Zapušča ženo Olgo, roj. Gempel, hčeri Petre-nella Mildred in Margaret Zaler in sina Edwarda. V Diamond, O. zapušča brata Josepha. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17002 Lakeshore Blvd. v družinsko grobnico pokopališča v Diamond, Ohio. Rose Zabukovec Umrla je Rose Zabukovec, 6214 Glass Ave. Zapušča sina Josepha, hčer Mrs. Fred Krome in vnuke. Pogreb je bil danes ob 9:30 iz cerkve sv. Vida na pokopališče. John Glinšek Včeraj je dopolnil 83 let, ponoči pa je umrl. Pokojni John Glinšek se je rodil v Želimljah, pa se kasneje preselil v Ameriko. V Clevelandu je živel na 521 E. 143 St. Ležal bo v Zakraj škovem pogrebnem zavodu. Podrobneje jutri. /IMERISM POIIOVIIMA @-PF| /|||||: •117 St. Clatr Atc. HEnderson 1-0628 /%iw • nj— >«<>i%->» Cleveland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.____ ~ SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. “nebeško” lepo izdelal, bi se pa že spodobilo, da bi jim dah priznanje in pa najdaljšo cigarco. dosego pravičnega miru, ne pa le sredstvo za dosego zmage meljskih mehanikov jih je tako za vsako ceno. Na drugi strani pa smo mi demokratična dr- i^nr. ivHpiai bi se na žava. Če bi dobil poveljnik ameriških armad tako pooblastilo, potem je on neomejen gospodar, vladar in to bi bila pot k vojaški diktaturi proti demokraciji ... M. • j BESEDA IZ NARODA i&4'*'l'************************,t,*******»****'M”*-fr*'l"i’***** Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. No. 181 Tues., Sept. 16, 1952 K sodobnim svetovnim problemom f _ ' _ _ ____-_ * ______._~___________k Politična godlja Kdor zasleduje sedanjo politično borbo med obema velikima strankama, se mora smejati in jeziti nad nedoslednostjo in politično nezrelostjo, ki se kaj pogosto kaze v tej kam Republikanci kažejo na Trumanovo vlado češ, da je ona kriva dviga cen življenjskim potrebščinam, istočasno pa so proti vsakemu poseganju vlada v gospodarstvo, proti vsaki zakonodaji, ki naj bi določala cene in omejevala njih porast. Kadar vlada posega v gospodarstvo z ukrepi, ki naj bi zavarovali stalnost cen, preprečevali inflacijo, ze krice^ republikanci po vseh shodih, da demokrati vpeljujejo v nase državno življenje — socializem. . General Eisenhower na eni strani hvali svojega bivšega šefa in učitelja generala Marshalla, na drugi strani pa preklinja njegovo politiko, ki je zakrivila Pt0T; zročila vojno v Koreji itd. Na jug je sel Eisenhower v!*bit za se glasove najbolj reakcionarnih elementov, ki so proti ena kopravnosti črncev z belimi, ki bi najrajši crnce zaPr^.v, ' ločena okrožja, kakor je Hitler Jude, ki nočejo sedeti skupaj s črncem niti v cestni železnici in ne jesti v hotelu, kjer sede tudi črni gostje, na drugi strani pa prijetno govori o tem da ne spe biti v državi diskriminacije, razločka med belimi in črnimi. Kako bo pa to izvedel, ce postane prezident in bo odvisen od teh reakcionarnih vohlcev, je pa velika U§anNa nekem volilnem shodu se je general in predsedniški kandidat pravilno izrazil, da nam je nespametna državna politika zapravila sadove zmage druge svetovne vojne Kes ie tako, po veliki zmagi smo doživeli najvecji političen p -raz, izdali smo svoje zaveznike Poljake in Jugosl.ovaJe’PP' stili komunizmu, da je dobil oblast v Jugoslaviji Poljski, Madžarski, Romuniji, Bolgariji in v Vzhodni Nemčiji. Toda Mr. Eisenhower je pa pri tem pozabil povedati, da je on kot vrhovni zavezniški poveljnik tudi sodeloval pri tej politiki. Kot komandant vseh zavezniških armad je podpiral Rooseveltovo politiko ustrezanja Stalinu in komunistom na vsej črti. Mr Eisenhower je podprl Rooseveltovo politiko, ki je na ljubo Stalinu in Titu in Kominterni opustila prodor v središče Evrope iz Sredozemlja preko Jugoslavije na Madžarsko, Poljsko in na Dunaj. S tem bi bilo onemogočeno prodiranje Sovjetov v srce Evrope in preprečena njena okupacija po komunizmu. Pod Eisenhowerjevo komando so se ameriške čete umaknile iz ozemlja, ki so ga same osvojile (Berlin in vzhodno Nemčijo, in ga prepustile Sovjetom. Pod Eisenhowerjevo komando so izročili zavezniki Rusom blizu dva miljona ruskih ujetnikov, pod njegovo vrhovno komando so ameriški vojaki streljali one Ruse, ki niso hoteli v sov-ietski paradiž. Vse to je Eisenhower moral odobravati, ker sicer bi se bil kot vrhovni poveljnik moral upreti taki politiki. Eisenhower bi vsekakor napravil boljši utis, ko bi to priznal, kot sedaj priznava Henry A. Wallace, da ga je takrat — “lomil.” , . , . V to politično godljo spada tudi resolucija, ki so jo sprejeli ameriški veterani na svoji letni konvenciji v New Yorku dne 28. avgusta letos. Ta resolucija se glasi^ “Je že skrajni čas, da se preneha s politično kontrolo -— nad vojskovanjem v Koreji — in se prepusti vodstvo te voj: ne v roke vojakom, ki naj postopajo tako, da se bodo ozirali edino le na vojaške probleme, da se doseže zmaga. Sedaj, more le edino zmaga doseči politične cilje, za katere smo sli V V°jRes je bila ena večjih polomij Trumanove politike, da je odstavil generala McArthurja. Toda sam general McArthur je priznal, da ima pač politično vodstvo države pravico določati cilje vojne, da je vojska le sredstvo politike. Načelno je imel Truman pravico odstaviti generala in poveljnika, ki bi nasprotoval državni politiki. Kot vojskovodja je imel prav McArthur, ki je trdil, da je treba z naglo zmago priti do miru, ker je bil prepričan, da takrat Rusija še ni bila