PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
7096 AA
60100200
OSREDNJA KN J S-'u"v 1
s »VILHARJA	p „p ,. 132
TRG REVOLUCIJE 66001 KOPER
dnevnik
Kax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 123 (14.214)
Trst, sobota, 30. maja 1992
General Mladič ukazal, naj Sarajevo spremenijo v bosanski Vukovar
Vojska ruši Sarajevo
Bosansko-hercegovsko glavno mesto so srbočetniki že spremenili v eno samo pogorišče Splošna ofenziva srbskih čet tudi na Hrvaškem - Ponovno bombardiran Dubrovnik
Povsem uspela stavka za ohranitev draginjske doklade
V VS OZN predlog za popolno politično in gospodarsko blokado Jugoslavije
LJUBLJANA — Agresorja, ki je skoraj leto dni pustošil po nekdanji Jugoslaviji, zakrivil strahotna grozodejstva, smrt tisočev nedolžnih ljudi, uničeval cela mesta ter izzval eksodus večsto tisoč prebivalcev bo končno, kot kaže, doletela zaslužena kazen. Tako bi lahko komentirali novico o tem, da so v Varnostnem svetu Združenih narodov včeraj le dosegli soglasje o sprejemu resolucije 6 uvedbi popolnega gospodarskega, političnega in diplomatskega bojkota Jugoslavije.
Kot so namreč poročale britanske TV družbe, so na ameriško vztrajanje pripravili osnutek resolucije, ki naj bi jo Varnostni svet morda že danes sprejel, soglasje zanjo pa bosta, kot kaže, dali tudi Kitajska in Rusija, torej državi, ki sta se doslej glede tega najbolj obotavljali. Gre za najostrejšo resolucijo v zgodovini Združenih narodov, podobno pa so doslej sprejeli le proti Iraku. Njeni predlagatelji so Velika Britanija, Francija, Belgija in ZDA. Resolucija med drugim od držav članic ZN zahteva pretrganje vseh trgovinskih stikov s Srbijo in Črno goro, naftni embargo, ustavitev zračnega prometa razen poletov za človekoljubne namene, zamrznitev finančnih sredstev ZRJ v tujini, zaplembo jugoslovanskih letal in ladij, ki so v tujini, pa tudi prepoved sodelovanja njenih predstavnikov na mednarodnih športnih prireditvah. V resoluciji generalni skupščini tudi priporočajo, naj zavrne avtomatično članstvo nove Jugoslavije v ZN kot naslednice nekdanje jugoslovanske federacije.
Včerajšnji dan so takorekoč zaznamovale številne ostre zahteve visokih evropskih in svetovnih politikov in diplomatov, da je treba končno učinkovito ustaviti ekspanzionistično politiko Srbije in Črne gore, ki ju vsi brez izjeme obtožujejo za razmere v nekdanji Jugoslaviji. Tako je predsedujoči konference o Jugoslaviji lord Peter Carrington izjavil, da so mednarodni ukrepi proti Srbiji še zadnja možnost za zaustavitev vojne v BiH pred mednarodnim vojaškim posegom. Carrington je tudi povsem nedvoumno obtožil Srnbijo, da je kriva za spopade, ki nikakor nočejo ponehati. Tudi nemški kancler Kohl je po masakru civilistov v Sarajevu zahteval takojšnje ukrepe Evropske skupnosti proti Srbiji ter se zavzel za izključitev ZRJ iz Združenih narodov in drugih svetovnih organizacij. Bolgarski premier Dimitrov je odkrito predlagal paktu NATO, naj pošlje svoje čete na območje BiH. Po njegovem mnenju je severnoatlantski pakt edina vojaškaa sila, ki bi lahko ustavila vojno na Balkanu.
Tudi švedska vlada je včeraj predlagala parlamentu te države, naj odobri gospodarske sankcije proti Srbiji in Črni gori, ne glede na odločitev Varnostnega sveta ZN. Japonska je včeraj ostro kritizirala srbske oblasti in jih obtožila za največje krivce za zdajšnje razmere na območju nekdanje Jugoslavije. Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil, da morajo srbske oblasti spremeniti svojo politiko. Japonska kot članica Varnostnega sveta ZN sodeluje v pripravi resolucije o ukrepih proti Srbiji, vlada v Tokiu pa bo dosledno izvajala vse sprejete ukrepe. Tudi britanski premier Major in madžarski premier Antal sta po pogovorih v Budimpešti pozvala KVSE, naj prevzame odločnejšo vlogo za zaustavitev spopadov in reševanje kriznih razmer v nekdanji Jugoslaviji.
Vsi beograjski časopisi pa so včeraj objavili razgovor s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem, ki je po napovedi mednarodnih gospodarskih ukrepov proti Srbiji dejal, da Srbija nikoli ni bila hlapčevska. Miloševič je ponovno poudaril, da je vojno v Jugoslaviji zanetila tujina, ker jo je hotela razbiti. Hkrati je zavrnil posredovanje tujine, tudi dokument ES o državah naslednicah Jugoslavije, saj je po njegovem mnenju nesprejemljiv, ker bi pomenil razpustitev srbske države. Miloševič je tudi ocenil, da ustavitev vse finančne Pomoči iz tujine ne more ustaviti godpodarskega razcveta nove Jugoslavije. (NIA)
LJUBLJANA Prestrašeni, sestradani in izmučeni Sarajevčani si še niso dodobra opomogli po zločinskem masakru nedolžnih someščanov, ko je bila v noči na petek bosanskohercegovska prestolnica znova tarča doslej najhujšega topniškega napada ponorele srbskočrnogorske soldateske. Sistematično rušenje Sarajeva več kot zgovorno potrjuje resničnost ukaza generala Mladiča armadnim enotam, naj to mesto postane drugi Vukovar.
Raketno-topniški napad na Sarajevo se je začel v četrtek zvečer okrog 21.30 in je trajal do poltreh zjutraj. Jugoslovanska armada in srbski skrajneži so z okoliških hribov prvič obstreljevali mesto tudi z večcevnimi raketometi. Granate so padale na vse dele Sarajeva, v samem središču pa je bilo najhuje v Starem gradu, Hrastnici, Stari Čaršiji in Marin dvoru. Popolnih podatkov o žrtvah še ni, vendar je popolnoma jasno, da je v tem vnovičnem zločinskem napadu na civilno prebivalstvo bilo ubitih več ljudi. Zadeti so bili tudi nekateri pomembni mestni objekti, med njimi tudi Skenderija, bolnišnica na Kopevu, več državnih objek-
tov, do temeljev pa so zgorela tudi številna stanovanjska poslopja. Včeraj zjutraj je še vedno gorela stavba, v kateri je bil nekoč sarajevski radio. Zadeto je bilo tudi poslopje, v katerem je sedež mirovnih sil ZN. Kot poročajo, sta bila ranjena dva pripadnika Unproforja. V naselju Dobrinja, kjer je že več kot dvajset dni približno petdesettisoč Sarajevčanov odrezanih od . drugih delov mesta, so se srbske enote skušale prebiti s pehoto, vendar so jih branilci Sarajeva odbili. Po tako strahotni nočije bila včeraj zjutraj podoba Sarajeva, kot poročajo, grozljiva. Mesto, ki se vse bolj spreminja v eno samo pogorišče, je bilo zavito v ogenj in dim, saj je izbruhnilo več kot štirideset večjih požarov. V grozljivo praznem Sarajevu je bilo videti samo gasilce, ki so se skušali prebiti do gorečih poslopij.
O tem, kakšna umazana vojna poteka v tej državi, priča tudi včerajšnja izjava namestnika poveljnika TO BIH polkovnika Jovana Divjaka. Le-ta je novinarjem pove-
NADALJEVANJE NA 2. STKANI
MILAN — Stavka, ki so jo včeraj proglasile sindikalne organizacije kovinarjev, je po vesteh iz sindikalnih krogov popolnoma uspela. Kot znano so se delavci vzdržali od dela v podkrepitev zahteve po izplačilu dozorelih točk draginjske doklade, ki jih jim delodajalci v maju niso izplačali. Še zlasti podčrtujejo uspeh stavke v Fiatu, kjer se je stavke udeležilo približno 60 odstotkov delavcev, ponekod pa tudi 70. Manjša je bila udeležba pri uradnikih.
V Bergamu in v Brescii so se delavci podali pred nekatere velike tovarne, drugod po Lombardiji pa so manifestirali pred sedeži združenj indistrijcev.
Stavke so se udeležile tudi nekatere druge kategorije. Tako so se na primer tiskarski delavci za eno uro vzdržali dela.
Omeniti je treba, da se bodo pogajanja o ceni deli začela 2. junija.
Med najresnejšimi kandidati za super pravdnika je sodnik Borsellino
Spremembe v kazenskem postopku kot odgovor na umor Falconeja
RIM — Na včerajšnjem srečanju na pravosodnem ministrstvu, kjer so ob pravosodnem ministru Martelliju sodelovali še notranji minister Scotti, šef policije Parisi, odgovorna za Sisdi in Sismi Ram-poni ter Voci, komandant karabinjerjev general Viesti in odgovoren za protimafijsko direkcijo general Tavormina, so se dogovorili za vrsto zakonskih in upravnih ukrepov, ki naj bi povečali učinkovitost boja proti organiziranemu kriminalu. Ukrepe bodo predlagali v sprejem vladi, zadevajo pa spremembe novega sodnega postopka v zvezi s pridobivanjem dokazov, podaljšanjem maksimalnega roka za preliminarne preiskave s šestih mesecev na eno leto, večjo preiskovalno avtonomijo policije, nove predpise o zapornikih in o kaznovalni politiki.
To naj bi bil prvi odgovor vlade na pokol v Capaciju, kjer je mafija ubila sodnika Falconeja, njegovo ženo in tri spremljevalce. »Ta zločin se bo za mafijo na koncu izkazal kot najslabši posel v njeni zgodovini,« je bil odločen pravosodni minister Martelli. Na včerajšnjem srečanju so se tudi zavzeli za čim hitrejše imenovanje tako imenovanega super pravdnika in med najresnejšimi kandidati je včeraj minister Scotti ponovno omenil sodnika Borsellina (na sliki AP).
Iz ZDA pa je včeraj prišla vest, da se bodo v preiskavo o uboju Giovannija Falconeja in ostalih vključili tudi agenti FBI. V preiskavi sami pa zdaj državni prav-dnik iz Caltanissette Celesti preverja vse elemente, ki so jih v teh dneh zbrali karabinjerji in policisti na kraju atentata.
Occhettov recept za drugo preosnovo DSL po milanskem škandalu
Strožja pravila in lažji aparat
BOLOGNA - Takoj po padcu berlinskega zidu leta 1989 je v četrti Bolognina v Bologni tedanji sekretar KPI Achille Oc-chetto napovedal spremembo imena stranke in njeno preosnovo. Včeraj se je simbolično vrnil v isto četrt in isto strankino sekcijo, da bi napovedal drugo preosnovo DSL: moralno obnovitev stranke, ki se je v Milanu omadeževala s korupcijo.
V pogovoru z novinarji in nato med zboravanjem na glavnem trgu v Bologni je Occhetto poudaril, da milanski dogodki silijo DSL k neizprosni samokritiki, in podčrtal nujnost »druge strankine preosnove«. Po njegovem bo novi identikit DSL masovna stranka, ki je zakoreninjena v svetu dela in znanja ter v stalnem dialogu z gibanji, z lahko in gibljivo strukturo, z novimi pravili izbiranja vodilnih kadrov in z
znatno manjšim aparatom, ki naj ima manjšo težo s stranki.
Occhetto pa je pri tem ostro poudaril razliko med DSL in ostalimi strankami: DSL je bila omadeževana, vendar kot stranka ni sistemsko vezana na korupcijo. Potem ko je povabil zlasti Craxija in Ferlani j a, da bi tudi njuni stranki samokritično razmislili o dogajanju v Milanu, je Occhetto dejal, da bo vprašanje moralne neoporečnosti za DSL temeljna diskriminanta pri sklepanju zavezništev in oblikovanju programov na vseh ravneh.
Vprašanje zavezništev bo odločilnega pomena za oblikovanje nove vlade. Kakšno pot bodo ubrale stranke, bo najbrž nakazala že izvolitev novega predsednika zbornice, ki po prevzel mesto Oscarja Lui-gija Scalfara. Govori se o možnosti, da bi
zbornici predsedoval predstavnik DSL. KD je včeraj poudarila, da čaka na predloge drugih strank, ni pa izključila možnosti podpore predstavniku Occhettove stranke.
Preden oblikovana vlada pa bo morala KD tudi rešiti vprašanje tajnika, ki bo nadomestil odstopajočega Forlanija, saj ni misliti, da bi šla stranka relativne večine na pogajanja brez legitimiranega vodstva. Vprašanje pa je, koliko časa bo za to potrebno, saj med strujami ni soglasja o orga-nigramu novega vodstva.
Včeraj se je razširil tudi glas, da bo Ot-taviano Del Turco zapustil sindikat CGIL in se posvetil političnemu delu v PSI. Zvečer pa je CGIL demantirala govorice in poudarila, da bo Del Turco ostal s Trenti-nom za krmilom najmočnejšega italijanskega sindikata.
Med aretiranimi je tudi bivši socialistični deželni odobornik za socialno skrbstvo
Zaradi goljufij pri poklicnih tečajih ES v Milanu včeraj aretirali še sedem oseb
Jutri sporne volitve v„ Srbiji in Črni gori
MILAN — V okviru preiskave v zvezi z nepravilnostmi na tečajih za poklicno usposabljanje, ki jih financira Evropska skupnost, so v noči na petek aretirali še sedem oseb. Med njimi je tudi bivši lombardski deželni odbornik za socialno skrbstvo Michele Colucci (PSI), ki je zdaj načelnik socialistične svetovalske skupine v deželnem svetu, pred včerajšnjo aretacijo pa je že dobil jamstveno obvestilo tudi glede milanske preiskave o podkupninah, v zvezi s preiskavo o tečajih ES pa mu je bil tudi že izrečen ukrep o obveznem bivanju v njegovi hiši v Ruinu (Pavia).
Poleg Coluccija, ki je obtožen goljufije v obremenilnih okoliščinah, nezakonitega prisvajanja, zlorabe položaja v koristoljubne namene in dajanja lažnih izjav, so aretirali še Adriano Barani, ki je predsednica družbe Anapia in konzorcija Europa, ob tem pa je tudi upraviteljica podjetja Pragma Srl. V zaporu so končali še Michelangelo De Salvo, bivši upravitelj Ifp,
Nunzia Mennoia, bivša predsednica Acista, Francesco Giudici, predsednik Cfp, Antonio Duca, bivši generalni direktor Acista in Franco Giussani, predsednik Fincomasca. Vseh sedem so aretirali v njihovih stanovanjih, zaporne naloge pa je podpisal sodnik za preliminarno preiskavo Fabio Paparella.
Preiskava poteka že več kot leto dni in skuša pojasniti nepravilnosti na poklicnih tečajih, ki jih je s finančnti pomočjo ES organizirala Dežela Lombardija. Po mnenju preiskovalcev teh tečajev v nekaterih primerih sploh ni bilo in doslej so zbrali podatke, ki bremenijo 57 oseb. Med njimi so člani deželnega odbora iz let 1988 in 1989, javni funkcionarji, upravitelji podjetij. Za vse gredo obtožbe od nezakonitega prisvajanja do zahtevanja podkupnin, od kršenja zakona o financiranju strank do zlorabe uradnega položja, goljufije in lažnih izjav v obremenilnih okoliščinah. Preiskovalci pa zdaj obravnavajo še možnost, da bi nekatere od
osumljencev obtožili tudi združevanja v kriminalne namene.
V okviru milanske preiskave pa je včeraj odpadlo zaslišanje Maria Chiese, medtem ko je sodnik za preliminarne preiskave Ghitti odobril hišni pripor za bivšega sekretarja Ipab Carriero, ki se je »skesal« in se odločil, da s sredstvi s svojega računa v Švici skuša vsaj deloma povrniti škodo. Hišni pripor pa je bil dodeljen tudi bivšemu generalnemu direktorju Ipab Francescu Scuderiju.
Včeraj pa so dalj časa zasliševali tudi Luigija Granda, pomočnika pooblaščenega upravitelja Cogefar Enza Papija. Granda so najprej aretirali, nato pa izpustili na svobodo vendar z obvezo vsakodnevnega javljanja. Njegova vloga v celotni zadevi naj bi bila precej obrobna, na zaslišanje pa se je Grando včeraj javil na lastno pobudo, kot je to v četrtek storil tudi predsednik pokrajinske uprave iz Bergama Girani (KD), ki pa je bil nato aretiran.
BEOGRAD — Jutri bodo v Srbiji in Črni gori zvezne in lokalne volitve, ki potekajo v znamenju »zarote celega sveta proti Srbiji in Srbom«. Miloševiču se očitno zelo mudi, da bi dokazal še enkrat kot na zadnjih volitvah, da ima njegova socialistična stranka odločilno večino v mali Jugoslaviji. V ta scenarij je globoko zarezala izjava srbske pravoslavne cerkve, ki pravi, da se ne strinja z vodstvom v Beogradu in Podgorici in da ju ne podpira.
Sicer pa srbska Cerkev pripisuje glavno krivdo 50-letni komunistični diktaturi, katere neposredni nasledniki pa so prav Slobodan Miloševič in njegova garnitura, ki še naprej delajo po starih totalitarnih kalupih.
Sodniki zahtevali odobritev za postopek proti poslancem
MILAN — Včeraj popoldne so milanski sodniki poslanski zbornici poslali zahteve po odobritvi sodnega postopka proti poslancem Carlu Tognoliju (PSI), Paolu Pillitteriju (PSI), Antoniu Del Pen-ninu (PRI), Gianniju Cervettiju (DSL) in Renatu Massariju (prej PSDI, zdaj PSI), ki jih bremenijo vpletenosti v milanski škandal s podkupninami in so vsi že prejeli tudi jamstvena obvestila. Ločeno pa bo poslan zahtevek za nadaljevanje postopka proti senatorju Severinu Citaristiju (KD).
Bivša milanska župana Pillitteri in Tognoli (na sliki AP prvi na levi, drugi na desni) sta včeraj posredovala izjavi, v katerih zanikata kakršno koli vpletenost v škandal s podkupninami. Pillitteri je odločno zanikal tudi »namige, da naj bi imel bančne račune v Švici.« Minister Tognoli pa je v izjavi zapisal, da se počuti »žrtev nerazumljive in neupravičene ob-rekovalne kampanje« in še enkrat poudaril, da ni nikoli dobil nikakršnega denarja, ne bil seznanjen z domnevnimi računi v švicarskih bankah.
e Vojska ruši Sarajevo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
dal, da so dobili podatke, da je general Mladič osebno ukazal naj napadejo Predsedstvo BiH in republiški štab TO. Kot je poudaril Divjak, je Mladič večkrat ukazal, naj srbske enote okrepijo napade in popolnoma uničijo omenjeni poslopji ter ulico, v kateri je stanovanje predsednika Izetbegovi-ča, kot tudi vsa poslopja zgodovinskega pomena v Sarajevu. Prisluškovalne službe TO BiH so tudi, kot poročajo iz Sarajeva, pred začetkom silovitega nočnega napada na mesto, prestregle ukaz generala Mladiča, naj se začne sistematično uničevanje Sarajeva.
Čeprav je Sarajevo že včeraj zjutraj kazalo grozljivo podobo, saj skoraj ni pomembnejšega objekta v mestu, ki ne bi bil porušen, so očitno ponoreli poveljniki srbskih enot okrog poldneva ukazali nov silovit topniški napad na mesto. Eksplozije granat so odmevale po vsem mestu, tri granate pa so spet zadele porodnišnico, kjer so že v prejšnjih napadih umrli trije novorojenčki. Za zdaj ni podatkov o morebitnih novih žrtvah med novorojenčki in porodnicami. Poveljstvo štaba bosan-sko-hercegovske TO je že dopoldne zahtevalo splošno mobilizacijo v vseh sarajevskih občinah.
Spopadi so se včeraj razvneli tudi drugod po BiH. Na območju hercegovskih mest in občin so večkrat razglasili letalsko nevarnost, pa tudi splošno nevarnost v Mostarju, Čapljini, Čitluku in Širokem brij egu. Sočasno s Sarajevom je tudi Mostar od noči na petek stalno tarča silovitega topniškega napada iz vseh srbskih oporišč nad mestom. Presenetljiva novica je prišla včeraj iz Beograda, kjer je imel tiskovno konferenco zloglasni Željko Ražnjatovič Ar-kan (na sliki AP), komandant srbskih prostovoljskih enot, o katerem so agencije v začetku tedna poročale, da je bil ubit v Bratuncu in pokopan v Igalu. Vest o njegovi smrti je bila očitno del dobro načrtovane propagandne vojne, tako
Srbi zavračajo krivdo za pokol
Kamere sarajevske televizije, ki so bile po naključju v bližini kraja, kjer je razneslo nedolžne ljudi, ki so čakali v vrsti za kruh, so posnele enega najhujših prizorov v vojnih vihrah na Balkanu. V ulici, ki se nahaja precej stran od sedeža RTV in ni širša od nekaj met-roVj je odjeknila strahovita eksplozija.
Človek se nehote vpraša, s kom je živel zadnjih petdeset let v Jugoslaviji?
Hrvaški informacijski viri so pripisali zločin srbski strani. Predsednik sarajevske skupščine občine Ilidža pa je povedal, da je zločin podoben požigu Reichstaga. Bil naj bi povod za lov na srbske glave. Zločin je obsodil tudi srbski zunanji minister Jovanovič, ki je v bistvu ponovil, da Srbijo krivijo za vse - razen za nemire v Los Angelesu. Srbska vlada je poslala v Sarajevo 200 ton hrane.
Begunci iz Sarajeva govorijo, da mesarijo po mestu tudi hosovci - hrvaške enote Dobros-lava Parage. Tudi avstrijski zunanji minister je posredno potrdil nekaj podobnega, saj je namignil, da se boji, da »bi se v vojno BiH vmešale sosednje države«.
Srbska vlada bosanske republike pa je po nekaj dneh direktno obtožila za zločin notranjega ministra Bosne in Hercegovine. Trdi, da je bila ulica, kjer so kupovali nesrečniki kruh - minirana. Pri tem se opira tudi na informacije kirurgov: žrtve so bile najbolj prizadete po spodnjih delih telesa. Vlada omenja v obtožnici še nekatere druge reči: da je bila četrt, kamor je pripeljal tovornjak s kruhom, dve uri pred tem izpraznjena; da ni logično, da bi streljali s streh te četrti srbski ostrostrelci, ker ni pod nadzorom srbočetnikov itd.
Teritorialna obramba Bosne in Hercegovine trdi nasprotno. Za pokol so krivi srbočetniki in preostanki nekdanje JLA. Zato so teritorialci napadli tiste mestne vojašnice, v katerih so še vojaki. Britanska televizija je pokazala posne-
tek, kako kosijo zelene baretke vojake, ki hočejo iz vojašnic.
Iz Skopja, kjer se je mudil ruski zunanji minister, je prišla informacija, da je minister »takoj opozoril Beograd in Izetbegoviča, da se je zgodil zločin le nekaj ur potem, ko je Rusija zahtevala od vseh sprtih strani premirje. Nihče se ne bo igral z veliko Rusijo. Velika Rusija bo začela govoriti trši jezik«.
Po dolgem času je v diplomatski orbiti spet grozeč izraz - velika Rusija.
Kaj se pravzaprav dogaja v diplomatskem zakulisju? Pragmatični Američani so podprli Sarajevo, ker je bila Bosna in Hercegovina sprejeta v OZN na pritisk islamskih držav ? Zaradi vojne v Zalivu si mora Washington zvišati kredibilnost v islamskem svetu? Ali se lahko zgodi, da bi odigrala Rusija vlogo »policaja« na Balkanu? Kdo drugi naj bi vtikal glavo v ta slovanski Žakelj, ki je poln kač?
Zločin nad civilnim prebivalstvom je prekinil dogovarjanje treh bosansko-hercegovskih nacionalnih strank v Lizboni o tripartitnem soglasju v BiH.
Ce bo zdaj zaradi zunanjega pritiska počilo še v Srbiji - bo krvi še več. Vsi bodo poraženi: poleg agresivne Miloševičeve politike, tudi načela in vizije miroljubne svetovne in evropske diplomacije.
Toda ali sploh še obstaja kakšen drugačen izhod, razen koncentriranega pritiska na režim v Beogradu - se sprašujejo mnogi? Po Srbiji se plazi strah. Vsi se bojijo državljanske vojne na tleh Srbije. Direktorji velikih podjetij so zbegani. V skladiščih za blagovne rezerve zmanjkuje moke, olja in sladkorja. Letališče v Beogradu je opustelo. Podobno je bagdadskemu, preden so mednarodne vojaške sile kaznovale Irak zaradi okupacije Kuvajta. Srbska pravoslavna cerkve se je distancirala 'od be-
ograjskega režima. Od vsepovsod se oglašajo srbski libertatni razumniki, ki prosijo javna občila, naj osvetlijo svetovno javnost, da tri milijone Šumadincev ne participira na oblasti, da skoraj dva milijona prebivalcev Vojvodine noče imeti nič skupnega z Miloševičevo politiko agresivnega nacionalizma itd.
Z velikim intervjujem po radiu in televiziji se je pred volitvami za organe Zvezne republike Jugoslavije oglasil tudi Slobodan Miloševič. Poleg običajnega sprenevedenja, je prvič povedal nekaj novega: zdaj naj bi bilo menda jasno, zakaj je Srbija leta 1989 grobo prevzela oblast nad celotnim območjem svoje republike - »v nasprotnem bi predvidljiva razpustitev Jugoslavije vzela Srbom državo in domovino«.
