Proletarci vseh dežel, združite se!
PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini«
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Govor maršala Tita gardnim enotam na Dan Jugoslovanske armade leta 1930 Proslava Dneva Jugoslovanske armade Zunanjepolitična poročila — Štiri dni na Koroškem Delavski svet v mariborski »Metalni« nudi spodbuden zgled Fizkultura — Dopisi — Obvestila
Leto XI. — Štev. 305.
Ljubljana, sobota, 23. decembra 1950
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 50.—
Cena din 2.-
Govor maršala Tita gardnim enotam
na Dan Jugoslovanske armade Seta 1950
Beograd, 22. decembra (Tanjug). Pri slovesni proslavi Dneva armade v
fardnih enotah v Beogradu je bil danes dopoldne navzoč vrhovni poveljnik ugoslovanske armade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. Pred vrstami pehotnih, konjeniških in mehaniziranih motornih enot so bili pred prihodom maršala Tita prebrani ukaz vrhovnega poveljnika oboroženih sil FLRJ ob Dnevu armade, ukaz o povišanju oficirjev in ukaz generalnega štaba JA o pohvali najboljšega polka. Ob 9,30 je prišel maršal Tito v spremstvu polkovnika Pere Laloviča, komisarja garde. Borci, podoficirji in oficirji so ga sprejeli tako, da so stali »mirno«. Gardni poveljnik, narodni heroj, generalmajor Milan 2eželj je raportiral. Maršal Tito je nato v spremstvu generala žežlja in polkovnika Laloviča na konju pregledal vrste gardistov. Nato je stopil na slavnostno tribuno in pozdravil borce,’ podoficirje in oficirje s tradicionalnim borbenim pozdravom »Smrt fašizmu!« »Svobodo narodu!« ie bil njihov enoglasni odgovor, ki je prešel v dolgotrajno vzklikanje vrhovnemu poveljniku, armadi, Partiji in socialistični Jugoslaviji. Ko je čestital ob Dnevu armade gardistom in po njih vsem borcem, podoficirjem in oficirjem Jugoslovanske armade, je maršal Tito imel naslednji govor, ki ga je večkrat pretrgalo močno in navdušeno pritrjevanje:
Tovariši borci, podoficirji in oficirji gardnih enot, čestitam vam od deveti obletnici ustanovitve naše ljudske armade. (»Hura, hura, hura!«)
Pred devetimi leti, 22. decembra 1941, v Rudem, v zimskem času, so stali borci srbskih in črnogorskih partizanskih odredov prav tako, kakor stojite sedaj vi tukaj. To je bil velik in slovesen trenutek, vsak borec je vedel, da se ustvarja nekaj pomembnega in velikega. Toda takrat, tovariši, borci niso bili tako oblečeni in oboroženi kot ste vi danes. Preživeli so hud vojni krst v nepretrganih bojih v Srbiji, Crni gori in Sandžaku, niso pa šli v boj tako, da bi bili preskrbljeni iz skladišč, oboroženi iz skladišč, ampak so šli v boj goloroki, zato da odvzamejo sovražniku orožje. Tista prva enota, ki je postala jedro naše bodoče armade, prva proletarska brigada, pa je bila oborožena s sovražnikovim orožjem, ki si ga je vzela z močjo in junaštvom svojega srca. Slabo oblečeni, slabo obuti in slabo hranjeni borci so takrat prav tako stali pred menoj, z globoko vero, da gredo nasproti pomembnim dogodkom, da gredo nasproti zmagam in ne porazom. Vsak naš borec, in ne samo voditelji, je komaj čakal trenutka, da v novi formaciji, v regularni formaciji pogleda sovražniku iz oči v oči. Še isti dan, takoj po ustanovitvi prve proletarske brigade, so imeli oni tukaj, na kraju samem, na hribih Ruda, priložnost, da pogledajo sovražniku iz oči v oči, da ga tukaj razbijejo. Na tem mestu se je že v prvem trenutku izkazalo kot pravilno, da smo se lotili ustanavljanja rednih enot, ki so pripravljene iti povsod tja, kjer je potrebno, kamor jih pošiljata naša Partija in naš vrhovni štab.
Tovariši! Težko je bilo razdobje naše osvobodilne vojne, ker prav tako kot naša prva proletarska ni imela oborožitve iz skladišč in tovarn, ampak si jo je morala jemati z lastnimi rokami, prav -tako so si tudi vse druge enote naše armade, ki so bile pozneje ustanovljene, osvajale potrebno orožje s svojimi lastnimi rokami. Jugoslavija je bila splošno borbeno ozemlje med štiriletno osvobodilno vojno. Tukaj ni bilo front, linij in zaledja: 248.000 kv. kilometrov je bilo splošno bojišče. Ni bilo kraja v Jugoslaviji, kjer ne bi bilo prišlo do spopadov med našimi borci in sovražnikom. Pokale so puške in strojnice z vseh strani in je bilo sovražniku v Jugoslaviji kar zares vroče. V tem junaškem boju se je ustvarjala in kalila naša narodnoosvobodilna vojska, naša Jugoslovanska armada, ki jo danes imamo. Tovariši borci, podoficirji in ofi
cirji! Gojite velike tradicije, slavne tradicije, ki so jih pridobili naši borci in naši narodi v veliki narodnoosvobodilni vojni. (Močno vzklikanje: Hočemo, hočemo!)
Po vojni, ko bi bila moralo nastopiti mirno razdobje zn zdravljenje ran naših narodov, ko bi bili morali naši narodi mirno graditi svojo državo, svojo novo, socialistično Jugoslavijo, smo videli, da to mirno razdobje ne bo mirno v pravem pomenu te besedo in smo morali šo nadalje razvijati in krepiti našo ljudsko armado. Naši oficirji in tudi naši podoficirji, iz katerih so pozneje prav tako postali oficirji, so prišli iz tovarn, iz vasi, od pluga in motike, od stružnice in kladiva in iz šole, v kateri so se učili, da bi danes ali jutri kot šolani ljudje kar največ storili za našo državo' Okostje naše ljudske armade je torej sestavljeno [z prekaljenih borcev v boju, iz izurjenih borcev, ki pa so potrebovali tudi teoretično vzgojo, teoretično izobrazbo. Našim oficirjem ni bilo lahko med razvojem naše armade, morali so se pošteno učiti, morali so od najnižjega do najvišjega predelati vse tisto, kar so sc oficirji buržoazne armade lahko naučili že kot otroci. Naši oficirji, ki so prihajali iz vasi in tovarn, so morali vzeti
knjigo v roke in se poleg vsakdanjih dolžnosti noč za nočjo učiti, da bi bili lahko dobri vzgojitelji novih generacij, ki bodo prihajale in prihajajo v našo armado. To je bil težak razvoj, vendar smo mi to težko razdobje obvladali. Danes imamo zmožen oficirski in generalski kader. To je kader, ki je bil prekaljen v boju in ki se je znal v tem kratkem razdobju izšolati in naučiti tistega, kar mu je prej manjkalo.
Za naše narode, tovariši, j je bilo posebno težko tisto razdobje, ko so naši prejšnji zavezniki, Sovjetska zveza in druge vzhodne države, zavzeli odkrito sovražno stališče nasproti naši državi., Nikogar nismo imeli, ki bi se lahko nanj oprli. Naša armada ni imela možnosti. da bj dobivala oborožitev od njihove strani. Iloteli so, da bomo brez orožja, da bomo goloroki, da bi oni lahko danes ali jutri laže uresničili svoje načrte, ki so jili izdelali že zdavnaj prej. To razdobje težkega razvoja je bilo težko za našo armado in za našo državo sploh. In samo takšni narodi, kakor so naši, narodi, ki se zavedajo svojih dolžnosti in nalog, ki se zavedajo, kaj bi jih čakalo, če bi kdo drug skrbel za njihovo usodo in ne sami, samo takšni narodi so lahko vse to vzdržali. In res so tudi v zdržali in bodo vzdržali. Samo takšno ljudstvo, ki ima tako armado, ljudsko armado, ki se zaveda svojih nalog in tega, da je revolucionarna armada, da so njene naloge revolucionarne, da mora varovati miren razvoj socialistične države. samo taka armada lahko brani in zavaruje mirno graditev svoje države. (Pritrjevanje in vzklliikanje Titu in armadi.)
Tovariši borci, podoficirji in oficirji! Ko je prišel trenutek, v katerem so hoteli omejiti našo neodvisnost in našo svobodo. smo dobro čutili, da ne smemo popuščati. da ne smemo poklekniti, ker smo se zavedali — kar sc je pozneje res tudi pokazalo — da bi bila to katastrofa za našo državo, da lij to uničilo vse naše tradicije, da bi bila zastonj vsa tista kri, ki jo bila prelita, da bi bile zastonj vse tiste nade borcev, ki so padli v vojni za novo Jugoslavijo, za svobodno in neodvisno Jugoslavijo, da l>i bilo vse to žrtvovano in da mi ne bi bili več svobodni. Zavedali smo se tega in rekli smo — ne! Vendar pa, tovariši, pri tem ni ostalo: nas tudi še dalje napadajo. Nastane vprašanje, zakaj moramo v času, ko bi morali vsa sredstva, i materialno j moralno i fizično silo, naravnati v smer zgraditve države, v smer zgraditve socializma, zakaj moramo toliko žrtvovati tudi za našo armado? Odgovor je jasen: moramo zaradi tega, ker nam je poprej in nam še posebej danes grozi nevarnost ne samo z« zgraditev naše socialistične države, ampak tudi za naš obstanek. Zaradi tega je jasno, da moramo imeti tudi močno armado, ki bi bila zmožna zavarovati neodvisnost, nedotakljivost našega ozemlja, naše države.
Ne ustvarjamo armade in ne ohorožu-jemo naše armade zaradi tega, da bi šla koga zasužnjevat. O tem smo že mnogo govorili, povedali smo že večkrat — in samo pokvarjenci nočejo verjeti, to se pravi obračajo stvari, čeprav vedo. da ni res to kar govorijo — da smo mi mirila država in da ima naša armada, močna, oborožena armada, samo to nalogo, da brani svojo državo, da brani mir in da bo činitelj miru tukaj, na tem mestu na Balkanu.
Očitajo nam, da smo napadalci, da pripravljamo napad. No. pa preštejmo, koliko je njih in koliko je nas! Kaj mi-l slijo, da smo mi morda nori in da ne 1 vemo. kako velikanski vojni stroj imajo oni? Kaj mislijo, da ne vemo, da bi bilo noro. če bi mali narod s 16 milijoni pomislil na to. da napade narode, ki imajo skupaj s Sovjetsko zvezo več kot 280 in skoraj že 300 milijonov. Oni • to zelo dobro vedo, vendar pa so nas le
SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB DNEVU JUGOSLOVANSKE ARMADE V BEOGRADU
Beograd, 22. dec. Ob proslavi Dneva JA je bila sinoči v Narodnem gledališču na Trgu republike v Beogradu slavnostna akademija. Na akademiji so bili navzoči vrhovni poveljnik JA in minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije
(osip Broz-Tito s člani Politbiroja CK kPJ Edvardom Kardeljem, Milovanom Djilasom, Aleksandrom Raukovičem, Mo-šo Pijadoin, Blagojem Ncškovičcm, Bori-
som Kidričem in Francem Leskoškom. Na
akademiji so bili tudi navzoči člani CK KP Srbije in ministri vlade LR Srbije, načelnik generalnega štaba JA Koča Popovič z generali in višjimi oficirji JA, predstavniki množičnih organizacij, ljudske oblasti, kakor tudi kulturni in javni delavci Beograda. Referat o pomenu JA je imel generalni major Djuro Lončarevič.
' morali izzivati, nas obrekovati, nas prikazati kot nevarne za mir. Tovariši, oni nam očitajo, da sc oborožujemo. Mar pa se oni no oborožujejo? Mi se oborožujemo zato, da hi izpolnili svojo dolžnost do svoje socialistične domovino, ker nimamo pravice, da bi postavili na kocko socialistično Jugoslavijo. Oni pa se oborožujejo zato, ker imajo temne načrte nasproti naši državi. Mi smo jim sporočili in jim sporočamo; ne gojimo nobenih sovražnih čustev do narodov naših sosedov; nasprotno, gojimo najglobljo simpatije do narodov ua Madžarskem, v Romuniji, v Bolgariji in Albaniji. O Češkoslovaški in Poljski ne bom govoril, ker to niso naši neposredni sosedje. Žal nam je, ker moramo danes govoriti o vojni nevarnosti z vzhodne strani, in bi danes mnogo raje govoril tukaj med vami o bratstvu in enotnosti s temi narodi, mnogo raje bi tukaj govoril o tem, kako lepo bi bilo, če bi tesno sodelovalo nova Jugoslavija in te države na Vzhodu, ki so naše sosede. Raje bi danes govoril pred vami o tem, kako močan činitelj bi bil, če bi narodi tukaj na Balkanu in Vzhodu bili enotni v mislih, naj se ohrani mir in da ne bi bilo nikoli več vojnih katastrof, žal pa mi o tem no moremo govoriti, reči moramo, da nam ravno od njih in od nikogar drugega danes, v konkretnem primeru, grozi nevarnost. Njihova obrekovanja o nekakšnih naših napadalnih ukrepih pa imajo samo
Nadaljevanje na 2 strani
SEJA VLADE FLRJ
Beograd, 22. dec. (Tanjug) 21. decembra 1950 je bila pod predsedstvom predsednika vlade FLRJ maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita seja vlade • FLRJ, na kateri je bil sprejet zakonski predlog o občedržavnem proračunu za leto 1951 in zakonski predlog o vsedržavnem zveznem proračunu za leto 1949. Na tej seji je vlada FLRJ odobrila tudi poročilo o delu delegacije FLRJ na V. zasedanju OZN, ki ga je podal podpredsednik vlade FLRJ iti zunanji minister Edvard Kardelj.
Delo zakonodajnih odborov Ljudske skupščine FLRJ
Beograd, 22. dec. Včeraj sta zakonodajna odbora Ljudske skupščine končala delo, da bi spravila v sklad obstoječe /akotie s spremembami, izvršenimi v državni upravi in sistemu upravljanja gospodarstva. V obeh odborih so bile izvoljene redakcijske komisije, ki bodo to delo opravile.
Odbora bosta nadaljevala delo v soboto.
Sklicanje novoizvoljenih ljudskih odborov
izvoljenih na volitvah 17. decembra 1950, k prvemu zasedanju
Ljubljana 22. dec.
Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije je dne 19. decembra 1950 izdal ukaz št. 226, s katerim se sklicujejo novoizvoljeni ljudski odbori okrajev in iz okraja izločenega mesta Celje, izvoljenih na volitvah dne 17. decembra 1950, k prvemu zasedanju, in sicer:
1. dne 22. decembra 1950 ob 8. uri za mesto Celje;
2. dne 23. decembra 1950 ob 8. uri za okraje: Celje okolica, Črnomelj in Murska Sobota;
3. dne 23. decembra 1950 od 9. uri za okraje: Grosuplje, Krško, Lendava, Ljub. ljana okolica, Ljutomer, Novo mesto, Postojna, Radgona in Trebnje;
4. dne 26. decembra 1950 ob 9. uri za okraj Maribor okolica;
5. dne 27. decembra 1950 ob 9. uri za okraj Ptuj.
