fc-ai ro*»nin« olsčsne » irotovini Leto L.X1I V Ljubljani, v Četrtek I. marca 1954 -— тнџ^ Štev. >0 a l ena 1 ">() l)in Naročnine mesečno 25 Din, zu inuzeui-■tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nL 6/111 VENEC Telefoni uredništva! dnevna sloiba 205» — nočna 299«, 2994 м 205» Izhaja vsak dan ijntraj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku Črk račun. Ljubljana št. 10 650 in 10.349 za i n sera te; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.79? Upravo: Kopitarjeva 6, telefon 299J Žena v javni službi Ob priliki pravkar pričete proračunske debate v našem parlamentu, je nekaj govornikov omenilo tudi jako pomembno, a nič manj delikatno vprašanje zaposlitve ženskih delovnih in uradniških moči v državnih službah. Čutiti je, da zgledi tujine tudi na naših tleh dobivajo odmeva. Fašistična Nemčija in Italija sta namreč že lansko leto v tem oziru napravili splošno revizijo dosedanje prakse. Zakonodajalec v Rimu in v Berlinu se je postavil na stališče, da je postopoma, v nekaj letih treba kar moč popolnoma izločiti ženske delovne moči iz državne službe. Za tako odločnie ukrepe po izjavah vodilnih politikov ni bila edino merodajna le vedno večja nezaposlenost moških, zlasti mlajše generacije, ki radi svoji prisilne nedelavnosti predstavlja veliko socialno nevarnost za državo, ampak v ve liki meri tudi želja nacionalnih režimov, da okrepe družinsko življenje in omogočijo iz splošno narodnih ozirov čim večje in čim lažje ustanavljanje družinskih edinic. Ne vemo prav, ali so bili prav isti nagibi merodajni tudi za naše parlamentarce, da so sprožili vprašanje o zaposlitvi žen v javnih službah, razumemo pa, da je zavladalo v skupščini splošno presenečenje, ko je govornik ugotovil, da je samo v državni službi zaposlenih nad 40.000 ženskih moči, to je skoraj petina vseh državnih uradnikov in na-stavljeneev. Pri nadaljnji debati o tem predmetu skupščina zaenkrat sicer šo ni ničesar konkretnega odločila, je pa eden govornikov zelo umestno poudaril, da je pri obravnavanju tako perečega .vprašanja treba previdno postopati, »da se ne napravi krivica tam, kjer se je hotela deliti pravica«. Tega pravilnega vodila se bo treba držati, kadar pride do konkretnih odločb v tako globoko v naše družabno življenje posegujo-oem problemu. Kajti, mislimo, da še vedno lahko postavimo trditev, da bi velika večina žensk, ki danes v javnih službah konkurirajo moškim kolegom, rajo danes kot jutri posvetile svoje delo domačemu družinskemu življenju, ko bi bili za to podani zadostni družabni in gospodarski pogoji. Saj inenda še vedno velja izrek, da je zdrava, naravna ženska vsak čas pripravljena zamenjati doktorski klobuk za mesto ob zibelki. Gotovo ne toliko večja ženska izobrazba zadnjih desetletij, kakor neugodne družabne in gospodarske razmere so povzročile, da se toliko deklet bori za neodvisno eksistenco v javnosti, ker si puč ne morejo — le redko nočejo — ustvariti la.stnega domačega ognjišča. So mnogo bolj bo mizerija pri veliki večini omoženih žen vzrok, dn se potegujejo za javne službe. Res, ne pri vseh, gotovo pu pri veliki večini! Težko, da ne bi zakonska žena, zlasti pa še mati čutila, kako njena služba v tovarni, v uradu ali kjerkoli izven domu posredno ogroža temelje njenega srečnega zakonskega in družinskega življenja. Zaposlitev poročene žetie izven doma predstavlja vedno neko kalamiteto. Kajti gospodinjstvo, zlasti pa še materinstvo nalaga tako vsestransko zaposlitev, da povžije popolnoma vso žensko delavnost. Prisiljena odsotnost žene iu matere od družinskega ognjišča je vzrok nazadovanja rojstev in rastoče depopulacije, kjer pa so otroci, pa pomen ja veliko oviro za njih pravilno in zdravo vzgojo. — Pristavimo še to, da predstavlja delo po tovarnah in pisarnah za dekleta in ženo često tudi veliko moralno nevarnost, ko so pogosto izpostavljene ogabnemu izsiljevanju in delovnim pogojem, ki kruto žalijo sleherno žensko dostojanstvo. Večina žensk bi torej gotovo ne protestirala, če bi namesto .javnih služb kje drugje, predvsem v družinskem življenju, mogle najti primerno eksistenco. Toda zaenkrat, žal, takih razmer še ni. Treba jim jo pa vendarle pripravljati vsaj temelj, kakor delajo tudi drugod in sicer na ta način, da se čim več moškim ustvari primerna eksistenca in s tem možnost žeuitve, kar ima za posledico, da se prav toliko ženam in dekletom omogoči življenje v družini. V Nemčiji imajo v tem oziru prav iz zadnjega časa jako socialen zakon. Predvsem dobi