I iß es es o •m ZGODOVINO u. ZGODOVWA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje - L/7 Gorazd Stariha NEKAJ ŠTORIJ IZ ČRNE GALERIJE SUMLJIVIH 5 O nadzorovanju politično sumljivih oseb in ovaduštvu po revoluciji leta 1848 Ein paar Stories aus dem Gruselkabinett der Verdächtigen Die Überwachung politisch verdächtiger Personen und das Denunziantentum nach der Revolution im Jahre 1848 Zora Torkar "JEZES, JEZES, JOHAN, AL' S' RES ABGEORDNETER?" 15 Zanimivosti iz življenja in dela kamniškega župana in deželnega poslanca Janeza Kecla (1839-1888) "Jesus, Jesus, Johann, bist du wirklich Abgeordneter" Interessante Begebenheiten aus Leben und Werk des Kamniker Bürgermeisters und Landtagsabgeordneten Janez Kecels (1839-1888) Bojan Cvelfar "JAZ NISEM NAMERAVAL VSTRELJIH" 29 Proces proti Ivanu Bovhi in druge sodne obravnave izgredov ob obisku čeških visokošolcev v Celju 1899 "Ich hatte nicht die Absicht, ihn zu erschießen" Der Prozeß gegen Ivan Bovha und andere Gerichtsverfahren im Zusammenhang mit den Ausschreitungen anläßlich des Besuchs tschechischer Hochschüler in Cilli im Jahre 1899 Igor Grdina HRAST SE OMAJE IN HRIB, ZVESTOBA SLOVENCU NE GANE! 46 Cesar Franc Jožef v slovenski literaturi Mag auch Berg und Eiche wanken, Slowenentreu' vergehet nie! Kaiser Franz Joseph in der slowenischen Literatur Igor Grdina BRATSTVO IN ENOTNOST - RESNIČNOST • PESNITEV 57 Brüderlichkeit und Einigkeit - Wahrheit und Dichtung Teorija / i Božo Repe RAZPAD mSTORIOGRAFIJE, • NIKOLI NI OBSTAJALA 69 Institucionalne povezave jugoslovanskih zgodovinarjev in skupni projekti Der Verfall einer Historiographie, die nie existierte S knjižne police ' 79 m^3v!>00»00©0£>p400©0»0>»OOOOOOs»£>00>r>Nr>¿>r>í^ Gorazd Stanka NEKAJ ŠTORIJ IZ ČRNE GALERIJE SUMLJIVIH O nadzorovanju politično sumljivih oseb in ovaduštvupo revoluciji leta 1848 V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja, po revoluciji, je vlado zelo zanimalo, kakšne vo- lje je prebivalstvo. Pri poizvedovanju se je naj- bolj opirala na policijo in orožništvo, v takšnih razmerah pa je cvetelo tudi ovaduštvo. In ker nobena stvar ni tako slaba, da ne bi bila vsaj za nekaj dobra, je posledica vsega tega vohunjenja, zasledovanja in poročanja kar obilna arhivska zapuščina, iz katere nastajajo razni prispevlft k zgodovini. Tako se nam bo iz te zapuščine v na- slednjem prispevku predstavilo nekaj političnih sumljivcev, ki so si zaslužili pozornost države s svojim "polpreteklim" delovanjem in "tekočimi" izjavami. Najprej poglejmo v Trebnje, kjer je bil za okrožnega zdravnika leta 1852 imenovan dr. Ferdinand Edeskuty1. Zanj izvemo, da je bil ro- jen na Ogrskem sedmega junija 1814. Že v rani mladosti je odšel na Dunaj, tam končal medici- no, se nato čez nekaj časa podal v Gradec in po- 1 Arhiv Republike Slovenije (ARS); fond: Deželno pred- sedstvo za Kranjsko, zaupni in strogo zaupni spisi 1813-1918 (Deželno predsedstvo...); del. številke: 83, 92, 100, 103 • 1852; 6, 16, 27, 63, 68, 69-1853- tem na Kranjsko. Govoril je nemško, nekoliko italijansko, francosko, slovansko in madžarsko. Bil je protestantske vere, poročen s katoličanko Aloisio, rojeno v Spodnji Avstriji leta 1820. Imela sta tri sinove, rojene v letih 1843,1848 in 1851. Višja policijska oblast je julija leta 1852 z Duna- ja opozorila koroškega namestnika barona Schloissnigga, da se je dr. Edeskuty leta 1848 v Gradcu družil z razvpitim agitatorjem Ember- gerjem in precej prispeval k demokratičnim prekucijam, pravzaprav, da je predstavljal glavni moralni vzvod za gibanja v Gradcu. Tajno je de- loval med množicami, huzarje pa nagovarjal, naj dezertirajo domov, na Madžarsko. Ta dopis je koroški namestnik posredoval kranjskemu, gro- fu Chorinskyu, saj je Edeskuty živel na njego- vem območju. Seveda se je namestnik Chorinsky pri okrož- nem glavarju v Trebnjem Veselu takoj pozani- mal o zdravniku. Vesel je v poročilu zapisal, da je F. Edeskutya za okrožnega zdravnika v Trebnjem imenovalo notranje ministrstvo 26. julija 1851. Vesel Ede- skutya prej ni poznal ne osebno ne po imenu, vendar pa sta njegov nastop in delo popolnoma e ZGODOVINA ZA VSE nadomestila izgubo dotedanjega zdravnika, dr. Papeža. Vesel je Edeskutya zelo hvalil, češ da je rad v družbi in da se pogovarja samo o stroki in vsakdanjih rečeh, nikoli o politiki. Vseeno pa je pripomnil, da se je Edeskuty nekoč, ko sta imela neko skupno službeno pot, nepohvalno izrazil o takratnem graškem guvernerju, grofu Wicken- burgu in kot nasprotje omenil odločno zadrža- nje grofa Herbersteina. Tudi o zadržanju mešča- nov Gradca leta 1848 je spregovoril grajajoče, z žalostjo. Drugače Vesel ni imel pripomb k obnašanju F. Edeskutya. Življenje na deželi, v majhnem kraju, kot so Trebnje, je tako ali tako vsem na očeh; člo- vek je nehote seznanjen z družinskimi razmera- mi sosedov in z njihovim mišljenjem. Edeskuty je kot zdravnik in kot osebnost užival zaupanje vseh ljudi. Družinske razmere so Edeskutya silile, da je ži- vel ločeno od žene. Žena je namreč morala ne- govati triindevetdeset let starega strica, upokoje- nega stavbnega mojstra, ki se iz Gradca ni hotel nikamor preseliti. Ferdinand je kot skrben dru- žinski oče družino obiskoval vsak mesec, koli- kor mu je pač dopuščala služba. Veselu je tudi povedal, da je stopil v državno službo samo na izrecno željo ženinega strica, ki je bil tudi držav- ni uradnik. Na koncu poročila je Vesel pripomnil, da se mu zdi nekoliko čudno samo to, kako se Ede- skuty skrbno ogiba pogovorov o vojaškem po- hodu na Ogrsko, ko je bil zdravnik v avstrijski vojski. Skratka, Vesel ni vedel povedati o Ede- skutyu nič politično sumljivega; če bi le-ta imel kaj za bregom, bi se to lahko dogajalo le med njegovimi obiski v Gradcu. Slednja pripomba je zadostovala, da so Ede- skutya začeli nadzirati med njegovimi družinski- mi obiski v Gradcu, Vesel pa je moral poročati v Ljubljano o vsakem dopustu, ki ga je dal Ede- skutyju. Jeseni leta 1852 je graški stric umrl in januarja 1853 je Edeskuty odpovedal službo okrožnega zdravnika ter zaprosil za izdajo potnega lista za- se in za družino, za nemške dežele. V prošnji je zapisal, da namerava potovati v znanstvene na- mene, nekaj časa da bi ostal v Münchnu in dalj časa v Berlinu, kjer bi na visokih šolah poslušal predavanja, njegova žena pa bi si oddahnila in nabrala moči po nočnem bedenju in stalni negi bolnega sorodnika. Odpotovali da bi spomladi, po vrnitvi pa da bi se nastanili v Tamiškem Ba- natu, kjer je imel bližnje sorodnike. Za to potno dovoljenje je Edeskuty zaprosil fe- bruarja 1853, marca je zaprosil za dovoljenje, ve- ljavno za vse kronovine avstrijskega cesarstva, aprila pa za potno dovoljenje za Linz, kjer se je mislil stalno naseliti. Namestništvo v Ljubljani je v Trebnje odgovorilo, da naj dovoljenje za Linz dobijo od graške policijske direkcije, kdo in ka- ko bo nadzoroval Edeskutya v Linzu, pa naj po- ve višja policijska oblast. Kaj je zdravnika Edeskutya pripravilo do tega, da si je premislil in si za nov dom izbral Linz in ne (verjetno) domačega Banata, iz policijskih poročil ni moč razbrati, pač pa je jasno, da je bil še naprej deležen posebnega policijskega nad- zora. <^> Med politične so spadale tudi izjave o cesarju. Preden si jih nekaj pogledamo, preberimo naj- prej vrstice iz Bleiweisovih Novic, iz leta 1850: "Presvitli cesar so iz Trsta 13. 5. sledeče lastno- ročno pismo poglavarju Kranjske kronovine poslali: 'Ljubi grof Chorinsky! S pravo zadovolj- nostjo sim se prepričal, akoravno sim le malo ča- sa v krajnskim vojvodstvu bil, de so mi prebivav- ci te dežele, ki so svojo nepremakljivo zvestobo do moje hiše v naj bolj britkih časih v djanju po- kazali, v resnici z globoko in odkritoserčno lju- beznijo udani. Na celim popotvanju, posebno v glavnim mestu v Ljubljani, sim od tega ravno ta- ko obilne kakor žive dokaze sprejel.'..."2 Cesar so imeli torej najlepše mišljenje o kranj- skem ljudstvu in tudi policija je menila, da je ljudsko zadržanje v Ljubljani vredno vseh poh- val. Po njenem so to dokazovali tudi posamezni dogodki, kot je bil óni, ko je neki Wolgard z Du- naja v gledališču imel predstavo. Med drugim je prišlo na vrsto tudi prikazovanje silhuet in v zad- njem prizoru se je prikazala slika v obliki meda- ljona, v katerem se je pojavljala podoba Nj. Veli- čanstva. Mahoma je dvorano zajelo gromogla- sno ploskanje; sliko so morali navdušenemu ob- činstvu prikazati še trikrat, orkester pa je med- tem igral himno. Kmetijske in rokodelske novice, 22. 5. 1850. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE Izraz tega navdušenja je bil popolnoma spon- tan, ker omenjeni prizor ni bil posebej najavljen in publika na to ni mogla biti pripravljena.3 Takšna so bila mnenja in poročila o "vseh lju- deh", toda veliko več papirja je bilo porabljene- ga za tiste med "vsemi ljudmi", ki so si v nasprot- ju z "javnim mnenjem" drznili ziniti o cesarju tu- di kaj nelepega. Med te prav gotovo spadata dve izjavi ob aten- tatu na cesarja februarja 1853, ki ju omenja tudi Josip Mal v svoji Zgodovini slovenskega naroda.' Prvo poročilo z dne 20. 2.1853 pravi, da je dan poprej ob 8.30 branjevec, Jernej Češnar, star 45 let, rojen v Stražišču, okraj Kranj, poro- čen, oče štirih otrok, služil v vojski in bil nato policaj, pripo- vedoval svojemu so- sedu branjevcu o atentatu na presvitle- ga cesarja in si na koncu dovolil pri- pombo: "Škoda, da ga ni bolie zadel, da bi takoj crknil". Policija ga je prije- la in 30. maja je bil obsojen na 14 dni za- pora.5 Drugo poročilo z dne 22. februarja pa je zatožilo Mihaela Šušteršiča, rojenega v Hinjah, okraj Novo mesto, starega 47 let, poročenega, očeta treh otrok, bivšega peka, se- daj hišnega posestnika in trgovca z žitom in vi- nom, da je v svojem skladišču, prodajalni v Po- ljanskem predmestju, pred več ljudmi, kupci, 19. februarja izjavil - potem ko je izvedel za atentat na cesarja - "češ da je škoda, da morilec ni bolje zadel, da bi hudiča do konca zaklal."6 Zanimivo pri tem je, da so za Šušteršiča pri- pomnili še to, da je privrženec "slovenske stran- ke", vendar so 30. maja spoznali, da nadaljnji pregon ni potreben, zato ga tudi niso obsodili, medtem ko je Češnar za podobno izjavo dobil štirinajst dni. Posebno pozornost je policija v tem času na- menjala tudi zgodovinarju, geografu in kasneje politiku, Vincencu Fereriju Klunu7. Klun je bil družbeno zelo dejaven, vendar nas tukaj zanima njegov policijski nadzor, ki si ga je med drugim prislužil z domnevnim tajništvom pri beneškem revolucionarju in diktatorju Danielu Maninil", Atentat na cesarja (18. februar 1853) vsekakor pa s tem, da je (po mnenju policije) v Benetkah med revolucijo v časopisnih člankih izražal revolucionarno mišljenje. Ko se je vrnil v Ljubljano je "ostalo zapisano", da je sredi junija 1850 na nekem izletu v Dolskem pijan sovražno govoril o režimu ter pel marseljezo. Vsekakor dovolj, da je pomladi leta 1852, ko se je mudil v Innsbrucku zaradi opravljanja profesorskih iz- 3 ARS; fond: Deželno predsedstvo...; 13. 7 1853. 4 Josip Mat. Zgodovina slovenskega naroda, Celje, 1993, str. 954. 5 ARS; fond: Deželno predsedstvo...; spis z dne 20. 2. 1853- 6 ARS; fond: Deželno predsedstvo...; spis z dne 22. 2. 1853 ARS; fond: Deželno predsedstvo...; del. številke: 22, 23, 45, 53, 62, 70, 72, 74, 80, 90, 94, 104, 110- 1852; 17, 23, 44 - 1853- Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, 1925, 1. zve- zek, str 466-469. VSE ZA ZGODOVINO 8 ZGODOVINA ZA VSE pitov, policiji "slučajno" prišlo v roke pismo nje- gove žene, Marije Klun, rojene Feyerabend von Engelberg (Švicarke). O tem je gubernijski svet- nik in policijski direktor v Innsbrucku, Wanec- zek, obvestil kolega Uhrerja v Ljubljani. Kot ka- že, je pismo najprej res prišlo v roke napačnemu prejemniku, ker Waneczek piše, da je zaradi ne- previdnosti še pred prijavo prvi prejemnik pi- smo vrnil pošti, ta pa naslovniku (kar pa še ne pomeni, da ga ne bi policija dobila v roke prej kot Klun, tudi če ne bi vmes malo zašlo). Tako Waneczeku ni ostalo drugega, kot da je ukazal preiskati Klunove stvari, da je tako lahko zaple- nil sporno pismo. Ker pa Klun po njegovem mnenju ni mogel odgovarjati za pisanje svoje že- ne in ker je imel za nadaljnje potovanje v Švico veljaven potni list, ga ni zadrževal. Zdelo pa se mu je vendarle potrebno, da o tem obvesti Uhrer- ja. Le-ta naj bi primerno ukrepal, saj je - tako je menil - izražanje avtorice pisma, ki je za povrh še lastnica vzgojne ustanove, skrajno neumestno. In kaj tako grdega je moral prenesti ubogi papir? Žena se je v pismu možu pritoževala tudi zara- di počasnosti pošte, sporen pa je bil tisti del, kjer je pisala, "da se je o izgubi (ladje) Mariane (Ma- rienne) že javno razvedelo in da mora biti raz- položenje doli v Trstu kaj grenko. Fante pa je ad- mirala obdaroval še z velikim Leopoldovim križ- cem, verjetno zato, ker se sam ni stegnil. Ubogi Wohlgemuth pa je postal žrtev te neumnosti - otročaj je povzročil pravo katastrofo. Tudi na Dunaju morajo biti precej nejevoljni." Razlago za te besede lahko dobimo v Bleiwei- sovih Novicah, kjer preberemo, da je od tretjega do šestega marca tega leta na vsem Jadranskem morju razsajal hud vihar. Ravno v tako vreme da se je podal cesar iz Benetk v Trst, a je njegovo ladjo zaneslo v Rovinj, spremljajoča vojna ladja Mariana pod poveljstvom fregatnega kapitana Wohlgemutha pa da se je potopila. Na njej je bi- lo poleg 70 do 80 mornarjev in vojakov še pre- cej drugih potnikov. Po naplavinah potopljene barke, katere večji del so našli 74 čevljev (23 m) globoko 12 morskih milj (22 km) od Choggie, blizu punte Maestre, so sklepali, da se je na ladji vnel smodnik in je prišlo do eksplozije. Čez dva meseca je dal poveljnik mornarice v Trstu, grof Wimpfen, pobudo za ustanovitev do- brodelne ustanove, ki naj bi nabirala miloščine, s katerimi bi podpirali vdove in otroke vojaških mornarjev, ki so v tej nesreči izgubili življenja. Nabrana sredstva naj bi hkrati služila kot sklad za pomoč vsem tistim, ki bi bili v bodoče ob živ- ljenje v kakšni pomorski bitki ali nesreči. Ženi kapitana Wohlgemutha pa so cesar že takoj po nesreči po svojem pribočniku naznanili, da bo- do zanjo milostno skrbeli.9 Omenjeni admiral je bil verjetno poveljnik ce- sarske barke. Greh je torej obstajal v tem, "da se o cesarju nikakor ni dostojno govorilo", zato je sledila preiskava pri Mariji Klun. Rezultat preiskave so poslali knezoškofu Wolfu (ki je bil med drugim tudi "obdarovan" z velikim Leopoldovim križ- cem10). Našli niso nič kaznivega, vendar pa je škof lahko iz glavarjevega poročila videl, da v družini Klun vlada sovražno razpoloženje do cesarja in oblasti. To pa se seveda v vzgojnem zavodu ne bi smelo trpeti; škofa zato vprašujejo za njegovo mnenje o šoli Marije Klun in ali naj se ji še vnaprej dovoli, da vodi dekliško šolo, ali naj se ji ta pravica odvzame. Knezoškofu so poslali tudi izvlečke in splošne zaključke iz "političnega dnevnika" Vincenca Kluna; dnevnik so zaplenili ob preiskavi na do- mu. Klun je v dnevniku izražal mnenje, da naj bi se vse cesarske in kraljevske hiše ukinile in da naj bi vsak narod dobil svojo republiko. Ob tem je branil italijansko revolucijo in "malikoval be- neškega diktatorja Manina". Nasploh se je v dnevniku zavzemal za demokracijo, svobodo, Italijo, vzdržal pa se je vsakih izjav glede Cerkve in vere, o papežu ni podajal nikakršnih sodb. Med citati, ki so si jih izpisali cenzorji, je tudi v nemščino prevedena predzadnja kitica Prešer- nove Zdravljice. Kasneje se je Klun s prošnjo, da mu vrnejo štiri zaplenjene zvezke dnevnika, ki jih je potreboval za delo o beneški revolucionarni zgodovini, obrnil na najvišje oblasti - prošnjo je notranje ministrstvo posredovalo policiji, ki pa jo je zavr- nila, dokler postopek zaradi sramotitve cesarja ne bi bil končan. Gospod Wolf so po preučitvi poslane mu lite- rature in po temeljitem premisleku sklenili ter odpisali: 9 Kmetijske in rokodelske novice, 10. 3-, 20. 3., 27. 3-, 7. 4., 8. 5- 1852. 10 Deutsch - slowenisches Wörterbuch, Ljubljana 1860, naslovna stran. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 9 "Dovoljenje za ustanovitev privatne dekliške šole je M. Feyerabend dobila še kot samska, z gu- bernialnim odlokom z dne 15.10.1847. Cerkve- ni svet je od gubernija poslano prošnjo potrdil, saj se je Marija izkazala s priporočilnimi pismi dveh zanesljivih, zvestih hiš - bila je guvernanta pri policijskem direktorju v Trstu, baronu Kahlu in pri sedanjem postojnskem okrožnem glavar- ju, baronu •••-Nevenu. Že takrat je veljala za izobraženo, čeprav nekoliko afektirano in za spretno vzgojiteljico in tudi o njeni privatni šoli se dosedaj ni nič slabega čulo. Za verski pouk na tej šoli skrbi mestni kaplan, vendar pa, kot sem slišal, se kaže pomanjkanje sodelovanja lastnice zavoda v tem, da njene go- jenke ob nedeljah in zapovedanih praznikih ne hodijo k pridigi, prav tako pa se z gojenkami osebno ukvarja skoraj samo pri jezikovnih urah. Za vse drugo skrbita dve pomočnici, od katerih ena stanuje v hiši, druga prihaja samo v času pouka in učitelj. Zunaj hiše jo je poredkoma vi- deti na sprehodu z gojenkami in ponavadi tudi takrat le v prisotnosti moža. Ta pomanjšana skrb za gojenke se opaža od poroke z Vinkom Klunom dalje (od aprila 1851). Marija je zelo navezana na moža, kar se jasno vidi tudi iz pisma, ki je bilo zaplenjeno v Innsbrucku in morda prav ta ljubezen, zvestoba do moža pojasnjuje, da se je ona samo iz skrbi za moža, ki živi v sumu politične oporečnosti, ne- primerno izrazila o tukajšnjem poštnem osebju in seveda na skrajno neprimeren način o Nj. Ve- ličanstvu. Z dr. Klunom sem osebno govoril samo enkrat in ga poznam torej zelo malo ali nič. Ko pa sem prebral njegov dnevnik, mi je postalo mučno ob misli, da je to mož lastnice ženske vzgojne usta- nove in kakšen vpliv ima lahko na gojenke, četu- di je lastnica žena. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako je mogoče zaupati Klunu kot takemu pro- fesorsko mesto na gimnaziji." Knezoškof zaključuje z mislijo, da je Marija kaj tako sramotnega o Nj. Veličanstvu lahko napisa- la samo pod vplivom svojega moža. Vendar, če- tudi bi ji bilo Nj. Veličanstvo pripravljeno spre- gledati to njeno zmoto, ostaja pomislek, ali naj ji oblasti še nadalje dovolijo vodenje šole, saj je vendar poročena in mora možu stati ob strani in tako njegov vpliv ostaja. Zato knezoškof meni, naj se ji odvzame dovoljenje za vzdrževanje pri- vatne šole. Glede na njeno čisto preteklost, naj se ji to sporoči ustno in dovoli, da ob koncu šol- skega leta sama vrne dovoljenje. Na podlagi tega mnenja se je ministrstvo za bogočastje in uk odločilo, da naj se s koncem šolskega leta Mariji Klun odvzame dovoljenje za privatno šolo. Sredi poletja se je torej višji policijski komisar Jožef Gorjup podal h Klunovim in Mariji Klun ob navzočnosti njenega moža oznanil, da se ji bo odvzelo dovoljenje. V svojem poročilu na- mestniku Chorinskyju je omenil, češ da jo je to zelo prizadelo, mož pa da je "izbruhnil" (ko se je po naznanilu neprijetne novice zbral), češ, zakaj naj bi trpela tudi žena za to, kar je on zakrivil. Šoli - tako Klun - da ni mogoče ničesar očitati. Nihče da ne more reči, da je nanjo škodljivo vplivalo njegovo poprejšnje politično prepriča- nje. Leta 1848 da je bil pač vznemirjen, vznesen, sicer pa - le kdo takrat ni bil? Sedaj pa da se mu ne more ničesar očitati. Zakaj se vendar njemu preteklost tako močno očita, medtem ko so nje- govi bivši somišljeniki deležni časti in služb? To nepravično postopanje avstrijskih oblasti, ko naj bi bila njegova žena zaradi pisma, ki ga je za- sebno pisala možu, tako strogo kaznovana, da bo javno oznanil, innsbruške poštne oblasti da bo zaradi njihove zahrbtne nesramnosti javno osramotil. Navsezadnje da mu ne ostane druge- ga, kot da se z ženo odselita itd. Komisar se je teh očitkov otresel, češ da se ne počuti poklicanega, da bi razpravljal o vsem tem, žena Marija pa je dejala, da mu bosta po posvetovanju z izvedenci glede teh reči poslala odgovor v 48 urah. Čez dva dni je Marija Klun sporočila, da vrača dovoljenje, a da naj počakajo na dokončni od- govor na njeno prošnjo za pomilostitev, ki jo je naslovila na šolsko ministrstvo. Ministrstvo je prošnjo zavrnilo in Marija je mo- rala dovoljenje vrniti. Ob tem je zaprosila dežel- ne šolske oblasti, da ji izdajo spričevalo o dote- danjem delu šole. Ob koncu oktobra je sledila še zavrnjena proš- nja sedemindvajsetih žena (meščank) za ponov- no podelitev dovoljenja za odprtje njene dekliš- ke šole. Po tej dokončni zavrnitvi je Marija za- prosila za dovoljenje, da bi smela privatno pou- čevati francoščino. Februarja 1853 je Ministrs- tvo za bogočastje in uk že spraševalo policijsko VSE ZA ZGODOVINO 10 ZGODOVINA ZA VSE direkcijo v Ljubljani, ali naj Mariji Klun dovoli privatno poučevati francoščino in pod kakšni- mi pogoji. Policijska direkcija je menila, da ministrstvo Mariji Klun lahko dovoli poučevati francoščino (končno je bil to njen poklic, s katerim se je lah- ko preživljala, po pričevanju številnih ljubljan- skih staršev pa je imela tudi dobre učne uspe- he). Soglasje za dovoljenje je bila policijska direk- cija pripravljena dati pod naslednjimi pogoji: 1. Poučuje lahko samo francoščino; 2. Poučuje lahko samo tiste otroke, ki so za pred- pisani ljudskošolski pouk (že) preveliki; 3. Vsak mesec mora podati poročilo o učencih, ki jih poučuje, in domovih, kjer pouk poteka. Policija si je pridržala tudi pravico do prepo- vedi poučevanja v primerih, kjer naj bi za to ob- stajal utemeljen pomislek (ni vseeno koga in kje poučuje!). Slednjič so dodali še, da bo ob dovo- ljenje, če prekrši katerega od pogojev. Pod temi pogoji je Ministrstvo za bogočastje in uk Mariji Klun marca 1853 dovolilo privatno poučevanje francoščine. In vendar je bil cesar vsega kriv. Kaj pa je tiščal na morje v takem vremenu!? Naslednja prijava nepokornosti in revolucio- narnega obnašanja je doletela "neizčrpnega hu- morista in družabnika"11, šentviškega župnika Blaža Potočnika. Četrtega septembra 1853 je stotnik Steinebach svojemu vojaškemu poveljstvu prijavil župnika Blaža Potočnika. Prijava je bila predana policiji in ta je o zadevi obvestila namestništvo.12 Steinebach je Potočnika obdolžil, da je pri ne- kem kosilu pri župniku v Preski pri Medvodah, Juriju Tomcu, med napitnicami vzkliknil "éljen Košut!". Policijski komisar Vidic je o tem obve- stil namestnika, grofa Chorinskyja, ta državnega pravdnika Trauensterna in slednji je pisal vlad- nemu svetniku in policijskemu direktorju Josep- hu Strobachu, da se o zadevi še ne more takoj 11 Slovenski biografski leksikon, 2. zvezek, str. 458-460. 12 ARS; fond: Deželno predsedstvo...; spis z dne 4. 9. 1853- odločiti. Po eni strani v prijavi stoji, da je bilo Ko- šutovo ime izrečeno pred častniki in takoj po zdravici cesarju, o Košutu pa da ima vsak dobro- misleči podložnik lahko le slabo mnenje. Po drugi strani pa je Trauensternu kazensko obrav- navanje tega dejanja zbujalo pomisleke, saj bi lahko ali odvračalo ljudstvo od duhovnikov ali pa postavilo državno pravdništvo pri množicah v slabo luč. Zato pravi, da še ne ve, kako bo ukre- pal; najprej da bo vprašal glavnega državnega pravdnika v Celovcu. 29. septembra 1853 je Trauenstern Strobacha obvestil, da je iz Celovca dobil navodila, da naj prijave ne obravnavajo kazensko, ampak naj za- devo prepustijo škofu, ki da naj disciplinsko ukrepa. 21. novembra 1853 je tudi višje deželno sodišče v Celovcu naročilo Chorinskyju, da naj zadevo pusti pri miru, kar zadeva kazenski pre- gon. Za zadevo se je torej pozanimal knezoškof A. A. Wolf in o rezultatih svojega poizvedovanja obvestil namestnika Chorinskyja ter glavnega državnega pravdnika v Celovcu, Josepha von Franzdorfa. Škof je k sebi poklical župnika iz Preske pri Medvodah, Jurija Tornea, in ta mu je "iz prve ro- ke" povedal, kako je bilo. Tome je hotel praznovati svoj god s prazničnim kosilom. 24. aprila pa je bila ravno nedelja - delav- ni dan za župnike, dan za tem pa procesija, tako da je pogostitev prišla na vrsto šele 26. aprila. H kosilu so bili povabljeni častniki c.kr. pehot- nega polka princ Emil Hessenski, stotnik Steine- bach, nadporočnik Skalitzky, poročnik baron Brettfeld, neki kadet - narednik, potem župan Jare iz Medvod, upokojeni stotnik Watzl, papir- ničar Grundner, župnik iz Sore, Anton Belin, in njegov kaplan Andrej Stritar ter končno župnik iz Šentvida - Blaž Potočnik. Ob pričetku, ko so se gostje še zbirali, se je ka- det opravičil, da bo moral zaradi službene dolž- nosti najbrž oditi še pred koncem kosila - in se je tudi res že prej poslovil, ostali pa so v veselem razpoloženju obsedeli na farnem dvorišču še krepko po obedu. Padal je že mrak: takrat je odšel stotnik, oba druga častnika sta odrinila šele v trdi temi, žup- nik pa je moral poskrbeti za razsvetljavo. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 11 Za mizo so si seveda veselo nazdravljali - naj- prej je gostitelj, župnik iz Preske, nazdravil c.kr. vojski, potem je stotnik Steinebach nazdravil Nj. Veličanstvu cesarju in še gostitelju. Tu pa se zač- ne Steinebachova obtožba zoper župnika Po- točnika, češ da je, po stotnikovi navedbi že pre- cej pijan, dvignil kozarec in dejal: "Še komu bo- mo želeli éljen!" in potiho dodal: "Košut." Že pred tem pa naj bi pel slovenske in nemške pe- smi, ki so zaradi svoje nemoralne vsebine v us- tih dušebrižnika nekam čudno zvenele. Ob tem izpadu naj bi se Steinebach dvignil in odšel, žup- nik Tome pa naj bi se mu opravičeval zaradi Po- točnika, češ da je pijan. Župnik Tome je bil zelo ogorčen, ko je slišal obtožbe, da naj bi se kaj takega zgodilo v njego- vi hiši. Ne samo, da bi imel kot hišni gospodar on pravico ukrepati, če bi se kaj takega res zgo- dilo (in ne kdo drug), ampak je bil tudi priprav- ljen dokazati, da se kaj takega še zdaleč ni pripe- tilo. O Košutu se je sicer res govorilo, ampak sa- mo tako kot se spodobi, zasramovalno. Besedo "éljen" je že res slišal, vendar da v njej ne obstaja nikakršno pohujšanje, ker se je Potočnik v ma- džarščini, katere je bil vešč, pogovarjal s stotni- kom Watzlom, ki je bil rojen na Madžarskem. Pogovarjala sta se o madžarski slovnici, kar pa ni čudilo nikogar, ki poznajo Blaža Potočnika, saj vedo za njegovo veliko zanimanje za jezike, še posebno slovanske. Kar zadeva izjavo tožečega, češ da je ob njego- vem odhodu Tome opravičeval Potočnikovo ve- denje s pijanostjo, Tome ni ničesar vedel, ker da ni bilo kaj opravičevati. Potočnika še nikdar ni videl pijanega in tudi Wolf česa takega o Potoč- niku še ni slišal. Glede prepevanja nespodobnih pesmi, je Tome vedel povedati, da je Potočnik pri mizi pel slovenske in nemške pesmi, kar sploh rad poč- ne, ker je zelo muzikaličen. Veliko dobrih pesmi je že tudi sam napisal; še pred nekaj leti da je imel tako lep tenor, da bi ga z veseljem poslušali celo v najimenitnejših gledališčih. Da pa bi Po- točnik pel pesmi z nemoralno vsebino, temu je slavljenec ugovarjal z veliko nejevoljo. Take ne- resnične obtožbe je zavrnil kot hud napad ne sa- mo na Potočnika, ampak tudi nase. Škof Wolf mu je glede tega rad verjel, saj o Potočniku v vsem svojem 29-letnem bivanju v Ljubljani ni sli- šal nič takega, kar bi škodovalo njegovi dostoj- nosti ali političnem zadržanju. Ker pa je dobro pozna Tornea in Belina, je tudi vedel, da v svoji navzočnosti ne bi nikdar trpela nespodobne pe- smi, četudi bi si kaj takega dovolil njun kolega Potočnik. Gotovo bi ga utišala - ali bi ga odslovi- la od mize ali pa bi mu preprosto pokazala vrata. V nadaljevanju svojega poročila se je škofu Wolfu zdelo čudno, kako da se o dogodku, ki se je pripetil že aprila, toži šele septembra. Drušči- na da je bila takrat verjetno v prav veselem sta- nju, Steinebach pa menda tudi vse do 4. septem- bra, ko mu je šele uspelo prijaviti Potočnika. Škof Wolf je bil prepričan, da bi Potočnik na sodišču lahko dokazal svojo nedolžnost, vendar pa bi madež obtožbe ostal in zato se je zavzel, da zadeva ne bi prišla na sodišče. Nekakšno preiskavo pa je škof Wolf le moral opraviti, in sicer je o spornem obnašanju župni- ka Potočnika povprašal še druge navzoče. Tako mu je upokojeni stotnik Watzl odpisal, da se sam čuti užaljenega spričo takih obtožb, župan Jare pa ni mogel razumeti, kako more veselo in spodobno kosilo zaslužiti tako prijavo. Papirni- čar Grundner se je pri svojih številnih poslih in skrbeh komaj še spominjal kosila, vendar je pri- javo v celoti zavrnil. Župnik Belin je zavrnil laži v prijavi in pripomnil, da je zdravico za cesarja Potočnik pospremil z nekaj besedami cesarju v čast. Kaplan Stritar pa je primerno svojim mla- dim letom o prijavi spregovoril z ostrimi bese- dami. Izjava župnika Tomca je bila temelj za škofovo poročilo. Potočnik sam je menil, da prijava mo- goče izvira iz pogovora z Watzlom, ki je potekal v madžarščini in iz katerega je bilo mogoče sliša- ti besedo "éljen" ali "Košut", ki pa sta bili izreče- ni vse drugače kot pa zdravica. Na koncu poročila" je ljubljanski škof Wolf jamčil za vse omizje (vsaj za "svoje") in pripom- nil, češ da ga veseli, da v svoji škofiji ne pozna duhovnika, katerega zadržanje bi ogrožalo red in mir. Seveda ne moremo kar tako primerjati Marijo Klun in Blaža Potočnika oziroma njunih politič- nih grehov, vendar pa vseeno opazimo, da se je škof Wolf veliko bolj zavzel za Potočnika kot pa za Klunovo, pri kateri je bil takoj za to, da se ji odvzame koncesija za privatno učilišče, četudi kar najbolj obzirno. Mogoče je bilo njene zapi- sane besede teže opravičiti, kot že skoraj pozab- ljene napitnice ob godovanju, prav gotovo pa je VSE ZA ZGODOVINO 12 ZGODOVINA ZA VSE k Wolfovi odločitvi glede šole precej pripomo- gel tudi svobodomiselni mož Vinko. V naši zadnji zgodbi pa se bo nič kaj ugledno predstavil grof Lantier, ki je pripadal ugledni in starodavni goriški plemiški rodbini.13 Zapisnik, ki so ga sestavili v Veroni z Josefom Zechenterjem iz Salzburga, starim osemnajst let, samskim desetnikom brez poklica pri 20. strel- ski četi, izvira iz leta 1855.u Josef je najprej povedal, da je vodja njihovega transporta, narednik Dominik Albertini, ob neki sliki, ki so jo videli v gostilni ob poti (prikazova- la je topničarja, ki je na vrhu utrdbe vzklikal ce- sarju "živel"), izjavil, da je on veliko takih krogel, kot so jih videli na sliki, izstrelil proti c.kr. vojski, ko je bil pri puntarski italijanski mornarici. Josef takrat tega ni jemal resno in je bil tiho. Ko je bil transport v bližini Vipave, so izvedeli, da se nekje v bližnjih goricah "dogaja ljudsko ve- selje" (bila je velikonočna nedelja). Narednik Al- bertini in korporal Zechenter sta se odpravila na veselico in na njej je grof Lantieri prepoznal na- rednika Albertinija, češ da sta leta 1848 skupaj služila v italijanski vojski, samo da so tam Lantie- rija poznali kot stotnika Promatija. Začela sta obujati spomine v italijanščini. Zraven sta za mi- zo sedela dva žandarja, za katera Josef ni mogel reči, ali sta kaj slišala in razumela, ostali civilisti pa so bili Kranjci in po njegovem niso mogli nič razumeti. Lantieri je Albertiniju povedal, da še ni dolgo pomiloščen, da si je v prejšnjih časih dopisoval z Mazzinijem in da sedaj skrbi za posestvo svoje žene. Nadalje je povedal, da so pri njem pogoste prei- skave, a da je dokumente, ki mu v italijanski upor- niški vojski zagotavljajo stotniški rang, in unifor- mo skrbno skril. Izrazil je tudi prepričanje, da bo v nekaj mesecih v Italiji spet revolucija. Ob vračanju z veselice je desetnik vprašal na- rednika, kako lahko take stvari govori tako svo- 13 Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška mohor- jeva družba, Gorica 1982-1985, 2. knjiga. 