Prva zasedanja bodo v prostorih, ki so jih navedeni odbori doslej uporabljali za zasedanja.
Iz sekretariata Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije
Izvršni odbor 0F Slovenije je podelil prehodne zastave
najboljšim tekmovalcem
Frontne in druge množične organizacije ter sindikalne podružnice naših podjetij in tovarn uspešno tekmujejo v počastitev desete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije.
V novembru so bile najbolj delavne in so dosegle največ uspehov osnovne frontne organizacije:
Čezsoča v okraju Tolmin, Št. Vid, raj. odbor OF II. Ljubljana mesto, Središče v okraju Murska Sobota.
Med sindikalnimi podružnicami pa so dosegle največ uspehov naslednje:
podružnica v rudniku živega srebra v Idriji, okraj Idrija, podružnica v premo-
govniku Zagorje v trboveljskem okraju, podružnica v tovarni papirja in celuloze Vevče-Goričane v okraju Ljubljana oko. lica.
Tem najboljšim frontnim organizacijam in sindikalnim podružnicam podeljuje IO OF Slovenije v znak priznanja prehodne zastave kot zmagovalcem v šestmesečnem tekmovanju za mesec november.
Najboljše osnovne organizacije OF v posameznih okrajih in najboljše sindikat, ne podružnice v posameznih strokah prejmejo še posebna priznanja.
Za poživitev dela splošnih kmetijskih zadrug
O poročilu o delu Glavne zadružne zveze FLRJ in referatu o nekaterih vprašanjih splošnih kmetijskih zadrug ter okrajnih zvez so udeleženci plenuma zelo živahno razpravljali. Govorili so o dejavnosti kmetijskih zadrug in okrajnih zvez v svojih krajih, o nadaljnjih možnostih razširitve zadružne trgovine in navajali vzroke uspehov in neuspehov posameznih zadrug.
Člani plenuma 60 dali mnogo koristnih predlogov, ki jih bodo v glavni zadružni zvezi in republiških zvezah ponovno proučili Med drugim so sklenili, da je treba poživiti delo splošnih kmetijskih zadrug na gospodarski osnovi, tako da bodo pritegnili kmete v zadružne organizacije in pospešili njihov vstop v kmečke delovne zadruge.
Plenum je ugotovil, da niso dovolj delali za poglabljanje demokratizma v kmetijskih zadrugah. Vprihodnje je treba bolj skrbeti za to, da bi zadružniki sami odločali o gospodarski dejavnosti svojih zadrug Pomemben je predlog, da je treba na vasi pospeševati izključno zadružno trgovino in da imajo ves prost odkup kmetijskih pridelkov kmetijske zadruge, ne pa kot doslej razna odkupna podjetja okrajnih zvez in trgovskih podjetij Okrajne zveze bi bile na ta način podobne trgovski agenciji, ki za vse blago, kakrš-
nega odkupujejo kmetijske zadruge, najde tržišče in potrošnike.
Predlog, naj bi kmetijske zadruge poslovale samo s svojimi člani in da so njeni člani neomejeno odgovorni za poslovanje zadruge, je bil prav tako sprejet. Ako bi član kmetijskih zadrug bil neomejeno odgovoren za poslovanje zadruge, bi rešili vprašanje izgub, hkrati pa bi zadružniki mnogo bolj skrbeli za delo zadruge in kontrolirali svoje upravne odbore
Plenum je sklenil, da morajo republiške glavne zveze v večji meri skrbeti, da se zmanjša upravni aparat v kmetijskih zadrugah in okrajnih zvezah, da okrepe revizijsko službo in da se zadružni nameščenci ustalijo v službi. Pogosto premeščanje zadružnih nameščencev brez soglasja upravnih odborov je zelo škodovalo zadružnemu poslovanju.
Izvršni odbor je sporočil, da bo januarja v Parizu kongres mednarodne zveze kmetijskih pridelovalcev. Na tem kongresu bo sodelovala tudi Glavna zadružna zveza FLRJ
Plenum je na koncu zasedanja koopti-ral v izvršni odbor Dušana Mugoša, predsednika Glavne zadružne zveze Srbije, Vajina Popoviča, člana Glavne zadružne zveze Srbije, in Stojana Bjelajca, člana biroja CK Ljudske mladine Jugoslavija.
PLENUM CK LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE KONČAN
V mladinskih organizaciiah (e freba ob oodoori Partlič in množičnih organizacll izboljšati politično delo
V nadaljevanju dela plenuma Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije je član CK KPJ Krsto Popivoda govoril o pomenu političnega dela v organizacijah Ljudske mladine in potrebi borbe za notranjo graditev mladinskih organizacij. Poudaril je potrebo po stalnem in sistematičnem političnem delu s člani L judske mladine v zvezi z nailogami, ki čakajo našo državo pri nadaljnji socialistični graditvi in borbi naše Partije proti in-formbirojskemu revizionizmu. Linija KP mora biti jasna vsem mladinskim organizacijam, posebno v odnosu na informbirojski revizionizem, in sicer ne samo načelno. Vsak član Ljudske mladine mora biti sposoben, da budno spremlja in se upre vsakemu poskusu sovražnika, ki bi hotel vnesti tujo in
smrivižno linija* tt n n cn Pnr^t m
sovražno linijo v našo Partijo
Organizacije Ljudske mladine se morajo boriti tudi proti sovražnemu kleru, proti reakcionarni sovražni propagandi in kulaškim elementom, ki skupaj z informbiroje vri skušajo delovati proti naši socialistični graditvi. Svojo nalogo so mladinske organizacije deloma izpolnilo. Boljše in vsebinsko bogatejše delo v mladinskih organizacijah bomo dosegli, če se bomo izogibali šablonskega dela tako v praktičnem, kakor tudi teoretičnem- delu. Popivoda je navedel, da so nekatere organizacije, držeč se teh šablon, proučevale p rakom u ni,stično skupnost, niso dovolj razpravljale o vprašanjih, lej se porajajo danes v borbi za graditev socializma.
Popivoda je nadalje govoril o potrebi politične borbe mladinskih organizacij za^ socialistično preobrazbo vasi, za rešitev vprašanja delovne sile in izpolnjevanje odkupa ter drugih gospodarskih ukrepov.
Govoreč o vprašanju notranje graditve mladinskih organizacij, je Krsta Popivoda posebno poudnril potrebo po ustanovitvi mladinske organizacije v vsakem kraju in vasi. Pomanjkanje
političnega dela je biilo povod, da v nekaterih vaseh ni bila ustanovljena organizacija. Napačen iin sektaški odnos do posameznih ljudi v oddaljenih vaseh in slab stik z njimi je bil vzrok, da v nekaterih krajih ni mladinske organizacije. Sektaško stališče je imelo vodstvo tudi do ženske mladine, tako da je sedaj izven organizacije. Nekatere partijske organizacije imajo prav tako sektaški odnos do mladine. Vse leto nekatere partijske organizacije niso sprejele niti enega mladinca v svoje vrste, čeprav so tudi taki, ki imajo vse pogoje za sprejem v članstvo Partije. Tako je v banjaluški oblasti okrog 9000 bivših Članov SKOJ ostalo izven Partije.
Na koncu je Krsto Popivoda dejal, da bo Centralni komite KPJ po svojih partijskih organizacijah pomagal za razvoj pravilnega dela med člani Ljudske mladine.
Predstavnik JA je dejal, da mnogi mladinci prihajajo v svojo Armado brez mladinskih dokumentov, tako da ni mogoče vedeti, če so člani Ljudske mladine ali ne. Sekretar pokrajinskega komiteja Ljudske mladine Vojvodine Miroslav Gonja je poudaril, da mladina Vojvodine pravilno gleda na mednarodne dogodke. To se je posebno pokazalo v obmejnih okrajih Vršac in v vasi Bela crkva, ker so mladinci organizirali manifestacije naši Partiji in vladi,
V diskusiji so sodelovali še Milovan Simič, Stojain Tomič, major Vukašin Semič in Radenko Brščič *
^ Sinoči je bil zaključen XV. plenum CK Ljudske mladine Jugoslavije. Na včerajšnjem zasedanju so sprejeli proračun mladinske organizacije za leto 1951. Prhoračun je za razliko od dosedanjih usmerjen tako, da Ljudska mladina krije svoje izdatke iz lastnih sredstev in ne sprejema dotacije od države. Plenum je ugotovil, da je to popolnoma mogoče ob vsestranskem
varčevanju v mladinskih organizaciiah. Celotni proračun za prihodnje leto je za 3 milijone dinarjev manjši od rednih dotacij, ki jih je Ljudska mladina dobila lani od države.
Na sestanku so sprejeli predlog, da bo mladina	prihoanje leto zgradila
normal notirno progo Banja luka — Doboj, dolgo 92 km. Računajo, da bo pri gradnji	proge sodelovalo 80.000
mladincev in mladink iz vse države. 2e v marcu bodo prišle na gradbišče prve mladinske brigade. Glavna dela se bodo pričela l. aprila. Računajo, da bo proga dovršena do 29. novembra.
Plenum je tudi sklenil, da se mladina ne bo angažirala na lokalnih in republiških akcijah, da bi se lahko izvedla ta velikanska naloga.
O predlagani spremembi nekaterih členov statuta Ljudske mladine Jugoslavije bo izdal dokončni sklep kongres Ljudske mladine, ki ima edini pravico spremeniti statut Gre predvsem za tisti del statuta, ki govori o odnosu med Ljudsko mladino Jugoslavije in Svetovno federacijo demokratične mladine in Mednarodno študentsko organizacijo, ker sta se ti dve organizaciji pokazail i kot orodje v rokah Informbiroja v njegovi sovražni kampanji do Jugoslavije. Na plenumu so ugotovili, da je Svetovna mladinska federacijo ne le neopravičeno izključila Ljudsko mladino Jugoslavije iz svojega članstva ampak je poskušala in še nadalje poskuša izolirati mladino Jugoslavije od naprednih mladinskih gibanj nn svetu. To pa se jim ni posrečilo. Danes _ sodeluje Ljudska mladina Jugoslavije z vsemi nacionalnimi študentovskimi organizacijami v Evropi, izvzemši kominformistične, razen tega pa so vzpostavljeni tudi stiki z naprednimi mladinskimi gibanji v rajnih državah. V letu 1950 je poslal CK Ljudske mladiine It svojih delegatov v sedem evropskih in prekomorskih držav, v našo državo pa je samo nn gradnjo študentskega mesta v Zagrebu prišlo 2.300 mladincev iz 40 držav.
Govor maršala Tila gardnim enotam
Nadalievanje » 1 (tranl
en cilj: rla svoje narode, pa tudi svet nekje zunaj psihološko pripravijo, da bi potem jutri imeli vsaj takšno ali dru-gafnd' moralno pravico, da nas napadejo.
Tovariši! Enkrat sem že poudaril, da mi nismo nikoli nikomur grozili. Tudi danes ne grozimo. Nekaj pa moram povedati — in vem, da se boste vi prav gotovo s tem strinjali — da se bomo mi samo tedaj vojskovali, čc bo ta vojna globoko upravičena kot narodnoosvobodilna vojna; gamo tedaj, čo bo kdo vdrl v našo državo in nam hotel ugrabiti našo svobodo, našo neodvisnost, samo tedaj bomo dali vrinjencu oborožen odgovor in nikakor drugače. (»Hofemo, hočemo'', soglasno dolgotrajno vzklikanje Titu, Partiji in armadi.)
Tovariši borci, podoficirji in oficirji! Naši narodi so imeli v zgodovini to nesrečo, da so morali večno prelivati kri za svoje lastno ognjišče. Glejte, tudi vj ste sinovi takšnih narodov, katerih predniki so se morali stoletja in stoletja boriti na življenje in smrt za svoj obstanek, proti tem ali onim, ki so vdirali v našo državo. Vi ste sinovi takšnih narodov, kakršni so naši, ki niso nikoli nikomur skušali odvzeti dežele ali zasužnjiti druge narode. Nikoli v zgodovini niso naši narodi zasužnjevali drugih narodov. Če pa so bili
v	zgodovini primeri, da so se morali sinovi nekaterih naših pokrajin vojskovati na tuji zemlji, se niso vojskovali za koristi naših narodov, vojskovali so sc za tuje koristi, kot sinovi zasužnjenih narodov, ki so bili prisiljeni k temu. Danes smo mi svobodna država, sami odločamo
o	sebi in se ne bomo vojskovali za nobene tuje koristi, ampak se bomo vojskovali samo tedaj, če bi bil naš obstanek postavljen na kocko. (Taiko je!« Vihamo pritrjevanje.) Zv«sti izročilom naših prednikov ne bomo nikoli osvajali tujih držav, drugih narodov ali pa posegali v njihovo svobodo. Naš cilj je naša država, socializem 111 dajanje zgleda drugim narodom, kako se gradi socializem kljub vsem ovirani, kako je treba iti dosledno proti tistemu cilju, ki so ga zastavili naši veliki učitelji Marx, Engels in Lenin. To je naš cilj in ta cilj mora naša armada braniti, da bi ga lahko dosegli.
Naloga naše armade je, braniti pridobitve velikega osvobodilnega boja, da brani pridobitve ljudske revolucije, da
brani uresničene pridobitve, bratstvo in enotnost naših narodov, da varuje mirno delo in razvoj naših narodov. To je naloga naše armade in ves vodilni kader naše armade ima nalogo, da noč in dan neutrudno usposablja našo armado za to, da bo zmožna in pripravljena izpolniti to največjo nalogo. (»Zitela armada, živela KPJ s tovarišem Titom na čelu!«)
Tovariši podoficirji in oficirji! Pozdravljam vas z željo, da se neutrudno učite. Semkaj so prišli novi borci, ki pa so že ljudje z določenim znanjem in zavestjo. da so oni danes borci revolucionarne armade, katere tradicije so visoko povzdignile avtoriteto naše oborožene sile, armade, ki je ponos naš* države. Tovariši podoficirji in oficirji! Trudite se, da bo ta kader dobro vzgojen, da ga dobro povzdignete ne samo vojaško, ampak tudi politično. Trudite se, da bo kar največ teh borcev, ki bodo danes ali jutri odšli iz vojske, koristilo našemu gospodarstvu, da bodo izučeni, da bomo dali kar največ različnih specialistov našemu gospodarstvu, da bo vsak borec, ki bo zapustil našo armado, odšel iz nje kot politično izšolan državljan naše socialistične država, zavedajoč se svojih nalog. (»Hočemo, hočemo!«)
Naj živi naša slavna ljudska armada! (»2ivelal«)
Naj živi naša socialistična domovina Jugoslavija! (Dolgotrajno vzklikanje: »2i-vela! Hura, hura!«)
Ko se je poleglo viharno pritrjevanje gardistov in vzklikanje socialistični Jugoslaviji, Partiji, armadi in tovarišu Titu, na katero je tovariš Tito odgovarjal mahaje z roko, je slavnostno proslavitev Dneva' armade zaključil poveljnik armade generalmajor Milan 2eželj s krajšim govorom, v katerem se je zahvalil tovarišu Titu, ker se je udeležil slavnosti. Obljubil mu je, da si bodo gardisti v tem učnem letu prizadevali doseči še večje uspehe pri borbenem izpopolnjevanju in osebnemu napredku. Tudi oni, prav tako kot vsa naša armada in vsi naši narodi, so 'pripravljeni, da braneč našo socialistično državo izpolnijo vse naloge, ki jim bodo zastavljene.