vojaško toliko pripravljena, da bi se spustila v tretjo svetovno vojno, če bi armade ZN udrle na Kitajsko. Truman se je pa moral ozirati na zaveznike, zlasti na Angleže, ki so bili proti McArthurjevim načrtom. Truman ni hotel tvegati tretje svetovne vojne na svojo odgovornost, za to je odpustil McArthurja. Resolucija veteranov pa v tej obliki naravnost zahteva, da se predsednik Združenih držav odpove svoji ustavni pravici kot vrhovni komandant vseh vojaških sil države. Taka resolucija je neameriška, protiustavna in nedemokratična. V demokratični državi je potrebno, kot je pravilno povdar-ial general Eisenhower, da “se vojaštvo nujno in po pameti podvrže civilni oblasti. “Po tej resoluciji bi naš prezident izročil komandantu na vzhodu popolno in neodvisno oblast, da postopa, kot se mu zdi, da je potrebno iz vojaških ozirov. Vzemimo, da bi n. pr. tam vojna s pomočjo bacilov mogla hitro končati vojno. Ali bi smel vrhovni komandant upoštevajoč edino le vojaške ozire rabiti to nemoralno sredstvo? Na vsak način pri vojskovanju ne smejo biti merodajni edi- --- —- - - no le strateški oziri. Vojska je sredstvo za dosego miru, za J morajo po končanem Naročnica z Long Island piše Long Island, N. Y. — čitala sem, da je izšel četrti zvezek brošure “Rdeča zver pijana krvi”. Prosim pošljite mi vse štiri zvezke in seveda tudi račun ali pa kar po poštnem povzetju. Sicer sem čitala “Cerklje pri Kranju med okupacijo in revolucijo” v Ameriški Domovini, vendar jih želim imeti v brošuri, ker bo to res ostalo zgodovinske vrednosti. Prav rada prebiram članke naših inteligentov. Dostikrat jih pregledam le površno, pa je tako interesantno, da moram zopet znova začeti. Posebno sedaj čez poletje sem imela več časa, ker naša slamnikarska obrt počiva. Dopisi naših ljudi po naselbinah me tudi zanimajo, ker zvem, kako jim gre iA kakšnega mišljenja so. Posebno dva dopisa sem prav pazljivo prebrala. Dne 15. avgusta je pisal Mike pod naslovom “Sem in tja( po Pennsylvaniji”, kako dobro so zdaj rudarji plačani in kako slabo je bilo nekdaj. Komu se imajo zahvaliti, demokratom ali republikancem, Rooseveltu ali Hooverju? Na koncu pa še tarna: Kam plovemo? “Carfare” je 20 centov, leta nazaj pa si se lahko vozil za 5 centov bogve kako daleč. Spominjam se, ko je prišla deputacija učiteljev iz New Yorka že drugič v Albany k go-vernerju Deweyu za povišanje plač, jim je ta odgovoril: “Dobro, dobili boste, toda ne iz mojega žepa, ampak iz ljudskega, kajti to je njih denar.” Po mojem mnenju in mnenju drugih je bila in je še Amerika obljubljena dežela. Ko se je moj oče leta 1908 vrnil iz Colo-rada, kjer je delal v nekem premogovniku, domov, je imel po petletnem bivanju v Ameriki toliko prihranjenega, da si je v rojstni vasi sezidal dom. Med bivanjem v Ameriki pa je redno vsak mesec pošiljal domov materi gbtovo vsoto denarja, da se je preživela s šestimi otroci. Nismo razkošno živeli, toda lačni nismo bili. Dobro se spominjam, kako rad bi se bil vrnil v Ameriko, toda bil je prestar, pravice pa mu je nekdo ukradel. Tako je ostal doma, preživel prvo in drugo svetovno vojno še vedno v upanju, da mu bomo tu živeči otroci mogli pomagati, da pride zopet v Ameriko. V drugem dopisu pa pravi neki naročnik, “da kako morete izhajati, ker je tako obsežen časopis tako poceni.” Pravi, saj zaslužimo $15 na dan. Žalite bi bilo, da so mnogi tako srečni. Jih je pa še dosti, tudi pri nas v New Yorku, ki so plačani po 80 centov na uro, pa morajo s tem preživljati družino. Pri moških slamnikih, kjer delam tudi jaz, nismo dobili že štiri leta nobenega zvišanja. Če vprašamo zanj, pravijo, da moramo biti veseli, da sploh delamo, češ: “Kdo pa še nosi danes slamnik?’ Pa je res tako, če S|2 oziram po najbolj obljudenih ulicah, n. pr. po 14. cesti, kvečjemu dva ali trije jih imajo na glavi, vse drugo je odkrito. Šivilje ženskih slamnikov se bolj pohvalijo, navadno imajo krajšo sezono, zaslužijo med tem časom dosti boljše, imajo pa tudi več delovnih ur. Čez poletja smo doma in dobivamo “unemploymnet” čeke. Nič nam ni hudega, zgleda, da se bo zopet kmalu začelo delo. Za gospodinje, ki imajo družine, je delo seveda precej naporno, ker delu še doma vse urediti. Pa smo že od nekdaj tako navajeni, da se zaslužek žene težko pogreša. Želim vam mnogo naročnikov. Z najodličnejšim pozdravom — Vaša Mrs. Jacob Pichler, 3723 — 28th St. Long Island 22, N. Y. Iz West Virginije Rosemont, W. Va. — Imamo učene ljudi — med nami Slovenci —, ki nam razlagajo vsakovrstna zemeljska čuda in nas uče, kako se to ali ono dobro napravi in nam govore ali pišejo oi dobrotah tega sveta, ki jih mi neba. Nas uboge pečlarje pa znamo ne. Pa vendar za vse, kar so nam doslej “raztolmačili” — prav lep “Boglonaj.” Če bi nas pa ti učenjaki mogli toliko “izobraziti” in nas prepričati, da res ni Boga nad nami, kar radi zatrjujejo ter s svojimi “inženirji” in Znanstveniki ugotovili, kaj so one male lučice na nebu — in kateri teh naših ze- Zdaj pa malo pomislimo, kdo izmed naših tu rojenih rojakov je naj večji ljubitelj našega materinskega jezika. Mar nista ohijski guverner Frank Lausche in minnesotski kongresnik Blatnik, ki tako prisrčno ljubita naš jezik kot dobra mati svoje dete v zibeli. Guverner Lausche j& nekoč dejal nekako takole: “Ako me narod hoče, naj me voli, ako me pa ne mara, me pa ne bo!” Ker on ljubi narod in narod njega, mu bodo ohijski volilci zopet poverili