Miloševič je še povedal, da bo Zvezna republika Jugoslavija v skladu z mednarodnimi normami skrbela za Srbe, ki so ostali izven meja nove državne tvorbe. Torej je odstopil od teze, da morajo živeti vsi Srbi v eni državi? Miloševičevi javni nastopi so vselej zmes moderne - neideološke - terminologije in huliganskih poenostavitev.
Miloševič se zanaša na pragmatične gospodarske interese, ki naj bi obstojali med novimi balkanskimi državami, ko minejo vojne vihre. Toda trgovinski ukrepi proti Srbiji, ki naj bi jih razglasila OZN, bodo vsem članicam OZN vsaj za nekaj časa onemogočili gospodarsko sodelovanje. To bo občutila celo Slovenija, ki se pragmatično zaveda izgube jugoslovanskega tržišča. Od tod bo kot članica OZN dobivala nekaj časa le še begunce. Zato je koristen in racionalen namig slovenskega zunanjega ministra Rupla, da bo Slovenija kot članica OZN in evropska država ponudila tudi svoj predlog za ureditev sporov v Bosni in Hercegovini - in na Balkanu? - ko potihne orožje.
Tako deluje zrela država.
MILAN MEDEN
pa bi se lahko ocenila tudi njegova včerajšnja izjava, da se čete, ki jim poveljuje, ne bojujejo v BiH. Iz Beograda se je včeraj oglasil tudi vodja bosanskohercegovskih Srbov in predsednik takoimeno-vane srbske republike BiH dr. Radovan Karadžič. Na tiskovni konferenci je, kot poročajo, dejal, da se lahko bosanskohercegovska kriza konča ali s političnimi pregovori, ali z nadaljevanjem konference o prihodnji ureditvi republike, ali pa z nadaljevanjem vojne in s porazom ene od sprtih strani-Po podatkih bosansko-herce-govskega kriznega štaba za zdravstvo je v zadnjih štiriindvajsetih urah na področju Mostarja, Zenice, Tuzle in Sarajeva umrlo dvajset ljudi, ranjenih pa je bilo 57-Tudi na Hrvaškem je bilo včeraj več izzivanj, s topništvom pa so srbske enote napadle Slavonski ih Bosanski brod, umikajoča se armada pa je hudo napadla tudi Dubrovnik. Granate so, kot poročajo, padale tudi na stari del mesta ter uničevale kulturne spomenike neprecenljive vrednosti. Med drugim so zadele tudi znameniti Stradun. Za zdaj ni podatkov 0 morebitnih žrtvah. (NIA)
V navzočnosti predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana
V Ljubljani včeraj slovesno . sprejeli potnike Sončnega vlaka
Dežela obljubila podjetjem rešitev
Ne bomo ostali brez avtobusov
Na kongresu FUEN
Brezigar
• ve •
o manjšim
LJUBLJANA Včeraj dopoldne je v Slovenijo z Dunaja pripeljal Sončni vlak, ki v okviru mednarodnega dobrodelnega poslanstva avstrijske katoliške in evangeličanske cerkve že trideset let vozi paraplegike in druge invalide po Evropi z namenom, da jim približa svet, iz katerega so zaradi bolezni odrinjeni.
Dobrodošlica vlaku se je pričela s plesom mažoretk ob. spremljavi godbe na pihala. Organizator letošnjega obiska Sončnega vlaka v Sloveniji je Republiški sekretariat Rdečega križa Slovenije, pokrovitelj pa predsednik Slovenije Milan Kučan. Pozdravne govore, prevajane v nemščino, so na ljubljanskem kolodvoru imeli Milan Kučan, nadškof Alojzij Šuštar, ljubljanski župan Jože Strgar in avstrijska veleposlanica Jutta Stefan Bastl. Slednja je povedala, da je sončni vlak prvi organizirani vlak v mladi državi, kar dokazuje, da je to država, kamor se mirno potuje. Milan Kučan je zaželel potnikom Sončnega
vlaka vse najboljše na »poti solidarnosti, ljubezni, prijateljstva in toplih človeških vezi«.
Sončni vlak je bil prvič v Sloveniji leta 1968. Takrat smo poleg Modrega vlaka imeli še en vlak s poslanstvom -Vlak bratstva i jedinstva. Povezoval je Slovence in Srbe v prijateljstvu, preizkušenem v drugi svetovni vojni, ko so Nemci in Avstrijci deportirali Slovence tudi v Srbijo, da bi »to deželo napravili spet nemško«.
Vlak z velikim napisom SONNEN-ZUG ter še z napisi DIE KATHOLIS-CHEN U EVANGELISCHEN KIRCHEN OSTERREICHS U KARITASVERBANDE IN CASINOS AUSTRIA je po končanem sprejemu na ljubljanskem kolodvoru, kjer je po zvočnikih odmevalo mnogo nemških besed, odpeljal v Koper in Izolo in se konec tedna vrača na Dunaj.
NEVA MIKLAVČIČ PREDAN
TRST — Vodstvo Anaca, deželnega združenja devetih podjetij, ki imajo v koncesiji avtobusne prevoze, je včeraj javilo, da ne bo za nedoločen čas prekinilo avtobusnih voženj, kakor je to več dni napovedovalo. To pa zaradi tega, ker se je deželna uprava obvezala, da bo razrešila vprašanje finančne stiske, ki je avtobusnim podjetjem narekovala grožnjo o zapori prometa, spričo katere bi nastale med delavstvom, študenti in podjetništvom sila hude težave.
Deželni odbornik za prometne zveze in prevoze Giancarlo Cruder je orisal deželni vladi nelahke razmere: avtobusna podjetja se ubadajo že nekaj let z režijskim primanjkljajem, medtem pa so se povečali stroški (tudi zaradi nove delovne pogodbe uslužbencev), zato zahtevajo podražitev vozovnic in abonmajev, čemur pa stanovske organizacije sindikatov odločno nasprotujejo. Odbornik Cruder si je pridržal pravico, da dovoli lažje povišanje tarif, obenem pa je pozval deželno vlado, naj poskrbi za poravnavo primanjkljajev, ki so jih izkazovale bilance avtobusnih podjetij v lanskem letu. Izvršna oblast je sklenila, da zadevo razreši ob priliki prihodnjih proračunskih sprememb. To je zaenkrat očitno zadovoljilo ANAC.
Danes v prostorih glasbene šole Vinka Vodopivca v Ajdovščini
Tekmovanje harmonikarjev
Na drevišnji reviji v Pliberku nastopijo tudi pevski zbori s Tržaškega
Drevi »Pesem ne pozna meja«
AJDOVŠČINA Danes bo v prostorih glasbene šole Vinka Vo-.dopivca v Ajdovščini drugo tekmovanje solistov in ansamblov harmonike v organizaciji Društva glasbenih pedagogov Primorske in Glasbene matice iz Trsta. Solisti bodo tekmovali v sedmih starostnih kategorijah od najmlajših letnika 1982 do starejših tja do letnika 1972 in še čez. Nastopajoči v prvih dveh kategorijah bodo morali poleg obvezne zaigrati še sno skladbo po lastni izbiri, nastopajo-
či v ostalih kategorijah pa poleg obvezne eno polifono skladbo in eno po lastni* izbiri. Vse skladbe bodo morali izvajati na pamet. Za ansamble so predvidene tri kategorije. V 8. bodo nastopili dui, trii in kvarteti, v 9. ansambli do 8 članov, v 10. pa ansambli z več kot osmimi člani. Harmonikarsko šolo GM iz Trsta bodo zastopali gojenci iz razredov prof. Eliane Zajec, ene pobudnic tega tekmovanja, in prof. Dorine Kante, (jk)
CELOVEC — V Pliberku na Koroškem se bo odvijala danes zvečer tradicionalna zborovska revija »Pesem ne pozna meja«.
Na reviji bodo nastopili, kakor je že običaj, pevski zbori in skupine iz zamejstva, to je iz Koroške in Fur-lanije-Julijske krajine, kakor tudi iz matične Slovenije. Koncert se izmenično odvija enkrat v zamejstvu, enkrat v
Sloveniji, tokrat pa je na vrsti avstrijska Koroška.
Na nocojšnji prireditvi bodo poleg gostiteljev (pevski zbor Foltej Hartman) nastopili še moški in dekliški zbor Vesna iz Križa, moški zbor Jezero iz Doberdoba, mešani zbor Primorec-Tabor (Opčine-Trebče), mešani zbor Svoboda II iz Trbovelj ter zbor Franc Zgonik iz Branika.
TRST — Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar se je udeležil včeraj v nemškem kraju Cottbus kongresa Federalistične unije evropskih etničnih skupnosti - FUEN, katere je ta stranka tudi članica. V svojem posegu je Brezigar kratko orisal položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Pri tem je poudaril, da so Slovenci po padcu komunističnih vladavin pričakovali odprtejši in razpoložljivejši odnos italijanske vlade in parlamenta do zakonske razrešitve vprašanja o globalni zaščiti slovenske manjšine. Namesto s pričakovano večjo odprtostjo pa se je morala narodnostna skupnost na žalost soočiti z vrsto negativnih dejanj, je nadaljeval predstavnik SSk in jih nekaj tudi navedel: vsebina Maccanicovega zakonskega predloga o manjšinski zaščiti, ki je celo glede na zdajšnje razmere omejujoča - če bodo tudi v novi zakonodajni dobi zavlačevali z odobritvijo organskega zaščitnega zakona, bo manjšina po Brezigarjevem zatrdilu prisiljena obrniti se na mednarodne pravne organizme; ravnanje tržaških Občine in Pokrajine ob odobritvi njunih statutov; delna razveljavitev statutov treh goriških občin, ki jih naseljujejo pretežno Slovenci, kar je ukrenil deželni nadzorni odbor; predlogi o volilni reformi, s katerimi naj bi izrinili Slovensko skupnost iz deželne skupščine; in nazadnje še urbanistični normativ za tržaški Kras, ki omejuje naravni razvoj vsega tega območja.
Tuje ime v Portorožu nadomestek identitete
PORTOROŽ — Če bi se kdo sprehajal skozi kraj in si ogledoval napise, imena, na gostinskih, trgovskih in drugih lokalih, kot na primer Pub, Sweet Way, De Profundis, TOP Line, M Line, Fancy, Mignon, Beltour, Spiaggia...., bi verjetno mislil, da v kakšni angleški koloniji, kjer je še čutiti romanski navdih. V resnici gre za imena lokalov sredi Portoroža. Ta tuja imena so dodobra razjezila nekatere Portorožane, ki so klicali novinarje, iskali pomoč na krajevni skupnosti, pa tudi krajevno glasilo Portorožan je problemu posvetilo uvodno razmišljanje portoroškega pravnika Dušana Puha, ki je tudi predsednik skupščine portoroške krajevne skupnosti. Ljudi najbolj zanima, zakaj se je pojavilo ime Spiaggia (gostinski obrat, picerija pri komunalni Plaži) in da bi to ime vendar moralo biti prevedeno. Če bi prevajanje imen bilo uzakonjeno, bi potemtakem morali prevajati tudi angleška imena in bi morali, denimo, prevesti tudi Sweet Way v Sladek način. Spiaggia bi v poplavi tujih eksotičnih imen, ki jih izbirajo portoroški podjetniki, bila pravzaprav še najmanj problematična oziroma sploh ne problematična, saj je bilo (in je še) portoroško kopališče za mnoge krajane res spiaggia. Najprej bi morali ločiti med imenom in javnim napisom; ta mora biti obvezno dvojezičen. Prav sporni lokal Spiaggia npr. ponuja tudi »spaghetti« in pozablja na špagete. Takih primerov nedoslednosti je še veliko. Poplava tuje zvenečih imen, s katerimi bi radi portoroški trgovci in gostinci ustvarili svetovljansko vzdušje, ima v resnici nasproten učinek. Dokazuje namreč, da ta kraj nima svoje identitete, da skuša v svoji majhnosti vsaj z imeni dokazati svojo veličino. To, da nek turistični kraj nima svoje identitete, zagotovo ne pomaga pri pridobivanju turistov. Takih umetno napihnjenih krajev je v svetu vse preveč in ljudje so jih siti.	BORIS ŠULIGOJ
			MIE
■■■1 ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT KMETIJSTVO			• , k
fiERE qoRiziA GORIŠKI SEJEM		Občina Tržič, Goriška pokrajina, Konzorcij industrijske cone v Tržiču ■■■:	
TRŽIČ • 83.-31. MAJ 1998
URNIK: ob delavnikih 16.00 - 20.00 - Ob sobotah in praznikih 10.00 - 21.00
LOŠINJ — Trijamborska ladja na 9rbu mesta Lošinj zgovorno pove, ba je mesto tesno povezano z morjem: na Lošinju so bili doma ladjarji ib mornarski kapitani, plovila iz bjegovih ladjedelnic so zlasti v mi-bulem stoletju plula na vseh morjih, tudi posadke so bile z Lošinja in s sosednjega Cresa, kjer so prav tako ^eli ladjedelnico (v obeh krajih sta sicer še danes ladjedelnici). Glavna gospodarska dejavnost na teh dveh kvarnerskih otokih pa je danes turi-zem. Ta se je v Malem Lošinju raz-vil že konec prejšnjega stoletja. Zaradi prijaznega podnebja so na Ma-lem Lošinju že pod Avstrijo letovali avstrijski petičneži. Turizem se je razvil še posebno po 2. svetovni voj-br in zlasti na obalah Istre, Dalmaci-ie in Črne Gore. Pred kakimi 20 leti s° v Malem in Velikem Lošinju ter ba Cresu preuredili stare hotele in zgradili cel kup novih. Arhitekti in Urbanisti so poskrbeli, da so te hotelske zgradbe "utopljene" v borove gozdičke, da ne kvarijo pogleda na Pokrajino. V hotelih Aurora, Vespe-ra, Bellevue in drugih v Malem Lo-tbju, Punti v Velem Lošinju, Kimen J} drugih v Cresu, v kampih, v potniških domovih in v številnih zasebnih sobah je prostora za 40.000 gostov, kar je več kot domačinov. V
Gostoljubni Lošinj vabi turiste
najboljših turističnih letih so tu zabeležili tudi do 2 milijona nočitev.
Turizem prinaša delo in zaslužek vsemu prebivalstvu teh krajev, tudi na bližnjih otočkih, - Unije, Susak, Ilovik in še vrsta manjših. Tudi na teh otokih v poletnih mesecih letujejo turisti, ki si želijo nekaj tednov pravega miru. Tudi tu pristajajo jadrnice, še zlasti tiste, ki so iz smeri Trsta in Benetk namenjene v Dalmacijo. Na Cresu in Lošinju ter drugih otokih je veliko vabljivih zalivčkov. V Malem Lošinju so že doslej sprejemali tudi do 200 ladij. Čisto novo marino so zgradili v mestu Cres. Tu je prostora za 470 plovil, tu so ustrezne naprave in delavnice.
Na goste pravzaprav čakajo tudi v hotelih. V teh je letos veliko prostora. To je razumljivo, saj so lanski neprijetni dogodki na ozemlju nekdanje Jugoslavije odvrnili turiste od teh krajev. Ta dvom se nadaljuje še sedaj, ker vojna v Bosni in v nekaterih predelih Hrvaške še traja. Res je, da so Istra in Kvarnerski otoki stotine kilometrov daleč od krajev, kjer poka, res pa je tudi, da v
drugih državah ne ločujejo med varnimi kraji na Hrvaškem. Za Nemca ali Angleža kot tudi za Italijana je vse to še vedno Jugoslavija, tja, kjer se streljajo, pa tujec ne bo šel. Prav zato se tisti, ki so na Lošinju in na Cresu, kot tudi v vsej Istri, odgovorni za turizem, nadejajo, da bi k njim letos prišlo vsaj nekaj turistov. Tujcem hočejo dopovedati, da pri njih vojne ni in da je tudi ni bilo. Zato se pojavljajo na raznih sejmih v Evropi. V Italiji so bili že v Milanu, Vicenzi, Vidmu, Padovi in Tržiču, nameravajo pa še v Trst in Bologno.
V Italiji ponujajo letovanje po res nizkih cenah. Dva primera: v hotelih Punta, Aurora, Vespera in Bellevue je v polni sezoni mogoče dobiti enotedenski polpenzion za 353.000 lir, v hotelu Kimen enodnevni polpenzion stane 36.000 lir. Turistom letos obljubljajo boljšo postrežbo, kar je tudi razumljivo. V načrtu imajo tudi hitre zveze s hidrogliser-jem med Trstom in Malim Lošinjem ter med njima in Benetkami. Iz Benetk so hidrogliserji že pripeljali prve turiste iz Veneta. Ti so domov odšli zadovoljni in obljubili, da se
vrnejo s prijatelji. Za pomorsko zvezo Mali Lošinj-Trst se zavzemata turistični ustanovi iz obeh krajev. Tržaški interes za takšno povezavo nam je obrazložil predsednik tukajšnje ustanove Taffaro, za stvar se zanimajo nekatere turistične agencije, med temi tudi tržaška Aurora. Štiri in pol ure vožnje bi bile potrebne za pot v eno smer. Hidrogliser naj bi začel z vožnjami v juniju. Porabili bi torej skoro enako časa, kot če bi potovali z avtomobilom. Med Brestovo in Porozino sedaj vozi samo en trajekt. V juniju naj bi na tej progi pluli trije trajekti. Sicer pa je na Čres in torej dalje na Lošinj mogoče priti tudi s trajektom, ki odpluje iz Val-biske na otoku Krku (tja je mogoče po mostu) in pripluje v Merag, nedaleč od mesta Cres.
Župan enotne občine Lošinj-Cres Hofmann in zastopniki podjetij Sun-čana Uvala, Lošinjska plovidba ter Cresanka in tudi zastopniki Unije Italijanov (ta se je ustanovila šele pred dvema letoma in ima 300 članov) pravijo, da imajo veliko zaupanje v prihod italijanskih turistov, za
katere sicer vedo, da gredo na pot samo v juliju in avgustu in da se za letovanje odločajo v zadnjem trenutku. Nemcev in Avstrijcev bo letos malo. Prav zaradi tega upajo tudi v turiste, ki lahko pridejo samo za nekaj dni ob koncu tedna. V poštev seveda pridejo predvsem ljudje iz FJK in Veneta/Seveda so na Lošinju dobrodošli tudi turisti iz Slovenije, ki so prejšnja leta zgradili vrsto počitniških hišic. Upajo tudi v potnike z ladjami, saj so prav zanje nanovo zgradili marino na Cresu.
Na Lošinju in na Cresu lahko ljubitelji kulture poleti poslušajo koncerte v stari cerkvi na Osoru. Zdaj preurejajo cerkev. Najbrž zaradi tega so odstranili kovinski tabli s hrvaškim in angleškim opisom več kot tisočletne zgodovine teh otokov - tabli ležita zapuščeni ob cerkvi. Ne bi bilo prav, da bi zaradi dveh zadnjih vrstic, kjer piše o zgodovinskem razvoju v zadnji polovici stoletja, tabli izginili. Prav . je, da se spomin ohrani, tudi zato, ker s tisto državo, kakršna je v Zagrebu bila v času druge svetovne vojne, ti otoki ne bi pripadli Hrvaški. In konec koncev je treba tudi s tem ohraniti spomin na škofa sosednjega Krka, Goričana dr. Antona Mahniča, ki je bil zaradi svojega narodnjaštva preganjan takoj po prvi svetovni vojni.
MARKO VVALTRITSCH
Pri pobudi sodelujeta tudi ZSKD in SKGZ
Več Slovencev podpisalo politično platformo ACLI
Nadja Filipčič, kandidatka Zelenih smejočega se sonca
Potrebno je uveljaviti večkulturnost in večjezičnost tržaškega prostora
Alojz Tul, Peter Močnik, Samo Pahor, Andrea VVehrenfennig, Bruna Spetič, Edi Bukavec, Marino Pečenik, Ravel Kodrič, Anamarija Kalc ter Nives Košuta so slovenski kandidati, ki so podpisali politično platformo Zbornice kulturnih združenj in organizacij, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom. Gre za dokument, ki obvezuje kandidate, da se bodo v primeru izvolitve prizadevali za demokratično soudeležbo državljanov pri vodenju uprav, za kvaliteto servisov, za zaščito teritorija, za sožitje in za pravice slovenske manjšine.
Kulturne organizacije in združenja (med njimi so tudi ZSKD, SKGZ, ACLI, Ustanova za širjenje slovenskega jezika, WWF, Skupnost Družina-Opčine, ARCI itd.) pozivajo svoje člane, da glasujejo oziroma oddajo preferenco kandidatom, ki so podpisali ta poziv. Poleg zgoraj omenjenih kandidatov so dokument podpisali še drugi predstavniki SKP, PSI, Demokratične zveze Trst za Evropo, Zelene liste smejočega se sonca, Zveze upokojencev, LpT in KD.
MOČNIK IN PETERLIN
POLEMIČNA DO PSI
Nosilec SSk za Občino Peter Močnik je na srečanju z volilci Vzhodnega Krasa rekel, da Krasu grozi vinkulacija parka, ki ga snuje komisija, kateri predseduje odbornik Carbone. »Taisti je na nedavni tiskovni konferenci izjavil, da se ne strinja z veliko občino, ki bi obsegala današnjo tržaško pokrajino, kot želi KD, ampak da bi prenesel pristojnosti raznih občin na pokrajinsko upravo. Prva odpira, po Carbonejevem mnenju, pot nevarnosti, da bi prišlo do zaščitnih zakonov za slovensko manjšino«. Stališče vidnega predstavnika PSI po Močnikovem mnenju ne potrebuje komentarja.
Kandidat za Pokrajino Ivan Peterlin pa poziva slovenske volilce, naj dobro razmislijo komu oddati svoj glas. »Ali so res vredni nagrade tisti Craxijevi privrženci, ki so že pred leti prepovedali slovenski pozdrav na Trgu Unita? So res vredni nagrade tisti, ki volilno kampanjo vodijo po dveh tirnicah, eno prirejeno za Slovence in eno za Italijane? Je nujno, da naš človek podpira razkol na levici in komu koristi to merjenje moči znotraj itak ošibljene slovenske levice?« Peterlin je prepričan, da se SSk predstavlja z zadostno ideološko širino in kot gibanje, v katerem se lahko istoveti vsak Slovenec.
BUKAVEC: OBČINA
GLUHA DO MANJŠINE
Slovenski neodvisni kandidat PSI Edi Bukavec je na Kolonkov-cu in v Križu obravnaval vprašanja, ki ležijo pri srcu slovenskemu prebivalstvu, kot so posegi na teritoriju in gradnje na kmetijskih površinah. Občinska uprava, je .podčrtal Bukavec, je bila doslej gluha in tudi nespoštljiva do pričakovanj Slovencev. Treba se bo potruditi za odločnejšo obrambo teritorija, saj so razni posegi doslej preveč prizadeli Slovence. »Za pozitivno rešitev številnih, zelo konkretnih vprašanj se bo Bukavec zavzemal, če bo izvoljen, saj nastopa kot sampostojen kandidat in bo zato v prvi vrsti ščitil interese slovenske narodnostne skupnosti«, piše v tiskovnem sporočilu slovenske komisije PSI.
UGLEDNA IMENA GIBANJA »RETE«
Gibanje »Rete«, ki sodeluje v Demokratični zvezi, napoveduje prihod vrste uglednih politikov. Danes ob 18.30 bo na Trgu sv. Antona govoril nekdanji turinski župan in danes poslanec Orlandove-ga gibanja Diego Novelli, v ponedeljek ob 17.30 pa bosta v hotelu Excelsior govorila poslanca Nan-do Dalla Chiesa in Alfredo Galas-so, ki je kot odvetnik zagovarjal civilne stranke na številnih procesih proti mafiji. Dalla Chiesa je sin ubitega generala in eden od
ustanoviteljev gibanja »Civilna družba«. V četrtek pa bo v Trstu vsedržavni voditelj »Rete« Leolu-ca Orlando.
LIBERTINI GOST TRŽAŠKE SKP
Danes ob 18. uri bo na Goldonijevem Trgu na temo »Izplačajte premično lestvico« govoril predsednik poslancev Stranke komunistične prenove Lucio Libertini. V Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija bo danes in jutri »Komunistični praznik«, na katerem bodo med drugim zbirali denarne prispevke za finansiranje volilne kampanje SKP. Jutri ob 18. uri bo govoril posl. Antonino Cuffaro.
KODRIČ IN KOŠUTOVA V DOMU PRI SV. ANI
Predsinočnjim so odprli prenovljene prostore Ljudskega doma pri Sv. Ani, ki je posvečen mučenikom Rižarne. Slavnosti, na kateri je spregovoril tudi nekdanji generalni tajnik CGIL Pizzinato, sta se udeležila tudi slovenska kandidata na junijskih volitvah Nives Košuta in Ravel Kodrič. Slednji je ob tej priložnosti izrazil zadoščenje nad oživljanjem tega političnega središča Italijanov in Slovencev v tem okraju. Zavzel se je za dokončno ureditev spomenika NOB borcem iz tamkajšnjega področja. Rekel je, da se bo še zanimal za rešitev tega problema, ki ga je uspešno zastavil v pretekli mandatni dobi v sodelovanju s krajevnim odborom za postavitev tega spomenika.
Nadja Filipčič, kandidatka Zelene liste smejočega se sonca za tržaški občinski in pokrajinski svet, je v politiki še novinka. Kako bi lahko v čim bolj strnjeni obliki povzela glavne probleme Trsta?