PROSLAVA V LJUBLJANI
Ljubljana, 22. decembra. — Deveto obletnico ustanovitve Jugoslovanske armade so slovesno proslavili v vseh naših delovnih kolektivih im enotah Jugoslovanske armade. V Ljubljani je bila včeraj zvečer v Opernem gledališču slavnostna akademija, ki so ji poleg zastopnikov ljubljanske garnizije, množičnih organizacij, kulturnih in znanstvenih ustanov prisostvovali tudi predsednik
Prezidija Ljudske skupščine LRS s člani Prezidija, predsednik vlade LRS Miha Marinko s člani vlado in organizacijski sekretar CK KPS Lidija Šentjurc. Po državni himni je govoril o pomenu Dneva Jugoslovanske armade generalmajor Peter Stante, ob zaključku akademije pa je baletni ansambel ljubljanske Opere izvedel tretje in četrto dejanje Bristi-čeve »Ohridske legende«.
... s
w	■*	-
S polaganja vencev na grob narodnih herojev na Muzejskem trgu v Ljubljani
Protesti tržaških Slovencev proti zapostavljanju slovenščine
Trst, 22. dec. (Tanjug) Delegati na okrajni letni konferenci OF slovenskega naroda za STO v Nabrežini so sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti sklepu tržaškega sodišča, da »slovenski jezik ni uradni jezik na SAO«. Resolucija pravi, da Slovenci žive na današnjem svobodnem tržaškem ozemlju nad tisoč let in da so del tržaškega prebivalstva. Glede na to — je rečeno v resoluciji — imamo kakor vsak drug narod pravico, ne le govoriti in pisati v našem jeziku, marveč tudi to, da naš jezik priznajo v javnem življenju. Resolucija je bila poslana upra-
vi	civilnih zadev generalu Blanchardu. Podobno protestno resolucijo so sprejeli tudi na konferenci OF za okraj Opčine.
Burna seja tržaškega občinskega sveta
Trst, 22. dec. (Tanjug) Na seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila v sredo, je moral predsednik občinskega sveta krščanski demokrat Bartoli zapustiti dvorano zaradi protesta občinstva, ki ni bilo zadovoljno z njegovimi nekonkretnimi odgovori, ki jih je dajal na razna vprašanja o stanovanjih, pokojninah itd. Ko je po odhodu Bartolija nastala nevarnost, da bo prišlo do pretepa med občinskimi svetniki, je morala posredovati policija.
Pred tem je občinski svet sklenil, da bodo dobili starejši občinski nameščenci, ki še ne prejemajo pokojnine, nagrade po
25.000	lir. Občinski svet ni ničesar sklenil o nadaljnji usodi 350 delavcev, ki so začasno zaposleni v občinskem podjetju in za katere je bilo rečeno, da bodo odpuščeni konec leta.
Sodišče v Benetkah preklicalo obsodbo dr, Sfiligoja
Trst, 22. dec. (Tanjug) Sodišče v Benetkah je oprostilo Slovenca dr. Sfiligoja, ki je bil pred več meseci aretiran na podlagi odločbe sodišča v Gorici, češ da je bil leta 1941 obsojen od posebnega fašističnega sodišča na 30 let zapora, da pa ni prestal kazni. Mesec dni po aretaciji je bil dr. Sfiligoj začasno izpuščen. Glede na sklep sodišča v Benetkah zahteva slovensko časopisje, da italijanske oblasti s posebnim zakonom razveljavijo vse zakone italijanskih fašističnih sodišč.
Druga poslanica vladi LR Kitalske
Komisija OZN predlaga razgovore o vseh problemih Daljnega vzhoda
Lake Success, 22. dec. (Tanjug) Komisija OZN za prenehanje sovražnosti na Koreji je poslala, kakor poroča AFP, drugo poslanico vladi LR Kitajske, v kateri je rečeno, da bodo pogajanja o prenehanju sovražnosti na Koreji sledila pogajanja glede vseh problemov Daljnega vzhoda.
Ta poslanica je bila odposlana vladi LR Kitajske 19. decembra, odgovor vlade LR Kitajske na prvo poslanico komisije,
v kateri le-ta izraža pripravljenost za neposredna pogajanja z vlado LR Kitajske
o	prenehanju sovražnosti na Koreji, pa še ni prispel.
Delegacija LR Kitajske, ki se je mudila v Lake Successu, je zahtevala, naj bi se v primeru prenehanja sovražnosti na Koreji začeti pogajanja o vseh problemih Daljnega vzhoda. Predstavnik delegacije ZDA na Generalni skupščini je izjavil, da se ZDA, kot vse kaže, strinjajo s proučevanjem vseh vprašanj Daljnega vzhoda.
LB Kitajska zavrnila razgovore s tričlansko komisijo
OZN še ni prejela nobenega odgovora kitajske vlade
Peking, 22. decembra (Tanjug). Zunanji minister vlade LR Kitajske je danes zavrnil predlog tričlanske komisije OZN za neposredna pogajanja za prenehanje sovražnosti v Koreji. V poročilu agencije Nova Kitajska, ki ga prinaša Uniited Press, je rečeno, da je Cu En Laj poslal tričlanski komisiji OZN spomenico, v kateri zavrača predlog za neposredna pogajanja med vlado LR Kitajske im komisijo, ter poudarja, da za vlado LR Kitajske niso obvezne resolucije OZN, ker ni njen član. Resolucija trdi. da je posredovanje za prenehanje sovražnosti zgolj »trik« ZDA, ki ’ ga uporabljajo
zato, ker so njihovo čete utrpele v Koreji hude izgube.
Po poročilu United Pressa OZN še ni prejela nikakršnega poročila kitajske vlade glede zavrnitve predloga tričlanske komisije. Indijski predstavnik v OZN Benegal Rau je kot član komisijo izjavil, da ni dobil nikakršnega obvestila iz Pekinga im da potemtakem ne more dati nobene izjave. Ker je tričlanska komisija poslala doslej tri priporočila vladi LR Kitajske, sodijo v krogih OZN, da bo vlada LR Kitajske do prihodnjega tedna odgovorila na poziv za ustavitev sovražnosti v Koreji.
Zahodne velesile pripravljene sodelovati na konferenci štirih za ureditev spornih vprašanj
London. 22. dec. UP poroča, da bodo Velika Britanija, ZDA in Francija uradno zahtevale od ZSSR, naj se udeleži konference štiirh velesil, da bi se napravil nov poskus za mirno rešitev nasprotij med zapadnimi silami in ZSSR.
Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da bodo note istočasno izročene sovjetskim poslanikom v Washingtonu,
čije. Zapadne sile zahtevajo v svojem odgovoru, da naj bi štiri velesile na konferenci proučile vsa sporna vprašanja.
Izvršitev smrtnih kazni v Juž. Koreji zaenkrat ustavljena
Seul, 22. dec. Reuter poroča, da je od
1.	oktobra do 15. decembra t. 1. južnoko-
vor na sovjetsko noto z dne 3. novembra, v kateri se tri velesile pozivajo na i četverni sestanek, da bi proučili vpraša-] nje ponovne oborožitve Zapadne Nem-
Adenauer se ie sestal z visokimi komisarji
ki so ga obvestili o sklepih bruseljske konference
Frankfurt, 22. dec. (Tanjug.) Zapadno-nemškii kancler Adenauer je imel v Pe-terisburgu sestanek s tremi visokimi komisarji, ki so ga seznanili s sklepi bruseljske konference. Pred tem je Adenauerja sprejel francoski visoki komisar Fran<;ois Poncet, ki mu je v glavnih potezah obrazložil te sklepe.
Sodijo, da bodo razgovori, ki so se začeli, trajali ves januar, in da bodo imeli samo informativni značaj. Visoki komisarji bodo o uspehih razgovorov obvestili 6Voje vlade in dali podrobne predloge.
Tehnična pomoč ZDA
Washington, 22. dec. UP poroča, da so ZDA odobrile 800.000 dolarjev po Trumanovem programu tehnične pomoči nezadostno razvitim državam. Ta sporazum določa razširitev prometne mreže in razvoj kmetijske tehnike v Braziliji. Z razširitvijo prometnih zvez bodo lahko izkoristili velike rezerve železne in manganove rude, ki jih doslej niso izkoriščali v zadostni meri.
Ameriški senat sprejel kredite
Washington, 22. dec. Ameriški senat je odobril danes, kakor poroča UP, dopolnilne kredite za oborožitev v znesku nad 20 milijard dolarjev.
Senat je prav tako sprejel dopolnilni predlog k zakonskemu osnutku o kreditih za oboroževanje, s katerimi naj bi zgradili 10 tovornih ladij. Krediti za civilno pomoč Koreji naj bi se znižali za polovico, t. j. na 50 milijonov dolarjev. Zakonski osnutek o dopolnilnih kreditih bodo proučevali v Predstavniškem domu.
Razgovori 6e bodo nanašali na vprašanje oblike udeležbe Zahodne Nemčije v skupnih oboroženih silah in 6 tem v zvezi na vprašanje spremembe okupacijskega statuta. Obe vprašanji naj bi se na željo zahodnonemške vlade uredili na pogodbeni osnovi.
List »Frankfurter Rundschau«, ki je blizu socialnim demokratom, meni, da ne smemo pričakovati, da bodo zapadne 6ile popolnoma izpolnile pogoje, ki jih postavlja bonnska vlada, da bi sodelovala v zahodnoevropski armadi. K temu zaključku navaja tudi sporočilo britanske visoke komisije, ki pravi, da Atlantski pakt ne zavisi od zapadnonemškega sodelovanja in da more Zapadna Nemčija sama odločiti, ali bo šla po poti ustanavljanja skupnih oboroženih sil ali pa se bo izpostavila vojaškim in političnim nevarnostim. Vladni krogi v Bonnu nagla-šajo, da bo vlada v vsakem primeru v razgovorih vztrajala na tem, da bi bile zapadnonemške čete enakopravne glede poveljstva ln oborožitve z ostalimi.
Deželni proračun za Koroško
Dunaj, 22. dec. (Tanjug) V sredo je bil na seji pokrajinske skupščine Koroške predložen načrt proračuna za leto 1951. Po tem proračunu so določeni za Koroško skupni redni in izredni dohodki v znesku 156 milijonov šilingov ter skupni izdatki v višini 187 milijonov šilingov, kar pomeni, da bo znašal primanjkljaj 31 milijonov šilingov.
Podoben položaj je tudi v pokrajini Spodnje Avstrije, kjer znaša v proračunu za leto 1951 primanjkljaj nad 64 milijonov šilingov.
591 obtožencev. Vsi ti obtoženci so bili proglašeni za krive ter na temelju zakona obsojeni na smrt z ustrelitvijo. Do sedaj je bilo ustreljenih 242 obsojencev.
Kakor je sporočila južnokorejska vlada, je izvrševanje preostalih smrtnih kazni sedaj ustavljeno, dokler ne bo izvedena preiskava, ali so bile smrtne kazni izrečene na »pravičen način«.
Zahteva za pomoč Mac Arthurju
Karachi, 22. dec. (Tanjug) Republikanski senator Homer Fergusson in demokratski senator Theodore Green sta pozvala vse države, ki so poslale oborožene sile na Korejo, naj pospešijo nadaljnjo vojaško pomoč. To zahtevo sta navedla na tiskovni konferenci v Karachiju, kjer sta na obisku v azijskih državah. Izrazila sta nezadovoljstvo nad količino vojaške pomoči, ki je bila doslej poslana Mac Arthurjevim četam.
Trgovina med Hongkongom in LR Kitajsko
Hongkong, 22. dec. UP poroča, da so v letošnjem novembru dosegle pošiljke strateškega gradiva iz Hongkonga v LR Kitajsko polovico celotnega izvoza iz Hongkonga. V LR Kitajsko so izvozili za nad 50 milijonov hongkonških dolarjev kavčuka, za 19 milijonov dolarjev železa in jekla ter drugega blaga v vrednosti 13 milijonov dolarjev,
Proslava Dneva JA v Rimu
Rim, 22 dec, (Tanjug.) V prostorih jugoslovanskega poslaništva v Rimu je bila sinoči slovesna proslava Dneva JA, kii se je je udeležilo osebje poslaništva in drugih jugoslovanskih predstavništev v Rimu. O pomenu Dneva JA je govoril vojaški ataše podpolkovnik Rudi Kodrič.
S	proslave so poslali maršalu Titu tole pozdravno brzojavko:
»Ob proslavi Dneva armade Vam pošiljamo prisrčne čestitke, po Vas pa tudi Vaši slavni armadi, čuvarju neodvisnosti naše države, ki gradi socializem navzlic kontrarevolucionarnim napadom Sovjetske sveže tu njenih informbirojevslcih satelitov, ter želimo, da bi se naša ar« mada čedalje bolj krepila pod Vašim vod-1 stvom.«
Štiri dni na Koroškem
Na prelazu Pack smo se poslovili od gostoljubnih štajerskih poklicnih tovarišev, od industrijske Štajerske ter nadaljevali pot na Koroško, v deželo lesa, živinoreje in tujskega prometa.
Koroška ni preveč bogata na velikih industrijskih obratih. Samo nekaj jih je, na katere so prav posebno ponosni. Med njimi je mešano, avstrijsko-ameriško podjetje, ki v Radhenteinu izkorišča bogate sloje magnezita ter proizvaja različne magnezitne izdelke. Je to najmodernejše podjetje te vrste v Avstriji.
Radhentinska avstrijsko-ameriška družba je letos povzročila v Avstriji že precej vroče krvi, ker je časopisje obdolžilo avstrijsko Narodno banko, da je brez pomislekov odobrila transakcijo med dvema ameriškima družbama, od katerih je prva prodala drugi rudnik magnezija. In sicer ne za dolarje, marveč za pošiljke magnezitne rude. V kupoprodajni pogodbi je bilo namreč rečeno, kakor je takrat poročal avstrijski i tisk, da bo novi lastnik pošiljal prejšnjemu skozi petnajst let vsako leto 15.000 ton magnezita, v skupni vrednosti 9 milijonov dolarjev. Dragoceno rudo bodo izvažali, Avstrija sama pa ne bo dobila nobene odškodnine, čeprav je to njeno naravno bogastvo — tako je takrat avstrijski tisk očital Narodni banki. Baje so pogodbo, prav zaradi ostrih protestov, pozneje spremenili.
Sicer se pa Koroška ne more pohvaliti s posebno močno industrijo, razen fie s kemično industrijo in pa predelavo
lesa, ki je poleg tujskega prometa (povprečno četrtina vsakoletnih letoviščarjev na Koroškem so tujci) glavni vir dohodkov te dežele, katere 44 odstotkov površine je pokrite z gozdom.