nekaj več skrbi, ko ga bodO' spet postavili na najviš-je mesto v svoji državi. Novic tukaj drugih posebnih ni, kot da je bilo veliko pritoževanja zaradi suše, no pa so se farmarji zdaj kar pomirili, ko so dobili za prvo potrebo moče z' neab. Nas uboge pečlarje pa muči posebno suša v grlu. Pa bo že spet začelo deževati iz Ka-Ifiornije, če ne, bo treba it pogledat v slovenski Cleveland, če ni slučajno kaj “deževalo” v tamkajšnjih kleteh. Pa pozdravljeni! John Planinc. Boji na Koreji so kak dan bolj ostalimi zavezniki odločila ko-Ijuti, nato pa nastopi spet malo’rejsko vojno ponovno spraviti zatišja. Vendar pa moremo reči,'pred zasedanje Združenih naroda je bojevanje v splošnem bolj, dov. Toda kdor pričakuje kake krvavo. Komunisti se divje za- rešitve od tega koraka, se moti. ganjajo v posamezne strateško Združeni narodi so si nadeli ob važne postojanke; včasih dose- ustanovitvi veliko nalogo — pre- žejo kak uspeh, največkrat pa poraz. Pogajanji za premirje se vlečejo iz tedna v teden brez vsakega vidnega uspeha. Vse točke razgovorov so rešene, le v vprašanju vojnih ujetnikov se. nasprotnika ne moreta pogoditi. Komunisti trdovratno zahtevajo, da se morajo vrniti domov vsi vojni ujetniki, Združeni narodi se pa s to zahtevo ne strinjajo in pravijo, da mora biti vsakemu vojnemu ujetniku na prosto dano, ali se hoče vrniti v komunistični raj ali ne. Naša južna soseda Mehika je stavila posredovalni predlog. Ujetnikom naj bi se sicer dovolilo, da ostanejo na svobodi, to da se naj bi naselili v nevtralnih državah. Verjetno ta predlog ne bo všeč niti korejskim niti kitaj skim komunistom. Saj njim ne gre za ljudi, teh jim ne manjka, ampak le za ugled pred svetom Če so resnično vsi kitajski vojni —Vse antilope, ki jih srečuje- ujetniki bili prostovoljci, si ven . v i V n 1 _________ __• -K mo v Ameriki drugod. so uvožene od dar noben človek ne more misli' ti, da ne bi z največjo nestrp nostjo čakali, da se vrnejo v naročje ljubljene domovine. Ker se pa Kitajci, ki so v vojnem ujetništvu, vrniti nočejo, je pa to dokaz, da niso šli v borbo prosto voljno; če so pa že šli, so pa šli morda celo z namenom, da jo ob prvi priliki pobrišejo v nasprot ni tabor. Ker ni od pogajanj v Pan' munjomu pričakovati nobene rešitve, se je naša vlada v razgovorih s Francozi, Angleži ter Avstrijska demokracija na rešetu Konec prejšnjega meseca so se sešli na Dunaju spet člani Zavezniškega sveta. Ob tej priliki so razpravljali o malone 40 zakonih in uredbah, ki jih je naravnost s filmsko naglico sprejel avstrij. parlament, preden je šel na počitnice. Večino izmed njih so vsi štirje odobrili, za nekatere pa so zahtevali neka popravila. Soglasno vsi štirje — naša država, SZ, Vel. Britanija in Francija — pa so ugovarjali zoper sprejeti zakon o pomilostitvi nacistov in o odškodnini avstrij. žrtvam nacizma. V svetovni javnosti je vzbudila posebno pozornost 20. strani obsegajoča izjava, ki jo je prebral ob tej priliki gen. Sviridov. V imenu Sovjetske zveze je ta izjavil, da demokratizacija Avstrije še daleč ni izpeljana. Po njegovem je današnja avstr.ustava reakcionarna., Veliko število reakcionarnih zakonov omogoča ponovno oborožitev Avstrije. Cela vrsta nemškorajhovskih zakonov je še vedno v Avstriji v veljavi. Med upravnim uradni-štvom je veliko bivših nacistov in fašistov. Sovjetska zveza zato predlaga, naj zavezniški svet naroči avstr, vladi, da na te in še drugs obdolžitve odgovori najkasneje do 15. okt. t.L, nakar naj bi Zavez, svet določi vse potrebno za zagotovitev prave demokracije v Avstriji. Razumljivo je, da je zgornja razprava vzbudila prav posebno dar položaja na Koroškem: “Nočemo se spuščati v natančno raz-motrivanje vsebine sovjetske izjave, to je nalaga avstrijske vlade in visokih komisarjev zapad-nih sil v Avstriji. Kolikor pa se tiče demokratizacije in demokratičnih pravic na Koroškem, pa moramo poudariti, da bi od britanskega visokega komisarja pričakovali, da se pri avstrijski via di zavzame za izpolnjevanje prevzetih obveznosti in za izvajanje določil avstrijske ustave o pravicah narodnih manjšin. Neštetokrat smo že ugotovili, da je postopanje deželne in zvezne vlade nasproti Slovencem na Koroškem zelo malo demokratično in prav malo v skladu s toliko opevano enakopravnostjo.” Mi v Ameriki pa moremo k temu samo to pripomniti, da kaj malo zaupamo v britansko podporo slovenski koroški stvari. Edini, ki bi našim rojakom na Koroškem zunanjepolitično mogel v večji meri pomagati, je naša državo. K temu pa bi jo morali pripraviti v prvi vrsti mi njeni državljani slovenske narodnosti. Mar se zavedamo tega? Gospod Grdina na Koroškem Kakor smo pred nekaj dnevi brali v AD, bo gospod Grdina na svojem obisku domovine šel tudi na Koroško, da pozdravi tamkajšnje naše brate in sestre v imenu ameriške Slovenije. Že samo s tem, da se je odločil za to, je napravil našim ljudem veliko veselje. Kakor imamo sporočilo, mu pripravljajo lep spre- zanimanje na Sloven. Koroškem, jem y prvi vrsti ga k0 pozdra- — t A i n olrrl o n J J -t . t nn-\ saj je v koroški deželi nekdanji nacizem spet bujno pognal svoje cvetje. Po drugi strani pa je ravno med Slovenci v Avstriji največ žrtev, ki bi morale dobiti Vsaj nekaj odškodnine za škodo, ki jim jo je povzročil nacizem. Čelov. NT z dne 4. t. m. se v zvezi s poročilom o zgornji razpravi posebej obrača z naslednjimi besedami na britan. vis. komisarja v Avstriji, ki