moški, ki se poroči, primerno zvišano plačo, da more živiti tudi ženo in pozneje otroke. Razen tega daje država posojilo do 1000 mark tistim dekletom, ki so v državni službi in stopajo v zakon. Ker po poroki žena izgubi svojo službo, pride mladima zakoncema posojilo, ki ga odplačujeta v nizkih obrokih, zelo prav, da si uredita za silo svoje gospodinjstvo in da premagata začetne težave. Baje se je ta način zelo dobro obnesel. Moški inutjo pogum, da so poročajo, istočasno pa se postopoma izločuje vedno več žensk iz državnih služb, katerih mesta zasedajo moški — ustanovitelji novih družin. Ako bi se tudi pri nas postavilo načelo, naj se omožena žena iz javne službe vrne domačemu ognjišču, bi bilo v vsakem oziru takšen ukrep pozdraviti, seveda le pod tem pogojem, če se je njihovim mo/em istočasno omogočila tolikšna plača, da moro cela družina od tega stanu primerno živeti. Zal, dn naš zakon o zaščiti delavcev iz leta 1922 zaenkrat še pogreša obvezne zahteve po družinskih plačah. To bi bila dva vidika, v okviru katerih bi se na uspešen in socialen način dalo tudi pri nas izločiti mnogo žensk iz javnega delovnega procesa. Na desettisoče prostih mest v javnih in državnih službah pu bi sejlobilo, ako se reducirajo vse tiste ženske uslužbenke, katerih možje ali pu očetje zaslužijo toliko, da bi lahko dobro in celo udobno z družino vred živele tudi brez lastnih službenih dohodkov. S tem sc nikomur no bo godila krivica. Kajti časi so tako težki, da je morala velikanska večina ljudi globoko znižati svoj življenjski standard, zelo mnogi celo pod življenjski minimum. Družba, ki hoče veljali za urejeno, nc more in ue sme trpeti, da bi po nekaterih družinah dva, trije nli pet bilo zaposlenih z odličnimi plačami, največkrat rudi svojih ugodnih familijarnih zvez in pro- Protiitalijanska ofenziva v Podona v ju Čehi in problem Avstrije Zanimiva izmenjava not med Prago, Parizom in Rimom, hi odkriva vso resnost položaja Praga, 28. febr. (Posebno poročilo »Slovencu«). Nenadna ofenziva italijanske diplomacije v Podonavju je v prvih dneh vzbudila v tukajšnjih političnih krogih začudenje in nerazpoloženje, ki pa se sedaj, ko se obzorje polagoma čisti, že po-lega. Največ je k pomiritvi doprinesla nota, ki jo je poslala praški vladi in baje tudi v druge pre-stolice v vzhodni Evropi, irancoska vlada. Novi francoski zunanji minister Barthou je v kratkih a jasnih besedah napisal v tej noti, »da se končna ureditev podonavskega vprašanja ne bo izvršila brez sodelovanja in brez odobritve francoske vlad e«. Te jasne in odločne besede so vplivale blagodejno in to tembolj, ker je znano, da je francosko zunanje ministrstvo, ko ga je vodil še ne-zmozm prijajtelj Stavijskega Paul-Boncour, še nc- Svarila Prage: „Iskati bomo morali drugih zaveznikov.. V tem smislu je češkoslovaška vlada, kot poročajo v informiranih političnih krogih Prage, obvestila Francijo. Če so informacije Vašega dopisnika točne, je praška vlada naglasila v tej svoji noti, da načelno ni nasprotna temu, da bi se druga drugi približali Avstrija iu Madjarska sami, brez vmešavanja Italije, ker bi to nikakor ne škodovalo interesom Male zveze, nikakor pa ue more biti govora o kakšnem italijanskem protektoratu. Češkoslovaška nota pa naglaša nadalje, da bi delne zmage narodnih socialistov v Avstriji, ki pa bi nikakor ne smela povzročiti Anschlussa, smatrali za manjše zlo kot pa utrditev italijanskega vpliva ua Dunaju in v Budimpešti. Kot tretja točka navedene note češkoslovaške vlade sc omenja tudi opomba, da bi v primeru nadaljnjega prodiranja Itali,c v Podonavje nastal za češkoslovaško podoben slučaj, kot je bil v Poljski, ko se je zaradi I neodločnosti francoske politike morala poljska vla-. da odločiti, da sama na svoj račun poravna vse spore z Nemčijo, češ, da se Češkoslovaška in Mala zveza nista borili proti združitvi Avstrije z Nemčije zato, da bi avstrijska republika sedaj padla pod italijansko nadoblast. Tukaj so torej mnenja, da bodo prihodnji tedni prinesli polno jasnost. Italijanske ofenzive v Po- I) r. B u n e i davno izjavilo dr. Benešu, ko se je nahajal v Parizu, da »vendar ne sme pričakovati od Francije, da bo vedno kot ž a n d a r m ščitila njegovo državo in da je najboljše, da on in njegovi zavezniki iščejo sporazuma z Italijo samo«. Tukaj nc obstoji nobeden dvom o tem. da je bila tudi Francija presenečena po nenadnem navaiiu Italije na Avstrijo in da je novi zunanji minister Barthou tako; porabil priliko, da napravi črto črez fantastično politiko predhodnika Boncourja in z nova podčita svojsko stališče francoske vlade v avstrijskem vprašanju, stališče, ki podpira politiko Male zveze. Češko Časopisje: »Nočemo varušiva Italije nad Avstrijo!" Tukajšnje časopisje je zelo jasno odgovorijo na italijansko ofenzivo. Poliuradne »L i d o v e Noviny« so se izrazile, da je sedaj Mussolini »postavil češkoslovaško državo pred izbiro: ali združitev Avstrije z Nemčijo, ali pa neodvisnost Avstrije pod italijanskim varuštvom. češkoslovaška republika nasprotuje enemu in drugemu in Italija bo morala položiti svoje karte na mizo ter jasno povedati, če želi urejevati Podonavje brez nas ali proti nam.