Včasih, v 14. in 15. stoletju je bila Koroška glede industrije med prvimi deželami nekdanjega cesarstva. V proizvodnji in predelavi železa pa celo tako daleč, da je veljala za »železno deželo« Avstrije.
Potem pa se je položaj pričel menjati.
V	teku stoletij so žile železne rude na Koroškem pričele plahneti in bile končno povsem izčrpane. Proizvodnja železne rude se je začela seliti v sosedno Štajersko. Na Koroškem se je dandanašnji do neke mere ohranilo samo še predelovanje železa.
BOROVELJSKI PUŠKARJI
Predvsem se je ohranila in še bolj vzcvetela puškarska obrt. Tudi ta panoga predelovanja železa sega na Koroškem nekaj stoletij nazaj. Baje so jo tja zanesli holandski kovači orožja. Pravijo, da precizne, hkrati pa tudi luksuzne boroveljske puške na vsem svetu nimajo sebi enakih.
Zato je tudi razumljivo, če je želja strastnega lovca, da se dokoplje v posest puške, ki so jo izdelali boroveljski puškarji, od katerih so se mnogi združili v za drugo in imajo lastno zadružno strojno delavnico. Kajpada morajo biti želje po
posesti boroveljske puške z izredno čednimi gravurami — ročnim delom, v skladu tudi z mošnjičkom. Prav takrat, ko smo slovenski novinarji obiskali Borovlje in si ogledali nekatere puškarske delavnice, so poslali na naslov perzijskega šaha precizno puško z bogatimi zlatimi vrezi ter z računom 15.000 šilimgov, kar je nekako toliko kot letna plača višjega državnega uradnika.
Prav zanimiv delovni postopek, od prvotne, grobe železne gmote do preciznega, modernega strelnega orožja, so nam na kraju samem razlagali mojstri in drugo osebje, zaposleno v puškarski obrti.
Za nas je bila ta razlaga toliko bolj zanimiva, ker smo jo poslušali v domačem jeziku. Ne v knjižni slovenščini, pač pa v mehkem koroškem slovenskem na-
rečju, ki se od jezika, govorjenega tostran Karavank, nič bolj ne razlikuje, kakor se medsebojno razlikujejo posamezna narečja pri drugih narodih. V domačem jeziku
—	ki bi ga nekateri na vsak način hoteli prekrstiti v »vindišarskega« — smo se z delavci brez truda sporazumeli, saj ga še vedno obvladajo brez zatikanja, ne glede na to, da občujejo — kakor so pripovedovali — z nadrejenimi, na občinskih ali poštnih uradih in povsod tam, kjer imajo opravka z gosposko, samo v nemškem jeziku.
Malo drugače je bilo že z otroci, ki se
v	boroveljski državni šoli za puškarsko obrt uče bodočega poklica. Slovenski jezik jim ni šel več gladko, besede so se zapletale, druga drugo iskale ali pa je ta poskus medsebojnega sporazumevanja docela odpovedal.
* -
4 <***#**>
Vrbsko jezero, največje jezero Koroške Dolgo je okoli 17 km, na najširšem delu pa meri okrog poldrugi kilometer. — Na sliki: Pogled na jezero, v ozadju Karavanke.
SREČANJE S KOROŠKIMI SLOVENCI
Pravzaprav se vračaš z obiska v južnem delu Koroške, iz dežele, ki je narodnoosvobodilno vojsko tako bogato obdarila s partizanskimi borci, skoraj vedno z mešanimi občutki.
Z ene strani se ti je dozdevalo, da si bil doma, da ti za to pot ni bilo treba prestopiti državne meje. Hiše vasic, raz* metane po dolinah ali kot čreda ovac nagnetene ob pobočjih gora, so tako podobne našim, tako izrazito gorenjske. Slišiš slovensko govorico, mehko koroško narečje ter ubrano slovensko pesem.
Na' drugi strani pa vse nekam tuje, nedostopno, nerazumljivo. Kažipoti Y nemškem jeziku, napisi šol, občinskih alf drugih uradov prav tako nemški, nemški pozdrav in nagovor odraslih ljudi, vse dotlej, dokler ne vedo, kdo si, kaj si, odkod si. In še bolj otroci, ki ponekod, kakor je to bilo v Borovljah, na poti šole ob pogledu na mestno oblečenega tujca na slovenski pozdrav ne najdejo odgovora ter zmedeno in v zadregi odgovarjajo. da ne razumejo.
Odkod ta zadržanost, nenavadna opreznost, da ne rečemo plašnost, ki prihaja do izraza zlasti v dvojezičnih krajih, t0 se pravi predvsem v industrijskih, gosp?' darskih, prometnih in upravnih središčih-medtem ko je na vasi, ki je bila pred le*1 tilnik partizanskega gibanja, ni tako močno čutiti?
To vprašanje nas je stalno spremlja'0 in se zajedalo v vsak razgovor.
Gotovo je, da je to posledica dolgotrajnega pritiska nekdanjih režimov, se posebej nacističnga nasilja, in tudi g°'
DELAVSKI SVET V MARIBORSKI »METALNI«
nudi spodbuden zgled
Odkar 60 delavci mariborske »Metalne« prevzeli vodstvo tovarne v svoje roke, je sedemdesetčlanski delavski svet uspešno rešil že celo vrsto nalog tega pomembnega kolektiva naše težke industrije. Na dosedanjih desetih zasedanjih je delavski svet temeljit^ in obširno razpravljal o najbolj perečih vprašanjih tovarne: o planu, delovni disciplini, vprašanju izmeta in materiala iz drugih podjetij, o zmanjšanju režijske delovne sile, na zadnjem zasedanju pa enega najvažnejših vprašanj naših tovarn, namreč znižanje polne lastne cene in upravnopro-dajne režije.
SEMINARJI
Delavski svet in upravni odbor si iz meseca v mesec vedno bolj prizadevata, da bi čim popolneje obvladala vodstvo tovarne in številne naloge, ki se med delom stalno porajajo, in da bi pri tem zajela res slehernega delavca in nameščenca. Pa poglejmo tri najvažnejša poglavja iz te borbe, ki jim bodo marsikje lahko koristen zgled. Takoj po 6voji izvolitvi je delavski svet na prvem zasedanju naročil upravnemu odboru, da pripravi vse potrebno za seminarje, na katerih 6e bodo člani delavskega sveta seznanili z delom posameznih področij v tovarni. /
Pobuda je bila zdrava, zlasti če upoštevamo, da delavski svet sestavljata dve tretjini delavcev, ki so neposredno v proizvodnji. Delavci so se dobro zavedali, da ne morejo voditi tovarne, če ne vedo, kakšen je n. pr. ustroj komerciale, računovodstva, tehničnega sektorja, planskega, kapitalne graditve, pa personale. Skoraj dva meseca vsak teden dvakrat so vodje teh sektorjev na seminarjih predavali o načinu in ustroju dela ter skrbno pripravljena predavanja osvetljevali 6 praktičnimi primeri iz tovarne. Discipliniran obislk in žive razprave, ki so se vnemale po predavanjih, kažejo, da je bilo zanimanje med člani delavskega sveta največje. Delavski svet je sklenil, da b0 veljal izostanek na seminarju enako kot izostanek na zasedanju. Na praktičnih primerih so predavatelji pregledovali uspehe svojih predavanj, sami delavci pa so sproti ocenjevali, ali je bilo predavanje jasno in stvarno, Za kočljivejša področja vodstva tovarne, tehnični in komercialni sektor, so priredili tri seminarje. Znanje, ki so ga delavci pridobili
6	predavanj in razgovorov o delu na primer tehničnega sektorja, bo močn0 koristilo slehernemu delavcu v obratih, kaj šele delavcem, ki so člani delavskega sveta. Delavci so se ob predavanjih močno zanimali, od kod izvirajo napake, ki se stalno ponavljajo v delavnicah. Zdaj dobro vedo, kam 6e je treba obrniti, v tem ali onem primeru, če načrti niso v redu, ali na kalkulanta, mojstra, brigadirja.
Takoj po izvolitvi so delavci oziToma člani delavskega sveta dobili znan0 brošuro »Tovarne delavcem« ter sklenili, da jih bodo individualno predelali. Zadnje čase so namreč nekateri člani delavskega sveta prišli do prepričanja, da je ta ali oni član delavskega sveta pozabil na obljubo in se ni dovolj poglobil v bistvo zakona. Upravni odbor je opazil pri delu sveta dve skrajnosti. Poročila upravnega odbora in sploh vse njegovo delo je delavski svet sprejemal z veliko mero zaupanja, čeprav si je upravni odbor to zaslužil. Na drugi strani pa se je v diskusijah izkazalo, da se mnogi člani izgubljajo v drobnarijah. Da bi si poglobili pridobljen0 znanje,' odpravili te šibkosti in delavskemu svetu približali našo gospodarsko zakonodajo ter gospodarsko politiko naše vlade, bodo priredili zdaj novi seminar.
POVEZAVA SVETA S KOLEKTIVOM
Važno poglavje je način uresničevanja sklepov in. povezava sveta s celotnim kolektivom. Spočetka so sklepe delavskega sveta poznali samo vodje posameznih sektorjev v tovarni, tedaj ko jih je upravni odbor zadolžil za izvedbo, pri čemer seveda delavci niso bili seznanjeni z delom sveta in novimi nalogami v proizvodnji.
Kaj kmalu se je 6vet zavedel te pomanjkljivosti. Pred slehernim zasedanjem
sveta poskrbi predsednik delavskega sveta za popularizacijo zasedanja: v vseh obratih so štiri dni pred zasedanjem na oglasnih deskah nabiti dnevni red zasedanja in referenti, podobno delo opravi še zvočnik ob odmorih. Isto se seveda dogaja po vsakem zasedanju, ko sporočijo kolektivu vsebino in sklepe. Člani sveta zdaj prihajajo na zasedanja s celimi kupi problemov, katere so jim sporočili delavci v obratih. Prav tako se vrnejo po zasedanju med delavce z novimi, že obdelanimi. Vse to se kaže tudi na diskusiji, ki je bila na prvih zasedanjih ozka. Na primer, na zadnjem zasedanju se je samo po referatu o znižanju polne lastne cene oglasilo 42 diskutantov. Tako so ustvarili v delu sveta, kakor pravijo v tovarni, »cirkulacijo« ali »asimilacijo«. Delavski svet sprejema probleme iz produkcije, jih obdeluje, rešene vrača v delavnice in jih od tam spet nazaj sprejema.
MEDSEBOJNO SODELOVANJE IN POMOČ
Tako kakor si je delavski svet, odn. upravn odbor prizadeval, da bi zavzel pravilen in zdrav odnos do celotnega kolektiva, tako si je prizadeval, da bi dosegel pravilne odnose odnosno sodelovanje z delavskimi sveti in upravnimi odbori drugih večjih kolektivov Toda tovarna aluminija je prehitela »Metalno«.
Nedavno je dala pobudo za sestanek zastopnikov TAM, »Impola«, »Metalne« in 6vojcga podjetja, da bi se pogovorili o dosedanjem delu in izmenjali izkušnje, ki so si jih vsak za6e pridobili v upravljanju 6voijh tovarn.
Vabilu se ni odzval edino »Impol«, vendar je bil prvi sestanek uspešen. Najkoristnejša se je izkazala taka oblika sodelovanja za tovarno aluminija, ki je še v graditvi, tako da se delavski svet ukvarja s popolnoma drugimi vprašanji kakor druge tovarne. Zastopniki Stmišča so ee živo zanimali za način sestavljanja, obdelovanja in sprejemanja plana, za nalogo, s katero se bodo v tovarni aluminija začeli ukvarjati prihodnje leto, Prepričali so se, kako koristni so seminarji za delo delavskega sveta, zato jih bodo tudi sami čimprej začeli prirejati.
Zastopniki TAM jn »Metalne« so ugotovili, da je metoda dela delavskega sveta v obeh tovarnah enaka z eno samo večjo razliko, da so pojmovali v TAM razne komisije bolj kot stalen pripomoček pri delu delavskega sveta, v »Metalni« pa kot pomoč pri večjih, kampanjskih nalogah. Prav zdaj zaseda delavski svet »Metalne«, na katerega so bili povabljeni tudi zastopniki delavskih svetov TAM, »Impola« in Tovarne aluminija.
Seminarji, izpolnjevanje sklepov in povezava*s kolektivi in medsebojna izmenjava izkušenj — to so tri bogate in koristne izkušnje iz dela delavskega sveta »Metalne«.
Slavnostna predstava .Cvetje v jeseni*
na Šentjakobskem odru
Za svojo tridesetletnico se je Šentjakobsko gledališče — naše najvidnejše in najpomembnejše amatersko gledališče
—	odločilo, da stopi pred svoje občinstvo s štirimi uprizoritvami (dve premieri: Ivan Tavčar - O. Šest, »Cvetje v jeseni«; Moličre, »Namišljeni bolnik« in dve iz minule sezone:	Hellman, »Kobilice«;
Držič, »Dundo Maro j e«) in da ob tem spoštljivem časovnem mejniku poda dolgoletni življenjski obračun ter potrdi svoj raison d'etre.
Ob pomembnih, slavnostnih obletnicah napolni gledališče skoraj vedn0 neko vzdušje, neka čustvena atmosfera, ki blago otopi brskajočo kritično misel in jo zavrne v spomine. V takih trenutkih si morda človek naivno začeli, da bi se1 pred njim na odru zvrstile vse one, žal minljive odrske podobe in utripi, ki 60 skozi dolgo vrelo let porajali tisto posebno, čudovito življenje na odru. ki ni resnično in obenem bolj resnično, bolj pretresljivo in zgoščeno, ko 6e v ozkem časovnem obsegu gnetejo strasti in ideje, veselja in žalosti, brezup in nade, lepota in smrt. Koliko najtoplejše srčne krvi je preteklo na teh tako slkromnih, a čudežnih deskahl Kdo bi preštel, kdo nabral, kdo ohranil te-dragocene drobne minljivosti? Najtoplejša beseda, kako si bleda in nema!
*
Kadar ocenjujemo amaterska gledališča, se moramo v prvi vreti zavedati
V poličanskem okraju se bodo morali boli boriti
zai razvo) zadružništva
V ponedeljek je bilo v Poljčanah prvo zasedanje novoizvoljenega okrajnega ljudskega odbora, katerega se je poleg 95 izvoljenih odbornikov udeležil tudi minister vlade LRS Leopold Krese. Zasedanje je začel najstarejši član odbora zdravnik dr. Lorger iz Šmarja, nato pa so izvolili 6talno predsedstvo s tovarišem Jožetom Tramškom na čelu. Po referatu Jožeta Tramška in Franca Lubeja so odborniki v diskusiji obravnavali dosedanje pomanjkljivosti in 6prejeli sklepe za nadaljnje delo.