je gospo- vil ves slovenski Celovec. “Slav čki” mu bodo zapeli. Slovenska gospodinjska šola v Št. Rupertu ae na njegov obisk posebej tudi pripravlja. Dekleta gojenke so mu pripravile poseben dar. Itd. Rojaki, vse to je zunanji izraz velikega zaupanja, ki ga i-majo do nas koroški Slovenci. Vprašajmo se, ali smo ga vredni! “Nadškof Jeglič” V založbi Družbe sv. Mohorja ji9 v začetku t.m. izšla knjiga “Nadškof Jeglič,” ki jo je napisal mons. dr. Joža Jagodic. Knjiga je slika verskih, social nih, kulturnih in političnih razmer na Slovenskem v dobi Jegličevega življenja. Prvi izvodi te knjige za Ameriko so že na potu. Vsak pravi Slovenec jo bo moral imeti. O knjigi bomo še pisali. Slovenske cerkvene slovesnosti na žihpoljah Zadnjo nedeljo jis bil na Du maju sklepni dan letošnjega av atrijskega katol. shoda. Udeleži lo se ga je tudi lepo število sloven. ljudi s Koroškega. Tisti (pa, ki niso mogli na Dunaj, so se zbrali to nedeljo na Žihpoljah v božjepotnem Marijinem svetišču, v katerem so se nekoč najprej ustavih romarji Kranjskega na poti preko Ljubelja k Sveti Krvi na Tirolskem. Ta nedelja je tudi tista, ko je na Žihpoljah zadnji cerkveni shod v letu. Letos je bi ta dan prav nekaj posebnega. Nanj so se pripravili s celodnevnim češčenjem sv. Rešnje-ga Telesa v petek 12. t.m. na praznik sv. imena Marijinega. Vse dopoldne so bile sv. maše, popoldne pa so bile ure češče-nja. Prav tako so imeli v nedeljo vse dopoldne sv. maše z govori za posamezne stanove odn. za vse romarje. Gl. slovesno službo božjo je imel z vel. asistenco mons. dr. J. Jagodic. Zgodaj popoldne pa je bila še ena pridiga in nato pete Marijine litanije. Koroški pevci v Trstu Povezanost med Sloven. Koroško in Goriško in Tržaškim je vedno bolj tesna. 6. t.m. se je odpeljal znani sloven, pevski zbor iz Sv. Lenarta pri 7 studencih na turnejo na sončno Goriško in Tržaško. Tako v Gorici kakor v Trstu so imeli zelo uspel koncert. V nedeljo 7. t.m. so posebej peli še v tržaškem sloven, radiu. prečevanje bodočih vojen, zdaj pa niso v stanju zaključiti niti; te v Koreji, v katero so bili potegnjeni, ko so se odločili zaustaviti komunističnega napadalca. * * * O pogajanjih med Kitajci in. Sovjeti v Kremlju ni nič slišati. Časopisje jih le redko in še to le mimogrede omenja, zato pa ni njih pomen nič manjši. ¥ * « Zahod ima sam s seboj toliko opravka, da često ne ve, katerega vprašanja bi se prej lotil. Churchill in Truman sta, kot smo že zadnjič omenili, stavila Iranu nov predlog za rešitev spora o petroleju med Iranom in Anglijo. Iranski ministrski predsednik je predlog odklonil, še predno ga je imel možnost natančno preštudirati. Angleži, ki kljub napakam, ki jih delajo v svojih odnošajih s tujimi narodi, Irance in njihovega min. predsednika dobro poznajo, se na odklonilno stališče Mossadeg-hovo niso posebno ozirali. Po njihovem mnenju je bilo ta “Ne” razumeti za “Morebiti.” Imeli so prav. Pretekli teden so se neki razgovori začeli. Mossadegh je seveda stavil zahteve, da jo joj. Če bi mu Angleži ustregli, bi mu morali še nekaj plačati, da jim je vzel vse naprave, ki so jih tekom let zgradili v Iranu. Ustreči mu Angleži seveda ne mislijo in tega tudi Mossadegh ne pričakuje, iče ne pride do kakega novega preobrata, ni izključena možnost, da bo iranski petrolej kmalu spet na svetovnih tržiščih — prodajali ga bodo Angleži. V Egiptu smo imeli priložnost gledati drugo dejanje prevrata. Gen. Mohamed Naguib je odslovil svojega dosedanjega sodelavca Ali Maherja in prevzel sam tudi predsedstvo vlade. Ali Maher spada med naj večje bogataše in veleposestnike dežele, zato se kar ni mogel odločiti za agrarno reformo, ki so jo voditelji prevrata zahtevali. Naguib j® sedaj izdal odlok, da naj se vso zemljo veleposestnikov, v kolikor presega 200 akrov, razdeli med male kmete oziroma kmetijske delavce (felahe. Prav tako odločno je general zahteval tudi, da politične stranke zmečejo iz _ svojih vrst vse nepoštene državljane. če tega ne bodo storile tekom enega meseca, jih bo vlada razpustila. Morda bomo čez nekaj tednov brali o tretjem dejanju te igre v Egiptu. Naguib, ki je skušal v začetku izvesti reforme na demokratičen način, spoznava, da to v Egiptu ni mogoče in da bo moral rad ali nerad vzeti vajeti trdo v roke, če bo hotel deželo in njeno gospodarstvo spraviti na trdo cesto, že sedaj obrača svoje oči ne toliko proti Londonu kot proti Washingtonu, od koder upa dobiti podporo in pomoč za izvedbo svojih načrtov. Če bo dovolj spreten, bo to p°' moč prav gotovo dobil, ker Egipt predstavlja ključno vojaško P° stojanko, za katero bo Zapad (T j. Amerika) pripravljen tudi nekaj plačati. * * • V Zahodni Evropi so postavili odbore, ki bodo vodili skupno produkcijo in prodajo premog3-in železa (Schumanov načrt) .^a predsednika J8 članske skupščine, ki jo sestavljajo člani fran' coskega, zahodnonemškega, it3' lijanskega, belgijskega, holan skega in luksenburškega parlamenta, je bil izvoljen Belgij3116^ H. Spaak. To dejanje nekater^ predstavljajo kot začetek Združenih držav Evrope. Bogdaj! Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVCNIAN MORNING N6WSPAPGR Strah pred vohuni 1’asji dnevi, slabi živci in novinarska gobezdaVost so pripravili Kanadčanom neprijetno vznemirjenje. Konec ipreteklega meseca jie povedal, da bi bil on svetoval objavila montrealska “Gazette” j omenjenemu dopisniku, naj ni-na naslovni strani svoje dnevne kar ne verjame vsega, oziroma Joži Medveščku v spomin izdaje senzacijonalno poročilo, ki je omenjalo dva neimenovana (policijska) zaupnika. Ta dva (policijska) zaupnika, je poročala “The Montreal Gazette”, sta obvestila merodajne u-rade, da prihajajo med kanadskimi novonaseljenci v deželo komunistični agentje, ki da delujejo v dobro organiziranem vohunskem pokretu v Montrealu in da vodijo te vohune češki in poljski diplomat j e. Naslednji dan je natisnila “The Montreal Gazette” dodtano zgodbo, kateri je stalo, da je središče te ga vohunskega pokreta v Montrealu češki konzulat, češki generalni konzul pa pri vsem glavna osebnost. Poročilo je vplivalo na kanadsko javnost podobno kakor odkritje “diplomatske” vohunske zarote v letu 1946. Kakor se bodo mnogi spominjali, so 1. 1946 na podlagi podatkov sovjetskega dešifrista Igorja Gouzenka odkrili v Kanadi sovjetsko vohunsko zaroto. Tisti, ki so se za potek tedanje preiskave podrobneje zanimali, se bodo lahko spominjali, da so razbili tedaj samo en obroč sovjetske vohunske službe v Kanadi, izvedeli pa so, da je v Kanadi pet takih vohunskih obročev. Ob poročilih montrealske Gazette pretekli mesec pa se je zdelo, ko da so prišli na sled drugemu takemu vohunskemu obroču. Na nedavni tiskovni konferenci v ottawski justični Palači, katero je sklicalo povelj stvo Kanadske policijske konjenice (RCMP), pa se je izkazalo drugače. Pred novinarji se je Pojavil dr. Jiri Mareš, 43 let star bivši komunist, ki se je nedavno odpovedal svojemu položaju generalnega konzula Čeho-slov&ške v Montrealu in prosil kanadske oblasti za politično zatočišče. Mareš je novinar-3em povedal, da sta bila “nei-hienovana zaupnika”, ki ju je Zgoraj omenjeni časopis v svo-Jem poročilu omenjal, on in njegova žena. Dodal ipa je, da so kovinarji pri tem časopisu vso Zgodbo popolnoma napačno raz-lagali in jo izmaličili. Vsa senzacija, ki jo je povzročilo poročilo v montrealskem Poročilu, je bila plod rahlih ženskih živcev in manj resnega kovinarskega dela. Konec avgusta. se je namreč družina biv-®ega češkega konzula v Montrealu selila proti kanadskemu Napadu. Konzulova žena Pred selitvijo gledala večkrat skozi okno in opazila, da je peljal spodaj po cesti isti avto-kiobil že nekajkrat mimo njihovega stanovanja. Tik za tem je, Prispel na stanovanje dopisnik ^ozette in na ženino pripoved ^°dal, da je tudi sam videl spokoj na cesti nekaj stoječih avtomobilov, ki da v njih sede ^umljivi ljudje. To je gospo dareš prepričalo, da je njena kduicija (ona je bila zadnje ča-Se rahlih živcev zlasti zaradi ostavke svojega moža in strahu, *a3 iz vsega bo; poleg tega so jo eznanci strašili z anonimnim kli naj ne jemlje vsega preresno, če bi bil pač vedel, da bo dopisnik porabil izjave njegove žene za snov senzacionalne zgodbe. Medtem ko so zdaj Mareševi odpotovali v neimenovan kraj na kanadski Zapad, se je vsa penzacija pomirila, toda Kanadska policijska konjenica je na svojem budnem delu. Čeprav časopisi v Kanadi o tem ne pišejo, kanadska policija dobro ve, da je del vohunske zarote, katere niso mo’gli odkriti leta 1946, spet v akciji. Toda naša policija se ne vznemirja in ne trobi okrog, kaj je izvohala. Lepega dne pa bomo izvedeli o tem vse neverjetne in skrajno zanimive podrobnosti. Tudi na tem je nekaj dejstva, da je prišlo z novimi naseljenci v Kanado manjše število komunistov. V tem manjšem številu je tudi nekaj Slovencev, ki so pobegnili iz Jugoslavije po letu 1948. ---------------o------- Glas iz Norande Na odhod v svojo rojstno, domovino se odpravljata iz tega rudarskega kraja gg. Mrzljak in Šulina. Oba sta delala v Kanadi nad dvajset let, sedaj pa se bosta vrnila v stari kraj, kjer imata svoje družine. Bila sta na splošno priljubljena med vsemi. Kdor si je želel molitvenika “Večno življenje,” ga sedaj lahko naroči pri: Viktor Vrečar, P. O. Box 313, Noranda, Que. Molitvenikov ni veliko na zalogi, zato pohitite. Molitvenik je ob širen, ima 656 strani, vsebuje mnogo) cerkvenih pesmi in ga bo vsakdo vesel. Na isti naslov lahko pišejo tudi vsi, ki bi radi kupili kako slovensko knjigo. Slovenskih knjig imam le manjše število. Med njimi se nahajajo tudi Mavsar j e-ve povesti “Rotija,” “Sin mrtvega” in “Prekleta kri.” V. Vrečar P. O. Box 313 Noranda, Quebec, Can. ralo delavstvo pri plačevanju svojih odbitkov pač globlje poseči v svoj žep. Minister Martin je dejal, da vlada ne bo mogla dajati, če ne bo prejemala. --------------o------- Kanadski petrolej Edmonton, Alta. — Po najnovejših cenitvah vsebuje zemlja na Kanadskem Zapadu poldrug biljon sodov petroleja. Seveda pa so mnenja, da ta cenitev še zdaleč ni dokončna. Združene dr- Prof Rener v Clevelandu Cleveland. — Pretekli teden se je mudil v družbi preč. g. Čuka iz New Yorka v našem mestu prof. Mirko Rener. G Rener, ki se peča z glasbo na St. Michael College v Torontu, je ob tej priliki obiskal tudi ne-caj svojih primorskih rojakov; skupaj so lahko ugotovili, da smo Slovenci kar se da kulturni da imamo kljub maloštevil-nosti tako v Torontu kakor v Je Clevelandu po več pevskih zbor rov, gledaliških družin in krožkov, ki se vsak na svoj način u-kvarjajo s preteklostjo. ------o------ lcanj,em na telefon) pravilna. ^Pisnik, ki se jo pogovarjal z ^reŠevo, ji je stavljal zamota-?a in nagla vprašanja v nem-,Clrn, čemur ona ni mogla prav _ editi. Mareš je sedaj na tis- sovni je konferenci novinarjem Oljevod iz Alberte v B. C. bo dograjen 1. 