14 ARS; fond: Deželno predsedstvo...; spisi z dne 17. 5., 24. 5., 4. 7. 1855. bodno, ker da ga bo verjetno na koncu (vojaš- ke) poti moral prijaviti. Albertini ga je prosil, da naj ga ne onesreči, Zechenter pa ga je opozoril, da sta bila navzoča tudi dva žandarja. Ta dva žandarja je Zechenter pričakal zunaj vasi in se prepričal, da nič ne vesta o pogovoru z Lantie- rijem. V Trevisu je desetnik zadevo prijavil žandar- merijskemu majorju, ki mu je dejal, da naj tega ne prijavlja v polku in da bo že on govoril z ne- kim svetnikom v Veroni. Zechenter je pisal tudi očetu, ali naj to prijavi v vojski ali ne, stari pa je takoj obvestil višje (verjetno je bil tudi sam vo- jak) in mu odpisal, da naj stvar prijavi na svojem poveljstvu. Po prijavi so zaslišali domača žandarja Franca Fakina in Jožefa Urha. Franc Fakin je bil rojen na Kranjskem, star 33 let, katoliške vere, samski, brez poklica, nikdar še ni bil zaslišan, tri leta je že služil v Vipavi. Fakin je vedel povedati o Lantieriju, da ga poz- na že, kar je v Vipavi. Lantieri je živel na svojem gradu in ni vzbujal (politične) pozornosti. Po ce- le dneve je pijančeval, hodil okoli oblečen kot potepuh, se družil s kmeti v gostilni, poprijemal tudi za najnižja dela. Tako je večkrat vozil gnojni voz po polju in bil enkrat nekemu kmetu tudi za kočijaža na ohceti. Kmetje so vedeli, da je stalno nadelan in so trpeli njegovo družbo samo zato, ker je bil gospod. Fakina so povprašali tudi, če je bil z Lantieri- jem kdaj skupaj na kakem javnem kraju in kje. Odgovoril je, da ga na cesti večkrat sreča in da ga Lantieri vedno prvi pozdravi. V krčmi ali ka- varni pa da še ni bil z njim. Fakina so soočili z "dejstvi velikonočne nede- lje" in priznal je, da sta bila skupaj z Jožefom Ur- hom takrat v Lantierijevih goricah, oddaljenih četrt ure od Vipave, kjer so točili vino in pivo. Na poti tja sta srečala dva podoficirja in skupaj so šli do vinske kleti. O Lantierijevem govoričenju ni vedel ničesar povedati. Izjava drugega žandarja, Jožefa Urha, po rodu Kranjca, starega 29 let, katoliške vere, samskega, brez poklica, ni dodala nič novega. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 13 Po pričevanju obeh žandarjev je okrožni gla- var v svojem poročilu o subverzivnih izjavah Lantierija dejal, da je bilo to navadno pijano ble- betanje. Lantieri ni bil nikakršen stotnik v revo- lucionarni vojski, ampak se je, prav nasprotno, vpisal med dunajske prostovoljce in se boril proti revoluciji, sedaj pa da je zaradi pijače in življenja, kakršnega pač živi, svetno in duhovno povsem propadel. <^> Takšne so bile torej vohunsko-ovaduške stori- je. Kot že omenjeno, je bilo za vsa ta poročila po- trebno veliko ljudi, časa, denarja. Torej ni čud- no, da je leta 1856 šef policije Kempen podelil odvezo malim sumljivcem in tistim, ki so se v ča- su nadzorovanja vzorno obnašali.15 Od oseb, o katerih je bilo govora, sta trgovca Češnar in Šušteršič (umrl junija 1858) ostala na spisku za nadaljnji nadzor, med tistimi, ki so bili z ukazom Deželnega predsedstva z dne 25. 11. 1856 izbrisani s "sumljivega seznama", pa je bil tudi Vinko Klun, ki je že 4. 9. 1956 odpotoval v Švico poučevat. Zapisniki in seznami so se torej skrčili, seveda pa je država za pomembnejše osumljence še na- prej skrbela, da so se nam ohranila njihova ime- na za današnjo rabo. Zusammenfassung Ein paar Stories aus dem Gruselkabinett der Verdächtigen Die Überwachung politisch verdächtiger Personen und das Denunziantentum nach der Revolution im Jahre 1848 Nach der Revolution im Jahre 1848 achtete die österreichische Regierung sehr genau auf Per- sonen, die sich während der Revolution kom- promittiert hatten, und auf Äußerungen, die ge- gen die Obrigkeit gerichtet zu sein oder Kaiser und Staat zu schmähen schienen. Bei dieser Überwachung stützte sich der Staat vor allem auf Polizei und Gendarmerie, und es kann nicht verwundern, daß in solchen Zeiten auch das Denunziantentum eine Hochblüte erlebte. All 15 ARS; fond: Deželno predsedstvo...; spis z dne 31. 10. 1856. das Schnüffeln, Nachspionieren und Meldung- Machen erzeugte eine Menge schriftlichen Ma- terials, das heutzutage die Erforschung der da- maligen Ereignisse und des damals herr- schenden Denkens möglich macht. Auf der Grundlage von Archivmaterial ist auch der vorliegende Beitrag entstanden, der zunächst den Fall eines Kreisarztes vorstellt, eines gebürtigen Ungarn, der während der Re- volution in Graz recht aktiv gewesen war. Dies leitete die Höhere Polizeibehörde in Wien an die Landesbehörde weiter, die sich ihrerseits zwecks Einziehens von Erkundigungen über das nunmehrige Verhalten des kompromitti- erten Arztes an den Kreishauptmann wandte. Dieser schrieb in seinem Bericht nur Lobendes, und es ist aus dem Schreiben zu entnehmen, daß er mit dem Arzt sogar befreundet war, und doch unterrichtete der Kreishauptmann die Polizei in Laibach gewissenhaft von den Be- suchen des Arztes in Graz. Die Polizei war auch sehr empfindlich, was Äußerungen über den Kaiser anlangte. Ein- erseits lobte die Obrigkeit die Bevölkerung für ihre Kaisertreue, die sich ihrer Ansicht nach auf verschiedenste Art und Weise manifestierte, an- dererseits spitzten die Polizisten ihre Ohren im- mer ganz besonders dann, wenn eine beleidi- gende Äußerung auf Kosten des Kaisers fiel, und beeilten sich, die Täter zu verhören und ab- zustrafen. Davon handelt eine Geschichte, in der es sich bei dem Opfer um die Gattin des politisch verdächtigen und unter Überwachung stehenden Historikers, Geographen und Politi- kers Vinzenz Fereri Klun handelt. Da die polizeiliche Überwachung nicht einmal vor Pri- vatbriefen haltmachte, wurde eine Äußerung der Gattin über ein Seeunglück, an dem ihrer Meinung nach die kaiserliche Unvernunft die Schuld trug, für ihre Mädchenschule zum Ver- hängnis — sie ging ihres Leitungs- und Besitzans- pruchs an der Schule verlustig und war von nun an darauf angewiesen, Privatunterricht in Fran- zösisch zu erteilen. Daß auch Geistliche nicht vor dem polizeili- chen Spitzelwesen sicher waren, zeigt der Fall des Pfarrers Blaž Potočnik, der beschuldigt wur- de, bei einem Essen auf Košut, den ungarischen Revolutionär und Erzfeind Österreichs, ge- trunken zu haben. Erst ein von der Diözese durchgeführtes Disziplinarverfahren erwies die Haltlosigkeit dieser Anklage. VSE ZA ZGODOVINO 14 ZGODOVINA ZA VSE In der letzten Geschichte hat uns die übertrie- keiten zu überwachen, ungebildete Leute ohne bene Sorgfalt und Ergebenheit eines jungen Sol- Einfluß brauchten dagegen nur noch ganz im daten die nicht eben schmeichelhafte Meinung allgemeinen überwacht und die Protokollanten der Obrigkeit über den Grafen Lantieri erhalten, nicht weiter mit ihnen behelligt zu werden, der sich in betrunkenem Zustand seiner Rolle bei der italienischen Revolution gerühmt hatte. Die Zahl von Protokollanten und Listen ver- ringerte sich also, doch der Staat versäumte es Für all diese Berichte brauchte man viele Men- natürlich trotzdem nicht, bei Verdächtigen von sehen, viel Zeit und viel Geld, und deshalb bes- Rang nach wie vor dafür Sorge zu tragen, daß chloß der Polizeichef, Kempen, im Jahre 1856, uns ihre Namen für heutigen Gebrauch erhalten künftig nur noch einflußreiche Persönlich- blieben. VSE ZA ZGODOVINO •1••••>••©•>•••••••••>••»•••••••>•>»•••>*•©•»•••••••••••©•••>••^ Zora Torkar "JEZES, JEZES, JOHAN, AL' S' RES ABGEORDNETER? " Zanimivosti iz življenja in dela kamniškega župana in deželnega poslanca Janeza Kecla (1839 -1888) :^'w<^^••••^^••w•^^•^^^^n>•^^^•^^^•^:^^^-r¿•;^^>;r^-«v^^^^^-^'•iX^>r^^'^• "Tako je na večer pomenljivega dne, 10. julija 1877, zaklicala še precej čedna, malo obila, a si- cer huda ženka na trgu velikega mesta, kranjsko - slovenskega Kamnika, ko se je ustavil pred njo z bršlinom in srobotom okičani voz ter se je iz njega in iz obile zelenjadi privalil počasi na dan majhen, a debel mož, na čigar kipečih prsih se je svetil papežev viteški red "vom heiligen Grabe", kupljen pred par leti za nekaj stotakov. Kakor se je pred mnogo tisočletji slavni črni egipčanski bik z belo liso na glavi, imenovan Apis, ustavljal leto za letom po končanih svečanostih pred templjem Ozirisinim, okićenim s klasjem, cvetli- cami in drugo zelenjavo, tako se je pripeljal na večer slavnega 10. julija 1877 trebušasti "Ritter vom heiligen Grabe" domov na kamniški trg ter je svetlega bleščečega lica, in počasi pomikaje težo svojega telesa v naročje preljubljene in pre- srečne ženice, odgovoril z generalskim pono- som: "Da, jaz sem zmagal!" "Oh, Johan, kako sem jaz srečna; kako me bodo druge kamniške žene zavidljivo po strani gledale, sedaj ko si ti ab- geordneter. In moj ljubi Johanček, sedaj boš tudi katerikrat k stotholterju na kosilo povabljen, kaj- ne? Pa da si mi zapomniš, kaj da boste tam jedli, to ti povem! Ali boš imel tudi uniformo novo?" Tako je šlo iz ust radovedne in ponosne žen- ke; pa je prav zadnje vprašanje zbudilo zmagovi- tega junaka iz flegmatične lenobnosti."Kaj pra- viš, uniformo? Seveda jo moram imeti. Pa sedaj še ne vem, kakšna je. Zlata mora biti, močno zla- ta in rdeča, kajne? Takoj bom pisal Dežmanu ali Šafarčku, kakšna mora biti. Ali pa ti piši, saj bolje znaš ko jaz!" In po tem važnem pogovoru sta stopila v hišo, srečna in zadovoljna. In to veselje v hiši kamniškega poslanca - ali ni bilo zasluženo? Koliko se je pa mož trudil za to? Pravijo, da v šestih letih županovanja ni podpi- sal tolikrat svojega slavnega imena nego v zad- njih štirih tednih pred volitvijo pod pisma, ki mu jih je napisala pridna ženka v sladki nadi, da bode vendar enkrat izvedela, kaj se pri stothol- terju kuha. " ' Tako je opisal veselje in zadovoljstvo v doma- či hiši nad izvolitvijo Janeza Kecla, nemškega kandidata za mestno volilno kurijo Tržič - Ra- dovljica - Kamnik v kranjski deželni zbor, pisa- telj Janko Kersnik v podlistku V Kamniku. In res je bila ta izvolitev ena izmed najbolj odmevnih. Vse do deželnih volitev leta 1889, ko so bili zna- ni javni podatki o glasovanju volilcev je bil Kam- nik trdno slovensko mesto. Izjema so bile torej / Kersnik, Zbrano delo, V.knjiga, Podlistki, članki, oce- ne. V Kamniku, str. 96-100. 16 ZGODOVINA ZA VSE le volitve leta 1877, ko je zmagal nemški kandi- dat Janez Kecel. Leta 1867 je bilo na primer raz- merje glasov v kamniški davčni skupini 42 : 0 in 58:2 za slovensko stranko. Podobno močno slo- vensko zaledje so dajala le še mesta Kranj, Po- stojna, Lož. Zanimivo je, da je davčna skupina glasovala precej enotno - v glavnem za sloven- ske kandidate. Če se zanj niso odločili, se volitev raje niso udeležili. Tudi med najpremožnejšimi Kamničani nemška stranka ni imela večje pod- pore. Iz ohranjenih podatkov je razvidno, da so na volitvah za deželni zbor marca 1867 vsi pri- sotni volilci prvega in drugega volilnega razreda volili slovenskega kandidata, ostali se volitev ni- so udeležili. Prav tako je bilo leta 1871 : vsi prisot- ni volilci (razen enega) so glasovali za sloven- skega kandidata Janeza Murnika. Izredno zanimivi so volilni rezultati upravi- čencev mestne kurije Kamnik na deželnih voli- tvah 7. julija 1877 (zapisnik izdelan 10. julija). Kandidirala sta torej trgovec, hišni in zemljiški posestnik in tedaj najbogatejši kamniški meščan Janez Kecel kot kandidat nemške stranke (kot je razvidno iz rezultatov dotedanjih volitev, se le- teh dotlej sploh ni udeleževal) in Mihael Stare, mengeški graščak, zemljiški posestnik gostilni- čar in pivovarnar kot kandidat slovenske stran- ke. Od 122 volilnih upravičencev mestne kurije Kamnik (trije volilni razredi in inteligenčna sku- pina) je glasovalo 90 volilcev. Udeležba na voli- tvah je bila 73,8 %. Rezultati inteligenčne skupi- ne nas ne presenečajo, saj je kar 70,4 % volilcev glasovalo za nemškega kandidata Janeza Kecla, sicer tedaj tudi kamniškega župana: od •. kr. okrajnega glavarja do sodnih in davčnih uradni- kov. Le štirje so se odločili za Mihaela Stareta: oba kaplana Jurij Križaj in Blaž Muhovec, zdrav- nik Maks Samec in učitelj Jernej Cenčič. Udelež- ba volilcev iz te skupine je bila zelo visoka (85,2 %), saj se le štirje niso udeležili volitev. Presenetljivejša so glasovanja volilcev prvega volilnega razreda. Od devetih se volitev ni ude- ležil eden - Gašper Hostnik. Le dva sta glasovala za nemškega kandidata Janeza Kecla, poleg sa- mega Kecla še kavarnar in posestnik Jožef Va- nos. Vsi ostali, torej šest, jih je glasovalo za slo- venskega kandidata Stareta (66,7 %): Jožef Rode st., predstavnik meščanske korporacije, Julij Sta- re, Janez Murnik, Valentin Benkovič in Janez Po- drekar. Zanimiva je ugotovitev, da sloj najpre- možnejših ni glasoval za sebi enakega, kamniš- kega meščana in župana, temveč za slovenskega kandidata iz Mengša. Nismo popolnoma prepri- čani, da so bili rezultati volitev le odraz tako močne slovenske nacionalne privrženosti. V drugem volilnem razredu (31 upravičencev) je bil razplet glasovanja ravno obraten, velika pa je bila tudi volilna abstinenca. Od 31 jih je glaso- valo za nemškega kandidata Janeza Kecla 13 (41,9 %). Na primer predstavnik mestne občine, Blaž Šnabl, Janez Ferlinc, Anton Kronabethvogl, Marija Svetic, Helena Iglic, Jera Humer, Mihael Šinkovec. Nekateri izmed njih so na prejšnjih volitvah glasovali za slovenskega kandidata Murnika. Ali je bila na teh volitvah pomembnej- ša odločitev za poznano kamniško osebo kot za politično usmeritev? Osem volilcev drugega raz- reda (25,8 %) se je odločilo za slovenskega kan- didata Mihaela Stareta, na primer Jožef Polak, predstavnik frančiškanskega samostana, Jurij Golenver, Jožef Rode ml., Anton Janežič, Alojz Peterlin in drugi. Kot smo omenili na začetku, se veliko upravičencev iz davčne skupine volitev ni udeležilo: deset oziroma kar 32,3 % (na pri- mer Jernej Grašek, Franc Prašnikar, Edmund Zangger, Janez Debevc, Janez Šlakar). Odstotek odsotnosti je bil v primerjavi z drugimi volilnimi skupinami najvišji. V celotni mestni kuriji Tržič - Radovljica - Kamnik je na volitvah za deželni zbor zmagal Janez Kecel s kar veliko prednostjo 129 glasov pred slovenskim kandidatom Mihae- lom Staretom z 80 glasovi. Na teh volitvah je zmagal slovenski kandidat le v kranjskem volil- nem okraju.2 S kandidaturo in agitacijo Janeza Kecla kot de- želnega poslanca so bile povezane različne zgodbe, ki kažejo na domiselne in raznovrstne načine pridobivanja volilnih glasov. O tem so se razpisali zlasti v Slovenskem narodu, zanimiv pa je tudi podlistek Janka Kersnika. Kersnik piše, "da se je Kecel ves udinjal nemški ustavoverni stranki in bil pri volitvah julija 1877 izbran za deželnega poslanca. Mož, dokaj neznatne izo- brazbe, a petičen, je kar gorel za nemškutarske ideje in si znal na volitvah utrditi svojo kandi- daturo z obljubami in še posebno z denarjem. '6 Tudi Slovenski narod je v juniju in juliju 1877 večkrat napadel Kecla in svaril volilce, "najse ne dado premamiti ne s sladkimi besedami, pijačo ne z denarjem, češ da taka sredstva igrajo pri 2 ARS, Deželno predsedstvo za Kranjsko. Deželnozbor- ske volitve. Mestna kurija Tržič, Radovljica, Kamnik. Volilni spisi, fase. 35. Kamnik, mestna kurija, 10. 7. 1877; V. Melik, Volitve na Slovenskem, str. 347, 215. 3 J. Kersnik, Zbrano delo. V.knjiga. Podlistki, članki, oce- ne. LJubljana 1952, str.516-518. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17 vseh agitacijah Kecelnovih prvo rolo. "* Takoj po volitvah je poročal dopisnik Slovenskega naro- da iz Tržiča, da je "Keclu pripomogel k uspehu denar, ki gaje trosil z obema rokama. Dan pred volitvijo, se je zvečer pripeljalo 45Keclovih kam- niških volilcev. V krčmi pri Železnikarju so imeli svoj glavni kvartir in Kecel je skrbel, da nij zmanjkalo niti jedi, niti pijače. Narodni voltici iz Kamnika (kakih 41)pripeljali so se v Tržič v jutro pred volitvijo. Povedala sta dva moža, vo- lilca iz Radovljice, da se jima je ponujalo po 5 gld, če volita kamniškega Kecla.'6 Vsekakor je župan Kecel dosegel svojo izvolitev za deželne- ga poslanca in je 12. septembra 1878 "uže v culo zavil frak in videli ga boste v Ljubljani na dežel- nem zborišču. Ves nov bo, in križec bo nosil od jeruzalemskega božjega groba! Saj to mi verja- mite: g. Kecel res nij narodnjak pa tudi nij nemš- kutar. Dobra duša je, ki nikomur ne škodi ne ko- risti, kakor Blaževžegen." "Kajpomaga, če mi kmetje še tako dobro volimo, ker gospoda in tisti, ki se mej gospodo štejejo, nam narobe volijo in ker ima gospoda več poslancev nego mi. Poseb- no se pa zdi čudno, kako so mogli "študirani" Kamničani Kecelna voliti, ki še kamniških raz- redov nij dovršil. Menije nek prost kmet rekel, da bi bil Kecel boljši za dunajski, nego za ljub- ljanski zbor, ker dunajskih gospodov bi ne razu- mel in zategadelj bi ne mogel nam Slovencem tam skaze delati. "6 Na take in podobne ocene smo naleteli še v drugih časopisih, tudi satirični časopis Brencelj, ki ga je urejal Jakob Alešovec, si ga je že pred leti "sposodil". Pomembno vlogo je imel Kecel tudi v kamniš- ki občinski upravi. Kamniški občinski zastop je bil sestavljen iz tako imenovanega občinskega odbora (Ausschuss) in občinskega sveta (Ge- meinderath) z županom (Bürgermeister). Voli- tve kamniškega občinskega odbora so opravljali na tri leta. Znani so podatki za volitve 1867, 1870, januarja 1873, decembra 1876, aprila 1880, maja 1883, junija 1886, 1889, februarja 1893, 1896, 1899, 1902 in aprila 1905. Vse do svoje smrti, leta 1888, je bil Kecel član občinskih od- borov in svetov (leta 1880 kot virilist, ker je imel najvišje davke). Med leti 1870 in 1879 pa je celo opravljal županske posle. Tudi kot župan Janez Kecel svoje politične us- meritve ni preveč jasno kazal, saj se volitev ni udeleževal, razen tistih leta 1877, ko je sam kan- Slovenski narod, 29- 6. 1877. Slovenski narod, 12. 7. 1877, št. 156. didiral za nemškega poslanca v deželnozborski mestni kuriji Tržič - Radovljica - Kamnik. Za nje- govo nemško usmeritev izvemo iz časopisnih virov in spominske literature. Tudi njegovo žu- panovanje je bilo zelo odmevno, predvsem v negativnem smislu, vsaj če verjamemo časopi- snim virom. Že po koncu prvega županskega mandata so se v časopisju pojavljale kritike na račun njegovega vodenja, češ,"daje nemškutar- ski župan Kecel naredil vse in nič za Kamnik v treh letih. 'n Pa vendar je bil na občinskih voli- tvah leta 1873 ponovno izvoljen za župana. Pi- sec v Slovenskem narodu je pred tem 6. julija 1873 opozarjal: "Ganite se vendar, da ne doživi- mo na zadnje še te blamaže, da nam vrnejo zo- pet Anzelma, kateri je, kakor seje nekdo izrazil, po njegovem mnenji najbolji za županstvo, ker je volilcem svojim pri zadnjih volitvah kupil ve- dro vina, kar bi drugi gotovo ne storil!4 Pred- vsem so mu oponašali slabo gospodarjenje in nadzor nad mestnim premoženjem, nezanima- nje za popravilo cest, slabo žandarsko službo in še marsikaj drugega.9 Decembra 1876 so bile nove volitve kamniš- kega občinskega odbora in župana. Že celo leto so se pojavljali v Slovenskem narodu in Brenclju številni članki, ki so kritizirali in smešili podobo Janeza Kecla. Če verjamemo članku v Sloven- skem narodu, se je tokrat prikupil volilcem s tem, da je daroval nekaj sto goldinarjev za izde- lavo novih orgel v frančiškanski cerkvi v Kamni- ku, vodil pa je tudi pobiranje darov za orgle. Medtem je v mestu slabo vodil gospodarstvo, ze- lo redko skliceval seje, godile pa so se še druge nerednosti in nesnaga. Kot izvemo iz Slovenca, se je župan Kecel navduševal tudi nad uvedbo nemškega jezika kot učnega jezika v tretjem in četrtem razredu glavne šole.10 Ne vemo, ali so volilce res premamile njegove obljube, podarje- na pijača in hrana ali je zgolj prevladalo nezani- manje za volitve, "kajtipovsod se energično od- pravljajo nemškutarski župani in občinski od- bori, lepri nas ne; samo pri nas se nobeden up- livnejših možnečežrtvovati, da bise vendarpo- 6 Slovenski narod, 8. 9- 1878, št. 206; Slovenski narod, 31. 7. 1877, št. 172. 7 Slovenski narod, 1. 5. 1873, ¡t. 99; Slovenski narod, 10. 5. 1873, št. 107; Slovenski narod, 8. 6. 1873, št. 130; Slo- venec, 19. 9. 1874, št. 102. 8 Slovenski narod, 6. 7. 1873, št. 153- 9 Slovenski narod, 1. 7. 1874, št. 146; Slovenec, 2. 4. 1874, št. 39. 10 Slovenski narod, 8. 3- 1876, št. 55; Slovenski narod, 20. 8. 1876, št. 190; Slovenec, 19. 9. 1874, št. 111. VSE ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE stavil na čelo agitacije, marveč le gre po svojem opravku in dobičku, občin blagor v nemarpuš- čaj e nesposobnim."" Verjetno je vse skupaj nekoliko pripomoglo k tretji izvolitvi Janeza Kecla za kamniškega župa- na. Vendar pa tega tretjega mandata županova- nja ni dokončal. Nepravilnosti pri vodenju in upravljanju občine je bilo preveč, tako da je po nasvetu občinskega odbora sredi leta 1879 od- stopil.12 "Koliko vina, rac in drugih dobrih rečij je daroval v ta namen, da je postal ad majorem nemškutarije gloriam glavar in potem deželni posla- nec. Naš Johan je bil tudi pre brisan kmetovalec ud cenil- ne komisije. V potu svojega obraza je hodil po hribih . ali pa sedel v hiši in pre- A pustil drugim, da so M zemljišča cenili. Pri teh [% komisijah sije zaslužil £j okoli 2000 gld." " Tu- di Janko Kersnik v podlistku piše, da je gospod Johan stroš- ke zadnjega streljanja zapisal po stari nava- di v rubriko "für Ge- rne indefeierlichke i- ten". O županu pa so se sploh širili čudni glasovi, češ da je župa- * noval brez sklicevanja sej občinskega odbora, saj naj bi bila zadnja tri leta le ena seja, pa še pri tej ni po ložil občinskih računov.11 Ke- cel je po svojih besedah ponudil odstop zato, da ne bi bil še naprej vzrok spora med Kamničani. 13- av- gusta 1879 so izvolili nadomestne- ga župana, dotedanjega občinskega svetnika Franca Ekslerja.15 Kecel je še naprej opravljal na- loge deželnega poslanca (izvoljen leta 1877), kot najpremožnejši meščan pa je imel leta 1880 virilni glas v novoizvoljenem občinskem odbo- ru. Torej se politiki tudi po porazu ni popolno- ma odrekel.16 «mi (ici ______ ""' J^'t- III ,-»'-'-'v? _____ ^el Poleg tega so imeli trgovci in podjetniki tudi pravico voliti v trgovskoobrtni zbornici za Kranjsko. Leta 1874 je v okraju Kamnik, po izja- vah dopisnika Slovenca, zapisnik volilcev izde- lala nemškutarska komisija. Med ostalimi so imeli volilno pravico naslednji najpremožnejši Kamničani: pivovarnarica Marija Stare, lastnik tovarne cementa Alojz Prašnikar, trgovec Janez Kecel, trgovec Janez Murnik, trgovec Anton Ja- nežič, trgovec Josip Suchy, trgovka Marija Po- drekar, trgovec Janez Ferlinc, trgovec in jerme- nar ožef Prelesnik, kramar Janez Šli- b r, kramar Mihael Šinkovec, kra- mar Franc Mejač, kramarica Me- lena Natlačen, branjevec Luka Dornik in lekarnar Adolf Jahn.17 w . t -* ••^-^'^-^^*•^-•^^^^^^-»:^»•^^^^^^^^^^.^^^ "C. kr. državno pravdništvo v Celji vloži proti Janezu Bovha, 43 let staremu, rojenemu v Virštaj- nu pri Brežicah in tja pristojnemu, katoliškemu, oženjenemu solicitatorju v Celju, radi tepeža en- krat kaznovanemu obtožbo: 'Janez Bovha je v noči od 9. do 10. augusta 1899 v Celju v Julija Grabitscha z nakano mu prizadjati težko pohabljenje, ustrelil s ostro nabasanim re- volverjem in ga tako poškodoval, da se mu je vsled tega lahka telesna poškodba pa s takim ozadjem in tako započeta, da je z letim združena navadno smrtna nevarnost ter je tako zakrivil hu- dodelstvo težke telesne poškodbe po 1521 in 155a kaz. zak. kažnjivo po 155 kaz. •••.'."2 Težko telesno poškodbo je v navedenem § 152 avstrijski kazenski zakon opredeljeval takole: "Kdor zoper člove- ka, sicer ne z nakano, ga usmrtiti, pa vendar z drugim sovražnim namenom tako ravna, da se mu je vsled tega najmanj za dvajset dni zdravje pokazilo ali zmožnost, svoj poklic opravljati, odvzela, da se mu je um zmešal aH pa težko pohabljenje naklonilo, se zakrivi s hudodels- tvom težke telesne poškodbe. "Kazen za tak pregrešek je določal § 154: "Kazen v §§ 152 in 153 določenega hudo- delstva je ječa od šestih mesecev do enega leta, pri obte- žavah sepa zamore do petih let podaljšati. " (Zbirka av- strijskih zakonov, I. zvezek, Kazenski zakon, Ljubljana 1889, str. 64, 65) Zgodovinski arhiv v Celju (v nadaljevanju ZAC), Osebni fond dr. Ivana Dečka, zadeva Ivan Bovha, sig. 1. Tako se je glasil začetek obtožnice, ki jo je 26. septembra 1899 proti Ivanu Bovhi sestavilo •. kr. državno pravdništvo v Celju. Streli sredi noči so kot grom zadoneli po mestu ter na ulice privabili veliko razgretežev, predvsem pa radovednežev. Osuplost in zgražanje nad obiskom čeških viso- košolcev3 sta med celjskimi Nemci dosegla svoj višek. V obširnem poročilu, ki ga je celjska mest- na oblast dan po krvavih dogodkih (11. avgusta 1899) poslala državnemu namestništvu v Gra- dec, je bila krivda za vse incidente, ki so se v dneh obiska čeških gostov zgodili, prevaljena na Slovence in njihove slovanske brate. V njem je bilo poudarjeno, da je prebivalstvo bilo zelo ogorčeno že zaradi samega obiska "slovanskih gostov" (napetost se je čutila že nekaj dni pred napovedanim obiskom), še bolj pa je postalo razburjeno zaradi provokativnega obnašanja ta- ko Slovencev kot njihovih gostov. Okoli 120 čeških visokošolcev je v Celje pris- pelo 9. avgusta 1899 ob pol dveh popoldne z vla- kom iz Ljubljane. Incidenti pa so se začeli že do- poldne, ko je ponos celjskih Slovencev, Narodni dom, krasila slovenska trobojnica (Deutsche Wacht jo je porogljivo označila za "rusko zasta- O tem glej Andrej Studen, "Bojimo se, da bo tekla kri!", Zgodovina za vse, št. 2, Celje 1995, str. 1 • 8. 30 ZGODOVINA ZA VSE vo") ter s tem dajala vtis prazničnega vzdušja. Celjskim Nemcem pa se ta dan ni zdel nič kaj prazničen, ravno nasprotno, vse skupaj so doje- mali kot dobro organizirano provokacijo. Nemi- ri so se stopnjevali ob prihodu čeških gostov, ki jih je nemški del celjskega prebivalstva pozdravil s kamenjem. Popoldne so Slovenci svoje goste popeljali na ogled razvalin Starega gradu (ki je bil sicer zaradi nujnih vzdrževalnih del uradno zaprt)4; tam so prepevali nacionalne pesmi tako na glas, da jih je bilo slišati v mesto. Nato so se vrnili V Narodni dom, kjer so gostitelji pripravili prisrčen kulturni program in zabavo. Po obsež- nem poročilu državnemu namestništvu se je zvečer pred Narodnim domom zbralo nekaj lju- di, Slovenci in Čehi pa naj bi z oken "zmerjali in pljuvali na mimoidoče". Nato je zavladal red in varnostna straža si je lahko nekoliko odpočila. Vendar ne za dolgo, kajti pokoj je obi. uri zjutraj prekinila strašna novica: "Umor, streljali so na Nemce.1"5 Solicitator pri dr. Ivanu Dečku, Ivan Bovha, je s strelom iz revolverja ranil dninarja Ju- liusa Grabitscha, učitelj v Grižah, Franc Gostin- čar pa Josefa Pollantza. Ob teh krvavih dogodkih je takoj reagirala mestna oblast. Župan Gustav Stiger, podžupan Julius Rakusch in okrajni gla- var grof Heinrich Attems so se takoj odpravili v Narodni dom in od dr. Josipa Serneca kot odgo- vornega prireditelja odločno zahtevali odhod Čehov z brzovlakom ob 4. uri in 15 minut. V raz- burjenih pogajanjih dr. Josip Sernec, dr. Ivan Dečko in dr. Ivan Vrečko v to niso mogli privoli- ti, saj jim mestna oblast pri preboju do železniš- ke postaje skozi razjarjeno množico ni mogla več jamčiti varnosti. V senci orožniških bajone- tov so tako češki gostje odšli iz Celja šele ob 10. uri dopoldne. Popoldne pa se je nemška drhal spet izkazala - začela se je namreč zbirati pred hi- šo dr. Serneca, grozila s kriki "Nieder mit Sernec/ Pereat Ferjančičf, metala kamenje ter na hiši razbila veliko šip. Isto je podivjana množica po- novila pri kaplaniji. S tem so se razburljivi dogodki ob obisku češ- kih gostov na celjskih ulicah tudi končali. V poro- 4 Nekaj dni po izgredih seje na ta račun pošalil celjski slo- venski tednik Domovina: "Nemci so zaradi nujnih vzdr- ževalnih del zaprli razvaline Starega gradu za ogled. Ali se bojijo za telesno varnost čeških gostov? Tedaj pa naj bi tudi pazili, da se pri takih prilikah ne kruši kamenje in opeka po mestnih ulicah na slovanske goste ter da ne zneso mestne kokoši take dneve jajc nad slovanskimi glavami". (Domovina, 12. 8. 1899) 5 Janez Cvirn, Tliomas Fürstbauer: Kronika mesta Celja 1892-1907(1. del), Celjski zbornik 1990, Celje 1990, str. 252. čilu državnemu namestništvu v Gradcu je mest- na oblast še navedla, da je bila "s strelom iz revol- verja ena oseba lažje, ena pa težje ranjena, ena oseba je bila poškodovana z metanjem kamenja, tri pa z udarci s palicami. Vsega skupaj je bilo pri- jetih 10 oseb"6. Prav zato je bilo potrebno še mar- sikaj pojasniti in tako se je razburljivost teh do- godkov spremenila najprej v tiskane besede, na- to pa v sodne obravnave. Še o nekaterih zanimivih dogodkih na celjskih ulicah, ki so svoj epilog doživeli v sodnih dvoranah Magistratni zdravnik dr. GoIIitsch verjetno ni bil edini, ki je že na predvečer prihoda čeških go- stov prerokoval, da bo treba v bolnišnici pripra- viti prostor, kajti naslednji dan je pričakoval veli- ko ranjencev ter "pri tem slastno tlesknil z jezi- kom". To skrivnostno razodetje pa je delaželjni dr. GoIIitsch verjetno pobral v bratovi kavarni, "kjer je kriegsrath imel svoj sedež ter generalštab svoj tabor"7. Kaj takega pa seveda sploh ni bilo težko napovedati, saj je tako nemški kot sloven- ski tisk pred prihodom Čehov stopnjeval huj- skaško vzdušje. Po izgredih pa je prišel čas pre- števanja ranjencev in iskanja krivcev. Tako je slo- vensko časopisje priobčilo imena vseh, za katere se je "natančno" vedelo, da so sodelovali v izgre- dih proti Slovencem in Čehom.8 Poleg naštetih pa naj bi se prav posebno "odlikovali s hajlanjem in žvižganjem tudi agentje raznih židovskih za- varovalnih družb"9, zato slovenski tisk priporo- 6 ZAC, Mestna občina Celje, A.Š. 20, del št. 110, Obisk češ- kih študentov v Celju (programi, dopisi). 7 Slovenski narod, 19. 8. 1899, Domovina 18. 8. 1899. 8 Ti, kakor jih imenuje Domovina, "mojstri" so bili: Schmidl (sin trgovca "Pri škofu"), Stiger (sin trgovca in župana), dr. Negri (zdravnik in županov zet), Oechs ("generalisimus"), GoIIitsch (kavarnar "Central"), Haus- bäum (kavarnar istoimene kavarne v Kolodvorski uli- ci), Zwerenz (brivec na Glavnem trgu), Terschek (gostil- ničar), Kosar (oba sinova gostilničarja nasproti vojašni- ce), Kuhn (agent špecerijskih predmetov), Malenšek (agentpivovarne Goess & Farrach), Rutter (agent tvrdke Winternitz & Reich z Dunaja), Koss (trgovec v Kolodvor- ski ulici), Pungeršek (knjigovez in soprog šivilje), Rasch (knjigarin trgovec), Adler (knjigar in trgovec), Fritz Ros- ser (zobozdravnikpri dr. Rieblu), Riebl (sinprej omenje- nega zdravnika), Verhan (lastnik Opekarne v Celju), Vergane, Sonnenburg Traugott in Krell (magistratnipi- sarji), J akowitsch (trgovec), dr. GoIIitsch (zdravnik dežel- ne bolnišnice), Sager (krtačar), Šmarčan (pisar in kra- mar na Bregu), Morti (občinski odbornik in slaščičar), uslužbenci in trgovski pomočniki tvrdk Pelle, Rakusch, Wogg Zangger, Schmidl, Radakovič, Karbeutz in Krick... (Domovina, 18. in 25. 8. 