V okraju so v zadnjem času dosegli precejšnje uspehe zbori volivcev, tako po udeležbi prebivalstva kakor po vsebini. Na zborih volivcev so prebivalci razpravljali o vseh važnejših nalogah z območja posameznih krajevnih ljudskih odborov. Ustanovili so več svetov potrošnikov, ki uspešno rešujejo nepravilnosti v trgovski mreži.. Glede zadružništva je stanje v okraju precej nezadovoljivo. Mnogokrat se prebivalstvu nepravilno tolmači pomen zadrug, hkrati pa je med privatnimi kmeti precej razvita špekulacija, kar zavira razvoj zadružništva v okraju. V okraju so štiri kmečke delovne zadruge, katerih delo pa ni bilo vedno za zgled privatnim kmetom. Tako redi zadružnik Vnuk iz KiDZ Vrhloga na svoji ohišnici pet prašičev, zadruga pa jih ima le 13, na svojem vinogradu pa je pridelal okrog 1000 litrov vina. Tudi na zadružni ekonomiji v Skomerju na Pohorju redijo le 8 volov in eno telico. Jasno je, da tako slabo gospodarjenje neugodno
vpliva na privatne kmete. Odborniki novoizvoljenega okrajnega odbora bodo morali posvetiti več pozornosti utrjevanju že obstoječih zadrug kakor tudi ustanavljanju novih.
Glede izpolnjevanja setvenih planov, planov vzreje goveje živine ih obvezne oddaje 60 na zasedanju ugotovili, da so manjši posestniki dosti bolje izpolnjevali svojo obvveznosti do skupnosti kakor veliki. Kljub vsemu so bili letos doseženi mnogo boljši uspeh* kakor lani. Tako 60 letos izpolnili plan odkupa krompirja že 90%, lansko leto pa samo 34%. Podobno je tudi pri' mleku, živini in nekaterih drugih artiklih. Veliko zaslugo za ta uspeh imajo zbori volivcev, kjer so podrobno razpravljali o pravični razdelitvi obveznih dajatev.	.
Okrajna gospodarska podjetja so dosegla zadovoljive rezultate v finančnem pogledu in se skoraj popolnoma osamosvojila. Večje težave pri delu ima podjetje pri Sv. Roku ob Sotli, ki izdeluje naravne brusne kamne in nima potrebne mehanizacije. V okrajni opekarni Loče so letni plan predčasno izpolnili, .bodo pa morali posvetiti večjo pozornost delovni disciplini. Plan elektrifikacije okraja so letos presegli in je 45 vasi dobilo električno razsvetljavo. Čeprav so nekatera podjetja dogradila več stanovanja skih zgradb, je stanovanjsko vprašanje v večjih centrih (Slov. Bistrica, Konjice, Poljčane in Rogaška Slatina) še vedno pereče. Letos so dogradili1 tudi dva zdrav-
VAJA PROTILETALSKE ZAŠČITE V LJUBLJANI
Včeraj dopoldne je bila v Ljubljani vaja protiletalske zaščite, katere namen je bil preizkusiti strokovno sposobnost posameznih skupin PAZ glede zasledovanja letal, obveščevalne službe in notranje organizacije. Vaja se je omejila le na posamezne vrste službe protiletalske zaščite kot sistem alarmiranja, služba opazovalnih postaj in sredstva za zveze. Tudi prebivalstvo ni imelo pri vaji nobenih dolžnosti.
Na znak alarma, ko je obveščevalna služba najavila prihod »sovražnih« letal, so se posamezne enote protiletalske zaščite zbrale na svojih zbornih mestih, se opremile in zavzele določene položaje. Dobro so organizirali kurirsko in poročevalsko službo po zvočnikih ter gasilsko milico. Pri vaji so sodelovali tudi mla-
dinci predvojaške vzgoje in prostovoljna gasilska četa z vsemi prevoznimi sredstvi.
Posamezne skupine so včeraj svojo strokovno sposobnost in znanje, ki so si ga pridobile na raznih tečajih, seminarjih in predavanjih, preizkusile v praksi. Grajati je treba le nekatere ljudi poštne službe, ki so bili odgovorni za delovanje siren. Ti ljudje vaje niso vzeli resno, kar se je videlo pri preizkušnji glavne sirene, ki ni bila sposobna dajdti določene znake.
Vaja je v glavnem pokazala, da imamo v Ljubljani dobro in močno protiletalsko zaščito, ki je glede na disciplino in strokovno sposobnost članov že sposobna opravljati vsa dela protiletalske zaščite.	L.	U.
stvena doma, veliko pa je pomanjkanje zdravstvenega kadra.
V	diskusiji je govoril tudi minister vlade LRS Leopold Krese, ki je obravnaval važnejša vprašanja iz naše notranje in zunanje politike, predvsem pa je govoril o gospodarskih nalogah, ki čakajo okrajni ljudski odbor. Ob zaključku zasedanja so izvolili nov izvršni odbor ter svete za prosveto in kulturo, za zdravstvo in za socialno skrbstvo.	L.
MLO v Trbovljah pred zaključkom četrtega planskega leta
Na zasedanju MLO Trbovlje so predali delo odbora v letošnjem letu .
Obračun dela pokazuje zadovoljivo sliko o poslovanju, edina pomanjkljivost pa je, da proračun ne bo v celoti izrabljen. Za leto 1950 je proračun znašal
3,472.000	din izdatkov, do 15. decembra pa so izrabili 2,720.301 din, tako da znaša saldo 751.699 din, čeprav s0 izdatke za soedaino skrbstvo presegli. Za socialno skrbstvo je plenum sprejel dodatni proračun za december. Poslovanje mestnih gospodarskih podjetij je zadovoljivo. Mestna gospodarska podjetja so: slaščičarna, čevljarstvo, krojaštvo, damsko krojaštvo, kleparstvo, tapetništvo, mizarstvo, Sadje-zelenjava, mesnice, pekarna, brivnice itd. Njih dohodki so znašali 2,496.969 din, gostinstva 5,274.303 din in komunalnega podjetja 1,032.872 dinarjev; skupaij torej 8,346.217 dinarjev.
Proizvodnja nekaterih podjetij zaostaja za lanskim letom, čeprav so nekatera morala preusmeriti proizvodnjo za plan
II.	Slaba stran poslovanja pa so odkupi; odkupnega plana so izpolnili: pri maščobah 54,5%, krompirju 76%, žitu 96% in jajcih komaj 18%. Slab je bil tudi odkup volne (komaj 31%), mleka pa so odkupili 94%.
Zaključna bilanca 'podjetij za 1. 1949 je zadovoljiva. Iz dohodkov 8,346,617 din je mestni ljudski odbor črpal sredstva za razne prezidave, skrbel je za zboljšanje komunalne dejavnosti in kulturni dvig ljudi. Samo v društveni dom So investirali 1,750.000 din. Izvenproračunske investicije znašajo 6,215.000 din. Prihodnje leto pa ee bodo lokalna podjetja še bolj razširila. Ustanoviti nameravajo mehanično in finomehaničn0 delavnico.
njihovih specifičnosti, njihovih posebnih prilik v sistemu dela, v njihovi možnosti, pa tudi posebnosti v njihovem namenu. Kakor je že v principu zgrešeno vsako primerjanje amaterskega gledališča 6 poklicnim (to je uporabljanje istih meril za obe), tako je zgrešena in na neuspeh obsojena tudi vsaka težnja amaterskih odrov, da bi poskušali doseči — in kar je še huje — posnemati poklicno gledališče. Nobeno amatereko gledališče ne bo moglo v celoti doseči vsebine in oblike solidnega poklicnega gledališča. Saj to tudi ni potrebno. Metoda dela in ustvarjanja, pa tudi moč dobrih amaterskih uprizoritev je povsod drugod.
V čem je moč in posebnost amaterskega igralca? Mislim, da je zasidrana predvsem v neugnanem veselju, pravi 6trasti do igranja (pravzaprav predstavljanja sebe v raznih vlogah), v iskreni predanosti življenju na odru — v direktnosti, navdušenosti izraza, ki v večini presega znanje in zmožnosti, v tem, da čustvo visoko nadkriljuje tehniko in ne nazadnje — v neobveznosti igralskega izživljanja, v nepoklicnosti. Zato ee utegne zgoditi, da bomo v amaterskem gledališču našli več navdušenja, več neugnanosti, iskrenosti in pristnosti kot v poklicnem ansamblu. Tako utegne tudi amaterska uprizoritev vzbuditi v občinstvu neposrednejši, prisrčnejši, toplejši — predvsem pa bolj čustven dojem kot v poklicnem gledališču, kjer nas včasih prevzame tudi blesk izvedbe. Zato mora amatersko gledališče poznati svoje moči, celo prednosti, in izbirati tudi temu primeren repertoar.
Mislim, da je tak STečen izbor, pa tudi izvedbo v zgornjem smislu doseglo Šentjakobsko gledališče že prvi večer z uprizoritvijo O. Šestove dramatizacije I. Tavčarjevega »Cvetja v jeseni«.
V spretno rešenih scenskih menjavah, ki so dajale zadosten krajevni okvir predvsem vaškemu obeležju (manj v okvirnih prizorih), je uspela režija s toplim občutkom za preprosto kmečko domačnost, pa tudi originalnost, postaviti vrsto zanimivih odrskih podob in ustvariti tudi nekaj pristnih, dobro zadetih scenskih občutij. Čeprav bi režiji upravičeno mogli očitati, da je situacijsko težišče v vseh slikah postavljala dosledno v levo polovico scene, ji je treba priznati 6misel za sicer dovolj sproščeno in prirodno razmeščanje. Posebno priznanje je treba dati pozornosti, ki je bila posvečena skrbi za jezik, dasi še nismo mogli dobiti občutka dognanosti in doslednosti v narečnem barvanju. A to, kar je bilo doseženo, je bilo dovolj, da je ustvarilo prijeten in nevsiljiv gorenjski nadih.
Igralci so uspeli, da se je občinstvo v celoti s 6rcem predalo dogajanju, ustvarili so tisti prisrčni kontakt, ki razoroži tudi kritičnejše oko, da v celotnem občutju lahko dobrohotno zamiži ob večjih ali manjših neizdelanostih, ali nad tem ali onim igralskim spodrsljajem.
Ko nočemo na drobnejšem situ presejati uspelost posameznikov v velikem številu nastopajočih (saj sodeluje skoraj ves ansambl), so nam med moškimi, po prepričljivosti podanih vlog, najbolj ostali v spominu nekateri veterani Šentjakobskega gledališča: Milan Košak (dr. Ivan), Ante Gnidovec (Presečnik), Marijan Lombar (Danijel), Broni Batelino (Jakobin) in morda še nekateri.'Od igralk je vzbudila pozornost Milena Simončičeva (Meta), ki je za to vlogo pokazala lepo mero razumevanja, tenkega občutji in udržan izraz. Od ostalih je treba omeniti Ančko Grgurjevičevo (Barba), Stano Mlakarjevo (Liza) in Ervino Petrovčičevo (Marica).
Kar 6e tiče glasbene spremljave bi lahko ve£ prispevala k občutju tako po izboru kot izvedbi. To seveda ne zmanjša lepega uspeha celotne predstave, s katero je kolektiv Šentjakobskega gledališča prepričljivo potrdil svoj nivo in prejel od hvaležnega občinstva polno prgišče priznanja.	France	Jamnik
nje, ki jo vodijo danes proti slovenskemu narodu na Koroškem prenapeteži, pod tem ali onim imenom samozvani »domovini zvesti«. Prav tako je gotovo, da je odvisnost od delodajalcev razlog, ki ga ni moči prezreti.
Vendar so ljudje, ki bi želeli na Koroškem odpraviti zapuščino preteklosti. To 60 nam pokazali mnogi razgovori, od katerih je marsikateri izzvenel v željo, naj bi Koroška ostala most, ki bi povezoval dva naroda, dve sosedni državi.
Toda kljub izčrpnim razgovorom, kljub obojestranski dobri volji nismo dobili zadovoljivih odgovorov na vprašanja. ki so v nas najbolj glodala:
Zakaj na ozemlju, kjer govore doma, med sosedi, v prijateljskem krogu v slovenskem jeziku, kjer s svojimi skromnimi prispevki vzdržujejo domača prosvetna društva, ki ne uživajo pomoči države, samo da bi lahko prisostvovali prireditvam v materinem jeziku, zakaj na ozemlju, ki je uradno proglašeno za dvojezično, v uradnem življenju vlada enojezič-nost, velja kot uradni občevalni jezik nemški jezik?
Zakaj je na šoli, kjer od 44 učencev govori doma v slovenskem jeziku 42, napis »Volksschule«, ne pa tudi »Ljudska sola?«
Zakaj na primer v Loga vesi pri Vrbi, kjer so občinski odborniki dvakrat glasovali ter obakrat z osmimi in tremi vzdržanimi glasovi izglasovali sklep o dvojezičnih napisih, dandanašnji še vedno vise samo nemški napisi? Zakaj.. .?*
* V posobnom prispevku bomo obravnavni! šo vprašanje dvojezičnega šolstva aa Koroškem.	_	i1
CELOVEC, NAJVEČJE MESTO KOROŠKE
Celovec je mesto, kjer imajo — tako kakor tudi v Beljaku — socialisti večino in svojega socialističnega župana. Zanimivo je, da ima Koroška, dežela s pretežno kmečkim življem, socialističnega deželnega glavarja, medtem ko ima štajerska, dežela z močno industrijo, glavarja, ki pripada Avstrijski ljudski stranki. Trdijo, da je prav zaradi tega mesto, ki je v vojni zaradi bombardiranja hudo trpelo, glede obnove in gradenj pred mnogimi drugimi avstrijskimi mesti. Se pred leti so v središču mesta tu in tam zijale škrbine in tudi pred meseci je bilo ponekod še videti majave razbitine in težko poškodovana poslopja, ki jim dež letalskih bomb ni prizanesel.
Danes je temu drugače. Mesto ima v glavnem povsem zaceljeno lice, brazgotine vojne so izginile. Ponekod se bohotijo že nove stavbe. V bližini obnovljenega kolodvora je novo poslopje »Delavske zbornice«, lepo po svojem zunanjem licu in notranji ureditvi. Za omiljenje hude stanovanjske krize so obnovili in na novo zgradili več sto stanovanj, kar še vedno ne zadošča, ker je v Celovcu zaradi zasedbe (zasedbena sila ima v mestu zaseženih še vedno okrog 500 stanovanj) pa tudi zaradi priliva Volksdeutscherjev in tujerodnih ter priseljencev iz dežele, stanovanjska stiska nadvse pereča.
Največji in najpomembnejši novozgrajeni objekt v Celovcu je brez dvoma toplovodna centrala. Ta obrat in tudi mnoge druge objekte so zgradili večidel s krediti Marshallovega načrta. Doslej je
to edina centrala te vrste v Avstriji in že zalaga velik del važnejših javnih poslopij 9 mestu z toplotno energijo. Centrala opravlja dvojno koristno nalogo. Para, ki jo dobijo s spreminjanjem rjavega premoga v toplotno energijo, najprej žene turbine in proizvaja elektriko ter s tem pozimi, ko manjka vode, razbremenjuje hidrocentrale, nato pa po daljno-vodnih ceveh greje poslopja, ki so povezana s centralo.