Ne bi delala seznamov, saj so problemi Trsta več kot očitni. Združila bi jih pod skupnim imenovalcem nezadovoljive in nezavidljive kvalitete življenja in to za skoraj vse kategorije občanov. Pokazateljev je veliko: zaskrbljujoče naraščanje samomorov tako med mlajšimi kot starejšimi Tržačani, širjenje zasvojenosti z raznimi mamili: na Tržaškem je že okrog 2.000 narkomanov (lani jih je umrlo 15!),- veča se tudi potreba po psihiatrični pomoči. Tudi družbene konfliktualnosti ne manjka in to še posebno na področju nacionalnih odnosov, dovolj je, da pomislimo na nedavni papežev obisk. Iz takega vzdušja prav gotovo ne pomaga zaprtost dobrega dela Trsta do vsega, kar je drugačnega, novega, pomlajujočega. Slovenci in Italijani životarimo v tem provincialnem in konservativnem svetu drug ob drugem, vendar brez avtentičnega dialoga. Tudi zato, ker etnično ločevanje utrjuje oblastniške pozicije tako italijanskih kot slovenskih vodilnih strank, določenih lobijev ter »nacionalnih« hierarhij. Da je strankam veliko bolj pomembno ohranjanje in utrjevanje oblasti priča med drugim dejstvo, da se najprej dogovarjajo o morebitnih zavezništvih in torej o porazdelitvi stolčkov in šele nato o programih.
Ob nesporni ugotovitvi, da je slovenska manjšina zapostavljena, se postavlja vprašanje, če sama naredi dovolj za premagovanje etničnih ovir.
Nadja Filipčič
Temeljno izhodišče zelenih je, da obe skupnosti, predvsem pa politika, morata priznati večkulturnost in večjezičnost prostora kot dejstvo, kot pozitivno zgodovinsko in kulturno izročilo in kot naročilo za demokratično oblikovanje medskupin-skih odnosov. Takšna konstruktivna politika in kultura sožitja predpostavljata načelno priznavanje enakopravnosti in enakovrednosti vseh jezikov in kultur, uresničevanje ustavnih in osnovnih človeških pravic tudi na področju jezika in kulture, medsebojno spoštovanje in ustvarjalno koristenje kulturne in jezikovne raznolikosti v skupnem prostoru. Če naj opustim naštevanje pravic manjšine, so njene dolžnosti vsaj štiri: skrb za lastni jezik in kulturo, večini omogočati dostop do jezika in
Na pobudo krožka UDI-ZŽI so se včeraj srečale številne kandidatke
Moč žensk je
Ali lahko ženske v politiki - ne glede na strankarsko pripadnost - tvorno sodelujejo? Velika večina kandidatk, ki se potegujejo za izvolitev v pokrajinski, občinski in rajonske svete, je na vprašanje odgovorila pritrdilno in s svojega osebnega vidika povedala, pod kakšnimi pogoji je to mogoče. Priložnost za izmenjavo mnenj med kandidatkami različnih strank je včeraj ponudil krožek UDI-ZŽI »II caffe delle don-ne«, ki je priredil sicer množično obiskano srečanje kandidatk, med katerimi pa ni bilo (za razloge nismo zvedeli) predstavnic KD, LpT, SKP, SSk in nekaterih zelenih list, med prisotnimi tudi ni bilo slovenskih kandidatk. Med volilci je več kot polovica žensk, je uvodoma poudarila Maria Antonietta Gemellaro, ki je vodila soočanje, vendar pa že število kandidatk, še bolj pa odstotek izvoljenih nikakor ne odraža številčnega razmerja med moškimi in ženskami. V prejšnjem občinskem svetu je med 60 svetovalci bilo 10 žensk (ki so se med drugim tudi »prečno« povezale), v pokrajinskem pa na 24 le ena: glede na število kandidatk se razmerja med izvoljenimi verjetno ne-bodo bistveno popravila v žensko korist, je dejala M.A. Gemellaro, ki je tudi navedla, da je med kandidati za nov občinski svet žensk približno 23%, za pokrajinski pa vsega okrog 15 odstotkov.
v sodelovanju
Poudarjanje številčnih odnosov razkriva odločenost žensk, da razmerje vsaj nekoliko uravnovesijo: množičnejši vstop žensk v politično areno pa naj bi -po skoraj splošni oceni - prinesel tudi menjavo pravil igre. Ženske vstopajo v politiko, da bi kaj naredile, ne pa dobile (Laura Scelzo Persig-La Rete, Demokratična zveza), zato da bi spet uveljavile biološke, naravne ritme (Antonella Caroli-zelena v Demokratični zvezi), da bi ovrednotile jasnost besed in dejanj (Lea Castellano-PSI), da bi s skupnimi močmi marsikaj spremenile (Maria Clotilde Amadori Giuffrida-PRI), da bi s »prečno« povezavo porušile moško nadvlado (Ester Pacor-DSL, Demokratična zveza), da bi presegle splošno tržaško negibnost (Marina Vlach-PLI), da bi pregnale nestrpnost (Lucia Starace-PSI), da bi s skupnimi močmi udejanile željo po spremembah (Su-sanna Perazzi-PSI), da bi opozorile na realne probleme (Clara Boschi-PRI), da bi uveljavile »čisto politiko« (Alessia Rosolen-MSI), da bi se lahko izkazale kot konstruktivne in učinkovite upravij alke (Ariella Pittoni-PSI), da bi lahko rešile številne konkretne, vsakdanje probleme žensk (Petra Rudolf-PRI), da bi se uprle zastrašujočemu birokratskemu aparatu (Ma-risa Pallini-PLI), da bi bile »v službi« prebivalcev (Lina Marinelli-MSI), da bi učinkoviteje posegle v reševanje socialnih problemov (Luciana Simicich-PSI). (bip)
kulture, širše gledanje od lastnega vrtička in delovanje za skupno zgodovino ter večkulturno identiteto skupnega prostora. Naj omenim le en primer: prirejanje poletnih centrov in gledaliških predstav v Dijaškem domu, pri katerih sodelujejo slovenski in italijanski otroci, profesorji in starši. Tako lahko podiramo medsebojna nezaupanja.
Zeleni postavljate v ospredje svojega programa skrb za naravno okolje, v tem okviru ima Kraški park pomembno mesto.
Glede Kraškega parka je slišati veliko neresnic in neutemeljenih strahov. Ukrep naj bi nudil predvsem urbanistične in gospodarske inštrumente, s katerimi ovrednotiti potencialnosti naravnega bogastva, ki ga nudi Kras. Bil naj bi tudi sredstvo, da se ohranijo zgodovinske, etnične, kulturne in družbene značilnosti skupnosti, ki na njem živi. Ustanovitev je doslej zaustavil pasivni odpor pristojnih občin (izjema je le dolinska), kar ima za posledico, da je na področjih, kjer je predviden park, praktično onemogočena vsakršna dejavnost, kar je naravnost absurdno. Zeleni predlagamo čim prejšnjo ustanovitev upravnega telesa, v katerem naj bodo predstavniki občin, kmečkih združenj, naravovarstvenikov in univerzitetnih izvedencev. Prva naloga tega odbora mora-biti oblikovanje razvojnega plana, ki naj opredeli namembnost raznih zaščitenih območij. Žal mi je odmerjeno premalo prostora, da bi podrobneje obravnavala to vprašanje, zato vabim vse na javno srečanje, ki ga prav o parku prirejamo zeleni v sredo zvečer v openskem Prosvetnem domu.
Na osnovi dosedanjih volilnih rezultatov zelenih list med Slovenci, bi lahko sodili, da v slovensko manjšino ni prodrla zavest o pomenu zaščite okolja ...
Povsem očitno je, da onesnaženje in slabo upravljanje s teritorijem ne pozna meja: tako je tudi s čutom o varstvu okolja med Slovenci. Nacionalni predznak ni preprečil v Sloveniji, da bi postala ena od najbolj onesnaženih evropskih regij, prav tako nam na Krasu ni uspelo preprečiti gradnje avtocest, območij za znanstvene raziskave, sinhrotronov, odlagališč in begunskih naselij. Problema torej ne bi nacionalno opredeljevala: v mestu je denimo volilo za zelene veliko več Slovencev, kot si mislimo, prav tako je tudi priznano dejstvo, da so zeleni edini novi politični subjekt v slovenskem svetu. Na Krasu, kjer je družbeno nadzorstvo tradicionalnih slovenskih organizacij močnejše, pa si zeleni težje ubirajo pot, čeprav moram poudariti, da se je glas za zelene na zadnjih političnih volitvah podvojil prav v najbolj »slovenskih« občinah in sekcijah. Gotovo pa bo držalo, da so prav tisti kmetje, ki še niso prodali vse živine in živijo od zemlje, najbolj prepričani v ekološko perspektivo teritorialnega razvoja. Kar pa bi si med Slovenci morali vsekakor priznati, je dejstvo, da gradbena špekulacija ni nič manj špekulant-ska, če prihaja s slovenske strani.
Vprašanja zastavila B.P.
\C* Tn'ESr£
Danes, 30. t. m., ob 11.30 bo
v prostorih PD BARKOVLJEpredstavitev
SLOVENSKIH KANDIDATOV
DEMOKRATIČNE ZVEZE TRST ZA EVROPO
Prisoten bo: senator DARKO BRATINA
Vljudno vabljeni
Na Borznem trgu v sredo, 3. junija, ob 18.30
SLOVENSKI ANSAMBEL
AGROPOP
PRVIČ SREDI TRSTA
Z množično udeležbo dokažimo, da
TRST SMO TUDI Ml! (|§y
MLADINSKA SEKCIJA \	S
SLOVENSKE SKUPNOSTI
SLOVENSKA KOMPONENTA DSL


,\0 TR'Esre
%
V


/
. T«6'
prireja v ponedeljek, 1. junija, ob 20.30, v prostorih Zadruge Skala v Gropadi srečanje na temo:
AVTONOMIJA KRASA:
novi deželni zakon št. 16/92, vloga KGS, občin in drugih javnih ustanov.
Sodelujejo: MILOŠ BUDIN, IVO ŠIRCA, ANAMARIJA KALC, RAVEL KODRIČ, MITJA RACE.
V ponedeljek, 1. junija, ob 20.30 se bo Nives Košuta,
kandidatka za pokrajinski svet, srečala z volilci v prostorih sekcije DSL v Nabrežini.
PD Mačkolje vabi na
30. praznik češenj
danes, 30. maja: ob 17. uri odprtje kioskov, sledil bo ples z ansamblom
HAPPY DAV;
jutri, 31. maja: ob 15. uri odprtje kioskov; ob 18. uri nastop gojencev diatonične harmonike PD Venturini od Domja, sledil bo ples z ansamblom KRT
ponedeljek, 1. junija: ob 17. uri odprtje kioskov, sledil bo ples z ansamblom CALIFORNIA
Medtem ko so včeraj stavkali kovinarji
Odločitev o železarni preložena za dva tedna
Sindikati kovinarjev FIM-CISL, FIOM-CGIL in UILM so včeraj izvedli napovedano 4-urno splošno stavko, kateri so se pridružili tudi sindikati nekaterih drugih sektorjev, ki so tako izrazili protest zaradi ukinitve premične lestvice oziroma neizplačne majske draginjske doklade. Stavkajoči so se zbrali na Šetjakobskem trgu in s transparenti krenili proti središču mesta, kjer so imeli na Goldonijevem trgu krajše zborovanje z govorom deželnega sekretarja FIOM-CGIL VValdija Cata-lana (na sliki - foto Magajna).
Pozornost tržaških sindikalnih in gospodarskih krogov pa je bila medtem usmerjena tudi na dogajanja, ki so takorekoč bila usodno uro skedenj ske železarne. Včeraj so se namreč sestali delničarji družbe »Alti F orni e Ferriere di Servola«, ki bi bil morali odločati o povišanju družbene glavnice in v primeru negativnega izida v bistvu zapečatiti usodo skedenjskega obrata. K sreči so četrtkova mrzlična pogajanja to preprečila, tako da so se delničarji včeraj dogovorili, da bodo z dokončno odločitvijo počakali in omogočili dogovor med glavnima akterjema, javno finančno družbo Ilva in Pittinijem. Časa bo do 15. junija, ko se bo skupščina delničarjev znova sestala, predsednik Ilve Trauner pa je včeraj vendarle izjavil, da se družba ne namerava umakniti iz Trsta in da bo spoštovala sprejete obveze. Naj dodamo, da je bilo v preustroj železarne v zadnjih dveh letih vloženo že 220 milijard lir javnega in zasebnega kapitala, sedaj pa bi družba zaradi krize železarstva potrebovala še nadaljnjih 65 milijard, ki naj bi jih dobili z dvigom glavnice.
Na pobudo vseh slovenskih komponent
Solidarnostni odbor za pomoč beguncem iz BiH
Pretresljivi odmevi dramatičnih vojnih dogodkov v Bosni in Hercegovini so tudi naši javnosti segli globoko v zavest in sprožili vrsto solidarnostnih akcij, zlasti v pomoč tisočem beguncem, ki so pribežali v Slovenijo in tudi v našo deželo pred grozotami vojne vihre. V ta tok humanitarne pomoči se je vključil tudi Solidarnostni odbor, ki ga sestavljajo vse komponente zamejskega družbenega in političnega življenja in ki je nastal pred skoraj letom, ko je izbruhnila vojna v Sloveniji. Njegova takratna solidarnostna akcija je naletela na velik in občuten odmev med našimi ljudmi, ki so veliko prispevali za pomoč matični domovini. Z istim pozivom se danes obrača na širšo javnost za pomoč hudo preizkušenemu in prizadetemu prebivalstvu Bosne in Hercegovine, kar predstavlja posredno pomoč tudi sami Sloveniji, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom preštevilnih beguncev.
Solidarnostni odbor je v ta namen odprl tekoče račune v slovenskih tržaških bančnih zavodih pod nazivom »Pomoč beguncem iz BiH«. Zbrana denarna sredstva bodo predali Rdečemu križu Slovenije.
Finančne prispevke je mogoče nakazati na bančni tekoči račun št. 01.6944/50 na sedežih Tržaške kreditne banke v Trstu, pri Domju in v Rojanu ter na tekoča računa št. 10329 in št. 65457/1 pri openski oziroma pri nabrežinski Hranilnici in posojilnici.
V Zgoniku včeraj odprli 28. občinsko razstavo vin in nagradili zmagovalce
V	Zgoniku so včeraj odprli 28. občinsko razstavo vin, slovesnosti pa so se udeležili številni ugledni gostje, med katerimi so bili kar štirje župani okoliških občin: Cal-di, Colja, Pečenik in Primožič.
V	pozdravnem nagovoru je zgo-niški župan Miloš Budin pohvalil prizadevanja domačih vinogradnikov, ki so v zadnjih letih - tudi po zaslugi tehnoloških pripomočkov - napravili občuten kakovostni skok. Ustavil se je tudi pri širši problematiki, ki zadeva kraško območje, njegovo prebivalstvo in institucije. Dotaknil se je perečega vprašanja ureditve kraškega parka, ki naj bo v funkciji aktivnega razvoja tradicionalnih dejavnosti in ne le vinkulativni oziroma represivni instrument.
Tridnevna stavka tiskarskega osebja dnevnika D Piccolo
II Piccolo ne bo izšel še najmanj dva dni. Podjetniški svet družbe OTE, ki izdaja ta tržaški dnevnik, je namreč v četrtek proglasil tridnevno stavko, in sicer zato, ker se vodstvo podjetja na noben način noče pogajati o »zapolnitvi vrzeli v organiku, ki bi bilo potrebno za zagotovitev rednega izhajanja dnevnika«. Ob tem velja upoštevati, da restrukturacij ski načrt, ki ga je predstavilo vodstvo podjetja, predvideva odpust 44 tiskarjev.
Vodstvo podjetja pa je s svoje strani ostro obsodilo stavko in napovedalo, da se bo obrnilo na sodne oblasti, češ da je stavka neutemeljena in da je bila povrhu nepravilno oklicana.
Na pobudo krožka Istria predvidoma 29. junija v Miljah
Posvet o možnostih sodelovanja z Istro
»V Trstu bi nekateri hoteli Istro vojaško zasesti, drugi pa jo odkupiti. Mi nismo ne za eno ne za drugo, ampak za to, da bi razvili kar največje sodelovanje med našim mestom in istrskim zaledjem, pri čemer bi morali posebno ovrednotiti prisotnost in vlogo italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Prav izhajajoč iz takšne vizije, dajemo pobudo za prireditev posveta, ki naj na poglobljen način pretrese možnosti gospodarskega in drugačnega sodelovanja med Trstom in Istro.«
Tako je povedal predsednik krožka Istria Marino Vocci, ko je včeraj na tiskovni konferenci pri tržaškem sedežu tiskovne agencije ANSA predstavljal posvet na temo »Možna prihodnost za Istro: razvoj Istre in sodelovanje z (italijanskim, op.ur.) Severovzhodom«, ki bo predvidoma 29. junija v prostorih kulturnega centra Olimpia v Miljah. Na posvet so povabili najrazličnejše organizacije in ustanove z obeh strani meje, med njimi deželni upravi Furlanij e-Julij ske krajine in Veneta, trgovinske zbornice, Ustanovo za tržaško industrijsko cono, združenja industrij cev in obrtnikov, sindikate, Tržaško hranilnico itd., pa še Italijansko unijo, istrske žu-
pane, gospodarski zbornici iz Kopra in Pulja itd. »Na naše vabilo so nekateri že pozitivno odgovorili, kar dokazuje, da je naš predlog aktualen in da zanj vlada resnično zanimanje,« je pristavil Vocci.
Na tiskovni konferenci sta med drugimi izrazila podporo pobudi predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul in deželni odbornik za zunanje stike Gianfranco Carbone. Tremul je poudaril, da bi morala italijanska manjšina v Sloveniji in Hrvaški čim prej okrepiti svoje gospodarske strukture ter prevzeti vodilno vlogo v sodelovanju med tema državama in Italijo. Carbone se je s tem sicer strinjal, vendar je opozoril, da bo nakazano sodelovanje na gospodarskem in drugih področjih mogoče resnično razviti samo pod pogojem, če bo med temi državami zavladalo medsebojno zaupanje. Zdaj tega zaupanja ni, zlasti ne v primeru Hrvaške, kot pove na primer dejstvo, da je hrvaška vlada v teh dneh preprečila, da bi se razvil nek turistični projekt z italijansko soudeležbo na Brionih, in to zaradi bojazni pred morebitnimi »italijanskimi iredentističnim) skominami«.
SLOVENSKA SKUPNOST
vabi na naslednja srečanja:
DANES: JAVNO SREČANJE S KANDIDATI na pobudo zahodnokraške sekcije
v Soščevi hiši na Proseku ob 19. uri. Prisotni bodo:
Peter Močnik, Samo Pahor, Josip Pečenko in Ivan Peterlin.
PREDVOLILNO DRUŽABNO SREČANJE Mladinske sekcije Slovenske skupnosti,
ki vabi svoje člane, prijatelje in somišljenike v prostore Kmečkega turizma Just Škrlj v Saležu ob 20. uri. Prisotni bodo tudi mladi predstavniki političnih strank iz Slovenije.
V PONEDELJEK: Srečanje s slovenskim zunanjim ministrom dr. Demetrijem Ruplom na temo:
SLOVENIJA V SVETOVNEM ZBORU DRŽAV
Začetek ob 20. 30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v Trstu. Soprireditelj Dmštvo slovenskih izobražencev.
JAVNO SREČANJE S KANDIDATI na pobudo zahodnokraške sekcije
v Domu Alberta Sirka v Križu ob 20.30. Prisotni bodo: Peter Močnik, Samo Pahor, Josip Pečenko in Ivan Peterlin.
V TOREK: JAVNO SREČANJE Z IVANOM PETERLINOM
Pokrajinski in sekcijski tajnik bosta predstavila glavnega kandidata in program za upravne volitve. Začetek ob 20.30 v Športno-kulturnem centm Zgonik.
V SREDO: Razgovor s slovenskim obrambnim ministrom Janezom Janšo na temo: SLOVENCI IN VOJNA NA BALKANU
Začetek ob 18. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v Trstu.
EDI BUKAVEC VABI
Protifašistični boj, izročilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda in evropskega odporništva predstavljajo za našo skupnost temeljne vrednote, iz katerih izhajajo tudi danes prizadevanja ljudi za poštene in demokratične odnose v družbi.
Neodvisni kandidat za tržaški občinski svet Edi Bukavec vljudno vabi bivše aktiviste, partizane, invalide in druge udeležence NOB na tovariško srečanje, na katerem bo govor o teh vprašanjih in konkretnih problemih bivših udeležencev NOB.
Srečanje bo v ponedeljek, L junija, ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino v Ul. Petronio 4.
Slovenska komisija PSI
Jutri pri Domju proslava 10-letnice poimenovanja šole po Mari Samsa
V nedeljo popoldne (začetek ob 18. uri) bodo pri Domju proslavljali 10-letnico poimenovanja tamkajšnje osnovne šole po Mari Samsi, partizanski aktivistki, učiteljici, novinarki, pobudnici in dolgoletni glavni urednici otroške revije Galeb. Podobno kot ob tedanji priložnosti bo tudi tokrat pri tem dogodku prisotno domače KD Fran Venturini. Nedeljska prireditev bo torej izzvenela kot zaključni nastop osnovnošolcev in otrok iz vrtca, obenem pa bo to priložnost za koncert skupin, ki delujejo pod okriljem KD Fran Venturini. Poleg moškega pevskega zbora, ki ga vodi Ivan Tavčar, in otroškega zbora, za katerega skrbi Suzana Žerjal, se bodo predstavili tudi trije harmonikarji. Kulturni program bosta dopolnjevali razstavi ročnih del in fotografij o spomeniku Mare Samse, jubilejni slavnostni govor pa bo podal Lojze Abram, dolgoletni glavni urednik Galeba, (dam)
Poletni center v dijaškem domu
Poletno središče za slovenske in italijanske otroke, ki bo v dijaškem domu S. Kosovel sporoča, da je število vpisanih otrok zadostno za delovanje središča v vseh tednih. Vpisovanje se bo nadaljevalo vse do zapolnitve razpoložljivih mest.
Središče bo delovalo osem tednov, od 22. junija do 14. avgusta, in sicer od ponedeljka do petka. Glavna tema letošnjega središča bo »Šport v igri, igra v športu«. V sodelovanju s športnim združenjem Bor bodo v središču sodelovali tudi športni vaditelji.
Prenosni telefon kmalu v najem
Od 2. junija bo mogoče tudi v Trstu najeti prenosni telefon, in to celo za en sam dan. Telefone bo dajalo v najem tržaško predstavništvo podjetja PICK UP A PHONE, ki deluje že v 15 italijanskih mestih, najemniki pa bodo imeli na voljo vrsto ugodnosti: ob kateri koli uri bodo lahko klicali informativno centralo, na voljo jim bo telefonski zdravnik, hidravlik, elektrikar ipd. Tržaško predstavništvo podjetja PICK OP A PHONE vodi Alessan-dro Lupo v sodelovanju z družbo Key Tre, sedež pa ima v centru II Giulia.
Razglasili so najboljša vina na letošnji izvedbi in podelili zmagovalcem pokale in nagrade, ki so jih prispevali bančni zavodi, ustanove in podjetja. Za belo vino je veliko zlato odličje prejel Stanko Milič (Zgonik 34), zlato odličje je dobil Srečko Štolfa (Salež 46), srebrno odličje pa so podelili bratom Colja (Samatorca 20), Mariu Miliču (Repnič 39) in Miru Žigonu (Zgonik 36). Za teran pa so bili nagrajeni: Ivan Milič (Zgonik 4) z zlatim odličjem, medtem ko so srebrno odličje prejeli bratje Colja (Samatorca 20), Srečko Štolfa (Salež 46), Stanko Milič (Zgonik 34) in Miro Žigon (Zgonik 36).
Poleg trinajstih vzrocev razstavljenega vina, imajo obiskovalci v posebnem kiosku na voljo tudi sortirana vina oziroma vina z zaščitenim poreklom. Kioski in oder na prireditvenem prostoru imajo zelo čeden videz, saj jih krasi cvetje, ki ga je prispevala zadruga Cvetoči Trst iz Saleža.
Danes bosta na sporedu tekmovanji v balinanju in v igri med dvema ognjema, za ples pa bo zvečer igral ansambel Lojzeta Furlana, (bs)
Na sliki (foto Križmančič) trenutek z včerajšnjega odprtja občinske razstave vin v Zgoniku.
Na volilnih lepakih kandidata S. Pahorja psovka v slovenščini
»Izreden uspeh kandidature Sama Pahorja: nacionalistični desničarji so se odločili za rabo slovenskega jezika.« Tako trdi neodvisni kandidat SSk Samo Pahor in zadevo takole utemeljuje: v noči na četrtek so na številnih Pahorjevih volilnih lepakih prelepili priimek s papirnatim trakom, na katerem je slovenska beseda... ki je nam je decentnost ne dovoljuje objaviti. »Začeli so pač na ravni,« kometira prizadeti, »ki jo lahko pričakujemo od človeka, kateri se v pomanjkanju argumentov odloči za psovko.« Pahor je vsekakor povabil vse, ki so sodelovali pri tej »izvirni« pobudi, naj pridejo danes ob 16. uri v bar Rex, kjer jim bo profesor plačal pijačo...
Več kot dvesto Lonjercev, Kati-narcev in Podlonjercev - beremo v drugem tiskovnem sporočilu Sama Pahorja - je podpisalo prošnjo, naslovljeno na izrednega občinskega komisarja Ravallija, naj poskrbi za spoštovanje pravice do razglasov v slovenskem jeziku in do rabe slovenščine v odnosih z oblastmi. Zamisel - nadaljuje tiskovna nota - se je porodila po incidentih na volišču št. 214 na državni osnovni šoli Fran Milčinski ob zadnjih parlamentarnih volitvah 5. ni 6. aprila, včeraj pa je delegacija podpisnikov prošnjo izročila komisarju Ravalliju.
30. 5.1989	30. 5.1992
V naših srcih vedno živi naš dragi
Mirko Radovič
Ob 3. obletnici smrti se te spominjajo
VSI TVOJI
Nabrežina, 30. maja 1992
Občina Zgonik vas vljudno vabi na
XXVIII. RAZSTAVO IX POKUŠNJO DOMAČIH VIN
ki bo v Zgoniku 29., 30. in 31. maja 1992
DANES, 30. MAJA, ob 9. uri mednarodni balinarski turnir ŠK Kras za XIX. KRAŠKI POKAL - finale ob 18. uri; ob 17. uri turnir »medv dvema ognjema« za XII. KRAŠKI POKAL osnovnošolske mladine v ŠKC; ob 18. uri odprtje kioskov; od 21. do 1. ure ples na prostem ob zvokih ansambla LOJZE FURLAN.
JUTRI*, 31. MAJA, ob 10. uri EX TEMPORE za otroke; ob 14. uri SHINKAI KARATE CLUB - mednarodni pionirski turnir karateja za 3. POKAL ZGONIK v ŠKC v Zgoniku; ob 16. uri odprtje kioskov; ob 17. uri prikaz karateja in nagrajevanje; ob 19. uri koncert slovenskega kan-tavtorja ANDREJA ŠIFRERJA; od 21. do 24. ure ples na prostem ob zvokih ansambla HAPPY DAV.
RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA
Zagotovljen parkirni prostor.
gledališča
ROSSETTI
Jutri, ob 21. uri bo v gledališču Ros-setti zaključna prireditev gojencev Soci-eta Ginnastica Triestina s predstavo SAGGIO Dl FLASHDANCE.
Od 17. junija do 18. julija se bo v gledališču Rossetti odvijal FESTIVAL OPERETE. Že tradicionalno prireditev bodo otvorili z opereto ADDIO, GIOVI-NEZZA.
koncerti
VERDI
Simfonični maj
Danes ob 18. uri (red S) ponovitev koncerta pod vodstvom dirigenta Maxi-ma Šostakoviča. Nastopila bo sopranistka SUMI JO. Na programu G bere in Šoštakovič.
Jutri, ob 20.30 bo na sporedu izreden koncert pred zaprtjem gledališča Verdi zaradi popravil. Nastopil bo pianist KRVSTIAN ZIMERMAN. Na sporedu Brahms, Szymanowski in Chopin. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
Gledališče MIELA
Danes, ob 21. uri bo v gledališču Mie-la na sporedu ekratna izvedba koncerta, ki ga je pripravil Moni Ovadia CABA-RET VIDDISH. Z glasbenikom se bodo predstavili še Maurizio Deho (violina), Alfredo Lacosegliaz (bobni), Gian Pietro Marazza (harmonika), Cosimo Gallotta (kitara), Patrick No vara (oboa in klarinet), Mario Fragiacomo (tromba) in Ric-cardo Crotti (kontrabas).
V torek, 2. junija, ob 21. uri bo v gledališču Miela noč rock glasbe. Nastopile bodo skupine Zahar, Amy Denio, Wayne Horvitz & The President, Marilyn Cris-pell & Gerry Hemingway.
Evangeličansko-luteranska cerkev
Danes, ob 20.45 bo v organizaciji združenja Citta di Trieste koncert nabožne glasbe. Nastopila bosta zbor "Santa Maria Maggiore" iz Trsta in ženski zbor "G. Faure" iz Romansa.
razstave
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je na ogled XXX. Deželna krajinska razstava.
V	Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 je na ogled razstava MARCA MOSCHINIJA.
V	galeriji Cartesius je na ogled razstava ELENE TALLERI z naslovom »Bači e Abbracci«.
Milje - V Beneški hiši, Calle Oberdan 5, je še danes odprta razstava FRANCES-CA GARBELLIJA.
V	galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A je do 27. junija na ogled razstava GUIDA ANTONIJA.
V	galeriji "Antiche mura" - Tržič, Ul. Rosselli 20 - bo do 4. junija na ogled razstava Bogomile Doljak PESEM OLJKE, RUJA in GLADEŽA. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure ter ob nedeljah od
10.	do 13. in od 16. do 20. ure.
kino
ARISTON - 18.30, 20.20, 22.15 II mio pic-colo genio, r.-i. Jodie Poster.
EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 Rotta verso 1'ignoto, fant, i. VVilliam Shat-ner, Leonard Nimov.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 Niente baci sulla bocca, i. Phi-lippe Noiret.
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 II fantasma delVopera, i. Robert En-glund.
NAZIONALE II - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 II ladro di bambini, r. Gianni Amelio.
NAZIONALE III - 16.00, 18.50, 21.45 Con le migliori intenzioni, r. Ingmar Bergman.
NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.10,
22.15	Sette criminali e un bassotto, i.
John Candy, James Belushi, Ornella Muti.
GRATTACIELO - 18.30, 20.20, 22.15, Or-chidea selvaggia 2, □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 II padre della sposa, i. Steve Martin, Diane Keaton.
EDEN - 15.30, 22.10 Eva, massaia in ca-lore, pom, □ □
CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 II si-lenzio degli innocenti, i. Jodie Poster.
LUMIERE - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 Me-diterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono.
ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 Un medico, un uomo, i. VVilliam Hurt.
RADIO - 15.30, 21.30 Frenesia di piaceri bestiali, pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
DEKLIŠKI ZBOR DEVIN
vabi
NA JUBILEJNI KONCERT OB 20-LETNICI DELOVANJA
ki bo jutri, 31. t. m., ob 18. uri v stari štivanski cerkvi sv. Janeza Krstnika.
Danes stopita v zakonski stan
AMELJA in MARKO
Vse najboljše, polno razumevanja in ljubezni jima voščita
Direkcija ZTT in delovni kolektiv PD
V Banih in Orehovljah se veselimo AMELJA in MARKO danes se vzameta.
Zdravja in sreče jima želita družini
Hussu - Mozetič
Danes stopata na skupno življenjsko pot
TATJANA in IGOR
Vso srečo jima želijo
mama, papa, nona in nonj
Danes se na Repentabru vzameta naša TATJANA in njen IGOR
Novopečenima zakoncema voščimo vso srečo in da bi Tatjano pri opravljanju hišnih del Igor zabaval z »rimoniko«.
Kolegice in kolegi TKB
čestitke
IGOR RAKOVIČ in TATJANA KOMAR se danes vzameta. Da bi se vedno dobro razumela in rada imela jima želijo družina Rakovič, nona Fani in mali Manuel.
Danes se poročita TATJANA KOMAR in IGOR RAKOVIČ. Obilo sreče v nadaljnjem skupnem življenju jima želijo stric Edvin, teta Adrijana in David.
razna obvestila
Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina obvešča člane CGIL, da imajo možnost za prijavo dohodkov in izpolnitev obrazcev 740 v prostorih KD V. Vodnik v Dolini ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, v Borštu v srenjski hiši ob četrtkih od 16. do 18. ure.
Slovenska prosveta v Trstu se pridružuje akciji v korist beguncev iz Bosne in Hercegovine, za katero so dale pobudo slovenske organizacije na Tržaškem in Goriškem. Sporoča, da zbira v ta namen prispevke, ki jih bo izročila slovenski Caritas. Uradi Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 so odprti vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 13: ure, tel. 370846.
Sklad Mitja Čuk, Narodna ulica 126, prireja tudi letos poletno središče na Opčinah. Vpisovanje v ponedeljek, 3. avgusta 1992, informacije tel. 212289.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, prireja jutri, 31. t. m., za Barkovljane, člane in prijatelje PRAZNIK 50- IN 60-LETNI-KOV. Za informacije telefonirajte na št. 415797.
Kmetijska zadruga v Trstu vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v drugem sklicanju danes, 30. t. m., ob 18. uri v prostorih Kmetijske zadruge, Ul. Travnik 10.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec ter domači vinogradniki organizirajo v Hri-benci 6., 7. in 8. junija XXII. praznik vina. V soboto in nedeljo ples z ansamblom Taims, v nedeljo ob 18. uri koncert godbe na pihala s Proseka, v ponedeljek zaključni večer z ansamblom Happy Day.
izleti
Na Barbano se bodo podali 14. junija verniki Sv, Vincencija. Če želite se jim pridružiti kličite na tel. št. 947950 ■ ali 942728.
Društvo slovenskih upokojencev Trst
prireja v sredo, 17. junija, izlet na Brezje, Bled, Begunje in Vrbo. Vpisovanje 10. junija od 9. ure dalje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
SKUPNOST VRTNARJEV IN VINOGRADNIKOV UNION
vabi danes, 30., in jutri, 31. t. m., v Podlonjer na
14. RAJONSKO RAZSTAVO VIN
razne prireditve
Jutri, 31. t. m., ob prazniku 50- in 60-letnikov bosta nastopili v barko vij an-skem društvu, Ul. Cerreto 12, TONKA IN VANČA. Začetek ob 12. uri. Vabljeni vsi.
Pro Loco in prijatelji rajona Sv. Ivana organizirajo 1. MEDNARODNO SREČANJE GODB junija 1992. Prijave in vpisovanje na tel. št. (040) 368977 vsak dan, razen sobot in nedelj, od 17.30 do 18.30.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizetti 3 - vabi danes, 30. t. m., ob 18.30 na literarni večer. Časnikar in kritik JURIJ PALJK bo predstavil knjižne novosti letošnjega leta v zamejstvu. Vabljeni vsi, posebno maturanti.
Združenje partizanov - ANPI Prosek-Kontovel vabi na komemoracijo ob 48-letnici obešanja 10 talcev, ki bo jutri, 31. t. m., ob 11.30 pri spomeniku na travniku ob železniški postaji. Sodelovale bodo domače kulturne ustanove in godba Prosek. Govorila bosta člana izvršnega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na 14. rajonsko razstavo vin, ki bo v Ljudskem domu v Podlonjerju danes, 30., in jutri, 31. t. m. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in okusnimi jedmi. Oba večera glasba za ples.
Ob priliki koncerta koračnic po vaseh bo Godbeno društvo Nabrežina obiskalo v ponedeljek, 1. junija, ob 20.30 Šempolaj in v četrtek, 4. junija, ob 20.30 Praprot.
Župnija sv. Jerneja Apostola in MePZ Sv. Jernej z Opčin vabita na koncert v župni cerkvi na Opčinah jutri, 31. t. m., ob 20. uri. Sodelujejo: DPS Vesela pomlad, oktet Vrtnica iz Nove Gorice in MePZ Sv. Jernej.
KD Rdeča zvezda prireja v sredo, 3. junija, ob 20.30 večer za lovce v društvenih prostorih v Saležu. Predvajali bomo zanimiv film. Vabljeni.
Glasbena matica Trst vabi na naslednje ZAKLJUČNE AKADEMIJE, ki bodo v evangeličanski luteranski cerkvi na Trgu Panfili v Trstu ob 20.30 v sredo, 3. 6., v petek, 5. 6., v torek, 9. 6., v četrtek,
11.	6. in v petek, 12. 6. Vabljeni.
___________prispevki_________________
Ob tretji obletnici smrti Mirka Radoviča daruje žena Lida 100.000 lir za sekcijo Slovenske skupnosti Devin-Nabrežina in
50.000	lir za MPZ Igo Gruden.
Ob 11. obletnici smrti Danila Baše darujeta žena Lucia in hči Annamaria
15.000	lir za TPK Sirena, 15.000 lir za MePZ Milan Pertot in 15.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na gospo Ondino Sabadin darujeta Magda in Bogdan Stanič 10.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na drago teto Olgo Pertot darujeta Daša in Domen 30.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob drage Olge Pertot darujejo Olga Regent in družina Žitko 50.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Olge Pertot darujejo Stojan, Alma in Sandra Pertot
100.000	lir za pevski zbor M. Pertot.
Ob rojstnem dnevu (20.5.) preminulega predragega Sergija darujejo starši 50.000 lir za FC Primorje.
Ob praznovanju rojstnega jubeleja med sorodniki in prijatelji daruje Viktor Bogateč 50.000 lir za Združenje bivših deportirancev.
V	počastitev spomina pok. gospe Milene Lavrenčič daruje Minka Pahor 30.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Josipa Ferfoljo daruje Marica od Slovenca 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Josipa Ferfoljo darujejo Dolenčevi 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Maria Grudna darujejo Rogeljevi iz Šempolaj a 20.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na tov. Bruna Sulčiča in na tov. Rudija Košuto daruje Vida Gerlenc Menucci 15.000 lir za VZPI-ANPI Križ.
Namesto cvetja na grob Ondine Sker-gat por. Sabadin darujeta Adrijana in Stanko Škrinjar 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	počastitev spomina Marije Bogateč vd. Regent daruje Ivanka Regemnt
30.000	lir za ŠD Kontovel in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
šolske vesti
COŠ M. Samsa - Domjo/I. Trinko-Za-mejski - Ricmanje, vrtca Domjo in Ric-manje v sodelovanju s KD F. Venturini od Domja vabijo na zaključno prireditev in 10-letnico poimenovanja šole po Mari Samsi jutri, 31. maja, ob 18. uri na šolskem dvorišču pri Domju. V šolskih prostorih bo na ogled razstava ročnih del z urnikom: od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. V primeru slabega vremena bo prireditev v šolski telovadnici pri Domju.
Osnovna šola Albert Sirk in otroški vrtec iz Križa vabita na ogled razstave ročnih del in risb jutri, 31. t. m., od 9. do 13. in od 16. do 20. ure.
Osnovna šola Stanko Gruden Šempo-laj-Slivno vabi na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih šempolajske šole jutri, 31. t. m., od 10. do
12.	in od 17. do 20. ure.
Učenci osnovne šole Fran Milčinski na Katinari vabijo starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 30. t. m., ob 11. uri v šolskih prostorih.
__________mali oglasi________________
PEPI SANCIN (Šarnik) v Dolini je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Giuseppe Kukanja, Devinščina 1.
EVINA IN ZORAN sta odprla osmico v Ricmanjih.
APRILIA ETX 125, prevoženih 11.600 km, v dobrem stanju, prodam. Tel. (0481) 882024.
PRODAM iz družinskih razlogov trgovino z zelenjavo v okolici Trsta. Tel. na št. 828988 od 8. do 13. ure.
PROFESIONIST z ženo išče v najem majhno stanovanje ali hišo z uporabo vrta za poletne mesece v bližini Dutovelj ali Sežane do Lipice, po zmerni ceni. Ponudbe sprejema telefonska tajnica na št. (040) 212119.
PRODAM renault clio 1.4, letnik oktober 90. Tel. 214444 - Livio, v uradnih urah.
V NAJEM dajem prostore velike 130 kv. m v središču Opčin. Telefonirati ob urah obedov na št. 211385.
PRODAM ford escort sive barve, letnik 85, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel. na št. 723010.
PRODAM citroen AX10, julij 90, prevoženih 22.000 km. Tel. na št. (040) 213772.
PRODAM fiat 126, opravljen tehnični pregled marca 91, predelan motor, v dobrem stanju, 2.500.000 lir. Tel. 812309 v jutranjih urah.
20-LETNO dekle z dokončano trgovsko šolo in izpopolnjevalnim tečajem išče zaposlitev. Tel. na št. 830265.
MLAD PAR išče v najem majhno hišo ali stanovanje na Krasu. Tel. na št. 229234.
PRODAM po ugodni ceni prikolico (ru-lotko) knaus. Tel. (040) 882026.
PEKARNA ČOK na Opčinah išče vajenca. Tel. na št. 213645.
KUPIM staro intarzirano kraško skrinjo. Tel. na št. 211815.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu išče knjigi V. Bartola Lo-pez in Obiski pri slovenskih znanstvenikih, zbornik Dr. Klement Jug - veliki slovenski alpinist in knjigo 1. Krefta Spomini ljudskega agitatorja. Kdor jih želi odstopiti knjižnici, naj telefonira od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure na št. 635629.
DOBRO VPELJANO trgovino s sadjem in zelenjavo, z novo opremo, prodam. Tel. na št. 829963 po 20.30.
PRODAM majhno roulot graziella z verando po zelo ugodni ceni. Tel. na št. (040) 213282.
PODJETJE na področju elektronike išče sodelavca part-time dvakrat - trikrat tedensko. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Elektronika.
OPEL KADETT station vagon 1300, letnik 88, prevoženih 39.000 km, kovinske barve, v odličnem stanju, dodatno opremljen, prodam. Tel. (040) 569357.
MASAŽA: klasična, sprostilno-erotična. Telefon 0038/61 302294 od 9. do 20. ure, ob sobotah od 16. do 22. ure.
PRODAM zazidljivo parcelo 3500 kv. m v centru Kozine po ugodni ceni. Telefon 0038/61 727650 ali 738624.
NOVOFUNDLANCE, čistokrvne mladiče z rodovnikom prodam. Ogled in rezervacije Bojan Kutin, Slap ob Idrijci 53, tel. 0038/65 89014.
ODDAMO dvo- in štirisobni apartma v Bohinju po ugodni ceni. Telefon 0038/61 347989.
VIKEND hišo, udobno, blizu Planice oddam za počitnice ali za bivanje ob koncu tedna. Telefon 0038/64 85267.
menjalnica				29. 5. 1992	
TUJE VALUTE	FIXING : _ MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIX1NG 1 MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		. 1214,15	1180.	Švicarski frank		829,40	822.
Nemška marka ....	753,35	745. -	Avstrijski šiling		107,02	105,50
Francoski frank ...	.	224,35	221.	Norveška krona		193,30	190.—
Holandski florint .	668,80	662.	Švedska krona 		209,19	205.-
Belgijski frank		36,609	35,50	Portugalski eskudo .	9,099	8,—
Funt šterling		. 2213,40	2195.	Španska peseta 		12,081	11,30
Irski šterling		. 2015,25	1990.	Avstralski dolar		919,70	875.—
Danska krona		.	195,89	192.	Jugoslov. dinar 		—	
Grška drahma		6,302	5,50	ECU		1548,65	—
Kanadski dolar....	.	1007,30	975.	Slovenski tolar		—	14,—
Japonski jen 		9,461	9.	Hrvaški dinar		—	5,25
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 30. maja 1992
FERDINAND
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.15 - Luna vzide ob
3.44	in zatone ob 19.13.
Jutri, NEDELJA, 31. maja 1992
MARJA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.25 najnižja -59 cm, ob 9.53 najvišja 25 cm, ob
14.54	najnižja -15 cm, ob 20.56 najvišja 54 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,8 stopinje, zračni tlak 1012,2 mb pada, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 71-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Barbara Tenerelli, Martina Cercego, Elodia Predonzan, Michael Bogateč, Marco Bevilacgua.
UMRLI SO: 62-letni Giuseppe Novel, 70-letni Costante Bigolin, 78-letni Vin-cenzo Mongelli, 71-letni Vincenzo Te-deschi, 81-letni Federico Skulin.
OKLICI: trgovski agent Maurizio Gen-nari in natakarica Lydia Pichler, delavec Adriano Martinolich in pomočnica Anne Marie Benetti, mizar Walter Mario Lubi-ana in čistilka Laura Lubiana, tehnik Roberto Catalanotti in uradnica Carmelina Marinino, gozdni čuvaj Fulvio Innocenti in uradnica Alessandra Ramani, uradnik Roberto Bressan in maserka Giuliana Magri, elektrikar Massimiliano Marža in gospodinja Elisa Martino, prodajalec Walter Sottile in prodajalka Federica Gi-ovagnoli, odvetnik Renzo Degual in Uraniča Lorenza Ferrando, geometer Rosario Roberto Chiara in Solnica Rossella Stel-co, delavec Massimo Tin ta in delavka Susanna Orel, podčastnik Mario Furlani in uradnica. Marina Jurič, poslovni posrednik Carlo Mosco in uradnica Paola Zamar, šolnik Gianpietro Bortolussi in zdravnica Mariateresa Lughi, uradnik Ivo Grgič in univerzitetna študentka De-lia Sivitz, častnik Riccardo Del Corso in uradnica Carlotta De Negri Glavarino, uradnik Alvise Vendramin in prodajalka Licia Bortolot, funkcionar Fulvio Sbros-cia in funkcionar Gabriella Paletti, tehnik Stefano Travisan in uradnica Cristi-na Simon, elektromehanik Mauro Colla-rini in prevajalka Cinzia Iaboni, skladiščnik Maurizio Zolli in uradnica Nelly Romio, uradnik Ivo Sternad in uradnica Vesna Klemse, karabinjer Antonio Zana-boni in slaščičarka Paola Zucchet, uradnik Ronaldo Aparecido Pereira in Solnica Gabriella Cardillo Ciccione, izvedenec Alessandro Marzetti in v pričakovanju zaposlitve Jelena Miloševič, uradnik Gu-ido Dolermo in uradnica Patrizia Creva-tin.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 25., do nedelje, 31. maja 1992
Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Zavije).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija). Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
TEL. (040)281381

dn*&


Popusti do 25%
Koncert zbranih otroških in mladinskih zborov Primorske v Sežani
Prikaz skrbne priprave
Večjezično gledališče za podoživljanje baroka
V kulturnem domu »Srečka Kosovela« v Sežani je Združenje pevskih zborov Primorske organiziralo koncert zbranih otroških in mladinskih zborov Primorske. Nastopilo je deset zborov iz osnovnih šol iz Komna, Volč, Štanjela, Podnanosa, Šempetra, Dekanov, Ilirske Bistrice, Ajdovščine ter iz zamejstva - otroški zbor »A.M. Slomšek« iz Bazovice in mladinski zbor »Vesela pomlad« z Opčin.
Kakovostno povprečje je bilo dokaj zadovoljivo, bodisi v pogledu glasovne izobrazbe in pevske zglajenosti bodisi v pogledu in-terpretacijske prepričljivosti. V podrobnejšo obravnavo posameznih zborov se na tem mestu ne moremo spuščati, sicer pa je bilo več pripomb o pomanjkljivostih in tudi ugotovljenih dobrih izvedbah na posvetovanju neposredno po koncertu. Vendar moram posebej omeniti nekaj najboljših zborov, ki so pokazali skrbno pripravo in upadljivo muzikalno oblikovanje. Med otroškimi so: zbor iz Šempetra pod vodstvom Jasmine Gorjanc, zbor iz Štanjela, ki ga je pripravila Majda Zgonik in zbor iz Volč, ki ga vodi Klavdija Rot. Prvi: glasovno zglajen, pevsko ubran in homogen, interpretiranje smiselno, muzikalno občuteno, zgled vzdržanja napetosti dolgih tonov v procesu oblikovanja. Zborček, najmanjši z najmanjše šole v Dutovljah, je dosegel sorazmerno dokaj opazen volumen -z jasno izgovarjavo in ustrezno glasovno impostacijo ter pevsko disciplino; petje je odsevalo pristno otroško prisrčnost. Tudi zbor iz Volč je dosegel potrebno homogenost, v fraziranju je reliefen in v oblikovanju celote nazoren. Naj
dodam še zbor iz Dekanov, ki ga vodi Slavica Kleibencetel; ta je v visokih tonih v višjih dinamičnih stopnjah bil malce glasovno razpršen, vendar muzikalno v svojem plastičnem oblikovanju impresiven. Zbor iz Komna, ki ga vodi Miran Rustja, je bil solidno pripravljen, pel je skladno in ubrano, a še ne dovolj sproščeno; z nadaljnim delom bo gotovo pridobil na nazornejšem oblikovanju fraziranja in celotnega izražanja. Čeprav zbor iz Podnanosa ni bil vselej intonančno zanesljiv, smo vendarle po interpretativni plati lahko občutili pristni kreativni utrip. Dekliški zbor iz Ilirske Bistrice, ki ga vodi Marija Šlosar-Le-narčič, poznamo po ubranem, muzikalno prepričljivem interpretiranju s prejšnjih nastopov. Tokrat ni dosegel že poznane pevske zbranosti, vendar je bil v interpretiranju sprejemljiv. Zbor iz Bazovice potrebuje več glasovne priprave za bolj zlito in ubrano petje. Zbor z Opčin vodi neutrudni Franc Pohajač, katerega solid-
Društvo glasbenih pedagogov Primorske prireja danes (v soboto, 30. maja) 2. tekmovanje harmonikarskih solistov in ansamblov Primorske z obeh strani meje. Štirideset mladih glasbenikov iz Ajdovščine, Idrije, Postojne, Sežane, Tolmina in Trsta bo tekmovalo v desetih starostnih kategorijah. Največ udeležencev se je letos prijavilo iz šole Glasbene matice Trst - kar šestnajst. Takmovanje
no delo poznamo zelo dobro. Kar zadeva spored, mislim, da je bila Liparjeva priredba Jaz pa pojdem na Gorenjsko nekoliko pretežka. Lepo je zazvenela in prepričala Harejeva Kdo je Prešeren. Potrebno bi bilo zboru posvetiti več pozornosti pri glasovnem uglajeva-nju.
Najštevilnejši zbor iz Ajdovščine, ki ga vodi Marinka Šuštar, je razen pri Kogojevi pesmi (intonančno malce popustil) pokazal svojo že dobro poznano glasovno dovršenost in nazorno povednost. Akustično problematična dvorana je žal kar dušila volumen za ta prostor preštevilnega zbora pri izvajanju Brittnove Glorie, ki je bila izvrstno pripravljena in v di-rigentkinem konceptu jasno nakazana. Ta zbor tako po svoji glasovni dovršenosti kakor tudi po svoji umetniški sporočilnosti sodi med najboljše na Primorskem in tudi v splošnem med pomembnejše dejavnike na mladinskem pevskem področju. IVAN SILIč
bo potekalo od 9. do poznih popoldanskih ur v dvorani Glasbene šole Vinko Vodopivec v Ajdovščini. Kandidate bo ocenjevala komisija v sestavi: prof. A. Rojc (predsednik), prof. A. Zaveršnik, prof. C. Rojac in prof. E. Zajec. Koncert najboljših tekmovalcev in podelitev priznanj in nagrad bo na dvorcu Zemono pri Vipavi zvečer, ob 20. uri. Kot gost bo nastopil tudi tržaški harmonikar Corrado Rojac.
Kako se gledališka umetnost z odkrivanjem in ponazarjanjem žlahtnih kulturnih izročil preteklosti lahko vključuje v oblikovanje nove večjezične in večkulturne Evrope? Na to vprašanje skuša na svojstven in zanimiv način odgovoriti dunajska gledališka skupina »Kiskililla Theater« z gledališko glasbeno predstavo »Ogledalo metamorfoz«. V tem ogledalu naj bi se zrcalili miti in estetske stvaritve 17. stoletja, to je stoletja baročnih čudes z vso spektakularnostjo umetniškega pristopa in raznolikostjo estetskih ter znanstvenih izrazov in zanimanj. Vse to pa se bo izražalo z uporabo najrazličnejših evropskih jezikov, od latinščine do nemščine, francoščine, italijanščine, češčine in nekaterih drugih. Gre torej za večplastno, razvejano, raznoliko in seveda tudi večjezično, skratka baročno gledališko predstavo, v kateri ne bo težko prepoznati prav tako raznolik, dokaj zmeden in vrtoglav, v nekem smislu zatorej baročen način življenja sodobnega evropskega človeka, ki pa vendarle teži k neki sintezi.
»Ogledalo metamorfoz« bodo v ponedeljek uprizorili v gledališču Aguario v Rimu. To bo prva etapa dolge turneje, ki se bo dotaknila Dunaja, Prage in številnih drugih mest predrevolucionarne Evrope. Dramaturška obdelava dela je večročna in v njej se odraža različen kulturni (ne samo jezikovni) pristop ljudi različnih narodnosti. Tudi interpreti so nekako zbrani od vseh vetrov. Poleg avstrijskih igralcev nastopajo na primer Italijani Claudio De Maglio, Lino Sa-lemme in Maria Inversi, češkoslo-
vaška igralka Sabina Sekanikova, Francozinja Marii Van D er Broek itd. Režiser in scenograf predstave je Avstrijec Gernot Lechner. Njegova je tudi zamisel predstave, ki izkorišča vse oblike umetnosti in jih povezuje v neke vrste fantastično pravljico, ki je hkrati spektakularna in iluzorna, kot sta iluzorna življenje samo in gledališče v njem.
»Ogledalo metamorfoz« bo gledalcu omogočilo, da bo lahko vstopil na primer v Caravaggiovo delavnico in med njegove slike, ali pa na dom skladatelja Corelli-ja, ko se ukvarja s svojim »Con-certo grosso«, nato v laboratorij Keplerja, ko se napreza pred svojim daljnogledom itd. Vse te žive slike bo povezovala glasbena spremljava, kot izraz različnih kulturnih izkušenj. Ta »zmešnjava«, ki išče sintezo, pa bo vodila tako igralce kot gledalce znotraj in zunaj gledališča.
V Tržiču se izteka glasbeni festival
V Tržiču se te dni izteka mednarodni glasbeni festival »Donava - neka glasbena omika«. V torek, 2. junija bo na sporedu glasbena skupina Clemencic Consort z Dunaja, ki jo vodi Rene Clemencic, prihodnji petek bo nastopil nemški pianist Alexander Longuich, naslednji torek, 9. junija, pa znamenita sopranistka Gundula Jano-witz. Festival se bo zaključil v petek, 16. junija, z nastopom Simfoničnega orkestra slovenske radiotelevizije pod vodstvom Antona Nanuta.
Tekmovanje harmonikaijev Primorske
Tekmovanje bo v Ajdovščini. Največ tekmovalcev bo iz šole Glasbene matice iz Trsta
C

n rai 1____________________
6.55 Film
7.40	Dok.: Sodobni umetniki
8.00	Potni list za Evropo
8.45	TV film: II ballerino delle nuvole (kom.)
10.25	Nan.: Cuori senza eta
11.10	Aktualno: Vedrai, 11.40 Poročilo guvernerja Bance d' Italia Carla A. Ciampija
12.00	Dnevnik 1
12.05	Nan.: Su e giu per Be-verly Hills
12.35	Rubrika: Check-up
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Aktualno: Prizma
14.30	Šport: judo, 15.15 IP v rugbyju
16.45	Variete: Disney club
18.00	Kratke vesti
18.10	Izžrebanje lota
18.15	Rubrika o lepoti
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik in šport
20.40	Glasba: II canzoniere dellanno
22.55	Dnevnik
23.10	Posebnosti TG1
24.00	Dnevnik in vreme 0-30 Film: Grandi evasori
RAt 2______________
7.00	Nanizanke in risanke
8.30	Film: Piccolo lupo tra gli uomini (pust., SZ)
9.55	Dok.: Čudežno oko
10.25	Evropski dnevi
10.55	Nan.: Jackie e Mike
11.45	Kratke vesti
12.00	TG2 - Salviamo la Terra
12.10	Nanizanka: Medico alle Havvaii
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika o medicini in vremenska napoved
13.45	Film: Buddy Buddy
15.25	Izžrebanje lota
15.30	Kolesarstvo: 75. dirka po Italiji (7. etapa)
17.00	Šport: atletika, 17.50 Pole Position, 18.00 rubrika Girodivagando
18.15	Aktualno: Vedrai
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York, vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Assassini a Miami (krim., ZDA 1988, r. Dick Lowry, i. Ronny Cox, Bruce Greenvvood)
22.10	Aktualno: II coraggio di vivere (vodita Riccardo Bonacina, N. Di Bella), vmes (23.45) vesti, vreme, horoskop
0.30 Nočni šport
^ RAI 3	1
9.30	Aktualno: Videl boš vse, kar je RAI
10.00	Šport: balinanje
10.30	Variete: Izbor RAI 3 (vodi Marina Morgan)
11.30	Tenis: Open Francije
12.55	Avtomobilizem Fl: VN
Montecarla
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.40	Aktualno: Okolje Italija
15.15	Tenis: Open Francije
18.45	Rubrika Derby in vre-mennska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	TG3 Insieme
20.30	Film: Un uomo chiama-to cavallo (vestern, ZDA 1970, r. Elliot Silverste-in, i. Richard Harris, Ju-dith Anderson)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Diritto di re-plica (vodijo Sandro Paternostre, O. De Fornari, Fabio Fazio)
23.30	Dok.: I segreti di HolIy-wood
0.40 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved
1.05	Filmske novosti
1.15	Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste, Sat Sat
|~ fr- TV Slovenija 1	~[
8.20	Izbor: Angleščina - Fol-low me, 8.40 Radovedni Taček - Hrana, 8.55 Lonček kuhaj, 9.05 Klub klobuk, 11.00 Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	Tok Tok (pon.)
14.00	Večerni gost
14.55	Video strani
15.50	Napovednik
16.00	Tednik (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Film: Izziv za Robina Hooda (pust., VB 1968, i. Barrie Ingham)
19.00	Risanka
19.10	Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.30	Komu gori pod nogami?
21.35	Nad.: Zlata leta
22.25	Dnevnik, vreme, šport
22.50	Napovednik
22.55	Sova, vmes nanizanka Murphy Brown, nadaljevanka Hobotnica 4, film Dekle ni igračka (dram., ZDA 1986, i. Ro-sanna Arguette) ter variete Nočne ure
2.250 Video strani
|~(iP) TV Koper
12.50	Prodaja po TV
13.00	Nad.: Rayanovi
13.20	Agencija Rockford
14.10	Film: Premaganci (pust., ZDA 1953,i. J. Payne)
15.30	Dove il si suona
16.00	Otroški program
16.30	Film: Phynx (glas., ZDA 1969, i. M. Miller)
18.10	Globus
19.00	TV Dnevnik
19.25	Nabožna oddaja
19.35	Nad.: Rayanovi
20.45	Aktualno: Agora
22.25	TV Dnevnik
22.35	Film: Premaganci (i. John Payne, J. Sterling)
rif TV Slovenija 2
16.00	Sova, vmes nan. Pri Huxtalbovih in nad.
17.25	Da ne bi bolelo
17.45	Angleščina
18.00	Poglej in zadeni
18.30	Videomeh
19.00	Risanke: Kremenčkovi
19.30	TV Dnevnik BIH
20.15	Klasika
20.30	Film: Vesoljska brodolomca (fant., ZDA 1985)
22.15	Umetniški eksperimentalni program: Akcent
23.45	Video strani
CANALE 5	RETE 4		ITALIA 1	ODEON
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: I cingue del
guinto piano
9 00 Aktualno: Sabato 5, vmes II mondo del bebe, 10.45 Nonsolomoda, 11.15 An-teprima
11.50	Kviz: II pranzo e servito
12.40	Aktualno: Affari di fa-miglia
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Amici (vodi Lella Costa)
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Striscia la notizia
20.40	Variete: La corrida (vodi Corrado)
2J.00 Aktualno: Guerra e pace (vodi M. Costanzo)
24.00	Nočni dnevnik TG 5 0-15 Film: Gli uomini prefe-
riscono le bionde (kom., Z.DA 1953, r. Howard Hawks, i. Marilyn MOn-roe, Jane Russell)
2.00	Nočni spored
8.00	Nan.: L incredibile Hulk
8.55	Dober dan, prijateljica
9.00	Nadaljevanki: Una don-na in vendita, 9.30 General Hospital
10.10	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
11.10	Nad.: Marcellina
11.50	Otroški variete
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.45	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nadaljevanke: Maria,
14.55	Vendetta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini, 16.10 Tu sei il mio destino, 16.55 Cris-tal, 17.25 Febbre d amo-re, nato (17.50) vesti
18.00	Aktualno: Lui lei 1’altro
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Gloria, sola con-tro il mondo
20.30	Nan.: Detective Stryker -Una principessa da sal-vare (i. Burt Reynolds)
22.30	Film: Toto diabolicus (kom., It. 1962, r. Steno, i. Toto, R. Vianello)
0.40 Nad.: Sentieri
1.40	Nočni spred
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.30 Chips - Due corse speciali, 10.30 Magnum P.I. - Cartelli stradali (i. T. Selleck)
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.15	Nanizanka: Poliziotto a 4 zampe
14.45	Glasba: Michael Jackson
15.30	Glasba: TopVenti (vodi Emanuela Folliero)
16.30	Nanizanke: Il mio amico Ultraman - Doppia ado-zione, 17.00 A-Team,
18.00	MacGyver - Cac-ciatori senza scrupoli
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport in vreme
19.40	Kviz: II gioco dei 9
20.30	Nanizanka: Flash - Fuga
22.30
rity (dram., ZDA 1982, r. Lewis Teague, i. Tom Skerritt, M. Sarrazin)
0.30 Odprti studio in šport
1.00	Nočni spored
per non uccidere Film: Philadelphia Secu-
13.00	Risanke
13.30	Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera
14.00	Rubriki: Auto & Motori,
14.30	Auto & Motori Šport
15.00	Nanizanka: Navy
16.00	Variete: Fiori di zucca
16.15	Film: Aguila nera (pust.,
1946, i. Rosano Brazzi)
18.00	Šport: Emozioni nel blu
19.30	Risanke: He-Man
20.00	Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera
20.30	Film: Il Capitano di Cas-tiglia (pust., ZDA 1947, r. Henry King, i. Tyrone Power, Jean Peters)
23.00	Nanizanki: Nero Wolfe,
24.00	Serpico
1.00	Rubrika: Auto & Motori
TMC____________________
8.30	Nanizanka in risanka
9.30	Dok.: Prijateljska narava
10.00	Risanke: Popeye
10.15	Nanizanka: Societa a ir-responsabilita illimitata
11.00	Variete: Out-Officina
12.00	Variete: Piacere Italia (vodita W. De Angelis, Luigi Veronelli)
12.30	Rubrika o motorjih
13.30	Rubrika: Šport Show (vodi M. Šbardella), vmes tenis Open Francije
17.50	Avtomobilizem Fl: VN Montecarla
19.00	Šport: Mondocalcio
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Tornare per vivere (dram., Fr. 1985, r. Claude Lelouch, i. A. Girardot)
22.45	Aktualno: Srečanje
23.35	Film: Tintorera (dram., Meh. 1976, i. S. George)
1.15	Film: Nashville detective (vestern, ZDA 1979)
3.00	Aktualno: ČNN News
TELEFRIULI
15.00	Rubriki: Arcobaleno,
16.00	Parliamone
17.00	Nanizanka: Avventura
17.30	Nad.: White Florence
18.00	Rubrika: Črno belo
19.00	Večerne vesti
19.30	Športne vesti
20.00	Nan.: Adorabili creature
20.30	Film: Mare di sabbia (vojni, VB 1958)
22.15	Nanizanka: Avventura
22.45	Ijločne vesti
23.15	Čakajoč na polnoč
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Lahka glasba; 9.30 Zapisi o literatih; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: violinistka Tatjana Lipovšek, pianistka Nataša Lipovšek; 11.30 Roman: Mesto v zalivu (5. del);
11.45	Priljubljene melodije; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 12.30 Orkestri; 12.45 Glasnik kanalske doline; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Potpuri; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Evergre-eni; 16.00 Mi in glasba: Mladi pianisti G M; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran; 17.40 Potpuri; 18.00 Recital: Kako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede (S. Vuk); 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.30 Tako zveni nemščina; 10.00 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila;
19.45	Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 9.35 Bla bla radio; 11.00 Moped show; 11.30 Turistična poročila; 12.00 Souvenir d'ltaly; 12.30 Opol-dnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert;
16.30	Zamejska reportaža; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucia-nova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Mladinska redakcija; 15.00 Starinarnica; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti;
18.45	Pesmi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj.
Jutri obletnica edinega pokola z uradno znanimi krivci
Petovlje: dvajset let od atentata v tem primeru ni minilo zaman
Jutri poteka 20. obletnica atentata pri Petovljah, enega od prvih členov v verigi pokolov, ki so težko zaznamovali sedemdeseta leta v Italiji in doslej edinega med atentati, za katerega so bili ugotovljeni krivci in vloga, ki so jo pri tem imeli deli državnih aparatov. 31. maja 1972 je na pokrajinski cesti med Sovodnjami in Zagrajem blizu Petovelj eksplodiral peklenski stroj, ki so ga neofašistični teroristi podtaknili v fiat 500. V atentatu so bili ubiti trije karabinjerji, ki so jih zločinci po telefonu priklicali na kraj pokola: na cesti so obležali brigadir Antonio Ferraro in karabinjerja Donato Poveromo in Franco Dongio-vanni. Atentat je takrat hudo pretresel ne samo go-riško ampak vso vsedržavno javnost.
Bomba pa je poleg vala ogorčenja sprožila tudi lov na čarovnice. Polkovnik karabinjerjev Dino Min-garelli, ki je vodil preiskavo, njegovi sodelavci pa tudi pripadniki sodnega aparata in drugih državnih organov vključno s tajnimi službami, so začeli pripravljati svojo "uradno resnico". Najprej so ubrali rdečo sled, ki pa se je kmalu povsem razblinila. Kasneje so se spravili na šesterico povsem nedolžnih Goričanov, jih predstavili kot "pošasti" in jih z manipulirano preiskavo spravili najprej v zapor in nato na zatožno klop kot domnevne storilce strahovitega pokola.
Od tistega 31. maja, ko se je začelo vse to, mineva 20 let in z zadoščenjem lahko ugotavljamo, da enkrat toliko čas ni minil zaman. Na razliko od pokolov na Trgu Fontana, v Brescii, Bologni, Ustici, na vlakih in drugod, je tokrat dobršen del resnice le prišel tudi uradno, na dan. Odkriti so bili storilci atentata, člani videmske fašistične celice Ordine Nuovo Vincenzo Vinciguerra, Carlo Cicuttini in Ivano Boccaccio. Prvi
med njimi, ki je priznal krivdo, prestaja obsodbo na dosmrtno ječo. Cicuttini je prav tako bil obsojen a se je izneveril zaporu z begom v tujino, Boccaccio pa je bil ubit že kmalu po petoveljskem atentatu pri poskusu preusmeritve letala v Ronkah.
Nič manj pomembno kot odkrtije storilcev pa je tudi odkritje spletk in prikrivanj v režiji tajnih služb in izvedbi sodnih ter preiskovalnih aparatov, ki so namenoma prikrivali dokaze in potvarjali resnico o pokolu. Prav pred nekaj dnevi je kasacijsko sodišče dokončno potrdilo obsodbo generala Dina Mingarel-lija in polkovnika Antonina Chirica zaradi prikrivanja resnice med vodenjem preiskave o atentatu. Petovlje so tako edini primer v Italiji, ko je bil odkrit vsaj del ozadja strategije napetosti in ko so bili obsojeni vsaj nekateri med odgovornimi.
O tem je sinoči bil govor na javni razpravi, ki so jo ob obletnici atentata priredili v Zagraju. Na večeru, o katerem bomo objavili podrobnejše poročilo, so sodelovali beneški sodnik Felice Casson, ki nosi dober del zaslug za razkritje odgovornosti preiskovalcev pri prikrivanju storilcev atentata in tudi za odkritje organizacije Gladio in goriški odvetniki Battel-lo (ki je bil tudi član parlamentarne komisije o pokolih, katere predsednik Libero Gualtieri se ni mogel odzvati vabilu na srečanje) Bernot in Maniacco, ki so od vsega začetka veliko prispevali k odkrivanju resnice o pokolu.
Medtem ko je sinočnji večer bil priložnost za razmislek o pomenu in ozadju strategije napetosti v Italiji, bo jutri pred spomenikom na kraju atentata uradna komemoracija žrtev. Slovesnost, ki jo prirejajo karabinjerji, bo ob 9.30.
Udeleženci multimedialnega tečaja Kinoateljeja
Pridobljeno slovenščino so preizkusili na izpitu
V petek, 22. maja, so udeleženci celoletnega Multimedialnega tečaja slovenskega jezika pogumno polagali pismeni in ustni izpit pred "komisarjem" Filozofske fakultete v Ljubljani, prof. Mihaelom Bregantom. Posebno številni so bili (vsi se namreč k preizkušnji niso prijavili) pripadniki integracijskega tečaja, ki so pod mentorstvom prof. Irene Zuljan izpo-
Ob 48. obletnici nacističnega divjanja
Pri Peternelu so se v nedeljo poklonili spominu nedolžnih žrtev
Pri Peternelu v Goriških Brdih je bila prejšnjo nedeljo, na pobudo in v organizaciji ZB iz Nove Gorice in v sodelovanju s Krajevnim odborom ZB NOV Dobrovo ter pokrajinskim odborom VZPI ANPI za Goriško, komemoracija ob 48 -letnici zločinskega dejanja, ko se je nemški okupator znesel nad civilnim prebivalstvom.
Slabo vreme ni preprečilo, tudi, letos, množično udeležbo bivših partizanskih borcev s slovenske in italijanske strani meje. Na slovesnosti sta govorila predsednik družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Nova Gorica Peter Stres in bivši komisar divizije Garibaldi-Natisone Giovanni Padoan-Vanni. Govorila sta o tragičnem dogodku, do katerega je prišlo pred 48 leti pri Peternelu ter o aktualnih družbenopolitičnih razmerah ter o kriznih žariščih v bivši Jugoslaviji.
V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole Dobrovo, Briška godba na pihala in Moški pevski zbor s Kojskega ob častni straži enote teritorialne obrambe iz Nove Gorice.
Komemorativna svečanost je bila izpeljana s finančno in materialno pomočjo zavarovalnih skupnosti Croatia in Triglav, Primexa, MlP-a, Peciva, Mode Manufakture (vsi iz Nove Gorice) in KZ Goriška Brda Dobrovo, katerim se prireditelji iskreno zahvaljujejo.
Apel Občine za urejanje in opremo doma za ostarele
Prebivalci številnih krajev na Tržiškem so že doslej, ob različnih priložnostih izkazovali svojo solidarnost s prostovoljnimi denarnimi prispevki za opremljanje in vzdrževanje domov za ostarele in drugih struktur na področju skrbstva. Na ta čut solidarnosti zdaj apelira občinska uprava v Ronkah, ki dokončuje gradnjo in urejanje novega doma za ostarele. Dom bo nadomestil sedanje strukture v Škocjanu, Foljanu in Redi-pugli in bo tako postal povezovalno središče na teritoriju šestih občin. Občinska uprava je odprla na banki tekoči račun, kjer se bodo zbirali prostovoljni prispevki občanov, za ureditev in vzdrževanje
Prekopi grobov na pokopališču
Pred kratkim je občinska uprava z lepakom obvestila, o skorajšnjem začetku prekopavanja grobov v 4. polju desno, na glavnem pokopališču. Gre za posmrtne ostanke umrlih, oziroma pokopanih občanov med oktobrom 1980 in februarjem 1982. Prekope bodo predvidoma opravili v juniju. Sorodniki lahko zaprosijo za prenos posmrtnih ostanov v družinske grobove, oziroma v posebej urejene prostore na novem delu pokopališča. V nasprotnem primeru bodo posmrtne ostanke shranili v skupni kostnici.
Nagrobnike, ki jih ne bodo odstranili sorodniki - po predhodnem dovoljenju pristojnega občinskega urada - bo odstranila Občina in jih odpeljala na javno odlagališče.
Podrobnejša pojasnila nudijo v uradu občinske pogrebne službe.
Pevska skupina Sovodenjska dekleta prireja koncert ob svoji 10-letnici
Vokalna skupina Sovodenjska dekleta, ki jo od ustanovitve vodi Sonja Pelicon, praznuje letos 10-letnico delovanja. Obletnico bomo članice skupine primerno proslavile s celovečernim koncertom Cvetice prve, ki jih da pomlad..., ki bo jutri popoldne ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Koncert, katerega režijo si je prevzel gledališki igralec Janez Starina je splet naj boj uspelih in dekletom najbolj priljubljenih pesmi celotnega obdobja. Na večeru bodo sodelovali tudi nekateri člani moškega pevskega zbora Skala iz Gabrij pod vodstvom Rozine Konjedic, z njimi bomo dekleta zapela v mešani zasedbi tri pesmi. Na večer vabimo vse prijatelje, znance in ljubitelje petja.
Skupino, ki je v desetih letih sicer nekoliko spremenila prvotno sestavo, druži veselje do lepega petja, želja po napredovanju in prijateljstvo. Vadimo dvakrat tedensko v Kulturnem domu v Sovodnjah. Najbolj priljubljene so nam slovenske narodne pesmi, veliko pa imamo v repertoarju skladb goriškega skladatelja Stanka Jericija in tržaškega Ignacija Ote. Pesmi slednjih dveh smo dekleta izvajala na pevskem večeru Zapojmo pesem, leta 1990. V desetih letih se je zvrstilo okrog sedemdeset nastopov na raznih prireditvah in revijah, kot so Primorska poje, Sovodenjska poje, Srečanje oktetov Primorske v Ricmanjih, nekaj je bilo samostojnih koncertov, nekaj pa je bilo tudi pevskih večerov v sodelovanju z moškim zborom Skala iz Gabrij ter z oktetom Vrtnica in Nove Gorice. Odobravanje publike in topli aplavzi so nas spodbudili, da smo se odločile za jutrišnji samostojni pevski večer. (M.P.)
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
praznik špargljev
se nadaljuje danes, 30. in jutri, 31. maja
Sobota, 30. maja, ples z ansamblom "Prijatelji".
Nedelja, 31. maja, ob 19. uri nastop štandreškega mladinskega zbora in zbora Rupa-Peč. Društvo Podgora uprizori spevoigro "Za prazen nič", štandreška dramska skupina pa veseloigro "Obravnava". Sledi ples z ansamblom Souvenir.
NA VOLJO ODLIČNI ŠPARGLJI, DOMAČA JEDILA IN PIJAČA.
BOGAT SREČOLOV. DEL DOHODKOV SREČOLOVA BO NAMENJEN ZA POMOČ BEGUNCEM IZ BOSNE IN HERCEGOVINE.
Operetne
melodije
Kulturni dom Nova Gorica sporoča, da bo koncert (ki je bil napovedan za 25. maja in je nato odpadel) dne 2. junija, ob 20.30, v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. Predstavili se bodo najuspešnejši protagonisti Zagrebškega mestnega gledališča "Komedija" z večerom prijetnih operetnih melodij "Musical, mušica!". Na programu so med drugim znane melodije iz operet Grofica Marica, Mala Flo-ramy in Vesela vdova. Vstopnina je 300 SLT, informacije in rezervacije na upravi doma, tel. 25-608.
omenjenega doma. Zainteresirani se lahko že sedaj obrnejo na okenca goriške Hranilnice in na njeno podružnico v Ronkah (v Ul. Roma), ali pa na vsako drugo podružnico tega denarnega zavoda in zaprosijo, da položijo denarno vsoto na tekoči račun št. 9815/5. Pripisati morajo seveda namen.
Seja
v Doberdobu
Doberdobski občinski svet se bo ponovno sestal v ponedeljek, 1. junija, ob 18.30. Ratifikaciji odbo-rovih sklepov bo sledilo predsednikovo poročilo, nakar bodo na dnevnem redu vprašanja in interpelacije ter razprava o drugih občinskih ukrepih. Govor bo med drugim o spremembi statuta medobčinskega konzorcija za javne prevoze itd.
■ V župni cerkvi v Medei bo
drevi, ob 20.30 koncert zbora italijanske skupnost z Reke. Gostovanje sodi v okvir ustaljenih stikov med občino Medea in skupnostjo Italijanov na Reki.
Pismo uredništvu
Jelinčič naj zbere dokaze o LB
Po poročilu o zborovanju Zmaga Jelinčiča v Novi Gorici, smo od Ljubljanske banke prejeli naslednje:
V Primorskem dnevniku smo v sredo, 27. maja, prebrali poročilo novinarja Marjana Drobeža o zborovanju Zmaga Jelinčiča v Novi Gorici, na katerem je predstavil program svoje Slovenske nacionalne stranke.
Med ostalimi udarnimi izjavami smo videli v članku tudi nekaj globokih misli g. Jelinčiča na račun Ljubljanske banke in njenega vodstva.
Glede na resno nevarnost, ki preti Slovencem s strani zarotniške banke in njenih voditeljev pričakujemo od g. Jelinčiča, da čim-prej zbere in predstavi ustrezne dokaze o njenih nizkotnih nakanah.
Obenem pa izrabljamo priložnost, da stanovskemu kolegu zaželimo veliko poslovnega uspeha s Kranjsko hranilnico.
Ljubljanska banka d.d.
Ljubljana"
polnjevali ali na novo pridobivali materinščino. Bolj sramežljivi pa so bili "nadaljevalci" prof. Manje Mercina in "prvošolci" prof. Ksenije Ferjančič in prof. Nadje Velušček.
Po izpitni preizkušnji pa se bo danes šolsko leto multumedialcev zaključilo z družabnostjo. Tečajniki bodo namreč skupaj z mentorji proslavili zasluženi šolski uspeh z ekskurzijo na Vitovlje v Vipavski dolini in družabnostjo v šempaš-kem kmečkem turizmu. Kinoate-lje, organizator tečaja, kliče za sedaj nasvidenje v prihodnjem šolskem letu.
Na sliki (foto Marinčič) udeleženci Multimedialnega tečaja slovenščine med izpitno preizkušnjo
Solidarnostni odbor za pomoč beguncem sporoča, da je pri Kmečki banki odprt račun
št. 65250 "Solidarnostni sklad za begunce iz BiH".
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev
obvešča udeležence izleta v Rim, da bo avtobus v ponedeljek, 1. junija, odpeljal ob 5.30 s Travnika, preko Pod-gore, Štandreža in Sovodenj. Društvo priporoča točnost.
Družba se dobi v ponedeljek, 1. junija ob 19.30 na Placuti.
V Slovenskem dijaškem domu v Gorici zbirajo materialno pomoč za begunce iz Bosne in Hercegovine. Občani naj material, ki ga želijo darovati, prinesejo v dijaški dom vsak dan med 15. in 21. uro.
Sindikat slovenske šole obvešča interesente, ki se nameravajo udeležiti seminarja slovenskega jezika, kulture in literature, julija v Ljubljani, naj čimprej vložijo prošnjo pri odbornikih sindikata.
10. junija pa poteče rok za prijave na jesenski seminar za učitelje in profesorje v Bovcu.
kino
Gorica
VITTORIA 21.30 »Cape Fear — II pro-montorio della paura«.
CORSO 18.00-22.00 »I gladiatori della strada«.
VERDI 18.00-22.00 »II ladro di barabini«. Film nagrajen na festivalu v Cannesu.
Tržič
COMUNALE 18.30 - 21.00 »Grand Canyon«.
ENCELSIOR 17.30 - 22.00 »Beethoven«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Moja punca«. Ob 22. uri »Razpuščena«.
SVOBODA Šempeter Ni predstave. Jutri 18.00 »Hladen kot led«. Ob 20.00 »Razpuščena«.
DESKLE 20.00 »Ko sreča potrka na vrata«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Thea - Raštel 52 - tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - ul. E. Toti 52 - tel. 410701.
pogrebi
Danes, 10.30 Libera Merlo, iz splošne bolnišnice v Ločnik, 10.25 Sergio Visin-tin iz splošne bolnišnice v Gradišče, 12.30 Luciano Kosmač iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče.
Zamišlja si ga bivši minister za institucionalne reforme Antonio Maccanico
Gospodarsko veleministrstvo?
Podjetniški krogi predlagajo, naj bi ga vodil guverner Bankitalie Carlo Azeglio Ciampi
Na redni letni skupščini zavoda Banca dltalia
Danes govor Ciampija o napakah in slabostih
RIM — Združiti pristojnosti vseh treh finančnih ministrstev pod »eno samo vplivno režijo« in imenovati gospodarskega ministra, ki bi odgovarjal za prihodke, izdatke in ves državni proračun. To je recept, ki ga predlaga bivši minister za institucionalne reforme, senator Antonio Maccanico bodoči rimski vladi, to pa je po njegovem tudi edini način za resanacijo financ.
Maccanico se zavzema potemtakem za spojitev zakladnega, finančnega in proračunskega ministrstva v en sam resor, se pravi za nekakšno veleministrstvo. Če pa to ne bi bilo že v kratkem mogoče, naj bi po senatorjevem mnenju čimprej dobili vsaj proračunskega ministra, ki bi bil obenem tudi podpredsednik ministrskega sveta in v tem svoj st vu pooblaščen za usklajevanje celovite gospodarske politike. Takšnega ministra naj bi samostojno imenoval »močan in avtonomen« predsednik vlade; vse dosedanje koalicijske vlade so imele to slabost -pojasnjuje Maccanico - da jih niso sestavljali ministri, ki bi jih avtonomno določal premier, marveč ministri, ki so jih izbirala tajništva koalicijskih strank. "Superministra« za gospodarstvo naj bi torej določil politično nevezan ministrski, predsednik, kajti tajništva strank se ne bi mogla nikakor sporazumeti glede njegovega imena.
Po drugi strani pa utemeljuje Maccanico svoj predlog s potrebo, da se število ministrstev zredči: »Posebno v težkih časih, kot so današnji, bi morala biti vlada neke države vse bolj podobna komandni strukturi multinacionalke - na eni strani "line", na drugi "staff".« Line naj bi sestavljala maloštevilna, a važna ministrstva (pravosodje, zdravstvo, notranje in zunanje zadeve), staff pa vsa ministrstva brez listnice. In kdo naj bi vodil superminis-trstvo? Gospodarski oziroma podjetniški krogi predlagajo guvernerja Bance dltalia Carla Azeglia Ciampija.
RIM — Danes dopoldne bo redna skupščina emisijskega zavoda Banca d ltalia, na kateri bo guverner Carlo Azeglio Ciampi podal kritičen prerez finančno-gospo-darske slike v državi. Na skupščino je bilo vabljenih (z novinarji vred) 1.700 gostov, med katerimi bodo praktično vsi protagonisti italijanskega gospodarskega življenja, od bankirjev do javnih in zasebnih velepodjetnikov.
Guverner Bance dltalia bo spregovoril točno ob 10.30, govor pa bo neposredno prenašala televizija.
Letos je radovednost, kaj bo povedal in kaj ožigosal, toliko večja zaradi gospodarskih težav in nejasnih političnih razmer, saj je treba še izvoliti predsednika poslanske zbornice, predvsem pa izoblikovati novo vlado.
Vsebina Ciampijevega posega je kajpak ovita v popolno tajnost, vseeno pa ni prav posebno težko uganiti, o čem bo poročal: naraščanje državnega primanjkljaja in dolgov nasproti inozemstvu, problem spoštovanja obvez iz Maastrichta, realno ekonomsko stanje, ki veleva izhod iz šibke konjunkture in okrepitev konkurenčnosti, deficit 4.500 milijard lir v plačilni bilanci s tujino, problem cene dela oziroma dohodkovne politike, zaostalost Juga, težave z borzo, inflacija, stabilnost lire in poleg drugega tudi vprašanje, ali je italijanski bančni sistem sploh dovolj pripravljen na evropsko združitev 1. 1993.
Evropa se počasi oddaljuje
F. D. GAŠPERLIN
Prve dni julija se bodo sešli v Miinchnu na rednem letnem zasedanju državni poglavarji in predsedniki vlad sedmih industrijsko najbolj razvitih držav -Nemčije, Velike Britanije, Francije, Italije, Kanade, Japonske in Amerike - da bi izmerili pulz mednarodnemu ekonomsko-po-Utičnemu razvoju.
Gotovo bodo veliko besedi posvetili vnovičnem zagonu svetovnega gospodarstva, o katerem govorijo že dve leti zaman, za katerega pa je vendar napočil, kot vse kaže, pravi čas. Ameriška konjunktura se je začela namreč občutno zboljševa-d, to pa bi moralo povoljno učinkovati na svetovno industrijsko proizvodnjo in na mednarodno blagovno izmenjavo,' Posebno še, če bodo evropske in zunajevropske vlade znale ustrezno pritisniti na Tokio in -kolikor le mogoče - tudi na Bonn, naj zrahljata monetarne vajeti, s katerima že delj časa zadržujeta notranjo porabo.
In Italija? Apeninski polotok tvega izločitev iz tega ugodnejšega scenarija, ker državni primanjkljaj in javna zadolžitev -blizu 11 oziroma 107 odstotkov notranjega bruto proizvoda -strogo pogojujeta sleherno razvojno politiko. Država plačuje r)a to vse višje obresti, da bi dosegla od varčevalcev čim večje naložbe denarja v Bote, zaradi tega pa so postale obrestne stopnje stalen mnogokratnik že tako in tako visoke dinamike notranjih cen; to seveda potiska proizvajalne stroške do takšnih vrednosti, ki so strukturno navzkriž z vsako strategijo neinflacijskega razvoja gospodarstva.
Če se vse te okoliščine ne bodo prav kmalu obrnile na boba, bo začarani krog zagotovo Pahnil Italijo med drugoserij-ske države razvitega sveta in z-askrbljujoče zasenčil verodos-tojnost obveznosti, ki jih je sprejel Rim v Maastrichtu.
Polnopraven vstop v novo bvropo in konkurenčen nastop na njenem enotnem tržišču bo mpgoč edinole s takojšnjo likvidacijo inflacijskega surplusa, s korenitim oklestenjem javnega primanjkljaja, s potlačitvijo cene denarja in dela - vendar n.c na plečih manj premožnega delovnega sveta, kakor je najavil novi predsednik Confindus-ae Luigi Abete, pač pa z okrepitvijo in tehnološko posodobitvijo zdaleč neustreznih infras-ruktur in storitev.
Primanjkljaj v trgovinski bilanci Italije
RIM — Italijanska trgovinska bilanca je izkazovala v letošnjem aprilu 1.902 milijardi lir primanjkljaja nasproti deficitu 2.326 milijard lir v lanskem aprilu. V vseh prvih štirih mesecih tega leta pa je primanjkljaj v blagovni izmenjavi z inozemstvom dosegel 9.703 milijarde lir proti 8.796 milijardam lir v ustreznem razdobju preteklega leta.
Uvoz je aprila narasel za 0,5% v primerjavi z lanskim aprilom. Zlasti se je povečal uvoz vozil (za 32%) in posebno avtomobilov (2.152 milijard lir). Negativni bilančni saldo gre pripisati skoraj izključno energetskim proizvodom (1.648 milijard).
Izvoz se je v aprilu povečal za 3%. Največji porast je bil pri živilih ( + 25%), kemikalijah ( + 8%) in ko-vinsko-mehanskih proizvodih ( + 4%), pač pa je upadel izvoz tekstilnih izdelkov in oblačil.
V obdobju januar-april 1992 se je uvoz (80.303 milijarde) povzpel za 5,5%, medtem ko je izvoz (70.600 milijard) napredoval za 4,9%. K deficitu v višini 9.703 milijard lir je prispevala energetska postavka 6.863 milijard lir, dočim gre 2.840 milijard naprtiti drugim sektorjem.
V Ljubljani bo od torka sejem Lesma 92
LJUBLJANA — Dne 2. junija, bodo odprli na Gospodarskem razstavišču 20. mednarodni jubilejni sejem Lesma 92, ki bo trajal do 6. junija. Program sejma obsega lesnoob-delovalne stroje in naprave, orodja, repromateriale za lesarsko proizvodnjo, inženiring, projektiranje ter raziskovanje in komercialno-tehnič-ne predstave. Sejem Lesma je bil ustanovljen 1. 1955. Organizatorji sejma in razstavljale! so se v vseh letih doslej trudili, da bi sledili zahtevam časa in naglemu razvoju lesnopredelovalne industrije v svetu, omogočili čimboljše poslovne stike in izmenjavo dragocenih izkušenj med domačimi in tujimi proizvajalci ter prispevali svoj delež k hitremu tehničnemu in tehnološkemu razvoju te pomembne veje slovenskega gospodarstva. Na Lesmi bo 170 raz-stavljalcev iz 14 držav, od tega 62 iz Slovenije, 5 iz Hrvaške in eden celo iz BiH, drugi pa iz Avstrije, Italije, Belgije, Nemčije, Švice, Švedske, V. Britanije, Nizozemske, Francija, Japonske in ZDA. Sejem bo odprt od 9. do 18. ure (zadnji dan od 9. do 16. ure). Vstopnica 350 tolarjev - s popustom 150 tolarjev.

S figami v žepu
JOŽE PETROVČIČ
Vsaka vlada, ki se vtika v plače, ima zaradi tega težave. Navadno skuša z zadrževanjem plač vplivati na inflacijo, kajti plače in cene so med seboj povezane. Zadrževanje plač razburja zaposlene, ki se proti inflacijsko razvrednotenim plačam borijo tudi s stavkami. Takšen stavkovni val je Slovenijo zadnjič preplavil sredi zime. Ekonomisti pa jo kritizirajo, če dopušča, da se plače nekontrolirano povečujejo ali če jih poveča celo sama. Takšno negodovanje si je prislužila zdajšnja Drnovškova vlada, ki je dovolila, da se plače v šolstvu, zdravstvu in upravnih službah povečajo za skoraj 40 odstotkov.
Ekonomisti bi seveda veliko raje videli, da se plače ne bi povečale. Ves denar zanje namreč prihaja iz republiškega proračuna, kar pomeni, da ga bo treba zbrati pri davkoplačevalcih. Kritiki Drnovškove plačilne poteze -to pa so predvsem tisti, ki so do zdaj sedeli v vladi - trdijo celo, da v proračunu za te izdatke ni kritja in da bo zaradi tega za 500 milijonov mark primanjkljaja.
Povsem jasno je, da bo tolikšen dvig plač vplival na rast inflacije. Vlada ne ve, za koliko bodo šolniške, zdravniške in upravne plače prispevale k inflaciji, na tiskovni konferenci, ki je bila sklicana prav zaradi kritik, nanašajočih se na povečanje plač, pa tudi še niso znali pojasniti, kako bodo nevtralizirali udarec plačilne vzmeti. Morda bi zaradi tega lahko rekli, da se v novi vladi še ni izoblikovalo jasno stališče do t. i. delitvene politike. Toliko bolj, ker dvig plač Drnovškova vlada opravičuje z obljubami Peterletove vlade, ki se zapisanega v kolektivni pogodbi, sklenjeni lani septembra, ni nikoli držala.
Vsekakor je hotel Drnovšek na račun Peterletovih fig v žepu dobiti med šolniki, zdravniki in birokrati nekaj zaveznikov, ki jih bi še kako potreboval, če bo ho-
tel izpeljati tisto, kar je obljubljal: korenito zmanjševanje inflacije in kar se da hitro vzpostavitev konvertibilnega tolarja. Pot do teh dveh ciljev vodi samo skozi omejevanje in odrekanje na vseh ravneh. Ne dvigniti plač javnim službam, ki precej capljajo za plačami v gospodarstvu, in začeti z novimi restrikcijami, ki bodo morale močno prizadeti prav negospodarstvo, pa je podobno izganjanju hudiča z Belcebubom.
Drnovšek bo moral namreč vse javne službe skrčiti, če bo hotel pomagati gospodarstvu, kajti trdnega tolarja in stabilnega gospodarstva ni mogoče vzpostaviti ob tolikšnih državnih stroških. To resnico pove vsak, ki svetuje, kako povleči slovensko gospodarstvo iz recesije, malokdo pa ve, na kakšen način bi se dalo zmanjšati preveč razrasle javne službe, da bi si z odpuščanjem delavcev iz teh služb- sam ne skopal jame. Nizke plače in odpuščanje delavcev je vsekakor slabša možnost, kot pa je krčenje državnih služb ob nekoliko boljših plačah.
Ali drugače rečeno: zdaj, ko so plače popravljene, je malo manj priložnosti za splošen revolt, če misli Drnovšek resneje poseči na to področje. Napovedal pa je, da bo javne službe zmanjševal, in obljubil celo takojšnje pometanje pred vladnim pragom (ukinitev določenih ministrstev).
To zvitost je politična opozicija seveda takoj začutila in je ostro kritizirala vlado zaradi povišanja plač, poudarjajoč nesporno dejstvo, da pomenijo višje plače tudi višjo inflacijo. Vlada (Viktor Žakelj) odgovarja, da so to stari grehi in da mora vlada prav zaradi njih takoj v nova pogajanja za spremembo kolektivne pogodbe, češ da so plačne osnove v kolektivni pogodbi previsoke in da ne omogočajo »agresivne gospodarske politike«.
Šele pogajanja in naslednji (restriktivni) ukrepi bodo pokazali, kaj vlada zmore. Za zdaj kaže le pričakovano zvitost.
27 milijard lir za razmah obrti
TRST — Deželna vlada FJK bo nakazala obrtnikom preko ustanove ESA okoli 27 milijard lir. Predvsem gre za prispevke na račun kapitala v znesku okrog 10 milijard lir, za katere so obrtniki zaprosili do 31.12.1991 po deželnem zakonu št. 48. Osem milijard lir bodo podelili v obliki prispevkov za kritje režijskih stroškov, 2,5 milijarde pa so namenili prispevkom za leasinške operacije. Za razvoj obrti v hribih in gorah pojdeta 2 milijardi lir, z eno milijardo bodo finansirali tehnološke inovacije in servise za podjetja, 3 milijarde lir pa bodo porabili v obliki rednega prispevka ustanovi ESA za kritje njenih institucionalnih stroškov. Nazadnje je Dežela namenila 230 milijonov lir javnim in zasebnim ustanovam za manifestacije in druge pobude, ki lahko prispevajo k razmahu obrtniških dejavnosti.
hobles
S. p. a.
PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri
IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju
33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone) — Italija — Industrijska cona Tel. (0432) 727286 — Telex 450504 HOBLES I — Telefax (0432) 727321
•FARGO, FINE CHEMICALS	FARCOV10
	KEMIJA FARMACEVTIKA
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918	Filiala GORICA: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769
□	NOV DIREKTOR ABI. Za novega generalnega direktorja italijanskega bančniškega združenja ABI je bil imenovan včeraj Giuseppe Zadra, ki je pri Consobu zadolžen za borzna vprašanja.
□	DOLAR SE JE OŠIBIL. Na včerajšnjem fiksingu v Italiji je vrednost ameriškega dolarja upadla za skoraj 15 lir; zeleni bankovec je veljal 1.214,19 lire proti 1.228,325 lire predvčerajšnjim. Nasprotno pa se je okrepila nemška marka, ki se .je povzpela s četrtkovih 752,85 na 753,34 lire včeraj.
□	V BUDIMPEŠTI JE BILA delegacija obrtnikov iz dežele FJK. Vodil jo je deželni odbornik Pie-rantonio Rigo, v njej pa so bili predsednik ustanove ESA Fales-chini s podpredsednikom Ferran-tejem in predsednik deželnega Confartigianata ter Hunita Della Mora z generalnim tajnikom Luc-chetto (tudi pooblaščenim upraviteljem Artexa). Delegacija se je razgovarjala z vidnimi predstavniki državnega in privatnega gospodarstva na Madžarskem in dosegla z njimi tudi več pomembnih sporazumov o sodelovanju, ki jih bo odbornik Rigo predstavil danes ob 12. uri na tiskovni konferenci v Villi Ottoboni (Pordenon).
Jugoslavija (pogojno?) na Švedsko
NEVVPORT — Evropska skupnost ni zahtevala nobenih sankcij na športnem področju proti »Jugoslaviji«, zato se je UEFA po srečanju s FIFA odločila, da lahko »Jugoslavija« sodeluje na bližnjem evropskem nogometnem prvenstvu na Švedskem. Tako je povedal predsednik UEFA Len-nart Johansson, ki je pristavil, da so švedske oblasti, zadolžene za varnost, pripravljene sprejeti jugoslovansko reprezentanco. Vsekakor odločitev ni dokončna, ampak je pogojena z resolucijo, ki jo proučujejo Združeni narodi: če bi OZN zahteval izključitev Jugoslavije s športnih manifestacij, se bosta FIFA in UEFA znova sestali in proučili položaj. »Trenutno pa ima Jugoslavija vso pravico, da gre na evropsko prvenstvo,« je pojasnil Johansson, »ker je članica FIFA in UEFA, držala se je predvidenih pravil, a na drugi strani manjka kakršnakoli prepoved ES.«
Tako odločitev UEFA je bilo nekje pričakovati, saj se pri tem lahko sklicuje tudi na sedanji for-malno-pravni položaj Jugoslavije, ki ima med drugim še vedno svoj sedež v Združenih narodih. V športnem svetu radi poudarjajo, da je politiko treba ločiti od športa. Žal pa gre skoraj vedno za prazne fraze, v resnici politika pogojuje šport in ga sili, da zanjo caplja. Tokrat ni nič drugače, prav nasprotno, še bolj očitno je: evropska nogometna zveza si zapira oči pred novo stvarnostjo, pred vsem, kar se je v zadnjem letu dogajalo in se dogaja na tleh bivše Jugoslavije in čaka, kaj ji bodo rekli politiki.
Jugoslavija je razpadla, nekatere njene republike (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina) so bile priznane kot nove, samostojne, suverene države in sprejete v Združene narode. Druge na to priznanje še čakajo, in med temi sta tudi Srbija in Črna gora, ki sta se povezali v Zvezno republiko Jugoslavijo. Stališče UEFA in FIFA dejansko pomeni, da priznavata to novo, nepriznano državno tvorbo kot pravno naslednico Jugoslavije, čemur sta se Slovenija in Hrvaška od vsega začetka postavili po robu z utemeljitvijo, da imajo vse republike bivše Jugoslavije iste pravice in iste dolžnosti pri nasledstvenem procesu. Srbija in Črna gora sta se polastili bivših zveznih institucij in tudi Nogometne zveze. Z isto pravico pa bi lahko ostale republike, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija, zahtevale mesto na Švedskem: bivša reprezentanca je bila reprezentanca vseh in zato imajo vse isto pravico. Ali pa nobena, saj države, ki jo je predstavljala jugoslovanska reprezentanca, dejansko ni več.
V 6. etapi kolesarske dirke po Italiji
Mednarodno teniško prvenstvo Francije
Murain odbil vse napade
Izpadel še Lendl
SULMONA — Na včerajšnji 6. etapi kolesarske dirke po Italiji se je uveljavil Franco Vona, ki je na cilju prehitel rojaka Roberta Contija, Španec Indurain pa je suvereno odbil vse napade in ohranil roza majico. Zlasti napadalen je bil Chiappucci, ki je poskusil na vzponih in na spustih, Španec pa se ni pustil presenetiti, a Chiap-puccija so pustili na cedilu ne samo ostali Italijani (Chioccioli, Lelli, Giovannetti), ampak celo njegovi ekipni tovariši Pulnikov, Cardenas in Roscioli, kar bo verjetno izzvalo nekaj polemik. Najslabše pa se je etapa končala za Francoza Fignona, ki si je nabral več kot 9 minut zaostanka. Dejal je, da ni imel moči v nogah in bo odslej na razpolago Giovannettiju. Zato pa se je Gior-gio Furlan skoraj neopazno prebil kar na 2. mesto skupne lestvice.
Etapo, ki jji je grozilo, da jo prebivalci iz San Benedetta del Tronto prekinejo (protestirali so namreč, ker jim država ni zplačala 868 milijard lir za škodo, ki so jo imeli po aprilskih poplavah) se je najprej razživela po pobegu Molinarija, Canzonierija, Zaninija, Derniesa in Gouvenouva, ki so si nabrali tudi 8'25" prednosti, zatem pa na vzponu Maielletta, kjer je napadel Chiappucci, vendar ni presenetil roza majice. Zatem sta srečo poskusila Vona in Conti, spet je napadel tudi Chiappucci in spet je Indurain odgovoril. Sledil je poskus Faresina, Furlana in Herrere, ki sta prehitela skupino z roza majico in skušali dohiteti dvojico v vodstvu. Conti bi tudi dopustil, da ga dohiti Furlan, ki bi v sprintu imel največ možnosti, Vona pa ni popustil in je tudi prvi prišel skozi cilj.
VRSTNI RED: 1. Vona (It.), ki je 223 km (Porto S. Elpidio - Sulmona) prevozil v 6.23’09" s poprečno hitrostjo 34,921 km na uro; 2. Conti (It.) i.č.f 3. Furlan (It.) po 8"; 4. Faresin (It.) po 11"; 5. Herrera (Kol.) i.č.; 6. De Las Cuevas (Fr.); 7. Chi-
appucci (It.); 8. Arnould (Fr.); 9. Indurain (Šp.); 10. Jaskula (Pol.); 11. Bordonali (It.); 12. Cornillet (Fr.); 13. Giovannetti (It.); 14. Ampler (Nem.); 15. Boltes (Nem.), vsi po 2’33"; 38. Fignon (Fr.) po 9'38".
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Indurain (Šp.) v 21.47'48"; 2. Furlan (It.) po 30"; 3. Cuevas (Fr.) 48"; 4. Conti (It.) 59"; 5. Chiappucci (It.) 1'28"; 6. Giovannetti (It.) 2 07"; 7. Herrera (Kol.) 2'17"; 8. Chioccioli (It.) 2'28"; 9. Vona (It.) 2'31"; 10. Jaskula (Pol.) 2'45 ; 11. Hampsten (ZDA) 2'46"; 12. Lelli (It.) 2'49"; 13. Botarelli (It.) 2'50"; 14. Sierra (Ven.) 2'53"; 15. Tonkov (Rus.) 3'28"; 36. Fignon (Fr.) 9'55".
Ferrari ne zapušča formule ena
MONTECARLO — Ferrari ne bo opustila nastopanja v formuli ena. To je potrdil njen predsednik Luca di Montezemolo, potem ko so se v prejšnjih dneh začele širiti govorice, da bi zaradi slabih rezultatov ob koncu letošnje sezone lahko vzeli slovo. Dejal je tudi, da ne mislijo zamenjati svojih pilotov, Alesija in Capellija. Za neuspehe naj bi bilo v glavnem krivo slabo vodenje, saj so po smrti Ferrarija leta 1988 zamenjali štiri predsednike in štiri športne direktorje. Dobro pa jim gre od rok prodaja športnih avtomobilov in v prihodnjih dveh letih bodo predstavili tri nove modele.
Pregnolatova še v nezavesti
FERRARA — Dvajsetletna Solange Pregnolato, ki jo je med predsinočnjo prvo finalno tekmo evropskega prvenstva under 21 med Italijo in Švedsko v glavo zadela petarda, je še vedno v nezavesti. Ponoči so jo operirali, zdravnikom pa vliva nekaj upanja dejstvo, da se njeno zdravstveno stanje vsaj ni poslabšalo.
PARIZ — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije je izpadel še eden od »velikih«, Čehoslovak Ivan Lendl, ki je povsem nepričakovano izgubil proti Brazilcu Oncinsu, igralcu, ki je sicer pokopal Italijo na srečanju za Davisov pokal v kraju Maceid. Lendl očitno preživlja težak trenutek, kar je sam priznal, vendar računa, da si bo na VVimble-donu opomogel. Še zadnjega moškega zastopnika, Nargisa, je izgubila Italija. Nekaj izidov:
MOŠKI - 2. kolo: Oncins (Braz.) - Lendl (ČSFR) 3:6, 3:6, 6:3, 6:2^ 8:6; Edberg (Šve.) - Markuš (Arg.) 4:6, 7:6, 7:5, 4:6, 6:4; Kulti (Sve.) - Zillner (Nem.) 4:6, 6:1, 2:6, 7:6, 6:2; Perez (Urug.) -_Nargiso (It.) 4:6, 6:3, 6:7, 7:5, 8:6; Chang (ZDA) - Aurelio (Šp.) 6:3, 2:6, 6:3, 6:0; Krickstein (ZDA) - Washington (ZDA) 4:6, 5:7, 6:4, 7:6, 6:3; Steeb (Nem.) - Volkov (SND) 6:2, 6:4, 6:4; Čerkasov (SND) - Azar (Arg.) 5:7, 7:6, 6:1, 6:2; 3. kolo: Sam-pras (ZDA) - Gilbert (Fr.) 6:3, 6:2, 6:3; Costa (Šp.) - Ferreira (J.Afr.) 2:6, 6:2, 6:2, 6:2; Ivaniševič (Hrv.) - Larsson (Šve.) 6:7, 6:3, 6:1, 3:6, 9:7; Agassi (ZDA) - Prpič (Hrv.) 2:6, 6:4, 6:1, 7:6; Sanchez (Sp.) - Wuyts (Bel.) 6:0, 6:4, 7:6; Courier (ZDA) -Mancini (Arg.) 6:4, 6:2, 6:0.
ŽENSKE - 2. kolo: Ferrando (It.) - Bowes (ZDA) 6:4, 6:4; 3. kolo: Graf (Nem.) - Coetzer (J.Af.) 6:2, 6:1; Bollegraf (Niz.) - Maleeva-Fragniere (Švi.) 7:5, 6:2; Novotna (ČSFR) -Schultz (Niz.) 6:3, 6:4; Zvereva (SND) - M. Maleeva (Bol.) 6:4, 6:4; Sanchez (Šp.) - Wiesner (Av.) 6:3, 6:1; Date (Jap.) - Endo (Jap.) 6:3, 6:2.
Francoskega nogometnega pokala ne bodo podelili
PARIZ — Letos ne bodo podelili francoskega nogometnega pokala. Za ta korak so se odločili v znak žalovanja za tragedijo, ki se je pripetila na stadionu v Bastii.
Napadalec Hugo Zanchez zapustil Real Madrid
MADRID — Napadalec real Madrida Hugo Sanchez ne bo več igral za Real Madrid. Podisal je namreč dveletno pogodbo z mehiškim klubom America.
Po zadnjih tekmah na mednarodnem košarkarskem turnirju »Carlo Stefanel« v Trstu
Hrvaška potrdila premoč, napredek Italije
ITALIJA - GRČIJA 89:85 (44:33)
ITALIJA: Abbio 2 (1:5 za dva, 0 za tri); Gentile 6 (1:4, 0:2); Magnifico 12 (5:6); Rossini, Bosa 8 (4:8); Myers 2 (1:4); Pittis 25 (5:11, 1:2); Niccolai 8 (4:6, 0:3); Costa 9 (3:5); Cantarello 6 (3:5); Vianini 3 (1:4); Coldebella 8 (2:4); trener Gamba.
GRČIJA: Koronios 2 (0:1); Patavo-ukas 2; Vannakis 23 (9:11, 0:5); Milo-nas (0:1); Galakteros 3 (0:3, 1:2); Bou-douris 12 (3:3, 2:2); Angelidis 8 (3:4); Fasoulas 13 (3:6); Papadopoulos 1 (0:1); Cristodoulou 21 (5:10, 2:5).
PM: Italija 26:33, Grčija 24:41.
TRST — Ekipi sta po dveh večerih slabe igre končno predvajali boljšo košarko, zlasti v obrambi in pri zaključevanju na koš.
Večji del tekme je potekal v premoči domačinov, ki pa niso znali nikoli dokončno streti odpora nasprotnikov. Grki so večkrat zaostajali tudi za preko deset točk, s koši Cristodouloua in Vannakisa pa so v 30. minuti znižali zaostanek na same tri točke. Odtlej je italijanska postava tesno vodila, prav v zadnjih minutah pa so gostje imeli večkrat v rokah možnost za izenačenje. Prav
"leader" ekipe Vannakis je zapravil odlične priložnosti, Pittis in Coldebella pa sta dosegla odločilne proste mete za uspeh svoje ekipe.
"Azzurri" se bodo z isto postavo pripravili za turnir Akropolis, ki bo v Atenah od 6. junija dalje, v dvomu pa sta Iacopini in Rusconi, ki sta začasno težje poškodovana.
HRVAŠKA - ŠPANIJA	109:96
(61:47)
HRVAŠKA: Petrovič 31 (7:10, 5:8); Perasovič 9 (2:2, 1:1); MrsiČ 1; Ala-noviČ 8 (2:2, 1:1); Šarlija 4 (2:2); Vrankovič 10 (5:6); Cvijetičanin 13 (3:4, 1:1); Komazec 4 (0:1); Radja 22 (6:10); Naglič 7 (2:3, 0:2); trener Skansi. _
ŠPANIJA: Fernandez 13 (2:6, 1:2); Arcega 5 (0:1, 0:1); Bosh 10 (3:7, 1:3); Andreu 19 (8:11); Garcia (0:1); Mon-tero 7 (1:1, 1:2); Hansen 3 (1:1 za tri); Crespo 8 (3:6); Aldama 31 (12:16); Llopis; trener Miguel.
PM: Hrvaška 27:34, Španija 26:35. Hrvaška je ponovno dokazala, da spada med najboljše svetovne ekipe, saj je kljub okrnjeni postavi (brez »misterja« Evrope Kukoča in Taba-
ka) ter slabemu dnevu Komazeca in Vrankoviča, mirno in visoko premagala sicer nepopolno postavo Španije. Dražen Petrovič in Dino Radja sta povsem neustavljiva, prvi pri metu in asistencah, drugi pa v akcijah pod košema. Ob njih sta odlično igrala še Perasovič in Alanovič, ki je največje presenečenje tega turnirja. Hrvati se tokrat niso potrudili v obrambi, zlasti pod košema, kjer je gospodoval dolgi Aldama, v sredini drugega dela pa so zaigrali "zares" in tekme je bilo takoj konec.
KONČNI VRSTNI RED: Hrvaška 6, Italija 4, Španija 2, Grčija 0.
(Vanja Jogan)
Borac osvojil Mitropa Cup
FOGGIA — Borac iz Banja Luke je osvojil Mitropa Cup. V finalu je po streljanju 11-metrovk s 6:4 (1:1, 1:0) premagal Vasutas iz Budimpešte.
Dirka Iris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 11-15-10. Dobitnikov je bilo 2.186, prejeli pa bodo po 2.115.500 lir.
Mladinsko namiznoteniško DP
Kras in Bor Rinces igrata v polfinalu
PERUGIA — Z namiznoteniškega državnega prvenstva za mladinske kategorije v Perugii, kjer igrajo tudi zastopniki Krasa in Bora Rinces, prihajajo res razveseljive vesti. Po uspehu deklic, Kras nadaljuje s serijo zmag. Ekipa v sestavi Monika Radovič - Biserka Simoneta se je po zmagi s 3:0 proti Trevisu in Ouattromori (Sardinija) uvrstila v polfinale. Prav tako se je v polfinale prebila postava _Bora Rinces (Ana Bersan in Lara Possega), ki je Ferentino odpravila s 3:0, Cecino pa s 3:1. V tem dvoboju se je izkazala Ana Bersan, ki je v odločilni tekmi z 2:0 odpravila Pari-ettijevo, kandidatinjo za državno mladinsko reprezentanco, ki bo julija igrala na evropskem prvenstvu na Češkoslovaškem. Polfinalna para sta naslednja: Kras - Coccaglio ter Bor Rinces - San Marco Verona.
MATJAŽ ŠERCER
V 39. kolu v L slovenski nogometni ligi
Danes mali obalni derbi v Dekanih
Standrež: turnir, ki ni samo turnir...
KOPER — Zaradi prijateljske tekme med reprezentancama Šlovenije in Estonije (v sredo, 3. junija v Talinu) in nekajdnevnih priprav reprezentance na Brdu pri Kranju, bodo večina tekem 39. kola 1. slovenske nogometne lige odigrali že danes. Koper se bo ob 16.30 pomeril s Potrošnikom, ob 18. uri pa se bo pričel mali obalni derbi v Dekanih, kjer gostuje Belvedur Izola. Tekma bo predvsem prestižnega pomena, saj so Dekančani že izpadli, Izolčani pa so si zagotovili tretje mesto. Bolj zanimivo bo na Bonifiki, kjer bodo namesto tistih članov, ki ne bodo želeli igrati, priskočili mladinci, če se seveda celotna ekipa ne bo odločila za nastop. Med kandidati za četrto ihesto je še tudi SAOP Gorica, ki pa mora za uresničitev tega cilja danes premagati Velenjčane.
Zvezni selektor Bojan Prašnikar je od igralcev iz primorskih klubov poklical pod slovensko zastavo Ružniča, Perkata in Tosiča iz Belvedur Izole ter Benedejčiča iz Kopra.
SPORED 39. KOLA: Jadran Lama -Belvedur Izola, Mura - SCT Olimpija, Maribor Branik - Elektroelement Zagorje, Slovan Mavrica - Steklar, Koper - Potrošnik in SAOP Gorica - Rudar (V); jutri Medvode Loka - Domžale, Oria Rudar - Publikum, Nafta - L.M.
Svoboda in Eurospekter Ljubljana -Živila Naklo. Primorje je prosto. (Kreft)
Balinarski turnir za 19. Kraški pokal
Danes bo v okviru tradicionalne razstave vin balinarski odsek Športnega krožka Kras priredil mednarodni turnir za 19. Kraški pokal. Na balinarskih stezah v Zgoniku in Repnu bo merilo moči dvanajst četverk z obeh strani meje in sicer: Slovin iz Ljubljane, Jama iz Notranjih Goric, Tabor iz Ozeljana, Rouna iz Majcnev in komenski Aluminij, Portuale, Sokol, Primorje, Kraški dom, Kras, Danica ter ekipa iz Kastava pri Opatiji. Zgoniški Kras je eno redkih zamejskih društev, ki je vedno vsako tekmovanje izpeljal do konca, tudi ko mu jo je vreme za-odlo. V primeru slabega vremena se odo namreč balinarji podali v Dom pristaniških delavcev pri Briščkih. Ekipe bodo razdeljene v štiri skupine, le prvouvrščena iz vsake pa bo napredovala v popoldanski polfinale. Skratka, danes se v krogu gostoljubnih Zgoničanov obeta pravi športni praznik. (Z.S.)
Turnir beach-vol!eya, prvi po vrsti, na kotalkarskem pravokotniku kulturnega doma »Andrej Budal« v Štandre-žu v organizaciji tamkajšnjega kulturnega društva »Oton Župančič«, izraža v določenih aspektih vrsto povezujočih si elementov, ki prav gotovo zaznavajo vrsto novosti, istočasno pa vnašajo v našo široko paleto telesno-kulturne dejavnosti nove potrebne injekcije za nadaljnji razvojni proces.
Pobuda štandreške mladine je prav gotovo novost v našem prostoru, odziv nanjo pa je spodbuden, tako s strani nastopajočih dvojic, moških in ženskih, kot s strani gledalcev, in zakaj ne, tudi radovednežev, saj se na robu igrišča vsak večer zbira po nekaj sto ljudi. Vsa ta sinteza ustvarja tkivo povezovanja, ne le vaškega okoliša, ampak širšega goriškega prostora. To potrjuje tudi družabnost, ki se je ustvarila, vezana na glasbo in fantazijo slikarske barvitosti, vezana na poletno obmorsko vzdušje, oziroma plažo, ki naravno ustvarja prijetno počutje med prisotnimi.
Pobuda beach-volleya gre torej preko standardnih organizacijskih ciljev, kar se tudi jasno odraža v odzivu lokalnih sredstev javnega obveščanja, ki redno spremljajo tekmovanje.
Menim, da smo v zadnjih desetletjih bili priča raznim športno-rekreacij -skim pobudam, ki so vsaka zase znale pritegniti in osredotočiti pozornost raznih generacij športnikov in ostale mladine. V mislih imam obdobje ustvarjanja športnih društev, tekmovanja Slovenskih športnih iger, kasneje na turnirje Mladinskega centra v Gorici, odbojkarske turnirje po vaseh, tekmovanja v malem nogometu, množične pohode itd. Zadnja leta so precejšnjo pozornost vzbudili razni teniški turnirji in kajakaške regate; sedaj pa se poraja nova pobuda - čeprav vezana na našo tradicionalno paradno športno
panogo, odbojko - ki vnaša v naše celovito športno-kulturno delovanje novega elana, svežine in zanosa.
Primerno je torej, da te pobude ne prezremo, oziroma potrebno jo je uokviriti v njene stvarne prostorske in družbene dimenzije. Istočasno pa velja pohvaliti vse tiste, ki so si pobudo zamislili in jo konkretno izpeljali. Za vsem tem je namreč velika mera požrtvovalnega in vztrajnega dela - kot za vsako izpeljano pobudo - ki se v tem primeru tudi nadvse pozitivno obrestuje. »Beach volley« je namreč angleška skovanka, ki pomeni »plažna odbojka«, torej odbojka, ki jo igramo na plaži, oziroma na pesku. Ker pa v naših krajih plaž ni, so morali mladi Štandrežci pripeljati nekaj tovornjakov peska ter z njim prekriti kotalkar-sko ploščo. Plast peska je debela kakih 30 cm in jo je potrebno sproti urejati in negovati. Dela torej jim ne manjka...
V naslednjih dneh bo zaključna »špica turnirja« štandreškega beach-volleya. Zaključek bo namreč 6. junija, ko bo finalni del. Ne glede na to, kdo bodo zmagovalci, je turnir že sam po sebi »pravi zmagovalec«.
IGOR KOMEL
Tudi letos nogometni turnir v Doberdobu
Tudi letos bo v Doberdobu 4. kraški gostinski turnir v nogometu, ki ga prireja domače ŠZ Mladost. Turnir je med vaškega značaja in zaobjema vasi doberdobskega Krasa. Ekipe so poimenovane po gostilnah, ki so pravzaprav sponzorji vsakega moštva.
Za letošnjo izvedbo se je prijavilo pet ekip, in sicer: Gostilna Peric Mar-
jo (Doberdob), Pri Andreju (Doberdob), Pri Emilu (Devetaki), Gostilna Peric Branko (Poljane), Gostilna Devetak (Vrh) in Podjetje Devetak (Poljane). Odgovorni za turnir, Dario Gergolet, nam je tudi sporočil spored, ki je naslednji: 8. junija ob 18.15 Pri Andreju -Peric Marjo, ob 19.20 Pri Emilu - Peric Branko; 9.6.: Peric Branko - Devetak in Pri Emilu - Peric Marjo; 10.6: Pri Emilu - Podjetje Devetak in Devetak (Vrh) - Pri Andreju; 11.6.: Devetak (Vrh) " Peric Marjo in Peric Branko - Podjetje Devetak; 12.6.: Peric Branko - Pri Andreju in Devetak (Vrh) - Pri Emilu:
13.6.	: Pri Andreju - Podjetje Devetak;
15.6.	: Devetak (Vrh) - Podjetje Devetak (Poljane) in Peric Mario - Peric Branko; 16.6.: Pri Andreju - Pri Emilu in Peric Mario - Podjetje Devetak. V pe' tek, 19. junija, se bo finale začel o*3 19.00. Povejmo, da bo ekipe sestavljal0 po šest igralcev, prav toliko jih bo v rezervi, odigrali pa bodo dva polčasa po 30 minut. V primeru slabega vre; mena bodo zaostala srečanja na vrsti po enem tednu (15., 16., in 17. junij3) in v tem primeru bo finale v soboto, 20. junija. V finale se uvrstita ekipi, ki bosta zbrali največ točk. (mj)
Danes na Peci sklepni tekmi
Na Peči bosta danes popoldne zaključni tekmi turnirja v malem n°9°” metu, ki ga je priredilo ribiško društvo Vipava v spomin na Simona Čavdka.
Ob 17. uri se bosta za 3. mesto p°' merili ekipi Števerjana in Dola-Polja0, uro in pol zatem pa postavi Vipave m Rupe/Peči.
Slovenski neodvisni kandidat, št. 10 na listi PSI
EDI BUKAVEC
vabi v ponedeljek, 1. junija, ob 20. uri v Kulturni dom na Proseku k okrogli mizi na temo:
KAKO ZAGOTOVITI POGOJE IN RAZVOJ ZAMEJSKE TELESNE KULTURE
Sodelujejo: Pavel Colja, Jurij Kufersin, Radivoj Pečar, Boris Simoneta, Livio Valenčič.
Srečanje prireja slovenska komisija PSI.
Danes v rokometni C ligi
Zadnje kolo za krasovce
Danes zadnje kolo v 1. moški košarkarski diviziji
Poletovd in Prosečani za zmago
Kontovelec Kristjan Rebula (z žogo med prvenstveno tekmo s člani) bo danes eden od glavnih adutov Jadranove ekipe na mladinskem turnirju.
V	osemnajstem in zadnjem kolu moške rokometne C lige bo Kras Tri-mac drevi ob 18.30 v Romansu gostil povprečnega Fidesa iz San Vito pri Tilmentu.
Fides sameva na repu lestvice in je že dalj časa obsojen na izpad, tako da v Krasovem taboru računajo na visoko zmago. Žal pa je malo možnosti, da bi to srečanje lahko vplivalo na končni izid prvenstva. Kaj malo verjetno je namreč, da bi drugouvrščena Tassina, ki danes igra z demotiviranim Jollyjem, zapravila točko prednosti, ki jo ima pred Krasom Trimac, tako da so se krasovci že sprijaznili z dejstvom, da bodo naslednje leto spet nastopali v C ligi. (Pjotr)
Kolesarska dirka Pieris - Doberdob
V	panorami deželne kolesarske dejavnosti ima prav gotovo pomembno mesto 'Memorial Giorgio Jannis-Ve-lika nagrada Kmečkih in obrtnih hranilnic goriške pokrajine".
Tekmovanje, ki so ga že sedmič priredili v spomin prvega predsednika Kolesarskega združenja Pieris Gi-orgia Jannisa, bodo izpeljali jutri dopoldne.
Start je napovedan ob 10. uri v Pie-risu, cilj pa ob 11.45 v Doberdobu. Potek dirke bodo predstavili na tiskovni konferenci, ki bo danes ob 18. uri v dvorani P rimo Levi v Škocjanu ob Soči.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI 22. KOLA: Sagrado - Lib. Go-rizia 3:0; Lib. Villesse - Pieris 3:0; 01ympia - Corridoni 3:0; Lib. Cor-mons - Farra 0:3; Acli Ronchi - Soča Scame 3:1, Azzurra prosta.
LESTVICA: Sagrado 35, 01ympia in Farra 32, Corridoni in Acli Ronchi 26, Soča Scame 22, Lib. Villesse 18, Pieris, Lib. Gorizia in Cormons 8, Azzurra 4.
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 22. KOLA: 01ympia - Intrepi-da 3:1; Val - Caldini 3:1; Grado - Corridoni 3:1; Candolini - Torriana 1:3, Libertas Krmin prost.
LESTVICA: Grado 36, 01ympia 32, Val 30, Caldini in Fincantieri 22, Naš Prapor in Torriana 20, Cormons 14, Corridoni 12, Mossa Candolini 6, In-trepida 2. (mj)
Danes bo zadnje kolo v 1. moški košarkarski diviziji. Vodilni Polet Bar Borsa bo danes igral v gosteh proti ekipi Virtus Basket. Poletov-ci so na tem srečanju tudi favoriti za zmago in tako bi lahko že danes slavili napredovanje v višjo, promocijsko ligo, seveda če bodo zmagali.
Sicer pa glede napredovanja poletovcev bo treba počakati tudi na zaostalo tekmo med Fiammo in La Talpo. V primeru zmage La Talpe in seveda današnjega uspeha poletovcev, bi bili naši košarkarji v višji ligi. Če pa bi zmagala Fiamma, v tem primeru bi za bilo za 1. mesto potrebno dodatno srečanje, čeprav je bilo na sestanku košarkarske zveze glede sistema tekmovanja tega prvenstva sklenjeno drugače, to pomeni, da v primeru, da bi dve ekipi ali več osvojili prvo mesto z enakim številom točk, bi obveljala razlika v koših v medsebojnih srečanjih. Poletovci pa so s Fiammo glede tega na boljšem. Toda ...
Prosek bo danes sklenil svoje prvenstvo s tekmo na tujem proti ekipi Basket Trieste.
Danes Jadranov mladinski turnir
Danes in jutri bo v telovadnici pristaniških delavcev v Briščikih Jadranov mladinski turnir za košarkarje letnikov 1973 in mlajših. Na tem turnirju bodo nastopile ekipe Italmonfalconej a iz Tržiča, Kraški zidar iz Sežane, Ricreatori iz Trsta (in ne Servolana Latte Carso) in seveda Jadran Farco.
Do spremembe je prišlo tudi glede sporeda, ki je sedaj tale:
DANES, 30.5.
18.00: Italmonfalcone - Jadran Farco
19.45: Kraški zidar Sežana - Ricreatori
JUTRI, 31.5.
17.00: finale za 3. mesto 18.45: finale za 1. mesto
MINIBASKET
TURNIR »PRVI KOŠI« SUVICH - POLET 9:39 (1:27)
POLET: Starec, Daneu 2, Pavat 2, Švab 4, Jerman 2, Piccini 4, Milič 4, Paulin 2, Vidali 2, Ferluga 7,
Matjaž Suhadolc 2, Mitja Suhadolc 2, Ferfolja 6, Iskra, Guštin, trener: Vremec.
V zadnjem kolu turnirja »Prvi koši« je openska ekipa z lahkoto premagala tržaško ekipo, ki je uvrščala v svojih vrstah predvsem mlade igralce.
Tekma je vseskozi potekala v znamenju Poletove premoči, tako da so lahko igrali prav vsi in še posebno tisti, ki so bolj malo igrali med sezono. Svojo priložnost so tudi pridno izkoristili in povsem zadovoljivo opravili svojo nalogo. (A.V.)
Starejši borovci boljši
BOR 92 - BOR '87 91:106 (42:44)
BOR '92: Perčič 16, Debeljuh 4, Persi 28 (3:5), Barini 12 (0:1), Bajc 8,
DANES
SOBOTA, 30. MAJA 1992
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
18.30	V Romansu: Kras Trimac -Fides S. Vito.
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
15.30	V Trstu, telovadnica Altura: Virtus Basket - Polet; 15.30 v Trstu,
Samec 11 (3:4), Tomšič 2, Pieri 10 (0:1); trener Sancin.
BOR '87: Korošec 17 (2:4), Kovačič, Kneipp 8 (4:6), Pregare 20 (7:9), Pieri 15 (1:1), Smotlak 12, Klobas 14 (2:4), Semen 7 (1:2), Barini 9 (3:5); trener Vatovec.
PM: Bor '92 6:11, Bor '87 20:31. PON: Smotlak (32). TRI TOČKE: Korošec 1, Persi 1, Pregare 1. SODNIKA: Škerl in Penzo.
V zanimivi tekmi med bivšo postavo Bora, ki je leta 1987 napredovala v D ligo in letošnjo ekipo Bora Radenska, ki je ravno tako dosegla prestop v višjo kategorijo pred mesecem dni, so »starejši« igralci zasluženo zmagali.
telovadnica Morpurgo: Basket Trieste - Prosek.
NOGOMET
CICIBANI
17.00	v Trstu, Ul. pascoli: Esperia - Primorje; 17.00 v Trstu, Vrdelska cesta: Bor Farco - Fortitudo.
MLAJŠI CICIBANI
16.00	V Trstu, Vrdelska cesta: Bor Farco - S. Andrea.
pismo uredništvu
Prejeli smo s prošnjo z objavo.
Spoštovano uredništvo PD
V glavnem se športna sezona naših društev izteka in prihaja čas obračunov. Pregledajo se uspehi, oz. neuspehi, napredovanja ali nazadovanja glede na prejšnje sezone in seveda končno spričevalo postanejo točke, ki jih je posamezna ekipa dosegla na skupni lestvici. To je pač logika, ki žal veže večino športnih društev, naj bodo ta italijanska ali slovenska, naj se ukvarjajo z mladinskimi ekipami ali pa s članskimi.
Priznam, da se s tako logiko ne morem in se nočem sprijazniti, še posebno, ko obravnavamo slovenski šport, ki naj bi imel po vseh izraženih načelih važno narodno-vz-gojno funkcijo. V PD ste pred časom objavili pismo z naslovom »Našim prepovedali govoriti slovensko«, v katerem se je predsednik društva Sokol upravičeno zgražal nad dogodkom, ki se je pripetil slovenski ekipi na odbojkarski tekmi. Za take dogodke smo sicer upravičeno zelo občutljivi, ob tem pa je potrebno priznati, da je takih protislovenskih izpadov vedno manj, saj so se odnosi med slovenskimi in italijanskimi društvi oz. sodniki znatno izboljšali. Žal pa iste občutljivosti ne dokažemo, ko si sama slovenska društva prostovoljno in samozavestno odvzamejo pravico uporabe slovenskega jezika na športnih igriščih.
Pred nekaj leti je bila sicer še občutena problematika o prisotnosti italijanskih igralcev in trenerjev v naših ekipah, za kar je bilo vsaj na ravni ZSŠD1 določeno, da je prisotnost italijanskih športnikov sprejemljiva pod pogojem, da ostane pogovorni jezik na igriščih slovenščina. Danes pa smo vse težave premostili, saj nikogar več ne moti, da se na treningih in tekmah marsikaterih ekip različnih panog govori skoraj izključno v italijanščini.
Še posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se celo odvzame našim igralcem mesto na igrišču v korist italijanskim, le z namenom, da se doseže par točk več na končni razpredelnici. Se mar zavedamo, da ži-tvujemo našo identiteto, le da bi dosegli mesto više na lestvici!
Ob koncu naj še dodam, da je INTEGRACIJA določenih posamezni kov večinskega naroda v naših ekipah izredno pozitiven pojav s ter pa, da ostane prioritetna nalog. vseh slovenskih športnih društe gojitev oz. vzgoja SLOVENSKI športnikov, s posebno pozornos: za najmlajše!
Ali ne?
S spoštovanjem Livio Semolič
Statistični pregled naših ekip v 2. amaterski nogometni ligi
Sovodenjci s spremenljivo srečo
n.
SOVODNJE
Z 28 točkami so Sovodenjci končali prvenstvo na 10. mestu lestvice, v prvem delu so zbrali 15 točk (6 zmag, 3 neodločene rezultate, 6 porazov), dali so 26, prejeli pa 20 golov.
V	povratnem delu prvenstva so Sovodenjci doma premagali Capri-y°> Piedimonte, Villesse, S. Lorenzo, rgrali neodločeno z Marianom, ter lzgubili z Medeo, Zaulami in Fin-cantierijem. Zbrali so 9 točk, dali 8, Prejeli pa 11 golov.
Y	gosteh pa ekipa Sovodenj ni Prišla do zmage. Dosegla je le štiri Neodločene rezultate (Primorec, Pro jjNrra, Kras, Isonzo), ter izgubila pro-j1 Audaxu, Foglianu in Gaji. Osvoji-la je 4 točke, dala en sam in prejela S golov.
Obračun Sovodenj cev v 15 tek-Nrsh na domačih tleh je 16 osvoje-Pm točk (7 zmag, 2 neodločena re-zUltata, 6 porazov), 20 danih in 17 Prejetih golov. V gosteh pa so So-°dnje zbrale 12 točk (3 zmage, 6 Neodločenih rezultatov, 6 porazov), N danih in 19 prejetih golov.
Skupni obračun Sovodenjcev le-osnjega prvenstva je 28 osvojenih °ck (10 zmag, 8 neodločenih rezul-atov, 12 porazov), 35 danih in 36 Prejetih golov.
bila
povratnem delu prvenstva sta
v sovodenjskih vrstah izključe-jN dva igralca: Gergolet (Medea, jmdula (Kras). Na razpolago pa so ovodenjci imeli štiri 11-metrovke I aPriva, Piedimonte, Villesse, Zau-)' katere je uspešno izvedel Ac-. NNcia, le-ta pa je zastreljal najstrož-kazen proti Foglianu. Proti pa so gNeli tri 11-metrovke, dve (Capriva, G borenzo) je ubranil vratar Gergo-dej ** pa je bil brez moči proti Me-
Sovodenjci so startali s tremi za-^ rednimi zmagami in vse je kaza-
Trenutek s prvenstvenega srečanja 2. Al Primorec - Kras. (Foto Magajna)
lo, da zastavljeni cilj, to je igrati za višja mesta ali celo za sam vrh, bo dosegljiv, saj prvi poraz, ki so ga doživeli v četrtem kolu s Piedimon-tejem, so takoj »popravili« z visoko zmago (6:1) s Pro Farro. Po tem uspehu pa so Sovodenjci v štirih tekmah zbrali le dve točki in prvi poraz na domačih tleh v derbiju s Primorcem je bil morda že znak, da moštvo nima takega potenciala, da bi se lahko potegovalo za višja mesta. Nato ko so Sovodenjci izgubili doma še oba derbija s Krasom in Gajo, so bili praktično odrezani od skupine ekip, ki se je potegovala za napredovanje.
Vsako upanje, da bodo Sovodenjci v nadaljevanju lahko nadoknadili zamujeno, je splahnelo, ko v drugem delu prvenstva ni več igral napadalec Luisa, ki je v prvih 13 tekmah dal kar 12 golov. V tem delu prvenstva so bili Sovodenjci precej pomanjkljivi predvsem v zaključevanju, saj so na 15 tekmah povratne-
ga dela prvenstva dali le 9 golov, od katerih štiri iz 11-metrovk. Torej čeprav je ekipa Sovodenj računala na visoko uvrstitev, je prvenstvo končala le na 10. mestu, kar pomeni, da je igrala pod pričakovanjem. Zato navijači upajo, da bo ekipa, v kateri verjetno ne bo velikih sprememb, prihodnjo sezono primerno reagirala in se oddolžila za letošnje pomanjkljivosti.
Potrjeni trener Modula je v teku prvenstva skupno poslal na igrišče 20 nogometašev, od katerih ni nobeden igral vseh tekem.
29 ODIGRANIH TEKEM: Gergolet; 28: Tomšič (1); 26: Hmeljak, Devetak (2) in Grillo; 25: Zotti (1), Fajt (2) in Agosto (1); Butkovič (2) in Modula (6); 20: Terpin in Černič; 18: Ac-concia (7); 17: Sambo (1); 13: Luisa (12); 8: Pahor; 5: Russo; 1: Bicciato, Uršič in Mastroianni. g RUPEL
se nadaljuje
V torek, 2. junija na dvorišču OŠ A. Sirk v Križu
Otroški športni dan
V torek, 2. junija, bo potekal v okviru srečanj osnovna šola - otroški vrtec športni dan, ki bo športnega in družabnega značaja.
Otroci se bodo tako ponovno srečali in se pomerili v raznih športnih veščinah. Srečanje bo potekalo na dvorišču osnovne šole Albert Sirk s pri četkom ob 9. uri. Najprej se bodo otroci ogreli s primernimi igrami (Kdo se boji črnega moža, Kdor me ujame, ta lovi), nato se bodo otroci iz vrtca in 2. razreda pomerili v poligonu, ki bo vseboval sonožne poskoke, preval naprej, met žogice, tek v slalomu, plazenje pod stolom, vožnja z biciklom oziroma triciklom Istočasno s poligonom se bo odvijal na drugem delu igrišča troboj za učence 3., 4. in 5. razreda. Le-ti bodo tekmovali v skoku v daljino, v metu žogice, v teku na 30 metrov.
Ko se bo zaključil prvi del, se bodo otroci odpočili, pomalicali in pili čaj. Sledil bo drugi del, ki bo razvedrilnega značaja: igre za vse. (N.Š.)
ŠZ MLADOST
obvešča, da bo v ponedeljek, 1. junija ob 20.30 na sedežu društva Jezero redni občni zbor. Vabljeni!
PLAVALNI KLUB BOR vabi vse člane na zaključno tekmovanje, ki bo v soboto, 6. junija, s pričetkom ob 16. uri v bazenu pri Altu-ri. Ogrevanje v vodi od 15.30 dalje. Sledilo bo nagrajevanje in družabnost v Borovem športnem centru.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje za otroke od 7. do 11. leta (prvi tečaj bo od 15. 6. do 26. 6.; drugi od 29. 6. do 10. 7.; tretji od 13. 7. do 24. 7.) ter dva tečaja za upravljanje windsurfov (prvi bo od 13. 7. do 18. 7.; drugi od 20. 7. do 25. 7.) Vpisovanje poteka na sedežu društva v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. do 18. ure - tel. 299858.
NOGOMETNA SEKCIJA
ŠD BREG
priredi jutri, 31. t.m., ob zaključku sezone celodnevni izlet na kmetijo v Vitovlje. Izlet je za vse simpatizerje nogometa in tudi ostalih panog (za športnike posebna cena). Cena izleta (prevoz, hrana in pijača) je 35.000 lir. Odhod ob 9. uri izpred občinske telovadnice v Dolini. Vpisovanje na
nogometnem igrišču v Dolini in pri Mariu Pavletiču (tel. 228782), pri Silvestru Korenu (tel. 228551) ali pri Koradu Švabu (tel. 631434).
TPK SIRENA
organizira tečaje za začetnike v razredih optimist in windsurf. Tečaji za razred optimist bodo: prvi od 15. do 26. junija in drugi od 6. do 17. julija. Tečaji za vvindsurf pa: prvi od 29. junija do 3. julija in drugi od 17. do 21. avgusta. Vpisovanje na društvenem sedežu, tel. 422696, v popoldanskih urah.
KK ADRIA
prireja v sodelovanju z Organizacijskim odborom Maraton Franja in KK Rog iz Ljubljane v nedeljo, 7. junija letos, 5. KOLESARSKI MARATON PRIJATELJSTVA iz Lonjerja preko Sežane na Turjak (približno 125 km). Vsa navodila in pojasnila interesenti dobijo na sedežu KK Adria v Lonjerju v večernih urah.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
vabi vse košarkarje, da se udeležijo akcije za čiščenje Poletovega odprtega igrišča v Prosvetnem domu na Opčinah, ki bo v nedeljo, 31. t.m. s pričetkom ob 8. uri.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi.6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO' VIST A d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 30. maja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Del sredstev za nakup zdravil bi Irak lahko dobil s prodajo nafte
Zaradi gospodarskih sankcij zdravstveno stanje vse slabše
BAGDAD — V Iraku vedno bolj primanjkuje zdravil in medicinskih pripomočkov. To pomanjkanje je neposredna posledica gospodarskih sankcij, ki jih je sprejel varnostni svet, po drugi strani pa je Irak zavrnil izredno prodajo nafte v vrednosti 1,6 milijarde dolarjev, s čimer bi dobil del potrebnih sredstev za nakup sanitetnega materiala.
Pred zalivsko vojno je Irak uvažal približno dve tretjini potrebnega sanitetnega materiala in zdravil. Pomočnik iraškega ministra za zdravstvo Sabri je povedal, da je Bagdad letno za nakup zdravil porabil 500 milijonov dolarjev, obstajali pa naj bi že načrti, s katerimi bi bistveno povečali zmogljivosti iraških tovarn zdravil in medicinskih pripomočkov. Toda položaj se je z zalivsko vojno precej poslabšal, saj so bombe zadele tudi nekatere tovarne zdravil.
Zaradi vsega tega naj bi se v Iraku precej razširile tudi infekcijske bolezni. Tako se je ponovno pojavila kolera, številni so primeri tifusnih obolenj in zlatenice, pri otrocih pa je tudi mnogo primerov podhranjenosti. Sabri trdi, da so trebušne infekcije postale že
nekaj povsem vsakdanjega, stanje pa naj bi se z vročimi poletnimi meseci še poslabšalo. Pomočnik iraškega zdravstvenega ministra pa je opozoril tudi na naraščanje umrljivosti otrok do petega leta starosti. Tako naj bi v letu pred krizo v Iraku umrlo 30.120 otrok do petega leta starosti, v času od avgusta 1990 pa do začetka aprila 1992 pa naj bi zabeležili kar 86.860 smrti pri otrocih do pet let in od tega naj bi v 70 odstotkih šlo za otroke mlajše od enega leta.
V neuradnih krogih v Bagdadu trdijo, da je zahteva OZN po prodaji nafte za pridobitev potrebnih sredstev za nakup zdravil žaljiva in zato v Bagdadu zahtevajo, da se jim za nakup zdravil in medicinskih pripomočkov omogoči koriščenje zamrznjenih fondov v tujini.
Položaj je nekoliko boljši v velikih modernih bolnišnicah v Bagdadu, kjer pa se zdravijo tisti, ki imajo dovolj denarja, zato pa se umira v tako imenovanih ljudskih bolnišnicah, kjer med bolniki, med katerimi je tudi precej otrok, kosijo predvsem infekcijske bolezni, za katere primanjkuje zdravil.
Vojaške parade ne bo
Tradicionalne parade v počastitev proglasitve republike letos ne bo. Parada bi morala biti 7. junija, vendar so se na Kvirinalu odločili, da sprejmejo pobude nekaterih političnih skupin, ki so se zavzele za ukinitev, ker v trenutnih razmerah po uboju sodnika Falconeja, drugih zadevah, ki pretresajo Italijo in tudi zaradi vojne v nekdanji Jugoslaviji take ceremonije ne bi bile primerne. Takoj po sprejemu te odločitve so vojaki v Rimu že začeli z odstranjevanjem odrov, ki so jih že postavili	(Telefoto AP)
Našli izginulo deklico
Rimski karabinjerji so včeraj dopoldne našli kamper in 6-letno Jasmine Schulemburg, ki sta izginila v četrtek zvečer. Jasmine je bila le nekoliko prestrašena po nočni »avanturi«. Jasminina starša sta namreč pustila Jasmine samo v kamperju in odšla na večerjo, ko pa sta se opolnoči vrnila, kamper j a ni bilo več. Alarmirala sta karabinjerje in vse skupaj se je srečno končalo včeraj dopoldne	(Telefoto AP)
Pevko Patty Pravo izpustili iz zapora
RIM Preiskovalni sodnik je odredil izpustitev znane pevke Patty Pravo iz zapora, kamor so jo zaprli pred tremi dnevi, ker je policija v njenem stanovanju našla 15 gramov hašiša in marihuane. Med zasliševanjem je Patty Pravo povedala, da je imela mamilo že nekaj mesecev in da ga je pravzprav pozabila v predalu, kjer ga je našla policija. Na vprašanje, kje in od koga ga je kupila, je pevka rekla, da se ne spominja, češ da je od takrat preteklo preveč časa.
Sodnik je zavrnil zahtevo državnega tožilca, ki je hotel zadržati Patty Pravo še nekaj časa v zaporu. Sodnik je bil namreč mnenja, da je bila količina mamila, ki so ga zaplenili pri njej res majhna, zato jo je spustil na svobodo.
Ob svojem izhodu iz zapora je pevka, ki je bila videti vesela, stopila v avto nekaterih znancev in odšla neznano kam. Njen odvetnik je rekel, da se pač pripravlja na snemanje svoje nove plošče, ki se bo začelo v juliju. Novi album bo naprodaj prihodnjo jesen.
Slana globa za veseljake
ROVIGO — Poročno slavje mladega para v kraju Badia Polesine se je končalo za svate z dokaj slano globo. Ob izhodu iz cerkve so prijatelji ženina dočakali novoporočence s tradi-conalnim metanjem riža in testenin, vendar so tokrat nekoliko pretirali, saj so ženina in nevesto dobesedno zasuli s kvintalom riža, testenin in toaletnega papirja. Novoporočenca sta le s težavo prišla do avta, ki ju je čakal, saj sta gazila po rižu do kolen.
Pretirano veselje pa ni bilo vsem prav. Nekdo je poklical mestne redarje, ki so veseljake identificirali in jim naprtili 100 tisoč lir globe, ker so pomazali mestni trg. Župan je takoj poslal skupino cestnih pometačev, ki so bili le s težavo kos kupom riža, polžkov in metuljčkov, tako da so jim morali pomagati tudi starši no-voporočencev in priče.
Naj še povemo, da so globo plačali svojci ženina in neveste.
Do 12. oktobra letos v Španiji na ogled vse, kar premore 109 držav iz vsega sveta
Veliko paše za oči na seviljskem Expoju
SEVILLA — 187.437 obiskovalcev je prišlo na veliki prostor svetovne razstave na otoku La Cartuja letošnjega 20. aprila, na sam prvi dan otvoritve. Od teh jih je 26.000 bilo akreditiranih, kar pomeni, da so vstopili na razstavni prostor ne da bi plačali vstopnico. Med temi je bilo 1.200 gostov ki so se udeležili svečane otvoritve, več tisoč novinarjev iz vsega sveta ter še veliko uradnih zastopnikov iz raznih držav, ki so bili na otvoritvah svojih paviljonov.
Ko je španski kralj Juan Carlos I. ob 12.15 na prostem, pod velikim šotorom, otvarjal EXPO, ki bo na ogled obiskovalcem iz vsega sveta tja do 12. oktobra, je bilo sejmišče že dobri dve uri odprto, pa čeprav so v številnih paviljonih še vedno imeli opravka z zaključnimi deli.
161.437 obiskovalcev je torej prvi dan plačalo vstopnico, ki ni prav poceni. Za enodnevni obisk Expoja je treba plačati
4.000	peset, kar po naše pomeni 44.000 lir, saj ena španska pese ta velja 11 italijanskih lir. Če si boš nabavil tridnevno vstopnico boš plačal "le" 10.000 peset. Cene vstopnic so drage ker Španci hočejo, tako vsaj trdijo, ves denar, vložen v ureditev otoka La Cartuja, dobiti nazaj.
Kljub tako visokim cenam vstopnic se je že v prvem tednu na razstavišču gnetlo ljudi, tako da so v komaj šestih dneh, v soboto nekaj pred poldnevom, že nagradili z lepim motorjem milijontega obiskovalca.
Tako veliko je namreč zanimanje za to svetovno razstavo, zadnjo v tem stoletju na evropskih tleh, prvo, na kateri sodeluje več kot sto držav, točneje 109, prvo, na kateri so poleg državnih zastopstev prisotne tudi velike mednacionalne družbe. Ko hodiš mimo paviljonov, se vprašaš, kdo ima dandanes večjo oblast: velika mednarodna finančna družba, ki prodaja kompjuterje, osvežilne
pijače, prehrambene izdelke, ali pa ponosno samostojna država tretjega sveta, ki je za udeležbo na svetovni razstavi porabila znaten delež svojega državnega proračuna, ki bi ga lahko koristneje porabila za izgradnjo kakega vodovoda ali male bolnišnice.
Španci se nadejajo, da bo tja do 12. oktobra EXPO obiskalo nad 36 milijonov ljudi. Od teh naj bi jih bilo iz Španije približno 20 milijonov. Za približno 4 milijone predvidenih obiskovalcev nacionalnost ni predvidena, vsi ostali pa naj bi bili tujci. Prireditelji računajo, da bo nad 8 milijonov obiskov s strani tistih tujih turistov, ki poleti dva do tri tedne letujejo na sredozemski obali Andaluzije. S tem hočejo Španci še bolj utrditi sloves, ki so si ga že pred nekaj leti pridobili na svetovnem turističnem trgu, da k njim pride več tujcev kot v katerokoli drugo državo.
Poskrbeti za tolikšno število turistov seveda ni najlažja stvar, pa čeprav so tik pred odprtjem razstave zgradili celo vrsto novih hotelov najrazličnejših kategorij. V Sevilli je prej bilo v hotelih in penzionih na voljo
12.000	ležišč. Letos je samo v hotelih s tremi, štirimi oziroma petimi zvezdicami kar 24.000. Kljub temu pa je hotelskih sob premalo in zaradi tega so v akcijo vključili tudi hotele v oddaljenosti do 150 km, od Cordobe na severu do Cadiza na jugu. Na tak način imajo na voljo 100.000 ležišč in tem je treba dodati še tiste počitniške na bolj oddaljeni obali Malage. Ševeda je treba pomisliti tudi na 30.000 ležišč v zasebnih sobah in na nekaj desettisoč mest v kampih.
Španci pa so kljub taki obilici ležišč v času svetovne razstave navili cene, da je joj. Coral je naslov organizacije, ki ureja razmestitev gostov v raznih hotelih. V hote-
lu z dvema zvezdicama, neglede ali je ta na robu mesta ali nekaj desetin kilometrov daleč od njega, boš za dvoposteljno sobo za eno samo noč plačal 20.000 peset, t.j. 220.000 lir. Za sobo v hotelu s tremi zvezdicami boš plačal od 25.000 do 35.000 peset, t.j. od
275.000	do 385.000 lir. Seveda boš še več plačal v hotelih s štirimi ali petimi zvezdicami. Kdor je v Sevilli že bil kdaj prej, je nedaleč od glavnega trga in od nekdanje znane tovarne cigar, kjer je danes univerza, vsaj od zunaj videl luksuzni hotel Alfonso XIII., ki so ga v andaluzijskem slogu zgradili na začetku dvajsetih let našega stoletja in ki je opremljen s stilnim pohištvom. No, v tem hotelu, je samo za eno prenočevanje treba odšteti nad 1 milijon naših lir.
Pa ne, da bi hoteli ob takih cenah ostajali prazni. Ne, polni, prepolni so. Če hočeš biti gotov, da boš v tem letu prenočil v Sevilli, si moraš z rezervacijo zagotoviti sobo v hotelu. Španci so namreč doma in v svetu naredili toliko reklame, da množice turistov kar drvijo v Sevillo. Dnevniki in drugo časopisje objavljajo daljše reportaže..
Da je v Španiji veliko zanimanje za to svetovno razstavo je tudi razumljivo. Španija se hoče na tak način uvrstiti med najbolj razvite države na svetu. To ji je delno tudi uspelo, pa čeprav bodo Španci več let morali plačevati visoke izdatke, ki jih je letos država porabila za svetovno razstavo v Sevilli in za olimpijske igre v Barceloni ter za vse drugo, kar je s tem povezano. Pravih številk o izdatkih najbrž ne bomo nikdar izvedeli. V španskih časopisih smo že brali članke, v katerih je izražen dvom, da so podatki o izdatkih, ki jih je vlada posredovala, netočni.
Poglejmo samo en primer. Zaradi groženj ETA, da bo tako v Sevilli kot v Barceloni pripravila atentate, je do zob oborožena po-
licija zastražila Sevillo. Da so policistom, ki so jih v Sevillo pripeljali iz vseh krajev Španije, plačali visoke dnevnice, je samo po sebi umevno. Vlada pa je morala angažirati tudi vojsko. Ker se je kralj dan po otvoritvi Expoja vrnil v Madrid z brzim vlakom AVE, je nekaj desettisoč vojakov moralo stražiti vseh skoro 500 km dolgo progo. Medtem ko so oficirji in podoficirji dobili dnevnice, navadnim rekrutom niso dali nič. Obrambno ministrstvoje sporočilo, da vlada ni nakazala dodatnega denarja. Zaradi teh višjih izdatkov letos ne bo rednih poletnih manevrov.
Za Sevillo je EXPO veliko doživetje, takšno, na katero se to polmilijonsko mesto, tretje po številu prebivalstva v Španiji, lahko ponaša. Da so EXPO priredili v Sevilli je treba pripisati dejstvu, da je prav tu Krištof Kolumb pripravljal pred 500 leti svoje potovanje čez veliko lužo v neznano smer, oziroma v Indijo, kot je sam pravil. Tri Kolumbove karavele so sicer odplule iz Palosa, mesteca ob obali. Sevilla pa je z morjem povezana z reko Guadalguivir. Tu je bilo veliko pristanišče, eno najpomembnejših na španskih tleh. Sem so v kasnejših letih in stoletjih prihajale ladje polne zlata in drugih dobrin iz osvojenih dežel Srednje in Južne Amerike. Čeprav je največ zlata odhajalo na kraljev dvor v Madrid, ga je tu ostalo kar precej. Najbrž prav zaradi tega so se bogati Seviljčani polenarili in niso kazali tistega zavzetja za delo, ki je bilo lastno Kataloncem in Baskom. Odtod zaostalost Andaluzije, ki jo sedanja španska vlada hoče odpraviti tudi z velikimi investicijami v cestne in turistične infrastrukture medtem ko so za gradnjo tovarn s svojim denarjem poskrbeli predvsem Nemci.