« Čehom je vseeno, »kakšna vlada obstoja v Avstriji, samo tega bi ne dopustila, da bi ta vlada bila kakšna smešna igračk« v rokah katerekoli velesile«. »B o h e m i a«, ki je glasilo češke veleindustrije, trdi, »da heče Italija oživiti pristanišče v Trstu, ki ej z Reko vred popolnoma umrlo in da skuša za to omamiti Avstrijo s svojim fašizmom. Suvich sam je poslanec Trsta in bi bil ponosen, če bi njegovo pristaniško tneslo vstalo od mrtvih, četudi bi vsa Evropa bila v plamenih«. Tudi poiuradna »Prager P r c s s e« jc ugotovila »gotove načrte, ki jih goji Italija, da ustvari neke vrste »Proti-Malo zvezo«, a da bo naletela na nepremostljive ovire, ker druge države ne bodo pripustile, da se reši Avstrija iz rok Nemčije, samo da pade popolnoma v nedrije Italije«. tekeij, dokler je ob strani na tisoče družin brez vsakega dohodka. Tembolj so vse obsodbe vredne tiste antisocialtie in anaeional-nc osebe, ki vlečejo po več plač iz javnih sredstev, večkrat celo poleg pokojnine in drugih dohodkov. Ako bo Itiknj hotela jnvnu oblast vmes poseči, bo takoj mestu za tisoče mladih intelektualcev, ki nestrpno in v skrajni bedi čakajo zaposlitve. Kadar pridejo nad narod časi tako splošnega pomanjkanju, kol ga sedaj mi preživljamo, ni več socialno pravično, ako imajo nekateri veliko in preveč, vsi drugi pa nič. V naši javnosti se žo nekaj časa vodi anketa pod mnogo obetajočim naslovom: knm z žensko mladino? Želeti bi bilo, dn bi to iskanje, porojeno iz stiske časa, čim bolj usmerilo ženstvo k poklicem, ki res odgovarjajo njeni ženski uiiruvi in v katerih se more tudi kot žena izživljali. Tako žena tte bo več posnemovalka iu konkurentinja moškeea v njegovem poklicu, ampak bo z veseljem ln uspehom z njim sodelovalo in njegovo deln na svojem področju — dopolnjevala, drin. i donavje Češkoslovaška in njene zaveznice ne bodo toleriralc in če jih pri tem Francija nc bo podpirala, bodo morale iskati drugih zaveznikov in izbrati manjše zlo. Nikdo nima vzrokov za to, da bi pomagal Italiji proti Nemčiji v reševanju Avstrije. Nasprotno. Francija opominja Italijo Vaš dopisnik jc tudi izvedel, da jt Francoska vlada takoj j»o sprejemu pojasnil, ki jih je sprejela iz Prage in iz prcslolic Male zveze, ostro nastopila tudi v Rimu, kjer je izjavila, da je Boncour odobril samo tisti načrt Italije glede Podonavja, ki ga jc predložil v Ženevi, a da ne more sprejeti politike, ki bi šla preko tam začrtanih meja. Di-plomatično ravnovesje v Podonavju je vsled italijanskega sunka proti Dunaju ogroženo in Francija ni več voljna prepustiti Podonavja svobodnemu urejevanju italijanske vlade, marveč bo treba iskati popolnoma novih osnov za podonavski spo razum, ker prvih Italija ni spoštovala. Nastop Male zveze, kajiti po ustavi Male zveze, je zunanja politika vseh treh zaveznic sporazumno ista in velja za vse, ki je bil miren a energičen, je učinkoval zelo dobro in je razčistil ozračje. Izzval jc močno reakcijo v Franciji, ohladil glave na Dunaju in v Pesti ter zmede! štrene v Rimu. Ni pa izključeno, da bo Mala zveza še vedno vztrajala na tem, da glede Avstrije zavzame stališče »manjšega zla«. Glavoboli itali§anske politike „Slepa politika nezrelih otrok, ki so sami pripravljati svojo škodo' Rim, 28. febr. Z. Agencija »Agefi« jc objavila iz Kima daljše poročilo, v katerem podčrtava, kako se je Italija po 15 letih prvič znašla pred germansko nevarnostjo, in kako se je ravno v avstro-nemškem sporu razgalila nedoslednost v italijanski politiki v povojni dobi. Enkrat se je Italija proglasila za revizionistično, da se prikupi Madjarom in Bolgarom, sedaj pa mora naenkrat zagovarjati mirovne pogodbe, da prepreči združitev Avstrije in Nemčije. Italija je bila neprijateljsko razpoložena proti Mali zvezi in jo spodkopavala, kjerkoli je le mogla, sedaj pa se zaveda, da se je ravno v avstrijskem