IN KULTURNO ŽIVLJENJE
Celovec, upravno središče Koroške, mesto, ki je pričelo polno poganjati šele takrat, ko je začelo cveteti svobodno mesto Trst in so ga z njim povezali z ljubeljsko cesto, ni prav privlačen za tujca, željnega umetnin in bogatega kulturnega
življenja. Pravijo pa, da dotok tujcev — letoviščarjev postavlja določene zahteve in s tem onemogoča, da bi mesto zaspalo v provincijski stagnaciji tudi v pogledu kulturne rasti. Vendar pa tožijo, da je zanimanje za umetnost in kulturne vrednote še vedno nezadostno.
V Celovcu smo prisostvovali Strausso-
vi	opereti »Potepuhi«, ki so jo dotlej že večkrat ponavljali. Dvorana je bila nabito polna, pravo nasprotje z Grazem, kjer je bilo ob premieri D’Albertovih »Mrtvih oči« skoraj polovica sedežev praznih.
Povedali so nam, da ljudje v večjem številu obiskujejo operetne komade ali komedije, da pajih težja klasična dela ne privlačujejo. Zaradi tega so gledališča
	j,:,, , , 1	liiii.	
•		. >	
		.	•
■
Pogled na Celovec glavno mesto Koroške. Med vojno je mesto preživelo 48 zračnih napadov, vendar je že veliko obnovljeno. Šteje okrog 65.000 prebivalcev.
v precej težavnem položaju, so pripovedovali. Posebno še privatna, ki imajo vsa precejšnje dolgove, pa nikakršne državne podpore. Da bi se rešila dolgov, so na primer dunajska privatna gledališča morala povečati cene vstopnicam. To pa je imelo za posledico še večji padee obiska.
I	Zato so uprave gledališč pozneje predlagale, da bi zmanjšale cene skupinskim obiskom, v upanju, da bo to privabilo večje število gledalcev.
Seveda je vprašanje, zakaj se morajo gledališča boriti za svoj obstoj. Ali je po sredi res samo navidezno nezanimanje, ali pa je važen činitelj tudi gmotno vpra-| šanje?
1	Cene so ponovno skočile — nam je nekdo dejal. Od srede septembra do srede oktobra t. 1. so cene porasle v trgovini na debelo za 6,2 odstotka, v trgovini na drobno pa za 8,5.
Tri pogodbe o mezdah in cenah so bile doslej, in vsaka je prinesla nove podražitve.
Na eni strani bremena zasedbe, na drugi ukinitev subvencij v trgovini (vendar ne vseh), ki jih je država doslej dajala, da bi na notranjem tržišču obdržala znosno ceno uvoženim predmetom široke potrošnje, ki je bila v posameznih primerih celo nižja kakor kupna cena plus prevozni stroški, vse to se vali na pleča delovnega človeka bodisi v obliki podražitev bodisi v obliki povečanih davkov.
Zato tudi bojazen za prihodnost, posebno še, ko bo konec zunanje pomoči.
—db
Začeti moramo pri pionirjih
če hočemo zboljšati nivo našega smučanja
Zima in z njo smučarska sezona je tu. Mnoga društva je zima našla pri-pripravljena, mnogo pa jo bilo tudi ti stih, ki se niso pripravljale na sezono že v jeseni v telovadnicah in z gozdnimi teki, temveč jih je vzpodbudil k pripravam šele ta sneg, čeprav je dal posvet Smučarske zveze, ki je bil sredi novembra v Podkorenu, potrebne smernice in navodila za vzgojo naših najmlajših in čimboljšo strok, usposobljenost naših vrhunskih smučarjev. Za smuško sezono pa se je treba pripraviti tudi gospodarsko, saj vemo, da so smučarske prireditvo deficitne.
Poudarek dela pri naših fizkultur-nih organizacijah predvsem seveda smučarskih dTuštev im sekcij ter telovadnih društev bo v tej smučarski sezoni na množični vzgoji in šolanju v smučanju naše mladine začenši s pionirji. Na smučarskem posvetu v Podkorenu je bilo ob mnogih primerih kritično povedano kako velika je razlika med članstvom zveznega in prvega razreda in med mladinci, ki bodo že letos ali pa naslednje leto tekmovali kot Slani. Ta razlika, ki se tiče tehničnega znanja je enako velika pri alpskih smifčarjih. skakalcih In tekačih. In ne samo to, naše smučanje ne bo množično, kar želimo in moramo doseči, dokler ne bomo dali možnosti že šest in sedemletnim pionirjem, da se nauče pravilnega smučanja, vsaj osnovnih elementov pod vodstvom dobrega smučarskega učitelja, oziroma dobrega smučarja. Le teh je v vseh naših smučarskih središčih in po okrajih, kjer niso zime najbolj skope s snegom dovolj. Treba je učiti, bodisi v okviru šolske telesne vzgoje, bodisi v smučarskem društvu ali sekciji, na tečajih ali priložnostnih urah. najbolj pa so za to poklicana telovadna društva, katerim naj bo smučanje temelj splošne telesne vzgoje v zimskem času. S takim smotrnim učenjem smučanja so našo telovadne organizacije začele že lansko sezono in organizirale več tečajev in tekmovanj v republiškem ali oblastnem merilu. Prav ta in druga
tekmovanja so pokazala kako pomanjkljivo je tehnično znanje našega kadra, ki jo sicer navdušen za smučanje, pa tudi dovolj pogumen, da se razvije v dobre smučarje, toda le ob sistematičnem strokovnem učenju. Mnogi mladinci so žo prestari, da bi jim to poinoglo vstop v mednarodni razred, ki vedno bolj potrebuje izpopolnitve. Dolgotrajni tečaji so imeli poleg dobro tudi slabo plat, in sicer predvsem v tem. da so naši mladini odtegovali najboljše smučarje, ki so bili žo itak pogosto odsotni zaradi številnih zveznih in mednarodnih tekmovanj in ji s tem odvzeli najljubše, če že ne najboljše amaterske učitelje.
Resno oviro pri povečanju našega smučarskega kadra predstavlja tudi pomanjkanje smučarskih potrebščin. Le to "razdeljuje društvom Smučarska zveza Slovenije, in sic^- po pravočasno dostavljenem planu. Teh potrebščin pa fizkulturne organizacije ne prejmejo dovolj, ker jih naša podjetja še ne izdelujejo v potrebni količini in jih verjetno no bodo tudi letošnjo sezono. V tem primeru bi pomagala iniciativa in iznajdljivost samih smučarskih društev im sekcij ter drugih zainteresiranih fi7,k ul turnih organizacij, in sicer s tem, da bi izpopolnila pomanjkljivost smuči s proizvodnjo ob pomoči lokalnih virov. Mnogi kolarji im drugi obrtniki bi, če bi imeli na razpolago potreben les, izdelovali poleg svojega planskega dela tudi smuči. Nekatera društva so se sicer v tem pogledu znašla in na omenjeni način preskrbela svojo članstvo s smučmi in drugimi potrebščinami. Preostaja nam še vpražanje smučarskih čevljev, brez katerih si j pravega smučanja sploh ne moremo zamisliti. Tudi te je delila (izdaja pa I jih podjetje »Slovenija-šport) fizkul- ' turnim društvom SZS. Ne bo odveč, če poudarimo, da je od pravilne razdelitve rekvizitov v veliki meri odvisno tudi notranje življenje društev ter veselje in volja mladine do smotrnega smučanja. Na vsak način i bo treba storiti vse, da se omogoči i
Odred je premagal Kvarner s 4:2
čeprav je igral dobro le v drugem polčasu
Ljubljana, 22. dec.
Na stadionu je bila danes nogometna tekma v kateri je Odred preizkusil nove igralce v borbi z reškim Kvamerjem. Prvi polčas se je končal z zasluženim vodstvom Kvarnerja — 1:0, potem pa je Odred zaključil tekmo v svojo korist s 4:2. Igrišče je bilo sicer očiščeno, vendar je bil teren zmrzel in spodrsljiv. Gledalcev je bilo 2000, kar pa zaradi delovnega časa do 14. ne razodeva izredno velikega zanimanja za igro novih igralcev.
Odred:	Nikolič, Medved Pelicon,
Osre&ki, Lesjak, Korunovlč, Zivotič, Ivanovič. Hočevar, Cabrič, Belcer.
Kvarner: Bracaduro, Car, Kivella, Svast, Ljubačev. Vukelič, Panič, Can-juga, Osolnjak, Ninkovič, Zlkovič.
Sodnik: Erlich iz Ljubljane.
Ko je Hočevar v drugi minuti z lahkoto preigral Kvamerjevo obrambo in je njegovo močno streljano žogo sicer dober vratar komaj ubranil ta ko je dve minuti pozneje isti igralec močno potresel zgornjo vratnico je kazalo, da Odredova obramba vsaj prvi polčas ne bo imela težke naloge. Toda zgodilo se je ravno nasprotno in šele v drugem polčasu je Odred, oziroma so novi igralci pokazali, da imajo tudi nekatere odlike. Vtis nesigumosti, saj na nas gledalce je napravil najprej vratar Nikolič, ki je s precej sreče, toda zelo nesigurno ubranil prve Kvamerjeve strele. Žoge, ki jih je nato daleč delo-žiral. so postaje v vseh primerih plen Kvarnerjevih branilcev, ki so bili našim napadalcem stalno za petami in bili v startu na prvo žogo vodno hitreješi. Tako se je začelo, a kon-čavalo skoraj vedno z razburljivimi situacijami pred Odredovimi vrati, kjer je bila tudi domača halfllnija v stalni obrambi. Preveč defenzivno je igrala Odredova halflinija takrat, ko se je moštvo od časa do časa osvobodilo pritiska hitrih in prodornih gostov, ki so pogostokrat strelja:
li	in po Paniču dosegli v 25. minuti vodilni gol. Kvarnerjeva napadalna vrsta je sproti razdirala vsako potezo Odredovih halfov, tako da ni bilo z zvezami in krili nobene povezave. Se boljša kot napad pa je bila Kvarnerjeva obramba, ki je takorekoč blokirala svoj kazenski prostor. Temu so pripomogli sami Odredovi napadalci, ki se niso znali demarkirati, kot so to storili z velikim uspehom v drugem polčasu. Kvarner je v glavnem igral na Odredovi polovici igrišča.
Igra v drugem polčasu je nudila popolnoma drugo sliko. Odredovi Igralci, zlasti napadalna vrsta, so igrali kot prerojeni. Zlasti se je odlikoval prodorni Hočevar, ki ,ie kot je kazalo, imel za cilj edinole nasprotnikova vrata — gol. Streljal ne hitro in iz vsako pozicije, žogo je podal soigralcu le takrat, ko ni imel nikakršnih upov, da se »prebije«. Svoj drugi gol je dal iz izredno težkega položaja. Poleg njega se je izkazal za dobrega strelca Ivanovič, ki je rezultat izenačil, pa tudi pozneje je večkrat hitro, močno in dobro plasiral žoge in le dobremu vratarju se ima Kvarner zahvaliti, da ni ta igralec povišal rezultat. Četrti gol je dal za Odred Cabrič v 25. min. z močnim strelom, polvisoko v levi kot. Bracaduro se#je na žogo prepozno vrgel, ker je bil krit. Nekaj minut pozneje
Putnik prireja izlet ▼ Planico na mednarodne tekme v smučarskih skokih
Udeležite so mednarodnih skakalnih tekem 31. decembra v Planici na 80 m skakalnici z mednarodno udeležbo. Sodelovali bodo najboljši domači skakalci ter tekmovalci iz Italije in Avstrije. Obiščite ob tej priliki snežne poljane Kranjske gore, Planice in Podkorena, ki so prekrite z debelo snežno odejo. Udeležite se Putmkove-ga Izleta s posebnim vlakom z ort-hodom iz Ljubljane ob 6.10 ter prihodom v Ljubljano ob 19.20. Prijave sprejema poslovalnica »Putnika« v Ljubljani.
NASI IGRALCI POVABLJENI NA TENISKI TURNIR NA FINSKO
Teniška zveza Jugoslavije je dobila od teniške federacije Finske ponudbo za sodelovanje naših igralcev na mednarodnem turnirju na Finskem. Ce bo sklenjen dogovor, bodo na turnirju sodelovali Mitič. Branovlč. PaUda in Petrovič. Turnir bo v Helsinkih «n 20. do 28 januarja prihodnjega leta.
Vremenska napoved za soboto dne 23. decembra: Pretežno oblačno z neznatnim sneženjem Temperatura v Primorju ponoči do 0 stopinj C na Gorenjskem in v vzhodni Sloveniji ponoči —150 C, v ostalih predelih Slo-vmlUa —90 C. podani +8® 0-
je znižal’ rezultat na 4:2 Osolnjak. Izredno nevaren napadalec je bil v drugem polčasu tudi Belcer, ki pa je bil v prvem polčasu prav tako nesi-guren kot desno krilo Zivotič, s katerim sta sredi drugega polčasa zamenjala mesti. S svojo dinamično igro je občinstvo zlasti navdušil Hočevar. Ce bi na kratko razporedili nove igralce po današnji igri v vrstni red bi zgleda! le-ta po našem mnenju takole: Hočevar, Ivanovič, Belcer, Cabrič, Zivotič, Korunovlč, Nikolič se je v drugem polčasu, potem, ko je ubranil nekaj zelo nevarnih strelov rehabilitiral za nesigurno branjenje v prvem polčasu.	—et.
smučanje čim večjemu številu naše mladino.
Mnoga društva so z delitvijo smu čarskih čovljev, smuči in drugih potrebščin zelo nezadovoljna, ker ue morejo nuditi obojega niti četrtini svojih verificiranih članov. Navajamo primer, ki nam je dobro poznan. Smučarska sekcija SD Grafičar, ki šteje 60 članov, jo v dveh sezonah dobila vsega skupaj 5 parov čevljev in smuči. Potrebuje pa jih vsaj še za
12	mladincev, ki so pokazali, kadar so si čevlje ali smuči izposodili, da bi se s sistematičnim smučanjem razvili v dobro tekmovalce. Takih primerov je v mestih in na podoželju nešteto. Večkrat so je žo zgodilo, da so imeli ravno taki kraji, kjer je dovolj jesenovega lesa in imajo kolar-sko ali izdelavi smuči primerno delavnice, (že pred vojno so tamkaj izdelovali smuči, na pr. v Ribnici, Ložu), prednost prod društvi v mestih in industrijskih središčih. Da ne bi bili taki in slični očitki odveč, bi bilo umestno uresničiti predlog nekega vodje smučarske sekcije, ki pravi, da naj bi bilten SZS objavil koliko im katere potrebščine so prejela posamezna društva im sekcije. Po drugi strani pa bi bile zaželjeme tudi kritične opombe smučarjev samih o delitvi v svojih društvih, saj so pogosti primeri, .da si še tistih nekaj 'parov smučarskih čovljev prisvoje funkcionarji, ki niso člani smučarsko sekcije iin sicer po pregovoru »za onega preveč, za vse premalo«.