1899) 9 Domovina, 8. 9- 1899- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 31 ča, naj se jih slovenski kmetje že na daleč izogi- bajo. V praksi so takšna nagovarjanja pomenila blokado tujenarodnih trgovcev in obrtnikov ter s tem zaostrovanje v teh časih že tako uveljavlje- nega načela "Svoji k svojim.1". Nemirna kri je tako zavrela že pred prihodom Čehov, ko je "krvoločna druhal, hoteča imeti poulični poboj za vsako ceno" pridrvela pred Narodni dom. Pri tem se "akademik Donau zaleti v drja Dečkota, ga z gorjačo udari po glavi in na- to seve urnih krač - zbeži". Za njim so se zapodili Zafošnik, Perdan in Detiček ter ga kaj hitro ujeli. Tu pa se je zataknilo, kajti Donau ni bil sam. Nje- govi prijatelji so ga seveda skušali osvoboditi, med njimi najbolj agilen Albert Riha pa je začel "s svojo gorjačo neusmiljeno udrihati po Zafošni- ku in Perdanu". Oba sta se seveda branila - pri tem je Zafošnik udaril Riho s palico po glavi - in ko je prišla policija, je odpeljala Zafošnika in De- tička. Sodnik je Alberta Riho spoznal za krivega ter ga obsodil na dvanajstdnevni zapor. Poleg te- ga je tudi določil, da mora storilec Zafošniku pla- čati 5 gld. za bolečine, Perdanu pa 6 gld., prav ta- ko za bolečine, 6 gld. za odhod zaslužka in 1 gld. in 5 kr. za zdravniško spričevalo.10 Čez nekaj časa pa sta na okrajnem sodišču bila obsojena vsak na štiri dni zapora tudi Zafošnik in Pavel Detiček, in sicer z obrazložitvijo, da sta "s palico mahala po Rihi".11 Zadnji je od te skupine vročekrvnežev prišel na vrsto Julius Donau, tisti, ki je pravza- prav vse skupaj zakuhal. Proti njemu je dr. Deč- ko vložil kazensko ovadbo že 10. avgusta, a šele 15. decembra 1899 se je osumljenec znašel pred sodniki. Zagovarjal se je, "da je hotel iti mirno do- mov, pa mu je grede padla nehote palica na ne- kogar glavo, in ta nekdo je bil slučajno dr. Deč- ko"12. C. kr. okrožno sodišče v Celju je razsodilo: "Julius Donau, tehnikar v Celji, je prestopka zo- per telesno varnost kriv, in ima za plačati zaseb- nemu udeležencu dr. Dečkotu, odvetniku iz Ce- lja v smislu § 366 k. p. r. odškodnine po 20 kron za bolečino."13 V vsem tem kaosu pa ni bilo prizanešeno niti damam. Ob popoldanskem izletu na Stari grad je namreč za pohodniki šlo tudi več predstavnic nežnejšega spola, med njimi tudi gospa Mila Ser- nečeva. Nenadoma pa se je za njimi znašlo več nadebudnih mladeničev, med njimi sta bila tudi županov sin in zet. Dame so se pred mladci umaknile na drugo stran ceste, nakar je nič kaj spoštljivo pristopil dr. Negri, "izreče 'Fej' ter plju- ne gospici Sernečevi na roko", tako da je vse do Skalne kleti "nosila vidni znak celjske nemške kulture".14 Mladi gospodič si je za svoje junaško dejanje prislužil tri dni zapora, čeprav se je kazni skušal na vse pretege izmuzniti z izgovori, "češ da mu je morala nehote grdoba odleteti iz ust na gospodičino roko". In kot je ugotovila Domovi- na, se kaj takega lahko pripeti le "pri slinastih pa- glavcih, nad takšne pa je menda dr. Negri vendar že odrasel"15. Sodišče pa ni pogledalo skozi prste niti polica- jem. 13. oktobra je namreč bil celjski mestni stražnik Johann Kunst na okrajnem sodišču ob- sojen na tri dni zapora, ker je ob prihodu Čehov, "ko je bil v službi, gospico Rozo Žimniakovo osu- val in ozmerjal"16. Pred okrožnim sodiščem se je znašel tudi sin bivšega deželnega sodnega svetnika Aleksij Ba- logh, "ki ga ljudski glas zove 'Rauber-Balogh', ve- čen jurist brez izpitov, stara bajta, eden poglavit- nih članov celjske jeunesse dorée". Tudi ta je bil eden mnogih, ki so češke visokošolce pozdravili "z metanjem cvetlic, katere so pa med lučanjem okamenele". Pri tem dejanju ga je zalotil Makso Kugler, katerega je obtožencev zagovornik kot edino pričo "dal v stiskalnico, porabil vse sve- dre, da bi iz njega izsvedral kaj druzega, samo ne tega, da je ljubki Aleksij vtegnil metati kamenje". Pri tem sta vodja mestnega urada Fürstbauer ter vodja mestne policije Mähr z zatrjevanjem, da od tam, kjer je stal Aleksij, kamenje sploh ni lete- lo, odločilno pripomogla k oprostitvi osumljen- ca.17 Zanimiva je bila tudi kazenska obravnava proti visokošolcu Oskarju Scheligu in komiju pri Pol- lantzu (prej Pelle) Karolu Bračiču. Številne priče so povedale, da se je Scheligo že prvi dan odliko- val z metanjem kamenja na Čehe in Slovence, na- slednji večer pa je bil "nekak vodja oni fakinaži, ki je dr. Sernecu pobijala šipe na hiši in katera je 10 Slovenski narod, 18. 10. 1899- 11 Slovenski narod, 18. 11. 1899. 12 Domovina, 22. 12. 1899. 13 ZAC, Osebni fond dr. Ivana Dečka, zadeva Julius Do- nau, sig 2. 14 Slovenski narod, 16. 8. 1899. 15 Domovina, 25. 8. 1899. Isti časnik 8.9. 1899 zaradi tega dogodka župana Stigerja poziva k spremembi podneb- ja: "O župan Stiger, vi ste s svojo rodbino zreli za afri- kansko klimo/" 16 Slovenski narod, 16. 10. 1899;podobno tudi Domovina, 13. 10. 1899. 17 Slovenski narod, 18. 11. 1899. VSE ZA ZGODOVINO 32 ZGODOVINA ZA VSE potem naskočila s kamenjem kaplanijo". Bračič je v zaporu priznal, da je v okna kaplanije metal kamenje, na obravnavi pa si je premislil in to za- nikal. Celjski nemški list je pred obravnavo zatr- jeval, da je bilo to priznanje v zaporu doseženo z grožnjami.18 Scheligo je poleg tega tudi odtrgal napisno tablo pred pisarno dr. Dečka. Čeravno sta oba "junaka" trdila, da sta na demonstracije zašla popolnoma slučajno, ju je sodišče spozna- lo za kriva. Scheligu je prisodilo šest tednov za- pora ter povrnitev stroškov dr. Dečku za novo napisno tablo, Bračič pa jo je nekoliko bolje od- nesel - dobil je le osem dni zapora, poleg tega pa je moral plačati vse pobite šipe na kaplaniji. So- dišče pa je v istem paketu obsodilo še enega lju- bitelja metanja kamenja. To je bil Maks Vrečer, "poleti sobni slikar, pozimi pa raznašalec vabil v nemško gledališče"19, ki je svoj natančen met po- kazal ob prihodu Čehov s kolodvora. Za to je do- bil tudi priznanje - pet dni zapora s postom. Primer Gostinčar Poleg Bovhe sta bila isto noč zaradi streljanja iz zasede aretirana tudi učitelj iz Griž, Franc Gostin- čar in tajnik posojilnice v Žalcu, Mihael Reicher, "ki sta v temnem kotu v bližini ljubljanske mitni- ce čakala v zasedi". Vanjo je padel nič hudega sluteči poslovodja Josef Pollanetz - splošno znan kot "miren človek, ki je živel le za svojo družino in trgovino". Gostinčar je dobro nameril na svojo žrtev in zaklical: "Niti koraka naprej, drugače bom streljali' in že je padel strel iz revolverja "ste- klega slovenskega učitelja". Pollanetz se je pod smrtonosnim strelom, ki ga je zadel v prsa, takoj zgrudil po tleh. Kljub temu, da so trije celovški stražniki ob pomoči več Nemcev v trenutku sko- čili na razbojnika, je temu uspelo sprožiti proti Pollantzu še dva strela - eden ga je zadel v levo stran prsi, drugi pa v obraz pod levim očesom. Ranjenemu Pollantzu je dr. Beck nudil prvo po- moč, nato pa so ga takoj odnesli v bolnišnico. Gostinčarja in Reicherja je mestna varnostna straža aretirala, vendar se je kmalu izkazalo, da je Reicher popolnoma nedolžen ter so ga izpustili. Znani hujskač Gostinčar je bil sicer na splošno poznan kot nizkoten človek. Neki moški je pove- dal, da je bil zaradi svoje vsiljive fanatičnosti vr- žen že iz vseh žalskih gostiln in je zato tudi pri tamkajšnjih Slovencih zelo osovražen. Takšna je bila nemška različica tega dogodka.20 Slovenska različica je bila sicer podobna, a v svojem bistvu popolnoma drugačna. V pripove- di slovenske strani se namreč zamenjata vlogi napadalca in žrtve. Gostinčar, Reicher in kmetij- ski organizator Kač so šli proti svojemu vozu, da bi se z njim odpeljali proti Žalcu. Vendar pa jih je pri ljubljanski mitnici "skrita in tuleča druhal ob- skočila s cepci in noži". V prvem naletu so napa- dalci spravili na tla g. Kača - "mož ima le levo ro- ko, kar je bilo napadalcem dobro znano, zato pa so svoje junaštvo tembolj pokazali nad njim". Gostinčar je v silobranu potegnil revolver, jasno zaklical "Miruj, drugače bom streljal!", toda udar- ci so začeli padati. Gostinčar je sprožil strel in Pollanetz se je zgrudil po tleh. V tem trenutku je takoj pritekla policija in aretirala Gostinčarja in Reicherja, drhal pa je po dveh že uklenjenih Slo- vencih še kar naprej udrihala - "razbita in razme- sarjena sta bila tako strašansko, da ju iz krvi ni bilo mogoče spoznati"21. Reicherja so, kot večino prijetih, izpustili že naslednji dan ob 11. uri. Go- stinčar pa je moral še kar nekaj časa ostati v zapo- ru. Slovenski tisk je iz njega skušal narediti pra- vega ubožca. Tako je svojemu bralstvu nazna- njal, da se je "mož v zadnjih dneh postaral najma- nje za deset let. Na temenu ima dolgo ureznino - bržkone od policijske sablje - na zatilniku ima večjo rano razpoklino. V obrazu okoli očij in no- su je ves zatekel, kakor ima tudi na drugem tele- su močne zatekline in bule". Poleg telesnih poš- kodb pa je poročevalec poudaril tudi njegovo duševno strtost: "Ničesar ga ne zanima, na dobro znane dogodke se niti ne spominja ter joče ve- nomer, kakor otrok". Za izboljšanje njegovega stanja pa je predlagal "svež, prosti zrak, ki bi utegnil v kratkem času posvežiti slabotno telo in medli duh".22 Že 11. septembra pa je Slovenski narod poročal, da "od celjskega župana in dru- gih gospodov kot mrtev proglašeni Polanec že hodi po Celju". Gostinčar, "ta žrtev celjskega ju- naštva", je bil iz preiskovalnega zapora izpuščen šele 6. oktobra 1899, ob prihodu v Žalec pa so mu pripravili slavnostni sprejem: "Požarna bramba je Gostinčarju priredila bakljado in je 18 Deutsche Wacht, 19. 11. 1899. 19 Domovina, 22. 12. 1899- V isti številki časnik prinaša tu- di nekatere podrobnosti s sojenja, kot npr.: "Obsojeni Wrecerje lomil tako nemščino, da je začela predsednika Wurmserja skoraj mrzlica tresti, ter ga je pozval, da lah- ko slovenski govori, da se ne bo tako - utrudil. Toda Wre- cer je ponosno odgovoril: Dajčbin ich.'"' 20 Deutsche Wacht, 13. 8.1899; Janez Cvim, Tilomas Fürst- bauer: Kronika mesta Celja 1892-1907 (I. del), Celjski zbornik 1990, Celje 1990, str. 252. 21 Domovina, 18. 8. 1899. 22 Slovenski narod, 24. 8. 1899- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 33 sploh zavedno narodno občinstvo žalsko tekmo- valo, da temu narodnemu mučeniku pokaže svo- je iskrene simpatije".23 Pod okriljem zagovornika dr. HraŠovca je Gostinčar na zatožno klop sedel šele 13- 2. 1900. Sodišče ga je obsodilo zaradi "prestopka silobrana na eden mesec zapora in plače 1880 kron odškodnine"24. Ivan Bovha v preiskovalnem zaporu Med vsemi izgredi, ki so se zgodili ob dvajse- turni prisotnosti čeških gostov v mestu ob Savi- nji, je največ zanimanja in publicitete povzročil primer Ivana Bovhe. V nemških očeh je Bovha postal slovenski razbojnik, ki si je upal sprožiti strel na poštenega družinskega očeta in nacio- nalno zavednega Nemca, slovenske oči pa so se z njim spogledovale kot z junakom, ki se je le branil surovega in tolovajskega napada nemških tolp. Tako slovenski kot nemški tisk sta krvave do- godke na vso moč obsojala in se zgražala nad nji- mi. Oba pa sta krivce za vse tragedije, ki so se zgodile ob obisku čeških visokošolcev, iskala v nasprotnem taboru. Tako je slovenski tisk poro- čal, kako so bili Slovenci in njihovi češki gostje "tolovajsko napadani in da je nemčurska svojat zakrivila celo dolgo vrsto najrazličnejših hudo- delstev"25. Nemška Tagespost pa je seveda krivila slovensko stran in je Nemce označila za "potr- pežljive angeljce, katere so napadali Slovenci in Čehi".26 Na račun celjskega rožljanja z orožjem se je v kratki notici pošalil tudi dunajski humoristič- ni časopis Kikeriki - Anzeiger: "V Celju se iz Na- rodnega doma strelja z revolverji; sedaj Slovenci uporabljajo (Narodni dum-) dum - krogle".27 Prve novice o "slovenskih revolveraših" pa so bile seveda nepopolne, nekoliko zmedene, predvsem pa polne pretiravanja. Slovenski na- 23 Domovina, 6. 10. 1899; Slovenski narod, 7. 10. 1899 24 Domovina, 16. 2. 1900. 25 Slovenski narod, 11. 8. 1899. 26 Slovenski narod, 11. 8. 1899- 27 Kikeriki-Anzeiger, št. 67, Dunaj, 20. 8. 1899. Za dobro razpoloženje svojih bralcev je ta časnik v tej številki kar nekajkrat črpal svoje domislice iz celjskih dogodkov, s ka- terimi se je seveda pošalil le na račun Slovencev in njiho- vih čeških gostov. Med drugim je postavil tudi zanimivo vprašanje: "Welches ist die ehrenfesteste deutsche Jung- frau?" ter seveda takoj ponudil tudi duhovit odgovor: "Die 'Cilli'. Sie will sich weder von Slowenen noch von Czechen heimführen lassen, sondern geigt ihnen selber 'heim '. " rod je tako 11. avgusta prav na primeru Bovha skušal prikazati, kako "besno so divjali tevtonski junaki". Tako poroča, da je solicitatorja Bovho in učitelja Gostinčarja na poti iz Narodnega doma napadla tolpa razgrajačev. Ker sta se znašla v smrtni nevarnosti, sta se morala braniti z revol- verji. Pri tem je "kroglja zadela renegata napadal- ca Poljanca in delavca Grabnarja /Grabitscha/. Poljanec je bil na smrt ranjen. Napadena Gostin- čar in Bovha sta bila po nemčurski tolpi strašno razmesarjena." Tudi Gostinčar naj bi bil smrtno ranjen, poročevalec pa sestavek zaključuje z last- no oceno, da so "dogodbe v Celju evropski škan- dal".28 Tudi celjska Domovina ni poročala nič manj dramatično. To noč naj bi po mestnih ulicah "razsajal divji boj. Rjoveli so znani hujskači svoje umazane izdajalske popevke, ne meneč se za nočni mir ptujcev in poštenih domačinov, kate- rih je njih počenjanje gnjusno /.../ Če se je kak Slovenec na ulici pokazal, planili so nanj, kakor gladni volkovi". Tako je prišlo do streljanja v silo- branu. Pri tem je bil "pretepač Pollanz smrtno nevarno zadet in mnogo odličnih Slovencev tež- ko ranjenih". Obstreljen pa je bil tudi "uslužbe- nec tvrdke Pelle, po domače Julius, tako, da je na obeh straneh kri tekla". Časnik je za te nesrečne dogodke že našel tudi glavnega krivca. To naj bi bila vlada, "ker ni pravočasno vmes posegla in ustavila podlo hujskanje tukajšnjega zakotnega lističa/Deutsche Wacht/ in nekaterih ničvrednih kreatur".29 Poleg tega pa tudi ugotavlja, da so bili tolovaji v usodni noči "tako predrzni v svoji pija- nosti, da se niso umaknili niti pred - revolverjem, temuč so rajši žrtvovali ednega ali dva izmed vr- ste, samo da so si ugasili žejo po slovenski krvi"30. Tudi Deutsche Wacht je dogodke na široko opisala. V članku s podnaslovom Nemška kri!31 se je podrobneje posvetila krvavim dogodkom v noči z 9- na 10. avgust 1899. Že uvodoma je svoje bralce opozorila, da Slovencem orožja kot so ka- menje, palice in noži niso več zadoščali in so za- to dan pred prihodom Čehov mrzlično nabavlja- li revolverje. In dva Nemca sta tako postala žrtvi podlih, že vnaprej pripravljenih slovenskih načr- tov, po katerih so slovenski organizatorji na čelu 28 Slovenski narod, 11. 8. 1899. 29 Domovina, 12. 8. 1899 30 Domovina, 18. 8. 1899- 31 Ob tem prispevku je slovenski tisk ugotovil, daje članek napisan tako "predrzno in perfidno, da se tudi pravim Nemcem studi. Nemška kritje H mar ta sok dragocenejši, nego slovanska kri!"(Domovina, 18. 8. 1899) VSE ZA ZGODOVINO 34 ZGODOVINA ZA VSE z dr. Sernecom zaradi prihoda 25 /.'/ Čehov nare- dili pravi škandal. Lokalnemu nemškemu časni- ku še posebej ni bil všeč Ante Beg, katerega je označil za "po svoji aroganci in predrznosti splo- šno znanega črkostavca, vulgo urednika "Domo- vine", ki je že ob prihodu čeških gostov razjezil Nemce s svojimi porogljivimi vzkliki in pobalin- skim vedenjem." Ta provokator je nato v Gospo- ski ulici plašljivo pobegnil pred zasluženimi bati- nanu ter pustil svojega prijatelja Janeza Bovho samega. Ta pa se je, ne da bi bil od kogarkoli ogrožen, umaknil k zidu ter ustrelil dninarja Ju- liusa Grabitscha v prsa in brado. Učinek strela je bil znaten, saj je Bovha streljal iz razdalje 7 - 8 ko- rakov. Ta oddaljenost domnevnega napadalca pa naj bi tudi dokazovala, "da Bovha ni bil prisi- ljen uporabiti tako nevarnega orožja". Šele nato so Nemci obkolili "revolveraša", dr. Beck ga je prijel za roko, v kateri je ta držal orožje, pl. Son- nenburg pa mu je s palico izbil revolver.32 Tako se je Ivan Bovha znašel v preiskovalnem zaporu. Preko svojega zastopnika dr. Ivana Deč- ka je vložil dve prošnji za izpustitev, prvo 2. in drugo 19. septembra. V slednji opozarja na neu- temeljenost njegovega pripora, saj je višje dežel- no sodišče v Gradcu že 22. avgusta dalo navodi- lo, da je treba poizvedeti le še nekaj malenkosti, kot v prošnji pravi Bovha "posebno glede suma, katerega je • kr. državno pravdništvo izrazilo, da je moje dejanje nastalo vsled sklepa, kteri se je že prej storil, in sicer vsled dogovora z drugimi." Bovha je takšna namigovanja o naklepu seveda odločno zanikal ter se obenem čudil, da se •. kr. pravdništvo v mesecu in pol še ni moglo o tem prepričati. Še bolj pa je Bovho razjezil molk sod- nih oblasti na njegovo prvo prošnjo za izpustitev ter je zato energično napovedal pritožbo na višje sodišče. Prošnjo pa je Bovha utemeljil s popol- noma življenskimi razlogi: "Meni je toliko bolj na tem ležeče da pridem na prosto, ker imam šti- ri hčerke, ktere gredo že v šolo in bi moral oskr- beti potrebno obleko in knjige; nadalje na smrt bolnega edinega tri in pol leta starega sina. Pod- pirati pa moram poleg tega tudi svojo 67 let staro mater." Ker pa je bila jesen že pred durmi, je tudi opozoril, da se "trgatev v vinogradu bliža in bi torej imel ogromno škodo in zgubo, če bi moral isto prepustiti tujim rokam." Hkrati pa je dr. Iva- na Dečka spomnil na vložitev tožbe proti uradni- koma celjskega mestnega urada Grellu in Mört- lu, ki sta 10. avgusta zjutraj Bovho, Gostinčarja in Reicha zmerjala z besedami: "Preklemanski psi, obesiti bi jih bilo treba, izgnati iz mesta!" Bovho pa je morilo še nekaj. Namreč, zelo čudno se mu je zdelo, da se tudi "proti dr. Bečku ne postopa, ker je vendar sam priznal, da se je samokres v njegovi roki sprožil". Poleg tega pa je Bovha zato imel trden dokaz - preluknjan klobuk.33 Končno je 26. septembra •. kr. državno pravd- ništvo sestavilo obtožnico. Poleg seznama prič je državno pravdništvo v obtožnici tudi predlagalo, da se na sodišču preberejo vsi zdravniški izvidi, "zasebni spisi Janeza Bovhe, ter pokaže obleka Julija Grabitscha, revolver Janeza Bovhe in pa- trone". Najpomembnejši za Bovho pa je bil pred- log • kr. državnega pravdništva, da se osumljen- ca izpusti na prostost. Obtožnica tudi poudarja, da je Ivan Bovha na prvih dveh zaslišanjih priz- nal, da pri prvem strelu njega in njegove družbe ni nihče napadel in "se opetovano zagovarjal, da se je revolver le po naključju sprožil". Kasneje pa je Bovha začel zatrjevati, "da je bil ta čas v silobra- nu". Obtožnica pa je celoten dogodek prikrojila nekoliko po svoje. Tako omenja, da se je Ivan Bovha v družbi hčere Marije, Anteja Bega in Lo- vrenca Pokorna ob enih ponoči odpravil proti domu. Vendar pa je omenjena družba gospodov in gospodične v Gosposki ulici opazila, da jim nekdo sledi. Iz smeri Jožefovega trga34 se je za njimi namreč začela približevati skupina ljudi, ki so s palicami v rokah začeli kričati. Iz smeri Šol- skih ulic pa se jim je približevala še ena skupina z gorjačami oboroženih ljudi. "V tem hipu poteg- ne Janez Bovha svoj ostro nabasani revolver in rekoč: 'Noch ein Schritt' ustreli mereč ravno zra- ven prišedšega Grabitsch Julija v prsa, oddaljen od njega kakih 5 do 6 korakov". S tem pa je Bov- ha položaj le še poslabšal. Razburjenje je ob stre- lu doseglo svoj višek. Prijatelji obstreljenega se namreč niso prav nič prestrašili ter so družno "skočili na Bovho, mu vzeli revolver, pri čem se je ta še enkrat sprožil in prestrelil Bovhi klobuk, in njega in Ante Bega pretepali".35 Obsodba napadalcev na Anteja Bega in Lovrenca Pokorna Medtem pa sta bila obsojena tudi Johann Le- skoschek, ki je pretepel Lovrenca Pokorna, in Ot- 32 Deutsche Wacht, 13. 8. 1899. }i ZAC, Osebni fond dr. Ivana Dečka, zadeva Ivan Bovha, sig. 1. 34 Današnji Trg Celjskih knezov. 35 ZAC, Osebni fond dr. Ivana Dečka, zadeva Ivan Bovha, sig. 1. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 35 to von Sonnenburg, ki je bil le eden mnogih, ki so se spravili na Anteja Bega. Uslužbenca pri celjskem trgovcu Pelleju, Jo- hanna Leskoschka je celjsko sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na 14 dni zapora. Storilec si je to prislužil zaradi napada s polenom na me- dičarja Pokorna. Ob tem napadu se je obsojenec vedel "kakor italijanski bandit, kajti preiskal je napadenemu tudi vse žepe ter mu odnesel klju- če »36 Bolj zapleten pa je bil primer napada na Anteja Bega, ki se je zaradi očitnega nestrinjanja obto- ženca z obsodbo, kar precej zavlekel. Že sama aretacija urednika Domovine Ante Bega, ki se je pred podivjano nemško drhaljo le branil in ni ni- kogar poškodoval, je med Slovenci naletela na veliko ogorčenje. Policija ga je v zaporu zadrže- vala kar 11 ur. Ko pa je zaradi neznosnega smra- du zahteval, naj ga prestavijo v druge prostore, mu je tamkajšnji zdravnik (in zelo aktiven udele- ženec nočnih nemirov) dr. Beck porogljivo od- vrnil: "Če bi se bolje umili, ne bi tukaj tako smrde- lo".37 V nekaterih časnikih so v svoji oceni tega dogodka šli celo tako daleč, da so menili, da se kaj takega "niti mej živinskimi divjaki v srednji Afriki ne more zgoditi".38 Že 11. avgusta je Ante Beg podal kazensko ovadbo proti uradniku Ottu von Sonnenburgu. Na glavni obravnavi 31. avgu- sta je Ante Beg povedal, da ga je Otto von Son- nenburg "tolovajsko napadel in pretepal", pre- poznal pa je tudi glas Ferdinanda Gollitscha, ki je "kričal na druhal, ki je po Bovhi udrihala in ga zbila na da 'Potolčite ga!'" Otto von Sonnenburg je bil obsojen na pet dni zapora, sodišče pa je tu- di določilo, da mora oškodovancu plačati odš- kodnino, in sicer "za bolečine 10 kron in za zdravniško spričevalo 2 kroni in 10 vinarjev"39. Vendar pl. Sonnenburg tega nikakor ni imel na- mena poravnati. Zato je 13. julija 1900 sodišče moralo izdati stroškovni odmerni sklep, s kate- rim so - zaradi razžaljenja časti - stroški narasli na 19 kron in 84 vinarjev, obenem pa je sodišče v primeru neporavnanja stroškov pl. Sonnenbur- gu zagrozilo z rubežem. Vendar pa se ta za vse to sploh ni zmenil, tako da je do rubeža res prišlo in 15. oktobra 1900 še do dražbe. Z njenim izkupič- kom je po dobrem letu dni Ante Beg le dobil vse poplačano. Ivan Bovha končno na prostosti Ivana Bovho so tako 28. septembra, natanko po sedmih tednih, izpustili iz preiskovalnega za- pora. 15. oktobra 1899 je Okrožno sodišče v Ce- lju obvestilo obtoženega Ivana Bovho, da je Višje deželno sodišče v Gradcu pod predsedovanjem grofa Gleispacha zaslišalo višjega državnega to- žilca Steinerja v zvezi z njegovo pritožbo na ob- tožnico državnega tožilstva v Celju. Višje dežel- no sodišče je pri tem ugotovilo, da je obtožnica sestavljena ustrezno in s tem dalo zeleno luč za glavno obravnavo.40 Toda tudi Ivan Bovha in njegov odvetnik Ivan Dečko nista sedela križem rok. Na veleslavno • kr. okrožno sodišče v Celje sta 21. oktobra naslo- vila kazensko ovadbo proti dr. ••••• in Ottu von Sonnenburgu, s katero sta za vse bolečine, ki jih je pri tem napadu utrpel Ivan Bovha, zahteva- la primerno odškodnino. V njej Ivan Bovha pou- darja, da je bil v noči z 9. na 10. avgust 1899 v Gosposki ulici napaden, da je moral groziti in se tudi braniti z revolverjem. Ovadbo je Ivan Bovha utemeljil takole: "Pri tej priliki priskočil je dr. Beck, me zagrabil za roko, v kateri sem imel sa- mokres in držal roko kvišku. Zraven priskočil je pa Oton pl. Sonnenburg, kakor je to nemški ča- snik Deutsche Wacht poročal, s tako imenova- nim Todtschläger-jem'/smrtonosni kij, op.a./ ali kakor tamkaj pravijo 'Lebensretter'/rešitelj živ- ljenja, op.a./, in me udaril po desni roki tako, da je roka skozi do dlani postala čisto črna in da je naprstnik še danes, toraj čez več kot dva meseca otečen in me boli." Ob tem je Ivan Bovha predla- gal tudi dodatni zdravniški pregled njegove de- snice. Poudaril je tudi, da je Otto von Sonnen- burg ta napad priznal že pri obravnavi na okraj- nem sodišču, ko ga je za napad ovadil Ante Beg. Iz koncepta te ovadbe pa je razvidno, da nape- tost tudi po odvzemu orožja še ni izginila, nas- protno, dogajale naj bi se zelo zanimive stvari, ki jih je sam opisal takole: "Na to se je pridružila vsa ostala druhalj Dr. ••••• in pl. Sonnenbergu ter me pobila na da. Po preteku kakih deset minut, je še le prišel vodja mestne straže, me prijel pod pazduhu, vzdignil kvišku in peljal za roko nazaj proti Jožefemu trgu tako, da sem šel jaz ob zidu. Komaj sva storila kake tri korake padel je od za- daj strel, ter zadel mene v glavo. Krogla mi je po- drla slamnat klobuk, ranila mene na glavi ter izbi- 36 Domovina, 6. 10. 1899. 37 Slovenski narod, 16. 8. 1899. 38 Slovenski narod, 12. 8. 1899 39 ZAC, Osebni fond dr. Ivana Dečka, zadeva Ante Beg sig. 4. 40 ZAC, Osebni fond dr. Ivana Dečka, zadeva Ivan Bovha, sig. 1. VSE ZA ZGODOVINO 36 ZGODOVINA ZA VSE la klobuk na tla." Bovha je vodjo mestne straže takoj opozoril, da je obstreljen in mu pokazal okrvavljeno roko, vendar se ta ni za to nič zme- nil. Še bolj zanimivi pa so bili pripetljaji v stražni- ci. Tam sta namreč že čakala dr. Beck in pl. Son- nenburg ter izpirala rane Gostinčarju in Reicher- ju. Dr. Beck je namreč bil zdravnik in je imel na skrbi tudi jetnike. Bovha je seveda zahteval, da ga naj pregleda kakšen drug zdravnik, vendar njegova zahteva ni padla na plodna tla. Ranjenec se je tako moral prepustiti v roke tistega, ki ga je napadel in se hkrati moral sprijazniti s posebno zvitimi metodami, ki jih je pri pregledu uporabil dr. Beck. To, z zdravniško etiko popolnoma skre- gano ravnanje dr. •••••, je po opisu Ivana Bov- he izgledalo takole: "Ko mi je pl. Sonnenburg ra- ni izmil, odstrigel mi je dr. Beck lase, ter ponav- ljajoč zopet previdnost proti meni pozval je za priči mestnega svetovalca Mörtla in enega straž- nika iz Celovca, pokril z levo roko rano, z desno pa po glavi brskal in pričam kazal, rekoč, vidite da na glavi ni nikake rane." Priče pa so mu pritr- jevale: "Jo, jo, wir sehen nichts." Sodna zdravnika sta kasneje ugotovila, da ta rana ni bila povzroče- na od krogle, ampak od udarca.41 Dr. Beck pa je v naslednjih dneh brez duha in sluha na hitro izgi- nil iz Celja - govorilo se je, da je odšel v Nemčijo. Trenutek resnice pa se je nezadržno bližal. C. kr. okrožno sodišče v Celju je 28. oktobra 1899 obtožencu in njegovemu zagovorniku poslalo poziv na glavno obravnavo, ki je bila določena za 16. novembra 1899 ob 9- uri dopoldne. Pet dni pred glavno obravnavo pa je na prošnjo dr. Iva- na Dečka dospelo še sporočilo, da bo kazensko zadevo proti Ivanu Bovhi sodil VII. senat, "čegar udje so dež. sod. svetnik Gregorin oziroma nje- gov namestnik dež. sod. svetnik Reitter kot pred- sednik in sodniki dež. sod. svetniki Reitter, dr. Schäftlein in sodni pristav dr. Krančič oziroma namestnik sodni tajnik Erhartič in dež. sod. svet- nik Ulčar".42 Glavne vloge v tej obravnavi pa so odigrali še dr. Bayer43 kot državni pravdnik, dr. Jabornegg kot zastopnik zasebnega udeleženca Juliusa Grabitscha, vlogo zagovornika obtožen- ca Ivana Bovhe pa je prevzel dr. Ivan Dečko. 41 ZAC, Osebni fond dr. Ivana Dečka, zadeva Ivan Bovha, sig. 1; primerjaj: Slovenski narod, 29. 9 1899. 42 ZAC, Osebni fond dr. Ivana Dečka, zadeva Ivan Bovha, sig. 1. 43 "Dr. Bayer, mož, katerega vedno slikajo v družbi veli- kanskih škarij, s katerimi striže, pridno striže teden za tednom članke v Domovini nevarne nemški - Avstriji". Tako dr. Bayerja označuje Slovenski narod, 18. 11. 1899. Glavna obravnava Za hvaležno občinstvo v porotni dvorani, v ka- teri je potekala razprava, je bilo poskrbljeno, kaj- ti bila je "natlačeno polna občinstva tiste celjske sodrge, ki je svoje delo hotela na ta dan videti do- polnjeno"44. Že takoj na začetku je s svojega mesta vstal dr. Jabornegg in predlagal preložitev razprave zara- di tega, ker so mu vabilo na razpravo dostavili le dan poprej. Sodišče je ta predlog odklonilo. Dr. Jabornegg pa se ni kar tako predal in je takoj po- skusil še enkrat, namreč protestiral je proti zapri- segi stenografa Založnika, češ "da sodni dvor ne bo zamogel pregledati, se li bode slovenski ste- nografovane izpovedbe pravilno prevedle in ker on ni prepričan, da li ima stenograf potreb- nih zmožnosti"45. Proti temu je ostro nastopil dr. Dečko, sodišče je tudi ta predlog zavrnilo in predsednik je zaprisegel stenografa. In zakaj je dr. Jabornegg na vsak način hotel doseči preloži- tev razprave? Razloga sta bila predvsem dva. Nekaj dni pred tem je namreč bil za novega predsednika okrož- nega sodišča v Celju imenovan višji sodni svet- nik pi. Wurmser, ki je bil znan po svoji izraziti protislovenski usmerjenosti.46 Ta naj bi dodelje- ni položaj zasedel prav kmalu. Poleg tega pa dr- žavno pravdništvo tudi ni bilo najbolj zadovolj- no z izbiro sodnega senata. Zakaj ne, je po soje- nju obširneje pojasnila Deutsche Wacht. Ta ča- snik je namreč sodnega svetnika Gregorina in sodnega pristava dr. Krančiča označil kot "fana- tična Slovenca". To pa je utemeljeval s tem, da je Gregorin na kapucinskem mostu srčno pozdrav- ljal češke goste, ki so se vračali s Starega gradu. Tudi za dr. Krančiča je ta list ugotovil, da "noben človek ne bo dr. Krančiču zameril, da v pravni zadevi Bovha-Grabitsch ni mogel biti nepristran- ski", namreč dr. Krančič je bil ob teh izgredih de- ležen tudi udarcev47 in "ne smela bi se pretakati človeška kri v njegovih žilah, ako bi zamogel vse 44 Slovenski narod, 20. 11.1899. 45 Slovenski narod, 20. 11. 1899- 46 Slovenski narod, 14. 11. 1899; Domovina, 17. 11. 1899. 47 Podrobneje je ta dogodek opisal Slovenski narod. Ob pol devetih zvečer seje namreč dr. Krančič podal proti do- mu. "Pri poslopju okrožnega sodišča ga sreča tukajšnji krtačar Žagar, ali po celjski Sager, in mu zastavi pot. Zahteval je od dr. Krančiča, da ne sme niti koraka dalje storiti, in da se mora vrniti v Narodni dom. Dr. Krančič se tej nečuveno impertinentni zahtevi ni hotel udati, ter je dejal, da hoče domov. Na to stopi Sager čisto k dr. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 37 dogodke tistih dnij presojati čisto objektivno"48, je zaključilo glasilo celjskih Nemcev. A povrnimo se h glavni obravnavi. Zagovarja- nje Ivana Bovhe na glavni obravnavi je prišlo v nesoglasje s prejšnim zagovorom. Pred preisko- valnim sodnikom je Bovha najprej izjavil, da se je revolver prvič sam sprožil. Kasneje pa si je pre- mislil ter trdil, da je prvič ustrelil opozorilno v zrak. A tudi za takšno nesoglasje je slovensko ča- sopisje našlo vzroke. Takšno Bovhovo ravnanje so namreč pojasnjevali s tem, "da so vsega razte- penega in pobitega privlekli pred preiskovalne- ga sodnika" in takšen nikakor ni mogel dajati na- tančnih odgovorov. Poleg tega pa je preiskavo vodil sodnik dr. Langer, ki je sicer bil znan kot popolnoma nepristranski, a "za posel preisko- valnega sodnika nikakor ni sposoben - mož je namreč skoro popolnoma gluh". In končno, Iva- na Bovho so prikazovali kot izredno mirnega in sramežljivega človeka: "Ako ga nagovoriš hitro ti zarudi, pride v zadrego. Skoro pretih je njegov odgovor, ki ne seka v gladkih stavkih. Od nervoz- nosti trese se mu glas".49 Najprej se je zagovarjal obtoženi Ivan Bovha. Povedal je, da se je skupaj s svojo hčerko Marijo, urednikom Domovine Antejem Begom, gospo- doma Vrečerjem in Pokornom odpravil proti do- mu. Že takoj ko so prišli iz Narodnega doma, so pri Jakovičevi hiši opazili več ljudi. Sam je pred- lagal: "Pojdimo tiho skozi Gosposke ulice, če bo kdo 'heil' klical, bomo tudi mi rekli 'heil' in nas bodo pustili."50 Ko je družba zavila v Gosposko ulico, se je del že prej opažene skupine napotil za njimi ter začel kričati, pa tudi iz Šolske ulice51 je za njimi priteklo od 10 do 15 oseb ter vpilo "abzug, heil". Po spominu obtoženca so ga, vsi oboroženi s palicami, obkolili. Zaradi tega je v roke vzel revolver ter glasno zagrozil: "Še korak naprej, pa bom streljal.'" Ker pa to ni nič pomaga- Krančiču z očividnim namenom, zdejanjsko silo utrditi svojo zahtevo. Na to pridejo trije policaji, katerim g. dr. Krančič zapove, da mu morajo narediti prosto pot. V tempa dvigne Sager svojo gorjačo ter zamahne proti gla- vi dr. Krančiča. K sreči je imel slednji razpeti dežnik, ker je nekoliko deževalo. Udarec je priletel tako močno, daje razbil ves dežnik. Policaji so to videli, da bi Sagerja are- tovali zaradi javnega nasilstva in flagranti, na to še mi- slili niso. " (Slovenski narod, 16. 8. 1899). A Sager ni ostal nekaznovan - za to si je prislužil osemdnevni strogi zapor. 48 Primerjaj Deutsche Wacht, 19- 11. 1899, Slovenski na- rod, 20. 11. 1899, Domovina, 24. 11. 1899 49 Slovenski narod, 20 11. 1899. 50 Deutsche Wacht, 19- 11. 1899; Slovenski narod, 20. 11. 1899 51 Današnji Muzejski trg. lo, je še ustrelil v zrak, da bi priklical policijo. Nas- protniki so vpili: "Strelja", na kar je Bovha odvr- nil: "Ja, streljam in če boste naredili še korak na- prej, bom še enkrat ustrelil."*2 Po tem kratkem dialogu se je Bovha s srede ulice počasi začel umikati proti zidu - okoli pet nasprotnikov je bi- lo za njim, kakšnih dvanajst pa pred njim. Kljub stalnemu opominjanju, naj se mu nihče ne prib- ližuje, je proti njemu vztrajno silil dr. Beck, ki ga je zagrabil za roko. Ob tem so drugi skočili na obtoženca in ga pretepali. Drugi strel pa je po iz- povedbi obtoženca padel šele, ko ga je straža že prijela. Sam sicer ni videl, kdo je ustrelil, a je to priznal dr. Beck. Zasebni oškodovanec, torej "dobitnik" svinče- ne krogle Julius Grabitsch, "radi hudodelstva jav- ne sile z dvomesečno ječo že kaznovan"53, je svo- jo plat dogodka najprej osvetlil s tem, da je tega večera s prijateljema Leskoschkom in Koschit- zem popival v več gostilnah. Ob polnoči se je ho- tel odpraviti domov na Otok, in tako je na mesto dogodka zašel povsem slučajno - to slučajnost pa duhovito pojasni Domovina, "da je k tej aferi pri- šel kot slepa kura k zrnu". Izjavil je še, da ga je Bovha obstrelil, ko je prišel do vogala Šolske uli- ce in da sam ni bil oborožen. Predsednik sodišča ga je nato spomnil, da so pri njemu našli kamen. Grabitsch je to ne prav posrečeno pojasnil tako, da sploh ne ve, kako se je ta kamen znašel v nje- govem žepu. Poleg tega pa je tudi priznal, da ni bil čisto trezen ter še povedal, da je Bovha prvič ustrelil v razdalji osmih korakov in ga zadel v pr- sa. Drugi strel pa ga je oplazil po bradi, vendar natančno ni vedel, kdo je ustrelil, ker je okoli Bovhe stalo več oseb. Nato je odšel k vodnjaku, kjer si je izpral kri z obraza. Dr. Dečko je oškodo- vanca vprašal, če je obtoženca tepel. Grabitsch je to seveda odločno zanikal - dr. Dečko ga je pa takoj spomnil, da je o tem pred preiskovalnim sodnikom popolnoma drugače govoril, namreč: "Mi smo storilca Bovho takoj zgrabili in jaz sem mu v svoji razburjenosti dal par udarcev." S tem je bila priča v zadregi. Njegov zagovor je bil zelo nejasen: "Morebiti, tepel pa Bovhe nisem."54 Predsednik ga je seveda zaprosil, naj ta svoj od- govor razloži, a ni bilo nobenega odmeva - Gra- bitsch je obmolknil. Davčni uradnik v Celju, Matheus Wondraschek je povedal, da je dogodek opazoval iz svojega 52 Slovenski narod, 20. 11. 1899. 53 Domovina, 24. 11. 1899- 54 Slovenski narod, 20. 11. 1899. VSE ZA ZGODOVINO 38 ZGODOVINA ZA VSE stanovanja. Okoli ene ure ponoči je zaslišal hrup in videl gručo ljudi pri Gsundovi hiši, ki je kričala "pobij ga" in z gorjačami po nekom udrihala. Pre- tep je trajal dobro minuto in šele potem je padel strel. Sam se je čudil, da napadeni ni streljal že prej. Poleg tega je slikovito opisal tudi popoldan- sko dogajanje, ko je opazoval ljudi, ki so hodili "z dolgimi gorjačami oboroženi z enih ulic v druge, gorjače so bile daljše, ko mož sam. Možje so vsa- kega nahrulili s 'heil'. Fiksirali so ga toliko časa, da jim je tudi odgovoril s 'heil'."55 Priča Marija Golob je slišala oba strela v razma- ku petih minut. Povedala je, da je skozi okno vi- dela stati na ulici 15 ljudi ter ni opazila, da bi bili oboroženi. Eden izmed njih se je oglasil, da je za- det. Dr. Jabornegg je pričo vprašal, če je množica naskočila strelca šele po drugem strelu. Priča je to potrdila. Alois Hobacher je že legel k počitku, ko ga je s postelje vrgel strel in se je hitro zapodil k oknu. Videl je, da je od osem do deset ljudi obkolilo ne- kega moža. Ob tem je padel drugi strel. Ta, ki je streljal, je bežal proti Gsundovi hiši. Drugi so se pognali za njim in ga pretepali. Grabič je šel po drugem strelu k vodnjaku. Višje, pri Palossu se je zaslišal še tretji strel. Ob tem je dr. Krančiča zani- malo, če se je obstreljeni takoj po drugem strelu prijel za brado. Hobacher je to potrdil. Priča Josef Hodurek je pripovedoval, kako so napadalci Bovho obkolili. Dobil je vtis, da sta se razjarjeni skupini hoteli lotiti obtoženca. Nato je nastalo prerivanje in padel je strel, nakar se je Bovha umaknil nazaj ter naslonil na zid - tu ga je množica napadla in zaslišal se je drugi strel. Tudi ta priča je slišala še tretji strel. Prvi strel je zbudil tudi davčnega uradnika v Gornjem Gradu, Aloisa Kneza. Nato je slišal vpit- je in opazil 16 do 17, s palicami oboroženih ljudi. Nekateri so začeli udrihati po Bovhi in padel je drugi strel. Razločno je tudi slišal, "da je kafetir Gollitsch opetovano vpil 'Haut's ihn nieder'.'"56, nato pa je iz smeri Narodnega doma prišel straž- nik in odpeljal Bovho. Kdo je streljal, ni videl. Knez je še povedal, da je videl smer strelnega og- nja pod kotom 45°. Državni pravdnik ga je opo- zoril, da so druge priče povedale, da je bil Bovha tepen po drugem strelu. Knez je še enkrat pove- dal, da je slišal vpitje "To je Čeh, pobij gaf, nato so tepli Bovho in pri njegovem stanovanju je pa- del drugi strel. Dr. Jabornegg pa se je vtaknil v Knezovo pričevanje o kotu strela. Opisani kot namreč ni soglašal z obrambo, ki je zatrjevala, da je obtoženec prvič streljal v zrak, drugič pa vodo- ravno. Na to se je oglasil Bovha in popravil dr. Jabornegga, da je on ustrelil samo enkrat in da je drugič ustrelil dr. Beck, pi. Sonnenburg ali Gol- litsch. Knez je nato pripomnil, da je mogoče ogenj imel drugo smer in da se je njemu le tako dozdevalo, ker je vse skupaj opazoval z okna. Po tem je predsednik poročal, da je naslednja vabljena priča dr. Beck sporočil, da se lahko pri- pelje v Celje le na sodne stroške ter priložil svoj natančen naslov na Dunaju. Sodišče ga je nato "brzojavno poklicalo k razpravi, a dasi so ga iska- li v od njega samega označenem stanovanju, tam nikoli nikakega dr. ••••• ni bilo"57. To sta dr. Ja- bornegg in državni pravdnik hotela izkoristiti in še enkrat poskušala s predlogom za preložitev razprave, z razlogom, da bi se lahko dr. Beck raz- prave tudi osebno udeležil. Dr. Dečko je temu se- veda odločno nasprotoval ter to utemeljil s tem, da je dr. Beck že itak sam povedal, da je na prizo- rišče prišel šele po prvem strelu in da tako ali ta- ko ne more povedati nič pomembnega. Sodni zbor je predlog tožeče strani odklonil. Popoldansko razpravo je odprl dr. Jabornegg - seveda z znanim predlogom po preložitvi raz- prave. Pametnih razlogov za to pa mu je počasi že začelo primanjkovati. Tako se mu je zdelo po- trebno opraviti ogled kraja dogodka, predlagal pa je tudi zaslišanje še nekaterih prič: Sonnen- burga, Scheliga, Koschitza, Marinschka in dr. •••••. Dr. Dečko je odločno protestiral proti lo- kalnemu ogledu, saj bi ta bil popolnoma nesmi- seln, ker je bil kraj dogodka vsakemu bolj ali manj znan. Proti zaslišanju novih prič ni imel nič proti, če bi se zaslišale takoj; hkrati pa je spretno postavil sodišče pred moralno dilemo - "če bodo pa priče, kakor na pr. Sonnenburg, ki se je sam udeleževal izgredov in bil radi tega že dvakrat kaznovan, verodostojne, to bo sodni dvor že lah- ko sam presodil".58 Sodni senat je predlog za pre- ložitev razprave zaradi lokalnega ogleda zavrnil, sprejel pa je predlog zaslišanja novih prič, razen dr. •••••, čigar izjava se je prebrala v nadaljeva- nju. 55 Ibidem. 56 Ibidem. 57 Domovina, 24. U. 1899. 58 Slovenski narod, 20. 11. 1899. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 39 V izjavi je dr. Beck zapisal, da je zaslišal klic: "Aufpassen, Windische kommen!"59, nakar je po- čil strel. Ko je prišel v središče dogajanja, je videl moža, ki je bil naslonjen na steno, okoli njega pa je stalo kakšnih deset ljudi. Ta mož se je branil in ni hotel odvreči revolverja. Zato mu ga je dr. Beck izvil iz rok, pri tem je dobil udarec - revol- ver se je sprožil ter oplazil obtožencev klobuk. Po tem strelu so po obtožencu udrihali z vseh strani. Dr. Beck je v pismu tudi pojasnil, da rana na Grabitschevi bradi ni mogla biti povzročena s kroglo. Obtoženčeva hči, Marija Bovha je povedala, da jih je že od Narodnega doma zasledovalo pet lju- di, iz Šolske ulice pa je pridrvelo še od 10 do 12 mož, ki so kričali "heil" in se vedno bolj strnjeno približevali. "Oče so malo vstran stopili in rekli: 'Noch einen Schritt'. Potem so ustrelili in na to šli bolj k zidu"60. Ob tem se je prestrašena Marija za- tekla v neko vežo, kjer je zaslišala še drugi strel. Urednik Domovine Ante Beg je izjavil, da je bi- lo sprva videti vse mirno. Kljub temu si niso upali iti skozi drevored, kjer je vladala popolna tema. Raje so se odločili za pot po Gosposki ulici, ki je bila vsaj malenkostno razsvetljena. Ko je družba prispela do poslopja, kjer je bilo nastanjeno dr- žavno pravdništvo, so zaslišali vpitje "heil", takoj zatem pa so na njih planili neznanci, oboroženi s palicami. Ante Beg je takoj dobil s palico po gla- vi, videl pa je, da so Bovho obkolili. Osem do de- set napadalcev je prišlo iz Šolske ulice, tako da je ena tolpa obkolila Bega, druga pa Bovho. Beg se je pomikal nazaj proti hišnim vratom ter ščitil de- klico za svojim hrbtom. Nanj je prezalo šest nez- nancev. Medtem se je Bovha znašel v obroču, za- to mu je Beg zaklical: "Bovha streljaj, Bovha stre- ljaj!" To svoje ravnanje je Ante Beg opravičeval s tem, da je natančno vedel, da sta bila v smrtni ne- varnosti, ob tem pa je poudaril: "Jaz sem bil vo- jak, sem bil orožnik in vem, kdaj je treba strelja- ti". Ob tem je Ante Beg še povedal: "Jaz sem imel mnogo (9) težkih udarcev na roki in bi bil popol- noma pobit, ko bi se ne bil branil s palico. Klo- buk mi je bil čisto raztepen, da je na vseh straneh doli visel".61 Poleg tega je Ante Beg zatrjeval, da je vseskozi klical policaja, ki je stal kakšnih trideset korakov stran, a ta ni hotel priti. Ko je Bovha že ves pretepen obležal na tleh in je obračun z njim šel h koncu, se je nekaj ljudi od tam vsulo še na Bega, ki mu je tedaj spodrsnilo, da je padel po tleh. Ko pa se mu je le posrečilo vstati, je bežal, kolikor so ga noge nesle. Ko se je rešil najhujše- ga, ga je pa prijela policija in zaprla. Na koncu svojega pričevanja je Beg še enkrat poudaril, da je on na vsak način dobil prej udarce, kot pa je Bovha streljal. Dr. Dečko je pričo še hudomušno povprašal, če je imel občutek, da so ti gospodje - ker so pač v rokah imeli palice - šli na sprehod. Beg je kratko odgovoril, da so s kričanjem "Pobij- mo ga, crkniti mora" jasno nakazali svoj namen. Dr. Dečko ga je še vprašal, če bi kot žandar v tem kritičnem trenutku streljal na vsak način. Beg je odgovoril, da bi vsekakor streljal tudi kot civilna oseba. Dr. Jabornegg pa je pričo opozoril, da Bovha ni nič govoril o tem, da je ležal na tleh in so ga tepli. Beg je še enkrat odločno zatrdil, da je Bovho vsekakor videl ležati na tleh. Ko je na vrsto za pričanje prišel Johann Le- skoschek, je dr. Ivan Dečko takoj zahteval, da ga sodišče povpraša, če je zaradi teh izgredov že bil kaznovan. Sodišče je tej prošnji ugodilo, priča pa je to zanikala. Leskoschek je bil ves večer v druž- bi Grabitscha in tudi on se je na kraju dogodka znašel popolnoma slučajno. Leskoschek je zatr- jeval, da so v Šolski ulici bili samo on, Koschitz in Grabitsch in da nobeden od njih pri sebi ni imel palice. Leskoschek je tudi povedal, da je od prve- ga do drugega strela preteklo od 14 do 15 se- kund. Dr. Dečko pa je o tem imel drugačne po- datke, zato je pričo vprašal, ali ni bil morda on v Samostanski ulici62, kjer je pretepal Pokorna in za to bil tudi obsojen. Leskoschek pa o tem ni ho- tel nič vedeti. Frančiška Mihelitsch je povedala, da je dan pred prihodom Čehov v trgovini slovenskega tr- govca Kolenca slišala govoriti: "Nikogar ne bo- mo pustili blizu, moramo se oborožiti, zbrati vse revolverje, ki so na voljo, nekaj jih mora pocrkati, iz njih bomo naredili golaž."63 Med občinstvom so se ob teh besedah zaslišali vzkliki ogorčenja. Pisarja Alojz Stanek in Josef Pahn, ki sta bila za- pisnikarja pri preiskovalnem sodniku, sta potrdi- la, da je Bovha najprej zatrjeval, da se je revolver sam sprožil. Bovha je v svojo obrambo dejal, da je tako govoril zato, ker se je sramoval, da so ga zaprli ter opozoril, da je kasneje že preiskovalne- mu sodniku dr. Langerju povedal, da je revolver uporabil v skrajnem silobranu. 59 Deutsche Wacht, 19. 11. 1899- 60 Slovenski narod, 21. 11. 1899. 61 Slovenski narod, 21. 11. 1899; Domovina, 24. 11. 1899 62 Današnja Savinova ulica. 63 Deutsche Wacht, 19 11. 1899. VSE ZA ZGODOVINO 40 ZGODOVINA ZA VSE Gospo Josefino Nasko je zbudilo strašansko glasno vpitje. Kakšno minuto zatem je slišala po- čiti prvi strel, minuto po tem pa še drugega. Prvi strel je padel sredi ceste, drugi pa natanko pod njenim oknom. Ko je videla, da nekoga pretepa- jo, je odprla okno in roteče zavpila: "Prosim vas, ne tepite ga!"64 Večina je nato odnehala, le dva se na njeno prošnjo nista ozirala. Potem je prišel stražnik ter aretiral tistega, katerega je napadlo od 20 do 30 mož. Medicar Lovrenc Pokorn, ki je Narodni dom zapustil skupaj z Begom in Bovho, je skušal pred tolpo pobegniti, ker ni imel pri sebi nobenega orožja. Za njim so se vsule palice in kamenje, a se je le zatekel v stransko ulico. Od tam je slišal "udarce padati" ter še, vsaj za nas, nekaj novih psovk iz repertoarja napadalcev, kot npr. "ersch- lagt's den windischen Hund"65, za tem pa je slišal še strel. V Vodnjaški ulici66 so ga napadalci dohi- teli in pretepli (med njimi je bil za to dejanje že obsojeni Leskoschek). Pred magistratom pa ga je aretirala policija. Dr. Dečko je še enkrat vprašal Pokorna, kdaj je zaslišal strel in ta je potrdil, da po tistem, ko so padali udarci in so za njim tekli ljudje. Svetnika Reitterja je zanimala Pokornova omemba, da so mu tudi nasproti po Gosposki ulici prihajali ljudje. To je Pokorn potrdil. Na vprašanje predsednika sodnega senata, če so tu- di ti ljudje tekli za njim, je odgovoril pritrdilno in pristavil, da jih je bilo vedno več. Deutsche Wacht je ob teh odgovorih hudomušno pripom- nila, da je priča "na vsa zanj ugodno zastavljena vprašanja avtomatično odgovarjal s seveda"67. Gimnazijski profesor Anton Kosi, ki je stanoval v Šolski ulici, je povedal, da je že ob tričetrt na enajsto zvečer opazil na ulici kakšnih osem ljudi, ki so stali pred njegovo hišo in čakali. "Plinovo svetilko so ugasnili", z vrta so si prinesli klop, sedli nanjo ter "kadili smodke"68. Ob pol enih pa je zadonel žvižg. Na ta znak je vseh osem oseb izginilo iz Šolske ulice, v Gosposki ulici pa so se zaslišali kriki "Haut ihn, Haut ihn, Heil und Sieg". Čez dobre pol minute je počil strel in kakšno mi- nuto kasneje še drugi. Šolski svetnik Johann Kruschitz je videl sedeti na klopi sumljivo druščino. To je potrdila tudi njegova gospodinja Marija Farčnik. 64 65 66 67 68 Slovenski narod, 21. 11. 1899. Ibidem. Današnja Linhartova ulica. Deutsche Wacht, 19. 11. 1899. Domovina, 24. 11. 1899. Četovodja Andrej Lupšina, ki je stal pred voja- šnico na straži, je v Gosposki ulici opazil 6-7 mož s palicami v rokah. Dva, prav tako oborožena, sta stala na drugi strani ulice. Kakor hitro je Bovha z družbo stopil v Gosposko ulico, so planili na njih. Lupšina se je takoj podal v vojašnico in vpil: "Alarm!" Tudi on je slišal najprej vzklike, nato udarce ter šele kasneje strel. Priča Oroslav Kušec je tudi zatrjeval, da je že pri vstopu v Gosposke ulice čakala tolpa ljudi ter vpila: "Nieder mit den windischen Hunden!" Ku- šec se je namreč nahajal kakšnih 30-40 korakov za napadeno družbo in je pri Janičevi hiši zaslišal krike "Heil!", nato so iz stranskih ulic pridrveli še drugi ljudje. "Vsi so se vsuli skupaj in se je pokalo in teplo ter klicalo: 'Haut's ihm nieder...' bil je ta- ko ljut boj, da sem se kar tresel".69 Strel je padel kmalu po tem trušču. Ob tem je tudi sam zgrabil za revolver in hotel prihiteti na pomoč, vendar mu je to preprečil policaj, ki je stal pri Kossärju in ves dogodek mirno opazoval. Ta mu je namreč svetoval, naj se rajši odstrani, ker ga bo drugače aretiral. Kušec se je nato obrnil in se odpravil na- zaj proti Narodnemu domu. Državni pravdnik je pričo vprašal, če je to bil celovški ali celjski poli- caj, Kušec pa je odgovoril, da ga ni poznal. Na vprašanje, zakaj policaja ni ovadil, pa je Kušec povedal, da je bil pri g. Langerju, ta pa mu je re- kel, da je že itak vse dognano. Gospa Amalija Kosi je povedala, da so oboro- ženi ljudje že od 10. ure zvečer čakali v Šolski uli- ci in tudi svetilko na vogalu so ugasnili. Nato so zaslišali priči, ki ju je predlagal dr. Ja- bornegg. Sonnenburg je pri vhodu v svoje stano- vanje v Gosposki ulici zaslišal trušč in šel pogle- dat, kaj se dogaja. Nato je počil strel. Ko se je približal, je Bovha z revolverjem v roki že stal ob zidu. Zdelo se mu je, "da je bil Bovha v zadregi, streljati ali ne."70 Ob tem je začutil svojo držav- ljansko dolžnost in z dr. Bečkom sta družno pla- nila proti Bovhi in mu odvzela orožje. Nato je stražnik Zintauer aretiral Bovho. Tudi Scheligo je stanoval v Gosposki ulici. In tu- di on se je ravno odpravljal domov. Najprej je sli- šal strel. Ko je prišel do svojega stanovanja, je bil dostop zaprt. Tam je namreč stal Bovha, obkro- žen z več ljudmi, proti katerim je Bovha ustrelil. 69 Slovenski narod, 21. 11. 1899 70 Deutsche Wacht, 19. 11. 1899. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 41 Franz Koschitz je bil ves večer v Grabitschevi družbi. Povedal je, da sta ves večer popivala po raznih gostilnah, na svojem nočnem sprehodu pa sta prispela do Šolske ulice. Tam sta sedla na klop in "radi krajšega časa kadila cigarete". Ko sta v Gosposki ulici zaslišala hrup, sta le iz radoved- nosti pohitela gledat, kaj se dogaja. Najprej je šel Grabitsch. Ko je prišel Koschitz čez nekaj časa za njim, mu nasproti pride ranjeni Grabitsch in mu reče: "Du, ich bin schon fertig." Koschitz pa ga potolaži: "Du stehst noch und bist noch nicht fer- tig".71 Nato se je zapodil proti Bovhi in ga prijel za vrat. Koschitz je še enkrat zatrdil, da so v Šolski ulici bili samo on, Leskoschek in Grabitsch ter da nobeden od njih ni imel palice. Povedal je tudi, da je od prvega do drugega strela preteklo od 14 do 15 sekund. Ob tej izjavi se je oglasil Bovha in pojasnil, da ga je dr. Beck prijel za roko. Koschitz pa je odvrnil, da ga je on z desnico držal za vrat, z levico pa za roko in v takem položaju ga je Bov- ha udaril po glavi. Po tem je sodni zdravnik dr. Keppa predlagal ponovno zaslišanje obeh "izvedencev puškar- jev". Ta dva sta razložila, da izstreljena krogla, ki zadene ob trd predmet "postane plošna ter se za- more razleteti v koščeke", ki se razpršijo na vse strani. Dr. Dečka pa je zanimalo, kako to, da je rana samo praska, kljub temu, da je bilo streljano iz bližine. Izvedenca sta odgovorila, da je temu krivo "sukno, ki je jako prožno, mogoče je pa tu- di, da je bila zelo stara patrona."72 Po tem zasliša- nju je dr. Keppa podal še svoje mnenje: "Dobili smo dve rani, na bradi in na prsih. Prva rana ima obliko biskvita, je podolgovata, sama na sebi lah- ka, ker je samo mehke kožne dele pretrgala".73 Po pričevanju balističnih izvedencev je dr. Kep- pa ugotavljal, da je prvo rano lahko povzročila krogla, ki je zadela ob kamen ter se je njen del- ček odbil v Grabitschevo brado. Rana na prsih pa je po njegovem mnenju nedvomno nastala "vsled neposrednega prodjetja projektih, ker ima telovnik in srajca luknjo; projektil bi brez dvoma globočje se zaril, ako bi telovnik ne bil ta- ko krhek in prožen"74. Na te ugotovitve se takoj oglasi Bovha in pove, da bi potemtakem krogla morala ostati v oblačilih. Dr. Keppa pa se je v svo- jem sklepanju čedalje bolj zapletal ter pojasnje- val, da "krogla že kje obleži" in da je bila, ko je prodrla del telovnika, neizmerno oslabljena, ta- ko da ni mogla prodreti v telo. V vsem tem je tudi drugi zdravnik, dr. Jenko popolnoma soglašal s svojim kolegom. Pri Bovhi pa sta zdravnika ugo- tovila kar deset poškodb, največ na glavi. Nato je celjski mestni urad poročal o Gra- bitschevem splošnem vedenju ter pri tem izpo- stavil, "da je mož vreden graje, da je bil že kazno- van in da kaže močan nagon razgrajanja". Občin- ski urad Celje - okolica pa je poročal, da je Gra- bitsch "udan pijančevanju, žganjepitju, da priha- ja pozno domov in tako razgraja, da mora lastna mati bežati pred njim; v obče je znan kot surov človek."75 Po tej moralni oceni "žrtve" so v razpravi pre- brali odstavek iz nemškega časopisa Tagespost z dne 10. avgusta: "Nemci so patrulirali po vseh bližnjih ulicah pri "Narodnem domu" gor in dol, da bi vsakega Slovana, ki zapusti "Narodni dom" pretepli. Nekateri Slovani, ki so podcenjevali to- goto Nemcev, so prejeli občutno plačilo s silnimi batinami".76 Državni pravdnik je po vsem tem še enkrat vprašal Bovho, kdaj in zakaj je streljal. Bovha je kratko odgovoril: "Streljal sem, ko so name s pali- cami navalili. Nasprotniki so vpili: 'Haut's ihn nieder'. Jaz sem se moral braniti."77 Državni pravdnik pa je vrtal še naprej in ko mu je Bovha povedal, da je v odvetniški pisarni že petnajst let, mu je zabrusil, da potem gotovo mora vedeti, da je prekoračitev silobrana ravno tako kaznivo, kot da bi streljal brez vsakega vzroka. Nato je državni pravdnik predlagal, naj se priskrbijo vsi spisi iz Gostinčarjeve zadeve, iz katerih naj bi bilo raz- vidno, da si je dan pred prihodom čeških visoko- šolcev več Slovencev nabavilo orožje. Ker pa teh spisov ni bilo v Celju in je sodišče v tem vpraša- nju lahko zaslišalo le preiskovalnega sodnika v Gostinčarjevi zadevi Karla Grebenca - ki pa se teh zadev kaj prida ni spominjal - je državni pravdnik na ta način še zadnjič na vse pretege skušal doseči preložitev obravnave. A tudi tokrat 71 Deutsche Wacht, 19. 11. 1899. Slovenski narod 21. 11. 1899 pa je tolažilne Koschitzeve besede navedel nekoli- ko drugače: "Koschitz se pa je ob tem tako prestrašil, da je popolnoma pozabil na nemščino ter odvrnil: "Strela, pa še stojiš. '" 72 Domovina, 24. 11. 1899. • Slovenski narod, 21. 11. 1899 74 Domovina, 24. 11. 1899. 75 Ibidem. 76 Domovina, 18. 8. 1899. Originalni zapis v Tagespost z dne 10. 8. 1899se glasi: "Die Deutschen patroullierten in sämtlichen umliegen den Gassen auf und ab, um jeden Slaven zu züchtigen. Einige Slaven, die der Wuth der Deutschen spotteten, erhielten empfindlichen Lohn mit wichtigen Hieben. " 77 Slovenski narod, 20. 11. 1899. VSE ZA ZGODOVINO 42 ZGODOVINA ZA VSE je ostal praznih rok. Sodišče mu ni ugodilo, ker je bil iz orožnega lista Ivana Bovhe natančno razvi- den datum izstavitve - 8. avgust. Medtem je držav- ni pravdnik nadaljeval z zasliševanjem Ivana Bovhe, ki mu je pojasnil, da ga je dr. Beck tepel, ko mu je iz rok izvil revolver, da strel ni počil ta- koj ter da ga je dr. Beck z ročajem orožja tepel po glavi. Na tem mestu je državni pravdnik opozo- ril, da je Bovha preiskovalnemu sodniku dr. Lan- gerju povedal drugače: "On mi je zadal udarec, kar se sproži drugi strel"78. Bovha je to pojasnil s tem, da dr. Langer zelo slabo sliši in da izjave ni zapisal popolnoma v istem smislu, kakor mu je on povedal. Dr. Dečko je nato predlagal, naj se ugotovi, kdaj je dr. Langer predlagal izpustitev Ivana Bov- he iz preiskovalnega zapora. Predsednik je pove- dal, da je preiskovalni sodnik dal predlog za iz- pustitev že 14. avgusta, Bovho pa so izpustili šele 27. septembra. Državni pravdnik je to "zamudo" pojasnil s tem, da je višje sodišče s sklepom dne 22. avgusta nadaljevanje zapora dovolilo. Končno je dr. Jabornegg v imenu oškodovan- ca od obtoženca zahteval odškodnino - "za bole- čine 200 gld., za odhod zaslužka skozi 14 dni 28 gld., za prežitek v bolnici 9 gld. 16 kr. in za poško- dovano obleko 4 gld. 50 kr.79" Dr. Dečko je nato v zaključnem obrambnem govoru ta primer uvrstil v sklop dogodkov, ki se primerijo vedno, kadar imajo Slovenci kakšno slavje. Poudaril je, da so napadi na Slovence in Čehe bili že vnaprej pripravljeni in organizirani, mestna policija, okrepljena s celovškimi kolegi pa zadevi ni bila kos in je večkrat ukrepala pri- stransko. Prav zato je bilo po njegovem mnenju v dejanju Ivane Bovhe več kot očitno videti upra- vičen silobran. Tako je razprava ugotovila, da se je streljalo le dvakrat. Prvič na sredini ceste, ko so na Bovho navalili s palicami. Po tem strelu se ni nihče ogla- sil, da je zadet. Nato se je Bovha umaknil k zidu, nasprotniki so ga naskočili in dr. Beck mu je sku- šal odvzeti revolver. Pri tem je padel drugi strel, ki je zadel Grabitscha. Sodišče se je tako prepri- čalo, da so obstajale okoliščine, ki so njegovemu dejanju odvzele kaznivost. Na podlagi teh ugoto- vitev je sodni dvor razsodil, "da je v objektivnem oziru kažnjivo dejanje se sicer izvršilo, da je toraj objektivno dejanski stan dokazan, ampak da v subjektivnem oziru se mu kazensko dejanje ne more šteti v zlo, ker se nahajajo okolnosti, ktere njegovemu dejanju kaznjivost jemljejo, namreč silobran"80. Tako je ob 9. uri zvečer predsednik naznanil oprostilno razsodbo. Po dvorani so se razlegali vzdihljaji nezadovoljstva, le lica redkih Slovencev v njej, predvsem pa oproščenca Ivana Bovhe, so žarela od sreče. Nična pritožba in dokončen razplet C. kr. državno pravdništvo v Celju je na to raz- sodbo že 5. decembra 1899 vložilo pritožbo. Ta je temeljila na treh točkah. Na to pritožbo in na omenjene tri točke je 17. decembra 1899 sledil odgovor Ivana Bovhe. V prvi točki81 je državno pravdništvo opozori- lo, da sodišče ni upoštevalo protislovnega zago- vora obtoženca, ki se je najprej zagovarjal, da se je revolver sprožil sam, nato da je sicer ustrelil namenoma, vendar le opozorilno v zrak in konč- no, da je ustrelil proti napadalcu v silobranu. Po- leg tega je državno pravdništvo poudarjalo, da je Bovha sam priznal, da je ustrelil - kljub temu, da še ni bil napaden in se ga še nihče ni niti dotak- nil. Pri izjavah razbremenilnih prič pa sodišče ni upoštevalo okoliščin, ki so celotno sliko lahko tudi popačile, kot npr. opazovanje iz velike od- daljenosti v temni noči, zaspanost, vpliv lastnega razburjenja ali celo lastne udeležbe v dogodkih. Ivan Bovha je na te očitke odgovoril, da je sodiš- če v razlogih sodbe jasno in natančno opredeli- lo, zakaj ga je obtožbe oprostilo. Poleg tega je poudaril, da se izjave prič in druge dejanske oko- liščine popolnoma ujemajo z vsebino zapisnika in da torej tu ni bilo najti nobenega protislovja. Tudi razlogi, ki jih navaja razsodba, so za uteme- ljevanje silobrana popolnoma jasni. Na očitke, da ob uporabi strelnega orožja še sploh ni bil na- paden, je Ivan Bovha odgovarjal, da njegov pri- mer "ni smatrati za poedin dogadjaj, ampak da je 78 Ibidem. 79 Slovenski narod, 21. 11. 1899; Domovina, 24. 11. 1899 80 ZAC, Osebni fond dr. Ivana Dečka, sig. 1, zadeva Ivan Bovha. 81 ZAC, Osebni fond dr. Ivana Dečka, sig. 1, zadeva Ivan Bovha. C. kr. državno pravdništvo je v prvi točki trdilo, daje oprostilna sodba nična v smislu § 281 št. 5 k. p. Ta odreja, "daje sodba ničeva, če je izrek sodišču glede odlo- čilnih okolnosti nepopoln ali sam na sebi nasprotujoč, če za izrek niso navedeni nikaki razlogi, ali če to kar govo- re razlogi o vsebini pisem, shranjenih v spisih ali v sod- nih izustilih se znatno razločuje od teh pisem samih, ali zasliševalnih in sejnih zapisnikov". VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 43 isti samo ena mala epizoda v dolgi vrsti izgredov in napadov, vršečih se v Celji zoper Slovence"82. Vsi ti ekscesi pa po mnenju Slovencev niso bili spontani - bili so že vnaprej pripravljeni ter pre- mišljeno in dobro organizirani. Nič drugače ni bilo tudi ob prihodu čeških gostov. V svoj zago- vor je Bovha nato še enkrat podrobneje opisal celoten dogodek ter zapisal še izjave pomem- bnejših prič. S tem je skušal dokazati, da se nje- govo videnje dogodka popolnoma ujema z vide- nji prič in seveda tako tudi z resnico. V drugi točki je državno pravdništvo opozori- lo, da je Ivan Bovha prekoračil silobran, ker de- jansko še ni bil napaden. Obtoženec in njegovi prijatelji so bili pretepeni šele po prvem strelu, le Ante Beg je trdil, da so se nanj spravili že prej. Zaradi prvega strela so domnevni napadalci tako bili tudi do skrajnosti razdraženi. Poleg tega pa državno pravdništvo Bovhi očita, da položaj ni bil tako nevaren, da bi bilo potrebno uporabiti najnevarnejše orožje. Namreč iz obravnave in prejšnjih izjav je bilo državnemu pravdništvu razvidno, da so Ivan Bovha in njegovi prijatelji bili pripravljeni na vsak napad, ne glede na po- sledice, odgovoriti z revolverjem. V svoj zagovor je Bovha prav podrobno še enkrat predstavil si- tuacijo pred prvim strelom. Poudaril je, da on sam res še ni bil napaden, a mu je napad vsak trenutek grozil in seveda ni bil dolžen čakati, da bo prvi dobil udarec po glavi. Poleg vsega tega pa Bovha poudarja, da se je dejanski napad na njegovo družbo, konkretno na njegovega prija- telja Anteja Bega tudi že izvršil. Očitke glede uporabe najnevarnejšega orožja pa zavrača s tem, da je pač moral uporabiti tisto orožje, katero je imel pri roki.83 V tretji točki pa se je državno pravdništvo pri- tožilo nad ravnanjem sodišča, ker le-to ni hotelo sprejeti njegovih predlogov za preložitev obrav- nave: osebno povabilo dr. Gustava •••••, ogle- da na kraju dogodka ter vpogled v spis Franca Gostinčarja, kjer se je nahajal seznam vseh tistih, katerim je bil dan pred prihodom Čehov izdan orožni list. Ivan Bovha na te pritožbe odgovarja, da je dr. Beck že tako sam povedal, "da je prišel mnogo pozneje, ko je že bil padel strel" ter tako o okoliščinah pred in ob strelu tako ali tako ne bi mogel nič povedati. Nepotreben bi po mnenju Ivana Bovhe bil tudi "lokalni ogled, ker je cele- mu sodišču Gosposka ulica v Celji kakor vsaka posamezna hiša tamkaj in nje lega popolnoma znana". Še bolj nepotrebno pa se mu je zdelo pri- skrbeti akte zadeve Gostinčar, saj je na obravna- vi bil na vpogled njegov orožni list, poleg tega je o tem pričal tudi preiskovalni sodnik te zadeve Grebene. Mislil pa je tudi, "da je nekoliko oseb, kakih 5 do 6 prosilo za orožne liste, ta okolnost pa kratko in malo ne dokazuje kake zarote" - kot je trdilo državno pravdništvo, pač pa se je več lju- di začelo "vsled hujskanja po listih celjske klike in po drugih grožnjah, ktere so se širile po mestu in okolici bati za svojo osobno varnost". Ivan Bovha pa je obenem zahteval, naj se njegovemu kazenskemu aktu priložijo tudi vsi tisti spisi, ka- teri so bili v kakršnikoli povezavi z izgredi ob obisku čeških gostov. Nično pritožbo • kr. državnega pravdništva v Celju je kasacijsko sodišče v Gradcu 2. novembra 1900 zavrnilo. Že 14.12.1899 pa je •. kr. okrožno sodišče sklenilo Ivanu Bovhi vrniti samokres, knjižico z zapiski in orožni list. 11. decembra is- tega leta je •. kr. okrajno sodišče obsodilo še "ra- zupitega izzivača čorbarja Gollitscha na globo 10 gld. oziroma 48 ur zapora, ker je pri napadu na Bovho bodril in organizoval tolovaje s klici: 'Haut's ihn, haut's ihn nieder!'"84 Podobno usodo je doživel tudi Julius Grabitsch - sodišče ga je kot napadalca na Bovho obsodilo na teden dni zapo- ra. Ivan Bovha pa ni uspel s svojim odškodnin- skim zahtevkom proti Juliusu Grabitschu in Fer- dinandu Gollitscha Oba je namreč tudi sam tožil po 411 členu k. z.85 Grabitscha je •. kr. okrajno sodišče oprostilo 22. decembra 1900, Gollitscha, od katerega je Bovha zahteval 24 gld, pa 5. ja- nuarja 1901.86 (Ne)pristranska mestna policija in vprašanje vpliva narodne politike na sodstvo Po sodnem tehtanju krvavih dogodkov so Slo- venci v Celju z oprostitvijo Ivana Bovhe dobili vsaj moralno zadoščenje - kar je pomenilo ne- kakšen obliž na rane, ki so jih povzročili celjski 82 ZAC, Osebni fond dr. Ivana Dečka, zadeva Ivan Bovha, sig. 1. 83 Ibidem. 84 Domovina, 15- 12. 1899- 85 Zbirka avstrijskih zakonov, I. zvezek, Kazenski zakon, Ljubljana 1889, § 411: "Nalaščne telesne poškodbe in pa poškodbe na telesu, katere se zgode pri tepežih, je treba takrat, kadar se v njih ne dobi nobeno huji kazni podvr- ženo kažnjivo dejanje (§§ 152 in 153), če sopa vendar vsaj vidne znake in nasledke za seboj pustile, kakor pre- stopke pokoriti. " Kazen določa § 412: "Kazen tega pre- VSE ZA ZGODOVINO 44 ZGODOVINA ZA VSE Nemci s svojim obnašanjem ob prihodu čeških visokošolcev v mesto. Kljub temu pa je vprašanje mestne policije ostalo odprt problem. Slovenska javnost je bila nad delovanjem celjske policije in njihove celovške pomoči ogorčena. "V navzoč- nosti policije, pred očmi teh organov javne var- nosti, so bili Slovenci in Čehi napadeni in pobija- ni /.../ V svoji nečuveni pristranosti je šla tako da- leč, da je aretovala napadence - napadalce pa puščala v miru, da so mogli storiti nova hudo- delstva." Že takoj po neljubih dogodkih 13. 8. 1899 je občinski odbor občine Celje - okolica (nekaj dni kasneje pa še celjski okrajni zastop) sprejel resolucijo z zahtevo po podržavljenju celjske mestne policije.87 Temu se je pridružila močna propagandna akcija v slovenskem časo- pisju, ki ji lahko sledimo vse do konca leta. Vse skupaj pa je izzvenelo v smislu verjetno upravi- čenega predvidevanja: "Ako bi žandarmi bili imeli 10. avgusta v Celju skrbeti za mir in red, vzdržali bi ga bili in našli bi bili razsajače".88 Tak- šne in podobne izjave so metale temno senco na celjsko mestno policijo. Ker je bila mestna oblast v nemških rokah (in z njo seveda tudi policija), je potemtakem bilo povsem običajno, da je do pri- stranskosti pri postopanju mestne policije v ne- katerih primerih resnično prišlo. Vendar mestna oblast tega seveda ni hotela in seveda tudi ni smela priznati ter je vztrajno zavračala vsa natol- cevanja o nekakšni pristranskosti. Toda, če ve- mo, da je bil ob izgredih "samo eden nemški pre- tepač, Lenz iz Gradca zasačen in zaprt, pa že po kratkem času so ga na zahtevo fakinaže izpustili, na kar ga je ista v triumfu na ramah po ulici nosi- la"89, med mnogoštevilnimi obsojenci (med kate- rimi se je znašel tudi mestni stražnik) pa je moč najti le tri Slovence, je (ne)upravičeno razburje- nje tako na eni kot na drugi strani lažje razumeti. Po končanem procesu proti Ivanu Bovhi pa je razpravo o pristranskosti policije zamenjala raz- prava o pristranskosti državnih organov, oziro- ma sodstva. V časnikih se je zdaj začel pravi boj, ali je bila razsodba pravična ali ne. Tisti, za katere stopajo po nevarnosti in hudobnosti dejanja po večkrat- nem ponavljanju, zlasti pri pretepalcih iz navade, po ve- likosti oškode in po lastnosti oškodovane osebe, zapor od treh dni do šestih mesecev. " 86 ZAC, Osebni fond dr. Ivana Dečka, zadeva Ivan Bovha, sig. 1. 87 Janez Cvirn, Tilomas Fürstbauer: Kronika mesta Celja 1892-1907(1. del), Celjski zbornik 1990, Celje 1990, str. 253- 88 Slovenski narod, 27. 12. 1899. 89 Domovina, 18. 8. 1899. je bila ugodna, tj. slovenska stran, so v časnikih nizali slavospeve pravičnosti in nepristranskosti sodstvu - "v zakonu zajamčenega prostega pre- pričanja sodnikovega ne smemo vlačiti v umaza- no blato poulične politike, ako nočemo, da se s takim početjem zatre v ljudstvu pravni čut in zau- panje v zaščitnike pravice"90. Slovenski narod je pisanje Deutsche Wacht med drugim označil tu- di za anarhistično, ker je v enem svojih člankov kritizirala oprostilno razsodbo - na dva člana se- nata, ki sta bila slovenske narodnosti pa je vsula "ploho psovk, češ, ta dva sta zakrivila to krivično razsodbo". Deutsche Wacht je tudi napihovala vse obtežilne okoliščine ter prikrivala vse razbre- menilne okoliščine (slovenski tisk pa je seveda deloval v obratni smeri). Pod naslovom "Celjske sodne razmere" je Deutsche Wacht objavila tudi celotno Pommerjevo interpelacijo pravosodne- mu ministru, vloženo prav zaradi te kazenske pravde. V njej poudarja, da je bil obisk Čehov or- ganiziran kot skrbno pripravljena provokacija z namenom pokazati celjskim Nemcem, da so v svojem mestu tujci. Kot največja krivca za izgre- de ob obisku čeških visokošolcev sta v nemških očeh bila "ultraslovenska" hujskača dr. Ivan Deč- ko in dr. Josip Sernec. V njej pa le navidezno na- pada tudi celjsko državno pravdništvo in graško nadpravništvo - češ, da nista preprečila slovan- skih provokacij in "iz nacionalnega sovraštva do miroljubnega celjskega prebivalstva skovane za- rote". V resnici pa je interpelacija grešnega kozla iskala med sodniki slovenske narodnosti. O tem nas prepriča kar nekaj misli v tej interpelaciji, kot npr.: "Na kazenskem oddelku okrajnega sodišča sodi • kr. sodni tajnik Erhartič, fanatičen Slove- nec, katerega pri razsoji njegovo narodno mišlje- nje zapeljuje do pravih grozovitosti..."91 Sloven- ski časniki pa so razočarano ugotavljali, da slo- venski politiki niso pravočasno pokazali preveli- kega zanimanja za te celjske dogodke. A vendar- le, Žičkarju, Berksu in drugim slovenskim po- slancem na Dunaju je interpelacijo le uspelo se- staviti marca leta 1900. Z njo so na konkretnih primerih podrobno prikazali pristransko ravna- nje celjskih policajev ter notranjemu ministru ta- ko predstavili upravičeno potrebo po podržav- ljenju celjske mestne policije. 90 Slovenski narod, 20. 11. 1899 91 Deutsche Wacht, 19 11. 1899. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 45 Zusammenfassung "Ich hatte nicht die Absicht, ihn zu erschießen" Der Prozeß gegen Ivan Bohva und andere Gerichtsverfahren im Zusammenhang müden Ausschreitungen anläßlich des Besuchs tschech ischer Hochschüler in Cilli im Jahre 1899 Der Besuch der tschechischen Hochschüler stellte die Beziehungen der Nationalitäten in Ci- lli wahrlich auf die Probe, wobei beide Seiten, wie bereits bei früheren Gelegenheiten, ihre überschäumenden Gefühle nicht zu zügeln wußten. Es kam fast gleichzeitig an zwei Stellen in der Stadt zu Schießereien. In beiden Fällen waren die Opfer Deutsche. Noch einige Zeit nach der Abreise der Tschechen aus Cilli füllten Berichte über die (Un)parteilichkeit der städti- schen Polizei und Nachrichten über abgeurteilte Randalierer die Spalten der Lokalpresse, von der jede Verhandlung am Cillier Bezirks- und Kreis- gericht aufmerksam mitverfolgt und Berichte mit bissigen Kommentaren gepfeffert wurden. Es wurde eine Reihe deutscher Randalierer ver- urteilt, von den slowenischen Angeklagten wur- den nur drei für schuldig befunden. Am gründli- chsten berichtete die deutsche wie die slowe- nische Seite über den Fall Bovha. Etwa um 1 Uhr nachts machte sich nämlich Ivan Bovha zusam- men mit seiner Tochter Marija, begleitet von Lovrenc Pokorn und Ante Beg vom Narodni Dom auf den Heimweg. Als sie in die Gosposka idica kamen, stießen sie auf zwei Gruppen von Menschen, die mit Branntwein bewaffnet waren. Zuerst griffen sie Ante Beg an, der sich, so gut er konnte, mit seinem Spazierstock zur Wehr setzte. Lovrenc Pokorn ergriff sofort die Flucht — ihm nach ein Steinhagel und einige der Angreif- er. Ivan Bohva zog den Revolver und drohte, er werde schießen. Die Angreifer kümmerten sich nicht um seine Drohungen. Es krachten zwei Schüsse, und eine der Kugeln endete in der Brust des Tagelöhners Julius Grabitsch. Die An- greifer stürzten sich daraufhin mit noch größe- rer Wut auf Ivan Bohva und verprügelten ihn, bis die der städtische Polizeiwachtmeister dazukam und Ivan Bohva ins Gefängnis abführte. Dort verbrachte Ivan Bohva ganze sieben Wochen. Die Anklage, die bis dahin fertiggestellt war, lau- tete auf schwere Körperverletzung. Die Verteidi- gung berief sich darauf, daß dies in Notwehr ge- schehen war. Dieser Fall spaltete die Stadt an der Savinja scharf in zwei Lager, und je näher der Termin der Hauptverhandlung rückte, desto fes- ter glaubte jede der beiden Seiten an ihre bevor- stehende Siegesfeier. Die Deutschen sahen in der Person Ivan Bohvas einen slowenischen Räuber, der einen anständigen Deutschen er- schossen hatte. Die Slowenen sahen in ihm dagegen einen wahren Märtyrer, der sich gegen den Überfall des deutschen Gesindels lediglich zur Wehr gesetzt hatte und deshalb zu Unrecht eingesperrt und angeklagt war. Bei der Haupt- verhandlung sorgte die deutsche Seite für einen mit ihren Anhängern zum Zerbersten gefüllten Gerichtssaal. Staatsanwalt Dr. Bayer, insbeson- dere aber der den [Privatankläger] Julius Gra- bitsch vertretende Dr. Jabornegg bemühten sich mit aller Kraft darum, den Verhandlungstermin hinauszuschieben. Und dies vor allem aus zwei Gründen — einmal war nämlich als neuer Vor- sitzender des Cillier Kreisgerichts Dr. Wurmser bestimmt worden, ein Mann mit bekannt antislo- wenischer Haltung, und außerdem war auch die Zusammensetzung des ausgewählten Gerichts- senats nicht nach dem Geschmack der deu- tschen Seite. Der Verteidiger des Angeklagten, Dr. Ivan Dečko, lehnte solcherart Forderungen selbstverständlich hartnäckig und erfolgreich immer wieder ab. Nach dem Auftritt einer Reihe von Zeugen, der Vorstellung des Beweismateri- als und der Fachgutachten der Gerichtsmedizin- er und der Experten für Ballistik verkündete der Vorsitzende des Gerichtssenats in den späten Abendstunden sein Urteil, das auf Freispruch lautete. Die Staatsanwaltschaft legte gegen dieses Urteil zwar Einspruch ein, der allerdings wirkungslos blieb, denn er wurde vom Kassa- tionshof zurückgewiesen. Beim Abwägen der blutigen Ereignisse vor Gericht erhielten die Ci- llier Slowenen, vor allem mit dem Freispruch für Ivan Bovha, moralische Genugtuung, aufweiche die Deutschen noch einige Monate warten mußten, bis ihnen die milde Strafe für den an- deren slowenischen "Revolverhelden" Gostin- čar ihnen, wenn auch mit einem bitteren Beige- schmack, doch noch Genugtuung verschaffte. Wenn die Slowenen in Cilli in dieser zeit and- auernd und mit aller Kraft das Verhalten der städtischen Polizei kritisierten und ihre Ver- staatlichung forderten, so konnten sie mit der Entwicklung der Fälle vor Gericht durchaus zufrieden sein. Hier fühlte sich aber die andere Seite geschädigt — die Deutschen konnten einen Sündenbock für ihre Unzufriedenheit nur unter den Richtern slowenischer Nationalität suchen. VSE ZA ZGODOVINO Božo Repe RAZPAD HISTORIOGRAFIJE, KI NIKOLI NI OBSTAJALA Institucionalne povezave jugoslovanskih zgodovinarjev in skupni projekti Jugoslovanska historiografija kot celota dejan- sko nikoli ni obstajala. Šlo je za skupek nacional- nih historiografij (zgodovinskih društev po re- publikah in pokrajinah) z dokaj krhkimi poveza- vami. Institucionalno je sicer obstajala Zveza zgodovinarjev Jugoslavije, ki je združevala re- publiška in pokrajinska društva zgodovinarjev. Zgodovinarji so se srečevali na kongresih, ki so bili približno na vsaka štiri leta. V povojnem ča- su je bilo tako devet kongresov (prvi leta 1954 in zadnji leta 1987). Leta 1981 bi moral biti kongres v Prištini, vendar je bil zaradi nacionalnih izbru- hov preložen in izveden dve leti kasneje v Arandelovcu (Srbija). Med leti 1977 in 1981 zve- za praktično ni delovala, povezave med repub- liškimi in pokrajinskimi organizacijami so bile prekinjene, prenehal pa je izhajati tudi zgodo- vinski časopis društva: Jugoslovenski istorijski časopis (JIČ).1 Ponovno oživitev zveze in njeno programsko usmeritev je nato podprla tudi poli- tika.2 JIČ je začel ponovno izhajati leta 1986 ven- dar le za kratek čas, zadnja številka (3-4) je izšla MiomirDašić: Deveti kongres istoričara Jugoslavije, Ju- goslovenski istorijski časopis (daljeJIČ), letnik XXIII, št. 1/2, 1988, str. 205. 15. januarja 1987 je predsedstvo Zvezne konference SZDL razpravljalo o problemih zgodovinopisja in pod- prlo ukrepe, ki jih je za oživitev dela zveze predlagalo Predsedstvo Zveze zgodovinarjev Jugoslavije. leta 1988.3 Ponovno izdajanje so spremljale po- lemike, nekateri zgodovinarji so celo trdili, da je bila finančna pomoč časopisu leta 1981 odpove- dana zato, ker je nosil ime "jugoslovanski."4 Na drugi strani pa je vsaj del vodstva Zveze jugoslo- vanskih zgodovinarjev stalno kritiziral "policen- trizem" v stroki, ki da je "izgubil posluh za mati- co" (predsednik zveze Miomir Dašič je posmeh- ljivo govoril celo o "parohijalni" historiografiji) in si - izhajajoč iz take ugotovitve - prizadeval za centralizacijo stroke oz. za to, da bi nacionalne historiografije "sintetiziral" v enotno "višjo" ju- goslovansko historiografijo. Zlasti v črnogor- JlČje začel izhajati leta 1935, prenehal je izhajati z za- četkom vojne leta 1941, obnovljen pa je bil leta 1962. Leta 1981 je znova nehal izhajati, obnovljen paje bil leta 1986. Poleg tega je zveza izdajala še časopis "Na- stava istorije'in "Acta histórico - oeconomíca Jougosla- viae". V zvezi z izhajanjem JIČ- a (in tudi sicer izdaja- teljsko dejavnostjo zveze Jugoslovanskih zgodovinar- jev) so potekale stalne polemike. Tako Je npr. prvi povoj- ni direktor časopisa Branislav Durdev odstopil zato, ker so bila iz Jugoslovanske bibliografije zgodovinopi- snih del "popolnoma izvzeta dela, ki so razpravljala o teoretičnih in metodoloških vprašanjih, to je marksistič- no koncipirana dela. " (Branislav Durdev: Ključni tre- nutak naše istoriografije, JIČ letnik XXII, št. 1-2, Beo- grad 1987, str. 175). Jugoslovenski istorijski časopis Br. 1-4/1986 svečano predstavljen javnosti, JIČ letnik XXII, št. 1-2 str. 247, Beograd 1987. 70 ZGODOVINA ZA VSE skih in srbskih Časopisih so se pojavljali članki, ki so Jugoslavijo prikazovali kot eno redkih, če ne edino državo na svetu, ki nima svoje skupne "zgodovine."5 V zadnji objavljeni številki JlČ-a so bili objav- ljeni prispevki z zadnjega (devetega) kongresa jugoslovanskih zgodovinarjev. Ta je v razmerah, ko je zveza že razpadala, vendarle potekal v Pri- štini.6 Naslednji, deseti kongres bi moral biti na Hrvaškem, vendar do njega ni prišlo. Jugoslovanska historiografija je sicer imela ne- kaj ambicioznih skupnih projektov, ki pa so bili izvedeni le napol ali pa so propadli. Med uspele projekte, ki jih je uresničila celotna jugoslovan- ska znanost z znatnim sodelovanjem historio- grafije, lahko štejemo prvo izdajo Enciklopedije Jugoslavije v srbohrvaškem jeziku (zadnji zve- zek je izšel leta 1971). K realizaciji je veliko pris- pevala avtoriteta vodje projekta, hrvaškega pisa- telja Miroslava Krleže. Ponovljena in razširjena izdaja v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavi- je, ki se je začela pripravljati leta 1980 pa je ob razhajanjih prav glede zgodovinopisnih tem us- pela izdati v srbohrvaški izdaji šest knjig, v jezikih narodov pa (različno po republikah) manj. V zad- njem izdanem zvezku pa je jugoslovanskim zgo- dovinarjem še uspelo napisati geslo Jugoslavija. Največji in najambicioznejši projekt jugoslo- vanske historiografije je bila Zgodovina naro- dov Jugoslavije, ki so jo začeli pripravljati leta 1949 na pobudo Sveta za znanost in kulturo FLRJ s prvotno ambicijo, da bi napisali učbenik za srednje šole. Projekt je v času, ko je bila Jugo- slavija še centralizirana, vodila posebna vladna komisija in leta 1953 je izšla prva, nato pa leta 1959 še druga knjiga. Knjigi sta zaobsegli čas do konca 18. stoletja. Delo je bilo nato prekinjeno zaradi globokih nesoglasij med zgodovinarji, ki so delali na tretji knjigi, še posebej zaradi neso- glasij med hrvaškimi in srbskimi zgodovinarji."7 5 Zemlja bez "istorije", Nin, 8. 2. 1987, str. 22-24. 6 Glavni temi zadnjega posvetovanja sta bili: "Procesi zgodovinskega približevanja jugoslovanskih narodov in narodnosti" in "Položajpouka zgodovine v šolskem sistemu SFRJ v primerjavi s položajem tega predmeta v šolskih sistemih evropskih držav in ZDA. " Za obravna- vo problematike pouka zgodovine v šolah je sicer Zveza zgodovinarjev Jugoslavije leta 1972 ustanovila Stalno jugoslovansko komisijo za napredek pouka zgodovine. Komisija je v imenu zveze organizirala jugoslovanske simpozije o pouku zgodovine v šolah. 7 Branislav Đurdev: Na zastarelim stranputicama (prvi del), J1Čletnik XXIII, št. 1-2, str. 162-164, Beograd 1988 Vzrok za razhajanja so bila predvsem različna vrednotenja nacionalnih gibanj v 19. in 20. sto- letju, vrednotenja jugoslovanske ideje pri posa- meznih narodih, nastanka modernih jugoslo- vanskih narodov in nastanka Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev. Leta 1985 so prizadevanja za nadaljevanje Zgodovine narodov Jugoslavije (v naslovu so dodali tudi " narodnosti") oživela in doživela politično podporo (sklep, da je treba delo nadaljevati je bil med drugim sprejet na 13. kongresu ZKJ leta 1986). Podpisan je bil samou- pravni sporazum o financiranju projekta. Ambi- cije so bile velike, celo do pričakovanj, da naj bi delo pri projektu celo "revolucioniralo znans- tveno organizacijo in znanstveno delo."8 Projekt pa je zastal že v začetni fazi, saj so se razhajanja med zgodovinarji medtem še poglobila. Prejš- njim spornim temam so se pridružile še nove, ki jih v začetku šestdesetih let zgodovinarji niti ni- so upali načenjati (vprašanje državljanske voj- ne, revolucije, mednacionalnih odnosov v novi Jugoslaviji ipd.).9 Nekateri zgodovinarji so v na- daljevanju dela videli tudi priložnost, da se v hi- storiografiji na prvo mesto - kot "epohalno zgo- dovinsko dejanje" - postavi nastanek enotne ju- goslovanske države (1918), medtem ko se "no- tranji" problemi (nerešeno nacionalno vpraša- nje, politična ureditev ipd. - op. p.) ne bi smeli enačiti s tem velikim zgodovinskim dejanjem. Zato naj bi se delo od četrte knjige dalje tudi preimenovalo v "Zgodovino Jugoslavije in nje- nih narodov in narodnosti."10 Leta 1963 je izšel Pregled zgodovine zveze ko- munistov Jugoslavije v eni knjigi, z ambicijo, da in Informacija o aktuelnimproblemima nastave istori- je, istorijske nauke i djelovanja Saveza istoričara Jugo- slavije, JIČ leto XXII, št. 1-2, Beograd 1987, str. 238-254. 8 Josip Hrvatin, Aktuelni problemi istorijske nauke, Ras- prava na predsedništvu Savezne konferencije SSRNJ (II), JIČ letnik XXII, št. 3, Beograd 1987, str. 195. 9 Predvideno je bilo, naj bi delo izšlo v šestih delih s kraj- šo sintezo (dve knjigi) v tujih jezikih. Nekateri vidni zgodovinarji (npr. Branislav Durdev) so temu naspro- tovali in se zavzemali zgolj za dvodelno zgodovino tudi v jugoslovanski inačici (en del naj bi obravnaval ob- dobje do leta 1918 in drugi del po letu 1918). To so ute- meljevali s tem, da pred letom 1918 pravzaprav ni ju- goslovanske zgodovine pač pa le "predzgodovina Ju- goslavije, to je skupek zgodovin posameznih narodov, potem z argumentom, daje dvodelni projekt še obvla- dljiv, obširen šestdelni projekt pa bi se zelo zavlekel, ju- goslovanska družba pa da v razmerah politične in mednacionalne nestabilnosti čimprej potrebuje sinte- tično delo o skupni zgodovini. 10 Branko Petranovič, razprava na seji predsedstva zvez- ne konference SZDL, 15- januarja 1987, JIČ letnik XXII, št. 3, Beograd 1987, str. 217. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 71 jugoslovanski zgodovinarji v prihodnjih letih pripravijo večdelno zgodovino ZKJ. Novo delo ja na pobudo predsedstva CK ZKJ začelo nasta- jati konec sedemdesetih let. Delo je bilo zastav- ljeno zelo široko, z ustanovitvijo znanstvenih skupin za posamezna obdobja in mrežo sode- lavcev po vseh republikah. Delo so koordinirale posebne komisije za zgodovino pri republiških centralnih komitejih in zgodovinska komisija pri CK ZKJ. Na koncu je leta 1986 izšla le ena, niti ne preveč obsežna knjiga (416 strani v slovenski izdaji) v jezikih vseh narodov Jugoslavije in z na- slovom Zgodovina zveze komunistov Jugoslavi- je. Pri pripravi knjige so do izraza prihajali ideo- loški in mednacionalni spori, močan je bil vpliv politike na nastajanje in vsebino knjige (na be- sedila je pripombe dalo več kot 250 bivših in ak- tivnih politikov, obseg pripomb pa je nekajkrat presegel obseg avtorskega besedila). Knjiga, ki je bila v javnosti sprejeta kot "uradna" zgodovi- na jugoslovanske komunistične partije je ko- majda še lahko izšla, saj so bili pogledi na zgodo- vino že tako različni, da je bil za dosego konsen- za potreben močan politični pritisk in tudi "kup- čevanje" glede vsebine. Zato so jo nekateri zgo- dovinarji označevali za "partijski priročnik, kL.zaostaja celo za posameznimi individualni- mi deli."11 Načrtovana večdelna zgodovina ZKJ seveda potem ni nikoli izšla, prav tako pa ne mo- nografije o zgodovini komunističnih partij po republikah. Edini, ki je še v osemdesetih letih ra- ziskoval zgodovino Jugoslavije kot celote (ven- dar le obdobje narodnoosvobodilne borbe) je bil Vojno-historijski institut JNA. Institut je nastal v času Informbiroja z ambicijo prikazati resnico o narodnoosvobodilnem boju v Jugoslaviji, v naslednjih desetletjih pa je izdal več kot 140 zvezkov dokumentov. Med večjimi skupnimi vsaj delno uresničeni- mi projekti velja poleg nekaterih zbirk virov (zvezki zgodovinskega arhiva KPJ s partijskimi dokumenti so npr. začeli izhajati že leta 1949) omeniti izdajanje zbranih del Josipa Broza-Tita, ki so v srbohrvaški izdaji izšla v dvajsetih knji- gah, časovno pa je zbirka segla do junija 1944, čeprav naj bi zaobjela tudi povojno obdobje. Tudi izdajanje zbranih del se je - podobno kot zgodovina ZKJ - začelo na politično pobudo.12 Od podobnih projektov je bila uresničena le zbirka zbranih del Borisa Kidriča, medtem ko je bila priprava zbranih del Edvarda Kardelja pre- kinjena v začetni fazi. Zveza zgodovinarjev Jugoslavije je od leta 1955 dalje za vsaki drugi svetovni kongres zgo- dovinarjev izdajala obširno bibliografijo, naj- prej v angleškem in francoskem, nato samo v angleškem jeziku. Za svetovni kongres v Stutt- gartu leta 1985 bibliografije zveza že ni več pri- pravila, formalno zaradi pomanjkanja denarja, tako da so v celoti izšli trije zvezki (zadnji, najob- sežnejši leta 1975). Jugoslovanski zgodovinarji so sodelovali v raznih bilateralnih komisijah, pri čemer kaže zlasti opozoriti na delo slovenskih zgodovinarjev v avstrijsko - jugoslovanski in ita- lijansko - jugoslovanski komisiji, ki so nastopali strokovno suvereno in povsem enakopravno s svojimi italijanskimi in avstrijskimi kolegi. Historiografske šole in metodološka razhajanja Jugoslovansko zgodovinopisje je bilo preveč heterogeno, premajhno in tudi premalo razvito, da bi lahko ustvarilo svojo "zgodovinsko šolo" (analogno nemški, francoski ali anglosaksonski historiografiji). Čeprav množica okroglih miz in razprav v vsem povojnem obdobju, še posebej pa v osemdesetih letih, na prvi pogled vzbuja vtis, da so se jugoslovanski zgodovinarji veliko ukvarjali s teoretičnimi vprašanji zgodovinopis- ja, pa je poglobljenih študij, ki bi zdržale kritično analizo, le malo. Posamezniki ali skupine zgodo- vinarjev, ki pa so bile v manjšini, so se nagibale k tej ali oni od "velikih" evropskih usmeritev. Pod vplivom francoskega zgodovinopisja (analistov in Fernanda Braudela) so bili npr. slovenski pa tudi tudi nekateri drugi zgodovinarji, zlasti za- grebška zgodovinarka Mirjana Gros, ki je že od konca sedemdesetih let občasno ostro polemi- zirala z najvidnejšim zagovornikom marksistič- ne zgodovinopisne šole, sicer Vojvodincem Branislavom Đurđevim.13 Vendar oznake "ljub- ljanska", "zagrebška" ali "beograjska" zgodovin- 11 Dr. Zlatko Čepo: Opake besjede gospode akademika, Danas 14. 10. 1986, str. 25. 12 Sklep o izdajanju Titovih zbranih del je sprejelo pred- sedstvo ZKJ maja 1972, ob Titovi sedemdesetletnici. li Glej npr. Mirjana Gros: Je li historija društvena ili pri- rodno-historijska nauka, Časopis za suvremenu povi- jesti, Zagreb 1978, str. 112; Mirjana Gros: Dva nespoji- va svijeta, Prilozi Instituta za istoriju u Sarajevu XVI, št. 17, str. 320, Sarajevo 1980; Mr. Dubravka Stajic: Me- todološki problemi savremene istorije (Saopštenje sa Okruglog stola održanog 17. i 18. decembra 1985godi- ne u Beogradu, JIČ letnik XXII, št. 4, Beograd 1987, str. 145-149). VSE ZA ZGODOVINO 72 ZGODOVINA ZA VSE ska šola veljajo bolj ali manj za zgodovinopisje, ki se je začelo že pred drugo svetovno vojno in se potem ohranilo na vseh treh fakultetah še v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni.14 V povojnem obdobju v jugoslovanskem zgo- dovinopisju so torej opazni vplivi t.i. "struktural- ne zgodovine moderne francoske šole", potem t.i. "tradicionalne zgodovinske šole" ali "meš- čanskega zgodovinopisja" kot so ga tudi označe- vali (to je pozitivistične ali "dogodkovne" zgo- dovine) in pa - kot najmočnejše - marksistične zgodovinske šole, ki je v osnovi vztrajala pri zgo- dovinskem determinizmu, to je teoriji o "narav- nih zakonitostih družbenega razvoja."15 Precej šibkejši, čeprav ne čisto neopazen je bil vpliv anglosaksonskega načina pisanja, ki ga je med prvimi vnašal Vladimir Dedijer (pogosto brez posebnega občutka za zgodovinske vire in tudi za zgodovinsko resnico, kar so mu kritiki mno- gokrat oponesli). Seveda gre pri tej delitvi za poenostavitve, saj navedene usmeritve niti v izvirniku niso bile enovite, nasploh pa se je evropsko zgodovino- pisje vsaj od šestdesetih let dalje močno razdro- bilo in odmaknilo od tradicionalnih šol. Tudi razmere po posameznih jugoslovanskih repub- likah so bile močno različne. Nekatere od nave- denih smeri so se v jugoslovanski inačici tudi prepletale, včasih na nenavaden način. Brani- slav Durdev je npr. v polemikah s "strukturalisti" povezoval marksistično zgodovinopisje z "do- godkovno" zgodovino, čeprav so v prvih povoj- nih letih ravno marksisti energično zavračali po- zitiviste. Đurdev je menil, da je strukturalna zgo- dovina uporabna le za predkapitalistična ob- dobja, medtem ko sodobne zgodovine, zlasti pa zgodovine jugoslovanskih narodov ni mogoče 14 Za beograjsko univerzo sta bili značilni bizantologija pod vodstvom Georgija Ostrogorskega in medievistika pod vodstvom Jorja Tadiča in Mihajla Dinića. V Zagre- bu je kritično medievetično šolo ustanovil Ferdo Šišić, medtem ko je Jaroslav Šidak izobrazil skupino zgodovi- narjev za novejšo hrvaško zgodovino. Ljubljansko zgo- dovinsko šolo sta predstavljala Milko Kos in Fran Zwit- ter. V Ljubljani je že zelo zgodaj, leta 1947 Metod Mi- kuž ustanovil tudi katedro za zgodovino druge svetov- ne vojne. 15 Marksističnemu zgodovinopisju so nasprotniki v osem- desetih letih zlasti očitali, daje omejeno in spolitizira- no, ker s svojim delom nekritično hvali revolucijo in s tem podpira zvezo komunistov v njeni oblastni poziciji, da se drži preživele teze o avantgardnosti delavskega razreda, zanemarja pa vlogo drugih slojev in da piše zgodovino zmagovalcev. obravnavati drugače kot z marksističnimi meto- dami in "dogodkovnim" pristopom.16 Tudi prevladujoča marksistična zgodovinopi- sna šola je bila precej heterogena in je segala od neposrednega servisiranja politike in ideologije na zelo nizki ravni do visokih dosežkov zgodo- vinarjev, ki so bili v stalnem stiku s procesi v evropski in svetovni historiografiji in ki so mark- sizem jemali kot enega od možnih metodološ- kih prijemov ne pa absolutno in edino zveličav- no resnico. Zato ni bilo nič nenavadnega, če so nekateri avtorji s sklicevanjem na marksistično historiografijo poudarjali predvsem razredni pristop in branili revolucionarne ukrepe ter mo- nopolno vlogo komunistične partije, drugi so v istem imenu zagovarjali srbski hegemonizem ali prizadevanja po ustvarjanju enega (socialistič- nega) jugoslovanskega naroda, tretji poudarjali predvsem nacionalno noto v zgodovinopisju, četrti pa iskali simbiozo v razrednem in nacio- nalnem. Kljub tem paradoksom (ali prav zaradi njih) pa sta relativno velik pluralizem in odpr- tost v svet gotovo značilnosti, ki jugoslovansko historiografijo (ali vsaj njene dele) bistveno raz- likujeta od historiografije v vzhodnoevropskih državah. Obdobja v jugoslovanski povojni historiografiji Glede na različne razmere po republikah in pokrajinah, je periodizacija posameznih obdo- bij v razvoju jugoslovanske historiografije zelo otežkočena, zato jo lahko označimo le približ- no.17 16 To se npr. da razbrati iz njegovega članka "Na zastare- lim stranputicama", JIČ letnik XXIII, št. 1-2, Beograd 1988, str. 163-175. Podobno stališče je zastopal Bogu- mil Hrabak, ki se je pri tem skliceval na kongres zgodo- vinarjev v Frankfurtu: "Otrežnjenje onih koji su za pot- puno isključenje deskripcije u istoriji nastalo je na po- slednjem međunarodnom kongresu u Frankfurtu (1985) kad su upravo marksisti bili za zadržavanje nužne deskripcije, kako bi se dala kauzalna i druga po- trebna objašnjenja. " (Mr. Dubravka Stajič: Metodološki problemi savremene istorije, saopštenje sa Okruglog stola održanog 17. i 18. decembra 1985 godine u Beo- gradu, JIČ letnik XXII, št. 4, Beograd 1987, str. 145- 149). 17 Makedonska historiografija ni imela niti zgodovinar- jev niti ustreznih institucij in si je po vojni vse morala šele izgraditi (decembra leta 1944 je bilo v Makedoniji le okrog 1000 ljudi z več kot srednjo izobrazbo, med njimi le 150 s končano fakulteto, tri desetletja kasneje pa je Makedonija imela že vse najvišje izobraževalne in raziskovalne institucije vključno z akademijo zna- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 73 Temeljna značilnost prvega povojnega ob- dobja je bilo konstituiranje marksističnega zgo- dovinopisja.18 Prva generacija marksistično us- merjenih zgodovinarjev so bili večinoma pri- učeni ali dodatno šolani partizanski kadri. Na hi- tro so bili za razne ravni izobraževanja, tudi fa- kultete, prevedeni sovjetski učbeniki. Posebna veja zgodovinopisja je postalo preučevanje zgo- dovine delavskega gibanja, komunistične parti- je in razrednih bojev. To preučevanje je bilo v metodi dela dokaj izolirano in preučevanih tem običajno ni postavljalo v širši družbeni kontekst. Kljub tem spremembam pa se je, kot je leta 1987 ugotavljal dr. Janko Pleterski, nadaljevala tudi kontinuiteta "meščanskega" zgodovinopisja, le da za preučevanje zgodovine starejših obdo- bij.19 V Sloveniji je npr. leta 1954 začela izhajati Zgodovina slovenskega naroda (v petih delih) dr. Boga Grafenauerja, leta 1955 pa Zgodovina Slovencev od naselitve do 15. stoletja dr. Milka nosti, objavljenih pa je bilo več tehtnih sintetičnih delo makedonski zgodovini. Stanje na Kosovu je bilo še slab- še tn albanska historiografija seje začela oblikovati še- le v sedemdesetih letih, potem, koje bila konec šestdese- tih ustanovljena univerza v Prištini tn seje na hitro Iz- šolala prva domača generacija Intelektualcev. Podob- no velja za črnogorsko tn bosansko historiografijo (z Izjemo balkanološklh študij), medtem ko so hrvaška, slovenska tn srbska Imele daljšo tn dokaj močno tradici- jo. 18 Prvi zvezek hrvaškega Historijskega zbornika tz leta 1948postavlja zgodovinarjem kot tri najvažnejše nalo- ge: osvajanje markstzma-lentntzma oz. zgodovinskega materialtzma tn dialektičnih metod, potem usmeritev pozornosti na preučevanje bližnje preteklosti v kateri trna sedanjost svoje neposredne korenine tn tretjič, Izo- gibanje takih tem pri raziskovanju zgodovine jugoslo- vanskih narodov, ki bi govorile o njihovih konfliktih oz. afirmacija jugoslovanskega "zajedništva." Vendar je v uvodniku (z izborom raznih citatov v redakcijifarosla- va Štdaka) tudi jasno nakazano, da zgodovinarji ne želijo sprejeti vulgarni marksizem, kakršen je prežemal sovjetsko historiografijo In kakršen je bil Izvožen v vzhodnoevropske države. "Čiščenje" nacionalnih histo- riografi/ v prid krepitve bratstva tn enotnosti pa naj bi pomenilo le, da se ne upošteva Interpretacij, ki so nasta- le predvsem pod vplivom fašizma. (Ntkša Stančlč: Plo- dovi i ožiljci, Vjesnik, Zagreb 15. 2. 1991). 19 "Brez večjih osebnih prelomov je na fakultetah In aka- demijah z novim elanom nadaljevalo delo poklicno akademijsko zgodovinopisje, kl st je prizadevalo ohra- niti svojo znanstveno raven... Če govorimo o zgodovini XX. stoletja, je vpliv meščanskih koncepcij v Jugoslovan- skem zgodovinopisju še do nedavna obstajal v glavnem v mejah tem, ki zadevajo meščansko družbo do leta 1918. Manj seje ta vpliv izražal v temah zgodovine ju- goslovanske države med obema vojnama, medtem ko seje čas narodnoosvobodilne vojne tn revolucije obrav- naval z meščanskega vidika takorekoč samo v tujini. " (fanko Pleterski: Različna pisanja zgodovine in Zgodo- vina je zgodovina zmagovalcev, Delo 21. tn 28. 2. 1987) Kosa. Oba pisca sta pripadala katoliškemu kro- gu, čeprav je pri Grafenauerju kot enem redkih slovenskih zgodovinarjev, ki se je ukvarjal tudi s teorijo zgodovinopisja (Struktura in tehnika zgodovinske vede, Filozofska fakulteta, Ljublja- na I960) opazen tudi precejšen vpliv marksistič- nega zgodovinopisja.20 V času spora z informbirojem je bilo jugoslo- vansko zgodovinopisje "monolitno enozvočno" in v funkciji dokazovanja pravilnosti jugoslo- vanskega stališča, v boju "za resnico o narod- noosvobodilnem boju narodov in narodnosti Jugoslavije, za resnico o ideji in praksi narod- noosvobodilne fronte, za resnico o vodilni in navdihujoči vlogi ter o zgodovinskem dejanju Komunistične partije Jugoslavije."21 V začetku šestdesetih let je bilo v jugoslovan- skem političnem vrhu konec idejne in politične monolitnosti, sredi šestdesetih let je bila ovrže- na teza, da je socializem vjugoslaviji načelno re- šil nacionalno vprašanje enkrat za vselej, konec šestdesetih let pa se je začela federalizacija drža- ve. Politično močno podpirane teorije o nastaja- nju enega socialističnega jugoslovanskega naro- da oz. v blažji inačici o enotni jugoslovanski so- cialistični kulturi s tem še niso izgubile na pome- nu. Zato je bilo zgodovinopisje občasno še na- prej pozivano, naj išče in obravnava tisto, kar je jugoslovanske narode v preteklosti združevalo ne pa razločevalo oz. ustvarjalo konflikte med njimi. Dejanski procesi v zgodovinopisju pa so šli v smeri političnih sprememb, to je krepitve položaja republik in so poudarjali nacionalne individualnosti. Politika in zgodovinopisje sta si na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta v nekaterih okoljih začeli podajati roko ne več na razredni, pač pa nacionalni osnovi. Po porazu nacionalnih in liberalnih gibanj v začetku se- demdesetih let so bili nekateri zgodovinarji (zla- sti hrvaški in albanski) obtoženi, da so s svojimi deli razvijali izkrivljeno zgodovinsko zavest in spodbujali v nacionalno evforijo, ki je pripeljala do nacionalnih uporov (na Kosovu leta 1968, na Hrvaškem v t.i. "maspoku" leta 1971). Vzporedno je bil opazen še en trend: premik od obravnave starejših obdobij k novejšim, še zlasti favorizirana pa sta bila preučevanje zgo- 20 Več o tem glej Oto Luthar, Med kronologijo In fikcijo, ZPS, Ljubljana 1993. 21 Janko Pleterski: Različna pisanja zgodovine tn Zgodo- vina je zgodovina zmagovalcev, Delo 21. tn 28. 2. 1987). VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODOVINA ZA VSE dovine delavskega gibanja in narodnoosvobo- dilne vojne v sami stroki, še bolj pa v "amaterski" publicistični in spominski produkciji. Težnjo "po zoževanju problematike na vprašanja zani- miva za vsakodnevno politiko in čas, ki ostaja v neposrednem območju revolucije" (kot je to oz- načil Peter Vodopivec) je del zgodovinopisja približal apologetiki.22 Ta trend se je začel že v šestdesetih letih, v sedemdesetih pa je dosegel višek. Po porazu "liberalne" struje v zvezi komu- nistov je zmagovalna struja hotela utrditi oblast- no pozicijo tudi s sklicevanjem na revolucionar- no izročilo in z dokazovanjem revolucionarne kontinuitete, pri čemer je imelo pisanje o zgo- dovini, proslavljanje raznih obletnic in poime- novanje ulic po revolucionarjih pomembno vlo- go. Razen tega je bil standard v Jugoslaviji tedaj relativno visok, v proračunih pa dovolj sredstev za razne subvencije. Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let so si bili jugoslovanski zgodovinarji že odkri- to v laseh, spori so potekali zlasti med hrvaškimi, albanskimi in srbskimi zgodovinarji, bosanski pa so se za eno ali drugo stran opredeljevali gle- de na nacionalno pripadnost. Že po obračunu z "liberalizmom" in nacionalnimi gibanji po posa- meznih republikah v začetku sedemdesetih let (1972) so štirje znani jugoslovanski zgodovinar- ji Ivan Božič, Sima Ćirković, Milorad Ekmečič in Vladimir Dedijer napisali knjigo Istorija Jugosla- vije. Način, na katerega sta Ekmečič in Dedijer obravnavala nacionalno vprašanje, zlasti hrvaš- ko srbske odnose in vprašanje jugoslovanstva, je izzval do tedaj najbolj ostro polemiko v jugo- slovanskem zgodovinopisju. Knjiga je sprožila globok, nikoli poravnan spor med beograjski- mi, sarajevskimi in zagrebškimi zgodovinarji, nekateri pisci pa so jo preprosto označili za "po- litični pamflet".23 Ta spor pa je bil v sedemdese- tih letih vendarle bolj izjema kot pravilo saj je politika mednacionalne spore (tudi historio- grafske) uspela za silo potlačiti. 22 Peter Vodopivec: Poizkus opredelitve razvoja sloven- skega zgodovinopisja z vidika odnosa zgodovina - ideo- logija, Problemi, Ljubljana 1984, št. 12, str. 9. 23 Dušan Plenča: Povijest - znanost ili diverzija.', Vijesnik u sredu, 4. 7. 1973, str. 20-21. 24 Le redki jugoslovanski zgodovinarji so se raziskovalno ukvarjali z zgodovino drugih narodov. Še posebej to ve- lja za srbske zgodovinarje, pri katerih je bila ovira tudi neznanje jezikov drugih jugoslovanskih narodov. Za- radi tega je bil za srbske zgodovinarje veliko preseneče- nje prodor mlade albanske historiografije v sedemdese- tih letih, kije (sicerpogosto usmerjena nacionalno ro- mantično in tudi z zamolčevanjem enih in poudarja- Osem historiografi) v osemdesetih - "angažirano" zgodovinopisje ali zgodovina kot predmet političnih bojev Problemi, povezani z obravnavo skupne pre- teklosti jugoslovanskih narodov, so se v osem- desetih letih preselili skorajda v čisto politiko. Politične elite v posameznih republikah so skozi vrednotenje preteklosti skušale utrditi svojo po- zicijo in svojo vizijo preureditve jugoslovanske družbe. Vse, kar je bilo povezano z vrednote- njem preteklosti: umetniška dela, spomini, felj- tonistika ali "prava" zgodovinopisna dela, je po- stalo predmet polemik, zaradi česar se je meja med strokovnim zgodovinopisjem in bolj po- ljudnimi žanri zabrisala, zgodovinopisna stroka pa vedno bolj politizirala in zapirala v republiš- ke meje.24 "Kadar se cela zgodovina hoče napi- sati z določenih, medsebojno nasprotnih pozi- cij, to postane del politične borbe v Jugoslaviji", je leta 1985 zapisal avtor Istorije SFRJ dr. Dušan Bilandžič.25 Osemdeseta leta v Jugoslaviji so bila boj za interpretacijo preteklosti ("videli bomo kaj se bo zgodilo v preteklosti" je tedaj zapisal srbski novinar, sedanji minister za informiranje, Aleksandar Tijanič). Toliko knjig, strokovnih razprav, publicističnih del, časopisnih člankov, raznih okroglih miz, radijskih, televizijskih in drugih debat z zgodovinopisno vsebino ni izšlo oz. ni bilo v nobenem desetletju prej, morda pa ne celo v vseh skupaj.26 V tej ihti je bila prihod- nost praktično pozabljena in ni presenetljivo, da nihče od jugoslovanskih zgodovinarjev ni napo- vedal razpada Jugoslavije. Krivulja obravnave zgodovinskih tem se je za- čela vzpenjati leto ali dve po Titovi smrti. Pred tem je še vladalo nekakšno pietetno zatišje, zbi- ranje sil, potem pa se je kar usulo in "zgodovino- pisna nevihta" se je sprevrgla v vztrajen in ne- njem drugih dejstev) začela rušiti srbsko predstavo o Kosovu, obenem pa zgodovinsko utemeljiti pravico Al- bancev na Kosovu do samoodločbe vključno z odcepi- tvijo. 25 Dušan Bilandžič: Predrasude povijesti, Vjesnik 9. 11. 1985, str. 6. 26 Celovitega pregleda nad vso jugoslovansko časopisno in drugo historiografske produkcijo, ki gre v osemdese- tih letih v stotine člankov, si zaradi razpada države in pomanjkljivih dokumentacij ni mogoče ustvariti. Za ilustracijo lahko povem, da sem pri pisanju pričujočega prispevka upošteval približno 150 časopisnih in revial- nih člankov (dostopnih v Sloveniji) o tistih temah, ki so bile najbolj v ospredju polemik. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 pretrgan dež, ki je ponehal šele v začetku devet- desetih. Najbolj intenzivne so bile polemike od srede osemdesetih let do leta 1988, ko se je obli- koval odnos posameznih narodov do bodočno- sti Jugoslavije in so nastajali nacionalni progra- mi (1986 program memorandum Srbske akade- mije znanosti in umetnosti, leta 1987 slovenski nacionalni program, objavljen v Novi reviji). Po prvih večstrankarskih volitvah po posameznih republikah (1990) je zgodovina svojo politično funkcijo kar zadeva Jugoslavijo izgubila, še ved- no pa je ostala pomemben dejavnik v političnih bojih znotraj posameznih republik. Komunika- cije med jugoslovanskimi zgodovinarji so se (ra- zen redkih osebnih vezi) pretrgale že prej. Vsaj od leta 1988 dalje je bila misel na organizacijo kakšnega pomembnejšega vsejugoslovanskega srečanja popolna utopija. Zveza zgodovinarjev Jugoslavije je po kongresu v Prištini (1987) poti- hem zamrla in je ni spremljala javna polemika tako kot razpad nekaterih drugih zveznih insti- tucij (npr. Zveze književnikov Jugoslavije). Čeprav je bilo spornih tem ogromno in so bile zelo raznolike, zajemale pa so tudi različna zgo- dovinska obdobja (vendar s poudarkom na no- vejši zgodovini), pa sta povsem jasno prepoz- navni dve "ciljni" točki polemik.27 Prvo - vpraša- nje (socialistične) družbene ureditve - je bilo problematizirano skozi kritiko revolucije. Dru- go - vprašanje mednacionalnih odnosov v Jugo- slaviji - je bilo problematizirano skozi kritiko ju- goslovanskega (kon)federalizma. V začetni fazi konfliktov je postal "objekt" obravnave zlasti Josip Broz - Tito, ki je bil kot vodja revolucije in glavni kreator povojne jugo- slovanske ureditve simbol obeh spornih točk. Rušenje Titovega mita je začel njegov uradni biograf Vladimir Dedijer, ki je v tretjem delu "Prispevkov za biografijo Josipa Broza - Tita" ob- javil mešanico dokumentov, spominov in tudi nepreverjenih zgodb, ki so zadevale tako Titovo 27 Med konkretnimi temami, ki so povzročala razhajanja, so npr. obstoj posameznih narodov (črnogorskega, ma- kedonskega in muslimanskega), osvobodilni ali okupa- torski značaj balkanskih vojn, t.i. bujanska konferenca konec leta 1943 (na kateri so se albanski delegati izre- kli za priključitev Kosova in Metohije k Albaniji), nasta- nek Kraljevine SHS, vprašanje oborožene vstaje, držav- ljanske vojne, ustanovitev federalne države. Iz povojne zgodovine pa spor z Informbirojem, obračun z Djila- som, brionski plenum 1966 (obračun z Aleksandrom Rankovičem kot glavnim nosilcem jugoslovanskega centralizma), množična nacionalna in "liberalna"gi- banja leta 1971 in še vrsta drugih tem. zasebno življenje, kot vprašanje revolucionar- nih ukrepov in mednacionalnih odnosov.28 De- dijer (ki mu je bolj kot za takšen ali drugačen po- litični koncept šlo za lastno promocijo) v tej knjigi še ni konsistentno načenjal obeh spornih vprašanj (je pa to storil v nekaterih kasnejših), pa tudi v ocenjevanju Tita ni šel tako daleč, kot nekateri drugi pisci, ki so Tita preprosto progla- sili za "poslušnega špijona Kominterne". Knjiga, ki je dejansko načela ideološko struk- turo oblasti v Jugoslaviji, je bilo delo beograjskih sociologov Vojislava Koštunice in Koste Čavoš- kega Stranački pluralizam ili monizam (1983), v katerem sta avtorja opisala povojni prevzem ob- lasti s strani komunistične partije, pri čemer sta upoštevala zlasti srbsko videnje problema.29 Drugo vprašanje, to je problem ureditve med- nacionalnih odnosov v Jugoslaviji, se je odprlo ob objavi knjige Veselina Đuretića Zavezniki in jugoslovanska vojna drama. Knjiga (ki je bila proglašena za "prvorazredno historiografsko provokacijo") je sicer imela za namen rehabilita- cijo četništva. Duretič je v njej problematiziral tudi vprašanje revolucije in državljanske vojne. Del knjige pa je bil namenjen tudi dokazovanju, da drugo zasedanje protifašističnega sveta na- rodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) 29. no- vembra 1943 v Jajcu, na katerem je bila ustanov- 28 Kritični zapisi o Titu so oblasti spodbudili, da so spreje- le zakon o zaščiti imena in dela Josipa Broza - Tita, us- tanovljenje bil tudi poseben odbor, ki naj bi se ukvarjal s tem (podobno tudi z zaščito drugih mrtvih revolucio- narjev). Slovenski zgodovinar dr. Dušan Biber je nato ironično predlagal, naj bi ustanovili kar odbor za zaš- čito revolucije. 29 "Meščanska" interpretacija odnosov v Kraljevini Jugo- slaviji ter vrednotenje narodnoosvobodilnega boja in revolucije se je sicer v posameznih delih pojavila že v sedemdesetih letih (prej je bila značilna le za pisanje emigrantskih piscev, katerih dela so ilegalno prihajala v Jugoslavijo). Meščanski pisci so v svojem pisanju negi- rali "plemenite" cilje revolucije, predstavljali narod- noosvobodilni boj kot državljansko vojno, dejavnost KP] pa kot slepo poslušnost Kominterni in boj za oblast. Ta boj naj bi KPJ (označena za stalinistično partijo) dobila le zaradi spleta okoliščin in "makiavelizma", z izvedbo revolucije pa naj bi jugoslovansko družbo vr- nila v absolutizem 18. stoletja (to tezo je razvijal npr. Ljubomir Tadič v knjigi Tradicija i revolucija, kije izšla na začetku sedemdesetih let). Pomemben element pisa- nja je bila tudi rehabilitacija kvislinških in kontarevo- lucionarnih sil. To pisanje je imelo določen vpliv tudi na marksistično zgodovinopisje, saj je le-to vsaj deloma načelo nekatere problematične teme (npr. poboj kvi- slingov po drugi svetovni vojni ali t.i. "leva gibanja" (obračun z domnevnimi razrednimi nasprotniki) v Čr- ni gori leta 1942, pa tudi drugod. VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE ljena druga (federalna) Jugoslavija, ni ustrezno rešilo srbskega vprašanja. Z napačnim tolmače- njem teh sklepov naj bi se po piščevem mnenju kasneje začel tudi proces dezintegracije Jugosla- vije. Seveda ni bilo naključje, da je bila ob sveča- ni promociji Đuretićeve knjige v srbski Akade- miji znanosti in umetnosti prvič omenjena tudi zahteva po t.i. tretji Jugoslaviji (povrnitvi na nek- danjo centralistično ureditev).30 Medtem, ko je pri kritiki (in obrambi) revolu- cije v vseh sredinah obstajalo določeno sozvoč- je praktično do konca osemdesetih let, pa so se sredi osemdesetih let nasprotujoče si pozicije nacionalnih historiografij že popolnoma izkri- stalizirale. Leta 1985 so izšla tri historiografska dela, ki so zbudila veliko pozornosti in so bila v različnih sredinah dočakana zelo različno, pač v znamenju gesla "kakršno koli izjavo daste da- nes, bodisi o zgodovini, bodisi o čemerkoli, vna- prej veste, da bo vaša sodba v nekaterih sredi- nah dočakana z aplavzom, v drugih pa na nož."31 Šlo je za knjige Dušana Bilandžiča Istorija SFRJ, Janka Pleterskega Nacije, Jugoslavija, revolucija in Branka Petranoviča ter Momčila Zečeviča Ju- goslavija 1918-1984 (zbirka dokumentov). Bi- landžič je bil obtožen, da Srbom pripisuje težnje po redefiniranju Jugoslavije, Petranovič in Zeče- vič, da sta z izborom in krajšavami dokumentov skušala prikazati srbski pogled na nastanek in razvoj Jugoslavije, Pleterski pa je bil kritiziran zaradi teze o "mnogonacionalni revoluciji" (vsak posamezen narod v Jugoslaviji je med voj- no pod vodstvom delavskega razreda kot vodil- ne politične sile izbojeval temeljno politično bit- ko sam, na svoj način, s svojimi močmi in svoji- mi specifičnimi problemi). Tej tezi se je ostro uprl Petranovič, zaradi česar je med obema zgo- dovinarjema prišlo do polemik (prvič sta sicer polemizirala že dve leti prej, 1983 ob izidu Petra- novićeve knjige Revolucija i kontrarevolucija u Jugoslaviji). V polemiko s Petranovičem se je najprej na okrogli mizi v beograjskem Inštitutu za sodobno zgodovino nato pa tudi v časopisih konec leta 1985 spustil tudi dr. Dušan Biber. Bi- ber (sicer oster kritik poskusov rehabilitacije četništva in velikosrbstva) je nasprotoval Petra- novičevi tezi, da so bili četniki tudi antifašisti.32 Ključen pa ni bil "slovensko - srbski" historio- grafski spor, ki je služil bolj za ogrevanje.33 Klju- čen je postajal hrvaško srbski spor, ki je z obča- snimi izbruhi v prvi polovici osemdesetih let tlel že dalj časa, čeprav največkrat zavit v ideološke konflikte. Srbski in črnogorski zgodovinarji (npr. Velimir Terzič v knjigi Slom kraljevine Ju- goslavije) so lansirali tezo, da je hrvaški narod leta 1941 izdal Jugoslavijo (tej tezi je javno nas- protoval hrvaški zgodovinar dr. Ljubo Boban). Na osnovi takih tez je del zgodovinarjev zahte- val, da zgodovinopisje razišče in dokaže "obsta- janje kontinuitete med nacionalističnimi in se- paratističnimi gibanji in organizacijami, ki so si prizadevale razbijati Jugoslavijo med svetovni- ma vojnama in današnjimi nacionalizmi."34 V nekaterih drugih delih (članek Vasilije Kre- stiča O genezi genocida nad Srbima v Književ- nih novinah 15.9.1986) je bila postavljena teza o genocidnosti Hrvatov, ki da izvira še iz 16. in 17. stoletja, ne pa "samo" iz časov Pavelićeve NDH. To je pomenilo stopnjevanje historiografske vojne med hrvaškimi in srbskimi zgodovinarji (vsak je pisal seveda v svojih revijah in časopi- sih) vse do začetka prave vojne in še čez.35 Le redki srbski zgodovinarji - med njimi brez dvo- ma na prvo mesto sodi dr. Latinka Perovič - so v zvezi z Jugoslavijo zastopali (kon)federalistično stališče. Politika in zgodovinopisje "Spustitev psa z verige", kot je navzkrižno ob- streljevanje z zgodovinopisnimi temami označil 30 Dr. Zlatko Čepo: Opake besjede gospoda akademika, Danas, 14. 10. 1986, str. 25-28. 31 Dušan Bilandžić: Predrasude povijesti, Vjesnik 9. 11. 1985, str. 6. 32 Mirko ArsiĆ, Ambicije in interesi, Komunist, Ljubljana 27. 12. 1995 in drugi članki. 33 Tudi slovensko - srbski spor sicer ni bil nepomemben, še zlasti, ker so ga v Srbiji povezovali s slovensko podporo Albancem. V Sloveniji je v osemdesetih letih izšlo nekaj knjig o Kosovu in Albancih, ki so bile za srbske zgodovi- narje, še bolj pa politike, sporne; eden od kosovskih zgo- dovinarjev pa je (zza Srbe prav tako spornimi tezami) doktoriral na zgodovinskem oddelku ljubljanske Filo- zofske fakultete. 34 Agonija učiteljice življenja (pogovor s prof. dr. Miomir- jem Dašičem, predsednikom Zveze zgodovinarjev Jugo- slavije, objavljeno v Dugi, ponatis Naši razgledi, 21. no- vembra 1986, str. 651. 35 Polemike so sicer sprožale nekatere druge teme že prej, npr. Kljakičeva knjiga o hrvaškem komunističnem vo- ditelju Andriji Hebrangu (Dosje Hebrang), v katerem je pisec implicitno skušal dokazati nacionalistično in separatistično naravnanost hrvaških komunistov. Že od konca šestdesetih let je bilo sporno število pobitih Sr- bov v ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac (zaradi dokazovanja o manjši številki od uradne Je bil tedaj napadan dr. Franjo Tuđman, v osemdesetih letih paje Boban o številu pobitih polemiziral z dr. Rastisla- vom Petrovičem). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 77 slovenski zgodovinar dr. Tone Ferenc, je bilo za politiko dvorezno. Po eni strani ji je ustrezalo (in ga je - zlasti v medrepubliških sporih - spod- bujala), po drugi strani ji je zraslo čez glavo, saj je načenjalo njeno legitimnost, utemeljevano v revoluciji. Zato je skušala zgodovinarje - komu- niste nekako pripraviti do tega, da bi "psa začeli loviti". Ker pa so bili tudi marksistični zgodovi- narji različnih nacionalnosti in kljub članstvu v ZKJ tudi različnih političnih in ideološki prepri- čanj, ne nazadnje pa med sabo tudi sprti, je bil to dokaj jalov posel. Med sicer številnimi poskusi ideološkega discipliniranja zgodovinopisne (in sploh o preteklosti pišoče) srenje na raznih rav- neh so bili v osemdesetih letih najbolj odmevni trije: Posvetovanje historiografija, memoarsko - publicistička i feljtonistička produkcija u svjetlu aktualnih idejnih kontroverzi, ki je bilo 7. in 8. oktobra 1983 v Zagrebu, Teden marksističnih razprav od 4. do 8. februarja 1983 v bosanskem obmorskem mestecu Neumu in seja predsed- stva CK ZKJ 17. decembra 1986 v Beogradu, ki se je je udeležilo okrog šestdeset zgodovinarjev iz vse Jugoslavije, namenjena pa je bila pripra- vam na sejo CK ZKJ o ideoloških vprašanjih. Pr- vo posvetovanje je organiziral Centar CK SK Hr- vatske za idejno - teorijski rad pod vodstvom dr. Stipeta Šuvarja. Šuvar je za posvetovanje pripra- vil t.i. "Belo knjigo" spornih del o preteklosti, v kateri so bila sicer še prikrito (pod plaščem obrambe revolucije, Tita in jugoslovanskega so- cialističnega sistema) kritizirana zlasti dela srb- skih piscev (v celoti je bilo v negativnem kon- tekstu omenjenih kar 168 piscev). Sam posvet (na katerega obtoženi niso bili vabljeni) je izzval ostre reakcije v javnosti, zlasti srbski. Objava raz- prav s posveta (Historija i suvremenost, Zagreb 1984) ni polemik niti najmanj umirila, kvečjemu povečala. Teden marksističnih razprav v Neumu je ob sporih v zvezi s temami, ki smo jih že omenili, potekal zlasti v znamenju zagovornikov "čiste" historiografije, s tistimi, ki so trdili, da jugoslo- vansko zgodovinopisje "ne more biti čista zna- nost brez politične vsebine".36 Seja predsedstva CK ZKJ je bila v odnosu na idejno sporna besedila in pojave kompromisna. Razpravljala so menili, da na tovrstne pojave politika reagira prehitro, zgodovinopisje pa pre- počasi, da zveza komunistov ne sme biti samo opazovalka v domačem zgodovinopisju in pub- licistiki, vendar tudi ne bi bilo dobro, če bi prev- zela vlogo dežurnega razsodnika.37 Omenjeni zbori (vključno z drugimi na repub- liških in lokalnih ravneh) k umiritvi razmer v "novokomponiranem" zgodovinopisju (kot so ga označevali po časopisju) niso kaj dosti pris- pevali, proti koncu osemdesetih let pa politika za morebitne nove poskuse discipliniranja ni več zmogla moči niti na simbolni ravni. Jugoslo- vanska "učiteljica življenja", že sredi osemdese- tih let označena za "posiljeno damo", je po bur- nih letih večni pokoj dočakala brez nekrologov in svečanega pogreba. Zusammenfassung Der Verfall einer Historiographie, die nie existierte Der vorliegende Beitrag behandelt die jugo- slawische Historiographie in der Zeit nach dem Zweiten Weltkrieg, insbesondere ihre Konflikte und ihren Verfall in den achtziger Jahren. Die jugoslawischen Historiker bzw. die geschichts- wissenschaftlichen Gesellschaften der einzel- nen Republiken und Regionen waren im Ver- band der Historiker Jugoslawiens (Zveza zgodovinarjev Jugoslavije) zusammengefaßt, der neun Kongresse organisierte und auch (wenn auch mit Verzögerungen und Unterbre- chungen) als Herausgeber der Jugoslawischen Historischen Zeitschrift (Jugoslovanski istorijski časopis, JIČ) wirkte. Die wichtigsten gemein- samen Projekte, an denen er beteiligt war oder selbst durchführte, sind die Mitarbeit an der Herausgabe der Enzyklopädie Jugoslawiens (Enciklopedija Jugoslavije), der Geschichte der Völker Jugoslawiens (Zgodovina narodov Jugo- slavije, von der nur zwei Bände erschienen sind, welche die Zeit bis zum Ende des 18. Jahrhun- derts umfaßte; über den dritten Teil, der das 19. und 20. Jahrhundert behandeln sollte, konnten sich die jugoslawischen Historiker nicht einig werden) sowie der Überblick über die Ge- schichte der Kommunistischen Partei Jugosla- wiens (Pregled zgodovine zveze komunistov Jugoslavije, sodann die erweiterte Geschichte der Kommunistischen Partei Jugoslawiens, Zgodovina zveze komunistov Jugoslavije, eini- 36 Žarko Rajković: Naše zgodovinopisje ne more biti brez politične vsebine, Delo 5. 2. 1985- 37 Iz politike v zgodovinopisje, Delo 18. 12. 1986. VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE ge umfangreiche Quellensammlungen und die gesammelten Werke einiger namhafter Politik- er, z.B. Josip Broz-Titos), von denen die Me- hrheit unvollendet blieb. In den Jahren 1955, 1965 und 1975 erschienen auch drei fremd- sprachige Bibliographien. Bei zentralistisch eingestellten Historikern war das Bestreben danach erkennbar, daß sich die jugoslawische Historiographie besonders mit solchen Themen befassen sollte, welche die jugoslawischen Völker in der Vergangenheit verbunden, und über Dinge geschrieben wer- den sollte, die sie entzweit hatten. Die Schlüssel- position sollte der Entstehung des jugoslawis- chen Staates als dem bedeutendsten Ereignis in der Geschichte der jugoslawischen Völker zukommen. Der "Inhalt" dieses Staates (insbe- sondere die Beziehungen zwischen den an ihm beteiligten Nationalitäten) sollte dabei von un- tergeordneter Bedeutung sein. Mit einer solchen Vorgehensweise und mit einer umso engeren Verbindung der jugoslawischen His- toriker untereinander sollte eine einheitliche jugoslawische Historiographie entstehen, die die nationale(n) Geschichtsschreibung(en) "übertreffen" sollte. Die Historiker in den ein- zelnen Republiken und Regionen hielten sich allerdings weitgehend an die nationale und nicht an die vom jugoslawischen Staat geför- derte und geforderte Position, in manchen Krei- sen stärkten sie mit ihren Arbeiten sogar noch das Nationalbewußtsein. Ende der sechziger und zu Beginn der siebziger Jahre wurde unter Historikern und anderen Gesellschaftswissen- schaftlern bereits über Natinalitäten-, teilweise aber auch über Klassenfragen polemisiert und dabei Kritik an der Revolution und am Ein- parteiensystem geübt. In den achtziger Jahren erreichten die Divergenzen in der jugoslawis- chen Geschichtsschreibung ihren Höhepunkt im Zusammenhang mit der allgemeinpoliti- schen, wirtschaftlichen und zwischen den Na- tionalitäten in Jugoslawien herrschenden Krise. Die institutionalen Bande zwischen den jugo- slawischen Historikern lösten sich fast ganz auf. Auch Versuche seitens der Politik, wenigstens den Teil der Kritik zum Verstummen zu brin- gen, der ihre eigene Legitimität in Frage stellte, scheiterten. Die deutsche, französische und auch an- gelsächsische historiographische Schule beein- flußten die jugoslawische Geschichtsschrei- bung. Am stärksten war der Einfluß der marxis- tischen Historiographie, insbesondere in den ersten Jahren nach dem Kriege, als sich Jugo- slawien unter starkem sowjetischem Einfluß be- fand. Das Zerwürfnis mit dem Informbüro und die Offenheit Jugoslawiens zur Welt hatten zur Folge, daß die jugoslawische Historiographie in späteren Jahrzehnten in ständiger Verbindung mit der westlichen stand, eine Tatsache, der sich auch die marxistische Historiographie anpaßte, die sich von der Geschichtsschreibung der ost- europäischen Staaten deutlich unterschied. Der Stand der Geschichtsschreibung in den einzel- nen Republiken und Regionen war allerdings sehr heterogen, sodaß nicht wirklich von einer einheitlichen jugoslawischen historiographi- schen Schule gesprochen werden kann. In eini- gen Teilen des Staates begann sie sich erst nach dem Zweiten Weltkrieg (Makedonien) oder gar noch später zu entwickeln (auf dem Kosovo z.B. erst in den sechziger und Anfang der siebziger Jahre). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 NEKI EKSORCIST, NEKA VAŠKA SKUPNOST IN NEKI MIKROZGODOVINAR Giovanni Levi: Nematerialna dediščina, Živ- ljenjska pot piemontskega eksorcista iz XVII. stoletja, Studia humanitatis, ŠKUC, Filozofska fa- kulteta, Ljubljana, 1995, 237 str. Noben od prednikov Giovannija Battista Chie- sa, župnika vikarja v majhni piemontski vasici Santena, ni bil eksorcist. Vseeno pa je nekoč za- čel blagoslavljati bolnike z mrzlico: ozdraveli so, njegova slava pa je začela naraščati. Vse več ti- stih, ki so po njegovih besedah zaupali v Boga, je ozdravil, drugim pa ni bilo pomoči. To množič- no izganjanje duhov je seveda vzbudilo pozor- nost cerkvenih oblasti, ki so ga poklicale na za- govor v Turin, kamor pa je 13. julija 1697 priro- mala tudi "velika truma ljudi, in bila je čedalje večja, in mnogi med njimi so bili pokveke, gr- bavci in še drugače pohabljeni ljudje, z vozom oziroma dvokolico, polno rogovil oziroma ber- gel." (str. 18) Ker naj bi izganjal duhove iz obse- denih in uročenih bolj iz nevednosti kot iz zlo- be, so mu le prepovedali nadaljnje eksorciranje in ga izpustili na prostost. Vendar pa je kljub prepovedi še bolj intenziv- no nadaljeval s svojo dejavnostjo, dokler ga niso 16. avgusta spet aretirali, ga zopet spustili na prostost in čez tri mesece proti njemu sprožili sodni postopek. Obtožba je zbrala številna pri- čevanja neuspešnega zdravljenja ljudi in živali. Vendar tudi obramba ni držala križem rok, kajti previdni Giovanni Battista si je vestno zapisoval svoje paciente in njihove bolezni, predvsem pa je dal pri notarju zbrati overovljena pričevanja krajevnih veljakov o uspešnosti svojega zdrav- ljenja. Ker preiskovalci niso odkrili očitne here- zije, temveč le zlorabo eksorcistične dejavnosti, so mu spet prepovedali eksorcirati in mu odvze- li položaj santenskega dušnega pastirja. Takšna je kratka zgodba, ki jo je iz razpoložlji- vih virov razbral Giovanni Levi. Avtor ni namera- val le čim bolj izčrpno opisati življenjske poti Giovannija Battiste, temveč mu je njegov življe- njepis zgolj pretveza za raziskavo družbe majhne vaške skupnosti v vasici Santena, izbrane čisto po naključju. Njegov namen namreč ni pisanje lokal- ne zgodovine, temveč mikrozgodovine "s pou- darjenim zanimanjem za metodološke proble- me, povezane s poklicem zgodovinarja." (str. 7) Pojem mikrozgodovina si jasno zoperstavlja svoj protipol - makrozgodovino, zgodovino, ki hoče zaobjeti čim širšo zgodovinsko danost. Vendar mikrozgodovina ne zmanjša le pogleda na raziskovani predmet, ne daje le zaslužene po- zornosti malemu človeku, temveč makrozgodo- vino razglasi za delno resnico, za resnico, ki je nepopolna brez pogleda od spodaj. Na ta način je hierarhija med mikro- in makrozgodovino preprosto odpravljena. Tako lahko mikrozgo- dovina v svoje raziskovalno polje ujame tudi ti- ste danosti, ki jih makrozgodovina ne vidi, če- prav jih zaobsega, s čimer lahko mikrozgodovi- na drastično predrugači prejšnja spoznanja. Kmečka družba starega režima se tako ne po- kaže kot konzervativen, vase zaprti svet, ki ga spreminjajo udarci usode, prihajajoči iz zuna- njega, "velikega" sveta, ki se jim ne more upreti, lahko se jim le prilagaja, pri tem pa ne more iz lastne anahronistične kože. Prav knjiga Giovan- nija Levija bo tako pokazala, da kmečka družba ne ugaša pod udarci centralizirjoče se države in uveljavljajočih se tržnih odnosov, temveč sta lo- kalna družba in centralna oblast v stalnem konf- liktu, iz katerega pa oba izideta spremenjena. Kmečki svet, njegove skupine in posamezniki so imeli lastno racionalno strategijo, ki "se ni izražala le v odporu proti novi družbi, ki se je čedalje bolj širila, temveč je bila usmerjena k ak- tivnem preoblikovanju in uporabi družbenega in naravnega sveta." Posamezniki tako s pomoč- jo selektivne in omejene racionalnosti delujejo "kot plod kompromisa med subjektivno žele- nim in družbeno zahtevanim vedenjem, med svobodo in prisilo." (str. 12-13) Poleg nove spoznavne ravni pa je bil eden glavnih namenov mikrozgodovine tudi iskanje novih spoznavnih postopkov. "Nova določitev predmeta in - gre le za narobno stran istega - iz- delava novih gledišč sta zahtevali nova orodja" (str. 218-219), ki jih je potrebno stalno izumljati na novo. Potemtakem ni nič čudnega, da je prav italijanska mikrozgodovina, katere viden pred- stavnik je tudi avtor pričujoče knjige in ki se je pričela bohotiti s koncem sedemdesetih let, dala tako velik pomen ne le prikazu avtorjevih rezul- tatov, temveč prikazu celotne produkcije knjig, vseh težav, dvomov in ovir in s tem tudi orodij, ki jih je uporabljala pri svojem delu. Tako je po- VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE stopal tudi Levi, ko je obdeloval župnijske regi- stre, notarske akte, katastrske podatke in še mnoge druge dokumente, s pomočjo katerih je sestavil obsežno prozopografijo prebivalcev va- si Santena. Posameznih življenjskih zgodb pa mu ni uspelo sestaviti le s pomočjo posamezne- ga vira, temveč je vire med seboj spretno preple- tal, predvsem pa je pustil, "da red raziskovanja dominira nad redom dogodkov." (str. 15) Vendar, koliko je bralcu to nenehno spozna- vanje postopkov in problemov, ki mučijo zgo- dovinarja pri njegovem delu, lahko sploh v po- duk in kaj šele v zabavo? Jasno je, da bralec s svojimi pripombami ne more sodelovati pri us- tvarjanju knjige, temveč jih pisec lahko le upo- števa pri svojem nadaljnjem delu. Prav zastavlja- nje novih vprašanj pa je namen italijanskih mi- krozgodovinarjev. Toda, kdo bo usodi zastavil nova vprašanja?! Povsem navadni bralci, ki tu in tam preberejo kakšno zgodovinsko delo? Ne, kajti oni niso vajenci velikega mojstra zgodovi- nopisja, temveč le uporabniki njegovih del. Kaj pa zgodovinarji? Ti že, toda ne vsi, temveč le oni, ki materiale, ki jih obdeluje, natančno poznajo. Krog bralcev, ki lahko postavijo primerna vpra- šanja in na katere apelira avtor, je tako lahko se- stavljen le iz ozkega kroga "posvečenih", ostale pa avtor vodi po svoji delavnici, jim jo razkazuje, gladalci pa se čudijo njegovi spretnosti in mo- drosti. Avtor seveda ni nameraval pisati narativ- ne zgodovine, temveč je bralcu le hotel približa- ti način zgodovinarjevega dela. Če mu je to uspe- lo, bo najbolje, da vsakdo preveri sam, vendar naj se zaveda, da rezultati zgodovinarjevega dela po mukotrpnem sestavljanju drobcev podatkov iz serije virov "dajejo zadovoljstvo, ki se morda ne prenaša avtomatično na bralca." (str. 66) Sedaj pa je že čas, da se vrnemo k našemu ek- sorcistu. Poglejmo si nekaj razlag, zakaj je eksor- ciranje Giovannija Battista Chiesa množica tako navdušeno sprejela. Na prvi pogled je uspeh nje- govega zdravljenja posledica vpletanja nadnarav- nih vzrokov, torej demonov, s čimer naj bi bil bli- zu takratnemu načinu zdravljenja, pri katerem so nadnaravni vzroki v enakovredni druščini z na- ravnimi, družbenimi in osebnimi. Vendar pa je uspeh dosegel ravno zato, ker za bolezni ni nava- jal mnogoterih vzrokov, temveč tako kot medici- na le enega, čeprav nadnaravnega in torej zuna- njega, kjer človekova lastna krivda in pokora ni- sta tako poudarjena, kot bi si želela cerkev. S tem sta medicina in eksorcizem postala drug od dru- gega odvisna dvojčka. Kjer je namreč odpove- dala naravna razlaga, je nastopila nadnaravna, ki je tako opravičila neuspeh medicine kot tudi ob- stoj eksorcizma. Chiesovo zdravljenje je zato us- pešno, ker prinaša preprosti, nadnaravni odgo- vor na vse gromozanske težave vojnih devetde- setih let 17. stoletja, ko so štirje jezdeci Apokalip- se neusmiljeno vihrali po deželi v spremstvu vi- harjev in snega, kar je povzročilo družbeno in psihološko krizo negotovosti. Na neznano novo in neobvladljivo krizo, ko je prihodnost postala nepredvidljiva, je Chiesa ponudil en, vsem ra- zumljiv vzrok, ter tako poskusil poenostaviti raz- burkani svet, ga narediti zopet predvidljivega in s tem za množice zopet varnega. In prav oblike povezav med družinskimi jedri, ki so tvorile različne sorodstvene fronte, so bile eden pomembnejših strateških elementov pri ustvarjanju varnosti v vaškem družbenem svetu. Da, ustvarjanje varnosti, kajti to ni bila družba, ki bi se na milost in nemilost prepuščala tradiciji, ki bi bila ohromljena od negotovosti in zato po- vsem pasivna, nepripravljena na vsakršno tve- ganje. Res je, da so se takrat zavedali nepredvi- dljivosti dogodkov, kajti na voljo so imeli le omejene informacije o družbeno aktivnih silah, kar je med ljudmi povzročalo občutek negoto- vosti. Vendar pa je kljub temu izboljšanje pred- vidljivosti in tako aktivno povečanje varnosti negotove poljedelske in družinske usode os- novna strategija družbenih odnosov. Trden garant proti negotovi usodi je bilo zavez- ništvo med družinskimi jedri, ki ne stanujejo sku- paj, so pa povezana z vezmi krvnega sorodstva ali svaštva ali z odnosi fiktivnega sorodstva, večino- ma po moški liniji. S takšnim razumevanjem dru- žine se Levi postavi nasproti tistim raziskavam o družinah, ki družino pojmujejo le kot reziden- cialno enoto skupaj bivajočih posameznikov. Za- pleten kompleks družinskih povezav je avtor ra- ziskal na primeru sloja oskrbnikov, močno ho- mogene družbene skupine, katere vedenje pa je značilno tudi za višje in nižje sloje. Raziskal ga je na primerih treh oskrbniških sorodstvenih front, ki na videz enotno pojasnujejo družbeno situaci- jo v vasi, čeprav se pojasnitve vendarle delno raz- likujejo od družine do družine, oziroma od kom- pleksnosti njihovih povezav, ki omogočajo boljši spopad z negotovo prihodnostjo. Ključ do njihovega preživetja in uspeha je naj- različnejše sodelovanje med več družinskimi je- dri, ki priznavajo avtoriteto družinskega pogla- varja, večinoma moškega, izbranega po starosti VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 ali kako drugače. Ni pa se vsako jedro ukvarjalo z oskrbništvom, temveč so se ukvarjala z različ- nimi, vendar dopolnjujočimi dejavnostmi, zlasti z malim posestništvom, zaradi česar so nepre- stano kopičili manjše kose zemlje, čeprav celot- na posest nikoli ni presegla obdelovalne zmož- nosti posameznega jedra. Ko pa zaradi nezmož- nosti to ni bilo več mogoče, so začeli posojati denar. Te različne dejavnosti so sorodstveni fronti omogočile, da se je v času krize lahko na- slonila na zemljo in tako preživela. Krizo zaradi odpovedi najemne pogodbe nekemu jedru pa so lahko prebrodili tako, da je oskrbništvo prev- zelo drugo jedro. Če pa majhna kompleksnost sorodstvene fronte ni dovoljevala hitrega me- njavanja položajev določenih jeder, je postala toliko bolj pomembna klientelna odvisnost od plemiča, ki je bil lastnik zemlje. Poleg oblikovanja različnih sorodstvenih front je iskanje predvidljivosti in s tem varnosti močno prisotno tudi pri takratnem odnosu do zemlje, kjer se ljudje niso ravnali le po tržnih mehanizmih, temveč predvsem po družbenih razmerjih. Na vaškem zemljiškem trgu tako opa- žamo naglo kroženje majhnih in razdrobljenih koscev zemlje, ki so sorazmerno enotne kvalite- te, vendar pa proti pričakovanjem cene kljub te- mu niso enotne, temveč močno razpršene. Očit- no je torej, da zemljiškega trga ne uravnavajo tržni mehanizmi neosebnega trga, ki se ravna po ponudbi in po povpraševanju. Ceno je dolo- čala kompleksna družbena stvarnost, ki je bila v ozadju tega trga, torej sorodstvo, sosedstvo, pri- jateljstvo, klientela in dobrodelnost. Presenetlji- vo pa so cene najvišje pri zemljiških transakci- jah s sorodniki, srednje s sosedi zemljiških par- cel in najnižje s tujci. Ta nelogičnost pa se razjasni, če upoštevamo, da je razen v redkih izjemah do prodaje vedno prišlo pod prisilo, ki jo je povzročila bodisi sti- ska s hrano, bodisi bolezen ali smrt v družini. Ker pa se nihče ne sme okoristiti s sorodnikovo stisko, temveč mu mora pomagati po svojih naj- boljših močeh, je visoka prodajna cena zemlje le sklepno dejanje vrste uslug, ki jih je bil že prej deležen prodajalec od bolje stoječega kupca. Z visoko odkupno ceno tako kupec pomaga pro- dajalcu. Zemljiške transakcije med sosedi se naj- bolj približajo neosebnemu trgu ponudbe in povpraševanja, kajti tu je prisoten ekonomski interes združevanja sosednjih parcel v posestvo, čeprav je tudi tu ta proces bolj ali manj umeten in nanj vplivajo tako konflikti kot solidarnosti in medsebojne pomoči pri delu. V kriznih letih pa kmetje najdejo kupce le med plemiči in veljaki, s katerimi jih povezujejo tisočere niti odvisnosti, klientele in uslug. Nakup miniaturne posesti, ki kupcu ne prinaša ekonomskih koristi, je od mer- kantilizacije skvarjena dobrodelnost, ko proda- jalec dobi le minimalno plačilo, ki mu pomaga preživeti. Tako je skupinska solidarnost zemljiškega tr- ga prav tako kot družinske strategije sestavni del mehanizma skupnosti, s katerim si hoče zagoto- viti varnost. Seveda pravkar opisana dela niso uniformirani vzorec. Tudi moralno uniformira- nost so kot v vsaki družbi drobili nasprotujoči si interesi, zaradi česar se sistemi norm in vedenj nikoli ne pokrivajo, čeprav je seveda nujno, da so vsaj v sožitju. Vse pa je podrejeno aktivni stra- tegiji zaščite pred negotovostjo, ki izvira iz ne- predvidljivosti agrarnega cikla in težkega nad- zora nad družbenim in tudi političnim svetom. V17. stoletju pa je negotovost še dodatno zao- strovala napredujoča komercializacija trga in dr- žavna ter verska centralizacija, zaradi česar so se manjšale količine informacij, ki jih je imel na vo- ljo vsak član skupnosti in s pomočjo katerih je povečeval predvidljivost prihodnosti. Podeželje in njegovi ljudje pa so se učinkovito izogibali usodi, ki jim jo je namenila centralna oblast in celó sami aktivno vplivali na namene centra. Vendar je pomanjkanje zunanjih informacij povzročilo, da si je vaška skupnost selektivno prizadevala ustvariti institucije, ki bi izboljšale pretok informacij med zunanjim svetom in njo samo in s pomočjo katerih bi izboljšala nadzor nad naravo in družbo. Za prinašalca zunanjih in- formacij v lokalno skupnost in njihovo poeno- stavljanje in prilagajanje pa so potrebovali velja- ka nove vrste, veljaka kakršen je bil Giulio Cesa- re Chiesa, oče našega eksorcista. Tudi v močno hierarhiziranih nasledstvenih družbah starega režima se je s tem našel odprt prostor za podjetne osebe, sposobne inovacij in prelomov, ki bi takratni konfliktni družbi lahko zagotovili relativno varnost. Situacija v Santeni pa je bila takrat še posebej konfliktna. Tu je bil najprej zapleten spor med Santeno in bližnjim mestom Chierijem glede jurisdikcije nad obde- lovalno površino vasi. Zunanjemu sporu pa se je pridružil tudi notranji, kajti pretenzije mesta so podpirali vsi največji neplemiški zemljiški po- sestniki, nasproti njim pa so kot zagovorniki av- tonomije stali v konzorciju združeni plemiči. Te- VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE mu jurisdikcijskemu sporu pa lahko dodamo še razprtije med samimi plemiči, napetost do cen- tralne oblasti in drugo. V teh letih negotovosti je konzorcij izvolil Giu- lia Cesarea za sodnika in podestata. V kratkem času se mu je posrečilo utrditi oblast plemstva in s tem tudi svoj položaj, kajti skozi vse obdobje svojega nadaljnjega življenja je uspešno ohra- njal mir in ravnotežje med državo in lokalno skupnostjo, med fevdalci in fevdalci, med kmeti in gospodo. Pri tem se je naslanjal na klientelne in sorodstvene povezave z mogočno plemiško rodbino in kot prišlek v vas na že tu udomačeno sorodstvo. Za razliko od ostalih pripadnikov vaške skupnosti pa svojega imetja ni investiral v zemljo, temveč v premičnine, predvsem pa v prestiž, v moč, ki je temeljila na ugledu in po- sredništvu, na klientelizmu in kompromisu. In edino to nematerialno dediščino je lahko kot svoje največje bogastvo zapustil potomcem, zla- sti sinu Giovanniju Battistu, glavnemu junaku naše uvodne pripovedi. Vendar njegov naslednik ni mogel prevzeti dediščine brez težav, kajti prav pri sloju posred- nikov, katerih položaj je bil formalno zelo nesta- bilen, se je porajal problem legitimnosti. Povrhu pa so s smrtjo njegovega očeta sovpadla tudi krizna devetdeseta leta, s katerimi je bilo tudi konec podpore najmočnejše plemiške rodbine, ki je začasno padla v nemilost, predvsem pa je bilo konec notranje povezanosti plemiškega konzorcija. Malo vaško skupnost so te spre- membe, na katere ni imela nobenega vpliva, ze- lo prizadele, zaradi česar se je Chiesov položaj precej zamajal, ne da bi se sam tega zavedal. Opiral se je lahko le na oslabljeno plemiško podporo, na ugled in na vlogo župnika. Zato je poskušal svoj družbeni kapital spremeniti v de- nar, vendar pri tem ni upošteval sprememb, ki so nastale po očetovi smrti, zaradi česar se je v skupnosti zopet pojavil razkol, njegovi sovražni- ki so se strnili in ga obtožili zlorabe položaja župnika. V negotovih družbenih situacijah na- mreč družbene skupine začnejo spreminjati strategijo in iskati nova ravnotežja, ki bi jim pri- nesla večje koristi. Tako se je izoblikovala skupi- na, ki je nastopila proti staremu redu. Z obtožbo resda ni uspela, vendar je župnika vseeno prisi- lila k spremembi njegove miselnosti in delova- nja, kar ga je pripeljalo na pot eksorcizma, na pot, ki je bila prav zato uspešna, ker je kompro- misni družbeni status quo pod seboj skrival ne- pomirljive napetosti. Nasproti župniku se je tako začela izoblikovati opozicija najbogatejših neplemiških veljakov, s katerimi je imel na začetku svoje kariere težave tudi njegov oče in ki so zaradi zahtev po udelež- bi v lokalni politični areni zopet združili svoje vrste. Seveda niso hoteli povzročiti nobene re- volucije, tudi za njih je bila družbena hierarhija nespremenljiva, hoteli so le pravice, oblast in bogastvo. Kot pri zgoraj opisanih oskrbnikih je njihova moč prav tako temeljila na povezovanju več družinskih jeder, ki pa so bila med seboj bolj razslojena, ter so se premoženjsko koncentrira- la okoli ene ali dveh vodilnih figur, pri tem pa so skupno sledila enotnim ciljem. Seveda je takšna neenakost osebnih usod lahko povzročalo naj- različnejša trenja, katerim se ni bilo mogoče izogniti tudi pri odnosih med veljaškimi druži- nami. Vendar za razliko od oskrbnikov one niso iskale razsodnika med plemiči, temveč se je s problemi spopadla sama skupnost veljakov. Ve- ljaki so bili namreč zaradi raznolike pahljače po- klicev, ki so jih opravljali, najmanj klientelno od- visna vaška skupina. Takšne nestabilne in notranje konfliktne frak- cije, kot je bila veljaška, pa so bile prej epizodne pojave kriznih časov, ko je določena skupina hotela uveljaviti svoje interese, ni pa hotela pre- drugačiti v bistvu stabilne družbene sheme in njenega sistema oblasti in vodenja. Plemiči, ve- ljaki in kmetje so vsi hoteli vzpostaviti novo rav- novesje. Vendar se z odstranitvijo našega eksor- cista s položaja župnika kriza še ni umirila. Nas- protno, jurisdikcijski spor med plemiškim kon- zorcijem in mestom se je čedalje bolj zaostroval in mesto je sčasoma podpiralo čedalje več vaš- čanov. Niti odločni, neredko nasilni ukrepi no- vih sodnikov in podestatov niso mogli prepreči- ti usipanja moči konzorcija. Do spora nista mo- gli ostati ravnodušni niti nadškofija niti država, prav tako pa tudi fevdalci teh nemirov v lastnem fevdu niso več smeli dovoljevati. Jurisdikcijsko oblast je zato dobilo mesto, fevdalci pa obnovi- tev nekaterih svojih formalnih znamenj prestiža. Knjige je s tem konec, ne pa novih vprašanj v spremenjenem svetu. "Če bi danes moral ali mo- gel vnovič napisati to knjigo, bi poskušal torej poudariti vidike, ki so povezani s formalizacijo tržnih struktur, z analizo družine ali političnega vedenja, ki jih je v knjigi močno čutiti v polemiki z danes poraženimi znanstvenimi nasprotniki." (str.8) History must go on! AndrejPančur VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 83 PRIDITE, STAMJJMO! Andrej Studen, Stanovati v Ljubljani, Studia hu- manitatis - Apes 4; Ljubljana, 1995; 228 strani. Razprava Andreja Studna o zgodovini moder- nega stanovanja v slovenski prestolnici na nek način dokumentira doseženo stopnjo sloven- skega zgodovinopisja, ki se brez zmrdovanja vedno pogosteje posveča tudi temam, ki z "dela- njem" prave zgodovine nimajo veliko skupne- ga. Medtem ko smo zgodovinarji hlastali po ofen- zivah, plenumih in ostalih "prelomnicah", je živ- ljenje v svoji neponovljivosti drselo mimo nas, "male" zgodovine pa so postajale domena etno- logov, sociologov in drugih manj okostenelih znanstvenikov. Šele obratu k zgodovini vsakdanjega življenja in k zgodovinskosti usod posameznikov se ima- mo zahvaliti za dela, ki podobno kot Studnovo odgrinjajo tančice zgodovine pri nas doma. Pričujoča študija o življenju v Ljubljani v 19. in v začetku 20. stoletja kljub kramljajočemu slogu in iskrivih opisih počiva na odličnih in doslej še premalo uporabljanih arhivskih virih - na stati- stičnih popisnicah ljudskih štetij za leta 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910, ki so se za Ljubljano ohranile v izvirniku (kar je edinstven primer). Ta sam po sebi izjemno izčrpen vir je avtor us- pešno nadgradil s policijskimi zapisniki, grad- benimi spisi in spisi mestnega fizikata, svoje de- lo pa je opremil tudi z bogato tujo in domačo strokovno in memoarsko literaturo, ki se ukvar- ja s problematiko stanovanja in bivanja. Studen je kot prelomnico zgodbe o stanova- nju v Ljubljani uporabil znameniti potres leta 1895, ki je mesto vtiril v novo obdobje mestne zgodovine in prej zaspanemu c.kr. gnezdecu vdahnil nekaj novega poleta in ga tudi po grad- beni plati približal modernim naselbinam. Kljub tej neoporečno čisti formulaciji je Ljub- ljana še dolgo ohranila svojo podobo "malega mesta in velike vasi obenem", ob pomanjkanju drugih bolj bleščečih centrov pa je "kranjske- mu" kmetstvu vseeno služila kot košček širnega in bleščavega sveta, ki ga je vabila in srkala vase kot leščerba veščo. Ljubljana je 19. stoletje dočakala brez obzidja, v tem stoletju pa je dosegla (in presegla) tudi šte- vilo 10.000 prebivalcev - oboje je obenem zado- sten razlog, da se za Ljubljano splača zastaviti povsem resno zgodovino o meščanski stano- vanjski kulturi, čeravno ne dosega prebivalstva kakšnega Dunaja ali Trsta. Avtor začetek svoje študije posveča predstavi- tvi metodologije in terminologije, kar utegne koristiti številnim raziskovalcem, ki kanijo sto- pati po njegovih sledovih in obdelati kakšno iz- med preostalih vprašanj, povezanih z zgodovi- no urbanih naselij; natančno nam predstavi iz- brane ulice, ki jih opisuje v svoji študiji, seznani pa nas tudi z gibanjem/rastjo prebivalstva v me- stu, velikostjo in kakovostjo njihovih bivališč ter novogradnjami in adaptacijami. Naslednje poglavje je posvečeno temi, ki je bi- la pogosto povezana z vprašanjem obstanka ali propada mestne (in vsake druge sklenjene) na- selbine, - javni in zasebni higieni. Zapisom o ko- leri, odvozu fekalij, odprtih greznicah in zidavi modernih "vstranišč" sledi teza o mestu kot veli- kanskem prevzgojevališču in privzgojevališču splošno sprejetih in uveljavljenih higienskih na- vad, ki jih je bilo treba nedovzetnemu somešča- nu včasih tudi zgrda vbiti v betico. Nadaljevanje pripovedi se od bivališča usmeri k stanovalcu - k nosilcu stanovanjske pravice in njegovi "družini" (kamor so razen družinskih članov spadali tudi vsi raznovrstni podnajemni- ki - vajenci, gostači, prenočevalci in druge pod- vrste uživalcev stanovanja v mestu). Ubeseditev popisnih listov in različnih zapisnikov je avtorju služila za pisanje o razvoju zgodnjeindustrijske družine ter o odnosih med posameznimi člani gospodinjstva. Izkaže se, da je imel avtor pri iz- boru svojih vzorčnih ulic precej srečno roko, saj mu je uspelo zajeti dovolj raznoliko prebival- stveno skupino, ki je domovala v pravcati elitni ljubljanski četrti (Gosposka ulica, Franca Jožefa cesta), v tipični mestni obrtno-rokodelski ulici (Stari trg) ali pa v skoraj podeželskih Poljanski in Svetega Petra cesti. Različna bivalna okolja so prinašala tudi različ- no sestavo gospodinjstev in različno število "družinskih" članov. Za študij prebivalstva izbra- nih ulic je avtor uporabil že omenjene popisni- ce (rubrike o veroizpovedi in občevalnem jezi- ku) in jih dopolnil s spisovnim gradivom raznih mestnih oblastev. VSE ZA ZGODOVINO 84 ZGODOVINA ZA VSE Studnova študija preide nato v poglavje o sta- novanjski kulturi, ki nam jo avtor razgrinja po posameznih družbenih plasteh, ki so poseljeva- le Ljubljano. Zmotno bi bilo namreč poenostav- ljeno odpraviti meščansko stanovanjsko kulturo s spakovanjem o bidermajerju, salonih in čipka- stih prtičih ter čajankah in pri tem prezreti vse tiste "nemeščanske" sopotnike meščanskega ča- sa, ki so resda manj opazno pa vendarle soobli- kovali tedanjost (zlasti zanimiv je pogled na vprašanje služkinj). Tekstovni del končuje poglavje o medsosed- skih odnosih v mestu, ki so pogosto presegli me- je spodobne komunikacije in zaposlili mestne varuhe morale in zakonitosti. Studnova knjiga predstavlja resen in dobrodo- šel projekt pomeščanjenja zgodovine - po vseh tistih idiličnih vasicah slovenskega solznega lite- rarnega realizma in po vseh rdeče obarvanih opisih delavskih kolonij ter "bogih otrok u fa- berkah" so svojo zgodovino dobili tudi Ljubljan- čani, ki jih je nekdaj zgodovinopisje vse prerado odpravljalo z oznako "buržujev" ali "lumpen- proletariata". Avtorju se zdi pomembno opozo- riti na dejstvo, da so meščani (v tem primeru Ljubljančani) lahko "nekaj" tudi tedaj, ko niso nič - ko preprosto so. Pisanje o mestu in meščanstvu je lahko zelo lahko ali pa zelo težko - odvisno je predvsem od avtorjeve volje in odprtosti do novih, neraziska- nih poti ter od njegove sposobnosti vživljanja v trenutek opisovanja. Medtem ko mlajšemu rodu zgodovinarjev vsaj načelno ne bi smelo manjka- ti tolerance in dojemljivosti, so stvari s sposob- nostjo vživljanja precej bolj zapletene, na splo- šno pa velja, da je tudi pri pisanju o tem veliko poklicanih, pa malo izvoljenih. Med izvoljene brez pridržkov postavim tudi Andreja Studna, ki že vrsto let opozarja nase z raziskovanjem male hišne zgodovine deželnega glavnega mesta Ljubljane. V svojih dosedanjih objavah se je že uspešno spopadal s problematiko socialne slike prebi- valstva izbranih ulic (glej njegovo delo: Pede- narca, ksel, kelnerca, žnidar), se poskušal v mi- krozgodovini (zgodovini posameznih stavb), ra- ziskoval "poletno svežino" med slovenskim meščanstvom ter korenine javne higienizacije. Njegovo tokratno delo je logična sinteza in učin- kovita etapa na njegovi znanstveni poti. Zvest svojemu tekočemu načinu opisa in pripovedi, nas avtor suvereno popelje skozi precej zahte- ven tekst, ki ga primerno popestri z izbranimi primeri in sočnimi citati, poskrbi za obvezen fe- ministični "kanonfuter" (pogosto citiranje Sern- čevega Nauka o gospodinjstvu mu ne bo izbolj- šalo slovesa med damami), ob vsem naštetem pa ne zapade v ceneno nakladalstvo. Studen je s tem svojim delom dosegel pomem- bno novo raven svojega znanstvenega dela, hkrati pa se je znal približati tudi najširšemu kro- gu bralcev, ki po desetletjih proletarizacije ma- nično prebirajo vse, kar diši po toplozakurjenih in snažnih malomeščanskih stanovanjcih in "ku- glofu" naše in vaše mladosti... Aleksander Žižek ZBORNIK O OČETU NARODA Dr. Janez Bleiweis in njegov čas, Zbornik ob razstavi, Gorenjski muzej Kranj, 1996,109 strani. Kot beremo v uvodu te kar nekako standard- no razkošne muzejske publikacije, je vnovično ukvarjanje z Bleiweisom spodbudila stroka, ki ji je bil "oče naroda" zvest vse svoje plodno življe- nje - veterina. Nasplošno velja povedati, da je prav strokovna javnost nosilec številnih projek- tov v zvezi s tem znamenitim Kranjčanom in Slo- vencem, tokrat pa je našla uspešnega in solidne- ga partnerja v Gorenjskem muzeju, ki je kot po- klicni varuh narodovega spomina poskrbel za materialno ilustracijo in osvetlitev Bleiweisove dobe in njegovega delovanja. Razstavo je učin- kovito dopolnil zbornik (muzealci imajo raje be- sedo katalog), v katerem je osem avtorjev po- skušalo s svojimi skicami posameznih področij Bleiweisovega delovanja naslikati kolikor mo- goče objektiven portret. Publikacijo začenja Bleiweisov življenjepis (avtor Oskar Böhm), ki nam sistematično pred- stavi njegove najvažnejše osebne in poklicne postaje ter pomembne "stranske" zaposlitve, prinaša pa tudi krajšo strokovno bibliografijo (ločeno glede na zvrst - učbeniki, poljudni član- ki). Vasilij Melik predstavlja Bleiweisa kot politika in oblikovalca javnega mnenja (kot urednik No- vic), mimogrede pa bralca seznani tudi s politič- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 85 no in narodnostno situacijo na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. Peter Vodopivec razglablja o Bleiweisovem notranjem svetu in o enostranskih sodbah nje- govega odzivanja na družbo in svet, v katerem je živel. Z nujno natančnostjo in celovitostjo ter naslonitvijo na množico pričevanj in pričeval- cev (sodobnikov in raziskovalcev) nam ponuja nanovo (in s precejšnjo mero treznosti in razu- mevanja) izrisan "duševni profil". Članek Oskarja Böhma (Veterinarski poklic v času dr. Janeza Bleiweisa) začenja serijo piscev, ki nas seznanjajo z Bleiweisom kot zdravnikom in živinozdravnikom. Böhm nas seznanja z raz- vojem živinozdravstva in veterinarskega šolstva, ki ga je država spodbujala iz gospodarskih in strateških razlogov (konjereja), opisuje pa tudi organizacijo živinozdravstva na slovenskem et- ničnem ozemlju v 19. stoletju. Zvonka Z. Slavec piše o Bleiweisu kot zdravni- ku in zdravstvenem prosvetitelju, ki je v stoletju tifusa, kolere in črnih koz med svojimi rojaki ši- ril poljudno ubesedeno medicinsko misel in razbijal trdnjave vraževerja, s katerimi so Slo- venci sprejemali nekatere dosežke sodobne me- dicine (npr. cepljenje). Podkovsko in živinozdravniško šolo v Ljublja- ni v Bleiweisovem času (1849-1880) opisuje Sr- djan V. Bavdek. Bleiweis je v omenjenem času (poleg ravnateljevanja) tam predaval živinorejo, pomoč pri porodih, sodno veterino, mesogled- ništvo, fiziko in kemijo. Omenjena šola je dajala Slovencem nujno potrebne strokovnjake, z rabo slovenskega učnega jezika pa je poskrbela tudi za afirmacijo materinščine v znanosti. Bavdkov naslednji članek je precej bolj do- moznanski, saj se v njem ukvarja z znamenitimi kranjskimi veterinarji (tudi živinozdravniki pri deželni vladi). Poleg Bleiweisa so iz "kranjskega kroga" izšli še brata Hayne (Emanuel in Anton, ki je sicer deloval na Moravskem in na Dunaju), Bleiweisov sotrudnik v podkovski šoli Simon Strupi ter Anton Česnik, ki pa se je kljub dodatni veterinarski specializaciji ukvarjal večinoma s humano medicino. Jože Ferčej seznanja bralca z razvojem živino- reje na Kranjskem v Bleiweisovi dobi, kot so ga narekovale spremenjene posestne in družbene razmere (odprava tlačanstva, odpiranje mej za pretok kmetijskih pridelkov, nujnost nastopa na trgu). Razumljivo in nazorno (podprto s stati- stičnimi podatki) avtor razlaga tudi najpomem- bnejše procese v kmetijstvu (spreminjanje rabe tal, spremembe v živinoreji). Vsebinsko se na ta sestavek navezuje prispe- vek Franceta Adamiča, ki piše o razvoju kmetijs- tva od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne. Seznanja nas z zgodovino in vlogo kmetijskih družb ter z uvajanjem novih agrotehničnih me- tod (uporaba mineralnih gnojil, uvajanje novih sort, zaščita rastlin in izdelava kmetijskih strojev in orodij). Zbornik zaključuje prispevek Igorja Grdine, ki nagradi bralca z iskrivim razmišljanjem o Blei- weisu kot narodni veličini in "veličini", ki so si jo sodobniki (in številni kasnejši posnemovalci) zaradi napol božanske glorije, ki ga je ovijala ra- di pošteno privoščili - mnogokrat po krivici, kot ugotavlja avtor. Pisanje je podkrepljeno (zači- njeno) s skrbno izbranimi primeri (pesmi, citati) in pisano v dobro znanem osvežujočem slogu. Delo v celoti velja pohvaliti iz različnih vidi- kov - muzealci so tudi s to publikacijo dokazali, da obvladajo založniški (in opremljevalski) po- sel bolje kot številni profesionalci. Gorenjske- mu muzeju je uspelo pritegniti dovolj širok krog piscev, ki so uspešno osvetlili glavna področja Bleiweisovega delovanja, pri tem pa niso zdrsni- li v pretirano drobnjakarstvo, ki bi verjetno od- vrnilo precej potencialnih bralcev, ki jih zanima splošnejša informacija. Prav to namreč omenje- ni zbornik je - kompetentno, a vendar priljudno napisan tekst o človeku, ki je zaznamoval pre- cejšen del preteklega stoletja na Slovenskem. Aleksander Žižek KOT STEKLENICA PIVA NA SMETIŠČU Jože Pirjevec: Jugoslavija 1918-1992. Nasta- nek, razvoj ter razpad Karadjordjevičeve in Tito- ve Jugoslavije, Lipa, Koper, 1995,461 str. Pričujoča knjiga, ki jo želim predstaviti, pr- venstveno ni bila namenjena slovenskemu bral- cu. Že avtor sam, ki je zaposlen kot redni profe- sor za zgodovino vzhodne Evrope na Fakulteti za politične vede v Padovi, pravi, da je bila za VSE ZA ZGODOVINO 86 ZGODOVINA ZA VSE njeno rojstvo kriva radovednost nekega rimske- ga založnika, ki je sredi prejšnjega desetletja, to- rej v času perestrojke, začutil, da se v komuni- stičnih državah na vzhodu dogaja nekaj poseb- nega, epohalnega. Zato si je zamislil serijo zgo- dovinskih publikacij, v kateri bi predstavljali po- samezne države v Srednji Evropi. Čeprav se je njegov velikopotezen načrt izjalovil, pa so se re- zultati, vsaj glede jugoslovanske zgodovine, za katero se je obvezal dr. Pirjevec, pokazali v širo- kem nizu oddaj, ki jih je na to temo predvajal slovenski radio v Trstu. Zaradi aktualnosti teme (razpad Jugoslavije) so radijska predavanja do- segla veliko odmevnost. Zato se je avtor odločil, da "na smrt obsojeno državno tvorbo" predstavi od njenega nastanka, rasti in propada. Svoje pi- sanje, ki se mu je iz znanih razlogov zavleklo do leta 1991, je na koncu zaokrožil v knjigo. Delo, napisano v italijanščini, je z naslovom "Il giorno di San Vito" (Vidov dan) najprej, leta 1993, izdal v Torinu pri založbi Nuova ERI. Ker je bilo zani- manje v sosednji Italiji za dogodke v takrat že bivši Jugoslaviji izjemno, je knjiga doživela lep uspeh. V kratkem času je izšla v treh izdajah. Na srečo se je kmalu zatem pri založbi Lipa po- rodila misel, da bi lahko Pirjevčevo knjigo ponu- dili tudi slovenskemu bralcu. To se je kasneje tu- di zgodilo. Vendar pričujoča zgodovina Jugosla- vije "ni zrcalna slika italijanske verzije", ampak jo je avtor za slovenskega bralca moral v marsi- čem radikalno spremeniti. Nastalo je delo z enostavnim naslovom Jugo- slavija 1918-1992 in s pomenljivim podnaslo- vom Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevi- čeve in Titove Jugoslavije. Obravnava izjemno zapleteno zgodovinsko, politično, gospodarsko in kulturno ter nasploh civilizacijsko problema- tiko na živahnem in razgibanem geografskem področju, ki je bilo več kot sedemdeset let bolj in manj uspešno združeno v državni tvorbi, ime- novani Jugoslavija. Tako kot je bil zapleten us- troj južnoslovanskega konglomerata, tako je, ali je morebiti še bolj, zapletena vsakokratna anali- za tega ustroja. Zato ne čudi, da je celo(s)tnih zgodovinskih analiz obeh jugoslovanskih držav, tako prve kot tudi druge, zelo malo. Veliko je si- cer del, ki obravnavajo krajša obdobja iz njene- ga obstoja, toda do sedaj so se le štirje avtorji re- sneje poskusili v celostnem prikazu (sintezi) zgodovine obeh Jugoslavi}. (Branko Petranovič: Istorija Jugoslavije 1918-1988 in kasneje še raz- širjena izdaja 1.1988; Dušan Bilandžić: Zgodovi- na Jugoslavije (edina prevedena v slovenščino); Holm Sundhaussen: Geschichte Jugoslawiens 1918-1980 in Fred Singelton: A Short History of the Yugoslav Peoples). Pirjevčeva knjiga je najnovejše in najpopol- nejše delo te vrste. Trdimo lahko, da je napisana z izjemno zgodovinsko logiko, ki jo pri zgoraj omenjenih knjigah, predvsem jugoslovanskih avtorjev, pogrešamo. Knjiga nam analizira vzro- ke za nastanek, razvoj ter razpad obeh Jugoslavij in to tudi skozi perspektive in opise manj zna- nih dogodkov, za katere bralec praktično ni ve- del. Bolj ko človek pri prebiranju razmišlja o zgodovini jugoslovanskih dežel, bolj mu postaja jasno, kako je pri vsej stvari šlo za nenehno po- navljanje istih principov oziroma problemov. Ker se avtor posredno dotakne tudi zgodovine mentalitet, lahko kmalu spoznamo, da v jugoslo- vanski stvarnosti ni bil osnovni konflikt nacio- nalni konflikt, kot bi lahko pričakovali oziroma smo vseskozi mislili, ampak je šlo za konflikt med dvema kulturno povsem različnima civili- zacijama: vzhodno oziroma levantsko in sred- njeevropsko. In prav v teh razlikah šele lahko iš- čemo odgovor na pojav srbskega imperializma in nacionalšovinizma na eni strani ter kot posle- dica tega hrvaško-slovenski nacionalizem in vse močnejši separatizem. Lahkotna in vsakomur razumljivo pisana knji- ga se bere kot napet politični triler, v kateri je prikazano celotno obdobje jugoslovanske drža- ve (ne jugoslovanskih narodov). Prav zaradi to- likšne različnosti v mišljenju in pogledih na raz- voj družbe in države, se je skozi vsa obdobja ob- stoja Jugoslavije kazala ista tendenca. Popolna nezmožnost medsebojnega komuniciranja vla- dajočih osebnosti - oblastnikov in latentno ne- zaupanje med njimi. Zato je še posebej pohval- no, da je avtor z isto mero kritičnosti obravnaval (karakteriziral) vse visoke jugoslovanske poli- tične osebnosti, od kralja Aleksandra, Antona Korošca, Nikole Pašića in ostalih voditeljev iz pr- ve Jugoslavije do Tita, Rankoviča, Kardelja in os- talih "kovačev" bratstva in enotnosti iz avnojske Jugoslavije. Prav zgodovinsko vrednotenje (ne)uspešnosti slednjih je za nas, ki smo živeli v tej državi, nekaj povsem novega. Še posebej kri- tičen pa je bil avtor do tvorcev "tretje" Jugoslavi- je, med katerimi povsem upravičeno zaseda naj- višje mesto sporna oseba Slobodana Miloševiča. Bralec se ob prebiranju knjige večkrat zaloti pri spoznanju, kako slabo smo poznali dogajanja, ki smo jih v bistvu sami preživeli. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 87 Poglavje zase je tudi obravnavanje jugoslo- vanske zunanje politike in njenih ozadij. Avtor nas kot odličen poznavalec mednarodnih in di- plomatskih odnosov prav gotovo lahko prepri- ča, koliko šibkih točk je imela Jugoslavija na mednarodnem političnem odru. Pri tem je zelo nazorno prikazal in tudi opisal ključne proble- me in odnose med državniki na zunanjepolitič- ni sceni. Knjiga je napisana z globokim poznavanjem tematike, saj je avtor skozi vseh 23 poglavij pred- stavil ključna vprašanja za razumevanje celotne- ga obdobja obstoja obeh Jugoslavij. Gre za po- membno sintezo v obliki, kot jih lahko danes srečujemo v modernem evropskem političnem zgodovinopisju. S tem pa avtor potrjuje, da je lahko tudi politična zgodovina izčrpna in nedol- gočasna. Svojo pripoved gradi na obsežni zgo- dovinski literaturi (na koncu je naštetih kar 18 strani virov in literature) in na številnih primar- nih arhivskih dokumentih. Da bi knjiga gradila na čim večji verodostojnosti, nam avtor kot odli- čen poznavalec obravnavane tematike, jugoslo- vansko in mednarodno dogajanje pogosto ilu- strira in razlaga s številnimi poročili in opažanji iz diplomatskih arhivov, spomini in osebnimi pričevanji. Premišljeno izbrani in spretno upo- rabljeni citati, predvem iz memoarske literature vidnih jugoslovanskih in svetovnih politikov, pa vsebini dajo dodatno vrednost. Skupaj s stilistič- no bravuroznostjo nudijo bralcu možnost eno- stavnega razumevanja zgodovine naše bivše dr- žave in narodov, ki so v njej živeli. Še poseben čar dajejo knjigi metaforični naslovi. Večina njih je vzetih iz uporabljenih virov, avtor pa je z njimi želel že v naslovu nakazati obravnavano temo. In to mu je v veliki meri tudi uspelo. Posebnost knjige je tudi njena kompozicija. Dr. Pirjevec na svojevrsten način vrednoti in "deli" prostor posameznim zgodovinskim ob- dobjem. Veliko več prostora in pozornosti, kot njegovi predhodniki, je namenil "prvi" Jugosla- viji. Dve desetletji zgodovine je napisal na 98 straneh ali v osmih poglavjih. Celotno vojno do- gajanje je analiziral v enem samem poglavju na 41 straneh. Obdobje socialistične Jugoslavije in njen konec pa je obravnaval v štirinajstih po- glavjih ali na 280 straneh. To velja še posebej iz- postaviti, kajti pri predhodnih tovrstnih delih smo bili navajeni brati največ o drugi svetovni vojni oziroma narodnoosvobodilni borbi. Ker se je v tem obdobju zgodila tudi socialistična re- volucija, na kateri je vsa kasnejša leta temeljila naša družbena ureditev, se je za večino zgodovi- na Jugoslavije (tudi Slovenije) pričela z letom 1941. V omenjenem prikazu jugoslovanske zgodo- vine je mogoče zaznati še eno, a izjemno po- membno novost. Avtor je podal več novih in iz- jemno drznih sodb o nekaterih dogajanjih, predvsem iz povojne zgodovine. Jasno je, da so tega preskoka trenutno zmožni samo tisti, ki ži- vijo zunaj Slovenije, neobremenjeni s polprete- klo stvarnostjo, in njenimi ideološkimi stereoti- pi. Avtorjeve nestereotipne ocene so vedno pri- merno argumentirane ter dajejo knjigi dodatno draž in posebno težo. Ne samo zato, ker so no- ve, ampak tudi zaradi neobremenjenosti z ideo- loškim gledanjem. Skratka, utemeljene so le v dejstvih. Seveda bi lahko našli v knjigi tudi določene pomanjkljivosti, saj nobeno delo ni popolno. Da je še kako pomembna časovna distanca, bodo verjetno pokazala leta. Dogodki zadnjih let, ko je Jugoslaviji bila zadnja ura, bodo ob odprtju ar- hivov gotovo lahko bolj temeljito prikazani. V Pirjevčevem pionirskem delu, ki je bilo z nagli- co napisano "v velikem zamahu" (trditev avtor- ja), to (še) ni bilo mogoče. Ob zaključku lahko ugotovimo, da je dr. Pir- jevcu v celoti uspelo v eni sami knjigi (lahko bi bili celo dve) predstaviti rojstvo, življenje in smrt države, ki je bila od vsega začetka čudna in zapletena tvorba kulturno in civilizacijsko zelo različnih etničnih skupin. Z naštetimi dogodki, dejstvi in razvojnimi potezami je potrdil tisto, kar so navajali že številni tuji zgodovinarji. Da je bila Jugoslavija za mnoge, predvsem pa za Slo- vence civilizacijsko zelo tuje okolje. K sreči pa s(m)o se Slovenci znali vsaj delno ubraniti nam tujih in neprimernih vplivov. Vsem pa se na ža- lost ni dalo izogniti. Dokončnega vrednotenja, kaj je Jugoslavija re- snično pomenila v svetu, za njene narode in še posebej za nas, državljane Slovenije, pa danes na žalost še ne moremo dati. Tričetrt stoletno obdobje se ne da kar tako izbrisati iz slovenske zgodovine, še manj iz obremenjenih glav njenih nekdanjih državljanov. Mnogo časa bo še mora- lo preteči, da bomo lahko povsem objektivno presodili, kaj je kdo v tem času dobil in kaj izgu- bil. Zato branje knjige ne bo izguba časa. Je tre- nutno eno redkih del v jeziku malega podalp- skega naroda, katerega vsebina pri bralcih ne VSE ZA ZGODOVINO 88 ZGODOVINA ZA VSE vzbuja emocij in tudi ni podvrežna senzaciona- lizmu, kot to lahko pogosto rečemo za ostale to- vrstne politične trilerje, ki jih pisci v pomanjka- nju lastne samokritičnosti, sami tako radi imenu- jejo remek "zgodovinska" dela. Branko Goropevšek VOHUNI V SLUŽBI TOTALITARNIH IDEJ Stephen Koch, Dvojna življenja. Vohuni in pi- satelji v sovjetski vojni idej proti zahodu. Ljublja- na 1995,492 strani. Delo Stephena Kocha, kulturnega kritika, zgo- dovinarja in romanopisca, predsednika pisatelj- skega oddelka na filozofski fakulteti na univerzi Columbia, bodo nekateri, kot njen prevajalec, imeli za "pošteno in temelječo na resnici", drugi pa za še en prispevek k -v zadnjih letih pogosto uporabljenemu pojmu - "revizionistični zgodo- vini". Kot tako je označeno razmišljanje, ki izsto- pa iz shematičnega, črno-belega slikanja prete- klosti, zlasti tiste, ki sta jo obvladovala dva totali- tarizma in katere posledice še čutimo, saj sta oba z globokimi travmami, izhajajočimi iz uresniče- vanja njunih projektov, zaznamovala tudi slo- vensko zgodovino; oba v času druge svetovne vojne, eden pa še desetletja po njej. Če se vpra- šamo ali gre omenjeno delo uvrstiti med sadove "revizionističnega" pisanja, moramo sicer odgo- voriti pritrdilno, vendar brez kakršnegakoli slabšalnega pomena. Kaj pa je iskanje novih po- gledov drugega kot prevrednotenje prejšnjih spoznanj? Seveda mora to iskanje temeljiti na podlagi novih virov in kolikor bolj ti - doslej skri- ti, zamolčani ali na kakšen drug način hote ali nehote prezrti - razkrivajo nove podobe prete- klosti, toliko bolj je avtor, ki jih uporablja pri pi- sanju, "revizionist". Stephen Koch gradi svoje tr- ditve na delu v sovjetskih arhivih, zlasti osred- njem partijskem arhivu v Moskvi (ta hrani gradi- vo Kominterne), ki so se začeli odpirati po poli- tičnih spremembah v Sovjetski zvezi. Sodelovanje nacistične Nemčije in komuni- stične Sovjetske zveze v tridesetih letih sicer ni osrednja tematika obravnavanega dela, vendar je po moji presoji ravno ta del knjige še posebej omembe vreden, saj sodi med teme, ki v naših krajih niso sodile med priljubljene. Podpis sovjetsko-nemškega sporazuma avgu- sta 1939 je bil presenečenje za vso svetovno jav- nost. Ko je prebegli sovjetski tajni agent pred tem zahodnim obveščevalnim službam razkril dejstva o zvezah med nacisti in komunisti, so ga nejeverno zavrnili. A vendar je sodelovanje med diktatorjema trajalo od prvih tednov po prihodu Hitlerja na oblast. Sicer temelječa na dveh si nas- protujočih ideologijah, a sorodna v metodah do- seganja ciljev, z enakim podrejanjem vsega svo- jega delovanja Ideji, sta totalitarizma videla mož- nost lastne krepitve tudi v sodelovanju z deklari- ranim smrtnim sovražnikom. Služilo jima je kot sredstvo za utrjevanje lastnih pozicij a je moralo ostati prikrito, saj jima je doma in v svetu ravno nasprotovanje drug drugemu in pozivi k strnitvi sil v boju proti nasprotnikovi nevarnosti prina- šalo politične točke. Kot prvi primer sodelovanja Hiderja in Stalina avtor dela omenja izvedbo leipziškega in vzpo- rednega londonskega procesa 1.1933. Na prvem so bili za požig rajhstaga obtoženi komunisti, na drugem, ki so ga pripravili sovjetski agenti, so to pripisovali nacistom. Po Kochovem mnenju naj bi bil skupni, skrivni cilj obeh strani diskreditaci- ja obema nevarnega Röhma in njegove milijon- ske SA pred njegovim uničenjem. Oba procesa naj bi dejansko pokazala na SA kot na pravega krivca za požig. Londonski proces in Rjavi knjigi o nacističnem terorju, ki sta izšli pred njim, sta nanj pokazala naravnost, namen leipziškega pa naj bi bil storiti to posredno: obtoženi komunisti so oproščeni, torej niso krivci. Kje jih iskati? Hit- ler je uporabil komuniste, da so očrnili SA, saj sam tega ni mogel storiti, ne da bi opozoril Röhma na nevarnost. Omenjeni dogovor delo označi kot prvo sodelovanje, s katerim sta dikta- torja na skrivaj izkoriščala drug drugega za očr- nitev svojih notranjih sovražnikov. Podoben primer izrabe nasprotnikove obveš- čevalne službe proti domačim sovražnikom so dogodki, povezani s Stalinovim sklepom odstra- nitve maršala Tuhačevskega. Ta si je prizadeval čimbolje pripraviti Rdečo armado za spopad z Nemčijo, a ga je dal Stalin odstraniti, da ne bi po nepotrebnem vznemirjal Hitlerja. Sovjeti so nemškim obveščevalcem posredovali ponareje- ne dokumente o vpletenosti Tuhačevskega v za- roto proti Stalinu. Čeprav Nemci informaciji ni- so verjeli, so jo preko češkoslovaškega predsed- nika Edvarda Beneša kot senzacijo spravili do Stalina, ki je s tem pred javnostjo imel kritje za odstranitev neprijetne osebe. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 89 Stalin, prizadevajoč si za zavezništvo s Hitler- jem, je imel ves čas pred očmi le eno: zavarovanje svojih zahodnih meja z usmeritvijo nacistične agresije na zahod, proti demokratičnim državam. Kakršenkoli bi že bil izid te vojne bi bil njemu v prid. Rdeča armada bi zasedla izčrpani zahod, ob- močje, ki bi ga prej pripravili njegovi tajni agenti. Šele sedaj smo pri bistvu tega dela. Čeravno prisegajoč na "množice", naj bi že Lenin vedel, da revolucija potrebuje za doseganje svojih ci- ljev zunaj Rusije nekomunistične simpatizer- je.Organiziranje vpliva na te posameznike in skozi njih na javno mnenje zahoda je bilo živ- ljenjsko delo osrednjega protagonista obravna- vanega dela, sovjetskega agenta, Nemca Willija Münzenberga. Uspešno je vodil propagando, katere namen je bil ob poudarjenemu antifašiz- mu izoblikovati idealizirano podobo sovjetske družbe. Stkal je omrežje fasadnih organizacij, skupin, odborov, občil, ki so v tridesetih letih izoblikovali javno mnenje zahodnih držav. Münzenbergovo omrežje je nadzorovalo občila, upravljalo filmske družbe, knjižne klube, orga- niziralo reklamna potovanja. Ugled množice vplivnih ljudi, kulturnikov (številčno izstopajo pisatelji, naštejmo le Ernesta Hemingwaya, An- dreja Malrauxa, Bertolda Brechta), znanstveni- kov, novinarjev, založnikov, filmskih ustvarjal- cev, so izrabljali za promocijo svojih idej. Münzenberg jih je cinično imenoval "nedolžne- že", saj je zlorabljal njihov antifašizem in vero, da je Sovjetska zveza laboratorij, v katerem na- staja vzorec družbe pravičnejših odnosov. Za njihovo usmerjanje so ustvarjali organizacije, ki naj bi jih vodile. Nezavedajoč se svoje vloge, so s svojimi nastopi in izjavami "nedolžneži" bili promotorji Stalinovega režima, s svojo dejav- nostjo o ustvarjanju privida o Sovjetski zvezi pa so služili pri zastiranju krute realnosti stalinistič- nega terorja. Obstajala je tudi ožja skupina oseb, simpatizerjev socializma, sopotnikov, ki so bili deležni večje stopnje pozornosti sovjetske agenture, tudi "neposrednega upravljanja". Münzenbergovi ljudje so to funkcijo prevzeli kot njihovi prijatelji, tudi intimni ali celo kot nji- hovi zakonski partnerji. Za številne soproge so- potnikov se je uveljavljalo ime "kremeljske da- me", saj so jih vodile sovjetske tajne družbe. Skozi enajst poglavij Kochovega dela sledimo nedolžnežem in sopotnikom, katerih javna de- javnost je bila v določeni meri odsev vpliva sov- jetskih agentov nanje. Vendar vse to ni bilo le samo sebi v namen. Bilo je le dimna zavesa za prikrivanje, druge ilegalne dejavnosti te iste sov- jetske agenture, za vohunjenje in pridobivanje sodelavcev V knjigi srečamo plejado sovjetskih agentov, vohunov, sodelavcev iz prepričanja ali koristoljubja. S svojo dejavnostjo so spletli gosto omrežje v Evropi in ZDA, se vrivali v vse pore javnega življenja, v politiko, kulturo, znanost in celo v Cerkev. V času intenzivnega sodelovanja Hitlerja in Stalina so 1. 1935 lansirano protifaši- stično frontno gibanje in špansko državljansko vojno (in s tem zvezano domnevno pomoč Sov- jetske zveze vsemu naprednemu) v svetu izko- riščali za špansko steno, za katero so se odvijale politične igre, kot je npr. tista, v kateri je Stalin igral velikega podpornika republikancev v Špa- niji, v resnici pa je ne samo dopuščal njihov pa- dec, temveč je do njega tudi zavestno pripeljal, da bi zaščitil svoje dolgoročne interese. Skratka, smemo trditi, da omenjeno delo še enkrat potr- juje oguljeno frazo, da v politiki ni prijateljev, da so le interesi in gorje posamezniku ali celo naro- du, če se kot potrošno blago znajde v spletkah ideologije in politike. V to nas prepriča usoda vr- ste posameznikov, tudi Willija Münzenberga, ki jih je, ko režimu niso bili več potrebni, dočakal isti konec, kot so ga oni prej namenjali mnogim. Na poti v raj so dovoljena vsa sredstva, tudi po- šiljanje ljudi v pekel. Bojan Himmelreich VSE ZA ZGODOVINO UDK 351.74/75(436) "1848/..." STARIHA Gorazd, arhivist, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SLO-1000 Ljubljana Nekaj štorij iz črne galerije sumljivih O nadzorovanju politično sumljivih oseb in ovaduštvu po revoluciji leta 1848 ZGODOVINA ZA VSE, 1/1996, št. 1, str. 5-14. Po revoluciji leta 1848 je avstrijska vlada zelo pazila na osebe, ki so se kompromitirale med revoluci- jo, in na izjave, ki bi nasprotovale oblastem ali bi sramotile cesarja in državo. Pri tem nadzorovanju se je država opirala predvsem na policijo in orožništvo, v takih razmerah pa je cvetelo tudi ovaduštvo. Ob vsem tem vohunjenju, zasledovanju in poročanju je nastalo precej spisovnega gradiva, ki nam omogo- ča raziskovanje takratnih dogodkov in mišljenja. 3^ UDK 929 Kecel. "1839/1888" TORKAR Zora, magister, kustosinja, Kulturni center Kamnik, Muzejska pot 3, SLO-1240 Kamnik "Jezes, Jezes, Johan, al's'res abgeordneter?" Zanimivosti iz življenja in dela kamniškega župana in deželnega poslanca Janeza Kecla (1839-1888) ZGODOVINA ZA VSE, 1/1996, št. 1, str. 15-28. V drugi polovici 19. stoletja je pretresala kamniško lokalno dogajanje izredno zanimiva pojava Jane- za Kecla. Kot eden najpremožnejših kamniških meščanov je bil v sedemdesetih letih župan, občinski odbornik in od leta 1877 nemški poslanec mestne kurije Tržič - Radovljica - Kamnik v kranjskem dežel- nem zboru. Zaradi podjetnosti in ambicioznosti pa ga zasledimo tudi v gospodarskem, društvenem in družabnem življenju takratne kamniške "visoke družbe". ^ UDK 343.15 (497.4 Celje) "1899" CVELFAR Bojan.arhivist, Zgodovinski arhiv v Celju, Trg celjskih knezov 10, SLO-3000 Celje "Jaz nisem nameraval vstreljiti" Proces proti Ivanu Bovhi in druge sodne obravnave izgredov ob obisku čeških visokošolcev v Celju 1899 ZGODOVINA ZA VSE, 1/1996, št. 1, str. 29-45. Ob obisku čeških visokošolcev v Celju poleti 1899 je poleg drugih številnih izgredov kar na dveh koncih mesta prišlo do streljanja. V obeh primerih sta strele sprožila Slovenca, žrtvi pa sta bila Nemca. Največ pozornosti je pritegnil primer Ivana Bovhe, ki je ustrelil dninarja Juliusa Grabitscha. Ta primer je v mestu ob Savinji še bolj globoko zarezal ločnico med dvema nacionalnima taboroma. Po dolgotraj- nem priporu je bil obtoženec Ivan Bovha na glavni obravnavi zaradi upravičenega silobrana oproš- čen, kar je pravzaprav pomenilo moralno zmagoslavje slovenske strani. Ob spremljanju tega primera pa so se postavljala vprašanja o (ne)pristranskem ravnanju celjske mestne policije in o vplivu nacional- ne politike na sodstvo. UDC 351.74/75(436) "1848/..." STARIHA Gorazd, Archivist, Archives of the Republic of Slovenia, Zvezdarska 1, SLO-1000 Ljubljana Pages Out of the Blacklist On the Supervision of Politically Suspect Persons and Denunciation after the 1848 Revolution HISTORY FOR EVERYONE, 1/1996, No. 1, pp. 5-14. After the 1848 Revolution, the Austrian government carefully supervised all citizens who had com- promised themselves in one way or another during the revolution and was very suspicious of any statements which questioned the authorities or libelled the emperor or the state. This supervision was carried out mainly by the police and constabulary, creating a situtaion in which denunciation pros- pered. All this spying, pursuing and reporting produced a lot of records which facilitate research into contemporary events and mentality. UDC 929 Kecel. "1839/1888" TORKAR Zora, M.A., Custodian, Cultural Centre of Kamnik, Muzejska pot 3, SLO-1240 Kamnik "Sweet Jesus, Johan, You're Not Really a Man of Power Now, Are Ye?" On the Life and Work of the Mayor of Kamnik and the Provincial MP Janez Kecel (1839-1888) HISTORY FOR EVERYONE, 1/1996, No. 1, pp. 15-28. The second half of the 19th century saw the arrival of an extremely interesting person by name of Janez Kecel on the political scene of the town of Kamnik. Being one of the town's richest citizens, Kecel was mayor of Kamnik and a member of the Communal Committee in the 1870's, and from 1877 onwards, a German MP of the Municipal Chamber of Tržič-Radovljica-Kamnik in the Carniolan Provin- cial Assembly. Noted for his speculative and ambitious spirit, Kecel was also very active in the eco- nomic and social life of the contemporary high-society of Kamnik. ^- UDC 343.15 (497.4 Celje) "1899" CVELFAR Bojan, Archivist, Historical Archives of Celje, Trg celjskih knezov 10, SLO-3000 Celje "I Never Meant to Squeeze the Trigger" The Trial Against Ivan Bovha and Other Legal Proceedings Pertaining to Riots During a Visit to Celje by Czech High School Students in 1899 HISTORY FOR EVERYONE, 1/1996, No. 1, pp. 29-45. During a visit by Czech high school students to Celje in the summer of 1899, two shootings occurred in the town in addition to the numerous riots. In both cases, a Slovene pulled the trigger and the victims were Germans. The case of Ivan Bovha, who shot journeyman Julius Grabitsch, elicited the greatest response amongst the public and deepened the conflict between the Germans and the Slovenes in Celje even further. After being held in detention for a considerable period of time, the accused, Ivan Bovha, was released upon trial when the court ruled it had been a case of justified self- defence. This was greeted as a moral victory by the Slovene camp. The case stirred up a torrent of discussion on the partiality or impartiality of the Celje police and the influence of national politics on the judicial system. UDK 886.3-94 : 929 Franc Jožef I. GRDINA Igor, dr., docent, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, SLO-1000 Ljubljana Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane! Cesar Franc Jožef v slovenski literaturi ZGODOVINA ZA VSE, 1/1996, št. 1, str. 46-56. Avtor v razpravi obravnava kult cesarja Franca Jožefa v slovenski (zlasti spominski) literaturi. Analiza tekstov kaže vsebinsko izpraznjenost vladarskega kulta, v 19- stoletju pa sta na Slovenskem vladarski kult bolj kot literatura gojila publicistika in zgodovinopisje. UDK 323.1 (497.1) "1945/1991" GRDINA Igor, dr., docent, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, SLO-1000 Ljubljana Bratstvo in enotnost - resničnost in pesnitev ZGODOVINA ZA VSE, 1/1996, št. 1, str. 57-68. Podobno kot pred njim Habsburžane je tudi znamenitega jugoslovanskega voditelja maršala Tita mučil enak temeljni problem, ki ga je moč povzeti v dovolj preprosto vprašanje: Kako zagotoviti "nor- malnost" političnega življenja v mnogonacionalni in multikulturni državi? Če bi Josip Broz moral izbi- rati svoje vladarsko geslo, bi se najverjetneje ustavil ob besedni zvezi Bratstvo in enotnost, čeprav je njegova politika v različnih obdobjih med ljudi lansirala tudi druge krilatice. Parolo Bratstvo in enot- nost je mogoče postaviti v kontekst velikih političnih maksim, ki so usodno zaznamovale življenje miljonov ljudi. Glavni vir enotnosti v marksistični Jugoslaviji pa je bil prav gotovo kult maršala Tita. Po Titovi smrti je geslo Bratstvo in enotnost postajalo pomensko popolnoma izpraznjeno geslo. Unitari- zem je bil zopet na pohodu. Sledil je razpad Jugoslavije in najbolj krvoločen in neusmiljen oboroženi spopad na evropskih tleh v 2. polovici 20. stoletja. UDK 930 (497.1) "1945/1991" REPE Božo, dr., docent, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, SLO-2000 Maribor Razpad historiografije, ki nikoli ni obstajala ZGODOVINA ZA VSE, 1/1996, št. 1, str. 69-78. Jugoslovansko zgodovinopisje po drugi svetovni vojni je bilo dejansko skupek osmih nacionalnih historiografij in nikoli ni delovalo kot ubrana celota. Uspelo pa je realizirati nekaj skupnih projektov. Najpomembnejši med njimi je bila Zgodovina narodov Jugoslavije, ki pa je izšla le v dveh delih, o tretjem, ki naj bi obravnaval 19. in 20. stoletje, pa se jugoslovanski zgodovinarji niso mogli zediniti. Že v šestdesetih letih so se med zgodovinarji in drugimi družboslovci različnih nacionalnosti začele pole- mike o raznih spornih temah, zlasti mednacionalnih odnosih. V sedemdesetih so pod pritiskom politi- ke polemike malo popustile, v osemdesetih pa so se z vso silovitostjo obnovile in še stopnjevale. Pre- cejšen del zgodovinopisja je bil pod močnih vplivom nacionalnih politik in njenih interesov. UDC 886.3-94 : 929 Franc Jožef I. GRDINA Igor, Ph.D., Senior Lecturer, University of Ljubljana, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SLO-1000 Ljubljana Though Oak and Mountain May be Shaken, the Loyalty of the Slovenes Shall Remain Steadfast! Emperor Francis Joseph I in Slovene Literature HISTORY FOR EVERYONE, 1/1996, No. 1, pp. 46-56. In his article, the author deals with the cult of emperor Francis Joseph in Slovene literature, with particular emphasis on memoirs. The textual analysis reveals that the emperor's cult lacked content. In the 19th century, the emperor's cult was fostered more in publications and historical texts than in literature. 3^ UDC 323.1 (497.1) "1945/1991" GRDINA Igor, Ph.D., Senior Lecturer, University of Ljubljana, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SLO-1000 Ljubljana Brotherhood and Unity - the Poetic Phrase and the Reality HISTORY FOR EVERYONE, 1/1996, No. 1, pp. 57-68. As already the Hapsburg emperors before him, the famous Yugoslav leader marshal Tito was also worried by the same crucial problem which could be summed up by the fairly simple question of how to secure the "normality" of political life in a multinational and multicultural country? If Josip Broz had to choose the political slogan which dominated his days in office, he would no doubt point his finger at the phrase Brotherhood and Unity, although his policies launched other catch-phrases as well, de- pending on the needs of the particular period of his reign. The slogan Brotherhood and unity could be placed in the context of other major political maxims which fatally marked the lives of millions of people. The main source of unity in Marxist Yugoslavia was undoubtedly the cult of Marshal Tito. After his death, the motto Brotherhood and unity rapidly became meaningless. Wh^t followed was the de- struction of Yugoslavia and the most bloody and merciless armed conflict on European soil in the second half of the 20th century. ^ UDK 930 (497.1) "1945/1991" REPE Božo, Ph.D., Senior Lecturer, University of Maribor, Faculty of Pedagogics, Koroška cesta 160, SLÖ-2000 Maribor The Collapse of a Historiography Which Never Existed HISTORY FOR EVERYONE, 1/1996, No. 1, pp. 69-78. Yugoslav historiography after World War II was more of an association of eight national historigraphies which had never functioned as a whole. Despite this, it nevertheless succeeded in realising a number of joint projects. The most important of these was the History of the Yugoslav Nations, of which only two parts were published, as Yugoslav historians could not agree on the con- cept and realisation of the third part which was to cover the 19th and 20th centuries. Already in the 1960s, a heated debate ensued amongst historians and other humanists of the different Yugoslav na- tionalities regarding several divisive issues, particularly the relations among the Yugoslav nations. Under the influence of politicians, the debate calmed down in the 1970s, but was renewed and be- came even more acrimonious in the 1980s. The bulk of historiography at that time was under the strong influence of national politics and their interests. •?= Buttala Bill Shooting ftonHtorjroA ZGODOVINA ZA VSE Nova slovenska znanstvena revija, polna zanimivih in kratkočasnih zgodb, ki jih piše življenje. VSE ZA ZGODOVINO Vse informacije lahko dobite na sedežu Zgodovinskega društva Celje (Muzej novejše zgodovine Celje) Prešernova 17,3000 Celje tel.: (063) 442-501, fax: (063) 443-490 Na voljo so vam vse številke po ugodni ceni. NAROČILNICA • Želim postati naročnik revije Zgodovina za vse (št. izvodov ) Cena izvoda 1.000 SIT (za dijake in študente 800 SIT) • Želim prejeti naslenje izvode starejših letnikov po polovični ceni (obkroži želeno) I/l ... izvod/ov II/l ... izvod/ov 1/2 ... izvod/ov II/2 ... izvod/ov Ime in priimek Naziv podjetja ali ustanove Naslov Pošta Kraj Naročilnico pošljite na naslov: Zgodovinsko društvo v Celju, (Muzej novejše zgodovine Celje) Prešernova 17, 3000 Celje ZGODOVINA ZA VSE Izdalo: Zgodovinsko društvo Celje Založilo: Zgodovinsko društvo Celje Uredniški odbor: Janez Cvirn, Bojan Cvelfar, Branko Goropevšek, Igor Grdina, Branko Lesjak, Andrej Studen, Anton Šepetavc, Branko Zver, Aleksander Žižek Urednik: Andrej Studen Računalniška priprava stavka: Andrej Mohorič Prevod v angleščino: Katarina Kobilica Prevod v nemščino: Elizabeth Seitz, Niko Hudelja Lektor: Anton Šepetavc Bibliografska obdelava: Nataša Kandus Naklada: 400 izvodov Finančna podpora za natis revije: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ISSN 1318-2498 Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, 415-84/94 mb, sodi revija Zgodovina za vse med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. GORAZD STARIHA ZORA TORKAR BOJAN CVELFAR IGOR GRDINA BOŽO REPE CENA: 1500 SIT