vprašanju oropala samo sebe najbolj ših zaveznikov. Dolga leta je Mussolini vihtel meč za Nemčijo, jo podpiral v razorožitvenih vprašanjih, jo gnal proti Zvezi narodov, sedaj pa išče zaveznikov, ki bi jo branili pred prerojeno Nemčijo tr. pred t inpcri;«lizmom germanstva. Dolga leta je pridigovala fašizem, proslavljala hitlerjai,-stvo, vzgojila avstrijski fašizem, sedaj pa išče potov, ki naj bi jo varovali pred nevarnostjo, da se oba iašizma združita v borbi proti — njej. Slepa politika nezrelih otrok, ki so sami pripravljali nc red, v katerem se bodo zadušili. Kaj se godi v Avstriji Francija je proti vpostavitvi Habsburžanov Pariz, 28. februarja. AA. Havas poroča: V diplomatskih krogih mislijo, da je treba z rezerva sprejeti nepotrjene vesti, ki se pojavljajo v listih v zvezi z možnostjo obnove habsburške monarhije. V teh krogih mislijo, da se je treba vzdržati pre-nagienih sklepov. Naglašajo, da bi kakršnokoli dejanje v tej smeri ne glede na to, da bi povzročilo Eolitične težave, bilo v nasprotju z obveznostmi, i sta jih sprejeli avstrijska in madjarska vlada v zvezi s sklepi poslaniške konference 4. februarja 1920 in 1. aprila 1921 V teh sklepih se je kakor znano predočilo dunajski in peštanski vladi, da bi bila restavracija Habsburgovcev v nasprotju s temeljnimi načeli mirovnih pogodb in da je zato glavne zavezniške države ne bi mogle dovoliti. Razen tega tudi naglašajo, da je Madjarska po neuspelem prevratnem poskusu bivšega cesarja Karla prevzela nasproti velesilam novo, še kate-goričnejšo obvezo v tej smeri. Povsod vlada mir Dunaj, 28. febr. b. Danes popoldne je potekel famozni Habichtov ultimatum dr. Dolifussu in nje-' goveimu režimu. Kljub temu pa vlada na Dunaju poipolen mir. Polioija se sprehaja [5o ulicah kakor po navadi brez pušk samo z revolverji. Lc v bli-| žimi javnih poslopij so postavljene tudi straže Heimvvehra istotako brez pušk. Kar se tiče meje, so graničairji okrepljeni. Na mojo jc bilo odposlanih 3—4000 članov Heimvvehra I in 1 gradiščanski polk. Dunaj, 28. februarja, p. Dopsnik Reuterjeve agencije je imel danes poseben razgovor z avstrijskim kanclerjem dr. Dollfussom, katerega je vprašal o obmejnih incidentih, o katerih so začela prihajati poročila. Kancler dr. Dollfuss mu je dejal, da so vse le vesti brezpredmetne. Ob vsei avstrijski nemški meii vlada popoln mir. Dunaj. 28. febr. AA. Korbiro poroča: Popolnoma neločni so glasovi o kakšnih nemirih v Avstriji. in tudi o tem, da hi It i I zvozili kancler Doli fiiss ranjen. Oton Habsburški je miren Pariz, 28. februaria. p. Današnji »Malin, po roča, da se nahaja Oton habsburški še vedno v gradu Oiterzongen pri Bruslju in da so neresnične vesti, da je dopotoval na Dunaj. Pač pa je princ na novo obljubil belgijski vladi, da nc bo zlorabljal gostoljubja, ki mu ga je dala Belgija in da se ne bo posvečal monarhistični propagandi, Budimpešta, 28. febr. b. Poročevalec A Mny Napa« jioroča iz Bruslja, da se je razgovnrjal z Otonom habsburškim, ki je bil zelo iznennden zaradi vesti z Dunaja, dn se želi njegov povratek. Oton habsburški je dal mndjarskeinu časnikarju to-le izjavo: .laz o lem ne vetu nič m tudi ni govora, da bi se vrnil na Dunaj. Vse le vesti se brez podlage.« Socialistični vodje pridejo pred sodišče Dunaj, 28. febr. b. Vlada je sklenila, da are tirane voditelje socialno-detnokralske stranke Karla Seitza, dr. Karla Rennerja, Danneber-g a , B r e i t n e r j a in A I i n a izroči sodišču, ker da je (preiskava dokazala, da so dva ledna pred nemiri vedeli, da se pripravlja oborožena vstaja. Nadalje so tudi vedeli, da je delavska banka nekaj mesecev pred vslajo deponirala milijonske zneske v inozemstvu. umtka'ingrou Rimski sestanek se bo vršil Rim. 28. febr. b. Po vrnitvi Suvicha se v Rimu sedaj potrjuje vest dunajskega lista Der Morgen , da se bo dne 12. marca v Rimu vršil sestanek med Mussoliuijein. Dollfiissom in OOnibOsoni, ki ostaneta v Rimu do 14. marca. Fašistični tisk trdi. da se na sestanku ne bo prav nič razpravljalo o carinski uniji, ampak samo o vprašanju gospodarskega sodelovanja, da se da Mussolinijevemu načrtu za go-spndursko reorganizacijo Podonavja konkretna oblika. Samo na tem temelju so se vodila pogajanja in zato ninui nihče razloga, tako trdila milanski »Popolo dltalia iu rimska »Tribuna , da se vznemirja, ker so v ostalem tako italijanski kakor tudi madjarski politični krogi izključili možnost, da bi pri teh pogajanjih prišlo do avslrijsko-inadjarske, ali celo do ilnlijansko-mndjnreko-nvslrijske carinske unije, še manj pa do kake politične ali vojaške zveze ined temi državami. To je po mnenju vseh fašističnih listov najboljše iauisl\n. da tu ue griža nič, kar bi bilo naperjeno proli katerikoli drugi državi. Italija ne želi nič drugega, kakor da v interesu Madjarske in Avstrije in sploh evropskega miru čimpreje pacificira srednjo ICvropo Ni dvoma, da bo gospodarsko sodelovanje med Madjarsko, Italijo iu Avstrijo imelo tudi zunanjepolilične posledice, toda le posledice bodo samo v korisl evropske mirovno politike, zaradi česar tudi nihče ne more temu ugovarjati. Za Italijo je avstrijska ueodvis nost lako glede odnosov z Nemčijo, kakor lin I odnosu s Francijo in Madjarsko, rešeno vprašanje. Po mnenju Italije ima Avstrija kol neodvisna dr žava pravico, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi delu na zboljšanju svojega ekonomskega položaju in na okrepitvi gospodarskih zvez s sosednimi di žavaini, predvsem Italijo in Madjarsko. Italijanska vlada ho podpirala Avstrijo v tej njeni akciji lako dolgo, dokler ne bo dosegla cilja in se pri lem ne bo niti najmanj brigala, kaj mislita o tem Pariz in Berlin, katerih stališči sla v tem trenutku, čeprav lo i/"leihi pieeej nenavadno, do gotovo meje isto-l vet ni. G Iran 2 >SU)\li.NfcL«, ti 10 1. marca 11Ш. is l C!v. 50. Zanimiva seja v nar. skupščini Odločen naslop ministra na razpoloženju Andre Staniča radi oddajanja železniških zgradb inozemskim tvrdham Tisti, ki vodijo novo Nemčijo Belgrad, 28. febr. m. Na snočnji seji narodne skupščine, ki je trajala od pol 10 do polnoči, so govorili: ЛШ.ш Živanovič, Milutin Jevtič, dr. Vido- vič, in Mlhnjlo Jevtič, ki so vsi kritizirali proračun, pa iziavili, da bodo zanj glasovali. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob S zjutraj. Prvi jc govoril Kusla Alekdč, poleni t'erdo Sega, Ignac Štetanovič, Šalih Baljič in Mtlo-\an Lczarevič. ki bodo tudi glasovali za proračun •j ga pa istotako kritizirali. Govor Aruire Staniča Nalo je dobil besedo bivši minister in narodni poslanec Andro Stanič, ki sc v svojem dvcur-li e in skrbno sestavljenem govoru bavi z vprašanjem pogodb, ki jih je sklenil sedanji prometni minister, ki r.ačtluje lemu resoru nepretrgoma od 6, avgusta 1922, z raznimi inozemskimi tvrdkami radi gradnje železniških prog v naši državi, Govornik takoj v uvodu naglaša, da so te pogodbe ve- 1 kega pomena tudi v finančnem in političnem ozi-*,t, ker se z njimi angažira naša država, da v teku 12 let izplača tem inozemskim tvrdkam nad 2 milijardi 100 milijonov Din. Obžaluje, da v teh vprašanjih ni mogel že preje govoriti, ker bi ee bile le pogodbe sicer lahko preprečile. Na žalost ni imel na razpolago potrebnih podatkov. Pravilna rešitev tega vprašanja bo v leni. da se le po-gr.Jbe prometnega ministrstva z raznimi inozem-'kimi tvrdkami takoj razveljavijo. Zalem se obširno bavi z rajnimi pogodbami, ki jih je sklenil prometni minister z raznimi inozemskimi tvrdkami za gradnjo železniških prog. Izjavlja, da so vse sklenjene na škodo države in nadaljuje: Zaradi lega moram postaviti vprašanje: Koliko b. stalo državo, če bi dela izvršili z domačimi podjetji in kakšno -kodo trpi država, da so se dela oddala inozem-cem?« Tu navaja Stanič, da je oddelek za železniške kredite izdelal proračun, po katerih bi gradnja železnic z domačimi tvid'kami stala samo 1.023.000.000 Din. Če semkaj še prištejemo in primerjamo cene materijama ki delovno moč pri nas, bi bila razlika v odda i ,asproti temu stoji. da dozdaj so noben član desnice ni znan. ki bi bil prejel kakšno podkupnino od Stavijskega, pač pa cela vrsta ministrov in poslancev levice. Tudi jc značilno, da -u Prineoja našli mrtvega samo en ilau preje, preden bi bil moral izpovedati pred parlamentarno komisijo o sokrivdi bivšega ministrskega predsednika ('haiilcmpsa in njegovega svaka, glavnega državnega lolilca republiko. Pressardn. v aferi Stavijskega. Javnost jc hudo razburjena tudi zaradi tega. ker Pres-ard, kateremu je bil imenovan naslednik že prod tedni, svojih poslov du danes iti hotel predati. .Šele 27. I. m. je izredni ministrski svet pod predsedstvom Milnega predsednika republiko. Uo-briina sklonil, da mora Pros-anl sv o je posle prodati. .lustičai minister Cheron je predlagal, da se Prossaril sploh odpusti iz sluibe. drugi so pa celo zahtevali, da so aretira. Toda llerriot je v žoln živahni debati dosegel, da -e Pressard 110 odpusti, ampak imenuje ua drugo mesto, ker bi s« sicer vkrepil neutemeljeni suni množice, da je on v zvezi i umorom Prineoja. Javnost jo zdaj še hujše razburil znani liiomir-Iiisličui vodja Leon Duiidet. ki ,jo objavil v »Aotion Franfaiso- svojim podpisom članek, » kalorein naravnost ohdolžuje bivšega ministrskega predsednika Chiuitoiupsa in glavnega tožilca republiko Prossarda, da -la ona naročila umor Prineoja tor j ju poživlja, naj ga tožita. Tudi drugi desničarski ; listi so žo obložili loga čina druge vodivilc nin/c ' rnilikalnosocialislienc stranko, dozdaj pa šc nihče ml njih ni tožil, kar seveda okrcpljuje vso mogočo Milile iu govorice. Ti listi inili ponavljajo trditev, da jc večina denarja Stavijskega šlo za volivni Innil bivše vladajoče stranko. Figuro se sprašuje, ali šc obsloja v I ranciji vlada in vladna avtoriteta in poživlja g. Doiiiiicr-guoa. naj no ima nobenih uzirnv in naj so ne mlaju nobenim pritiskom iu grožnjam, ampak naj napravi z železno roko rod. ker na njegovi strani je vsa poštena Francija Ce ne. bo govorilo ljudstvo! — lako zaključuje -Figam. Senzacionalne izjave Tudi Chiappe ni nedolžen? Pariz. 28. fobr. c. Danca je začela poslovati parlamentarna anketna komisija v Slavijskijevi aferi. Ze pri prvem zaslišanju je prišlo do senzacionalnega odkritja. S francoske rivijere se je vrnil bivši pariški policijski preteki Chiappe in bil kol prvi zaslišan. Pri tem zaslišanju se je ugotovilo, da je bil Chiappe intimen prijatelj Slaviijskega in da sta večkrat skupaj večerjala Pri eni izmed teh večerij je Stavijskega spoznal ludi bivši poslanec in baj onnski župan Garat. V navzočnosti Chiappeja je Stavijskij prosil Garata, da posreduje pri oblasteh v leni smislu, dn bo na Korziki izvoljen za poslanca Chiappejev zet. Za njim je bil zaslišan bivši finančni minister Uonnel, Očitalo se mu je, da je v Stresi večkrat sedel skupaj s Stavijskini. Bon not pa je sedaj odgovoril takole: Na mednarodni gospodarski konferenci v Stresi je bilo več kot 00 bankelov iu je prav mogoče, .da je pri eni izmed leh miz, pri katerih sem jaz sedel, sedel včasih tudi kak Staviskij. (Smeh.) Na Daljnem vzhodu Pred kronanjem mandžurskega cesarja Pu Yi~ja nezadovoljna Mukden, 28. februarja, p. V Mukdenu in Sinki i*u, glavnem mestu nove mand/urske države se v e zadnje priprave za slovesno kronanje man-o.:u skega cesarja Pu V i j a. Mesla so v zastavah. \ Sinking ie prispela velika depulacija japonske v >ske in mornarice, da prisostvuje svečanoslim. Danes je Pu Vi prenehal s podom in meditacijami t-'r jч preživel večer v templju. Novi eesar nosi t. , ilov Kangteb. kar pomeni Mir in čednost , tako s i to imenovala tudi njegova doba. Jutrišnje eve- i -.„sli kronana se začno najprej z banketom, ralo bo žrtvovanje bogovom in končno velika pa-r; da mandžurske vojsko Danes je Pu Yi sprejel v mar nlskem kroju tuje novinarje. Da dokaže, k•,'•••> hoče pr -kiniti s starimi šegami in razvadami, --i imde k temu - prejemu pristop ludi žene no-v inai jov. ,'ар.т o svojo modro priproslost. Režim ic mislil sicer, da ga mora obdati s posebno varnostno stražo 7U0 velikanov res jc ttiili, da Hitler r.c gre nikamor brez svojega najvišjega štaba, toda lc poglejte ga, kako oribaja ua velika zborovanja ali v nemška mesla, sedeč v prvem avtomobilu na desni slrani svojega šoferja, oblečen v svojo skromno cbieko in brez klobuka. P.nkral sta njegov avtomobil zaustavila pri Reichenaiiu dva delavca, proseč šoferja, ker nista poznala, čigav je avtomobil, naj iti .pelje do bližnjega mesla. ko sla izstopila, jima jc dal svoj plašč. Selc čez par dni sla zvedela, s kom sta sc vozila. Taki dogodki širijo in jk>-glabljajo Hitlerjevo popularnost med ljudstvom. Glede njegovega verskega življenja prevladujejo povsod ista mnenja. Ko je bil šc vojak, je bil praktičen katoličan. Ostal jc veren sedaj, a razmere mu sedaj praktično življenje j i »eri" dežujejo. Okro.' njega je toliko sovraštva proli katoličanstvu nakopičenega, da bi izgubil vsaj polovico svojih pridaiev, čc bi praktično zaživel kot katoličan. Saj je znano, kako je ob nastopu svoje vlade odločno odklonil, da bi spremljal lliu-denhurga v protestantsko cerkev k zahvalni bo/ji službi, a tudi v katoliško cerkev ui šel, izgovarjajoč sc, »da ie še izključen iz ccrkve*. Sel je z Gob-' belsom, ki ie Indi katoličan, na grob padlih vojakov na pokopališče. I oda najbolj značilna poteza I litlcrjevega značaja sc zrcali v sledečem dogodku, ki je popolnoma verodostojen: Hitler je bral pred parlamentom manifest nove vlade, ki je bil se-Uav-1 ioti pri ministiskem svetu in odobren od vseh članov vlade, toda na velikansko začudenje in ogorčenje 1 lugcnberga in Goringa jc vrinil V vladni manifest, ne da bi bil koga vprašal za mnenje ali iskal odobritve pri danili svoje vlade, cele nove, od njega samega sestavljene odlomky. In li odlomki so vsebovali raviio obveznošli. la jih jc nemška vlada sprejela napram krščanskim cerkvam v Nemčiji! Geinng in llugcnberg, strupena sovražnika krščanstva, sta divjala poti ni. a kar je bilo slorieno, je bilo storjeno in protiverski gonji nekaterih narodnih socialistov so bile postavljene meje. Na ministrski seji si Hitler ui upal zagovarjali tega slališča, kot da bi se bal svojih so-truduikov, a dobre osnove njegovega značaja i:i njegova poštenost so mu ukazale, da zavaruje krščanstvo pred očitnim preganjanjem države, ki bi najrajše bila poganska. Hitler je osla! oni priprosli vojak, korporel. kot je bil prej. Ošabnost razumništva okrog njega in vojaški potitp. ki ga obdaja, mu ue impOnirata. niti ne moreta (.slepiti. Ililler je osfal človek iz ljudstva. člo\ k ljudsiva. Danes, ko vsa podeželska mladina naravnost drvi v mesta, je la inož sklenil, da bo obnovil v svoji mladini ljubezen in spoštovanje ročnega dela i n življenja na kmetih. Ko mladina naravnost drvi v tole in v razumniške poklice, ie Hitler pokazal neko omalovaževanje vseučiliških naslovov in diplom. On je edini državnik, ki je zavrnil častne doktorate, ki so inu jih vsiljevale nemške univerze. Do sedaj se kljub priti kom iu vabilom še ni nikdar odločil za kakšen obisk na vseučiliščih in učenih znanstvenih zavodih. Oslal jc človek ljudstva. Sel je še dalje. Postavil ie na je šolanju iti omejil število oni h, i,i sinejo vsako leto k maluri in na vseučilišče. I repovedal je ženskam dostoj) do nekaterih razumniških poklicev, lzi.olaii mladenič se sramuje ločnega dela. Ročno delo pa je delo velikanske večine ljudsiva. ki je edina trajna osnova državnega trajanja. On je prisilil tudi vse akademike, da morajo vsaj 6 mesecev delati v delavskih kolonijah, preden nastopijo svojp razumniške poklice. Menda danes, ko s strahom gledamo to slrast Žtudirania in lo strastno tekmo za šludi-ranimi poklici, ui nobenega nili v Neimiji, niti izven nje, ki bi ohojal tc modre ukrepe človeka, ki bi- rad rešil mladino in z njo trajanje nemškega narctla. l no napako pa ima Hiller. Gospodar samega sebe. gospodar širokih ljudskih množic, on nima zadosti trde pesti za svoje najbližje sotrtidnlke. V leni se popolnoma razlikuje od Miisr-olinija. V krogu svojih sodelavcev je menda predober', preveč avstrijski. Zvest svojim prijateljem, nima moči, da bi se olresel niti enejra izmed njih, akornvno čuti. da so uiti postali težko breme. Od vseh strani dobiva dokaze, da bo trebil očisliii vse. kar je revolucija slalvcga po<>npla na površje. I Od a on ok'eva in dvomi. Kot da bi sc bul kretnje, ki je potrebna, a ki bi izgledala nehvaležna. Danes ležijo na Hitlerju ogromne odgovornosti in v njega so uprli ogromni upi. On lo vc, on sc tega zaveda in ludi ve. da bo prišel kao«, če spusti v:ijeli iz rok. Človek se s čudom sprašuje, ce temu možu. ki jc premagal toliko velikanskih ov ir, primanjkuje sedaj še zadnjega itinašlva in da l>o slednjič o m a g a 1 p o d t o > o bremen svojih prijateljev, ker it i Ime! poguma. da bi se jih i z n e bi I, kol se j c iznebil svojih sovražnikov... Dunajska vremenska napoved. Pretežno oblačno. od časa do ensa padavine, lempeiatura se bo znižala. Podhitlerji — podvoditelji Cisto nasprotno velja za Hitlerjeve najbližje tolrudnike. Niti eden ne uživa le majhnega dela popularnosti, ki obdaja vl'tihrcrja«. Njihova imena: Goring. Gobbeis, 1 rick. vou Papen. von Schirach, nadalje vsa ta nepregledna vrsta državnih namestnikov, pokrajinskih voditeljev. To so večinoma nasilni, surovi in okrutni ljudje, brez vesti, brez usmiljenja, pripravljeni, da vsak Iremilek prelivajo člo-veši«) kri, če bi jih nc zadrževal slndi pred redno vojsko Reichsvvehra, ki sloji neodvisna na slrani in ki je nimajo v rokih, in pred katoličani, ki bi rajše videli, da pride do resnega kulturnega spopada, kol da bi morali hirali vsled neiskrenega glu-lii'ya preganjanja, l-es je, ljudstvo večino leh ljudi sovraži iti to sovraštvo ludi javno kaže! V Nemčiji, kjer so bili navajeni ua dostojanstvo poklicnega i;raJtiišlva, na dvorne svetnike, na resnične lajne svetnike in kjer je vsak tudi najnižji uradnik bil obdan s sijajem predstavnika državne oblasti iu dobil svoj blesteči naslov .