Vprašanje zase (ki ne zadeva samo smučarske zvezef) so tudi čevlji za mlajše pionirje (predšolske otroke), za katere se v prodajalnah Slovenija šport dobe male smuči z jermenjem, katerega pa nimajo kam pripeti, ker zanje ni primernega, tudi najbolj enostavnega smučarskega obuvala niti na nakazila niti v prosti prodaji, v športnih ali drugih trgovskih poslovalnicah. Prav na to na-še najmlajšo bomo morali mislit, če bomo hoteli imeti talentirane mladince in poznoje iz njih množice vsaj nujno potrebno število vrhunskih smučarjev.
Razen razvedrila 60 smučamo tudi zato, da si krepimo zdravje in s tem obenem delovne In obrambne sposobnosti. Mnogokrat pa ni tako.
O	tem bi lahko največ povedali naši tekmovalci, ki večkrat po napornih tekmovamjih niso imeli primernega prostora za počitek, sušenje premočenih oblačil, prostora za mazanje smuči ter v mnogih primerih tudi zndost-ne prehrane. Brez dvoma bo treba pri organizaciji raznih tečajev in prireditev varčevati, pri čemer pa ne smemo pretiravati, posebno pa ne v pogledu prehrane. Seveda so ne bo smelo ponoviti razsipanje, kot se je to zgodilo na primer na študentskih igrah in na mednarodnem planiškem tednu, kjer je bilo v nalašč. za to prireditev pripravljenih oblačilih več funkcionarjev kot pa tekmovalcev, o čemer je že bilo govora na zadnjem plenumu Fizkulturne zveze Slovenije.
V šestih dneh so zgradili silos
Ljutomer, 22. dec.
Pred dobrim mesecem so prišli v Ljutomor delavci strokovnjaki, ki postavljajo moderne silose po najnovejših izkušnjah. Skupina je iz ministrstva za kmetijstvo im ima vso potrebne priprave. Prvi silos je zgradila v KDZ Rnakrižje. Silose grade pet do šest dni in jo pri delu zaposleni^ le 20 delavcev. Moderno zgra jen silos, ki ga zgradijo stane 24.000 dim, ki jih zadruge odplačujejo ministrstvu za kmetijstvo. Sedaj grade silos v KDZ Noršinci, drugo loto pa jih bodo gradili še v ostalih zadrugah ljutomerskega okraja.	S.	M.
V DVEH MESECIH SO IMELI ŠTIRINAJST NASTOPOV
Maribor, 22. dec.
SKUD »Pošta« v Mariboru jo imelo v zadnjih dveh mesecih 14 javnih nastopov. Gostovalo je s pevskim zborom, dramsko skupimo, godbo na pihala im malimi harmonikarji v Mariboru in okolici. Vsa dola so dobro naštudirali ta uspeh je bil prav do-ber. Godba na pihala z, malimi Jinir-monik&rji je gostovala tudi v Celju. Koncert jo bil na dostojni višini, toda v dvorani je bilo le malo poslu-šnleev. Presenetilo nas jo, da jo v Celju, ki jo med največjimi mesti v Sloveniji tako malo zanimanja za kulturno življenje.	L.
Dogradili so zadružni dom
Vipava, 22. dec.
31. t. m. bodo v Vipavi otvorili zadružni dom. V novi dvorani bodo ob tej priložnosti nagrajeni in pohvaljeni najbolj požrtvovalni prostovoljni delavci. Tov. Jelo Ccrnio 100% invalid ni bil samo dober organizator, dela, temveč tudi najboljši delavec, zato ga bodo na dan otvoritve za-
družnega doma predlagali, da bo »prejel častni naslov udarnika. Tov. Frano Bavčar je daroval za zadružni dom matorial v vrednosti 150.000 din, dr. Jamškova pa jo podarila 50.000 din. Člani množičnih organizacij, uslužbenci raznih podjetij, vojaki JA in privatni obrtniki so požrtvovalno delali vos čas doklor ni bil zadružni dom zgrajen, na Silvestrovo pa bodo proslavljali svojo delovno zmago in bodo v zadružnem domu počakali Novo leto.	p.
SEMINARJA ZA KMETIJSKE STROKOVNJAKE
.	Litija,	22.	dec.
Državno posestvo na Ponovi čah pri Litiji je prod kratkim prišlo pod upravo Kmetijskega znanstvenega zavoda pri Ministrstvu za kmetijstvo. Zavod si prizadeva s seminarji, točaji in predavanji izpopolniti znanje kmetijskih strokovnjakov. V ta namen so priredili na Ponovičah dva seminarja za živinorejske strokovnjake.
Seminarja sta so vršila ločeno za živinorejce iz posameznih pasemskih
okolišev. V Sloveniji imamo več pasemskih okolišev ta sicer: na Dolenjskem in Zasavju vpeljujejo monta-fomsko t. i. sivorjavo dolenjsko pasmo, na Gorenjskem prav dobro uspeva pdnegavska pasma, v okolici Celja goje marijedvorsko pasmo, v mariborskem okolišu pomursko, za Prekmurje pa je najbolj priporočljiva simodoiska pasma. Na državnem posestvu Ponovičo redo mon-tafonsko pasmo. Povprečno dajo tu krava letno 3.400 litrov mleka, nekatere krave pa ga dajejo več kot 40 hektolitrov.
Namon oboh seminarjev je bil doseči z odbiranjem živino po naših okrajih in KDZ čimboljše produktivne uspehe. Zato bo troba posvetiti vso skrb odbiri živimo im vzgoji živinorejskega kadra. Dalje bo treba povečati pridelek krme ta izboljšati krmljenje govedi po starem kmečkem pregovoru: »Krava molze pri gobcu«.
KZZ namerava organizirati še več podobnih seminarjev. Predavatelji — kmetijski strokovnjaki so tečajnike poučili predvsom kako naj ocenjujejo živino, kako naj jo sprejemajo v ro-rodovnike in vodijo rodovniške knjige.
Oba ponoviška seminarja sta zelo dobro uspela.	J.	Z.
Več 8hrbi šolskim poslopjem
tt	.	Grosuplje, 22. dec. i ni kredita, materiala itd. Ministrstvo
V St. .Vidu pn Stični imajo staro, za prosveto je nakazalo 8000 kg ce-
lvrvnrl	u	Ail	c?	Irn	/Vi.	I	n	V.	t	n	_ l_ _ A — I   i	•	i	•	*	,	«	,
razpadajočo šolsko poslopje ,v katO' rem se stiska 230 osnovnošolskih učeinoev ta 100 dijakov nižje gimnazije. Zaradi takih razmer so domačini izvolili gradhoni odbor, ki naj bi skrbel, da bi so neko poslopjo prenovilo v šolo. Letos je bila za prenovitev toga poslopja določena precejšnja denarna vsoto, žal pa jo bilo gradbenemu odboru, članom KLO in upravi šole malo mar. Našli so vse mogoče izgovore kot na primer, da
Poshrbimo le za obnovo kozjanshih vosi
Celje, 22. dec.
Na Kozjanskem ln planinskem sektorju okraja Cel.ic-okollca je bilo v NOB večji del domačij požganih ln uničenih. Prebivalci teh krajev so že večkrat prosili pomoči za obnovo krajev, toda večina prošenj ni bila rešenih. Okrajni aktivisti so prišli na Kozjansko le za časa volitev ln odkupov. Na Kozjanskem pa ljudje še danes živo v zasilnih prostorih, barakah ln kleteh tor se upravičeno sprašujejo, zakaj se njihovo zaslugo tako skopo plačujejo, medtem ko v okollel Vojnika ln Žalca dan za dnem rastejo novo vilo ln domačije. Samo vojni pogorelcl bi potrebovali za obnovo najnujnejšega 400.000 kosov zidno ln strešne opeke, dobili pa so jih lo 177.000 kosov. Prav tako bi potrebovali najmanj 100 ton cementa, dobili pa so ga lo 4 tone.
Res so težavo za gradbeni material ker gradimo mnogo važnih objektov, no moremo pa razumeti, da je Trno-voljčanka Ostruhova, ki je uslužbena v Ljubljani, dobila nakazilo za gradbeni material kljub pritožbi KLO In OLO.
Nujno je, da se množične organizacijo v okraju bolj zanimajo za obnovo podeželja In da so njihovi ukrepi odločnejši. Posebno organizacija ZB bi morala resnejo pomagati obnovitvenim zadrugam In preprečiti nepravilnosti, ki so na terenu. Zadnji čas je, da popravimo vsaj to, kar je bilo doslej v kozjanskih In planinskih vaseh zanemarjenega.	I. B.
 *--------
Šoštanj. — V šoštanjskem okraju se jo delo Ljudske tehniko izboljšalo. Zdaj Imajo štiri avtomoto društva, tri klubo tehnike, aeroklub, tri radijske klube ln elcktrostrojnl klub. Letos je v klub Ljudsko tehnike pristopilo 484 novih članov.	—er.
PTUJ. - SKUD »Jože Lacko« jo
v	Ptuju organiziral začetni tečaj za nemški, angleški, francoski In ruski jezik. Najbolj sc zanima za tečaj mladina, ki ji je tudi v prvi vrsti namenjen. Okrog 60 se jih jo prijavilo za angleški In nemški jezik, manj za francoski, medtem ko za ruščino še ni nobene prijave. Prijave se vedno sprejemajo v pisarni SKUD.
monta za adaptacijska dola in tudi os*ali material je v glavnem preskrbljen. Kljub temu pa se do danoa še niso lotili dola.
Vprašujemo so, ali bi ne bil kredit boljo izrabljen, če bi adaptirali poslopje v Dolu, od koder imajo učenci 5 in več km daleč v St. Vidi Tako bi bilo 90 učencem omogočeno šolanje v Dobu, ker tu bi gotovo ne čakali, da bi jim krediti zapadli.
Tudi v Skoči jami pri Turjaku niso razmere glede graditve šole nič boljše. Pohvaliti pa moramo graditelje šole v Kopanju, ki so imeli večje težave kot prebivalci v St. Vidu in Skocijanu in so šolo že obnovili,
Ali je Izvršni odbor OLO Grosuplje dovolj skrbel za obnovitev šolskih poslopij v svojem okraj ul Morda je tudi on sokriv nedelavnosti v St. Vidu m Skocijanu.
DA BO NOVOLETNA JELKA CIM LEPŠA
Josipdol, 22. dec. Množične organizacije in društva v Josipdolu so že od začetka decembra pripravljajo na novoletno jelko. Mladina je kljub pomanjkanju orodja ln materiala izdelala že okrog 100 različnih lesenih ta kovinskih igračk, ki jih je okusno pobarvala. Posebno je treba pohvaliti mladince Jožeta Stra-žiščarja, Stanka Pečovnika in Jožeta Krouha, mod katerimi jo samo Stražišča! izdelal 30 igrač. Članice AFZ šivajo iz starih kosov blaga obleke za malčke. Telovadno društvo pripravlja s svojo dramsko skupimo za novoletno jelko nekaj veselih točk
I. J.
(obvestila)
KAKO JE Z RAZVRSTITVIJO ŠOFERJEV V STROKOV. NAZIVE
Razvrstitev delavcev v strokovne nazive je na splošno končana. Edino
?romotma stroka ima zaradi speci-ične prevedbe razno težavo. Po nalogu zveznega ministrstva za promet morajo biitd vtoi (poklicni šoferji prevedeni v nazive do konca letošnjega leta.
Nekaterim ustanovam, podjetjem itd., še vedno ni popolnoma jasno, kdo prevaja šoferje. Soferjo razvrščajo po strokovnih nazivih samo okrajne komisije za prevedbo (razen večjih avtoprevoznih podjetij, ki imajo svoje komisije). V Ljubljami pa deluje centralna komisija za prevedbo šoferjev pri MLO, poverjeništvu za lokalni promet (v kresiji).
Komisije za prevedbo šoferjev poročajo, da ne prejemajo od podjetij lin ustanov zahtov za prevedbo njihovih šoferjev. Dolžnost personalnih oddelkov jo, da takoj prediože potrebne podatkri komisijam za prevedbo šoferjev.
Sefi uprav za lokalni promet pri 10 OLO so dolžni, da pozovejo vse lastnike motornih vozil na svojom področju, da v predpisanem roku prediože potrebne podatke za prevedbo šoferjev okrajnim komisijam za prevedbo, v Ljubljani pa MLO-ju, poverjeništvu za lokalni promet.
Vso prevedbene komisije so dolžne, da po končani prevedbi pošljejo razčlenjena poročila o končani razvrstitvi prometne stroke ma mimistrstvo za lokalni promet LRS. Ljubljana, Cankarjeva cesta 18.
Prevedbene komisije morajo razvrščati šoferje samo po začasnem pravilniku, ki je natisnjen v »Lokalnem prometu«, št. 20/50, uradnem glasilu ministrstva za lokalni promet LRS.
OBVESTILO INVESTICIJSKE BANKE
V	zvezi z odredbo Ministrstva za finance FLRJ št. 630 z dne G. XII.
1950	o plačilu in likvidaciji računov za izvršema dela im izplačila v hromo proračuna za 1.	1950 (Uradni list
07-50) in Odredbo za štednjo predmetov široko potrošnje (Ur. liat št. 59-50) dajemo naslednja pojasnila dobaviteljem blaga:
1. Za fakture, ki jih investitorji šo niso plačali za pisarniško opremo in podobno, a je bila dobava ivzršena pred 1. XI. 1950, so dolžni, da obenem z nalogom za plačilo dostavijo Državni investicijski banki preko Narodne banke na vpogled tovorni list, a kolikor so dobave izvršene v Istem kraju dostavnico in druge dokumente, iz katerih je razvidno, da je bilo blago dobavljeno pred gornjim rokom.
2. Za investicijsko blago pod t. 1., ki je izdelano v lastni režiji, so dolžni dati izjavo, katera mora biti podpisana s strani direktorja podjetja in predsednika sindikalne podružnice, da je to blago izdelano in dano v uporabo pred 1. XI. 1950. To izjavo naj se napiše na sami interni fakturi.
3. Lokalna gradbena podjetja, ki imajo tekoči račun pri Komunalni banki so dolžna za dela, ki so jih prekinila na adaptacijah in rekonstrukcijah. priložiti obračunski situaciji za plačilo tudi izjavo, da so dela prekinjena 1. XI. 1950. Ta izjava mora rabiti podpisana s strani direktorja in predsednika sindikalne podružnice.
Banka ne bo izvršila nobenega izplačila, če bo manjkal kakšen navedenih dokumentov.
TEHNIŠKA VISOKA ŠOLA * razpisuje mesto honorarnega predavatelja na fakulteti za gradbeništvo ln geodezijo, im sicer za predmet »Gradivo« tedensko 4 uro predavanj v letnem semestru, oziroma po 2 uri v vsakem semestru. Pogoji: fakultetna izobrazba (gradbeni inženir) in tozadevna praksa. Rok prijave 14 dni od dneva objave.
Rektorat Tehniške visoke šole, Ljubljana, Knafljev« ulica 13.
Vse oglaševalce
ustanove, urade, podjetja in druge pozivamo, da čimprej, najpozneje pa do konca tega leta poravnajo vse račune za izvršene objave v našem listu. Obenem opozarjamo, da morajo biti vse objave plačane najkasneje v 15 dtneh po prejetju računa. V bodoče ne bomo več objavljali oglasov nerednih plačnikov.
UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE« LJUBLJANA, Kopitarjeva 2
POZIV
za prijave Imovlno na hranilnih knjižicah »Deutsche Iielchspost«, llan-ken komisiji, Berlin W 8. Tauben-strasse 26.
Terjatve naših državljanov, ki izvirajo iz naložb na hranilnih knjižicah Deutsche Reichspost. nastale mod vojno, bodisi pri Poštni hranilnici na Dunaju ali pri poštah na teritoriju bivšega Nemškega Rajha, so za sedaj priznane samo v Sovjetski okupacijski coni Nemčije.
Pod točko b) čl. 15 narodba Nemške gospodarske komisije o valutni roformi (Vzhodna cona) so blokirano naložbe inozemcev na hran. knjižicah, ki so nastale pred 9. majem 1945 preračunavajo na splošni osnovi t. j. v relaciji 10:1 in so knjižijo do nadaljnjo odločbe na blokiranem računu.
Na podlagi objavljenih navodil Nemško gospodarske komisije o izvedbi preračunavanja, mora upnik terjatev prijaviti Banken komisiji. Berita W 8. Taubenstrasse 20.. do 31. decembra 1950.
V dokaz upravičenosti do terjatve mora vsak predlagatelj prijave predložiti tudi hranilno knjižico, katera se po izvršenem žigosanju vrne lastniku. Ce pa prijavljemec ni Identičen z lastnikom hranilne knjižice, mora obrazložiti in navesti vzrok, zaradi katerega lastniku ni mogočo predložiti prijave.
Po ugotovitvi upravičenosti terjatve bo Banken-komisija v Berlinu dostavila predlagatelju prijavo, od mjo-ga izpisani formular št. 1 (Izjava) v duplikatu, na katerem bo označen saldo računa. Ta formulaT prodstav-lja predlog za upravičenost terjatve in ga mora prosilec, ko ga jo vzel na znanje, podpisati in vrniti. Kupon priznanice, priključen formularju št.
1	bo vrnjen kot dokaz o izvršeni
upravičeni terjatvi in ga je treba pazljivo shraniti.
Terjatve, ki niso prijavljene, ozi-romn za katere ne bodo predloženo prošnje do 31. dec. 1950, ali pa te no bodo dospele do tega roka v Berlin, ugasnejo.
Podpis prosilca terjatve mora biti overovljen na obrazcu št 1 od pristojnega sodišča.
V kolikor so lastniki hranilno knji- • žice dostavili svojočasno Ministrstvu * za finance FLRJ, Uradu za zaščito jugoslov. imovine v Inozemstvu. Beograd, Narodni banki FLRJ ali bivši Poštni hranilnici, bodo iste lastnikom vrnjeno, da jih bodo lahko pravočas no in v določenem roku dostavili Banken-komisiji v Berlinu.
Vlagatelji, ki pa so svojčas predlo žili samo prijave brez hranilnih knjižic Narodni banki FLRJ ali bivši Poštni hranilnici, naj izpolnijo prejeti poziv št. 2 v nemškem jeziku in ga odpremijo skupaj s hranilno knjižico na navedeni naslov.
Vse informacijo in tiskovine za pri javo dobite pri vseh sedežih Narodne banke FLRJ in pri vseh poštah
Ker je rok za prijavo kratek opo zarjamo imetnike nemških hranilnih knjižic, da k prijavi takoj pristopijo
Kuverte s prijavo se morajo opro-mitl z besedilom: »Prijava torjatve v Inozemstvu«.
LR Slovenijo, Ljubljana.
 DliViE VESTI-----------------------
_ Filatelistični klub »Triglav« v
Ljubljani obvešča, da se bo vršilo dno 4. januarja 1951 v gostilni Cin-kolo na Poljanski cesti ob 16. uri žrebanje srečk loterije in ob 19. uri IT. redmi občni zbor.
Zdravniško dežurno službo v Colju ima od soboto 23. t. m. opoldne do torka 26. decombra do 8. ure zjutraj dr. Sevšek Maksim, Ljubljanska c. 36.
PRESKRBA
DELITEV MESA
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da sl v soboto 23. t. m. lahko nabavijo sveže meso ali po želji drobovino, mesno izdelke na odrezke vseh živilskih in dodatnih nakaznic za mesec december t. 1.
Moso bodo delilo neprekinjeno od 6. do 18. ure vse prodajalne mesa.
DELITEV PARADIŽNIKOVE MEZGE
Obveščamo potrošnike mesta Ljubljane, da si lahko nabavijo paradižnikovo mezgo na odrezek nakaznic za kurivo, in sicer:
K—2, po 500 gr na odrezek K—II St. 8—1950
K—3 po 1000 gr na odrezek K—III št. 6—1950.
K—4 2000 gr na odrezek K—IV, št. 6—1950.
Paradižnikovo mezgo bodo delile vso prodajalne z raciomiranimi živili.
Poslovalnice, ki šo nimajo mezge na zalogi, naj jo takoj dvignejo, kjer jo je v zadostni količini na razpolago.
OPOZORILO
Ministrstvo za trgovino ln preskrbo
LRS v sporazumu s Centralo Narodne banko obvišča vso podružnice Narodno banke, [vso trgovsko mrežo in imetnike kmečkih bonov, da bodo trgovino odprte v nedeljo dne 24. t. m. im 31. t. m. dopoldne. Istočasno morajo poslovati tudi podružnice Narodne banke na vseh sedežih zaradi prežigosanja, kmečkih bonov.
Tz pisarne MTP in Narodna banka.
MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO LRS
obvešča vso maloprodajno trgovsko mrežo in poverjeništva za trgovino in _ preskrbo pri OLO in MLO. da so prično letni popis (inventura) blaga dno 2. I. 1951. Točen rok, v katerem mora biti popis izvršen v poedinih podjetjih in poslovalnicah, določi poverjeništvo za trgovino in preskrbo. Vse^ poslovalnico morajo zaključiti popis najkasnojo 3. I. 1951, tako da naslednji dan že redno obratujejo. V manjših poslovalnicah so mora popis izvršiti v enem dnevu.
V	nedeljo 24. t. m. in nedeljo 31. t. m. dopoldne morajo biti odprte vse poslovalnice.
Obrazci za letni popis blaga so na razpolago pri poslovalnicah DZS odnosno Mladinsko knjige.
Podrobnejša navodila za letni popis prejmete naknadno.
GOSI. RACE. PURIPE. PURANI.
PISf ANCI IN KOKOSI
prvovrstne izvozne kvalitete, po najnižjih cenah dobito v vseh delikatesnih poslovalnicah trg. podjetja »Prehrane.«
-fiSFIUI IŠČ1F-
DRAMA LJUBLJANA
Sobota, 23. ob 20.: Kreft: Coljski grofje. Zaklj. predstava za sind. MVS in TVS.
Nedolja, 24. ob 15.:	Kreft:	Celjski
grofje. Tzven in za podeželje.
OPERA
Sobota, 23. ob 20.; Mascagni: Cavai-lerla rusticana. Leoncavallo: Glumači. Zaklj. predstava za Litostroj.
Nedelja 24., ob 15.:	Lindpaintner:
Danina. Izvem.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 23. dec. ob 20.: Tavčar-Sost: »Cvetje v jeseni«.
Prihodnji teden bodo igrali za naše pionirčke za Novoletno jelko mladinsko igro VI. Nazorja: »Pepelka« in sicer v soboto 30., nedeljo 81. dec. in 1. jan. vselej ob 15. Predprodaja vstopnic pri Državni založbi, oddelek za muzikalije, Kongresni trg 18.
OKUD »KOS-HRIBERNIK« (Rokodelski dom)
Sobota, 23. dec. ob 20.: Golar: »Dve nevesti«, veseloigra. Prva repriza. Režija Edvard Gregorin, člam SNG. Predprodaja vstopnic v Zadrugi oblačilnih strok, Sv. Petra cesta 9. in pol ure pred predstavo v Rokodelskem domu.
-RADIO-
-KONCERTI-
Večcr slovensko narodne pesmi bo
danes ob 20.15 v veliki filharmonični dvorani. Narodne pesmi pojo: Fantje na vasi in operni tenorist Rudolf Framd. Vstopmice v Kmjigami muzi-kalij in pri večerni blagajni.
-KINO-
LJUBLJANA, KINO UNION: Amer. film: »Pestunja«. Kratki film: Slov. drama. — Predstavo ob 16.15, 18.15 in 20.15. MOSKVA: Angl. film »Noro srco«. Kratki film: Obzornik 43 — Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
SLOGA: Angl. film: »Srebrno ladjevje«. Hrv. pregled 7. Predstave ob 10.15, 18.15 in 20.15.
TRIGLAV: amer. film »Zmajevo seme« II. del, tednik. Predstavi ob 18. in 20.
SISKA: angl. film »Pot do plemstva« filmsko novosti 22. — Predsta-
vi	ob 18. in 20.
LITOSTROJ: Zaprto.
VEVČE: amer. film »Tarzan v New Yorku, kratki film Ustvarjalci petletke.
MARIBOR PARTIZAN:	amer. film
»Pestunja«, bosanski mesečnik 81. UDARNIK: angl. film »Božične pustolovščine«, bos. mes. 30. POBREŽJE: francoski film »Nesrečniki«, I. del, filmske novosti 11. CELJE, METROPOL: Ameriški film: »Zmajevo seme« II. del, bos. mesečnik 32.
DOM: Amer. film: »Zaradi njega«. Srbski mesečnik 29.
KRANJ STORŽIČ: itali. film »Ritt«-letto«, film. novosti 28. — SVOBODA: sovj. barvni film »Vlak pelje na vzhod«, srbski mesečnik 25. RADOVLJICA: nemški film »Katica«, obzornik 46.
.TESENTCE:	amer.	film	»Tarzan v
New Yorku«, kratki film Ustvarjalci petletke.
BLED: angl. film »Johnny Francoz«, črnogorski mesečnik 8.
DOMŽALE: amer. film »Večna Eva«, srbski mesečnik 28.
KAMNIK: angl. film »Daj nam danes«, filmske novosti 18.
NOVO MESTO: nngl. barvni film »Rdeči čeveljčki«, film. novosti 13. KOČEVJE: ital. film »Seviljski brivec«, črnogor. mes. 9.
ŠOŠTANJ: ital. film »Seviljski brivec« črnogor. mes. 9.
ROG. SLATINA: angl. film »Srebrno .
ladjovje«. hrv. pregled 7.
PTUJ: amer. film »Major in frklja«, ' obzornik 48.
SEŽANA: franc, film »Ob zori«, bos. mes. 27.
VRHNIKA:	ital.	film »Rigolotto«,
filmske novosti 20.
VESTI 11 MAPRBORA-
Dežurstvo lekarn v Mariboru: V so
boto 23. t. m. VI. mestna lekarna Glavni trg 20.
Poročila ob 5.15. 6. 12.80. 15. 19.30, 22 in 23.55.
5. Jutranji pozdrav — 5.25 Valčki S T 5,50 Jutranja telovadba
— ».10—7. Jutranji koncert — 12. Trideset minut operne glasbo — 12 40 Nabavna glasba in objave — 13. Lahek opoldanski koncert - 13.50 Kulturni pregled: Prešernov album — 14 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana pod
Iv9,m Mihe Gunzka, poje Zoran Kržišnik — 14.80 Fizkulturni pregled ~ 14.40 Klavirske skladbe Maurica Ravela — 15.10—15.30 Pojo naSi vokalni ansambli — 18. Zabavna trlasba -r 18.30 Oddaja za pionirje: Velika razprava — 18.50 Drobne orkestralne skladbe — 19.45 Zabavna glasba in objave — 20. Tedenski zunanje-poli-tični pregled — 20.15 Glasbena medigra — 20.20 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba) — 20.50 Veseli večer — 21.30 Za ples igra Veseli kvintet - 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Za ples im razvedrilo
— 24. Glasbena medigra — 0.15 Oddaja v italijanščini — 0.45 Zaključek oddaje.
-SOISTVO-
učence v gospodarstvu MLO v Ljubljani bo pričetek pouka i_ln„ l®tnik dne 3. januarja
1951	ob 8. uri. Zaradi reorganizacije ^	za	učence v gospodar-
stvu bodo učenci 6 mesecev po 3 dni v tednu v šoli, 3 dni v praksi. Vse informacije glede vpisovanja so na oglasni deski Nunska ulica št. 2. in Gasilska ulica Št. 17. — MLO — Poverjeništvo za šolstvo.
 OG1ASI---------------------------
RAZVELJAVLJAM industrijske nakaznice na ime Hanika Rogina, bolničarka, Ptuj, bolnica, ki so mi bile ukradene z listnico vred na progi Pragersko—Zidani most.
VAJENCE ZA SOBARSKO OBRT sprejme Sodarska zadruga Tacen pod Šmarno goro. Rok priglasitve do 31. decembra 1950.
DENARNICO z važnimi dokumenti na ime Pezdir -Štefka, Ljubljana. Poljanska cesta 13-1., in zlato krono za zobovje sem pozabila v nedeljo 1;. t. m. v mlekarni Janežič na Poljanski cesti. Najditelja prosim, da vrne dokumente in zlato na gornji naslov, denar naj obdrži za nagrado. RAZVELJAVLJAMO izgubljeno avto številko S-8967. — Železarna Store. ROČNI VOZIČEK (zapravljivček®, rumeno-rjavo-zeleno pobarvan, je bil 19. decembra popoldne pozabljen v Ljubljani. Najditelja prosim, da proti nagradi sporoči svoj naslov na; Dolinar Pavla, Tacen 98. Svarim pred nakupom.
CRNO AKTOVKO z indeksi sem pozabil 19. t. m. pri zadnji predstavi v kinu Union. Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda pri vratarju univerze ali na: Cukič Miodrag, Livada 31.
DENARNICO z večjo vsoto denarja, osebno izkaznico in točkami sem izgubil 20. t. m. ob 13.30 v tramvaju od »Figovca« do glavnega kolodvora v Ljubljani. Najditelja prosim, da vrne proti nagradi na naslov: Bernik Franc,- Mojstrana 50.
OSMRTNICA
Nenadoma nas je zapustila naža ljubljena mama, stara mama, sestra in teta IVANKA BUZGA roj. NOVAK Pogreb pokojnico bo v# soboto 23. t. m. ob pol 1(5. uri z Zal iz kapelo sv* Petra. Žalujoči:- mož Franc, hčerki Slavka in Danica, sin Rudi, zet tor, vnučka Viki in Milan, brat Jože, sestri Marija in Nežka tor ostalo sorodstvo. Ljubljana. Trebnje, 22. decombra 1950
Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Dušan Bole - Naslov uredništva: Kopitarjeva t> - Uprava: Kopitarjeva 2 - Telefon uredništva in upravo: 52-61 do 52-65 - Telefon naročniškega oddelka 30 30 - Telefon oglasnega oddelka 86-83 — Številka čekovnega računa G01-90321—0