1953 Edmonton, Alta. — Oljevod, ki bo pretakal kanadsko nafto iz Alberte pod Kanad. Skalnimi gorami v Vancouver, B. C., bo dograjen v letu 1953, je oznanil predsednik družbe Trans Mountain Oil Pipe Line Co. na drugem rednem sestanku direk-torija te družbe. Bencin, ki ga bodo dobivali v Vancovru na ta način iz Alberte, bodo prevažali tudi v ameriške predele ob Tihem morju. V začetku bodo po tem oljevodu prelili dnevno 75,000 sodov bencina. Vsak sod bencina bo v Vancouru 45 centov dražji kakor v Alberti. Gornja slika nam kaže enega med tisoči in tisoči slovenskih mladih fantov, ki so postali žr tev komunističnega terorja Sloveniji. Jože Medvešček je bil, doma iz št. Jerneja na Dolenjskem. Komunistična krogla je končala njegovo mlado življenje 29. avgusta 1951. Star je bil dvajset let. Njegov prijatelj, ki se mu je posrečilo pobegniti v svobodni svet, se v pismu takolei poslavlja od njega: “Dragi Jože: Leto din je, kar sva se ločila. Leto dni je, kar Ti je krogla morilcev vzela mlado življenje. Leto dni, kar je Tvoja kri napojila slovensko' zemljo v kočevskih gozdovih. Leto dni,, kar se trga srce Tvoji mamici, očku, bratcu in sestricam. Vsak dan se Te spominjam. Posebno sedaj, ob obletnici, se žalostnega srca in solznih oči spominjam dni našega jetni-škega življenja. Skupaj sva prenašala nepopisno trpljenje, sku paj sanjala o sreči in svobodi Zgodilo pa se je drugače. Preklet naj bo morilec, ki je nama uničil vse lepe načrte in Ti cvetu let uničil mlado življenje. Počivaj mirno v prelepi slovenski zemlji. Tvoj žalujoči prijatelj Martin. ------o----- Predsednik Si. Laurent za mir Na svoji “nepolitični” turi po mestih Britske Kolumbije je govoril ministrski predsednik Louis St. Laurent zlasti o pogledih kanadske vlade na današnji korejski spopad, o potrebi duhovne plati naše borbe proti naraščajočemu zlu in nujnosti obnove kanadske trgovine z Japonsko in ostalimi azijskimi narodi. Na splošno so mnenja, da v zadevi Koreje predsednik ni povedal nič novega ampak le potrdil gledanje na korejski problem s stališča UN t. j. naj na Koreji zavezniki oz. U. N. na vsak način ustavijo sovražnosti. Pri omembi duhovne obnove je dejal g. St. Laurent, da z golo silo brez duha ne moremo zmagati in da se moramo predvsem zavedati, da smo vsi ljudje bratje pod soncem, kar se pa tiče kanadske trgovine z Japonsko in z drugimi narodi v Aziji, je rekel, da nam to narekuje dolžnost današnje gospodarske neuravnovešenosti. Po končani turi v B. C. se je predsednik odpravil nazaj proti Ottawi. — Spotoma je govoril v krajih Portage la Prairie, Winnipeg in Hamilton, Ont. )elo je edino jamstvo za našo bodočnost Algonquin Park, Ont. — Na tukajšnjem letnem zborovanju zastopnikov podmladka liberalne stranke v provincah Ontario, Manitoba in Quebec je govoril tudi ontarijski zdravstveni minister g. Martin in povedel udeležencem sveto resnico: če hočemo imeti v Kanadi v bodoče boljše socialno skrbstvo, bo mo- Poroka Toronto, Ont. — Pred krat-’ zave bodo letos investirale v Kakim sta se v našem mestu poro- nadi 300 milijonov dolarjev. Ve-čila gdč. Majda Justin in g. Bah. čino te vsote gre za razvoj kanad-G. Bah je bil dober znanec po- ske petrolejske industrije. Ko kojnega urednika Debevca. Či- bodo začeli izkoriščati nadaljnja tateljem kanadske priloge je j petrolejska polja, bo Kanada priznan zlasti po svojih vedrih pri- dobivala ves petrolej kar ga po-spevkih o čebuli (g. Bah je ag- 'trebuje sama in še več: izvažala ronom), rojaki po Torontu pa §a bo celo lahko v Združene dr-ga poznajo zlasti s številnih pri- Have- Dvoje oljevodov grade se-reditev, zborovanj in svatb. — daj iz Edmontona: enega v Brit-Mlademu paru želimo mnogo sb° Kolumbijo, drugega pa do, sreče. Poročne obrede je opra- zaPadnih obal Velikih jezer. Zavil župnik dr. Kolarič, katere- n^m^vo Pa ie> da uvaža Kanada ga ministrant in cerkovnik je za vzhodne predele svoje dežele slavljenec priložnostno bil. | petrolej iz Venezuele. Prav zaradi tega se v Ottawi navdušuj e- še o ameriškem drobižu P°’ da z§radili oljevod preko Kakor smo poročali že zadnjič, jvse .de^e^e‘ ^ds to bo pametno so začele kanadske banke kakor s^oia^ tedaj, ko bo Kanada tudi kanadski trgovci odbijati pridelovala dovoli petroleja, da odgovarjajoč odstotek tudi pritea mo&da izlivati v vzhodne ameriškem drobižu, katerega so P10^1106, bili doslej sprejemali brez odbit-kov. Edina možnost kjer se da Pustošenje ontarijskih voda ameriški drobiž uspešno in ena- North Bay. — Ontarijska fe-kopravno spravljati v promet so deracBa trnkarjev in lovcev jie razni avtomati za cigarete in j ^Henje, da bi smel vsak ame-podobno. Pred nedavnim je nekrit turist, ki v Ontariu ribari, ameriški list prišel do zaključka, odnes^ s seboj domov samo po da bi človek, ki bi se posvetil iz- eno ribo. Federacija je imela ključno temu poslu, 'lahko po- namreč pred kratkim tukaj svoj stal naglo bogat. | sestanek. Na tem mestu je bi- lo slišati mnogo pritožb proti POROČILA STA SE I “brezobzirnemu prodajanju on Toronto, Ont. — Preteklo ne- tariiske divjačine Amerikan-deljo sta se poročila gdč. Marijarcern”- Omenjena ^federacija vali Merala in g. dr. Avgust Kuk. G. dobršen del krivde za to pusto-Kuk se je pred nedavnim vrnil šenie na urade ontarijskega mi-iz Italije, kjer je uspešno dokto- n^s^rs^va za P°lja in gozdove, riral. Mladima zakoncema obilo! ------o- Vesti iz Slovenije