— v tej Nemčiji danes ne razumejo, kako more poslali recimo pekovski pomočnik državni namestnik s sijajno uniformo, kot se jc zgodilo v Hessenu, ali kako more jvislali pisinonoša župan velikih mest. kol sc je zgodilo v Trieru, v Koblenzu ali v Magdeburgu, ali kako more |Xjstali vojiiski duhovnik brez vsake izobrazbe in kvalifikacije vrhovni škot vsega nemškega prole-stantizma. Ljudstvo čuti, kako so se li ljudje po-vz|x'Ii. Ljudstvo gleda in sodi... O G ti ri n g u , ki je surov in ambiciozen |xjleg lega, ki je vojak brez vsake kullurc, recimo trde, da bi ga zdravniki v drugih okolščiriah spravili že zdavnaj za varno obzidje kakšne norišnice, lega čudaka, ki je |X>stal ministrski predsednik IVu-sijc, najbolj grize strast, da bi nastopal kol neomejen vladar, kol lur.ški pa;a. Medlem ko je Ililler skromen iu dober, je Goring hudoben. Politiki iu časnikarji, ki ga inc rajo poslušali, re da bi trenili z očmi, izjavljajo, da jih vedno trese, kadar slišijo njegove surove izlive. Menda ga ni časopisa v Nemčiji, ki bi si upal ponatisnili njegove izraze, tal^o divji, tako surovi in grdi so. Toda najhujše pri tem je, da jc vsak prepričan, vi a je Gtiring v staliti izvesti vse, kar govori iu da јф človek, o katerih pruvi ljudski glas, »da so sposobni za vSe«. Med njim in Hitlerjem poslaja najjelost vedno nujša ju ostrejša. Se ll'očil se je s protestantsko ločenko in je od svojih dijaških let ohranil strast za denar. Cisto ltasprolno od Hitlerja je Gobbcls povsod inieresiran (denarno). Toda priznali sc mu 'iiora, da se kljub najbolj divjim napadom na katoliški cenler tn v svojih najbolj surovih in izzivajočih govorili, nikdar ui spozabil tako daleč, da bi bil napadel kalolišlvo ali katoliško cerkev. Tega ni nikdar sloril in ljudje pravijo, da v lem ubogš popolnoma svojega pri-jalelm Hitlerja, ki ga drži nazaj. Poleg Goringa surove/a in Gobbeis,ч de-magoga stoji 261elni voditelj hillerjevske omk'.dine Bal ti ur von Schirach, ki se je tako prekrstil iz bolj navadnega Schmidta, koi se je pisal njegov oče — gledališki igralec. Vou Schirach je nevaren in dela največ težav llillerju. kad bi zdrn/il v svoji organizaciji vse, proiesianlc, katoličane pod geslom: Jaz nisem ne protestant i:e katoličan, jaz verujem samo v Nemčijo. Iz njegovih okrožnic in govorov veje čisto poganslvo. /rio ui čuda, če med mladino vstaja puiilarskp raz|x)!o-ženje preti njemu. Protestante je sicer it~iif.l, seth.j hoče še katoličane, a tudi med protestanti vre dalje in vstaja požar, ki je nevaren. Za Hitlerja jc po-k;žaj livaveu. Ali naj nažene lega mladeniča in s tem da poguma opoziciji.. .<- V nemških pokrajinah cvetejo še drugi potl-liillerji. Najbolj izrazit tip je notranji minist r na Bavarskem. \V a g n c r. Na njem se vidi. da 14 v Nemčiji zares nastal kaos, če bi Ililler i:cn:'dotna izginil. Pred par mcscci so telefonirali llillerju v Berlin, da hoče la Wa;riier-boljševik aretirati kardinala Faulheberja tn ga poslati v koncentracijski tabor. Ililler se ie islo uro vsedel v letalo in se odpeljal v /Monakovo, kjer jc eno celo uro pral glavo lega boljševika in um zagrozil, da ga bo pri prvi podobni iieiminosli zlomil. Delovanje teli pedvodileljev je morda največ i povod za oklevanje in zadrževanje iittiogilt. ki bi sicer s Hitlerjem cd srca radi sc delovali. B> dočnost Nemčije je odvisna, lo jc danes jasno, od |. ga. če bo ■ inol Hitler poguma, da sc znebi pen nemške revolucije«. FauVnaber - papežev legat Bcriin, 28. febr, c. Papež jc imenoval mona. kovskega kardinala Faulh..oc:ja za paslonika sv stolicc. To naslov z.agolavlja kardinalu Fau.habcr.i pravico cksleiitciijalr.csli in bo toiej užival na pram nemškim oblaslem iste pravice, kakor diplomatski predstavniki drugih držav. To imenovanja predstavlja nekaj izrednega in pomeni, da hoče sveti oče kardinala, proti kateremu so j:r.perje ii vsi napadi hillcrjevskih ultianacionaliotov, zaščiliti. Zagreb, 23. fehr. c. V mesecu sc bo v Zagrebu vršil jugoslovanski pbtizeološki kongres. Začel sc j bo v Zagrebu 10. maja in sc nadaljeval 13. traja v Ljubljani. Smrtna hor.a Danes dne JR. februarja zvečer je umrl v Vidmarjih šl. 22, znani mizarski mojster in pose tnik Irnnc Bizjak, oče soproge gospoda ministra n. r. Jožeta Gostinčarja. Bil je stara slovenska in krščansk« korenina in je diiži.el 82 let. Bil je član s čitalnic,-., in drugih društev. Pogreb bc v petek 2. marca ob pol 4 nn pokopališče v Št. \ 'du. Na/ počiva v miru, sorodnikom оч naie iskreno so-žaliel