Nov način prisilnega dela. — Komunistične vojaške oblasti doma mobilizirajo neprestano in to ne po rednih vojaških spiskih. Navadno kliqejo v vojaško službo samo “nezanesljive” elemente, katerim sicer nataknejo vojaško uniformo, ne oborožijo jih pa s puško, temveč s krampom in lopato in jih pošiljajo na razna državno dela v druge republike. Ta nova oblika Titove vojaške mobilizacije je naj novejša oblika prisilnega dela v njegovi komunistični državi. Ljubljanska univerza postaja vedno bolj rdeča. — Minister za kulturo v slovenski komunistični vladi v Ljubljani Modic je dobil vsa pooblastila, da lahko sam po lastnem prevdarku, t. s. pravi po navodilih komunistične stranke, postavlja in odstavlja profesorje na ljubljanski univerzi. Tako sedaj postavlja za profesorje na univerzi ljudi, ki nimajo prav nobenih kvalifikacij za vseučiliške profesorje. Pa to za komuniste ni važno, glavno je, da so vsi pristaši komunistične diktature. Dosedanjim profesorjem na u-niverzi, ki niso komunisti, delo vedno bolj otežujejo. Tako je pred časom skupina kom. akademikov zahtevala in “sklenila,” da priznani znanstvenik dr. Pitamic ne bo več predaval gotovih učnih snovi, ker da “na-1 nje ne gleda z očmi naprednih] znanstvenikov.” Moiki dobijo delo Grinders Infernal Precizno delo Plača od ure in visok incentiven zaslužek 48 ur na teden LE R0I (0. CLEVELAND ROCK DRILL DIVISION 12500 Berea Rd. (184) "OLIVE R" potrebuje operatorje za LATHES Small and Large BULLARD POTTER & JOHNSON LIBBY WELDERS (Arc and Electric) POWER MILLING MACHINE OPERATORS RADIAL DRILL PRESS OPERATORS ASSEMBLERS MALI OGLASI Hiše naprodaj 2-stanovanjska hiša na Grove- Liki. 2. in 3. šift. Incentiven zaslužek od začetka na produktih. Avtomatični povišek do najvišje mezde in za življen-ske stroške. Plačane počitnice in praz-Prispevajoča zavarovalnina. Ca- sreče. Če bi bil mlad, bi šel v Kanado Gozdarska konferenca Ottawa. — Na gozdarski kon-Iferenci, ki jo imajo odposlanci vseh dežel nekdanjega britanskega imperija v Ottawi, so spreje- “Če bi bil jaz danes mladenič, B osnutek načrta za umno pogoz-Di odšel v Kanado,” je izjavil dovanje vseh posekanih prede-eden vodilnih gospodarskih in lov, regulacijo rek in drugih vo-finančnih izvedencev v Združe- da kakor tudi podučevanje pre-nih državah, Bernard Baruch. S bivalstva pri ukrepih zoper šteto izjavo začenja v reviji “For-1 vilne gozdne požare. Pri tej goz-tune” Sam Welles svoj članek darski konferenci je imela svoje So You Want to Do Business in opazovalce in svetovalce tudi Canada.” Potem pa g. Welles na- Amerika. daljuje s svarjenjem Amerikan- ------o------ cev, ki hočejo v Kanado. G. Tito je hujši od svojih učite-Welles pravi, da je glavna napa- Ijev ka večine Amerikancev, ki hoče- “Rheinischer Merkur”, časo-jo v Kanade ta, da smatrajo. Ka- pis, ki izhaja v Zahodni Nemči-nado za del Združenih držav na ji, je ob priložnosti, ko je pisal severu. Kanadčani so narodno ho nemških vojnih ujetnikih v zelo zavedni, nadaljuje člankar. Sovjeti!i, ki še vedno zastonj ča-Potem navaja izjavo nekega ka- kaj o na povratek v domovino, nadskega industrijalca: “Mi (Ka- napisal na račun Tita sledeče: nadčani) hočemo, da Amerikan- “Tito je veliko spretnejši. Zdi ci priznavajo našo neodvisnost.” se, da je prekosil svoje mojstre; wood, 5 sob spodaj, 4 zgoraj, gretje na plin, dvojna okna in I mreže. Vse podkleteno. Cena | $12,700. Bungalow v Euclid, O. na 945 I E. 228 St., 4y2 sob spodaj, vse podkleteno, garaža. Leži blizu | AJC in cerkve sv. Kristine. Stane $14,900. De Vanna Real Estate 535 E. 185 St. KE 1-2227 (183) Farma naprodaj v Hartgrove Township, Rome, | Ohio, 50 akrov, 7-sobna hiša, skedenj (barn), obe zgradbi imata nove strehe. Nov traktor s cultivatorjem, disk in plug. Cena zelo ugodna. Za-| menjava možna. KOVACH REALTY 960 E. 185th St. KE 1-5030| (184) Iščejo stanovanje Zakonski par s pet-letnimj fantkom išče 5 sob na vzhodni strani. Kdor ima kaj naj j pokliče HI 2-2317. (x) feteria in parkanje. Visoka plača za nočni šift. Employment urad odprt od pondeljka do vključivši petka od 8 do 4:30 popoldne. The Oliver Corporafion 19300 Euclid Ave. (182) FORD MOTOR 00. 17601 Brookpark Rd. zdaj preišče sposobne može za sledeča dela FOUNDRY WORKERS CUTTER GRINDERS TOOLMAKERS ELECTRICIANS MILLWRIGHTS MACHINE REPAIRMEN GAS WELDER HYDRAULIC REPAIRMEN GAS WELDER HYDRAULIC REPAIRMEN DIE SETTERS V članku čitamo, da so Kanadčani bolj konzervativni kakor Amerikanci. Kar pa zadeva porast veljave kanadskega dolarja, g. Welles mnenja, da se ni treba preveč vznemirjati, časi so bili, pravi, da Amerikanci niso roteli sprejemati kanadskega denarja. Zdaj je drugače. Kanadčani se nadvse vesele, da je njihov dolar močnejši kakor ameriški. Porast veljave kanadskega denarja pa prav gotovo nakazuje močan gospodarski razvoj, ki ga doživlja naša dežela na severu (t. j. Kanada). Združene države aretirale 54 Kanadčanov Detroit, Mich. — V tukajšnjem mestu so izvršili dlje časa pričakovani pogon na večje število kanadskih državljanov, ki so prišli v Detroit, večinoma iz bližnjega Windsor) a, z nezakonito pridobljenimi potnimi listi. S tem v zvezi je več uradnikov ameriškega konzulata v Windsorju. v Kremlju. Priznava, da ima še vedno Nemce za bodečo žico, toda on gleda na nje kot na neko rezervo. Drži jih kot zastavo za bodoča pogajanja, če bi slučajno prišlo do kakega spora z Zahodno Nemčijo, mu bodo! prišli prav. Tito trguje z njimi kot s kakršnimkoli drugim blagom. Doslej je dobil za 125 milijonov mark vrednosti v strojih, tekstilijah, tovornih ' avtomobilih, traktorjih, umetnih gnojilih in tako dalje. To je gospodarstvo groze!” K temu ni kaj dodati. Tito je komunist in vse njegovo delo je treba presojati samo s te strani. Komunistu ni sveto nič, ne ustavi se pred ničemer, zanj je važno le, da mu prinese kako korist. SIGN UP FOR SECURITY TODAY WHERE YOU WORK THROUGH THE PAYROLL SAVINGS p I-AN Hiša naprodaj na 3166 Richmond Rd. 5 lepih sob, “ranch” vrste, s prizidano garažo, 3 akrov, poll milje od nove trgovske oko- Prošnje lahko vložijo tudi moški, lice. Dobra slovenska okoli- ki znai° delati na eni izmed sle- ca, blizu cerkve in šole. Cena $14,500. Pokličite KE 1-5106.1 (181) Angleško slovenski SLOVAR 1952 izdaje ki ga je sestavila Ružena Škerljeva SE SEDAJ DOBI V URADU AUGUST K0LLANDER 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Stane s poštnino $5.25 ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohiitvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD dečih strojih v toolroom. MILLING MACHINES GRINDERS LATHES SHAPERS Izvrstna plača od ure z dodatkom za življenske stroške Pridite osebno takoj v naš Personnel Building na Engle Rd. blizu Brookpark Rd. (182) Moški dobi delo Mlad moški, ki ni podvržen vojaški službi, za splošna dela v trgovini na debelo. Vprašajte za Mr. J. E. Lokar. L & M Tobacco & Candy Co. 784 E. 185th St. KE 1-8777 ali RE 1-5515 (184) Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio K£ 1-0034 HENRIK SIENKJEWICZ: Z ognjem in mečem “Uf! Težak je ta molojec,” je nadaljeval Zagloba, “ali sem se nasopel! Obrali, obrali, a gojim tudi nado, da nam sejem prizna' kako odškodnino — siqer shujšamo na smrt. Težak je, težak! Glejte, gospodje, zopet je začel krvaveti; skoči no, gospod Har-lamp, v krčmo, da naj Žid zgnete kruha s pajčevino. Mnogo pač ne pomore temu revežu, a pomoč je krščanska stvar in laže bo umiral. Hitro, gospod Harlamp!” Gospod Harlamp je skočil na-pr,ej. Ko so naposled prinesli četnika v izbo, se je Zagloba lotil obvezovanja z veliko spretnostjo. Kri je ustavil, rane zamašil, potem pa se je obrnil k Eljašenku: “Ti, starec, pa si tu nepotreben,” je rekel. “Pojdi najhitreje v Zborov, prosi, da te puste pred gospodovo obličje, oddaj list in povej, kaj si videl in kako se je vse zgodilo. Če se zlažeš, bom vedel, ker sem zaupnik njegove visokosti kraljeviča — in ti ukažem odsekati glavo. Hmielnickemu se tudi klanjaj v mojem imenu, ker me tudi pozna in ljubi. Tvojemu a-tamanu pa napravimo časten pogreb, ti pa opravi svoj posel, ne vlači se po kotih, ker te kje pobijejo, preden še utegneš povedati, kdo si. Bodi mi zdrav! Pojdi!” “Dovolite, gospoda, da ostanem vsaj toliko časa, da se shladi.” “Pojdi, ti pravim!” je rekel Zagloba grozeče, “če ne, ukažem kmetom, da te odvedejo v Zborov. Klanjaj se Hmielni-ckemu!” Eljašenko se je poklonil do pasu, Zagloba pa je dejal še Harlampu in Sielickima: “Tega Kozaka sem odpravil, ker nima tu nič več opraviti; če bi ga pa kje zares pobili, kar se lahko zgodi, bi zvalili krivdo na nas. Zaslavski in kanclerjevi podrepniki bi prvi vreščali na vse grlo, da so ljudje kneza vo-jevode proti vsemu božjemu pravu umorili celo kozaško poslanstvo. Toda modra glava vse pomisli. Tem gladišem, tem skledolizcem, tem babjekom se ne damo v kaši zjesti, a tudi ni lahko izpričati v potrebi, kako se je vse godilo in da nas je on sam izzval. Moram še tukajšnjemu vaškemu županu ukazati, da naj ga kako pokoplje. Tu ne vedo, kdo jis, ter bodo mislili, da je šlahčič in ga bodo častno pokopali. Nam se pa tudi mudi na pot, gospod Mihael, ker je treba še knezu vojvodi poročati o tem.”' Hropeč oddih Bohuna je pretrgal besede gospoda Zaglobe. “Oho, že si išče duša poti,” j|S rekel šlahčič. “Že se dela tema; v temi pojde na oni svet. Ker pa ni oskruil te naše nesrečne revice, naj mu Bog da večni mir. — Arnen! Pojdiva, gospod Mihael! Iz srca mu odpuščam vse krivice, če je tudi res, da sem mu jaz bolj zastavljal pot, nego on meni. Toda sedaj je konec. Bodite zdravi, gosodje; drago mi je bilo, da sem spoznal tako čestite kavalirje. Ne zabita svedočiti, če bo treba!” XIII. Knez Jeremija je sprejel vest o Bohunovem pobit ju precej ravnodušno, posebno še, ko je izvedel, da so ljudje izpod tujih praporov vsak trenutek pripravljeni izpričati, da je bil Volodi-jovski izzvan. Če bi sč ne bila stvar zgodila nekoliko dni pred razglašenjem izvolitve Jana Kazimira, če bi še trajala volilna borba, bi nasprotniki Jeremije brez vsake dvoj be ne bili zamu dili, a' na čelu jim kancler in knez Dominik, iz tega dogodka kovati orožje navzlic vsem sviS-dokom in svedoštvom. Toda po Karlovem odstopu so bile vse misli zajete s čim drugim ih lahko je bilo uganiti, da vsa stvar utone v pozabljivosti. Hmielnicki bi jo mogel porabiti v dokaz, kake nove krivice se mu vedno gode, a knez je popolnoma prav domneval, da kraljevič, ko odpošlje odgovor, pripomni, ali pa ukaže povedati, na kakšen način je poginil poslanec, Hmielnicki pa se ne bode upal dvomiti o resničnosti kraljevih besed. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% Ce hočeš dobro sebi In svojini dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 10. do 00. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 10. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe