ISSN 0350-5561
77
50
60
xa konec tedna
Jutri in v soboto bo delno jasno 2 zmerno oblačnostjo
53 let
številka 5
četrtek, 2. februarja 2006
^fí^uŮmiiíjimsm^ "jimsmS éíÍH^mik^a
ÙâMïïxili'ùui hi'hliimvjm , Lib JJj /■dJjj'Uii^Jn,
'—;---7—1—:
/ ^ if/ -irr—' ^_—^^^^	__
W.J";!. 'cKAI
nj t,
■U. 3.
Jjait tvitt ^
J^^edjL^ ! v-tyxt-	-^'^adhê
^	/V
4/U MiSt-^TU- Otffvt^tUCU ^hi/t^
Vabljeni na csrejnjo otčinsko praznično ppípedilev. Ici to v torek, T. februarja 2006, ob iy.30 uri v veliki dvorani Glasbene šole Prana Koruna Kožeijskeqa \4len|e.
J ».I •
* ^	^t. I


Zupan, uprava in svet Mesfne občine \4lenje
»Afm^ jtx&LVi
/}tfUt vÁ-^, z //
' tA « , tnCV f.fo v

300 SIT 1,30 EUR
I^IHfl
Je kultura tudi lepo mesto?
Bojana Špegel
Vprašanje, ki zahteva oiigovar. Je! Pa še kaka In Velenjčani smo lahko srečni. Sploh, će sw/ini po an kel i, ki jo je te dni objavil dnevnik Delo. Opravljali .so namreč anketo med prebivalci II .slovenskih mestnih občin in /»> odgovorih občanov je Velenje »zmagalo«. Morda .Sle med tistimi, ki.so vas spraševali o počutju, urejenosti mesta, zadovoljstvu oh življenju v njem. tudi vi. Vsem kritikom
podobe mesta je lahko zaprlo sapo. Naši sokmjani tako pohvalili urejenost in življenje v Velenju, da smo prav od vseh slovenskih mestnih občin prejeli napeč točk. skupaj SO, 9. Kur pomeni, da naše mesio od vseh večjih najbolj izpolnjuje pričakovanja svojih prebivalcev. Zanimivo, najvišje so anketirani Velenjčani ocenili splošno urejenost, kvaliteto šolstva in zdravstva ter odnos do varovanja okolja. Pohvalili .so organizacijo javnega prometa in parkiranju, razvitost športa ter gospodarstva. Spraševali .so tudi o kulturni ponudbi v kraju. To je vpmšanje, ki ho v teh dneh. ko bomo praznovali slovenski kulturni praznik, še kako aktualno. Velenj-čani .smo očitno ponosni na .svqia dva gradova in Muzej premogovništva. Toliko piše v rezultatih ankete. Meni pa se zdi, da smo le/K) sprejeli tudi novi) knjižnico, da bomo zelo veseli popolne obnove velenjskega doma kulture. Šele sedaj ko ta poteka, mnogi občutijo, kako težko je delali brez nje. Sploh ljubiteljskim kulturnikom. In teh je v Velenju veliko. Imamo vrhunske pevske zbore, glasbenike, plesalce, gledališčnike, jiilklorisie... Pa ne le to. Vse te dejavnosti mnogim Šalečanom krajšajo čas in jim življenje delajo bolj polno. Bolj kulturno. Prav zaradi kulture pa smo Slovenci verjetno .še vedno lahko ohranili svoj jezik in .svoje mesto v Evropi, kar bo očitno \vdno težje. Brez znanja angleščine in drugih tujih jezikov nikjer več ne gre. Marsikje se že učijo kitajsko, pa ne zato, ker bi bila lahka ali lepa. Ker lako zahtevala trg in kapital. Zalo sama osebno ne razumem, kako lahko kdo dandanašnji reče. da je treba kulturi vzeti denar, da naj preživi na trgu. In da naj ta denar raje nameni za zdravljenje rakastih bolnikov. Tako je namreč modrovat dr. Mišo Mrkaič. Tudi .sama .sem prepričana, da si bolniki z rakom za.služijo boljše pogoje za zdravljenje in več denarja za sodobna biološka zdravila. A jaz bi vzela drugje. Pri vojski. Pri milijardnih izdatkih za tanke, l&ala. bojne ladje in podobno zame povsem nepotrebno opremo slovenske vojske. Le kaj bomo. majhni kot .smo, .sploh lahko, če .se nas že kilo resno loti z orožlem? Bore malo. Kulturo pa rabimo. Tisto ljudsko, ki je blizu »navadnim« ljudem, in listo vrhunsko, ki ime na.še dežele velikokrat uspešno ponese v svet. In je mnogi ne razumejo. »Zunaj« znajo bolj cenili naša aliernalivna gledališča. naše glasbenike, plesalce, pa ludi druge kiilliirnike, kol mi .sami, doma. Taki pač smo. Dokler nam v tujini ne povedo, da je kdo res dober, mi tega ne sprejmemo ... Zato naj bo kulturni praznik res praznik. Ne le deta prost dan. To naj bo čas, ko bomo imeli še v«' priložnosti, da spoznamo, kaj [h>-čnejo naši kulturniki. In čas. ko seje dobro zavedati, kako lep jezik imamo in kako težko ga bomo ohranili, če ne ho knjig, pesmi, glasbe, filmov, predstav... S slovenskimi podpisi ali le še podnapisi?!
Ú
ï^H^
RADIO VELCNJC
	REMOPLAST
	SamKlantia uliet 3
	Radlje ob Itarl
	Proizvodnja
PVC oken	
in vrat.	
hL: 02 BU DUS, Far 02 U 71 7E0, mnw>pU>Ld	
PREDSTAVNIŠTVO VELENJE
Stari trg 35, 3320 Velenje tel.: 03/ 897 50 96
Od 1.2.2006 dalje je na Predstavništvu Velenje nov delovni čas: PON,TO,GE.PE od 7.00 ■ 16.00 ure in v SREDO od 7.00 • 17.00.


lokalne novice
Ministrovo priporočilo - študij tehniških ved
Veleiye. 30. januarja - Minister za visoko soisivo, znanost in teh-noingijo dr. Jure Zupan sc ;c s prcOsiavnikl minisirsiva za Odo. družino in socialne /adevc na svoji kampanji Sloveniji, v kateri želi povečali zanimanje dijakov za študij lefinisidli ved, uslavil tudi v Velenju.
Oh lej priložnosti je na srečanju s pribli/no 300 dijaki zaključnih letnikov sol Šolskega centra Velenje (v veliki dvorani velenjske glasbene so le J predstavil razpis za vpis v programe visokih šol v studijskem lelu 2006/2007 in aktualna vprašanja s tega področja, spregovoril pa je še o zaposlitvenih možnostih ter o povečanju vpisa na področju tehnike in naravoslovja.
V drugem delu srečanja so dijaki gi>stom zastavljali nekatera konkretna vprašanja. Tako so ministra vprašali, /akaj fakuliete zapirajo vpis po prvi želji, kar ni dobro za dijake, zanimale so jih spremembe po bolonjski deklaraciji, katere fakulteie so že vpeljale te novosti in ali bo glede na povečan vpis na področju tehnike in naravoslovja manj prostih mest v študiju družboslovnih smeri. Izrazili pa so tudi svoje nesoglasje s predviden in« spre-membami glede cenzusa štipendij za nadarjene dijake.
■	rp
Bodo Velenjčani za referendum?
\>lenj^ - Velenjski /upan Srečko Meh je na podlagi vložene po bude sprejel in objavil navodila za zbiranje podpisov za razpis referenduma, na katerem naj bi odločali, ali naj stopi v veljavo spremenjen PUP za Staro vas. Svetniki so odlok sprejel: 20. decembra lani. Ure za objekt zasebnega investitorja, ki želi na svoji zemlji zgraditi vcčstanovanjski objekt s poslovnimi prostori, čemur nasprotujejo nekateri sosedi.
Pobudo za razpis referenduma je skupina občanov vhížila 13. januarja letos. V ponedeljek so začeli zbirali na upravni enoti overjene podpise za razpis referenduma, zbirali jih bodo do L marca na MO Velenje, Več o tem prihodnjič.
■	bs
v
v Šoštanju bodo gradili
Šoštanj - V Š<išianju opažajo, da je zima listi čas, ko ljudje pripravljajo potrebne dokumente za gradtijo, zaio imajo v Šoštanju kar precej vlog za izdajo komunalnega prispevka. Tako so satno prejšnji leden prejeli 10 vlog. Na grobo ocenjena poprečna vred-nosl posameznega izračuna komunabiega prisf^evka je 500.000 t<v larjev. Komunalni prispevek pomeni plačilo obstoječe komunalne infrastrukture, na katero sc imajo graditelji možnost priključili.
■ mkp
Pod Pustim grodom
lako kol se v nekaterih dnigjh slovenskih občinah so se tudi v Šoštanju s 1, januarjem podražili vrtci. Za 10 odstotkov sc je podra;tíla ekonomska cena programov. Glede na strukturo plačil pa nove cenc starscv neposredno ne bi)do prehudo prizadele. Več kot 50 odstotkov staršev je razvr-i^enih v plačilni razred ena ali dva. kar pt>mcnj, da je zanje delež subvencije občine precejšen.
V	poprečju plačajo stHrsf od 12 do 14 tisoč tolarjev mesečno, /akon namreč nalaga občinam obvezno subveneijo v višini 20 odstotkov, potem pa se plačilo giblje v odvisnosti <xJ lega, v kateri razred se uvrščajo starši «svojimi dohodki. Med starši ou-ok v šoštanjskih vrtcih pa je le 5 lakih. ki sodijo v najvišji razred.
Čakojo rezultate javnega razpisa
V	Občini Šoštanj čakajo rezultate javnega razpisa za sofinanciranje na primarni zdravstveni ravni, kamor so priiavili naložbo za posodobitev elek-iro-sirojne opreme v desnem krilu zdravstvene pf)Siajc Sosianj, Prih<xinji mesec pričakujejo obisk predstavnikov ministrstva za zdravje, ki si bodo postajo ogledali in ocenili potrebnost naložbe,
Predlani so popolnoma obnovili sanitarije v prvem in drugem nadstropju, urejeno je telefonsko naročanje pacientov, tako da pred ranega nezadovoljstva občank in občanov nc zaznavajo več.
Gradbeno dovoljenje za plinovod Gaberke
v četrtek. 2i», janiiarja, so v Občini Šoštanj prejeli gradbeno dovoljenje za plúiovod (îaberke. /daj je Ireba zaključiti finančno konsUukcijo, potem pa bodo objavili razpis za izbiro najtigodnejšega izvajalca. Postopek ho vt> dilo Konuinalno poiljetje Velenje.	■ mkp
Ustavno sodišče še ni reklo zadnje besede
Po za zdaj se neuradnili izidih je na nedeljskem posvcl(^valncm referendumih dobilo podporo v<v lilcev trinajst od petnajst predlaganih novih občin. O tem, koliko novih občin bomo ob sedanjih 193 v Sloveniji se dobili, bo v dobrem mesecu dni odločil parlament.
pred časom so bili v krajevni skupnosti Rečica ob Saviiîji pr»^ pričani, da hoúo med okolji, v katerih se bodo krajani na posvetovalnem referendumu odliJčali o izločitvi i/ sedanje Občine Mo/jijc oziroma o samostojni občini A, se niso. Pobudo, ki jo je v :\iiho-vcm imenu podal občinski svet Mozirje, je namreč državni zbor zavrnil. Kot razlog je navedel, da na območju ni zdravstvenega doma in zato nc i/polnjuje »»zdravstvenega« pogoja. Skupaj s predlagatelji za se sest novih občin, ki so «izviseli« zaradi is lega ra/loga. so
se priložili na ustavno sodišče.
Je boj za nove občine sedaj končan?
Jože Kramer, predsednik odbora za ustanovitev nove ObCine Rečica ob Savirtii. nam je v ponedeljek povedal, da boj /b nove (Občine ludi po nedeljskem posvetovalnem referendumu šc ni končan. Ustavno sodišče je sicer zavrnilo pobudo o dopolnitvi ozinîtna veljavnosti odloka o referendumu, ni pa se še i/rekJiJ glede p<^slopka za ocem> ustavmisti in zakonitosti sklepa državiícga zbora o ugotovitvi. da posamezna območja nc izpolnjujejo pogojev za ustanovitev občine. V preteklosti je namreč državni zbor že podpri ustanovitev občin, ki nimajo svojega zdravstvenega doma.
Po besedah Ivana Suhoverinlka. mozirskega župana, je občinski svet prvič vlo/jl pobudo za samcv
stojno občitio Rečica ob Savinji /Mo, ker je ta to storil že pri prvem poskusu. Prevladalo je mnenje, da bi tako nadaljevali tudi v tem mati-dam. Nenazadnje ni karalo, da bi lahko to povzročilo večje težave. «Sani sem na strani ljudi in menim, da imajo ti do tega vscj pravico. Niti slučajno ne bi česa takega zaviral. Po zavrnitvi predloga smo se pritožili na Ustavno sndi-sče v paketu, lorej vseh sedem občin, ki niso izpolnjevale v.drav-stvenega« r^)goja. Znova smo do živeli 'ne', kar je Itigično. Ustavno sodisče drugače ni moglo razsiv diti. saj je odločalo na osnovi zakona. ki ga je sprejel parlament. Zadnjo besedo o novih občinah bodo imeli poslanci.»
Kot je ^e povedal Ivan Suho-veršnik, v KS Rečica ob Savinji sedaj med drugim razmišljajo, da bi lakoj začeli urejati prostore, ki so jih že pred tem predvideli za
MO Velenje med Í7, ki $e financirajo same
Slovenija pred leioSnjimi lokalnimi volitvami stopa v že četrto teritorialno preoblikovanje. Začetek deljenja občin na manjše sega v leto 1994, ko je bilo v Slovejtiji le 62 občin, Danesjih inîamo torej 195. od tega pa se jih je - po podatkih službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko - spo sobnih samofinancirati le 17. Med njimi je tudi Mestna občina Velenje.
ureditev zdravstvenega doma. »Ne verjamem, da bo država omilila pogoje za t oblikovanje samostojne občine, prej zaostrila. Sem pa prepričan, da bi bilo za celo /gornjo Savinjsko dolino veliko bolje, če bi obstajala le ena oziroma največ tri občine. Tako bi lažje načrtovali razvoj območja od Solčave do Mt>zirja. hili bi močnejši in s tem uspešnejši v prizadevanjih za prid<îbitev sredstev in podi)bno.«
mtp
Iz občine Šmartno ob Poki
Denar društvom nic ve< po občutku
v občini deluje 21 društev, klubov in neprofitnih organi/íícij. Za njihovo delovanje je t)bčina lani namenila več kol 15 milijonov tolarjev,
v predlogu letošnjega proračtma je zanje predvidenih približno 5 milijonov SIT manj kot preteklo leto. Občutno manj naj bi dobilo nogometno društvo, ki od lanske pomladi deluje kol sekcija v okviru Športnica društva Šmartno ob PHki.
Po mnenju nekaterih so denar za dejavnost dobivali do sedaj bolj po občutku, poslej pa naj ne bi bilo več tako. Na zadnji seji občinskega sveta - konec lanskega decembra -
so namreč svetniki obravtîavali osnutek pravilnika o sofinanciranju programov društev in organizacij na področju neproHinili dejavnosti. Merila, na osnovi katerih bodo vrednotili dejavnost, naj bi bila takšna, da bodo tisli. ki bodo več delali, tudi dobili več.
Razvojni projekti regionalnega programa 2007-2013
Občinska uprava zbira projekte in invesiicijsk<i dokumentacijo za regionalni razvojni program 2i)07-2013. V skladu z regionalnimi prednostnimi projekti bo zanj predlagala naslednje projekte: áricev pťv slovne cone Šmartno ob Pa ki. re-
konstrukcijo (Objekta v okviru Mladinskega centra /a namen kulturnih. izobraževalnili in kongresnih dejavnosti 1er ureditev katnpa. pri-kljtičitev vodovíxinega omrežja na centralni vodovodni sistem Šaleške doline, arheološke ra?:iskave na naj-dbišču Tomašk ter ureditev obrtntv poslovne cone v Ctorenju (sanacija kanmoloma lufa).
Dve javni razgrnitvi
Na sedežu občinske uprave ta hip zbirajo pripombe in predloge občanov v zvezi z dvema javno razgrnjenima dokumentoma: osnutkom uskladitev (Xlloka o prostonko urc' dilveniii pogojih za ureditvena območja naselij ter odprtega prostora občijic z veljavnim prostorskim planom 12 leta 2002. javno pa je razgrnjen šc predlog državnega lokacij-
skega načrta za prenosni pliiiovod R25D od oclccpa na magistralnem plinovo(hi M2 pri Sentrupertu do Teša. Predloge za osnutek zbirajo do 8. februarja, v zvezj s plinovtK dom pa do konca februarja.
Vodovod (enter
Pogoj za kakovostno in ncmoicno oskrbo z vodo v novih objektih v središču občine (trgovski center in dva staxîovanjska bloka) je ureditev vodovoda od žele/Jiice do območja lokacijskega načrta Šmartno ob Paki ceruer Prejšuji mesec so v občini izbrali izdelovalca projekta za omenjeni vodovod, ki bo v teh dneh pristopil k pripravi projektne dcjku-mentacije. Naložbo bodo izvajali v skladu s predvidenimi deli pri ureditvi centra.
■řp
500 se jih v soIo vozi	j
v Soi lani sc dnevno, s pogodbenimi šolskimi aviobnsi, vozi dobrih rt 6	«
odstotkov učencev (5(i4) Osiiovne šole Šoštanj. V niarcu načrtujejo po-	|
novni razpis, saj jim šolski zakon nalaga, da brezplačno pripelj^o v šolo	•
vse liste učence, ki so od šole odtlaljeni več kot 4 kilometre, oziroma tiste,	|
ki hodijo v solo in iz nje po tako inienovaruh nevarnih šolskih poteh,	•
Nov razpis bo vcrjemo pomenil tudi maleiikostno povkjčanje cen. Sicer	|
naj bi letos, koi načrtujejo, za šc^lske prevoze otrok iz proračuna name-	•
uiti 72.5 milijona tolarjev.	j
•
Podražitev staršev ne bo prehudo prizadela	|
Slovenija bo spet »dobila mlade«
Ljudje so rekli svoje - kaj poreče še »boter« - Na našern koncu po predvidevanjih: eni za, drugi proti -Drobljenje naše statistične regije - Še enkrat: tretja os skozi nerazvito Kozjansko - Ministri na obisku
Ti/kof ljudje v krajih, kjer sepočuUjo utesnjene v.sedanjih obdusklh okyi-riIi.,\o v uničijo rekfl svoje- Zdaj je njiiima usodu odiiwa s^ od ?iji/io\ih p/vdslavrtiko]^ v drtawew z boni. Vi v boni« ob rojstvu ncf\ih občin uaj bi spo siova/i wljo liuds/\'a. videli bDino. iV bo res iako. Se posebno so xmje uprte oa z I'dine^a območja nuše sailstiàw rt^iie. kjer njfhova odločUev ne bo lahka, V Rimskih Jopllcali so iHll krajmd z veliko veî^no za samosu/jnos:, v /Jdanan Mom. ki ga je drta\'a híoÍoíHwí. da se imru tudi izrekali o usla-noiitvi le iia'e občine, ker bi bil sicer odrvzan od ffsaiiàie občine Laiko. so bili pray fako velih večini proii Ce bo tuko DZ spošKrMl wljo ijtidi v Rluh skih Toplicah, jim ho ^priznal« obćbio. a ce ho upoHe^al s^vj sklep b/ \^ljo Zidanega i\íosia. da bodo šl! na sroje le. če bodo za lo iiidi r Zidanem Mosiu. poiK'm na našem obrnočjn ne bomo dobili nobene, tur^ občine !n ko eni delijo Slomiijo na nove občine, bi nekateri kar itza domačo raboff delili ludl naio savinjsko slaiistično redijo. To. da ta konec od Rinke do Soilc ne sodJ (več) skupaj, nekateri opozarjajo te dolgo časa. a kaj ko drzaw se ni rekla ssf^ega o re^onallzadji in tako se tudi uradno ni uresničena napo^-ed o rojsty'u .Suše. A na zadnji seji s^vla savinjske regije sWio slišali kar nekaj razprav o iem. naj se pač posamezna območja, ki se nc »vidijo« v tej regiji oziroma v Regijski razvojni agenciji, odločijo za po! na iTo/f. /// ustanovijo ssvje tovrstne agencije. Nekateri so v tovrst' nih razpravah na seji. ki Je gostcn'ala prav Vele/iju. zaduhah tudi prec<ý wnja po politiki. Tudi zaradi takih razprav nekateri menijo, da bi bilo prav. da pri nas res čUn prej uresničimo projekt regionalizacije, Nekateri tudi pra\iJo. da se je politika vključila v razpravo o umestitvi Jui' nega dela tretje razvojne osi preko Kozjan.'ikega. Tudi v tej naši rubriki smo že pl^li o ideji tupaiwv Obsotelja in Kozjan.skega, da bi Južni del
tretje prnnetne razvojne o^ ne potekal od Celja do Dolenjske, ampak od Drutnelj. Tako bi ta cesta tudi povezala več kot SO tisoč preblvalctn' krajev tega manj raz\'ltega območja z ostalimi deli Slovenije. To Je sc^'eda potrebno. \endar je vprašanje, če bo trasa te tretje razvojne osi res zavila na to pol in od njenega severnega priključka na avtocesto Maribor^!Jub-IJana po tej avtocesil potekala na ses'enndiod do Dranielj In nato krenila preko Kozjanskega na Dolenjsko. Ampak v,sť skupaj je stvar presoje. Nekateri pa pra\'fjo, da tudi politike. Zduj. ko Je to idejo pod Si'oje okrilje vzel tudi poslanec SDS Rudolf Petan, nekateri menijo, da ima \'eč motnosti za uresniatev. posebno, ker so se zdaj za tako traso začeli zanimati tudi na konjiškem koncu.
Obmejne občine na nušem koncu pu Je doletel vladni sklep, da morajo od-prti\'iti odloke, o občin.sklh ekoloških taksah, ki so jih pobirale oh mejnih prehoddi Niso pa bUe občine le na našem koncu ti'iSe. ki so po mnenju državne oblaSi ravnale nepravilno, ko .w? pobirale lak^u) tak.*io. namenple pu so jo za večji red in člsiočo in na.^ploh za urvditev mejnih prehodov. Tako v Rogatcu kot v Bistrici ob Sothpnn^ip. da so luke rniloke razitilpvile te pred mesecemu. takfý ko so dobile opozorilo, da niso ravnale prav. Tako je zadnji vladni sklep zanje brezpredtneten in se čudijo, kje je S!\\ir zastala-Po tetn. ko so v petek v Žalcu gostili ministra za obrambo Karla lirja\^a in ministra za k/lsrvo in šport Milana Zwra.je v ponedeljek velenjske In celjske dijake obiskal minister za visoko šolstvo Jure Zupan, Med mladimi je predvsem delal i^reklanio» za tehnične poklice, j«/ naj bi tuko tudi lažje prišli do z{tpo.sh'ive. Bomo videli, če bo zaradi tega jeseni vpis nu družbo.'ilovne fakultete kaj manjši.
FT^^đ^^ NAi ČAS izAli! Cttqiiini«MQ2rišlii ta
l2hi|i ob ňtrtklh. C4râ EHïsaffîeznegai iivođais 300 SIT odstofini DDV. 23.50 S4T »na czvođa C^r&z DDV 276,50 Siïf ?ti ptafilu l»ifie naroćruns 20H.	ćetrl^ne }\% in mesečne 7K popust
UriéiâM: BofH ZakoS^k (dVakto;). Slana Mo'A (odgovorni uieđnfK), Milana Krsti^Ptamnc (pciročnica uiednika). Janez PIssnA. Tal^ana PĐdgoiieh, Bofaj^ špegel (novinaiji). Miia ZakoS^ (ui^drua rad^), Ari^	Oahnićna
uradnica]. Tomaž Geiiak (otillkovalec) Proiaganb: M<na Jug (vMja ptc^pagande}, Saâo Konećnik. Juta Berilih (propagandista):
%tití undnava in uprm: 3330 l^ti^. KUrlćivi 2a. 9. p. 2G2. t^tfon m 898
17 50. blitu 103)^4643.
TRR- Nova LB, velanja: 0240201338S4
E-aiit pressSnascassi
Obihovanla ia 0nl. priprm r^S ias d«.o
Tfak:r6icaraSETd4.Mi)dah:12400l^«K)v NinarRatiih fologrill in rtdcopter m vriêaiaof
Po jakcnu 0 ODV le ćas' uvrščen med parvoda inlcmaiMiosa zna6a^ za
kaiar» sa piačuie đ»eK po ZS^ slocnj. UtnoizMa 52 itavMk.
v SREDISOJ
Mladi si želijo več pogovora o tabujih
Tudi letošnji medobčinski otroški parlament je odprl številne teme, o katerih se želijo mladi pogovarjati bolj glasno - Več o spolnosti, zlorabah, zasvojenosti
Bojana Špeget
Velenje • Na vseli osnovnih šolah v Salcski dolini sr> se uccnd višjih ra/rednv v p"elek]ili tednih dneh pripravljali na lelošnji oimški parla-menl. Prejšnjo sredo pa so sc prcdsiavniki osnovnih Sol \/. vseh irch občin šaleške doline, pridružili sa se jim nidi učenci iz /gornje Savinsjke doline, /harli v sejni dvorani velenjske mestne hiše. Tt)kral so bili oni lisli, ki so imeli glavno besedo, (n to Ae 16. po vrsti.
Medobčinski otroški parlamenl je tudi lelos pripravila Medobčinska zveza pnjalcijev mladine Velenje s pomočjo vseh sodelujočih §oI. Mlade so na začetku, še pred razdelitvijo v pet skupin, v katerih so to krat razpravljali o različnih tabujih in prepovedanih temali, pozdravili I ud i župani občin, od koder so prišli. Po/dravno besedo je dobil gostitelj Srečko Meh, ki jim je zaželel dobre razprave, odkritih idej in veliko dobre /^bavc. lake, ki bo varna. Povedal jim je, da veijame v ř.njc, da so odlični v svojih razmišljatiiih in željah. In da jim bodo 1<1 kalne skup-nosli po svojih močeh pomagale, da si bodo otroSivo v svojem mestu zapolnili kol lepi) ...
Jelena Kovacevic. priljubljena televizijska in radijska voditeljici, je tokrat sprejela izziv vodenja otroškega parlamenia. Koje povzela lanske sklepe, govorili o Hvropski uniji in vlogi mladih v njej, se je začelo enourno delo po skupinah. Osnovnošolci so sklepe oblikovali s ptv močjo dijakw. nekdanjih parlamcutarcev. In bili pri lem zelo uspešni. Tako po njihovem mnenju kot po mnenju listih, ki so jim na koncu prisluhnili. Govorili so o odvisnostih, zasebnosti in drugačnosti, pa nasilju in inedijili, zlorabah in spolnosti- Prav o sledtiji si želijo izvedeli več že v osnovnošolskih Iciih. Kar nekaj ostrih mnenj pa so imeti tudi na drugih področjih. Mi smo jih strnili v kratko anketo med mladimi parlameniarci.
Helena Plazi, OŠ Livada: »Na parlament smo se priptavljali že na šoli, kjer smo se najprej sploh seznanili s tabuji Veliko smo se pogovarjali o tem. izjažah svoja mnenja. Več in bolj glasno bi morali govorili o spolnosti mladih, pa tudi zlorabah, tako spolnih kol verbalnih. Tabu tema je tudi smrt. pa se mi zdi, da tie bi smela bili /elimo si, da bi več govorili tudi o zasvojenosti. O teh vsebinah namreč v šoli govorimo zelo malo. Po mojem premalo.«
Ksenya Zbic^jnik. OŠ Šoštanj: »i\jdi mi smo že na šoli veliki govorili o tabujih in prepovedanih stvareh. Ugotavljali smo. da si d takih

stvareh želimo več pogtj-vorov. Izpostavili smo spolnost, nasilje v družinah, ki se dogaja, pa tudi alkoholizem. Ne le med odraslimi, tudi med nila-dimi. Vsi nam pravijo, naj v težavah obiščemo svetovalne delavke. Meni se zdi. da se lažje prigovarjamo z vrstniki, saj se nam naše težave velikokrat zdijo zelo velike in čutimo zadrego, da bi se
o njih pogovarjali z odraslimi- Čeprav imajo ti več izkušenj in tudi lažje poînagajo- Dobro bi bilo, če bi sc o teh temah več pi)gijvatjali vse leto.«
Nermin Grošič. OŠ MPT Velenje; »Mislim. da snu) ljudje zelo razJični. ne potrebujemo pa i/.ločanj in poudarjanja drugačnosti. Ne v dnižini in ne v šoli. To so labuji, o katerih ne govorimo dovolj. Sam se držim načela, da smo vsi enaki, veliko pa jih ne misli lako. Tni se imajo za večvredne, čeprav nimajo osnove za to. Po tragediji v lipi se veliko pogovarjamo tudi o varni zabavi. Govorili smo tudi o možni ponovni uvedbi policijske ure. Nam se zdi. da bi. če bi jo uvedli, morali narediti razliko med mladimi do 16. leta starosti in tistimi med 17. in I^. letom. Kni se pač družijo s siarejšimi, starši jim dovolijo izhode. Po mojetii pa so prav starši tisti, ki bi morali povedali, do kdaj smo lahko zunaj- Je pa tako, da enim starši dovolijo več, drugim manj.«
Ži\'a PetkoTšek. OŠ Gorica: ^Sem v skupini, v kateri govorimo o zlorabah in spolnosti. DebaiH je zanimiva. V Sloveniji je po mojem veliko preveč zlorab otmk in mladostnikov. Tudi zato. ker so kazni za storilce bistveno premite. Vemo. da se zlorabe
večinoma d(ugajajo med ljudmi, ki se poznajo, ali v družini. Kar sc /ii-bave tiče, sama zagovaijam zabavo brez alkohola. Moji prijatelji pa včasih že kaj spijejo. Družba te lahko zavedo, meje pa bi morali postavljali najprej starši, potem pa šele šola in država. Vzgoja je pomembna, vendar prefiod iz otroških v mladostna leta ni lahek.«
Malej Raníšak. OŠ MPT \eleT\je: «V naši skupim govorimo o odvisnostih, leh Je več. Poznamo odvisnost od kajenja, drog, alkohola, Mladi pa pt)znamo tudi bolj prikrile odvisnosti, kot jc odvisnost od televizije, računalnika- Žal mladi vse več časa preživljamo doma ob računalnikih in pred televizijo- Pa tudi druge oblike odvisnosti že zaznavamo v naših letih. Mladi sc žal ne znajo več zabavati na zdrav način. Mislijo, daje z,abava. če se napijejo do kome ah pa pokadijo cigareto. Sam mislim, da 10 zabavo ni potrebno. Zabavam se lahko tudi brc/ tega, dovolj mije recimo dobra glasba. Dejstvo pa je, da se mladi radi družimo. V Velenju pogrešamo kakšno diskoteko ali klub. kjer bi se lahko varno zabavali. Poleti pa pogrešamo bazen-«
Sklepe velenjskega parlamenta bodo izbrani prcdsiavniki mladih iz Šaleške in /g<imje Savinjske doline predstavili na zasedanju nacionalnega otroškega parlamenia. ki bo marca v ÎJubliani.
Novost v letošnjem razpisu za vpis - tehnik mehatronik
Na Šolskem centru Velenje so za novo šolsko leto razpisali 1036 mest v različnih oblikah rednega srednješolskega izobraževanja - Za novince na voljo 776 prostih mest v 25 programih -Informativni dan bo 10. in 11. februarja -Razpis za vpis tudi za višje strokovne šole
Tatjana Podgoršek
Ministrstvo za šolstvo in špori je v teh dneh objavilo razpis za vpis /a šolsko ieto 2ai)6/20()7-
Solski cenier Velenje je razpisal I03f> prostih mest v različnih oblikah redit egH srednješiilskega izobraževanja. od lega 776 mest v 25 različnih programih za učcncc. ki zaključujejo osnovno šolo in se bodo vpisali naslednje šolsko leto v prvi letnik srednješolskega izobraževanja. Novost v leioštijem razpisu šolskega centra je program srednjega tehniškega
izobraževalija lehnik mehatfonik. Zanj so razpisali .^0 prosiib mest. Gre za zanimivo, sodobno zasnovan program, ki združuje znanja iz strojnega, informacijskega in elekiroiehniškega področja, potrebna pri projektiranju, vzdrževanju in upravljanju sodobnih strojev ter naprav. Izvajalo ga bo le nekaj izbranih šol v Sloveniji.
v razpisu je šolski ccjiicr predvidel tudi možnost vpisa v šest nadaljevalnih programov poklicno-lehniškega i/obražcvauja. Tu je na voljo 196 prostih mest, in sicer v programih elektrotehnik energetik in eleklronik. strojni, rudarski in ekonomski tehnik (komercialno področje) ter gosiiasko-tu-ristični lehnik. R programi so namenjeni dijakom, ki so žezakliu-čiU srednje poklicno izobraževanje in nameravajo pridobljeno znanje nadgradili. Ob omenje-nem pa velja opozoriti še na razpisanih 30 prostih mest v maturi-teinem tečaju in .U v poklicnem icčaju računalniški tehnik.
Možnosti izobraževanja po posameznih šolah centra
Na Poklicni in tehniški elektro in računalniški šoli bode lahko bodoči dijaki izbirali med programi pomočnik elektrikář, elek-Irikar elcktrouik in energetik.
elektrotehnik eleklronik in ener-geiik, elekinnehnik telekomunikacije in tehnik mehatronike; na Poklicni in tehniški strojni soli iz-obražujejo za program obdelovalec kovin, avloserviser, mchatnv uik operater, oblikovalec kovin, strojni mehanik, orodjar, instalater strojnih hisialacij. strojni tehnik; na Poklicni In tehniški rudarski šoli lahko izbirajo med programoma rudar in rudarski lehnik: na Poklicni in tehniški šoli za sto-rihene d<ya\'nosti pa lahko prido bijo potrebna znanja v programih pomoćnica gospodinje oskrbnice, oskrbnica, trgovec, turistični in ekonomski tehnik; na Splošni in strokovni gimnaziji se bodo laliko učenci vpisali v program gimnazija, športni oddelek gimnazijskega programa 1er v program umetniške gimnazije • glasbena in likovna smer.
Informativni dan
Informativni dan. na katerem bodo bodočim dijakom in njihovim staršem vse šole predstavile svoje programe in na katerih bodo izvedeli še kakšno p odro b-n<3St iz dela 1er življenja na njih. bo po ceh Sloveniji v petek. 10. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 11. februaija, ob 9. uri - po posebnem razporedu, ki je prav lako objavljen v razpisu. Kakth vosi ne informacije bodo učencem in njihovim staršem v veliko
pomoč pri lažji odločitvi, kam po osnovni šoli.
Pomembnejši datumi
Prijave za vpis bodo bodoči dijaki morali oddali do 24. marca
lelos. Do 14. aprila jih bodo lahko prenašali iz ene na drugo šolo, ne glede na to, koliko prijav je šola že prejela- Deset dni kasneje (24. aprila)bo minislrslvo za šolstvo in spori objavilo slanje
prijav po posameznih programih, maja pa bodo kandidati izvedeli. v kal ere m programu je preveč prijav in bo vpis omejen.
Predstavitev poklica tehnik mehatronike
Izraz mchaironika je izpeljan iz besed mehanika in elektronika ter predstavlja področje, ki je sprva združevalo le mehanske in elektronske sisteme, čemur bi danes lahko rekli eleklromelianika, Z raz-vtîjem lehnikeje slstemcjm naraščala računalniška podpora, računalnik pa je postajal vse pomcTnb-nejši sestavni del mehatronike. Mehalronika je danes definirana kol zliije mehanike, elektronike in inlbrmatike oz. računalništva; vsa ta področja pa morajo biti ustrezno povezana, da z.ago-iHvljajo delovanje sodobnih naprav, strojev in procesov. Dejstvo je. da kmalu nobena sodobna proizvodnja ne bo več miv gla delovali brez strojev in naprav, ki dc-Ijjejo s pomočjo elektronskih krmilnih sistemov in aviomatiziranih linij, Za projektiranje. vzdrževanje in upravljanje leteli je potrebno široko tehniško znanje, ki ga udeležencem izobraževanja nudijo programi s pi>dmčja mehaimnike.
Lansko lelo smo v Sloveniji pričeli izobraževanje mehatronike na poklicni in višješolski ravni, z novhn šolskim letom pa pričenjamo srednješolsko strokovno i/.ob raže va nje mehaironike- Letošnja možnost prvega vpisa v program teluiik mehatronike lako tudi v Šolskem centru Velenje zjíp<ílnjuje man.ikajoči del v iz-
obraževalni verlikali na področju mehatronike. v 3-lelni program Mehatronik t) pera ter se dijaki vpišejo v Poklicni in tehniški strojni šoli, v 4-leini program Tehnik mehatrcmike pa v Poklicni in tehniški elcklro in računalniški šoli.
Praktični p(mk se izvaja v šoli in (v (etniku) tudi zunaj nje. Dijak zaključi izcibraževanje s poklicno maturo, s katero dokaže usposobljenost /a samostojno opravljanje dela.
■ Mag, Tone Gams, ravnatelj PoMicne in tehniške etektro in raČunainiŠke Šole
Na ŠC Velenje bodo dijaki pri pouku mehatronike uporabljali sodobno učno opremo.

DOHODNINA 2005
3. 2000 - Dohodek iz dejavnosti
Po sprentenjenj davčni zakonodaji /astíbniki /a ielo 2005 iic vlagajo vcc napovedi za odmero davka od doliodktw i/ dejavriosli. kol so jo vlai^ali do konca Tchru-arja v prcieklih Iclih.
Zasebniki, ki so lani vodili po slovne knjige (niso ugotavljali davčne osnove t. upošievanjem normiranih odhodkov), bodo morali do 31. marca vložiti davčui obračun akontacije dtv hodnine od dohodka, doseženega z ispravljanjem dejaviit>sli v letu 2005. Davčni organ lake ne bo izdal odločbe o odmeri davka od dolKjdka u, dejavnosti, ampak se dobiček ugotovi na podlagi davč-nci^a obračuna in zavezanec la podatek vpiie v napoved /a odmero dohodnine.
2100 > Dobiiek, ugotovljen no podlagi davčnega obro<uno
V primeru, da se ugolavlja davčna osnova od di^liodka. dc^se-ženega z opravljanjem dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhiîdkov inje dobiček ugotovljen na podlagi davčnega obračuna, sev polje »Dohodek« vp i i5e znesek iz obrazca davčnega obračuna akontacije doliodnine od dohodka, dose/.cnega i. opravljanjem dejavnosti, vpisanega pod zaporedno številko 16. v polje »Akontacija v RS« pa znesek i/ prej navedenega obrazca, vpisan pod zaporedno Številko 17. 2200 - Dohodek, ugotovljen z upoštevanjem normiranih odhodkov
Pod oznake 2210, 2220, 2230 se vpise podatke v primeru, da se ugotavlja davčna osnova z upošte-
vanjem normiranih odhodktw.
Pod oznake 2220 oziroma 2230 se vpiše podatke za dohodke, ugolovljene i upoštevanjem normiranih odhodkov in posebnih olalšav za samozaposlene v kulturi in samostojne novinaije,
V polje »Prispevki za socialno varnost« se vpi^e podatek o prispevkih za obvezjio pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno varstvo, za zaposU>-vanjc in za slarsevsko varstvo, ki jih je zavezanec plačal v skladu s ptísebnimi predpisi in veljajo kol odhodek.
2300 • Dohodek, dosežen s posomezfiim poslom
Vpiše se znesek iz obvestila izplačevalca oz. zneske iz odločb o višini akontacije doh<idnine od dohodka, doseženega s posameznim poslom, izdatiih na podlagi napovedi za odmero akonlncije dohodnine od dohodka, doseženega s posameznim poslom, ki so jih izplačale osebe, ki niso plačniki davka.
4. 3000 Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
Med najpomembnejšimi novostmi s področja kmetijstva še posebej omenjamo, da se za div hodck iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo tudi drugi dohodki v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavni>sli, ki so /lasti plačila Iz naslova ukr^ pov kmetyske politike. JotacUe, donacije« denarne pomoči zaradi naravnih ne.srec in druga plačila iz naslova tirzavnih pomoči (za leto
2005 je obdavčenih 25% teh prejemkov, razen plačil, pridobljenih v zve/i z dolgoročnimi vlaganji).
Spremenjen je ludi način uveljavljanja znižanj kalaslrskega dohodka in olajšave za investiranje, ki jih sedaj zavezanec uveljavlja v nap{»vcdi za (Odmero dohodnine (prej z vlogo med leiom ). 3100 - Katostrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemlji»
Vpise se podatek o kaiasirskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za kalastrskj dohodek zemljišč, za katera so bile priznane oproslilve. Podatke se povzame iz obvesiila davčnega organa.
3200 - Drugi dohodki v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
Vpise se prejemke iz naslova ukrepov kmetijske politike, subvencije. dotacije, donacije, po moči /aradi naravnih nesreč in druge dohodke, prejete v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se osnovni del davčne osnove določi na podlagi katastrskega dohodka.
Izplačevalci teh dohodkov so Agcncija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, tibčine icr drugi in morajo zavezancem do 31. januarja poslati podatke o izplačilih. Praviloma so ti dohodki izplačani nosilcu kmetijskega gospodarstva.
Ti dohiïdki se nc glede na to, kateremu člaítu gf »spodi nj s t va so bili izplačani, pripišejo posameznemu zavezancu, članu gosp<v dinjsiva. ki ima kot uporabnik kmetijskih ozimma go/dnih zemljišč katastrski doh(idek, in to v
2000 Dohodek iz dejavnosti
2100 Dobićdk, ugotovljen ne podlagi davčnega obračuna 2200 Dohodek, ugotovljen z upoštevanjem normiranih odhodkov
Ddhoftok
NormlrvnlstroŽki
Akontacija v RS
2210 Dohodek. ii0Citovl|en 2UD&§ievarij$m norrrùrarilh odhodkov
2220 Dohodek, ugotosljen 2 upollevanjem nonruranlh odhodkov, in posebr« oi^lavezđ samoupos'^^ov kuruirt
223Û Dohodek. ugoiovl|en 2 upo^t^vanjem nofmiranili odhodkov, in posebn« ola|$ave za samosto^e r>oviriatie
2300 Oohodok, dosežon s posameznirr poslom
Tuji davek
Pri«p«vkl
Dehodok
NonnIranI stroiki
Akontacija v RS
Tuji davek
/'^N_^_
3000 Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
V>-^^^^^^^-
3100 Katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemijišč
3200 DrugI d<^odkl v zvezi z opravljanjem osrwvne krnettjsha In osrtovno gozdarske dejavnosti
3201 Podatki o p^jemniku dohodkov za krrietj^Ko gospodarstvo
Dohodok	1-1 Akontacija v AS
	
Imo in prflmek	Dav£na itevlika			fnre in pnbnak	Davčna Številka
	II 1 II				liliji'
321Û i^ocfti. ki niso pridobljeni v zvezi z doigoro^mJ vlaganji
3211	Dohodek, prejet za kmetijsko gospodarstvo
3212	Dohodek, kj se pripISe zavezancu
3213	Dohodek agrame skupnosU, ki se pnpile zavezancu 3220 Dohodki, pridobljeni v zvezi z dolgoročnimi vlaganji
2221 Dolwdek, prejelza kmell)sko gospodai^i^ 3222 Dohodek, ki se phplle zavezancu
	
Dohodek	Akontacija v RS
razmcrnem deležu glede na skupno število zavezancev v gos-podinjstvu, ki imajo katastrski dohodek. Zavezanci za dohodnino od teh dohodkov so člani ^osno-dinistva. ki imalo katastrski dohodek. Kot gospodinjstvo velja skupnost oseb, ki imajo skupno stalno o/j roma začasno prebivališče, 3201 «Podatki o prejemniku dohodkov zo kmetijsko gospodarstvo
Navedejo se ime in priimek ter davčna številka nosilca (nosilcev) kmetijskega gospodarstva, ki so mu (jim) bili dohodki nakazani. 3210 • Dohodki, ki niso pridobijeni v zvezi z dolgoročnimi vlaganji 321 ? « Dohodek, prejet zo kmetijsko gospodarstvo
Vpise se doh<idek, ki se všleva v davčno osnovo in je bil nakazan nosilcu kmetijskega gospodarstva (izplačila, ki niso pridobljena v zvezi z dolgoročnimi vlaganji in od katerih se po 147. členu Zakona o dohodnini v letu 2005 v davčno osnovo všteva ie 25 % dohodka). P{>dalck se povzame iz obvestila izplačevalca. 3212«Dohodek, ki se pripiše zavezancu
Vpiše se sorazmerni del dohodka. vpisanega pod oznako 3211. ki se pripisuje zavezancuza katastrski doh<^dek v okviru gospodinjstva. Sorazmerni del dohodka. prejetega za kmetijsko gospodarstvo, se za posameznega zavezanca določi glede na število zavezancev v gospodinjstvu, vpisanih v tabelo p(id številko 3230. 3213 - Dohodek agrarne skupnosti, ki se pripiše zavezancu
Ce je zavezanec član agrarne skupni)sti, ki je prejela druge dt> hodke. poveziinc z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo. se vpiše podatek o pripisanem delu dohodkov glede na pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni skupnosti. Pr)datek se pov/ame iz obvestila izplačevalca agrarni skupnosti.
3220	- Dohodki, pridobljeni v zvezi z dolgoročnimi vlaganji
3221	-Dohodek, prejet zo kmetijsko gospodarstvo
Vpiše se podatek o prejetih dohodkih, ki so pridobljeni v zvezi z doUtoročnimi vladanji. Navede se celotni znesek dohodka, ki je bil nakazan nosilcu kmetijskega go-spíidarsiva. Podatek se pov/jme iz obvestila izplačevalca ali iz odmorne odločbe, če ga je prejemnik med letom sam napovedal
3222	- Dohodek, ki se pripiše zavezancu
Vpiše se sorazmerni del dohodka. vpisanega pod oznako 3221, ki se pripisuje zave/ancu za kataslrski dohodek v okviru gospodinjstva, Sorazmerni del dohodka, prejetega za kmetijsko gospodarstvo, se za posameznega zavezanca določi glede na število zavczancev v gospodinjstvu, vpisanih v tabelo pod številko 3230.
Primer: Če je kmetijsko gospo darstvo prejelo 600.000 tolarjev dohodka, od katerega je bilo obračunanih 96.000 tolarjev ( 16 od-stolk<w) akontacije, in so zavezanci v gospodinjstvu trije, vsak od njih napove 200.t)00 tolarjev dohodka in 32.000 tolarjev akontacije.
3230« Podatki o zavezancih, (lanih gospodinjstva, koterim se pripišejo dohodki prejemnika {nosiico kmetijskega gospodarstva)
V	tabelo se vpišejo podatki za vse člane gospodinjstva, ki imajo katastrski dohodek. Će nobeden od članov go spt i dinjsiva ni bil prejemnik drugih dř>hodkov pod oznako 3200. teh podatkov ni potrebno vpisovali.
3300	• Prispevki zo sociaino varnost in druge obveznosti
3301	• Prispevki za socialno varnost zavezanca
Vpiše se znesek prispevkov za so daJnt^ varnost (prispevek u zdrav-stveno zavanwanje. prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. drugo), ki so bili plačani iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za z-agot a vijanje socialne varnosti. Podatek se povzame iz ob-vestiJa davčnega organa, 3302-Druge obveznosti (-pristojbine zo gozdne ceste ter osuševalne in na ma kolne sisteme)
Vpiše se podatek o odmerjeni pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest in odmerjeniJi obvczni)Slili za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih. Podatek se ptivzame iz obvestila davčnega organa.
3400	• Znižanje katastrskega dohodka in olajšava za investiranje
3401	« Uveljavljonje znizanja kotastrskego dohodka zaradi naravnih nesreč, poiora ali drugih izrednih dogodkov
/nižanje katastrskega dohodka se lahko uveljavlja, če je biJa v preteklem letu pridelava na posameznem zemljišču manjša zaradi naravnih nesreč, po2ara ali drugih izrednih dohodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečili.
V	primeru škode večjih razsežnosti, ko je škodo ocenjevala ko misija /a occno škode po naravnih nesrečah, se za besedilom Škodo je ocenila komisija« ob-krt>ži besedo »DA«. Dokumentov
o oceni škode k vlogi ni potrebno prilagati.
V	primeru, ko je škodo ugotovil cenilec v skladu s pravili za priznavanje šk<ide, se za besedilt^m
»Škodo je ocenil cenilec in prilagam njeg<ïvo cenitev« obkroži besedo »DA« in priloži r»cena o odstotku /manjšanja pridelka po posameznih zemljiščih.
3402	• Uveljavljanje olajšave za investiranje v okviru gospodinjstva
V	primeru uveljavljanja olajšave za investiranje pri vlaganju v os-novtîo kmetijsko in (^snovno gozdarsko dejavnost v okviru gospodinjstva se za besedilom »»Llvelja-vljam olajšavo za vlaganje v okviru gospodinjstva in prilagam izpolnjeno vlogo« obkroži beseda »DA<^ in k dohodninski napovedi priloži izptjinjeni obrazec vloge za uveljavjjanje olajšave in dokazila o vlaganjih (računi, ki se glasijo na zavczanca ali drugega člana gospodinjstva). Obrazec vloge se lahko dobi na davčnih uradih in izpostavah ter na spletni strani davčne uprave.
3403	• Uveljavljanje olajšave za investiranje v okviru agrarne skupnosti
V	primeru uveljavljanja olajšave za vlaganja v osnovno kmetijsko in v osnovno gozdarsko dejavnost v okviru agrarne skupnosti se z.a besedilom »Uveljavljam olajšavo za vlaganja v okviru agrarne skupnosti in prilagam izpolnjeno vlogo« obkroži besedo »DA« in k doh<idninski napovedi priloži izpolnjeni obrazec vloge za uveljavljanje olajšave in dokazila o vlaganjih (kopije dokazil o vlaganjih). Obrazec vloge se lahko dol^i na davčnih uradih in izpostavah in na spletni strani davčne uprave.
3500 - Dohodek iz tujine
Navede sc dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki je bil dosežen v tujini in katerega višina je določena ua osnovi pavšalne ocene davčne osn<we,
V	prihodnji številki Našega časa bodo podrobneje opisana navodila za izpolnjevanje dohodninske napovedi v delu. ki sc nanaša na dohodek iz premoženja in do biče k iz kapitala.
■ Davčni urad Velanje
Popravek in opravičilo
Čeprav «ves svet* vc. da je napoved za odmero dohod* nine v Sloveniji treba oddati najpozneje do 31. marca, se nam je v uredništvu v uvodu k rubriki Dohodnina 2005, zapisalo drugače. Napako po pravljatno in se prizadetim 4>pravičujenio.
Uredništvo Nasaga časa
3230 P0daUck0 2?ii^2ancih. članth gospodinjstva, telonm so pnpisofo dohodki projemnika (nosilca kmeLiskoga gospodersCva)
imo m pniprwk	Davćns llcviMa	
	1 1	1 1 1
	1 1 1	1 1 1
	1 1	1 1 1
Ime m pnmok
Dsvâna ilovilka
3300 Prispevki za socialno varnost In druge obveznosti
3301	Prispevki za socialno varnosl zavû^anea
3302	Drugo oOvozoosli (pnstoibino za gozdno ceslo ter osu^ovslne m oarr>akalno »tsiûmû) 3400 Znižanje katastrskega dohodka in otajéava za investiranje
340t Uveljavljanje inúsifífa katastrskoga dohodke zaradi neravnih noereč. po,lare ak dmg(H u/odnih dogodkov:
-èkodo jo ocenila komls^.......................................................................
Znosek
-Škodo je ocenil canliec in pnlagam n^ogovo conitcv ......................_...._.
3402	Uvc1}avi|cm olajšava za »rtvcstiranie vokvru gospodinjstva tn prilagerrt izpolrrjano vk>go
3403	Uveljavljam olajšavo at rrvesUrania v okviru agrarno skupnosli in pnlagam i^polrijeno vlogo
{OtAra&tDl (OrdiroiAs) (OOkroiilo) {OOkrožAe]
3S00 Dohodek kz tujine
Ochodek	Il Tuji davek
	
GOSPODARSTVO
»
Če nisi vsako leto na trgu z novimi aparati, te ni!
«
Ustvarili za 14 odstotkov več čistega dobička -Lani prvič z dvema izdelkoma prvi na svetu
Tatfana Podgoršek
Podjcijc BSIIlIišni aparati Na/i^rjtí se je v 12 leiili iz proizvodnega obrala razvilo v konipclciični centcr /a razvoj in pn)i/vc>dnj(> malih gospiîdinjskih aparatov na motorni pngon. I^m je proizvodnjo razî^irilo ic na druge a parale višjega cenovnega razreda za pripravo laple hrane in napitla>v. Je eno redkih, ki dokazuje. da je v danih iremitkih možno nc samo preživeli, ampak ludi uspešno poslovati. So ludi z lanskimi rezultati p(Urdi]i sloves uspeinega podjetja? Smo. Moiiviranje /iiposlenih, inovativ-liosl. racionalizacija ludi v neproi/vod-nilj dejavnoslih dajejo zelene rezultate. Vsako leto smo boljši in /.aio si vsako leto poslavljamo visoke cilje. Lanskih res nismo dostigli v cel oil, a smo zadovoljni. Ustvarili smo namreč 14 odstotki )v već čistega dobička knt predlani, in to oh dejstvu, da je prodaja v Nemčiji oziroma v naših glavnih državah. kamt)r Izvažamo, zaradi pritiska nizkocenovnih proizvajalcev na nekaicrih področjih padla tudi za 40 odstotkov. Na vzhodu pa vemo. kaj seje dogajalo z energijo, jekli, s kemičnimi polizdelki,« je med drugim v pogovoru povedal direktor podjetja Maljaž Lenassi. Na preostala naša vprašanja pa je odgovoril takole:
y (Jntffi po/ovid hnskcua teta ste dejali, da Kitajska rti več ohfjub' fjena dežela in da seUíií pi oÍzii)dnjo nazaj. Zakaj?
»Beseda nazaj je bila nekolik(ï narobe razumliena. Res je. da selimo del prtîizvodnje. ki se dogaja na Kitajskem, v Nazarje, vendar ne nazaj, ker tu kuhalnika vode iz seta za pripravo zajtrka nismo nikoli proizvajali. Kitajska sploh ne more bili obljubljena dežela na področju malih gospi»dinjski aparatov. To je dinamičen trg. kjer je zelo pomembna fleksibilnosl. Te pa Kitajska zaradi transpi)rta, ki traja od štiri do šest tednov, ne more dosegali. Velika naročila se dobijo samo. čc si zelo hiter. Nazarje oziroma BSJÎ Slovenija je zelo hlierin zato dobivamo vsa naročila. Najcenejši aparat ne more bili vedno prednost, večja prednost je aparal vrhunske kakovosti, kije na trgu ob pravem času. Druga stvar pa je. da je zelo težko vplivati na kilajske variante. Iz enega izdelka lahko nastane 30 variantnih izpeljank. Takšna kompleksnost je za Kitajce že prehuda. Tudi postavitev svoje tovarne na Kitajskem ni prava hitra rešitev, ker se Kitajci zelo razlikujejo od nas. Do sedaj nobenega Izdelka na m o lorn i pogon, kijih proizvajamo v Nazarjah, nismo selili na Kitajsko in tudi nc iščemo te možnosti. Celo obratno. V drugi polovici leta bomo dali na trg palični mei^alnlk, ki smo ga v Nazarjah sposobni izdelati kimkurenčno Kitajcem.íř Katera detefa pa je zanimivejša zo rebitno selitev proizvodnje?
Direktor podjetja BSH Nazarje Matjaž Lenassi: »Z brezžičnim pâ* ifčm'm mešafnikom in kuhinjskim aparatom MUM 6 smo se lani na področju inovacij zavihteii na prvo mesto na svetu,"
ft/.a Nazarje nobena. Letos bomo v Sloveniji začeli proizvodnjo še kar nekaj izdelkov prav zaradi tega, ker je Nazarje oziroma dolina toliko ileksihilna. da lahko sledi zahtevam tovarne. Na ravni korporacije Bosch and Siemens je pa la dežela Indija, v igri je še Romunija.« Sliši se, da vam je uspet prodor na anie' n\ki ří^,
^Ameriški irg je vedno ivegana zadeva. Lahko si zelo uspešeu, lahko pa
zelo pogoriš. BSH je že dvakrat poskušal v Ameriki, vendar vedno neuspešno. Pri zadnjem poskusu pa seje pojavila možnost za naše kuhinjske aparaie in ta kanal dela zelo dobro. Kaj več v zvezj s tem bi bilo v tem trenulku prenagljeno povedati,® Po nekateri/l in/omacijah načrtuje iz' ffi'adnjo noiv hak^ v /Sazatjah,
«Se pogovarjamo in pri tem upamo, da bodo Nazarje ostale take. kot so. da bo prišlo do socialnega sporazuma in da ne bo kakšnDt širaj-kov. Torej se pogovaijamo, a /jideve niso laki> daleč, da bi lahko za zdaj o njih jnvm več govorili. Lahko pt)vem to, da jc v igri zelo veliko novih pt> slov, eden je gromozanski. Ce se bodo zgodili, bomo v Nazarjah morda ne ravno gradili, ampak nadzidali kakšen objekt in zapolnili prazne prosiore, ki jih imamo v podjetju. Nastali so zaradi vsakoletne racionalizacije proizvodnje. Načrti so lepi. Če bodo zadevo uspele, bo še lepše. Vzbujati lažne upe pa v lem trenulku ni primerno.» Dejali ste. da ste ivako leto holjsi in si zato vsako hto postavite visoke vilje. Kakšniso letošnji?
»Med prednostnimi na razvojnem področju je predvsem osvojiti čim več znanja o termičnih aparatih, V Nazarjah moramo os'vojiti čim več tovrstne proizvodnje z-ato. da bomo dovolj hitri. Trg z malimi aparati je 4 -krat hitrejši kol z velikimi. Če se vsako leto nc pojaviš z uo^mi izdelki, le enostavno ni več. Zelo velik skok smo lani dosegli pri inovacijah. / brezžičnim paličnim mešalni-kom in kuhinjskim aparalom MUM X
smo se zavihteli na prvo mesto na svetu. Povpraševar\ie po prvem je 4-krai veCje, kol je bilo zapisano v projeklni po. godbi, in imamo velike težave z dobavi-lelji, predvsem s Kitajsko, po drugem (MUM 8)pa je kar 6-kral večje. Poleg lega načrtujemo še povečanje deleža prodaje malih in velikih gospodinjskih aparatov na trgih, za katere so zadolžene Nazarje oziroma BSIl Slovenija. To so predvsem trgi bivše .lugoslavije, veliko dela pa nas čaka še na ostaiih trgih. Niti približno nismo dovolj dobri na francoskem, italijanskem trgu, v Rusiji dosegamo sicer več kol 20-odsioini tržni delež, vendar so ruiížnosti tu precej večje. MotorskI aparati so dobro po-ziclonirani, zaradi precej hude konkurence z vzhoda pa imamo nekaj težav s termičnimi izdelki.»
Lenossiju najvišje priznanje Gospodarske zbornice Slovenije?
Danes zvečer (v čeirtek) ob 20, uri bo na slovesnosti v Linhartovi dvorani ('ankarievega doma Gospodarska zbornica Slovoniie že ^"ide-lila priznanja za izjemne gospodarske dosežke. Kol smo izvedeh, je Upravni odbor Območne Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Velenje predlagal za najvišje zbornično prizjianje direktorja BSH Nazarje Matjaža Lenassija. AJI ga bo prejel, bo l<ïrej znano danes zvečer.
Pripravljenost pomagati sočloveku večja
Območno združenje RK Velenje lani socialno šibkim družinam in posameznikom razdelilo kar 941 prehrambenih paketov več kot predhodno leto - Več tudi krvodajalcev - Slabše od pričakovanj dela podmladek
Tatjana Podgoršek
Pomagati socialno šibkim družinam in posameznikom sicer ni prednostna naloga RK. ga pa že nekaj let najbolj zaposluje. »Bali smo se. kako bomo ob vse večji krizi lahko pomagali listini, ki potrkajo na naša vrata, ker ne zmorejo stakniti začetka in konca meseca. a danes z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, daje bila bojazen odveč. Zahvaljujoč razumevanju in čutu za sočloveka, ki ga imajo posamezniki in podjetja v občinah Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Paki. je Območno združenju RK Velenje najbrž eno redkih v Sloveniji, kije lani v precejšnji meri zadovoljilo potret>e na področju socialne dejavnosti. Lani smo z darovanim denarjem laliko pripravili 1621 prehrambenih paketov ali kar 941 vel; kot predhodno telo. Večino so že razdelili. več kot 500 jih bomo razdelili v naslednjih dneh. Z njuni snio omilili stisko 556 družinam oziroma 1565 posameznikom,« je povedala sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darja Ltpnikar. Skoraj ptjiovico pcHrcb-nega denarja za nakup živil in pralnega praška je prispevala Fundacija za humanitarne in invalidske organizačně - Mho. pní-osialo polovico so primaknili podjetja in samostojni podjetniki, na katere se je združenje obrnilo z vljudnostnim pismom za pomoč. Odziv je bil precejšen, odraz tega pa toliko več paketov.
Darja Lipnikar, sekretarka Območnega združenja ftH Veienje: »Zahvaljujoč se razumevanju in Čutu za sočlo^ veka v stiski smo iani med redkimi območnimi združe^ nji RK v Sloveniji zadovoljiti potrebam na področju socialne dejavnostih'
Med uajvečjimi donaloijije Lip-nikarjeva omenila občini Velenje in Šoštanj. Izrazila je prepričanje, da je pomoč prišla v prave roke, saj so lani uvedli drugačen način delitve paketov. Bolj so zaupali svojim vrlim aktivistom na terenu. saj ti bolje poznajo svoje so-krajane, kol pa na centru za socialno delo. na mnenje katerega so se glede upravičenosti naslanjali v preteklih letih.
Potreb je bilo glede un večjo stopnjo brezposelnosti na terenu najbrž še več« kot smo jih zaznali na papirju. Če bi vedeli, da so kje
odpiLstili več delavcev, bi laliko zaprosili za već prehrambenih pake-rov in pralnega prxška pri RK Slovence. Ker pa so udarni podatki taksni, kot so, smo bili upravičeni do tolikih paketov, kot smo jih tudi dobili.«
Ob zapisanem velja omeniti se eno akcijo, v kateri so občani Šaleške doline pokazali pripravljenost pomagali sočloveku v stiski -akcijo Drobtinica. S prodaji> dafv vatlih štuc kruha so zbrali denar z-a plačilo 509 kosil ali 1198 malic /a socialno ogrožene učence.
Med ostalimi dejavnostmi območnega združenja RK Velenje je zanesljivo najbolj odmevno krvodajalstvo. V mnogih okoljih po Sloveniji se vrste darovalcev krvi redčijo, v Šaleški dohni pa večajo. Lani seje namreč krvodajalskih akcij udeležilo 4552 krvodajalcev ali 170 dobrih ljudi več kol leta 2004. »Zelo smo veseli, da stopa v te vrste vse več mladih « Za njihovo humanost so se jim oddolžili s tradicionalnim srečanjem v Ravnah pri Šoštanju.
Ob omenjenih «velikih* aktivnostih, »majhne«, a nič manj po mcmbne, ne glede na vložen trud aktivistov in strokovnih služb RK. kar zbledijo. Takšni so tečaji prve pomoči (lani je zxlruženje organiziralo 20 tečajev yjà voznike motornih vozil ali 4 manj kot predhodno lelo, v njih pa se je usposabljalo nuđenje prve pomoči 671 kandidatov. îeta 2004 X48), preventivno zdravstvena predavanja po KS. letovanje socialno
ogroženih učencev osnovnih šol na Debelem Rtiču (s pomočjo podjetja Tuš je tu lani letovalo 20 otrok in 5 socialno šibkih starejših oseb), srečanja starejših občanov, za kar so namenili blizu 890 tisoč tolarjev ah ."^60 Si r na vsakega udeleženca ^ starejšega od 75 let. Ta denar bi sicer lahko porabili za delovanje RK. a so ga raje namenili za srečanja, ki nekale-run veliko pomenijo.
Še najmanj zadovtîljni so bili z delom podmladka RK na šolah. Po zagotovilih Darje Lipnikarso se trudili, a pravega elana nI. »Mladi se radi udeležujejo aktivnosti RK, ki imajo določen namen. Letos jih bomo poskušali z raznimi metodami bolje zmotivi-rali in zastavili bolj ozke programe,«
V letošnjem delovnem programu Območnega združenja RK Velenje ni zaznati bistvenih novosti v primerjavi z lanskim. Lipnikarjeva ob tem pravi, da b<Hlo zadovoljni Če b<ido zastavljene aktivnosti lahko izpeljah lako koi leta 2005, Pri lem računajo na odprle dlani pri zbiranju pomoči za socialno šibke sokra-jane in na aktiviste. Bt^do pa več pozornosti namenili delu s podmladkom in listim krajevnim organizacijam RK, ki doslej niso delovale ali so delovale manj. kot bi si želeli. Od 2.*^ delujočih sla lani na novo <iživeli dve dejavnosti in v kratkem času dosegli lepe rezultate.
Zadnji novici
Bo urad razveljavil posel med Ero in Mercatorjem?
Ljubljana, Velenje - P(5 dokaj prevedenih informacijah naj bi Urad Zii varsivo konkurence sprejel sklep o uvedbi postopka presoje skladnosti s pravili konkurence v zvezi s pogodbo med Mer-catoijem in velenjsko Err). V 90 dneh nai bi bilo znano, ali bo urad razveljavil posel med obema ali nc.
Možnosti izida so tri, in sicer čc se bo v postopku pokazalo, da je vse skladno s pravili konkurence, se ne b<3 spremenilo nič, po drugi lahko trgovcema naloži dodaine ukrepe, tretja možnost pa je celo vrnitev v prejšnje stanje.
Sama presoja skladnosti konceniracije s pravih konkurence ne pomeni nujno pres<\je kršitve. Na uradu pa tudi prizjiavajo, da je položaj v primeru Lre in Mercaltirja zanimiv, saj na področju, ki ga pokriva Ura, Mercator do L februaija nI bil prisoten.
mtp
Bobinac menadžer za leto 2006?
Ljubljana - Revija Manager je včeraj zvečer na prireditvi v Cirand hotelu Union v Ljubljani prvič podelila priznanja za me-nedžersko osebnost za leto 2006.
Nominiranci so bili trije: Franjo Bobinac iz Ciorenja, Ales Nemec iz Iskre Avtoelektrika in l'roš Shvinec iz Heliosa.
Poleg dobrih rezultatov so pri izbiri nomlnirancev /z nagrado, katere moio je nMoč in odgov(îrn(îst«. upoštevati še razumevanje sodobnih trendov In dilem sodobnega sveta ter odgovornost do velikili in malih lastniktîv. zaposlenih in družbenega okolja.
Kdo je dobil to laskav(> priznanje, bomo poročali v naslednji številki, saj je bil naš časopis pred prireditvijo že natiskan.
mtp
toi 997 m m
f4t; tU MH 2«J
VELB3SJE
««k i ».«.. i»,

m
Od jrede do tork« - svet In doaoviaa
Sreda, 25. januarja Sobota^ 28. januarja
Sen al Hgencije za zavarovalni naU/or je predsedniku uprave Vzajemne Marku Jakliču /aradi kršitve ireh zakonov odvzel licenco za opravdanje funkcije člana uprave Vzajemne zdravstvene za va H) va In ice.
Četrtek; 26. januarja
v 13 e ograd u so zaradi ^uma. da je svojemu nekdanjemu poveljniku pomagal pri skrivanju, areli-rali Jova D/oga, upokojenega polk<wnika Vojske republike srbske in nekdanjega i^eťa osebne varnostne službe generala Raika Mladića.
V grob na spimiinskeni pokopališču, na kalerem so pokopani partizanski borci i/, druge svetovne vojne in padli pripadniki iz zadnje kosovske vojne, so položili kosovskega predsednika Ibra-hinia Rugovo. Kosovski parlament morazdaj vlreh mesecih izvoliti novega predsednika. Do takrat bo njegove naloge opravljal predsednik parlamenta Ncxlial Dad.
Vlada je s lunkiiije državnega sekretarja za evropske zadeve umaknila Marcela Koprola. kije zaprosil za spora/umno razrešitev, in tla njegovo mesto imenih vala .laneza l.cnafi^iča. sedanjega veleposlanika, vodjo stalnega predstavniši/a Republike Slovenije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Predsednik nadzornega weta R'lV Slovenija je poslal Janez JenivSek. nekdanji generalni dire klor lega javnega zavoda.
Petek, 27. januarja
Natanko ob 20. uri, domnevnem rrenuiku rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta, seje po njegovem rojsinem mestu Salzburgu razlegel zvok zvonov vseh mestnih cerkva. Možica domačinov in turistov je zvonjenje, ki je zaznamovalo 250-letnico skladateljevega rojstva, pričakalo na prešlem.
V Berlinu je po hudi bolezni v 75. letu starosti umrl nekdanji nemški predsednik Johannes Ra u. Politika in velikega državnika sla zaznamovali predvsem clovcčn<3St in ljudskost.
Prva letošnja javnomnenjska raziskava Po itbarometer, ki jo je pripravil (.'enter za raziskovajije javnega mnenja pri FDV, je prinesla podobne rezultate koizadJija v letu 2005: še vedno je več anketiranih izjavilo, da vlade ne podpira. vendar pa je odnos javnosti do vlade nekoliko manj negativen, /a presenečenje je tokrat poskrbela meritev strankarskih preferenc. saj Sla se pri i;jci izenačili opozicijska 1 DS z vodilno SDS.
V poljskem mestu Choaowpri Katowicali se je na obiskovalce razstave golobov pismo noš zrušila streha razstavišča. Nesreča je terjala 66 zivlienj. ranjenih je 141 ljudi. Reševanje so o leževa le nizke temperature, ki so se spustile na minus 15 stopinj Celzija. V reševalni akciji je sodelovalo bli/u 1..^00 policistov in gasilcev, poškodovane pa so prepeljali v 16 najbližjih bolnišnic.
Rusko javnost je pretresel škandal. Cîre za grt)zljivo zgodbo. V vojaški tankovski akademiji sibirskega mesta Celjabinsk je na ni)-voletno noč skupina osmiň vinjenih vojakov, med katerimi so bili trije častniki, mladega vojaka Andreja Sičeva tri ure pretepala, naio pa zvezanega pustila na ostrem mrazu. Zdravniško pomcïê so mu nudili sele, ktjje bilo prepozno. V bolnišnici so mu zaradi hude gangrene morali odrezati obe nogi in spolovila. Tragični do-g{)dek je zamajal sam vrh državne in vojaške hierarhije,
Delegati zunaj parla mentanie siranke Aktivna Sloveniji so na prvem rednem kongmsu. bil je v Kamniku, za predsednika znova izvolili l-rancija Keka,
/upan Mestne občine Maribor Boris So>ić in njegovi francoski gosliielji so oh Muzeju vina v Parizu posadili potomko Si are trte in pred njo odkrili rudi sp<^minsko ploSčo. Da se bo potomka najstarejše trte na svetu čim bnlje prijela, sta poskrbela mariborski mestni viničar Tone /.a-fošnik ii) njegov pariški kolega.
Na Kaninu, kjer so tik pred lanskim božičem kot zadnji med večjimi slovenskimi smučišči pognali smučarske naprave, so v prvem mesecu zimske sezone kljub težavam z muhastim \isokogorskim vremenom zabeležili 13.000 obiskovalcev, karje 30 odstotkov več kot lam v enakem obdobju.
Nedelja, 29. januarja
v Apačah, Cirkulanab, Sv. Trojci v Slovenskih goricah. Središču ob Dravi, Svetem Tomažu. Makolah, Poljčatiah. Kostanjevici na Krki, Mokronogu - Lrcbel-nem. Rencah - Vogrsketn. Straži in .Smarieških Toplicah so se volile! na posvetovalnih referendumih odločili za svoje občine. Proti ustanovitvi n(mh občin so glasovali v Ankaranu - 1 Irvatinih in na liizeijskem. Pri Rimskih Toplicah so lamkajštui voUL'i podprli ustanovitev nove občine, vo-
livci v Zidanem Mostu pa so se odločili, da ne želijo v novo olv čino Rimske Toplice, temveč želijo ostati v občini Laško, Proti razdelitvi občine Polhov (tradec - Dobrova so večinsko glasovali tudi v Polhovem Gradcu, medtem ko so v Dobrovi za odcepitev in oblikovanje lastne občine. Vv lilna udeležba na 21 krajevnih referendumih je bila poprečno več kol 60-odslotna, O tem, koliko novih občin od sedanjih 193 bomo v Sloveniji d<3bili, bo v dobrem mesecu odločil pari anient.
Sh)vcnski roko metaši so z tîd-liko opravili predle k m ova nje na sedmem evropskem prvenstvu v Švici. V treh tekmah so trikrat zmagali In šli v nadaljevanje tekmovanja z maksimalnim izkupičkom štirih točk.
V Ljubljani so na limi izbrali sli)vensko popevko za evrovizij-sko tekmovanje. V Atene bo maja na kvalifikacije za llnale Euro-songa odpotoval Anžej Dežan s pesmijo Plan B.
Ponedeljek, 30. januarja
Predsednik države, dr. Janez Drnovšek, ki so ga v ponedeljek z vsemi državniškimi častmi sprejeli na uradnem obisku v Romuniji, je znova presenetil na domačem političnem priz-orišču. Iz njegovega kabineta so sporočili, da je izstopil i/ LDS. V obrazložitvi je rečeno le, da se bo po izstopu povsem posvetil civilnodružbe-nemu Gibanju za pravičnost in razvoj.
Za 20,9X4 mladili, ki letos končujejo osnovno šolo, je v šolskem letu 2006/2007 v srednjih šolah razpisanih 26,418 prostih mest. Razpis je objavljen na spletnih straneh ministrstva za šolstvo in šport, na nasl<ivu www.mss.gov.si. Vloge za vpis v L letnik srednjih šol je treba oddali najkasneje 24. marca. 3. aprila pa bo ministrstvo za Šolstvo objavilo slanje prijav za vpis po posameznih programih. Seznam šol z omejitvijo vpisa bo znan najkasneje 8. maja. Učenci
se bodo o ponujenih mestih odločali tako, da bodo po vrstnem redu namleli deset šoL v katere bi se /eleii vpisali.
Torek^ 31. januarja
Staine članice VS ZN ftudi Ki-tajska in Rusija, ki sla še nedavno izražali dvom) in Nemčija so se na srečanju v Londonu strinjale, da je potrebno iransko vprašanje postaviti pred Varnostni svet.
Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnikje bila uspešna v prvem krogu turnirja WTA v Tokiu z nagradnim skladom 11,1 milijonov dolaijev. Sre-botnikovaje v dveh nizih s 7 : 6 in 6 : 3 odpravila Američanko Jill CYaybas.
Znane so nominacije za zlate maline, ki jih b<ido dan pred os-karjevsko nočjo podelili naj s lab-
žabia perspektiva
šini illinom v preteklem letu. Za najslabši film se potegujejo Deuce Uigalow: Evropski žigolo. Diny Love, Carja hazzarda. Maska; Mladi naslednik In Hiša V(V ščenih lutk. Na seznamu najslabših igralcev pa so se /našli Tom Cruise (Vojna svetov). Will i'er-rell (V objemu čarovnice). Jamic Kennedy (Maska: Mladi naslednik), The Rock (Doom) in Rob Schneider (Deuce Bigalow: Evropski žigolo). Med najslabše igralke so se uvrstile: Jessica Alba (Fantastičnih 4 in Into The Biue), Jennifer Ltipez (Tašča, da te iap), Jenny McCarthy (Dirty Love) in Tara Reid (Alone in the Dark).
Sliri leta po kolapsu največje ameriške energetske korporacije l;nn)n seje v tekaškem ilous-lonu. rojstnem kraju podjetja, ki je poslalo sinonim za poslovno kulturo zamegljenih finančnih transakcij in pogo Itn osli, začel sodni proces proti ustanovitelju družbe Kennethu Layu in nekdanjemu generalnemu direktorju JelTu Skillingu.

for the women of europe...the pfllc£ of love -
jusr evr a lot chsaper.
wiMHWVîMin 'fiiaiis'tMiiHnMMmjjiflTiiiniafiwiniiiusiffiiA
HO. rilV> \ AUGUST 12
Manipulacija
Halja Ošijah
í)(\i(Oi/ki. opisani v nada/jeyafij'i. so me morda m raijeiili. Vendar niso napisani zalo, da bi Je20 trosila naprej^ 'Zapisala jih kol človek, ki se leiko spri/<jzffi z negaiiv-ninii spr^nwfnhafni. kijih med ljudi prinašalo novi sisiemi. /•InlruJ sem ktfa/ia k zdravnici, tisti v Jjuf^ Haw', ki me Je v času šiudi/a nekajkrat pregledala: dvakrat na sistematskih pregledih in štiri- ali petkrat zaradi kakšnega vnetja iu angine. Prijetna %ospa je, ki me je te prvič prepri('úla. da je zdmvnica, kateri lahko sioodstotno laupam. A kol mnoge dobre zdravnictt tudi r\jo wnôe sestru.
Saj poznate medidnske sestre, ki so zelo prijazne in uslretljive. kadar se vraća/m iz ordinacije z recepti v rokah. Takrat z na^mehow sprašujejo, kako smo. in delijo uix>rubne rtusvete za inhalacijo ob vnetju dihal, hi veste tudi. da so le iste .'^estre včasih .svoje lastno iiû-sprotje - kadar stq/iie na drugi atrani. pred vhodom v ordinacijo, ali ko Jih kličete po telefonu, da bi prisU na pregled. Mene. na primer, /yí pozdravu ''Prosim, spÍošt}a,'mjprejfHivpraša: "Ste v/ iV študentka ai te delate!" Pretvarjam se. kot da še vedno Svim v absolventski prefeklosli, in zardela pritrdim prvemu delu vprašanja. Ker se mi res ne ^nbi pogajati, do kdaj se bom še lahko zanašala na sioritxe študentskega zdravstvenega doma, se raje zlažem in iskaiye nove o.sehne zdravniœ prestavim na bolj "zdravo ' obdobje.
Na vrsti Je vpra.^anje o bolezni. (Sem res o tem dolina raport irat! sestri?) Odgovor Je odločilen za umestitev v Čakalno vrsto, zato m(x':no krotim sycý optimizem. Najraje bi namreč rekla: "Saj rii nič h^ posebnega, a bi rada. da zdravnica posluša sv hi kašelj. PaC zalo, ker .sem nagnjena k angifiam in je soí/elavec ijravkar pní-bolel virusno /'l/aàiico, na nogah in v služhil'A če bi povedala tako. bi prišla na vrsto šele v torek popoldan, /ato sem zajokala, kako i)oll in kako nevzdrzfto slaix) .se ixičutim. Ne boste verjeli, a ptuem se je v ponedeljek med /X)l osmo in osmo uro na seznam naenkrat našla lukfijica zame. Su fier in hkrati drek. Spet mampulinini! Ni mi v.vV<^, da to počnem. Čeprav se res slabo počutim in kaslfam kot ko?!j, pri čemer me boli v prsnem košu, nisem navajena tako komunicirati. Ne maram .se izpostavljati kot ena uboga reva. ki moleduje za pomoč iz usmiljenja. Ib tK)čmm. dû privaràijem čas, sycýe iivce in iivce medicimke sestre. Nekajkrat sem nad kakf^no že zares izbruhnilo, ker mi Je. še preden sem sphh povedala, kdj iellm, zaloputnila vrata pred n<y soin. In ker tudi lega nt nia/am: uiti ignoru//ce in lopntanja z vrati niti žolčnih prepirov z zdrav.'ilvenimi delavci laiem. Ritzmišljam. aa mora bili prt nas res veliko hipohondrov ah osamljenih lindi, kisi k zdravniku hodijo krajšat Čas in lajšat dušo. In verietno so sestre in zdravniki zaradi takih />acientov poklicno deformirani Morda me sestra zato intervjuva in me na čakalno vrsto ]imešča obratrosorazmerno z verjetnostjo pretivetja brez zdravniške potnoči.
Meni pa to ni všeč:. Celo k/iviùio se mi zdi. ker grem k zdravniku, kadar se resnirJio slabo jXKHitim in mi čiijčki ter počitek ne pomagajo, Zalo me razjezi, ko moram vsakokrat znova opravljati sprejemni izpit: tei'iperaiura, bolečine, kašelj, koliko časa... Konec koiy cev: mar nisem zavarovana prav zato, da mije ustrezna zdravniška oskrba vedno na voljo!'/A videli Je, da Je lo zavarovanje komajda dovolj, da prid'/m na pregled, saj zdravil, razen antibiotikov, te od otroštva, ko m^^ie še mama za roko vodila po hodnikih velenjskega zdravstvenega doma. nisem dobila na ivcept. Nobenih kapljic za oCi, ušesa ali fios. nobenih talflet za zniževanje telesne temperature. Vse lo sem, na i)od/agi zdravničituh "ustnih " receptov, kufHivala j>o samoplač?iiški metodi
Seveda za lo nista krivi moja zdravnica ali medicimka sestra v ft/en i sprejemnici. Tetavti je najbrt drugje, še globlji in zalo bolj zaskrbljujoč od vlsokc'ga odstotka hipohofidrije med Slovenci, V sestrinih sumničavih (nizivih in špijunaži o nujnosti spr^ema ter zdravničinih nenapisanih reci'ptih Je zaslutiti skopusnost javnega ztiravstva. ki ga pestijo preveč pacientov, preveč, receptov ter premalo davkoplačevalcev in zavan^vancev.
Zato najbrž ni'îem edina, ki manipulira, kaj!
Oglašujte na
Vaš og as bo ahko videlo 17.000 gospodinjstev.
Pokličite 03/ 898 17 50
POGOVOR
Odvisnikom od prepovedanih drog je treba dati priložnost
v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnikov od prepovedanih drog iščejo pomoč tudi starši mladih eksperimentatorjev -Kemičnih drog se je bati - Od leta 1994 v centru blizu 300 odvisnikov
Mihna Krstíé - Planine
Vilma Kulnjak. lof^la In odločna ženska. ki dela v Cenim za preprečevanje in zdravljenje 0dvisiîik<5v í)d prepovedanih drog - prostore ima v Zdravstvenem domu Velenje -, je lam /e od vsega /aCeika. Ker so v œntru najprej /ačeli terapije z mcladonom, se jih je prijel izraz. ki ga ne marajo • mciadon^ka ambulanta. Ukvarjajo se namreč še z vsem drugim, del, ki odpade na »deljenje« mc-tadt>na, je se najmanjši. Spomni pa se, mi jc pripovedovala prejšnji teden v prostorih ambulante, da je /accla delati s petimi pacienti. Shtntj 'inivntiir' ( eatra zá preprečevů' nje in zdravljenje odvísnikov vd pyepo\Hř-danih drt}s sle» Tukaj sle ie od zf-('•etha,
»Delam od leta 1994 in res je tako, kot pravile, lukaj sem že inventar« Koliho ljudi se je v vse/i teh /etih o'tsiih tukaj?
«[.ani sem potegnila skupaj nekaj statističnih podatkov. 1/ka/aln seje, da sc je v teh letih v centru /cvrsiilo skoraj 300 ljudi, pri Čemer moram posebej podčrtali. da ljudje, ki prihajajo k nam, prihajajo iz zelo širokega območja; iz Velenja. Ravcîi na Koroškem. Mežice, Dravograda. Sloveiij Gradca, Mozirja, Naza-
rij, Polzele, nekaj jih je tudi i/ Celja. Ko smo začeli delati v tem centru, smo ljudi ločevali po regijah, danes pa imajo vsi možnost poiskati pomoč tam. kjer si jo želijo. Mi je ne odklonimo nikomur« Poisivj(f pa vas sami? «Saj nas ni težko najti! Cc kdo želi p<i-moč. jo laiiko najde. Bodisi vpraša v zdravstvenem domu. bodisi ljudi, ki imajo težave z odvisnostjo. Ti se med sehtîj navadno poznajo. Imela sem primer, da so prišli ljudje iz Crne na Koroškem. Veste, da je lt> kar daleč. Fanl, ki je prišel sem. je takoj vedel, kako mi je ime
( epfav ljudje vašo amhulauto hofj pth znajo pod rtdawn/ metadonska. pa ta nazh' ni ptm't, saj se lukaj dogaja še vse kaj dn/uega kot deljenje meiadona? »To je res, ^.al tudi nekateri nasi kolegi in kolegice se vedno pravijo: vaša mciadonska ambulanta. Tomu pravimo mi /.godovina. Začeli pa smo res s podeljevan,]cm meiadona. Tisti, ki si naše delo ogloda od bii/u, vidi. da se lukaj ogromno dogaja. Želimo delovali zdravstveno vzgojno, ljudem svetovali zdrav način življenja, če že morajo uporabljali drogo, kako jo naj uporabljajo tako, da ne širijo bolezni med zdravo populacijo Kakšna pa je sfarrfstna stn/ktiira ^I'di. hi prihajajo k vam? »Cc govorimo o odvisnikih, potem prihajajo k nam ljudje stari od 20 do 50 let. K nam pa prihajajo po pomoč tudi s tarsi in mladi eksperimentatoiji otroci i]i mladostniki, ki (se) niso odvisniki, ampak dr<igo poskušajo. Ji so stari oú 14 pa tja do let.tf Kdaj pridejo starši? »Običajno je tako. da dolgo vedo ali pa slutijo, da se z otrokom nekaj dogaja, pridejo pa navadno pozno.« ( e se je včasih na tem pifdtvčju Kfe it* telo oholi ht'rf)ina. danes ni m- tako? bV zadnjem času opažamo, da sc je trend spremenil. Med odvisniki, odvis-
nimi od heroina, zaznavamo preccjšcn porast kokaina. Ta se je pocenil, da je lažje dosto|>en. Med mladimi pa opažamo, da se poleg trave pojavlja veliko amfelaminov. Govorimo o kemičnih drogab, ki sejih bojimo še bolj kot drugih.«
Vilma Hittttjak: "Pri d&lUj M ga opravljam, so nufne me/e.'i
Rekli ste. da prihajajo k po nasvete in pomoć tudi stani. Prihajajo sami ali pripeljejo s sehoj otroke? •»Običajno pridejo najprej sami. ko začutijo strah in dvom. ko niso prepričani, ali je kaj z otrokom ali nI In se želijo z nekom, ki ima malo več izkušenj o tem. pogovorili, dobiti nasvet, kako ravnati, kako se otroku približ.ati. Otroka ne smemo obsojati po krivem. Prav tako pa ni prav, da si zatiskamo oči, če slutimo, da se z otrokom nekaj dogaja, zato skušamo dati staršem primeren lia-svel, kako ravnati. Će sami ne morejo rešili težave, jim svetujemo, da z otrokom ali mladostnikom pridejo skupaj k natn.<
Pa tudi siver veliho delate s starši. Tudi sta/iii 4?di'isnikov» Srečujete se redno. ^Gre za že ustaljeno obliko. Prej smo se srečevali dvakral mesečno, zdaj včasih samo enkrai mesečno. Gre za večerne sestanke staršev. To je tako imenovana samopomočna skupina, nujno potrebna za ljudi v stiski. Starši, ki imajo take težave, tudi sami potrebujejo pomoč. Naj povem, da imamo dogovor /. RlJj-em, da nam bodo priskočili na pomoć in nam dvakrat tedensko odsto pih prostore tudi pt»poîdne. Imeli pa bodo ludi svoj telefon. Naši starši si ?» lijo pomagati drugim staršem, ki imajo težave. Od njih bc^do dobili veliko up<v rabnih nasvetov.« Ker imate precej izkušenj s te^'a droija, naj i'as vprašaoi preprosto^ hi> Uko so te zadeve ozdravljive in ali so sploh?
»To je pa zelo iežk(t vprašanje. Tudi kak. zdravnik bi vam nanj težko odgovo ril. Pravijo pa. da odvisnost ni ozdravljiva. da pa je zazdravljiva. Kako dolgo traja zdravljenje? Tudi na to vprašanje lahko odgovorim samo tako, kol pravijo. Pra\ajo pa, da tako d<ilgo, kot je kdo živel na lak načiiu kot je. torej užival drogo, toliko časa bo potreboval da bo prišel iz le stiske.« Dobri primeri pa so? *0. seveda sol Spomnim se fanta, ki se je pri nas očistil z mcladonom, danes pa živi popolnoma normalno. Lni gredo v komune, čeprav včasih mine tudi deset let. da se odvisnik odloči za to.«
Rekli ste, da prihajajo k vam ljudje, stari tudi do 50 let. To so ljudje, ki imajo velikokrat ie odivsle otroke. Kolikokrat pa se z£odi, da pridejo k vam tudi njihovi otroci?
«Ker sem tu že od vsega začetka, lahko povem, da sem tu srečevala i)četa odvisnika, ki je zaradi življenja odvisnika zal tudi umrl, zdaj pa so njegovi otmci na isti poll V zadnjem času. tako
pravijo kolegi, ki se ukvariajo z odvisnostjo, prihajajo v centre že cele družine. Tudi mi smo že imeli nekaj mamic. ki so biie v času nosečnosti na sub-slitucijski terapiji z metadonom in še sedaj hodijo k nam. /daj, ko síj rodile, prihajajo po zdravila z otrokom.«
S temi. ki prihajajo k vam po mcladon in druga zdravila, se srečujete dnevno. Koliko pa jih ht)di ta hip?
»Naši pacienti so eni redkih pacientov. ki morajo zdravstveni dom obiskovati vsak dan. Žal ga morajo, ker morajo vsak dan dobiti svoje zdravilo. Trenutno jih je na metadonu nekaj več kot 50. Poleg meiadona pa uvajamo nova zdravila.«
Med te/ni, ki prihajajo v ^<aš center, ste znani kot topla oseha. ki pa zna hiti tudi zřio odločna.
»lega te nauči življenje in delo. Sp(v znala sem, da je pri mojem delu nujno postaviti mejo. Urez mej se tukaj ne da delati.« Pa deluje?
jv/aenkrai deluje. Ne mislile pa si, da kak dan ni tako, da ne raz.mišljam. da bi poklicala policijo. Sem jo tudi že, A če pridejo ljudje urejeni, če niso pod vplivom alkohola, z njimi ni težav. Povsem normalni ljudje so. Tako kot mi vsi.« Pravite, da prihajajo k vam od Kept)-mtd. Tudi po metadon? Po tefía je treba priti vsak dan?
»Trenutno imamo precejšen naval s Koroške. Med njimi je fant iz (^me, ki že dva meseca prihaja vsak dan v Velenje!«
Pa una denar za pre\s^z? »Upravičen je do polnih stroškov.« Vas ima kdaj, da hi delali kaj drttuega? «Trenutno si tega ne želim. Zadfv voljna sem v svojem poklicu in z delom.*
Cez palec, /(er dobro poznate to sceno, koliko se odvisnost od prepovedanih dnifi veća, manjša ... ? »Mislim, da ostaja na enaki ravni. Opažamo pa v zadnjem času pojav rcci-divnv. To pomeni, da je nekdo, kije n^ hal živeli z drogo pred štirimi, petimi leli spet začel. Da se mu je spel kaj zalomilo. Vendar recidiva ne jemljemo kot nekaj groziiega. ampak želimo človeku pomagati, da znova najde pravo pot.«
Ne iščejo jih^ pridejo sami
Izkušnje mariborskega Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše kot osnova za razmišljanje - Bi Velenje potrebovalo tak center?
Mag. Franc Prosnik:
»Nove okoliščbe lerjajo nove pristope. Danes je veliko agresivnosti. 'Ne biti 2najden\ pomeni bili v deprilivigiranem položaju. Šole s svojo prr^duk-
cijo znanj, dokazljivih na konkreten način, pa postajajo glavni generator agresivnosti, vsi njeni mehanizmi so usmerjeni v ustvarjanje te.«
MHana Krstić • Ptaninc
N'elenje. 24. januarja - Medobčinska Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti z dRjgami občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je prejšnji teden v regionalnem mullimedijskem centru Kunigunda gostila zanimivega gosta, direktorja mariborskega Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, mag. khnične psihologije Franceta Prosnika. Pogovor z njim. vsaj neposredno, ni imel opraviti z drogami, je pa zanimivo odpri vrsto drugih vprašanj.
Med drugim listo, ali bi Velenje podoben center potrebovalo, in če bi ga, kako ga načrtovaiii?
To je najb<^lj zanimalo župana Mestne občine Velenje Srečka Miha. ki je »zbor«, na katerem je bilo videli veliko svetovalnih in drugih delavcev šol in vrtcev, spremljal skoraj do konca. Srečanje je ludi pozdravil, češ da je pomembno govorili o stanju duha v družbi in o lem, kaj še storili, da bi otroke iztrgali ulici. Občutek je
bit, da bi bil župan pripravljen, če bi dobil seveda za to podporo v svetu, tudi v Velenju predvideli in postaviti lak center. Oeprav, kol je mag. Prosnik posebej podčrtal in to županu tudi jasno povedal: »Mi na političnem parketu nismo konkurenčni asfaltnim površi-
nam, tak center pa nekaj stane. Tako da ..a.
Mariborski s 17 zaposlenimi razpolaga s 100 milijoni letnega pn^račutia. Manjši center, a z najmanj tremi zaposlenimi, pa bi. gledano čez palec, zahievai vsaj 30 milijonov tolarjev letno. V Slo-
veniji delujcio le šiiije takšni cen-iri, poleg mariborskega, ki je najstarejši v Sloveniji iu je bil kol vzgojna posveli)valnica ustanovljen leta 1952, še ljubljanski, ncv vomeški in koprski. Vrata pa so odprta staršem, otrokom in mladostnikom, ko ti opazijo ali začu-
tijo splošne težave pri učenju, gi-balntvmoiorične težave, težave čusivovanja, težave v komunikaciji, vedenju, medsebojnih odno sih. pri integraciji s posebnimi potrebami in težave v dru/.inskih odnosih, In kar je pomenïbno. ne išče jih center, da jim deli nasvete, poiščejo jih starši, ko začutijo, da potrebujejo nasvet.
•V centru obvladujemo s tem, da jih blažimo, težave srednje stopnje. Tu si ne smemo delati
utvar. Poprečna obravnavava traja od 10 do 50 ur, če bi jih imeli na voljo 80, bi lahko bih že učinkoviti. Ambicije vseh novo ustanovljenih institucjj pa so običajno lake. da želijo »ZjJirabiii« najtežje težave, a to ne gre. V lakih primerih bi morali najbolj usposobljeni strokovnjaki deset dni preživeli po deset ur v družini. da bi sploh uvideli, v čem je težava.«
Biotehniška iola Maribor
Vrbanska cesta 30,2000 Man&or
Srečko Mah In mag. Franca Prosnik: »Vadati morata, gospod župan, da ml nismo konkuran-
čnl asfaltnim površinam.'
SREČANJE
'^HJ^ 1. februarja 2006
Novinar^ ki mu kultura daje kruh
Jože Krajne iz Šmartnega ob Paki meni, da smo Slovenci kulturen narod in dobri potrošniki kulturnih dobrin - Vsaka vloga je po svoje zanimiva, vsak izziv nova izkušnja
TaHana Pod^ors^k
Po končani srednji î^oli seje s pogled val / Akademijo /.a gledališče, radio, film in televizijo, a seje odločil u iiudij novinarstva. nekaj lei ima status samostojnega novinarja, ki nanicsio časopisnih strani in radijskih odJ^j bogati slovensko kulturno sceno k<ii nepf>klicni in ludi poklicni kullurni delavec.
Jože Krajne jc se eden od Smarčanov, ki ga po/na šinik krog Ijubiieljcv takšne In drugačne kulture - lakih, ki jim je blizu ncpnklicna gledališka dejavnost, humor in razvedrilne 'IV oddaje, pod ka-lere se podpisuje kot scenarist, redaktor ...Vedela sem. da mi ho j)naložii« še in šc (saj govori kol »raztrgan dohter«) in tni s tem nakopal nemalo ležav pri tem, kaj izvzeti iz »zgodbe«, da ne bo članek predolg in da bom zaobjela vse, kar kulturnega počne. Oh teh zapisanih besedah se bo zanesljivo nasmehnil in težko verja-nîom, da ne hi tudi kaj ptikomentiral na njemu podoben način.
Zanimiv človek, odličen rétorik in nekdo L bogatim besednim /.aklad<nii ima najbrž več razlogov /a to, da si je med drugim i/bral za sopotnico na življenjski poli prav kuliun:), Zakaj torej? »Drugače pravzaprav ni moglo hiti,« je odgovoril in v nadaljevanju pojasnil, da so se njegovi predniki po očetovi in mamini strani lako ali drugače ukvarjali s kulturo. Ta tudi staršema ni bila tuja. Oče je igral vííh lino. mama jc bila nepoklicna gledališka igralka, tudi prepevala je v ansamblu, v zboru. »Ce človek raste v takein okolju, bi težko izbral kaj drugega.* /.odrskimi des-
kami in glasbo seje srečal že kot petoáo-lec. Prva resna gledališka preizkušnja zanj je hil lik Cilažka v Županovi Micki (-ga kar vidim, kako se je »narejalO. še močnejša izkušnja vloga Lukca v Ilerojki. Vsaj 15 najrazličnejših likov je upodobil Zanimiv je bil vsak po svoje. Mu je kateri še posebej osial pri srcu? *'ležko rečenu Imel sem lo srečo, da sem delal s poklicnim gledališkim igralcem in dtjlgoletnim režiserjem smarških gledališč niko v Bogo-mirjem Verasom. ki je izbiral tekste z občutkom. Sreča je bila, da sem igral glavne vloge, /a tri oziroma štiri sem prejel Linhartovo značko. Med srečno okoliščino lahko uvrstim še druge ljudi, s katerimi sem delal v skupini. Zanimiv*), da so pre-
vladovale bolj komične vloge, ki mi glede na moj značaj btîlj ležijo. So bile pa tudi druge, zame so predstavljale drugačen izziv.« ljubiteljski kulturni se ni zapisal le kol igralec, ampak tudi kot režiser. Prvič po naključju. Gostoval je pri gledališki skupini v Vrbju (lOlet jedelalv njej skupaj z Verasom in Ljerko Be lak), ki je ostala brez novega režiserja. Ker je bil po stažu med starejšimi. so mu ponudili »novo« vlogo. Za prvi resen režijski projekt, ki ga je ustvaril skupaj z drugo polovico Strašnega Jožeta - Jožetom Robido, pa jemlje delo Prihranjeni dolar. KiU režiser sodeluje še z gledališčema v Izlakah in v CJaliciji in seveda z domačim Oledahščem pod kcv zolcem. S slednjim prav sedaj postavlja na oder Partljičev leksl Slikar v Martinovo vasi. S predstavo bodo zaznamovali lOO-letnico kulturne ustvarjalnosti v
Šniartnem ob Paki in 30-lctnico delovanja šmarškega fowîlca.
Cia bolj poznajo kot komika? »To je pa druga »spura«, Za družabna srečanja so ljudje potrebovali kaj komičnega. Del šmar^kih gledališčnikt^v je to počel in nastal je par Sirašjia Jožeta. Takrat sem že bil scenarist in redaktor oddaj na TV Slovenija, na Radiu Velenje pa sva imela z Jožetom tudi svojo oddajo. Strašna Jožeta sva postala prav zaradi slednje oziroma ^radijske špice«, ki je napovedala prihod Starših Joietov. To so si ljudje na> bolj zaponmili.«
Poleg omenjenega Jožetovega kulturnega snovanja bi bil greh izpusîiti glasbo. Po zaslugi strica Francija Klančnika je spremljal vse zvt^ti glasbe, kar mu pride prav pri 'IV oddajah. Sam je hoitíl v glasbeno solo, v kateri je igral klavir in harmoniko. Ker bi moral glasbeno izpopoi-njevajije nadaljevati v Šoštanju, je zaključil to »poglavje«, vrzel po dodatnem zna-jyu pa je zapolnil stric Iřanči,
Jože pravi, daje tudi delo na TV. redaktorsko in uredniško, v marsičem povezano s kulturo. ;»Sem torej novinar, ki je
Iz predstave Sleherniki
ht)bi zamenjal s službo.«
Težko bi se pridružil tistim, ki meiujo, da današnji čas kulturi ni najbolj naklonjen. »Mogoče menijo tako zalo, ker vsak kullurni produkt nekaj slane, ker ljudje danes drugače živimo, kot smo pred leti. Cc se najdeta pravi čas in volja, se da marsikaj storiti. Kultura je sledila razvoju in veliko je kakovostnih kulturnih »izdelkov«. V redkih državah ima vsak kraj svojo gledališko skupino, ansambel. zbor, tako kot pri nas. Zaradi tega ne bi mogel reči, da čas kulturi ni naklonjen. Stvari se razvijajo drugače, nastajajo nove oblike, karje tiormalno in prav, Sicer pa smo Slovenci poznani kot kullurni narod iiî tudi kot dobri potrošniki kuliurnih dobrin.«
Obljubil je, da ga bomo na področjih, na katerih že udejanja svoje ideje m želje, srečevali ludi v prihodnje, če mu bo lo dopuščalo zdravje. C'e se bodo pojavili novi i/jÁÝí, zakaj pa ne. .Seveda, če bo izpolnjen še en pogoj - čas.
Najprej na Pokaži kaj znaš; potem na sladoled
Učence Osnovne šole Šoštanj veseli delo v gledališkem krožku, veliko pa je zanimanja tudi za izbirni predmet gledališki klub -Slovenistka Jožica Andreje, ki se ukvarja z njimi, ne zavrne nikogar - Otroci radi nastopajo
Milena Hrstič - Planine
Srečujemo je na številnih prireditvah v občini Šoštanj, kamor prihaja z učenci - zdaj - Osn<ivne šole Šoštanj. Z tiiimi vedno poskrbi za kuliunii program, ki pritegne. Gre za Jožico Andreje, slovcuistko in anglistko. ki poučuje že devetindvajseto leto. Več slovenski, manj angleški jezik. »Biti učitelj je užitek, H je velikokrat naporno.« preprosto pravi.
Je Šoštanjčanka. Mladost je preživljala V Druž-mitju. danes potopljeni vasi. V času. koje Druž.mirje izginjalo, so si prebivalci gradili domove drugie in se selili. Od kar fxmmi. je sanjala o lem. da bo učiteljica. Da pa res bo, Je vedela tisti dan, ko je pr>dč prestopila prag Osnovne šole Biba Roeck v Šoštanju. In kar pomeni, je bilo njeno življetije povezano predstavami in nastopi. &/e majhna skupinica otrok
je bila dovolj, da smo organizirali predstavo in pripravili nastop. Tistikrat je bila zelo popularna oddaja Pokaži kaj znaš. In mi smo listo, kar smo znali, nenehno kazali drugim. Za to smo bili nagrajeni s kakšnim dinarjem in družno smo jo takoj mahnili v Šoštanj, k Mo-vhu, na sladoled s smetano,« se še danes rada sladka s temi spomini. Od konca 70. let žj^ v Pohrastniku.
Kot učiteljica je začela v Osnovni W)|j IJvada v Velenju, kjer je bila »tovarišica« danes Ztjanemu slt>veuskemu igralcu Marku Man-diču. »Že takrat mi je rekel, da bo igralec. Cc se nc bo izšlo, pa slovenist-« Pa se je. ^ Na l.ivadi sem imela krasno ravnateljico, gospo Marijo Žužek. | Kar smo se učitelji naučili od nje, naučili
Jožica Andreje: "V Šoštanju prav po* greéam amatersko gledaiiéče."

pa smo se veliko, nas spremlja celo življenje,« in to je nesla s seboj, ko seje odločila, da se vrne v Šošlanj. Na takratni Osnovni šoli Karia Destov-nika - Kajuha je bila najprej knjižničarka, potem pomočnica ravnatelja, danes pa jo srečujenii) v edini šoš-tanjski osnovni šoli kot slovenistko in anlistko. V njej ne samo. da pou-' čuje, ajiîpak počne še vrsto zanimivih stvari. Vodi angleški krožek, je menUv rica mladim planincem od 1. do 4, razreda (v nedeljo jih je popeljala na Mrzlico), dopisniški Ln gledališki krožek. Prav slednji nas \ je najbolj zanimal. Je med olroki dovolj zanimanja za ta krožek? »Seveda! Prekcî 50 učencev deluje v njem samo v tem šolskem letu. Ni šlo drugače, kot da smo jih razdelili v tri skupine. Uro na teden smo skupaj, sicer pa delajo po skupinah sa-
; /
i-
mostojno. Kaj tiastaja? Prav za čas pripravljajo Našo malo kliniko. Knkrat bo že priložnost, da se pokažejo,« pravi.
V Osnovni šoli Šoštanj je eden od izbirnih predmetov, v njem so učenci lahko samo eno leto, gledališki klub. Zanimanja je bilo spet toliko, da so organizirali pouk v dveh skupinah po 17 učencev. Tako je bilo tudi prejšnja leta. »Priložnost damo vsem, ne samo talentom. V klubu so ludi učenci, ki talenta nimajo, a jih vseeno pripeljemo lako daleč, da lahko odigrajo vsaj kak prizorček. Zakaj ne, če pa jih lo veseli?« pravi in dodaja, da v Sošlanju prav p<v greša amatersko gledališče. »Ne vem zakaj se ga ne da in ne da postaviti na noge. Pa jih je veliko, ki se trudijo v to smer in ludi ime so že zbrali. Agledaš. Zanimivo, ne? Med njimi je najbolj zavzet Peter Rezjnan. Res si želim, da bi jim uspelo.« Amaterskih igralcev jim gotovo ne bi manjkalo, pa šc tisti najbolj Mvzeti in najbolj talentirani iz gledališkega krožka in gledališkega kluba, bi imeli kje nadaljevati in ostriti svoje talente,
»Za zdaj pa izkoristimo vsako priložnost, da lahko nastopijo, da se lahko izkažejo, da se lahko predstavijo. Ne zavrnemo niti tistih, tako imenovanih padalskih akcij, ko nas orgajiizalorji kake prireditve pokličejo le teden dni pred njo,«
Pred novim letom so pripravili dve igrici, ki so ju v avli šole potem zaigrali najmlajšim. »Zelo radi nastopajo,« pravi. »Zdaj pripravljamo Pel Pepelk Žarka Petana, malo daljša predstava bo, a kot nalašč za k<uiec šolskega leta.« Od kod ji znanje z gledališkega področja? »S srkanjem vsega, karje povezano s tem. V jesenskih počitnicah sem se udeležila izobraževanja v Mestnem gledališču ljubljanskem in tam dobila potrdilo, da prav delam. To mi je bilo res v veliko veselje!«
Je ena tistih ljudi, ki so izbrali prav. "Cc bi se še enkrat mi>rala i>dIočati ne bi i/brala nič drugega kot to. kar imam.«
SREČANJE
»Na odru lahko jokam^ kričim^ se noro smejim ...«
Irena Stiplovšek, predsednica velenjskega amaterskega gledališča, je ljubezen do odrskih desk podedovala po mami Magdi Zalar, z njo pa je »okužila« tudi hčer Leo -Uživa na odru in uživa v predstavah drugih gledališč
Bojana Špegel_
Velenje - Gene racije in g ene racije velenjskih osnovnošolcev po7najo Ireno Sllplovšck kol učiteljico. Tisli í>alecam. ki imajo radi gledaliSCe. pa vedo. lia je že malega zaljubljena vanj. Še sama ne ve. kako» ampak pedagoi^ko delo in igra sc ji zdila povezana. Predvsem pa že od nekdaj prepletala njeno življenje in življenje njene družine.
Vrneva se v zgodnje oiro§iva. »Moja mama, osnovnoSniska ućileljica. se je z gledališčem ukvaijala vsa leia. Rc/irala je sleviine predstave za otroke, v velenjskem amalcn^kcm gledališču pa je delovala ko( sepetalka. S sabo meje kol otroka jemala na vaje ludi zvečer, da me ne bi pu^Cala doma same. In tako me je gledališče žc zelo zgodaj zastrupilo. Prvo predstavo sem odigrala že pri šiirih lelih. Kresnička, Re/jral je gospod Horvat. V osnovni soli se spomnim, da sem igrala v predstavah Voik in sedem ko/Jičkov. ('enček. Kekec in Mojca, ludi v velenjski gimnaziji sem se lakoj vključila v kulturno drušivo, sodelovala v raznih predstavah, pa tudi v gledališču sem že igrala Vem, da smo igrali Tartuffa. Ko sem biJa átudenika, pa sem se vkJjučlIa v Aniaiersko gledališče Velenje. Prvo predstavo, ki sem jo odigrala, je hiJa Gospod Evslahij iz Šiške, n> žiral jo jc Karli Crctnik icia 1973.«
PoietE si je Irena, ki je medtem že končala pedagoško akademijo, začela učili v Šentilju in si kmalu ustvarila družino. Zato je prekinila gledališko delo. »Za to mi je še danes žal. 2al mi je, da sem se
na odre vrnila tako pozno. Vendar sem ves cas ob dveh oiroklh razmišljala le o družini in ludt službi. A danes vem. da lahko še veliko naredim, da imam še veliko pred sabo.«
Sprejemnih izpitov na ACiRIT-ju nikoli ni nili poskušala naredili. »Takrat šc nisem bila lako zaslrupljena z gledališčem. Sanjala sem o fi/ioierapiji in temu» kako bi pomagala ljudem. Ker je bil vpis vsaki dve leti. tislo leto pa ga ni bilo. sem šla po maminih stopinjah in se vpisala na pedagoško akademijo.« Tudi tukaj je prenašala ljubezen do igre in gledališča, pa tudi do pedagoškega dela, na generacije svojih učenccv. Spomni sc Boštjana Odra. Rrmiea Grebenška ... To ljubezen je prenesla tudi na hčer l.eo, kije učiteljica angleščine, že dve leti pa ludi članica velenjskega gledališča. In prav l^a bo mami poleti dala novo vlogo, na katero se že z veseljem pripravlja. Prvič bo namreč poslala babica, njen Vili pa prvič dedek.
Irena torej pravi, da žc celo življenje povezuje pedagoško delo in gledališče, čeprav ne ve točno, v čem je ta povezava. Njena d(^lgolctna pavza na odrskih deskah se je prekinila pred sedmimi leti, pred tremi je v amaterskem gledališču prevzela mesto predsednice društva. Kar je čisto posebna naloga, povezana tudi s pridobivanjem denarja - pravi, da je sponzorje vse težje najti - in iskanjem možnosti za nastope 1er gostovanja. »Ko sem sc vrnila, smo študirali predstavo Kralj na Betainovi, do danes jih je sledilo še šest. sai naše gledališče vsako leto pripravi po eno predstavo, Izbiramo predvsem komedije, ker so danes laki časi, da ljudje rabijo sprostitev. V zadnjih dveh letih nismo uspeli naredili prave komedije. Predlani smo igrali Kurbe, v katerllï gre za mešanico vojne drame in komedije, lani pa 8 žensk» kije cista kriinitialka. Vseeno mislim, da ljudje v naših predstavah uživajo.«
Izziv so monokomedije
Pravi, da ji je vseeno, ali igra dobro vlogo po/iiivk ali nega t i vk. »Ko sem na odru, to nisem jaz. Sem oseba, ki jo igram. Tak<i močno se vživim. da lahko jokam, kričim, se noro smejim. Ce je to potrebno,«
Ansambel velenjskega gledališča je za-
njo prava družina. Kr> pripravljajo premiéro, vadijo trikrat tedensko po tri ure. !n koje tí> mimo? »Pogrešam. Doma se nimam kam dati, nekaj mi manjka, /atii se velikokrat dobimo v fundusu, kjer nam je domače, kjer je naš drugi dom. Poznamo se, imamo se radi. Tudi skregamo se. a ostajamo povezani.«
Kdor ljubi gledališče, ga seveda zanima ludi. kaj počnejti v drugih gledaliških ansamblih. Irena ima abonma v Laškem, Velenju in Smartnem ob Pa k i »Pogosto in zelo rada hodim na predstave. Zdi se
irena Stipiovšek (sedi spredaj) na stiki iz Ma 1973 v svoji prvi gledališki predstavi - Gospod Evstahij iz Šiske^ kot cfa* niča velenjskega amaterskega giedaiisča
Irena v lanski predstavi 8 žensk (druga z desne). Razlike skorajda ni, kajne?
mi, da mi kar zmanjka časa in večerov, da bi videla še več predsiav. Rada gledani tako ljubiteljske ansamble kol poklicne. Tako namreč vidim, kako napreduje gledališče. Pri ljubiteljskih morda malo bolj primeij^m nas in njih.«
Moje radovednosti še ni konec. p{>klicni gledališki igralci pravijo, da ni pravih siv dobnih tekstov, ki bi bolj prikazali, kaj se dtjgaja v sedanjosti. Kako je s tem v velenjskem gledališču? »Vsako leto zelo težko dobimo tekst. Tudi zalo. ker smo
postali Izbirčni. Želimo komedijo. imamo pa pomanjkanje moških v ansamblu. Zalo iščemo tekst, v akle-rem je večina likov ženskih. Je pa res kar premalo sodobnih tekstov, ki bi bili napisani za splošno zadovoljstvo. K<miedij je veliko, predvsem takih, ki sc igrajo zalo. da tržijo. To so zame plehke stvari. Prava gledališka komedija ti mora nekaj dali, ob odhodu iz gledališča moraš C'utili polnost, radost
Zagotovo je za igralca najtežje biti sam na odru, torej igrati mon o ko medij o. Irena se je v tem preizkusila. Kar 27- krat je odigrala del monokomedije Bužec jaz» bužec on. »Ko sem jo prvič igrala kolegici za abrahama. sem imela tremo. Nimaš surierja, nimaš tehnikov. Za vse si sam. Ampak ko kriza mine, uživaš,« Predstava, ki jo je popolnoma očarala, je predstava Violelc TomiČ Htitcl Babilon. To je lekst, ki bi ga ludi sama z veseljem naštudirala. Razmišlja, da bi zanj prosila izvajalko. In zna se zgodili, dajo bo.
A šc prej jo čaka premiera predstave, ki jo pripravljata s Karlijem Creinikom. aZa-radi prenove kulturnega doma leios nismo m<5gli naredili predstave, ki smo si jo želeti. To je Hamlet v pikantni omaki. Da ne bi izgubili sezone, sta se odločila,
da naštudirata komedijo Andreja Jetačina ZJiaslovom »Pacienti v čakalnici«. Premiera bo konec marca ali pa v začetku aprila na odru velike dvorane hotela Paka. »Uživava, ko ustvaijava svoje like. EVedstava je vdveh dialektih. Karli govori domačega, malo šentjurskega, jaz pa v primorskem dialektu. Z dialekti k sreči nimam težav.» pripoveduje med smehom, pa še malo po primorsko zavije.
In kakšne občutke ima Irena po premi-erah? >vNajboIj si želim odzivov publike. Tako poln si občutkov, malo te je strah, čutiš veselje. Imam tremo, ko grem med ljudi, ki so nas gledali. In čutim, katere kritike so iskrene in katere narejene.« Prepričana je, da bodo gledališča ljudem vedno zanimiva. Ker so tako drugačna kol filmi. Vsaka predsiava je v živo, vsaka po svoje drugačna. Pri íílmih je ptj-vsem drugače. »V vsaki generaciji je kar nekaj mladih, ki vzljubijo gledališče, in mislim, da bo tako še naprej.«
Zelja, da bi tudi v Velenju dobili vsaj polprofcsionalno gledališče, šc vedno živi, pravi Irena. Nenazadnje ima Ptuj, ki je manjši od Velenja, celo profesionalnega, »Želimo si, da bi dobili vsaj zagotovljena sredstva za plačilo režiserja. Slane nas okoli X00 tisoč tolarjev na predstavo, ki jo res naštudiramo do vrhunca. Ves čas Imamo velike finančne težave, zalo bi nam to veliko pomenilo,« konča frena. Naj osiane pri lej želji. Morda se vendarle z-godi, konec koncev iz A(fRIT-ja že prihajajo diplomanti iz Šaleške doline, ki bi tudi laliko pomagali.
s Šalečani si deli nebo 215 vrst ptic
V velenjski knjižnici bodo jutri predstavili novo knjigo »Ptiči šaleških jezer« - Izšla je ob 130-ietnici Premogovnika, pripravili pa so jo strokovnjaki ornitologi
Bojana Špegel
VfIciye - Jutri ob 18. uri bodo v velenjski knjižnici predstavili novo knjigo, ki nosi naslov Piiči šaleških jezer. Predstavitev se bo pričela t)b IX, uri. Knjiga je že na prvi pogled lepa in zanimiva. Besedilo dopolnjuje b(^ai fott)graf-ski material, saj je v knjigi kar 219 foiograllj različnih vrst piic.
Z avtorjem knjige Janezom Gregoryem smo se o vsebini in nastanku pogovaijali že v ponedeljek, ko je knjiga še dišala po liskanii. Janez Gregori je biolog, ki je pred letri služboval na republiškem zavodu za varstvo narave. Sedaj je zaposlen v Prirt> doslovném muzeju Slovenije, kjer je kustos za ornilologijo, torej vedo, ki sc ukvarja s ptiči. Kako Je knjiua spM znčeia ntistajati?
»Knjiga je začela nastajali na pobudi) Premogovnika Velenje. Zaradi usedlin in vsega» kar je posledica izkoriščanja lignita, je bilo potrebno uredili predel okoli novonastalih jezer. Mi smo predlagali, da bi naredili naravovarstveno ovrednotenje področja okoli jezer, predlagali pa smo, da to píístane krajinski park in da hi bilo vanj čim manj posegov,« Xnano je, da je okoiica šaleških jez(^r zani' wiva ornitoloííow, torej slrokavnjakorn, ki prcu-àtjejo življenji' ptic. Zakaj?
»Šaleška jezera so torej posledica rudaijenja. Pred leti je bil problem, da so bila zelo onesnažena, zaradi pepela se je ba-
Avtor knjige Janez Gregori z najnovejšo knjigo o ptičih, ki so Jih
opazili v okolici velenjskih jezer
zičnost v njih zelo povečala, zalo je bilo mrtvo, l^ta 1904 se je način plavljenja spremenil, do izpi-
ranj pepela vanje ni več prihajalo. In jezera so se sama začela ozdravljati. Zgleda, da je loliko
pritoka, da je sveža voda uspela oživiti jezera. Do koder segajo ptiči kaže. da se kvaliteta vode res izboljšuje. To se vidi tudi po tem, da je v okolici jezer vse več rib(bledih ptičev.« Kofihf razficni/i pličji/i vrsi spkfk živi na tem področju^ VeĆ kot sto?
«Mi smo si pri lem pomagali tudi s strokovna literaturo in vsem, kar je bilo o tem objavljeno v zadnjih letih. Prišli pa smo do 215 vrsi. To je zajeten del slovenskih vrst, saj v Sloveniji živi ali gnezdi okoli 390 vrst. vključno s tistimi, ki državo Ic prelelijo ali pa pri t^as le prezi-mijo.«
So med njimi tudi zeh> redke
»Ja, ludi lakili je kar nekaj. Nekatere smo opazili le enkrat ali dvakrat. Se večje lakih, katerih število v širšem merilu Slovenije močno upada. l:na takiii je raca kostanjevka. Ta jc žal žrtev modernega življenja, vse slabše ji gre. Enkrat smo jo opazili na velenjskih jezerih.» Kar nekaj jih je sodido\^h pri nastajanja ie knjige, kajne?
»Terensko delo sva opravljala v večini s kolegom Dar^tom Sere-tom. Imela pa sva sodelavce pri lovu in slikovnem gradivu. Želeli smo namreč, da bi bila knjiga čim bolj privlačna ludi v slikovnem delu. Tako smo uspeli zbrali In objavili kar 192 tbiogra-llj. Od lega večina predstavlja posamezne vrste ptic.«
Komu je namenjena in knjiga?
»Vsem, ki jim jc narava draga. Včasih smo imeli tak prijem, da smo ljudem kazali, kaj je grdi», in jih opozarjali, da se lo nc sme delali. Sedaj jim želimo naravo prikazati čim lepše. Ugotavljamo, da polem začutijo, da jo je vredno ohranjati. Knjiga je izšla v Ljubljani. zabžiJ jo je Prirodoslovni muzej Slovenije, v katerem jo bomo tudi fînïdajali.«
Zagotovo pa jo bo mogoče kupili ludi v Velenju, saj gre za pomembno knjigo za to področje. Na jutrišnji predslavitvi knjige bodo pripravili tudi multivizijo, lako da bodo čim bolj nazorno prikazali vrste, ki si delijo nebo s Šalečani.«

Brez večjih težav in posebnosti
Vse sekcije, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Šmartno ob Paki, lani delale pridno - Leto 2006 leto jubilejev - Nova predsednica društva je Mija Žerjav
Tatjana Poú^oršak
Šmartno ob Paki. 27. januarja -Olani Kuliurncga drušlva Šnianno oh Paki se lani niso /brali na občnem /boru. ker - po navedbah njegove dosedanje predsednice	Dřev • /a kaj
lakoi^a nj bilo poirebe. i^Sckcijc si) delovale bre/ ležav in i^osebntjsli. Vse so pridno delale in uresničile vsaka svoj dchwni program. Rezultat tega je ccl kup dejavnosli. prireditev in gostovanj,« jc v sv(v jem poročilu o opravjjeiiem delu v minulih dveh letih na leloSnjam občnem /boru društva v dvorani šniarškega kulturnega doma dejala Drevo va.
Folklorna skupma Oljka je predstavljala običaje in navade domačega o to lia ter Zgornje Savinjske doline na gostovanjih doma ter v tujini, skrbela za podmladek; oba pevska /bora (mešani in moški) sta zapela na revijah, prireditvah v kraju, mešani zbor se s svojim ubranim peljem vse bolj uveljavlja v sln5em okolju;
Mlja ZerjaVf nova predsednica šmarškega kulturnega društva
premiera dela Mr(vi ne plačujejo davkov, predstave na dom?Cem in drugih odrskih deskah, sa zapolnile se/onu Ciledališča pod kozolcem. Še posebej je bilo leto 2005 uspešno /a člana skupine Jožeta Robida ki je prejel Severjevo nagrado za ustvarjalnost na področju ljubiteljske kulture; skupino Vesele babicc pozna širša
slovenska javnost tudi po nastopu na I V ciddaji; člani likovne sekcije so sodelovali na razstavah in likovnih kolonijah: pridno je vadila se tamburaška skupina in z nastopi obogatila marsikatero prireditev doma in tudi v drugih krajih; najmlajša sekcija - plesna skupina l ione, pa se je 7e predstavila na območni plesni reviji in kar nekaj domačih prireditvah. »Poleg lega smo marsikaj postorili tudi v samem domu.« Oh tej priložnosti se Je Drevova zahvalila občini, ki ima posluh za potrebe društva. Lani mu je namenila 2.5 milijona toladcv. »Čeprav smo skromni. naSa dejavnost ni poceni. Stroški so višji /ato, ker nas je veliko,« je pripomnil delovni predsednik Franc Usnjak.
Franc Fužir, predstavnik občine, je v ra/pravi i/ra/il upanje, da bo imela občina v prihodnje vsaj takšno razumevanje /a kulturno usivarjalnost sekcij društva, kot ga je imela doslej, /brane je opíí/oril na pravilnik, ki ga pripravljajo v občini in na osnovi ka-
terega bo ta v prihodnie delila društvom denar. »Merila bodo izdelana tako, da bo tisti, ki bo več delal, več dobil. Doslej seje dolil denar bolj po občutku.«
I.etos se bo» po besedah Dre-vtîve, na kulturnem področju v občini dogajalo marsikaj zaradi šte/ilnih jubilejev: lOÍMetnice kulturne dejavnosti v kraju, 3lMet-niœ delovanja praznujeta Gledališče pod kozolcem in folklorna skupina Oljka. Sekcije društva bodo / nastopi obogatile prireditve v počastitev jubilejev tudi drugih društev v lem okolju. »Čeprav bodo oblctnicam podrejene mnoge aktivnosti, imajo sekcije svoje programe, v katerih so na vidno mesto med drugim zapisale tudi pridobivanje novih članov.«
V nadaljevanju tihčiiega zbora so izvolili nřwe člane društvenih organov. Nova predsedJiica društva je postala dolgoleltia članica Cileda-lisca pod kozolcem Mija Žerjav, podpredsednik pa je vodja šmar-ških Oljkarjev Tomaž Lesiyak,
Bogat mesec kulture
Slovenski kulturni praznik bodo v občinah Zgornje Savinjske doline zaznamovali kar s 35 prireditvami - Osrednja medobčinska slovesnost jutri v Solčavi
Tatlana Podgoršek
Območna izpostava Javnega sklada RS za kultunie dejavnosti Mozirje, kulturna društva ter kulturne organizacije Zgornje Savinjske doline že nekaj let pripravijo v počastitev slovenskega kui-lumega praznika vrsto prireditev. Prvih osem praznovanj so označili k<n tedeiï kulture, ta pa so nato prešla kar v mesec kulture. Letošnji bo tako že dvajseli po vrsti in je tudi zelo bogat. Kar 35 prireditev je v programu prazno-
vanja, na njih pa bo st>delovalo blizu 600 ustvaijaicev, predvsem domačih. Občanom od Solčave do Mozirja pa sc bodo predstavili na gledaliških. Uterarnih, likovnih. glasbenih dogodkih. Vanje pa so se vključila tudi šolska kulturna društva. Ob tej prib/jiosti bodo s koncertom počastili še 250-leinico rojstva Mozarta in 150-letnico rojstva pesnika An-hma Aškerca, kijev letih 1894 do 1898 kaplanoval v Mozirju.
Jubileje pa bodo s prireditvami zaznamovala tudi nekatera do-
mača društva. Tako bo ženska vo kalna skupina i/ Solčave oh praznovanju I5-letnice delovanja pripravila srečanje ljudskih pcvcev iz vse Slovenije, godba Zgornje Savinjske doline pa slavnostni k(m-cert ob .^0-letnici ustvarjanja. Omeniti velja šc podelitev priznanj prve bralne značke za odrasle ter območno srečanje otroških gledališč KJipe kiope.
Prve prireditve iz programa so se zvrstile /e minuli vikend, trajale pa bt)do vse do 11. marca. Osrednji dogodek ob mesecu kul-
Dobitniki priznanj
Priznanje sveta Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje bo prejel Jakob Presečnik, jubilejna priznanja pa: Godba Zgornje Savinjske doline ob 3i)-letnici delovaiua. ženska vokalna skupine iz Solčave za l.Metnico ustvarjanja. Beri Sa-vodnik iz Mozirja /a dolgoletno delo na gledališkem področju. Dare AteLšek i/ Rečica ob Savinji pa ob praznovanju 6>letnice-
tur3 bo medobčinska sk>vesnost v d\t]rani Zadružnega doma v Sol-txi\. Ta bo jutri (v petek) ob 18. uri, na njej pa bodo podelili najvišja priznanja za ljubiteljsko kulturno delovanje v občinah Zgornje Savinjske doline.
Milanu Ževartu častno članstvo ŠMZD
Velenje, 24. januarja - Šaleško muzejsko zgodovinsko društvo s sedežem na Velenjskem gradu je na občnem /boru predstavilo pestro delovanje društva v prete-kJem letu. Člani društva so v tem obdobju pripravili več razstav in predava rti s področja zgodovine in s tem opozorili na kulturno dediščino Šaleške doline, dobro obiskane pa so bUe tudi ekskurzije po |>omembnfh kulturno/giv do vinskih točkah Šaleške doline.
Predsednik društva dr. Tone Ravnikar je na občnem zbt>ru v imenu društva podelili naziv častni član Šaleškega mu/ejsko-zgodovinskega društva dr. Milanu /evarru. priznanemu zgodovinarju, univerzitetnemu profesorju in dolgoletnemu predsedniku društva, ki je pred kratkim i/dal tudi svoja izbrana dela s področja zgodovine / naslovom Styriaca. Dr. Milan Zevart je po zaključku občnega zbora pripravil še predavanje o številnih /nanih tezah o smrti pesnika Karla De slov nika Kajuha med drugo svetovno vojno,
■ fiV
MC vabi oblikovalce
Velenje - Mladinski center Velenje vabi k sodelovanju vse mlade prostovoljce, oblikovalce spletnih strani, željne novih izzivov in /nanj pri ob-likovanju spletnih strani. Po leg prijetega druženja in dela v produkcijskih skupinah boste pridobili dragocene izkušnje 2 delom v Regionalnem multimedijskem centru Kunigunda. spoznali način dela v Mladinskem centru Velenje in sodel(waIi pri evropskih projektih za mlade na področjih mladinskih pobud in izmenjav, spletJie podpore evn)pskim projektom...
Vse mlade oblikovalce, ki jih zanima delo v produkcijski skupini in sodelovanje z mladimi, vabijo, da pošljejo svojo prijavo díí jutri na elektronski naslov t2ic.velenje@si-ol.net.
mbà
JRETN

Ograje
Urban Novak
Mesto je iifielo v ájsu fmyega ohiskova/iju oh\'ez/iega osnovnošolskega izobraievafjja ve/ika pmsioru med stavbatni in trgi fór purki. PrcKSiora, f;fer smo se oïrcâ íahko riemoieno igralf. tekali în se skrivali okoli sol in javmfi siaxb - ludl v ivsu, ko nam ni bilo treba Iňti y k>U. 'Menice so bile dasto/nie vsem in vsi smo lultko njih skakali svohodmi Udina prava ovira v prostorii je bila Paka, kije mesto delila na dva dela.
Dvajset let pozntfje me na ohičajnm spreknin skozi mesto :hod*ilo v oči velike ograje postavljene okoli... šol. Ne :na/n si dobro rado-iiti. kaj se Je ) teh dvajselih letih spremenilo, a nekaj se Je moralo spremeniti zelo drastično, MoJe prvo vprašanje je hilo, kako se Je lab ko proslor igre. učenja in druženja spremenil v en velik ograjen vrl s šolsko stavbo na sredi. Kam je izginila svoboda, ki smo jo kol nndci poznali! Vse sobote in nedelje, ki smo jih preti veli na šolskem igríšái, so danes izginile v ohs(^'anJu mulcev na dilerje in kriminalom. Šolsko igrišče ni več varno pribežališče, ampak je poligon za male /iieslne liuliga/ie. Pa Je res tako? Je mogoče zato ograja okoli šole? Ali pa morda zaradi obleganja šolskih parkirišč z avtomobili? in naslednje logično vprašanje je, ali so ograje res takšni čudeži, da pozdravijo vse »bolezni*, ki mnčijo sodobno mladino?
Pa gremo Se nazaj. fOif sploh ograja je? Ovira, prepreka, zaščita, zastor? Je vse to in še več. In sploh jih ni izumila demokratična družba mpak so med nami že od nekdaj. V času grškega, rimskega imperija Je bila njegova prva ograja močna vojska na zunanjih mejah imperijev. Ograja je kasneje uporabljena v rimskih vilah, pozneje v Evropi srednjega veka kot razmejitev tned parcelami v mestih, vse do današnjih dni ko Je ograja imtala sinonim za nedotakljivost običajno privatne lastnine. Slovenci smo na pojem ograje še posebej navezani in .'^koraj je ni hiše. ki ne bi imela okoli ograje. Imeti ograjo imteni imeti zemljo. Imeti zemljo po meni imeli nepremičnino. Nepremičnina pa danes šteje kot kapital. nekaj vreden kapital. Zato je sama ogr<^a in njen izgled zelo txnnemlmi saj prič/j o vrednosti naše nepremičnine. 'Jakšen pogled se da r^numeti ko razmišljamo o />osameznih stanovanjskih
hiskth.
Povsem nekuj drugega j>a Je» ko govorimo o javnih površinah, o javnih stavbah. Tukaj Je govora o pro.Ktor^t, ki bi naj bd dostojKm vsem prelHvaketn mesla. O javnem prostoru, kjer Je moino ^me-deil, se zadržati in kakšno reči ter po možnosti preživeti kakšno uricx) ali dve. Ne razumem, zakaj bi se marali ozirati no nekakšne i'urnike^ ograj, če se nam bi zaželelo košarke ali pa sedenja na kloiyl pod določenim drevesom. Predvidevam, da imuJo poslavljala ograj prec(d tehtnih razlogov zakaj in čemu ograje. Ne poDiam statistik, a verjetno so med pr\'imi razlogi na spisht skrb za či.sio okolje, zaščita pred vlomi, borba proti graHtom. borba proti steklenicam. alkoholu in drogam. Nekje na koncu seznama Je najbrž tudt skrb za varnost šolarjev in dijakov. Vprašatya zJravljettja jyolezni sodobne mladine ne lH>mo redili i thistavljanjem ogfuj Kljub vsem ograjam se b(^o še vedno zgodili vlomi, naokoli bodo ležale .Ue-klenice, igle, cigareti, dogajali se bodo neprimerni in nezaželeni grafiti. 7.e res, da bo morda tega manj fia in v okolici dvorišč šol, a težava ne bo rešena, samo prestavila se bo v drug del mesla. .Mladim,ie treba vzgojil občutek, da Je pravil/to in čisto ttič iz /node ali pa da ni »coolx, če za sabo tKispraviš cigaretni ogorek ali {Hi prazno steklenico. Ograje tiamreč ne bodo fmmik manj pitja, kajetýa ali drogiranju, saj to šir.^i dritžbeni problemi, ki jih ograje ne bodo rešile, '/.a (o pa so ograje toliko bo^ moleče v st^dob-nem in odprtem mestu, ko/ Je Velenje. Odprte mestne imršine tned posamezni}ni objekti so ena glavnih odlik in posebno.stl Vele-'tja. ki Jhn sedaj zmeraj b<)(/ grozi zapiranje za ograle. ICna zail-njih, ki bi naj bila imtav^ena v kratkem, je ograja okoli Šolskega centra Velenje- Govorice o njeni [fostavitvi se niso samo indegle. ampak so celo narasle in očitno /w tudi Šolski center dobil .%vqjo ograjo. Na žalost Je to edini način, ki ga v mestu poznamo za reševanje težav. Ce kdo požiga, name.t/imo ka/nere. če se ne vzdržujejo fontane.Jih za.'udemo in zasadimo, terče nas kdo moti, mu pred nos postavitno ograjo.
(iovora Je o izobraževalni ustanovi, ki bi naj odi>irala obzorja in {^oglede na svci Izobraževala mlade ljudi In Jih pripravljala na odgovorno življenje, kijih čaka. A to Je precej težko íxičeii. ko pa se okoli stavbe razteza ograja. Ki simbolično govori o šoli kol o za-f}oru. o koniroli in nadzora. Kar šohj nikoli ne bi .smela bili. Ograja ni samo kos pobarvanega železa ah žice. Preden to postane, je ideja. In ideje nastajajo v glavah ljudi.
107,8 MHz
R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI
Glasbene novičke
Sezona občnih zborov
Po usialienj navnJi prva dva meseca v letu pripravijo društva, klubi in se kakšna druga /dru/enja nbčtic zbore, Vsak dan prihaja v uredništvo nemalo vabil. Seveda smo veseli, da nas o dogajanjih obveščate, vendar sc /deseikaiia celica uredništva tednika in radia Velenje enc^slavno ne more odzvati tako, kot bi si želeli. Tako smo se že v /aOctku januarja dogovorili, da bomo v nekaj Slavkih o delu gasilskih društev v Šaleški dolini pisali, če nam bodo društva poslala poničila. Novinarsko pa sc bomo seveda udeležili občnega zbora gasilske zveze. Podobno bomo poročali tudi o delu drugih društev ali se poskušali dogovorili kako drugače. Nič ne bo narobe, če bo poslal kakšen prispevek o tem kdo Í7. društva. Bi>mo imeli tako še kakšnega dopisnika veC.
Siccr pa jc imela v minulih dneh veliko dela tudi naša čistilka Rajka l.esnik, V uredništvu tednika Naš čas 50 namreč menjali okna. Kaj pomeni imeti mojstre v hiši. ki razgibajo, žagajo .... najbrž ni treba na dolgo in na šimko. Se je pa zanesljivo zamenjave najbolj razveselila novinarka Bojana S pege L 5»aj je zjîradi slabe těsnosti prejšnjih imela nemalo težav i zobmi.
Ob lanskem pra/ji<îvanju življenjskih jubilejev smo ugotavljali, da se staramo, čeprav bi si nekateri med nami želeli drugače. Ne vemo, ali jc med slednjimi tudi vodja tehnikov na radiu Milja Cretnik, ki je v začetku tedna praznoval 40. rojstni dan.	■ tp
Mitja Cretnitc Bi mu prisoditi toiiko let, kot jiit šteje?
(Foto: Stanislav Vovk)
ïidb ... na kraMco...
DEJ BOU NA6US
V	velenjski fídečídvorani bo 18. februarja potekal festival z naslovom Dej bolj M glas. Nastopili bodo Šank Rock, Oinar in Kareom, Alys, Billy's Private Parking ijiGPack Čukur.
ELVIS JACKSON
V	tern času kažejo svojo dobrosrčnost. V januarju so nastopili lia dveh dobrodelnili prireditvah v Italiji in na Hrvaškem, v februarju pa jih čaka še nastop na humanitarnem koncertu v Avstriji.
ZEUS
Skupina 2eus je na radijske valove lansirala nov single z naslovom Nov dan. Ponovno je ntni-zila moci s producentoma Mitjoem Mithansomtfir Sašo m Pappom in skladbo posnela v Studiu 22 v Mariboru.
MURAT & JOSE
Nov single raperskega dvojca Murât b Jose nosi naslov Ljubljana London in napoveduje skorajsnji izid slovensko-britan* skega hip hop albuma Yoyocuts, kompilacije radičnih izvajalcev dveh glasbenih kolekthrav iz Slovenije (RDYO) in Velike Britanije (BUnERCUTSI.
NEISHA
Njeni nastopi v Monaku in na Nizozemskem so bili uspešni, saj so jo opazili predstavniki nekaterih tujih založb in menda tudi menedzer legendarnih Rolling Stones. Kaj se bo iz vsega sku-p ai rodilo, pa bo pokazal čas.
Anzej Dežan zmagovalec EME 2006
Minulo tîedeljo smo dobili zmagovalca letošnje r.Ml".. To je An-žej Dezan s pesmijo Plan B, s katero sc bo Slovenija predstavila IK. maja v Atenah na polfinalnem večeru jubilejnega 5L Eumsonga. C t bo dobila zadostno slevilo glasov, pa se bo uvnitila w v veliki finale evrovizije. ki bo 20. maja.
/a zmago na Emi se je potegovalo 14 skladb, o njihovi usodi pa so odločali tudi glasovi gledalcev, ki so z glasovanjem prek siaciiv narnih in mobilnih telefonov prispevali dve tretjini g i asov, zadnjo tretjino pa je prispevala slr^v kovna žirija, Drugu mesto je osvojila Saša l.endero s skladbo Mandoline, tretje pa Atoniik Harmonik s skladbo Polka-holik, Ce bi šieli le telefonski glasovi gledalcev in poslusalccv, bi v Atene odpotovala Saša l.endero, za zmago An-žeja Dežana pa so bili odločilni predvsem glasovi strokovne žirije.
Zmagovalci SRF-a_
Minuli petek so v mariborskem univerzitetnem športnem centru
Leona Štuklja podelili slovenske glasbene nagrade SRI". V kategoriji najboljša pop skladba je slavila Neisha s skladbo Planet za zadet. Skupina Dan D je domov odnesla SRF za najboljšo rock skladbo, ki si jo je prislužila njihova uspešnica Počasi, V najbolj prestižni kategoriji večera, v kategoriji hil leta. sta slavila Jan Plesienjak in Hva, ki Sla zbrala najvcC glasov poslušalcev več kot petdesetih partnerskih radijskih postaj, bralcev izbranili tiskanih medijev in obiskovalcev spleta.
Tretjo podelitev slovenskih glasbenih nagrad jc spremljalo već kot 160 akreditiranih novinaijev in sedemsto povabljenih gostov i/ Nemčije. Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške ÍB seveda Slovenije.
Dobrodelni Bryan Adams
Kanadski zvezdnik Bryan Adams je nastcv pil na dobrodelnem koncertu v Karačiju. Zbrani denar bodo namenili žrtvam potresa v južni Aziji, v katerem jc umrlo K7.000 tamkajšnjih prebivalcev, več milijonov pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. To jc bil prvi koncert kakšnega velikega zahodnega
pop glasbenika v Pakistanu po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra leta 2001. Sponzorji sopt>vcdali, da so prodali 22.000 vstopnic po ceni od 3500 do 5000 rupij (od 5X do 83 dolarjev). Mod Adamsovim obiskom so veljali strogi varnostni ukrepi. V zadnjili letih je bil Karaći prizfv rišče številnih bombnih eksplozij in teroristi čni h napadov, med katerimi jc bil leta 2002 ubil tudi poročevalec Wall Si reel J our n ala Daniel Pearl.
All Saints ponovno skupaj
v javnost so pricurljale govorice <î pon(ïvai vrnitvi enega najbolj popularnih britanskih dekliških bendov 90. lel Ali Saints. Dekleta imajo v načrlu tako nov album kot britansko turnejo. Četverica. ki jo sestavljajo Melanie Blati, Shaznay Lewis in sestri Nicole ter Natalie Applelon. že snema novi album, ki bo izšel pri založbi Parla phone. Skupina All Saints je nastala že leta 1993, vrhunec njihove kariere pa je bilo leto 1998. ko so nastale njihove naje veje us peš ni ce Never Ever, Lady Mamclade in Booty Call.
Skupina je razpadla leta 2001, dekleta pa so se bolj ali manj uspešno lotila samostojnih karier. Posebej velikega uspeha ni dosegla nobena in morda jim bo s skupnimi močmi ponovno uspelo.
Depeche Mode vendarle v Ljubljani
Slovenski oboževalci skupine Dcpeche Mode bodo. kot kaže, vendarle lahko uživali v njihovem nastopu ludi pri nas. Po zadnjih podatkih se bo skupina v okviru turneje Touritig the Angel 14. junija predstavila na stadionu za Bežigradom v I.jub-Ijani, kar je potrdil tudi predstv-nik založbe, ki v Sloveniji skrbi
za njihovo promocijo. Prvotno jc bil koncert napovedan za 22. marec, vendar so ga kasneje odpovedali. slovenski pristaši skupine pa naj bi si njihov nastop ogledali v Zagrebu. Neuraden
vzrok za odpoved ljubljanskega koncerta naj bi bila neprimernost Hale Tivoli. Nov koncertni termin napoveduje ludi uradna splelna siran skupine.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
izbor poteka vsako soboto ob 9.25 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje tlvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Û in po porociiih ob 18,30.
1.	GLOBAL DEEJAYS-Stars On 45
2.	ROLLING STONES • Rain Fall Down
3.	EMINEM real. NAT! DDGG-Shake That Ass
fUemiki trio, poznan pod imenom Global Deejays, je po uspešnici The Sounds Of San Francisco objavil nov singl z naslovom Stars On 45. Gre Z8 predelavo terne, ki jo je pred mnogimi leti izvajala nizozemska lupina Stars ON 45. znana predvsem po izdelavi mixov popularnih uspeš* nic. V svojih medlevih so obdelovali predvsem skupini The Beatles in ABGA.
r ■ ~
' LESTViCA
Vsako nedelio ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš cas.
Takole ste glasovali v nedelio, 29.1. 20(16:
1.	GREGORJI: šrangajmo
2.	RUBIN: Češčena si Marija
3.	FAKINI: Lovcem in ribičem
4.	TONI SOTOŠ£K: Če čebula ne bi če imaia
5.	GRM: Prijatelj se ženi
Predlogi la nedeljo. 5.2. 2Q06
1.	KOMPROMIS; Veseli fantje
2.	NAGELJ: Moja ljub ca
3.	SAVIMJA: tsz Savinjčanejih ni 4 ViHARNIK: Zaklad narave
5. ZARJA: Mlada (Sorenjka
Viii Grabner
rcsvKcrr m
■ ^J

Milojka Komprej, deklicd za vse v Zavodu za kulturo Šos- ^ tanj, in Nina Mavec - Krenker, plesna pedagoginja in koreografiji ja iz Velenja, bi gotovo znali veliko povedati o tem, kak je naš odnos do kulture« Pa ne bosta. Bo pa morda kako o tem, vsaj med vrsticami, nakazala Milojka. Govori se namreč, da piše knjigo. Še več« govori se, da je td že skoraj napisana. Tisti, ki Milojkin slog poznajo, že komaj čakajo, da izide.
Prikupna in med mladimi priljubljena voditeljica oddaje E+ na kanalu A Jelena Kovačevič je Velenjčanka. Domačini jo poznamo tudi kot Piko. Tisto Piko, ki že nekaj let nosi knlo preko hlač, zgovorno gospodično, ki se iz Ljubljane še vedno pogosto vrača v domače Velenje. Prejšnji teden je vodila otroški parlament. Na naše vprašanje, ali se ji zdijo ljubljanski najstniki kaj drugačni od velenjskih, je odgovorila: »Ne. Opažam pa, da mladi danes manj berejo, se manj družijo, manj so na dvoriščih, kjer se sploh ne igrajo različnih družabnih iger.« Dekle ima čisto prav, kajne?
V tej rubriki doslej še ni nismo predstavili prav nobene živali. Danes delamo izjemo. Prikupna psička se predstavlja kar sama. »Ime mi je Mica. Priznam, tudi jaz sem zasvojena. Z dudo, ja, prav vidite. Že tri leta jo imam v ustih, kadar je le mogoče. Paše, verjemite. Aja, še to. Doma sem v Saleku, Velenje pa je zame zakon!«

Ameriko odknli Kitajci
Kilajec Džcng Hej nuj bi odkril Ameriko 70 Icl pred Kolumbom. Slednji pa naj bi celo uporabil njegov zemljevid.
Uradno je Evropa prvić zh novo celino /.vedela s Kolumbom in nali) s i%levilninii raziskovalci Novega sveta, ki so mu sledili. Toda tudi v Evropi naj bi Kolumba že prehiteli. Dele Severne Amerike naj bi namreč po mnenju znanstvenikov odkrili že Vikingi- V Pekingu pa so predstavili star zemljevid kitajskega morje-plovca. admirala D/eng Heja, ki naj bi doka/tjval, da je Ameriko odkril že 70 let pred Kriitofooi Kolumbom. Gre za zemljevid iz ieta 1763, kije kopija Džengo-vega zemljevida iz lera 141K in prikazuje kitajsko videnje sveta. Na njeni so že prikazani vsi svetovni kontinenti, medtem ko Ko lumb leta 1492 še vedel ni, da je dejansko odkril novo ccIído. ampak je vtfijel, da je prišel v Indijo. Zemljevid naj bi ponudil nadaljnje dokaze, da je kitajski admiral Dzcng připlul do Amerike mnogo pred Kolumbom, ki je Ameriko "odkril" leta 1492, sia p<wcdala lastnik omenjenega zemljevida Liu Gang in britanski zgodovinar Gavin Meiizies. "Zemljevid tudi kaže. da je Dzeng I le odkril ves svet," je dejal Liu. Na zemljevidu so vrisane in na kratko opisane tako Amerika kol Afrika, pa ludi î'vrrjpa. a brez Velike Britanije. Sicer je tudi Kalifornija narisana kot ne-
kakšen olok- Na zemljevidu so precej natančno prikazani tudi vsi svetovni oceani, glavni otoki iiî reke - celo reka Potomac, ki teče skozi Washington. Men/les in Liu zdaj trdila, da imata d<v kaze, da so evropski raziskovalci Kolumb. Vasco da Gama in Ferdi-
nand Magellan "uporabljali kopije tega zemljevida, da bi prišli do Novega sveta". "Dženg I le in njegova pomorska floia so odkrili ameriško celino, še preden se je Kolumb sploh rodil." je dejal Menzies. Zbiratelj starin Liu je povedal, daje spoznal izjemno pomembnost tega zemljevida, potem koje prebral Menziesevo knjigo "1421 - Leto. koje Kitajska odkrila svet". Ta je bila lani maja natisnjena tudi v kitajščini. Kot je pojasnil, jc zemljevid kupil v neki starinarnici v Šanghaju leta 2001 za okoli 500 dolarjev, ločno starost zemljevida zdaj preverjajo na Novi Zelandiji. V svoji knjigi Menzies trdi. daje bil kitajski admiral Dženg prvi pomorščak, ki je objadral svet in priplul do Amerike. Prve ladje Džengove flole, ki naj bi àlela okoli 200 ladij, so izplule iz Na-lyinga II. julija Icia 1405. Po zapisih kitajskih zgodovinarjev se je admiral Dzeng rodil v musli-
manski kitajski družini FIul vju-gozahodni provinci Junnan leta 1371. Koje bil star 10 let. je kot evnuh prišel na dvor dinastije Ming in kmalu napredoval po cesarski birokratski tiierarbiji. Od leta 1405 do smrti leta 1433 je Dženg vodil sedem pomorskih Flot, s katerimi je obiskal 37 držav v jugovzhodni Aziji, na Srednjem vzhodu in Afriki.
Džengnve ladje so bile tudi precej večje od Kolumbovih.
Bolje zate^ da znaš kuhati!
Mlade Aiigležiiije imajo raje moške, ki znajo kuhati, koi pa tiste, ki so lastniki dragih avtomo bilov.
slednjega so ženske še hujie kot moški. 40 odstotkov žensk jc v raziskavi odkritosrčni) povedalo, da seje že zlagalo, ko je bilo postavljeno vprašanje o hrani na mizi. Dodale so. da so se svojim gostom celo pohvalile, kako so same pripravile ves obed. čeprav so ga v resnici naročile iz restavracije ali kupiJe v trgovini.
22 odstotkov moških je priznalo. da se je lažno hvalilo z umetnostjo priprave hrane, kije v resnici niso skuhali. Raziskava pa je pokazala še eno resnico.
Desei odstotkov mladih Angležev in Angležinj je priznalo, da nikoli v življenju ni skuhalo nobenega omembe vrednega obroka.
Otroci zime drugačni od poletnih
Otroci, rojeni pozimi, so lepši in inteligentnejši od "poletnih" vrstnikov, ti pa na življeiýc gledajo s svetlejše plati. Ste rojeni pozimi? Potem imate velike možnosti, da za vas trditev, da lepota in pamet ne gresta skupaj, ne držj. Tako vsaj trdijo psihiatri In
Tako je vsaj pokazala najnovejša raziskava, kije zajela tisoč Angležev in Angležinj, mlajših od 25 let. Raziskava je razkrila tudi. da mladi Angleži radi dobra dela in z-asluge pripisujejo sebi. Tako kar tretjina Angležev jedi, ki jih kupijo v restavraciji in postrežejo doma, predstavi kot svoje. Ciîede
antropíjlogi s prestižne ameriške univerze Harvard, ki so pt>d drobnogled vzeli kar 21 tisoć otrok. Izkazalo se jc, da so tisti, ki rojstni dan praznujejo v zimskih mesecih. lepši, pametnejši in tudi bolj zdravi od vrstnikov, ki so se rodili poleti. T<5 pa še ni vse, saj imajo tudi večje možnosti, da bodo v življenju uspesni. V okviru raziskave so opazovali novorojenčke, dojenčke, stare osem mesecev, ter ^tiri- in šestletne otroke. Ugo-lovili so. da so biJi tisti, ki so na svet prijokali v zimskih mesecih, ž-e ob rojstvu večji in močnejši izkazali pa so se tudi za bolj inteij-gentne. Razlag naj bi bila prehrana žensk med nosečnostjo. Tiste, ki r<idijo pomladi ali poleti, so noseče pozimi, prav takrat pa je možnost, da obolijo. večja, poleg lega za užij ej o tudi manj vitaminov. /a otroke, rojene po-mladi, pa obstaja ^e ena nevarnost. Prav poleti, ko je zaradi vri> čine povsod največ bakterij in možnost okužbe najvcCja, jih mamice ponavadi neliajo dojili in jih začenjajo navajati na »normahîo^^ brano, zaradi česar so še bolj izpostavljeni. A zaradi najnovejših znanstvenili dognanj ljudjcm. ro jenim poleti, ni treba vreči puške v koruzo. Znanstveniki priznavajo, da so pt m a vad i živahnejši. njihov<5 življenje pa je duhovno bolj bogato. Nanj namreč gledajo s svetlejše plati, saj so znani kot nepoboljšljivi optimisti, medtem koje za njihove vrstnike značilen pesimizem.
I

&
Boljši odnosi
Po Velenju in Šaleški dolini se obetajo veliko boljši medsebojni odnosi. Saj je odslej med nami veliko več >*naj-boljših sosedov«!
Delî in
Mar tudi pri nas usta« navijamo vse več malih občio zaradi znanega rekla: deli in vladaj! Dokler bo še kaj deliti. Takih; ki bi vladali, bo še vedno dovolj.
Rekli so
Velenjski župan Srečko Meh ob razpravah nekaterih na seji sveta Savinjske regije v Vele* nju, naj si Saša ustanovi svojo razvojno ageocijo; »Ne nas metati iz regije; saj bi sami radi šli, pa ne moremo!« Se ne.
No dopustu
v prizadevanjih, da bi pri nas vendarle uredili razmere in povečali zanimanje za več otrok, smo uvedli tudi očetovski dopust. Ne vem, zakaj. Saj je otrok premalo predvsem zato, ker so očetje preveč na >Klopustu«!
Brez besed
čeprav nekateri pravijo, da je ženskam težko vzeti besedo, se je pred dnevi to zgodilo Jasni Klepec, direktorici Ore. Vzeli so ji jo moški na seji sveta Savinjske regije. Morda so se bali, da bi slišali kaj pametnega.
Zakaj molčimo
Zdravstveni delavci sprašujejo, zakaj molčimo. Morda nas bi kdaj kaj taisega morali vprašati še politiki. Ali bi se morali vprašati!
Belo na <rnem
Sneg zaicrije veliko sledi. 1\idi to, kdo odlaga na črno odpadke in smeti.
Poka in poka
PravijO; da je naša tekstilna industrija v hudi krizi. Cudno^ ko pa naj bi imela veliko dela. Saj pravijo, da savinjska regija poka po Šivih.
Bav - bov
Policisti otrokom delijo medvedke. Da se jih ne bodo bali. Mnogi odrasli se jih že dolgo ne.
Čudno
Res čudno, kako da v nasi širši re^ji tako škriplje, ko pa imajo tu toliko dobrih pevcev!
AKTUALNO
Po polnoči konec žura za mlade?
Je res, da naše šole izgubljajo dušo? -Bodo v Sloveniji ponovno uvedli hora legalis in po polnoči prepovedali zabave mladoletnim? V Velenju ni prav veliko možnosti za zabavo
Bojanů Špeget
\'elej\je - Ko sem v med^ili prvič zasledila pobude Društva Pobuda za soli) pti meri človeka, ki pravi, da slovenske šole i/^ubljajo dušo in da je nujno ireba ukrepali, sem najprej obnemela. Sploh, ker su na slovensko vlado naslovili apel, v katerem predlagajo. naj la sprejme nekaj ukrepov, ki naj bi naredili več reda v šolah in med mladimi. / njimi pa naj bi preprečili ludi lake irsgu-dije. kol je bila tragedija pred diskoteko Lipa, kjer so vrsiniki -najstniki - /prodaj zvečer (ne po polnoči) in do smrti ptueptali tri sovrstnice. Crr{)/ljiv dog<')dek, {3b katerem se je zagotovo vsak od staršev najstnika - kar sem ludi sama - ne le zgn>zil, ampak tudi zamislil. Lahko bi bil tudi naš otrok, kaj Tie?
A vendarle. Dogodek se je /450-dil ob 21. uri zvečer. To pa je ura, kije mladi v Sloveniji skorajda ne poznajo kol ure za 'žur*. Dajies se začnejo zbirati v lokalih šele okoli polnoči, prej so večinoma doma. Klepetajo v spletnih klepetalni-cab. polujejo po svetovnem spletu, igrajo računalniške igriec
ali gledajo filme. To seveda velja /a malo starejše najstnike, že dijake. Osnovnošolci namreč kljub vsemu še niso tako pogosto med obiskovalci ponoči, sploh po polnoči odprtih lokalov. T.na od piv hud društva za Solo po meri čliv veka. ki mu predseduje priznani slovenski psihiater dr. Hubert Požárník. je ludi ponovna uvedba p(^licijske ure za mladoletnike, torej hora légalisa. Čeprav sem otrok socializma in je le neka j generacij velenjskih gimnazijcev pred mano ta ukrep občutilo tudi na svoji koži, ga sama nisem, /e sama misel na tako prepoved, ki naj bi jo /^uka/jl kar državni vrh, se mi upira. Ker vem. da je mladim tisto, ksr je prepovedano, najbolj sladko.
Kdo postavlja meje?
Oe se za tako prepoved oćlo Čiio starsi, pa se mi /di prav. Več kot prav! Ki>nec koncev so po mojem prav starsi tisti, ki morajo, ko njiliov otrok začne obiskovati ludi nočne zabave in klube, postaviti meje. Danes, ko ima že vsak mobitel, je to veliko lažje kot včasih. Najstnik je vedno dosegljiv, lahko se javi. kje je in kaj se dogaja, in lahko pokliče, če mu kaj prepreči pot domov ob dt>govor-jeni uri. In poznam nemalo staršev najstnikov, ki izhodom ne nasprotujejo ob jasnih pravilih. Mnogi sredi noči tudi hodijo ptnije, da jih varno pripeljejo domov. Vse pa je strah, vse dokler se oirok varno nc vrne di> tnov. Ko sera se o tem pogovarjala s l7-lôinikom, ki je želel ostati neimenovan, mije povedal: »Starši mi vedno postavijo uro. do katere sem lahko zunaj, in zalo, da si ne bi te možnosti
uničil, se je držim. Če pride kaj vmes, pa pokličem.« Ta isti fant mi pove, da v Velenju ni prav ve-hko moŽJiosti za zabavo. »V toplih mesecih je lažje. Takrat gremo v park ali pa smo že kje na prostem. Pozimi pa ski^rajda nimamo kam. Ob koncu tedna so listi redki lokali, ki jih imamo, po navadi polni. Ja, tudi alkohola je veliko
Več mladinskih klubov?
Zagovorniki društva Pobuda za šolo po meri človeka predlagajo ludi. da mladi pred 18. letom ne bi smeli več obiskovali n<ičnih klubov in diskotek, v katerih to-
lenjskega Mladinskega centra Aleš Ojsleršek siccr pravi, da prvotna naloga teh centrov ni prirejanje zabav, /a to naj bi poskrbeli drugi. Pa jih vseeno pripravljajo, sploh koncerte. zato, ker vedo, da mladina v Velenju to pogreša.
Omenjeno društvo predlaga tudi več šolskih plesov in zabav, na katerih bi mladi plesali ob večjem nadzoru. A teh ne v osnovnih in ne v srednjih šolah skorajda ni več. Razen, recimo, plesni venček. ki pa je bolj kulturna prireditev kol zabava.
Društvo meni. da naj bi v šote vrnili dušo tudi tako, da bi mladi spet sadili rož.ice in pometali dvorišča, mladi naj bi spet obiskovali
* Ur. ♦

ht'
iu I
■ ^ .r « ^
KI ?
čijo alkoholne pijače in je dovoljeno kajenje, [.ahko pa bi se zadrževali. v recimo, mladinskih ccii-irih ali klubih, kjer praviloma to ni dovoljeno, /al pa so ti boU slabo obiskani, razen če so v njih koncerti ali kakšno drugo aktualno dogajanje. Pa še lakrat je obisk velikokrat slab. Direktor ve-
dramske krožke in prosti čas preživljali bolj koristno, /ame so to pobožne želje. Verjetno predvsem tistih, ki doma nimajo več najstnikov. In ne vedo, kako se svet spreminja. Njim in tîjihovim staršem. Kakšne spremembe v njihova življenja prinašajo nove tehnohîgije, nov način življenja,
ki ga, žal, dirigira ludi nov družbeni red - kapitalizem. Siarši pač nimajo več toliko časa za preživljanje časa s svojimi otroki kol nekoč, delavniki niso več od 6. do 14. ure. Vedno več je staršev, ki delajo od julra pa pozno v popoldne, Zato mnogi strokovnjaki menijo, da slovenske družine svc^jim oinîkom ne postavljajo več jasnih meril in pravil obnašanja, mladi ne vedo več. kaj so íijihove dolžnosti in kaj pravice. Otroci danes zagotijvo hitreje odraščajte kot so včasih. Že kmalu so vrženi v boj za točke, za biti čim b(^ljši, za do seganje uspehov, ki jih dvignejo nad povprečje...
Velenje je spalno naselje
I No, pa prenesimo vse skupaj I v naše domače okolje. V Vcle-I nju, Šoštanju in Šmartnem ob I Paki mladi skorajda nimajo I možnosti za nočno zabavo, I zalo tisti ki si jo želijo, veliko-I krat to iščejo najmanj v bliž-! njem Celju, če ne še kje dlje. I Oeprav sem že srednjih Ici. I sem še vedno med tistimi, ki še I zahajam v nočne lokale. Ker I imam rada glasbo, dober koncert in ker še vedno rada ple-I šem, se družim z ljudmi. Iz I prve roke lahko zatrdim, da je I v Velenju teh možnosli iz ieta v I leto manj. Diskoteke že dolga I leta nimamo, nočni klubi niso prav številni. Se največ di)god-kov se tako zgodi v Max klubu, kjer prirejajo ludi koncerte, tudi taje pred polnočjo prazen, Obiskovalci se v njem začnejo zbirali pozno, domov (Odhajajo zgodaj zjuiraj. Med njimi je. predvsem ob koncu tedna, tudi veliko srednješolcev. in žal je zraven veliko alkohola in še kakšnih prep< we da-
nih substanc. Potem pa je tu še nekaj lokalov, ki so odprli ptv.no v noč, a v njih ni pravega prostora za ples, le za druženje. Med večjimi je ob koncih tedna kar dobro obiskan Shake club, vsi ostali lokali, kamor zahajajo mladi, pa so «>kanči«. Ker so premajhni kaj več. Velenje pač spL Vsak dan bolj je podobno spalnemu naselju, kjer vsakogar moti že najmanjši nočni hrup. Mladi pa pcî-trebujejí) druženje. Ct zabave ne najdejo doma. gredo drugam. In mene osebno je bolj strah slovenskih cesi in norih voznikov na njih kot pa vsega, kar sc dogaja v nočnih klubih!
Edetî od lastnikov velenjskih lokalov, ki prav tako ni želeL da ga imenujem, nrije o predlogu o ponovni uvedbi policijske ure za miadoielne povedal: »Čepravsem odvisen od tega. kar/aslužimo (ïb koncu tedna, si pravzaprav /£\'m. da bi bilo postavljenih več pravil obnašanja za najstnike. Pa četudi bi morah okoU hoditi v spremstvu staršev ali odraslih. K nam že pridejo pijani, potem bruhajo in povzročajo težave. In med njimi so ludi že pet najsi leni ki. ki po mojem sredi noči nimajo kaj početi zunaj. Sem za to. da država postavi pravila, da bomo lažje delali red ludi mi v lt>kalili.«
Odgovor, kako poskrbeti za varno zabavo mladih, je težko najti. Verjetno vsega ne morejo narediti v družinah in šolah, pa tudi lastniki lokalov ne morejo v celoti poskrbeti za varnost obiskovalcev. Sploh, če ti živijo nevarno. Mladini pa se vse prepogo slo zdi. da se njim nič nc more zgodili, da se slabe stvari dt^ga-jajo drugim. ?!al še vodno drži, da je mladosi norost...
»Mladi poslušamo samo to, kako je prikodnost temna«
Solidarnost izginja iz naše družbe, vse manj jo poznajo tudi najstniki in tisti, ki so zadolženi za vzgojo
Jan âkûberne, danes maturant velenjske gimnazije, je bil dve leti predsednik Dijaške organizacije Slovenije, ki deluje v okviru Studentske organizacije Slovenije (SOS). Pred dnevi je prevzel predsedovanje velenjskega Mladega foruma. Je zelo aktiven mlad fanl. zato smo ga povabili na pogovor, saj smo želeli o lem spregovoriti tudi z enim od tistih, ki se ga polemike direktno dotikajo. in o njih tudi aktivno razmišlja. Zanimivo je, da Jan sploh ni vedel, o čem želimo govtjriti z njim, imel pa je jasno izoblikovano stališče do vseh vprašanj, ki smo mu jih postavili.
Začela sva prav pri Vfîdenju Dijaške skupncisti Slovenije, Funkcije namreč ni želel več opravljali. K lemu doda: >»To je bila zame enkratna izkušnja, ne bi si pa upal trdili. da je bila docela pozitivna. Ko člt>vek enkrat pride z idejo, da bo v okviru ŠOS-a veliko delal in rudi ima ideje, hitro i^oiovi, da so lam ljudje, ki so bin)kraLi in da živijo za svoje honorarje. Da ne bodo solidarni do projektov, ki bi jih oškodovali. V dveh letih snn> naredili vciik(^ dobrega, žal pa 00 % lislega. kar bi morali, nismo uspeli.«
In kaj sle v času svojiifia predse-
dovanja želeli sp/emeniíi^ »V mojetn mandatu smo se trudili. da bi ključne krivice dijaške populacije uspeli t>dpraviii. To je edina populacija v našem izobraževalnem sistemu, ki nima urejene prehrane, in jc edina stopnja, na kateri reforme šolstva ni bilo. Osnovna šola seje preoblikovala, visoko šolstvo je v procesu preoblikovanja. Srednje šolstvo pa stagnira. niti na istem mestu ne ostaja. Vse. kar se že dela, pa ne pelje v smeri, da bi omogočali tistim z nižjim socialnim statusimi, da bi se lahko učili in dosegali želene Izobrazbe. Vse se poskuša usmeriti v čim večjo produktivnost šol in v manjšo obremenjenost proračuna. Proti lemu smo se želeh borili, kot tudi proii temu, da bi se program izobraževanja spremenil tako, da bi odpravili razlikovanje med gimnazijami in vsemi ostalimi srednjimi šolami. To je namreč glavna ležava pri vpisih na univerzo in visoke šole. Cřimna/jja jc smer, kije tako dominantna, da iniaš 2 njo vse možnosti, vse druge smeri pa odpirajo zelo omejene možnosti nadaljnjega študija. To med dijaki ustvarja, če sem zelo krut, na eni strani elito, na drugi pa tlačanski
razred. Dija^ z gimnazijo imajo veUko znanj, a gimnazije posta-jajo preveč humanistične. Dijaki strokovnih šol pa se te/.ko vpisujejo na humanistične smeri. To ni najbolje.«^ Zanima me Tvoj pofiled na pole-micne razprave, ki so se vShw' niji razplfimlele po tra^diji v Lipi. Kako mladi danes živite, kako spif)s('a1e energijo? Ali današnja mlailina res misli te še na tur in ne pozna mr vrednrft? »Mislim, da gre za ideološko zlorabo tragedije, ki se je z^odiJa. Vsak dijak dobro ve, da bi se to lahko zgodilo ludi njemu. In vsi se zavedajo, da nas lahko jutri na prehodu za pešce zbije avto. Zgodilo se je. In 10 najmanj po krivdi listih, ki so tam morali pustiti svoja življenja. Zgodilo se je zaradi malomamosii drugih in ne zaradi srednješolcev. To, da pre-poveš nekomu, da se st^cializira, kar je ključno razvoj mladostnika, da nek(ïmu sploh prepo-veš, da počne nekaj, kar je zabavno in mu mords daje tudi m<v livacijo za učenje med tednom, je nesmiselno. Tudi razmišljanje o hora legalisu je nesmiselno. Ce so to imeli vsi toialilarni sislemu. nekaj časa ludi Titov socializcm, se
sprašujem, kakšne s isle m želijo graditi ljudje, ki ga spet predlagajo. S tem namreč svojim otrokom sporočajo, da dokler ne bodo zakonsko odgovorni za svoja dejanja, naj zase ludi ne razmišljajo! Kakšno druž.bo b: taki ljudje želeli ustvariti. To, kar se je zgodilo, je strašna tragedija, še bolj strašno pa je, da to tragedijo ljudje izrabljajo za nabiranje svtv jih točk.
Jan Skoherne: "Mladi vedno najdemo čas za zabavo. Tudi zdravo zabavo, ki jo najdemo v odnositi med ijudmi..."
/ili je res. da se dijaki tekmujete med seboj tako moćno, da sposo-hnejsi učenci niso več pripraV' Ijeni pomagati slabsim ? »Minister za visoko šolslvo dr. /upan hodi po Sloveniji in pravi:
»Dragi dijaki in dijakinje. Na trgu dela sle. Odvisni ste od sebe in nc glede na vašo okolico je samo od vas (Odvisno, kaj bosle iz sebe naredili.« Oe je to sporočilo tistih, ki o življenju nekaj vedo, potem je jasno, da bodo mladi to sporočilo privzeli. In žal se je iz besednjaka večine profesorjev in vseh. ki vzgajajo, počasi izbrisal en zelo zanimiv in pomemben pojem -solidarnost. Bt\iim se. da je res med dijaki vedno manj pomoči in solidarnosti. In to zaradi slrahu pred prihodnostjo. Poslušamo samo lo, kako je priliodnost temna. huda. kako je življenje en sam boj. Potem je težko pričakovati, da bo življenje mladostnika kaj drugega kot niesarsko klanje med tistimi ki so boljši, in tistimi, ki jim to slabše uspeva. Mnogim pa slabše uspeva prav zaradi vse večjih sr>cialnih razlik.«
Kaj tebi in tvojim sovrstnikom
pomeni zabava?
»Ob tem pomislim na verz pesmi: »Življenje je praznik<t. Jaz bi rekel, da mladi vedno najdemo čas za zabavo. Tudi zdravo zabavo v odniisih med ljudmi. Da se znamo nasmejali lastnim napakam in živeti eden z drugim. V sebi imamo revolucionarnega duha, ki pravi, da boljši svet obstaja in da seje vredno zabavati in tudi z zabavo graditi svet in pridobivati znanje,«
■ Bojana Špegel
REKLI SO
Velenjskega župana Srečka M«ha smo vprašali, kako je po njegovem mnenju v Velenju poskrbljeno za zabavi mladiii in kaj meni o pobudah o ptmovni uvedbi hora légalisa: »Na zadnje vprašanje nisem usposobljen odgovorili. Mislim pa, da je to stvar ixinosov v družini. ta se mora ukvarjali s tem. Mislim, da je za zabavo mladih v Velenju premalo poskrbljeno, čeprav je možnosli kar nekaj. Ne znam si prav predstavljati, kako bi uredili prostore za zabavo. Letos bomo vsaj po skusili v Velenju urediti prostor, kjer bi se mladi lahko relativno varno zabavali. Absolutne varnosti pa jim ne more zagotoviti nihče. Želim si, da bi nam ta poskus uspel. Posebej zato, ker se tovrstnega druženja spomnim ludi iz svoje mladosti. Sem optimist. Slar-šem pa bi rad priporočal, da svoje otroke vključijo v kakšno od skupin, naj bo športna, kulturna, karkoli. In naj svoje najstnike kontrolirajo, kje so in kaj pi> čnejo.«

Mihovo dvigalo vse »bližje
«
Razprodana dvorana Doma krajanov Konovo, dober odziv sponzorjev in donatorjev - Za dvigalo so zbrali že dobrih 1.8 mio SIT
Velerye • Na Konovcni síi se do-hrnclelne aki:je /a iiakup In uredi-icv hišnci^a Jvi^aia /a r>-lcinega Milica, ki gaje bniezea prikovala na invalidski vo/ičck. loiili I.c lansko jesen. Invesliciia y^raUiije dvigala v /ascbni hiši BlaZič^^vih« ki /a povrh sloji v sirminije namrač velik finančni /ala^iaj, ki dru/ina s tremi olmki nikakor ne bi zmogla. ZaU) so v svetu krajevne skupnosti Konovc, vodi ga Karli Sln)p-nik, /C lani /aceli akdjo. Sievii-nim podjetje"^, organizacijam in društvom so poslali tudi prošnje Z3 finančno ali kakšno drugo po moć pri izvedbi pnýekla. Sekcija Trije kralji« pa je v nedeljo popoldne pripravili še dobri^delni kon-
Program na nedeijskeni koncertu a) popestrili glasbeniki, ki so se vsi po vrsti odpovedali nnnorarju: Oktei Konovo» Konovski štrajharji. Pika Poka, Proli julru. Trio vikend» Bratje Aubreh(. Rt>-bert <5oier, /reška pomlad. Spev, Roben Oolicnik s prijatelji, Matjaž Ograjcn^k in Zvone Uranjcc, Mateja Jan, Ansambel Mogu, Aid Nipić. Tapravi muzikanti in ansambel Term al. Program je povezovala Andreja Petrove.
cert. katerega izkupiček so prišleli danwanim finančnim sredstvom.
Naj spomnimo, da so pripravljalna dela /a vgradnjo hišnega dvigala že opravljena. Že lansko jesen so pri Bla/ičevi uredili plato, na kbîerenî bo Miliec lalik(i upravljal svoj invalidski voziček. Tu je treba postorili še nekaj posegov, da hit ploščad varna. Po pr^datkih» ki jih Irnj^jo trenutno v KS Konovo. bodo za ureditev in nakup dvigala pi)irebiwali okoli 5 milijonov lolaijev. Samo vrednost strojnega dela investicije sc giblje okoli 2 milijona tolaijcv. Tudi vsi glasbeniki. ki so nastopili na nedeljskem koncertu, soseodrekii honorarju, pripravili pa so lep program, v katerem so uživali ^evilni obiskovalci. A dctmria tudi po leni div gtidku ^ ne bo dovt)lj. Zato se akcija še ne bo končala. Doslej so namreč zbrali 1.820.000 SH".
■ Bojana Špaget
Mali Mihec in njegova družina so z velikim zanimanjem
spremijaii dogajanje na odru.
Na koncertu so nastopiii števiini giasbenikf iz vseh koncev Siovenije.
Uspehov ne manjka, težav pa tudi ne
Člani Govedorejskega društva Šaleška dolina so lani osrednjo pozornost namenili predvsem reševanju tekočih težav - Na državni razstavi govedi rjave pasme so poželi izjemen uspeh - Novost: znova promet s plemensko živino
Tatfana Podgoršek
Skale. 27. januaija - Kar nekaj let zapored so se člani Govedorejskega društva Šaleške doline - to deluje od leia 199in šteje več kot 150 članov - zbrali na občnem zboru v prostorih gasilskega doma vCíaherkah. Letošnjega so pripravili prej kol običajno, tokrat v dvorani doma krajanov v Skalah. Na njem pa so se poleg ocene opravljenega dela v minulem letu ter letošnjih prednostnih nalogah seznanili še s programom razvoja podeželja 2007-2013 ter predlaganih shemah nepc^sredniii plačii v omenjenem obdobju.
»Uspehov flc manjka, ležav pa tudi ne,« je dejala o delu društva v jninulem letu njegova predsednica Sorýa -Ariič. Med uspehe je uvrstila sodelovanje rejcev govedi rjave pasme iz Šaleške doline na 5. državni razstavi. Na njej so dosegli i)diične rezultate in lako najbolje promovirah prednostno kmetijsko Jeavnost v Šaleški dolini Sicf^r pa sn osrednjo pozornost namenili reševanju tekočih
ležav, se tvorno vključili v pripravo zimskih izobraževanj za rcjce, ta organizira kmeiijsko-sve-lovalna služba, in poskrbeli da so člani drušiva prejeli koledarje za spremljanje plodnosti govejih plemenic. »Precej dela je zahtevalo še praznovanje 70-lctnice selekcijskoga dela v dolini. Rezultati njenega dela so spodbudni, zalo vprašanje o smislu ojenega obstoja. ki se pojavlja danes, ni na mestu. Kontrolo in selekcijo gove-dorejci potrebujemo in čáka nas kar nekaj dela. da bomo dnjgače mislečim članom dopove da 11. da gledajo na stvari preveč skozi denar.»
Med težavami, ki so skupne pravzaprav vsem rejcem v Sloveniji, je Arličeva (^menila prenizke odkupne cene mleka. mesa. slabo voljo med îijimi povzroča jie-nehno spreminjanje meril za pridobivanje srcdsiev iz razpisov, ki jih objavlja država, povečevanje cen repromateriala, gnoiil, goriva, plačevanje dohoda: I ne od subvencij. »Oh iDh se napovedujejo nove, Posicdice morebitne uvedbe cno-
Občni zbori društva so vedno dobro obiskan/.
Z letošnjega v Škaiah
ine davčne stopnje bodo zanesljivo v delovno intenzivni panogi, kot je kmetijstvo, velike, zato na lo opozarjamo prislojne. Težave napovedujejo neposredna plačila, po kakšni shemi se bodo delila. Vsega tega morebiti ne bomo rejci občutili danes ali jutri, pojutrišnjem pa zanesljivo.«
Poleg Že ustaljenih nalog so v le-tt)šnjem delt) v nem programu med drugim v sodelovanju s kmetijskih svetovalno službo predvideli organizira uje 40Hirnega tečaja za veterinarskega pomočnika, izobraževanje o virusni driski pri govedu, prisluhnih pa so še tisiim, ki opozarjajo na pt)tfeho po oživitvi pr(v meta s plemensko živino. Projekt bodo izvajali skupaj s Kmelijsko zadrugo Šaleška dolina. »Naša dt> lina je izjemna glede genetskega potenciala pri ijavi in črao-bcligo veji pasmi, zalo jo je potrebno ne samo kupovali, ampak tudi proda-
jati Prav je. da imajo naši rejci kaj od lega,« je še povedala Sonja Ar-lič, predsednica Govedorejskega društva Šaleške doline.
Iz dela gasilskih društev ^
V Gaberkah razgibano leto 2005
Šošlatij - V PCîD Gabcrkc so člani in članice v soboto pripravili redni Iclni občni /bor. Na njem so ugotav^al). da jc /a njimi zelo ra^jribano leto. v katerem so imeli veliko dela. Vse leto so si vzeli tuiii čas za druženje. Tako so pripravljali prireditve, denimo ob praztnku žena. pa tekmovanja v namiznem icnisu... V aprilu so se lotili očiščevalne akcije, poletne mesece pa so veliko vadili za tekmovanja gasilcev. Prav poseben dati jc bil za njih zadjiji junijski dan, saj so ta dan prejeli novo vozilo GVC 16/25, ki so« ga dolgo silno ždch.
lina od skrbi članov društva je lutli vzdrževanje doma gasilcev. Menjali so ploščice m zunanjih slopnisčih. polcm pa (ppazili. da streha doma vse bolj pušča. Pa so sc loiili še <jbnove leHe. Žal jih je huda zima prehitela, /aio t)bnova še ni končana. Dji so bili lani člani društva zelo delavni, pove tudi p^xlatck, da so opravili 2700 prostovoljnili delovnili ur. pripravili pa so tudi 11 rednih in 1 žalno sejo,
O gasilskih intervencijah jc poveljnik društva Zvone Kožcljnik povedal, da jc bil<^ leto mirno. Oktobra so po večjem nalivu pomagali črpati vodcf iz kleti. Poplavila Jc Vdunja. Dcecnibra pa so pogasili požar na zapuščenem avtu v Družmirju, Pomagali pa so mdi krajanom in društvom s čiščenjem kanalov, prcvo/i vode, pranjem igrišč ...
Izvedli so 5 gasil skill vaj. na katerili so preizkušali svojo iisposoblienost. l-ani je 9 članov opravilo tečaj za gasilca. Udeleževali pa so se (udi različnih gasilskih tekmovanj. Starejše gasilke so zasedle 2. mesto na občinskem tekmovanju in 1. na regijskem, /ato bcnlo leti« sodeUwale na državnem tekmovanju. Člani A so v Pesju osv(»jili prvo mesno, prav tako na ickniova-nju v Mislinji. Najbolj dejavne pa so bile prav starejše gasilke, ki so domov prinesle 2 zmagi. ^ priznanj /a 2, mesto hi 9 za tretje. Izobraževanje svcv jih članov in članic bodo seveda nadaljevali tudi letos, kose bt>do ludi vse leto pripravljah na nova gasilka tekmtwanja. Ves Čas pa bodo na voljo ljudem. če bodo poirebovali njihovo pomoč,
■ bs
Staro in novo z roko v roki
Šoštanj, 21. I. 2006 • bi na kratko pov/eli 127. obeiii lUor l*rr>slnvol> nc^a ^asilsko^a dnišlvii Soilanj meslo, hi lahko rekli 'bilo je cispcšno^. Po Icita. Ja so spravili pod sireho poročila in plan dela, so suvereno pi>* trdili nov upravni iii nad/orni odbor. \ vtIiu pa sani<» novost, poveljnik Aleš Svarc seji* poslovil iid funkcije, na rûctiovo niesir» je stopil .luslin IluJolire/' nik, predsednik društva pa še naprej ostaja Boris (»olicnik.
Kot že rečeno, ie bil občni zbor dobro pripravljcii in voden tudi zaradi deUmiegfi predsednika Rudiia Impcrla. Na poročila predsednika, poveljnika, blagajnika, mladine tn nadzornega odbora ni bilo pripoutb, razveseljivo je bilo slišali, da so se vrsie mladincev lepo okretale. Na občnem zboru jc bilo prÍ5K)tnilt 71 od 120 članov, v preteklem lelu pa so uspi:šno izvedh šicvtJiK' nalcîge, to so si jih zadali. Med njimi je sanaeija prosiorov v gasilnem domu. gradnja nadstrešnice, prevzem novega avtomobila CîV-VI, uspešna izvedba lekmovanja s sla rimi brizgalnimi, v intervencijah in Se kaj. velik poudarek pa <lajejo usposabljanju in izobraževanju. Pri gasilcih se §e vedno kali duh uwariSlva. kar je razvidno tako iz dejanj kot nazivanj.
Ravno lako usj^ešno so šoštanjski gasilci potrdili novo vodstvo, verjetno ludi zaradi samega postopka volitev, ki jc predhodno potekal n)cd člani-ťudi zato so člani brez ^asii proti potrdili predsednika Borisa (ioličnika. podpredsednika ,ložclđ .brbota poveljnika .luslua ] ludof)rezrMka ter pixl-poveljnika Milan» Roškarja in Aleša Švarcit. Nekai članov upravnega odbora je ostalo od orej. nekaj moči pa je novih, l^vno tako so novtjsti v nad-zornem odboru, v kaierega so biti izvoljeni Hudi Imperl. Simon Kočcvar in Vranko I ranjek. za fnnkciie pa se bodo še dogovorili.
ludi nekaj priznanj so podclDi /a dolgoletno delo. Med njimi velja niti. da je zjiačko za 40 let dela v gasi Is l vu prejel Peier Dk\. plaketo gasilskega veterana pa je prejela Kanika lot.
Občni zbor so pozdravila številna sosednja in sorodtia društva. iKsede vzpodbude sia dodala mdi župan občine Šoštanj Milan Kopušar in direktor rnš dr. Ifoš Kflliiik,
Še eno lepo presenečenje je bilo na tem občnem zboru. Poleg lega, da so odvrteli film o dejavnosti gasilcev v preteklem letu in je zbranim zaigrala in zapela Maleja Jan. je za lepo geslo poskrbel najstarejši član druživa (član ixJ 1. 194.1) Martin Turk, ki je svojim tovarišem predal 120 let staro gasilsko čelado, ki jo je sam obnovil. Krasila bo vitrino v dvorani J rušiva in bo tako v ponos gasilcem.
*Na pomoč!'
■ Milojka Komprej

NASI KRAJI IN UUDJE
Kulturni praznik v knjižnici
N'elerye - Ixlosnji kullurni praznik bo v velenjski knjj/nici posvečen domačim icmnm. Zg<isčena obkiiji/jilCna ponudb« se bo pričela VCĆ dni pred samim pra/iii-kom, njen ra«uvni del pa bo na voU*) V!>c do 20, februarja.
V petek. 3.februarja, ob uri in v čeirlek, februarja, ob 19.19 bosia predsiaviivi dveli izjomtu) zanimivih knji/nih ntwosii- 'Plići Šaleških jezer in 'Vosnjaki: industrijalci iz Soçianja'. v ponedeljek. 6.. in v lorck, !.. ob 19J9 pa bcv Sla filmska večera s (llnii o Velenju. Ukrali ho na ogled ludi veC razsiav; dober leden sla ze dostopni razstavi Topolšica na starih razglednicah in fotografijalť (v sodelovanju z univerzi) za IIL življenjsko obdobje) ter črn o be le foiograOie 'VWenje po letu I960',
ki prinaša nekaj že pozabljenih velenjskih vedut in jo priporočamo predvsem starim Vclenjca-nom 1er tistim, ki jih zanúna zgodovina Velenja. V naslednjih dneh se jima bo pridružila še raz-sîava barvnih fotografij iz knjige Ptici Šaleških jezer.
Posebej velja opozorili na po obsegu sicer skromno, pa zato nič manj zanimivo ra/stavo, ki likrali s čaščenjem [jnhartovega leia 2006 obuja tudi spomin na lelo 1956. / delom Aniona Toma/a I.Inharta je namreč povezan eden zvezdnih trenutkov velenjske kulture, ko je oder velenjske Svobode z uprizi^rilvijo komedije ' la veseli dan ali Maliček se ženi' pod vodstvom režiserja Zdenka Kurîajia zastopal Jugoslavijo na mednarodnem srečanju
gledaliških amaterjev. O tem. kolikšno pozornost so namenili gostovanju v Scheersbergu na severu Nenîêije» priča dejstvo, da je bila posebej za lo priložnosi izdana spremna brošura v nemščini. nekak^n razširjeni gledališki list, med avtorji pa sla bila dr. Bralko Kreft in Roman Albreht. V zvezku sta predstavljeni kultura in njena vloga v takratni družbi, pa slovensko gledališče na splošnt), nekai malega o I.iiihariu kol ustvarjalcu in o izvajani komediji. manjkalo pa seveda nI tudi p(Jdaik{W o življenju v Velenju in o društvu samem. V razstavo so vključeni dokumenti z uprizoritve v stari kinodvorani. fotografije s pt)ii in izvirna primerka brošure.
■ LP
Igre na snegu v znamenju pingvinov
Taborniki »Lilijskega griča« Pesje smo v dneh od 27. do 29. januarja preživeli zimski vikend v Gorenju pri Zrečah
Program sno si zastavili v znamenju pingvijuw in temu prilagodili igre na snegu, illnisko predstavo s kvizom, i/delovanju likovnih izdelkov in taborniški krsu ki so ga nekateri taborniki doživeli prvič in bih izredno navdušeni, Vse aktivnosti so potekale z zvrhano mero dobre volje, navdušenja in seveda z ve-
liko otroškega smeha,
l.elošnja /ima nam je postregla z obilico snega, zalo smo lahko na snegu resinčno uživali in dali našemu zimovanju pravo podobo. Z narjivo k boljšemu človeku!
■ Ztota Zevnik
Nagrajena modelarja Julijan in Neli
Zveza za tehnično kulturo Slovenije je s posebnim priznanjem nagradila člana velenjskega društva Modelar za rezultate na področju modelarstva in modelarskega športa v preteklem letu
IjubUana - Veleiye - Prejšnji teden sta člana društva modelarjev Modelar (DMV) Velenje Julijan in Neli (lolavšek. ki sta v preteklem letu d<3segla zelo odmevne mednarodne rezu U a te v modelarskem športu, prejela visoko priznanje. Nanj so ponosni tudi člatii društva.
Šesinajstleini Julijan Gola>šek se je z modelarstvom kot član DMV Velenje začel ukvarjali jeseni leta 2000. Sprva je tekmoval v kategoriji I'SRV3,5, kasneje pa dodal se kategorijo 7,5 in 15. Poleg dobrih uvrstitev na domačih tekmah je v letu 2002 začel dobre rezultate dosegati tudi na mednarodnih tekmah. Istega leta se je kol prvi slovenski mladinec uvrstil v llnale na SP na Poljskem in dosegel končno sedmo mesto, 'lakrai se mu je fia tekmah pridružila tudi sestra Neli. kije rojena
21. 2. im. Od takrat dalje Neli in Julijan kol tandem vselej krojila vrh na mednarodnih tekmah v mladinski konkurenci, od koder prinašata dtimov priznanja in pokale za številna prva me%siH.
Leta 2005 ni bilo svetovnega prvenstva. bilo pa je prvič organizi-raiHi tekmovanje za srednjeevropski pokaL Čeprav sta se Neli in Julijan udeležila le treh od siirih tekem (točkovale so se le tri najboljše uvrstitve) je na tej tekmi Slovenija z Neli in Jurijanom odigrala pomembno vlogo. Neli je v kalegtiriji l-Sl" V 3,5 ccm zasedla skupno drugo mesicî (boljši je bil le aktualni sve lovni prvak) in 4. mesto v kategoriji TSK V 7.5.
Julijan pa je zmagal tako rekoč brez prave konkurence v kaiego riji !''SRV7.5 inI'SRV 15. saj je zmagal na vseh tekmah, na katerih je nastopil. Daje bil uspeh še
večji, je v finalu iivropskega pokala v kategoriji l-SR V 15 premagal tudi vso člansko konkurenco.
V tem letu 2006 bo na Norveškem svetovno prvensivt) NA-VICÎA f'SR. Neli in Julijan bosta tja polovala z enim samim ciljem • osvojiti medaljo, ki je bila tako rekoč že osvojena lansko lelo v domačem Velenju, a sta zaradi spleta okoliščin pristala na četrtem mestu.
Povejmo še to. da sla tudi zelo dobra dijaka. Neli obiskuje Gim-nazij<» Celje Center. Julijan pa Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani.	■
Nagrajena modefarja, itrat ín sestra Julijan in Neii Gotev-sek, bosta ietos tekmovala tudi na svetovnem prvenstvu na Norveškem.

mtflDI DOPISfll«! POÏÎOÔflJO
Poustvarjaníe ob pesmih FraiKeta Prešerno
Julija ti lepi cvet dišeči,
ljubezni moji se ne daj upreti.
Ukrotiti seje res ne da,
ti lepa moja ljubica.
L«j. le tebi pišem pesem to
in upam. da ob branju ti bo lepo.
Iskreno piš:m, iz duha.
da pesem moja na^la pot bi do srca.
Je solza tuila v mojih zdaj očeh.
ker vem, da pesem tole če^ zavreč.
Angel moj pa ve.
da pesmi pišem le za le.
Pozabila pesem vzneseuo boš. a v srcu meni bo hudo. Rime pišcni Ic zate. naj ob branju ogreje ti srce. In kt) zadnia ura steče mi, moje sa'c še vedno zate gori. Misli moje ukradla si. in srcc zvesto ranila nti. Iskrica ta ugasnila ne bo. a veselje mr>je bo prešlo. Ceste neskončne več ne bo, le prah ostal od mene bo.
■ Nives Fatklč, 05 Gorica
Ostanimo gibčni in vitalni
Predstavitev krožka
Na Univerzi za III. življenjsko obdobje potekajo šte-vibii knuki. Največje število sodelujočih ima prav gotovo krožek ohranjaiye gibčnosti, [dcja za krožek se je porodila in tudi zaživela leta 1992. Gospa Vida /o\nn se jc udeležila predavanja, na kalerem so med drugim govtmli tudi o vitalnosti in glbijivosii starejših ljudi. Bila je zelo navdušena in je na strokovnem odboru univerze predlagala, da bi začeli s krožJcom telovadbe oz. razgibavanjem, Ker je sama fi/ioTerapevika. je prevzela meniorsivo krožka. Odziv članic in tudi članov je bil zelo velik, tako so že v samem/ačeiku morali delovati v dveh skupinah. Te-
lovadba je potekala enkrat tedensko po eno uro v telovadnici osnovnih šol Gorica in Livada.
Z leti zanimanje ni upadlo, za kar velja vsa zahvala menloricim. ker so bile in so strokovnjakinje s področja fizioterapije. Tako v šiudijskem letu 2005/2006 deluje krožek že v sedmili skupinah s skupnim številom 117 udelcženccv. Od tega lOK žensk in 9 moških. Tri skupine sc razgibavamo v OS Gorica, tri v OŠ Livada in ena v OS Šaiek. Srečanja potekajo vsak ponedeljek, lorek in sredo, po eno uro.
Scveda ena skupna ura telovadbe na teden ni dovolj, je pa spodbuda» da doma sami naredimo nekaj zase in za svoje zdravje. Čedalje pogosteje poslušamo stroki >vnj a ke in gledamo prispevke o tem, kako pomembno je gibanje, pa ne samo v starosti, ampak vse življenje.
Sodelovanje v krožku nam ne pomeni le ra^ibavanja i^epov. Pomeni nam veliko več. Porueni nanî sprostitev, razvedrilo, klepet z znanko» dobro piíčuijc in ni)va znanstva. Mentorice nam s s"vojinii izkušnjami pomagajo t)dpraviti najrazličnejšo ležave, ki se lotijo našega telesa v križu, vratu, stopalu ali kje dnigie. Naučimo sc, kako s pravilnim diltanjem in sproščanjem ublažimo neskladje svtijega orgatiizma. kako usklajujemt) duševno in telesno moč. Od nas samih in od našega načina i^vlie-nja je odvísntí naše zdravje in naše počutje. Zato naj vam nikoli ne bo ur (tudi minute naredijo čudeže), kijih porabile samo zase. Pozabite na izgovore »po praznikih. naslednji teden... b<mi začela«. Zdaj je pravi tre-nuiekl Berete sede tale članek? Krasno! /ravnajle sc, na-pnite trebušne mišice in s pomočjo trebušnih mišic dvignite telo od naslona. Vidite: tako preprosto jc začeti.
Lcia pri tem niso pt^membna. Pri kn^žkih se srcčii-jenio tisii pod 50 in tisti, ki so srečanje z Abrahamom opraviii že pred več deset leti. V 4. skupuii na OŠ Cîo-rica imamc) čast, da naš krožek t)biskuje ludi gtîspa Ro-zaiija Kolar, kije v svoj šopek let nabrala že 80 rožic. Pa bi jo morali videti kako gibčna, vitalna in optimistična je pri svojil) le t ill. Seveda tudi oni? pravi, da je prav gibanje in druženje tisto, ki čkjveku pomaga pri premagovanju vsakodnevnih težav. Upam, da ji trenutno odso-inosi pri krožku ni preprečila bolezen, ampak druženje s tistimi, kijih ima rada.
Seveda naša srečanja ne bi bila mogoča, če naši potrebi po gibanju ne bi prisluhnili ravnatelji šol, ki so nam omogočili brezplačno uporabo telovadnic, /ato se iskreno zahvaljujemo ravnateljem osnovnih šol (îo rica, Livada in Šalek.
■ Ana Lah in Majda Lesničar
v soboto prihaja Koper
V Šoštanju prq)ričani, da bo zmaga ostala doma
Košarkarji Illcktre Tsoiecha so imeli niinuii vikend prosi» saj s<j prvenstveno ickmo z Geoplinom Slovanom odigrali /e v tnrck. Ljubljančanom, kisov ieiošnjl sezoni v izvmni Ibrmi in v domaćem prvenstvu ^e brez pora/a, v ligi Gi)adyear pa koi najboljša
slovenska ekipa na 6. mcsiu. so se šoštaiijski košarkarji dobro upirali, a jim na koncu vendarle morali priznali premoč s 94: 78. Odlično je bil na tej Ickmi razpoložen C5rega Mali, kije oh 7Ck>dsioincm nielu iz i^irc dosegel 23 loćk.
V so bolo bodo doma gostili Ks>
pra. »Koper prihaja v Šošlanj z novim trenerjem, kar je ze samo po sebi velika nevarnost, kajll nov trener prinese nek nov impulz, pravilojna na di^bro,« pravi irener Dušan llauplman in dodaja, da bo njegciva ekipa naredila vse, da zmaga ostane doma.« Srečanje med rieklro lisotechom in Koprom bo v šporini dvorani biv^c OŠ Bibe Ročka, pričelo pa sc bt> ob 20, un. ■ TjaéaRehar
Boljši od Prvačine, slabši od Tirala
v	_
v soboto v Šoštanju Madžari - Domači se želijo rešiti zadnjega mesta
IJaěa Rehar
Minulo sredo sa odbojkaiji Šo-i^ianja Topoli ice dosegli pomembno zmago, predvsem za okrepitev načele samozavesti in vzdušja vekipi. V Prvačini so v do-D^acem prvenstvu namreč premagali lamkajšnji Marchiol Niti z riiimi pa ni šlo brez saj so jim Šostanjćani prepustili niz. Polem ko dobili uvtidna dva niza, so v tretjem popustili in dovolili gostiteljem, da ga dobijo na 22, v četrtem pa je Šoštanj lopolsica znova zaigrala bolje in na koncu lorej slavila s : 1.
/.e v petek pa so soštanjski odbojka d I ponovno gosto va U, tokrat v Innsbrucku, lam pa gladktj izgu-
bili z O : 3. Ki) so Avstrijci konec <îkiobra gostovali v Sošiaitju. so jim uspeli odbojkaiji Šoštanja To-polšice celo odvzeli cn niz. tokrat pa so igralci I lypo 'llrola poka/ali svi>jo pravo vrednost In zaigrali na vso moč. »Cire za vrhunsko ekipo, ki je pi>vrh vsega se v izvrstni formi.« jc po tekmi dejal kapetan in irencr Šoštanja Topolšicc Dejan Fujs. /animivo pa je bilo na poti dtîmov iz Avsirije, saj je aviobusu zmaiykalo goriva, tako da so se na ptjli zamudili dve uri več, Icol bi bilo potrebno... No. na koncu so vendarle srečno prispeli v Šoštanj, Prvenstvo na obeh Trom ah' se nadaljuje v osi rem tempu. Tako so odbojkaiji Šo^ianja Topolšice že sinoči gostoval! v Mariboru pri
Preventu gradnje KiM v domačem prvenstvu, prihodnjo sredo potujejo še na Ravne k Fu^inarju. V interiigi pa jih v soboto v domači dvorani čaka nov nasprotnik. in sicer Madžarska Komela KapoSvar, kije trenutno samo mesto pred Sošlanjčani, imajo pa Mad?,ari locko več In eno odigrano tekmo manj. V Kapošvaiju so bili gostitelji boljši s 3 : 1. Takšnega izida se seveda v Šoátanju ne bodo branili. Fujs obljublja bt>j na zmago: »Skušali bomo dobiti to lekmo in se bomo potrudili, da ne bomo zasedli zadnjega mesta v in» terligl« Srečanje i Kapo.švarjem v športni dvorani bivše OŠ Bibe Ročka se bo pričelo ob 17. uri.
Zmaga in poraz
Tekma 1.5. kroga med Naklim in Velenjem seje končala zasluženo z zmago Velenjčank. Te so vso tekmo kontrolirale izid in hitrimi prehodi v protinapad polnile mrežo domačink. Pri tem so bile najbolj učinkovite Muraiović (9). Stevanović (5) iz zunanjih položajev pa sla jim sledile Musi-čeva (5) in Raukovičeva (H). Naj omenimo se, da sta velenjski
vratarki Rednjakova in Belclova zaustavile kar 20 strelov od tega dve sedenimeirovki.
V derbiju 16. kroga med /RK Novo Mesto in i^RK Velenje so točke ostale na Dolenjskem. Vseb 60 minut se je na igrišču odvijala prava borba, ki je na trenutke ^.e mejila na rokoborbo, saj so Velenjčanke eno za drugo odnašali z igrišča. Kijub temu se le niso dale in so bile enakovredne vse Ú0 zadnjega sodnikovega pi-
ska. Izid je bil kar t 12-kral izenačen.
Tri sekunde pred kt;ncem so gostje zapravile zadnji napad za izenačenje. Kljub porazu so igralke Velenja na 3. mestu in z nu)7jiostjo uvrsilivc v 1. ligo, Vse neposredne tekmice bi>do gostile v domači Rdeči dvorani.
V jutrišnjem (petek) 17. krogu bodo v Rdeči dvorani gostile igralke Iz Kozinc,
Mihalinčeva rekordno
Slovenska Bistrica • Nova dvorana v SIcTvenski Bistrici je žc pred uradno otvoritvijo, ki jo načrtujejo ob njihovem občinskem prazniku 3. marcu, gostila allele iz cele SUv vcnije in sosednje ilrvaske. Mnogi nd njih lovijo norme za svetovno dvoransko prvenstvo, ki bo v ruski preslijlnicl sredi meseca marca. Tekmovanje so že dopoldan pričeli skakalci v višino in v skoku s palico. Zmagovalca sta postala v skoku s palico Jure Rovan iz Brežic s přeskočeními 532 cm in Rožle Prezelj v skoku v višino s preskočenim: 221 cm. Obema je do norme zmanjkalo še kar aekaj ccnlimelrov. Popoldne so si sledili starti v tekih na 60 m in 60 m ovire 1er skoku v daljino.
Za mlade velenjske atlete so norme za člansko svetovno prvenstvo zaenkrat se nedosegljive. S svojimi rezultati pa že mešajo štrene najboljšim v Sloveniji tudi v članskih kalegorijah. Maja Mili alinee je žc v predieku na 60 m odtekla svoj osebni rekord 7:65, v finalu pa je bila od nje hitrejša le članska reprezentantka Tajnikar-jeva iz ljubljanskega Massa, za njo pa sla zaosiali tako N'>seiova kot i^.umrova. Rezuliat na semaforju
je pokazal 7:61 - nov slovenski re-kord zamlajše mladinke. Prepričani smo, da ho s laksno pripravljenostjo lahko že na uvodnih mitingih v spomladanskem obdobju tekla 100 m pod 12 sekuitdami in se dobro pripravila za svetovno mladinsko prvenstvo v Pekingu. Po prehodu v skupino treneija Bo risa ŠaJamona kaže izreden napredek tudi mlajši član Dejan Škof-lek. Tokrat seje še bolj približal meji sedmih sekund. Z rezultatom 7.07 je poslal zmagovalec B fmala. Pionirski državni rekord v skoku v daljino »lovi« Dano Čivič. Pristal je pri 660 cm (rekord zjiaša 666 cm) in s tem za dva centimetra preski)čil klubskega kolega Malica Lenarta, ki pa že skače v mlajši mladinski kategoriji. Za oba tekmovalca sta to osebna rekorda.
Izidi drugih:
Pioniiji • 60 m: Jan Klobučar 8.29; 60 m ovire: Peter ilribaršck 10.25: pioQÍrke-60 m: Manja Part 8.20, Ajda Trdin K.37. i.aura Gor-šič X.39; mL mladinke - 60 m ovire Špela Mardzetko 9.78: 60 m: Maja Mihalinec 7.61 (slo.dr. rekord); ml. mladinke: Urška .lelen 7.94, Maja Jalušič 8.55, Tadeja Menih 8.77, l.ucija Arlič 8.89; ml.
Mafa Mihafinec
mladinci - 60 m Klemen S k ledař 7,51; 60 m ovire: Matic Lenari 8.51; daljina 658 cm: si. mladinke: 60 m ovire: Živa Kožeijnik 9.27: 60 m: Urša Javorník 8.37: st. mladinci, 60 m: David Oštir 7.42: člani-60 m: Dejan SkoHek 7.07, Adt> Almteiovič 7.26; 60 m ovire: Gorazd Křivánek 8.76, daljina 663 cm.	■ S.5
Gorenje zlahka med osem
Rokometaši Gorenja so se brez težav uvrstili med osem najboljših moštev V pokalnem tekmovanju
že v prvi tekmi so v gosieh zlahka visoko premagali Veliko Nedeljo, ki igra v L B ligi. Izid je bil 38 : 24, zaio je bila pov-ralna tekma v torek zvečer v Rdeči dvorani bolj statističnega pomena. DomaČi resda niso
pokazali takega naprezanja kot v gosteh. Zmagali so 'samo' s 40 : 32.
V domači vrsti so manjkali reprezentanti Marko Oštir, Momir tlič in Dušan Podpečan ter poškodovani Sebastjan Sovič. Luka
Dobelšek in Primož Prošt. Priložnost za igro pa sta trenerja Wall-her Lars in Borut Plaskan dala Ciorenjevim velikim upom. V
V četrtfinalu bo nasprotnik Ciorenja Trimo.
■ vos
'Rudarji' za nekaj dni na morje
Velenjski nogometaši do nedelje v Istri -Odigrali bodo tudi tri prijateljske tekme
Za nogometaši Rudarja so trije ledni priprav, med katerimi so odigrali tudi že tri prijateljske tekme, V prvi so z avstrijskim članom tretje lige, celovškim SAK-om. Igrali O : 0, nato pa so na svojem s snegom očiščenem pomožnem Igrišču z umetno travo gostili še dva slovenska člana druge lige - Krško in Za-gofje. Karčane so premagali s 4 : O (sirelci so bili Pavlovic, Kraljevič, Ilalilovičin Azizi).Zagor-jane pa s 6 : 1. Tri gole je dosegel Azizi, dva Grbič, enega pa Pavlovič, za goste pa jc bil uspešen Sivko z udarcem z bele točke.
Velenjčani se za nadaljevanje prvenstva pripravljajo v nek<3liko
spremenjeni zasedbi, saj v moštvu ni več Datirana Jeseničnika, Petra Mernika, Ednana Softiča. Maleja Kolenca. Anela Jahlča, Pertra Mernika in Ed'ija Boršt-narja. Ircnutno ima trener Roman Franges na voljo 21 igralcev, med njimi tudi dva novinca, mlada igralca Petra Klančarja (prej Factor Ježića) in Maksiita .Azizija (prej Olimpija), ki bosta nosila Rudarjev dres najmanj do konca tega prvenstva. Z 19-lei-nim Azizijem so sodeč pt) tem, kar je pokazal proti Krškemu (igral je samo en polčas) in Zagoiju, dobili diibrega strelca. D'> konca prvenstva bo v Rudarju ostal tudi vratar Janko Šribar. Vrnil pa seje tudi njlh<iv nekdanji igralcc
Slavko Komar. V vadb(î članov je trener Roman 1'rangeš vključil tudi zelo nadarjenega mladinca Damjana Triikovtča, Na vseh prijateljskih tekmah pa se je z dobro igro izkazal ludi l^ros Rošer, ki je lani nabiral izkušnje v Šoštanju pri tamkajšnjem članu Štajerske lige. V Rudarju so zelo zadovoljni. ker bo tKlIični Zoran Pav-loiič tudi jeseni nosil njihov dres. Ostal je tudi Rusniln Dedič, ki pa je šele zadnje dni začel vaditi s polno paro. saj je bil kar nekaj časa bolan.
Medtem 'rudarji' za nekaj dni pozabljajo na sneg, saj so včeraj odšli na priprave v Štrinjan blizu Pulja, kjer t>odn odigrali tudi tri prijateljske lekme, in to z nekoliko težjimi nasprotniki, koi so jih imeli doslej. Danes se bodo pi>merili s Koprom, jutri s hrvaškim članom druge lige Istro, v soboto pa s Pulo.
■ vos
če delaš s srcem, je vse precej lažje
Nastja Kramer niza zmage v tekih na srednje in dolge proge - Želi na evropske in svetovne tekme
Tabana Podgoršek
Kol smo že pon>čali. je Športna zveza Moziije pred nedavnim razglasila Špcjrtnico leta 2005 v občini Mozirje. Med osmimi kandidati in kandidatkami je ta naslov prepričljivo osvojila članica Atletskega kluba Velenje Nastja Kramer iz Varpolja.
Dajo priznanje zanesljivo prišlo v prave roke. dokazujejo uvrstitve, ki jih je dosegla dijakinja tretjega letnika Splošne In strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje v treh letih in pol. odkar trenira atletiko. Samo laoi je stala na stopničkah za zmagovalce devetkrat, in sicer na državnem prvenstvu za slarejše mladinke (do 19 lel) v teku na 800 m. pri mlajših mladinkah (dt) 17 let) pa v icku na 800 in 1500 m. Najžlahmejše odličje jc osvojila še na državnem prvenstvu v krosu za starejše mladinke, na tekmi za državno reprezentanco v Italiji ter na Českem (obakrai v konkurenci mladink v teku na 1500 m), na mednarodnem mitingu za članice v teku na 800 m v Italiji, na atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladinke v teku na 4 x 300 m, prva pa je bila še na srednješolskem držAvnem prvenstvu v leku na 1000 m. Srebrno medaljo pa je os"vf>-jila na evropskem klubskem prvenstvu v teku na 3000 m v Svid in na aileiskem pokalu Slovenije za članice v teku na 800 in 1500 m.
Nastja je seveda z uspehi zadovoljna. Zanesljivo tudi njen trener Tomo Popefru, nekdanji irener Jo lande Ceplak, ki je Nastjina vzornica in s katero je pred njeno ptiškodbo občasno trenirala, »lipam, da bom lahko z Joli tekla ob bi)ku na kakšnem tre-
Njen Čas šefe prihaja - Nastja Kramer
ningu ludi po ozdravitvi njene poškodbe. Sicer pa sem v tej sez.iini izboljšala kar dva osebna rekorda, in sicer vteku na 1500 m, še prepričljivejša pa sem bila vteku na 800 m, kjer seje šlopanca ustavila na 2:11.94 (prejšnji njen najboljši rezuUal pa je bil 2:14.66).»
Nastja je prepričana, da njen čas šele prihaja, /a priliodnjo sezono želi doseči rezultate, kiji bodo omogočili nastope na evropskih In svetilnih tekmah. »Dobro vem. da se je za uspehe potrebnem potrudili. trdo delati, veliko odrekali in biti potrpežljiv. Da vse to zmorem, sem že dokazala. Oe človek delaš srcem, je vse še precej lažje,« je sklenila po govor Nasija Kramer, športnica občine Mo/Jije za leto 2005.

SPORT IN REKREACIJA
Q
Martin Mo&nik
Mosnik zmogal v Haliii
Na cxipitcni iiiliídinskent prvuTisivu Ufil\\t v Rcpji -limiliji v bližim Parnie, bQo je od 27. i. ilo 29. 1. jn Àieje za evropsko mladinsko jakiîsino Itísivico, se je Clan vcliîiïjskega S^iuash kluba Vlarlin VIosnik ponovno izka* /ai, saj je V Tiočni konkurcnci >nnagal v kaic-goiiii dttćkcjv do 17 Ici. Prvenstva so se tide-{ežili inladíDci iz lialije. Švicc, àpEtnije. Irske in dva Slovcnca. V štirih nastopih je oddal le en niz. Moînik ircnulno zaseda 25. mesio med deiki Jo 17 let najakosini lesivici Lv-rop.skc skvoS zveze.
Žvfkart najboljši de<ek tekmovanja
rekmovalci velenjskega lekvando kluha Skala so se niinulo soboto udeležili ireijc^a medina rod noju odprtega prvenstva I.j ubijane v Tek^andoju. To je bilo leiošnje prvo tekmovanje v leni šporiu. Udele/ilo se ^ je preko 250 '.ekinovalcev z Irske, s llrva-<ke. iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške 1er
Slovenije.
Velenjćani nadaljigejo zmagovite nasiope v šolskem letu 20tj5^2006. saj so se domov spel vrnili s pokali>rn za osvojeno ekipno drugo mesio, AJjaž Žvikarl p» se lahko pohvali ziifislovom najboljšega dečka tekmovanja. Prva fnesla so osvojili Tro» Knprciil (• Ueiki, l'orme, ćtni pas 1. dan in borbe, -50 kg). Aljaž ^vikari (dcćki, forme, rdeći pas in borbe. -40 kg). Lika H«dnjak (mladincí, forme, zeleni pas), Nina KlisariC (Članice, fbrnie, zeleni pas) in 1'anja VcrlxHen (članice, Ibmie, rtleêi pas). Srebrne medalje so si prislužili ISonit Sihola (dečki, forme, rde<::j pas), Žiga OrUr{dccki, borbe.-50 kg). Maja /.«panćić (dekHce, bcjrbe, -50 kg). Sa hi na. I a-vornik (ùlanice, bortw, kg) in Darja î^rl (članice, forme, zeleni pas). Treiji pa so bili Boruř S*)\hí\h (dečki, borbe, kg), Sarah S<)hala (deklice, bnrbe, i55 kg), Maja Zupančič (deklice. Ibrme. zeleni pas). Maijaž lrsi<^ (Clarú, forme, zeleni pas) in Sr\ivzana hikíť (Članice, forme, rumeni pas).
Gašper Berlot državni vNK
prvok
v soboto. 27. januarja, jc bilo v 2ireh državno prvenstvo v nordijski kombinaciji (NK.) Ait mladinec do 16 lel. Po knni^iih skc^'h jeCiasper Bcrhil zasedal 3. nieslo; po odliinem teku na 7 km pa je poslal drtavni pr^'ak. 4. mesto je zasedel Klemen Oiiiladlê; 5. Marjan Jelenko; 11. Žiga Onibdič: 15-foniaž ^J/vk.
M krali je polekalo tekmovanje za pokal Cocle v skoldli, v katerih je bil níyboljši Ve-Icnjcan Klemen Omiadié (4. mesio), 9, fiasper H vrh rt. 22. Marjan Jelenko, 27. .^.iga Omladič 28. Miha Ciaber, 40. Niko lii/ar 40, 42. lomaž Žižek ; dečki do 9 let: Matevž Samec, 25, Vid Vrhovnik, 59. Dam» jan Oblak. 60. Blai Slugii, Ř2. Pairik Viiez

V	I i
\ i i
62. David Slrehar (>3.
V nedelio, 2H. lantiarja. ;a je v Kranju na pokalu Cocta do 15 let slavil Klctiicn Oni-ladić, pred Andražem Pt»grajcem iz /agotja in Petrom Kirbusom iz Mengáa; 7, je bil Marian Jelenko, 10. Zíga OtnladiC, 22. Miha (îaber: dečki do 14 lei: 14, Niko Mizar. 17. Tomaž Žižek. Državno prvenstvo dečkov do 12 lel: 4. Urh Kranjčan; ekipno: 12. mesto ( Kranjčan, Vitez, Samcc in Vrhovnik).
Tudi v Podkraju skačejo
Odkar so v >wmostoi:ij<í kraíevni skupmv Sli Potikraj (v mestni občini Velenje) ustanovili društvo za sporlno in kulturno dejav' nost, seje razživelo iiidi dnižabno življenje. S tem namemnn scj minulo nedelji) popol« dne priredili smučarsko skakalno prireditev, ki sojo poimenovali »skoki na ptxikrajski velikanki«.
Organizatorjem se je za prvo tovrstno leknio prijavilo křir enajst tekmovalcev.
eCe hi vetlel, bi tudi jaz priAel smo lahko slišali iz ust marsikaterega gledalca, ko seje tekmovanje že začelo s poskusno serijo.
eDeveinajst in pol metra se je oglasil
uradni napovetiovalec, koje skočil Ivo IJpičnik. nekdanji tekmovalec v nordijiiki kombinaciji. »To je nov r> kord skakalnice.«
Daljava je vredna vsega spoátová-nja. saj so tekmovalci skakali kar z navadnimi, alpskimi smučmi, (n jc lorej izraz 've h kan ka' ustrezen! Temu primerno so se pod lepo na« ravno oblikovano skakalnici) obn<i-j^i tudi mladi skakalci, ki jim je nv svete dajal in ludi smuCi namazal člsio novopečeni državni prvak v nordijski kombinaciji med mlajši mi mladinci, domačin Bcrlot.
Po treh izvcdertih serijah skokov, ki so po stilu sodili ^e v leta Janeza Polde, kar je dokaz ludi naš posnetek. so sudniki, merilci da^ave in /a-pisnikarica obelodanili rezultate, SU-dila je podelitev priznanj innagjad.
V kategiïriji fíJadih so prva tri m> sta dosegh David Kricaj, Jure Obii in Urban Me/a. V kategoriji odraslih .e zmagal Ivo IJpičnik pred bratom T<v mažem, trelje mesto pa sta si razdelila Vili Sevčnikar in Milaji Irsič. Nagradi) za najlepši slog je prejel 'Xi> maž I.ipičnik,
Po letili in lepo i/peljanUi, vendar krajšili .skokih, bi morda med vele-rane soilil Samo KoreJc, a kaj, ko;e bil edini in zato v tej kaiegoriii te«:-movanja niso i/vedli.
Hinko Jercič
s al
Videli smo nekaj atraktivnih skokov, med katerimi je bil najzanimivejši stil iz časa Janeza Poide,
Za sofinaiKÍranje športa 20 društev
Šoštanj, 27. januarja - V pcick se jc Lcickcl rok za oddajo prijav na rdzpis za sofinanciranje programov športa v Občini SoSianj. Lela 2005 se je ra/pis prijavilo 23 športnilidrusicv. Icios pa 20. Sedemčlanska komisija za Spori bo vloge pregledala in točkovala posamezne programe.
Na ra/pisu prejmejo največ sreUslcv clnislva in klubi, ki gojijo kakovostni špi>rt in tisti, ki imajo v svojih vrstah veliko mladih. To sta iiejavtu>sii, kiju Občina Soš-lanj posebej pi>dplra. Občina ho iz prijračuna /a šporuio vzgojo otrok, mladine in ^udcntov nsmenila 2.850.000 tolarjev, /a kakovostni 5p<ïrt pa 9 milijonov od skupaj 19 milijonov, kolikor jih hodo razdelili za programe spona.
Zaradi visokih obveznosti, kijih iinala oba največja soStanjska kluba. OK Šoštanj - Topolšica in KK Tlektra. prvi z nastopi na mednarodni sceni, druj^i v najvišji sh>venski ligi, seje /upan Občine Šoštanj Miîaii Kopusar letos odločil, da bosta imela la dva kluha omogočen brezplačen najem športne dvorane bivSeOS Uibe Roecka, s kaiero Občina upravlja. Prav taki) bodo imeli lelos omogočen brezplačen najem tudi vsi klubi za vadbo osnovnosolœv. v k<îlikorjih je v klubu več kot 80 txlstoikov iz občine Sošianj. Skladno s pravili o tiajemu in uporabi te športne dvorane, pa imata dva največja kluba prednost pri tiajcmu terminov.
mkp
Tako 50 igro/i
Interliga, 12. krog
HypoTirol-ioštanj Topolllco 3:0(16,16,14)
Šcšiatii loptïl^ica: Vinčič, Mu* haremovič, Pavič. Ražnatovič. Ptys, Pokleká, Slabe, Pomer, Ber-don, Sevčnikar, Sovinek Vrstni red: 1. Aon hotVolleys 2. Hypo Tirol 21, 3. Ve-gyesz RC K«zinbarcika U, 4. Au-tocofnmercc Bled 17, 5. AO K Mladost /a^eb (-0. 6. Kometa Kapošvar oba 14. 7, OK Šošlani Ibpolsica ( H ) U, 8. OK Varaz-din (-1) 12
1. DOL moški
Mor^hiol Prvaclno - $ostonj Topolško	22,-
19)
Rokomet, pokal -osmina finala
Gorenje*VelilcoNedelia 19: 16
Gorenje: Skok, Tamšc I. i. Do beUek 9, Kava,^, Bedekovič Skerlak 1. Sirk 8, Pučnik I, Kutar 4, /bičajnik2, Rezniček 1, Gol-čar, Zrnič 6(2), UinWek.
1. B ŽRL, 15. krog
RKVrta Center Naklo-ZRK Velenje 3!;36
Strelke: Re,lniak 14 obramb. Bel-cel fi obramb (2x7{n)» Vanovšek, V<ijdl 2, Muiatovič 9, Tovrlian, Mi-trovič. Music 5. Stevanovic 5, Sko-čai, .lukic 4, Raikovič 11.
16» krog
ZRK Krko Hovo Mesto-ŽRK Velenje 25:24(12:12}
Suelb: Redr\iak (15 obramb), Belcel, Jiikit 2. Skocaj, Skaza 2, Vajdi 2. Ibvrjan. Mušc 1, Murato* Vič 1, Raukorič 5, Miirovic, Sleva-novic l(íí), Jozanovic. Nojînovic
Najboljša je ekipa KK Elektra
Šoštanj - Upravni odbor Športne zveze Šoštanj je na predlog Slrokovncga sveta Športne zveze Šoštanj sprejel sklep o dobitnikih priznanj na področju sporta v Občini Šoštanj za leto 2005. Najboljša ekipa je tako poslala KK Elektra. najbolj perspektivni športnik je postal smučar Tomaž Sovič, najbolj perspektivna je ekipa mlajših dečkov Odbojkarskega kluba Šoštanj Topolšica, najboljša športnica invalidka je plavalka in igralka namizjiega tenisa Jofanda Belavič, priznanje Športnemu društvu prejme Šahovski klub Šoštanj, prizjianje /a zaslu/Jiega šponnej^a delavca pa Albin Ošlovnik. Športna zveza ho nagrade podelila predvidoma marca lelos.
■ rff
Rekordno število udeležencev
Polzela, 21, januarja > Planinsko društvo Polzela je konec tedna pripravilo 24. pohod na Goro Oljko pod geslom Zdravju naproti. V svoj koledar ga je uvrstila ludi Planinska zveza Slovenije.
I.eiosnjcga se je udeležilo rekordno števik) pohodnikov in ljubiteljev narave iz eele Slovenije in Umske. Našteli so jih blizu
1000. Na cilju so dobili čaj in trdo kuhano jajcc. nekateri pa ludi priznanja za večkrat prehojeno pot. Med slednjimi so bili štirje laki, ki so se podali na 7.33 metrov visoko priljubljeno planinsko točko vsa leta doslej. So člani planinskega drušiva Polzela in pobudniki pohoda. Najstarejši med njimi šieje ze blizu 85 let.
■ Tp
Utrinek s poitoda
pot okrog Šoštanja
Tako kot živali, k: jih zimske razmere ^lijo, da se z vitjih predelov, kjer je debelejša snežna odeja, spustijo v nižinske predele, smo se tudi nť primorani prilagajatí ?imi in njenim zapovedim. Ćlani krožka Ptv h<)dniSlVi> UNI 3 smo se lo pot piv dal v okolico Šoštanja, kan'iur ludi sicer radi zahajamo. Trško pol, ki vuu po njegovi okolici, smo si nekoliki »priredili« pr> svoje iti si jo košček vzeli za danaSuji pohod.
Topol smo« v večini za prevozno srci)slvt> izbrali vlak in naša izstopna poitaja je hil Šoštanj, od koder smo krenili proti vzliodu ob zalcdenelem jezeru in soncu naproti. Pri iU/.ju smo krenili de^no, previdno prečkali v.c\o promeiDo cesto, ki pelje proti Velunju. in žc brezskrbno gazili v sir-niijio nad elektrarno in občudovali stvaritve človeka in narave, saj sla nas v daljavi vabili zasneženi Peea in Uršlja gora. Na vzpetini nas je prijetno grdo sonce in nudil se nam je lep razgjeti na dolino pod nami z /á-ledćnelimi jezeri, saj letošnja zima resne prizanaša in prav je tako. Uži-
vanje v naravi sla nam popestrili dve srni, ki sia pod aarui iskali izhod \yyji ograje in našli rešitev za beg preti nami - elegantno sta j ti preskočili!
Kmalu smo prispeli do točke Vrhovnik. kjer smo si v prijetnem okolju vzeli čas /a pi^stanek in vscnui, kar sodi zxaven. Vcdtio se i3ied nami najde kakšen sUvljcncc ali slav-Ijeiika in stvar postane takoj pestrejša in vcselejšf..
Spet smo se podali naprej, uživali v zimski naravi in se veselili, da nam je dant> vse to opazovati na najbolj pristen način. Pred nami je bila še točka pri Pušniku. kjer je spet žig trške poli iu s tem čhs za postanek, saj nas je kar nekaj, Iri si v naše planii]-skc dnevnike skrbno "Shranjujemo»' naše lepe spomitie. Ob ttaši pozabljivosti je dnevnik v.xlji<3 listi, ki zagotovo ne laže ... Oakal nas je še spust proti Ši>šianni in pogled naoj z različnih področij je vedno dru^čen. zanimiv in dnigace lep.
lu smo se poslovili - najprej tisti z osebnim prevozom, ostali pa so se
podali pred ixlhodom vlaka na t<>pel čaj, ki se v lem času vedno zelo prilože.
■ Marija Lesjak
Na Ramškov vrh
Planinsko drušlvo Vinska Gora prireja že 18. iradicionalni pohod na Ramškov vrh (970 m) v nedelja 5. februarja. Start bo ob 8. uri izpred večnamenskega doma o?.. Pçxlru-žnične osnovne ši>le v Vinski Cml
»^Planinska poslastica«
Planinski krožek Osnovne šole Dobrna organizira v soboto. 4, 2„ ob 17. uri v prostorih Zdraviliškega doma Dobrna predavanje slovetiskc alpinistične legeiide Vi-kga Grošlja na lemo: »Na smučeh od O do 8.000 metrov«.
(Naj »planinci UNI prišepnemo. da se bomo na predavanje podali pes ob 14, uri od Kavčiča v Šaleku. na/i^j pa nas p<i odpeljal avtobus. I.ahko se nam pridrui^ld)
Na toplem soncu nad Šoštanjem in z zimsko podobo jezera pod njim.
iwíÉAÍř
MESTNA OBČINA VELENJE
Urad župana in splošnih zadev
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (lír. list RS. št. 96/2002) in Napodila o poteku Javnega razpUa ot^avlja Mestna občina Velenje (v nadaljevaruu: MOV), Titov tr^ 3320 Velenje
Javni razpis
zo izvedbo prireditev v letu 2006 v mestni občini Velenje
L Predmet razpisa:
Predmet javnega razpisa je /hiranje i/vajalccv za izvedbo osrednjih obćinskili prireditev ab državnih pra/nikib in prazniku MOV v leiu 2006 (ideja, scenarij. sccnograOja, izvedba):
•	27. april 2005 • dan boja proti okupaioiju,
•	9. maj 2006 • dan Eîvropç.
' 20. scpieinbcr 2006 • pra/nik Mestne občine Velenje.
' 3L oktober 2006 • dan refomiacije, ' 26. december 2006 - dan samoslojnosli in ensv m OSI i.
Program prircdiive mora tematsko ustrezati p<i-sainezneinu prazniku. Na razpis se laliko prpvijo vsi ki imajtî ideje, zjianje ter i/.kuSnje za pripravo in i/.vedbo programa prireditve. Prijavitelj sc lahko prijsvi za izvedbo programa pri eni. več ali vseh naštetih prireditvah.
Ubrani izvajalcc bo v sodelovanju z Mestno občino Velenje izvedel program na prireditvi.
Organizator prireditev^ Mestna občina Velenje, bo poskrbel /a:
•	izvedbo protokolarnega dela (imemivanje slavnostnega gtivornika» postavitev /astav. določitev datuma izvedbe pn^slave... ),
-	obveščanje javnosti o prireditvi po medijskem načrtu Mestne občine Velenje,
-	prostore, ki stt v lasti Mestne občine Velenje, z obstoječimi tehničnimi zmožnostmi (režijske stn^ške prireditve krije izvajalec sam); prijavitelj lahko izvede prireditev tudi kje drugje, vendar na lastne stroške.
•	varovanje, čiščenje iu prijavo prireditve.
II. Razpisni rok:
Razpis se prične 2. februaria 2006 in se zaključi 6. marca 2006.
IIL Vsebina, način in rok oddaje prijav:
Prijava mora zajemati:
-	izpolnjen prijavni obrazec.
-	podpisan vzorec pogodbe.
Prijavitelji naj k prijavi prilož.ijo tudi reference, v kolikor jih imajo.
Prijava za izvedbo posamezne prireditve mora biti pripravljena na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vsaka prijava mora biti oddana vsvoji kuverti.
Prijavitelji morajo prijave oddati do 6. marca 2006 do 13. ure na naslov: Mestna občina Velenje
-	Sprejemna pisarna, Titov trg I, 3320 Veleiýe.
Prijave, ki ne bodo podane na ustreznih prijavnih obrazcih MOV, ki ne bodo ustrezale razpisnim pogojem in ki ne bodo oddane pravočasno, ne bodo obravnavane. Prijavo morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah
z oznakn: »SE ODPIRAJ - Prijava na javni razpis za izvedbo prireditev v MOV!«
IV.	Odpiranje prijav:
Odpiranje prijav bo komisija za odpiranje vlog Ispravila 6. marca 2006 ob 1j..^0 uri v sejni Si)bi §t. 55. rv. nadstropje Mestne i^bčiae Velenje. Odpiranju prijav sme pristjstviwali vsak. ki kandidira na rd>7)isu.
V.	Merila za ocenjevanje in vrednotenje prijav:
Strokovna komisija bo za ocenjevanje prijav uporabila naslednja merila:
-	kakovost, -izvirnost,
-ustreznost finančne konstrukcije, -tematska/vsebinska in časovna ustreznost,
•	dodelanosi scenarija,
•	reterence prijavitelja.
VI.	Višina razpisanih sredstev:
Višina razpisanih sredstev za i/vedbo vseh prireditev skupaj znaša 2.500.000,00 Srr (z vključenim DDV), in sicer po posameznih prireditvah:
-	27. april 2006 - dan boja proti okupaioiju (največ do 300.000,00 srr vključenim DDV).
-	9. maj 2006 - dan Evrope (največ do 300.000,00 SIT z vključenim DDV
-	20, september 2006 - praznik Mestne občine Velenje (največ do 1.300.000,00 SIT z vključenim DDV),
-	31. oktober 2006 - dan reformacije (največ do 300.000,00 SIT z vključenim DDV ).
•	26. december 2006 - dan samoslojnosli (največ do 300.000,00 srr z vključenim DDV).
VII.	Izid razpisa:
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveš« Čeni v roku 15 dni po zakJjučku javnega razpisa. Naníčnik si pridr/:ujc pravico, da ne izbere nobenega prijavitelja.
VIIL Kraj in čas, kjer lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo:
Razpisna dokumentacija je od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Mestne občine Velenje http://www,vclenje.si (razpisi) ali pa jo v tem roku zainteresirani dvignejo vsak delovni dan na Mestni občini Velenje - Sprejemna pisarna. Titov trg 1, 3320 Velenje (kletni prostoru soba št. 10).
IX. Dodatne informacije v zvezi z razpisom:
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani po telefonu vsak delovni dan na telelbnskili številkah 03/89 61 864 (Barbara POKORNÝ), 03/89 61 737 (Mojca 2IIVART) in 03/S9 61 678 (Darja PI.A/NIK).
Tretji turnir rokometne šole
v dneh, ko se najboljši rokome-taši Evrope borijo za naslov evropskega prvaka, so se najmlajši igralci Rokometne sole Gorenje pomerili na tretjem turnirjih v Rdeči dvorani, lekme so bile zanimive, nekatere zelo napete in
v
iformacije in osti« vww.nascas.si jc po >rav tako tudi na m id love le nje,com. ' ^kvcnca m tako
borbene. Opazen je napredek pri igri, nekateri igralci so že zelo napredovali, mlajši pa si nabirajo pomembne izkušnje. Na turnirju so se predstavili igralci iz vseh osnovnih sol v MO Velenje in OŠ SoStanj ter OS Polzela. Rezultati sicer niso najbolj pomembni, a jih kljub temu objavljamo.
Mihe Phnarja 'ibleda (.MFO -Gustava Šiliha (GŠ) 20:4, Salek - Gorica 12:1L Antona Aškerca (AA) - Šoštanj 4:13, Polzela -Livada 11 : 10, Šoštanj - Gorica 9:9, MPr- Pol/ela 16:6. Šalek -CiS 12:5, AA-Livada 8: 15.
Sledili bodt) se štirje. Spodbudno je tudi sodelovanje s
starši, ki svoje otroke podpirajo, jih spremljajo na turnirjih íjí jim tudi drugače omogočajo, da se lahko ukvarjajo z rokometom, /ato se staršem iskreno zahvalju-jemo. Nase zadovoljstvo je ^e večje, ker opažamo, da se tudi dedki in babice aktivno vključujejo kot spremljevalci svojih vnukov. Z optimizmom lahko pričakujemo, da se bodo kmalu pojavila riova imena rokometašcv. ki bodo čez čas zamenjala siarejk igralce.
V rokometni :>oji pripravljamo se kakšno presenečenje, ki za zdaj naj ostane skrivnost.
■ tP
Zgorelo gospodarsko poslopje
Bevče pri Velenju-Včeraj zjutraj, malo po 6. uri. so gasilci sestih velenjskih gasilskih društev dobili obvestil'), da je zagorelo gospodarsko poslopje v Bevčah pri Velenju, Kar 13 vozil in 73 gasilcev iz PCtD Velenje, Bevče, Šalek, Vinska Gora, Šentilj in industrijske enote Premogovnika Velenje je gasilo pifžar na gospodarskem poslopju Korenovili, po d(v
mače ^^Minkšovih«, v središču kraja. Uspeli so rešili vso živino iz hleva, kjer je kljub močni intervenciji povsem zgorelo ostrešje. CIničena je tudi krma. Sk<îda bo po prvih ocenah velika, vzrok požara pa še ugotavljajo.
■ bš, foto: S. Vovk)

MODROIBIM KRONIKA
Požar povzročil kratek stik
Vransko. 25. januarja - Nekaj po 4. uri jc zagorelo v slarejsi nenaseljotil stanovanjski hiši v Praprečah. PoUcisU in krimlnalisii so pri ogledu ugotovili, Oa jc pričelo goreli v sobi, ki se nahaja v pritličju zgradbe.
Prve ugouivitvc kažejo, da je po/ar zaneti] kratek si:k v termostalskem stikalu ^arejšega oljnega radiatorja, s ka-Icrim jc lasinica dalj časa ogrevala prosior, ki je bil namenjen prc/.imova-iîju cvctja. Po/ar so pogasili okoliški gasilci. povzročil pa jc za 1.500.000 tolarjev škode.
Prehitevanje v nesreio
Petrovce, 25. januarja - V sredo ob 6.50 seje prometna nesreča v kateri se je huje poškodoval 73-Ieini voznik osebnega avtomobila, zgodila pri Peirovčah.
73-ietni voznik jc s svojim vozilom pripeljal do križišča s prednostno cesto, ki
se nadaljuje v glavno cesto v smeri Celja. In dohitel kolono treh vozil, ki so čakala pred semaforjem. Ko seje pri/'.gala zelena luč, je kolona speljala. 73-Ietni voznik pa je pričel v križišču po pasu za zavijanje prehitevali. Pri tem je spregleda! 33-Ieinega voznika, ki je vozil iz nasprotne smeri in se v križišču razvrščal za /avijarýe v levo. Kljub zaviranju obeh udeležencev je prišlo do silovitega trčenja. pri čemer se jc 73'leini voznik huje telesno poškodoval, njegova 7Mclna sopotnica pa lažje.
V vozilu 33-lctncga voznika je bila tudi njegova še ne 7-letna hči. ki Je bila vzorno pripeta v otroškem sedežu In se je tako izognila morebitnim poškodbam. V skladu s preventivnim projektom, ki ga izvajajo policisti, so mladi potnici za osveščeno obnašanje v prometu podelili maskoto - medvedfca Jaka.
Bo vlomilec gradil?
Latkova vas. 27. januarja - V noči na petek je bilo v Laikovi vas: vlomljeno v poslovnostanovanjski objekt v gradnji. Neznanec jc iz objekta odtujil različno
električno orodje, več radiatorjev in vodovodnega niaieriala. Nastala škoda znaša 522.000 tolarjev.
Odpeljali so ju v bolnišnico
Velenje, 27. januarja - V petek zvečer seje prometna nesreča pripetila na Ki> roški cesti blizu starega kina. Voznik osebnega avtomobila je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del pred njim vozečega avtomobila. V nesreči sla potnika v oškodovančevem vozilu utrpela lažje telesne poškodb«. Odpeljali so ju v Bolnišnico Celje.
Vozil z ukradenimi tablicami
Šmartno ob Paki. 28. januarja - Velenjski policisti so v soboto popoldne v Rečici ob Paki ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je imel na vozilu nameščene ukradene registrske (ablice. Vozniku so izdali plačilni nalog v višini 240.000 tolarjev.
Pripravljene robe niso odpeljali
Žalec, 29. Januarja - Podobno kot vlomilcu v Velenju pa seje zgodila specializiranim tatovom bakrenih kovin v ?[alcu. Ko so v enem od podjetij žc prerezali žično ograjo skladišča, v katerem so bile zložene barvne kovine, in si v notranjosti pripravili 100 kosov nerjaveče pločevine različnih oblik in velikosti, so jo ucvrli, Pripravljene vroče robe iz neznanih razlogov niso odpeljali, saj so bili po vsej verjetnosti pregnani.
Vlomilca prestrašil alarm
Velenje, 29. januarja - V zadnjem vikendu seje še enkrat izkazalo, daje signalna varnostna naprava dobra naložba. 1'den od ljubiteljev tuje lastnine je namreč vrgel oko na eno od trgovin v Velenju. Ko mu je uspelo premagali vhodna vrata, je naletel na zelo glasnega in kričečega varuha, alarmno naprava.
ki ga je opozarjala, da naj raje odstopi od načrtovanega dejanja. To je tudi storil in pt^begnil v neznano.
Eni počakajo, vsi pa ne
Velenje, 30. januarja - V ponedeljek dopoldne je voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika na Kidričevi cesti trčil v drugo vozilo. Povzrtv čilclju so policisti izdali plačilni nalog, sledi pa tudi obdolžili predlog- Bilje namreč tJdi pod vplivom atohola.
Zvečer pa so obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Zgodila se je v križišču Šaleške in Goriške ceste. Ugotovili so, daje neznani voznik zaradi nepravilne strani vožnje trčil v drugo vozilo in odpeljal naprej. Kasneje so pobeglo vc> zilo izsledili na parkirnem pmsioru na Koželjskega ulici in opravili razgovor s povzročiteljem. Caka ga obdolžilni predloi? na sodišče, oddelek za prekrške. izdali pa so mu tudi plačilni nalog za 120.00 tolarjev.

X
ZA 570.000 UUDI V PAKISTANU JE SNEŽNA ODEJA EDINA ODEJA.
V enen ianed najhujâih potresov dosloj je osmmo liudí ostalo br»2 Btreh« nsd 9I0VO. Pomagejmo |lm preživeti trdo <frno. Sv^ prispevek pri nekupu spalnEh vrei lahKo nakažete na trensakc^ iski raeun Rdečega križa Sbvenlje pri MLS 02922 - 0019631743» Bkllc in 4023, a priptsom 'Potres PaMstan". lehUù pa pollfet« sporočilo SMS s ključno besedo POTRES na Hevilko 1»19 In prispevali Mste 230 Sn* za pomoč prizadetm zaradi poti'esa v PiMslanu. Prispevajo lahko uporabniki Mobitel In Sl.mobll. Hvala za toplinol
Di^ Ueb W in âm«Wt M	mm »HAMbum b i«hc
ŽIVILSKO ŠOLO HQRIBOR
Za svojo uspešno prihodnost izberite nas ŽIVILSKO ŠOLO MARIBOR.
Ponujamo vam Izobraževanje za pridobitev poklicev:
-	pomočnik peka in slaščičarja^konditorja
-	pomočnik mesarja, •pek,
•	slaščičar-konditor,
•	mesar •živilski tehnik«
-	Inženir živilstva.
NOVOST
Zaftenjamo z izobrařavan|am v programu TEHNIŠKA GIMNAZUA
BIOTEHNOLOGIJA.
ŽIVILSKA ŠOLA MARIBOR
PARK MLADIH 3 2000 MARIBOR Tel št.: (02) 320 86 00 Spletni naslov: www.zlvllska.sl
Elektronska pošta: zivllska^ola. mb®quest arnes.si
»šola js zgradba s ^rlmi ^itsnami in prihodnostjo med njimi.«
Lon Wůtws
V	sredo, 25. januarja, so policisti posredovali v stanovanju stanovanjskega bloka v Sa-leku. kjer jc odrasel sin prelepai mamo. Nc prvič! /aio so mu - /a -iaccick • i/rckli varnostni ukrep prepoved približevanja, obdolžilni předky pa še sledi. Ne eno in ne dru^o pa ni bilo dovoU, da sc nasilni sin nc bi vrnil in znova ogrožal mame. Ibkrai so policisli 7oper njt^a odredili pridr/anjc do uradnih ur sodisča» hkraii pa mu. ker ni upošteval izrečenega va m OSI nega ukrepa, vročili še plačilni nalog /a 100.000 tolarjev, v upanju, da bo/Ji leglo.
***
V	četrtek, 26. januarja, je ne>:nanka na preccj nečeden način poskrbela, da bo slišala oiroka. I/ irgovine na Šaleški v Velenju
je t)dnesla, ne pa ludi plačala, baby Ion. ***
V	petek. 27. januarja popoldan, so v Hor-janu pri Sosmju polidsii pri postt^ku z voz-
Iz policistove beležke
nikom osebnega avtomobila ugolovili, da Ima la pri sebi pHnúo /. naboji. Odločili so se za 6-urno pridržanje, obejicm pa pri njem doma opravili hišno preiskavo. V njej so prav lako našli naboje. Zaradi kršitve /akona o orožju bodo /oper njega podali obdolžilni predlog, zaradi ulcmcljenega sun)a storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi pa tudi kazensko ovadbo na državno tožilstvo.
V lokalu na Koroški cesii je pijan možak napadel svojo bivšo zunajzakonsko partnerko. Ne samo. da bodo zoper njega ukrepali, kot ukrepajo v podobnih primerih, ampak bodo z dogodkom seznanili tudi ccnlcr za socialno delo, saj so bili pri lem, kar se je dogajalo, prisolni ludi otroci V večstano-vanjski hiši na Irgu bratov Mravljakov v Šcv slanju je soseda razbijala po sosedovih vratih. Na Vojkovi v Velenju pa je stanovalka 7 navijanjem glasne glasbe motila nočni mir
sosedov. Neiaj podobnega, le da je glasna glasba lokrai odmevala iz lokala, pa sc jc dt> gajalo v Gaberkah.
***
V	soboto, 28. januaija. so policisti v Pesju obravnavali ^e eno od latvin, ki se dogajajo po žc znanem scenariju. Večer prej jc neznanec iz predsobe, hiša je bila odklenjena, vzel moško bundn. v njej je bila dcnarnlca z de-naijcm, osebnimi dokumenti in bančno kartico. /aklepajic!
**if
v nedelo, 29. januarja, zvečer, je na Koroški cesti v Velenju občan ostal brez dveh zavitkov marllvjane. Vzeli so mu jo policisti. V I.ipju pa je neznanec iz tam parkiranega io-vornega vozila preločil okoli 100 litrov nafte.
V	ponedeljek, 30. januarja, so obravnavali vlom v irgovino Keha na Šaleški ccsti. Storilec iz irgovir.e ui odnesel ničesar.
—«
v S
^ ?
Gorenjska borzno posredniška družba dd.
POGODBENA POSLOVNA ENOTA
m
Prešernova cesta 1a, Velen/e (nasproti sodisča) telefon: 03 898 47 24
Delovni čas od 8.00 do 16.00
BORZNA IN IZVENBORZNA NAROČILA,
NAROČILA ZA PREiCNJIŽBO LASTNIŠTVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
UGODNO, vamo, hitro in DONOSNO!
PCSEBřC UOHWOSn NAKUPU DELI^iC^^ AŽtW^ PODATWO AiOUALNlH MOŽřKXnH ZA NAKUP
SESTAVLIANJE PORÏÏ® A, KI (MXXJČANAIYEČIBDCWOS ZA VAŽEPi^MOŽENJE!
NUMERO UNO
trgovina z motornimi vozili Robert Kukovec 8. p. MllnaKa ulica 22 Maribor
Ugodni avtomobilski In gotovinski KREDITI do 7 let. za m zaposlene In upokojence tudi 09. do 50 % obreflienKve, star kredK nI ovira! Če nista kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vaia^a vozila, ter leasfnge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dont
Túí.1 02/ 252 48 26 041 790 960, 041 331 Ml Fax: 02/ 252 46 23 wwwi nu merouno-sp .si
TRGOViNA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
tm SALAMA HRIB 1KG	1890.00 SIT
SOK FROC POMARANČNI CVET-SDH 98.50 Siï MOKA TA 60UŠA StADKA NAD 10KDM1KG
SAMO 125.90
Sin EDAM8C1KGSAM0	899.00Siï
PftAŠCK ARIEL 15K6	S99Û.OO Siï
mmJHm MEËKANKA wam SAMO 229Û.OO Siï &OM9A2NENOGAVIK3KOM	S99.00$iï
DNOJltO NPK 15-1&-15 5DKe	2$50.DO Siï
5IV0aOKAN8OKG	2180,00 Siï
Ml£K0VTTUILSAN2^@	9390,00 Siï
KDTW BRUSILNIK 500W	3490.00 Siï
TMsfoffu 03/ 672 80 BO
m ZAiDG/SfMEfl/SKA WfíUZA IN GmmA PfífKARfílHQB vAffMW/mJ NUDMO DOimNPOPi/STTBi tSf VTiSTiJUim IN tSI Vfím SEAtm. \SAKOM NfMAmiKU VAlCUl S 50% POfHJSWfH BfiEZPiAÛWOOSmmOOMflilHfmfi(BEDiï2A VSOKVPUíNOdUCCDO ^ M£SB:í\t
Pemoyo. m.: s 72s obo. Pesje. tsL: 8819140. Gêberkt. íe/.; bbi 3210 www trgovma-kos9fK9'S0 Si. ě-mii: ko$9riC9<Mlfé.ň9t
PE ENERGETIKA
f Tel.: 03^ 89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA ^Tel.: 03/88914 20,03/889 1400 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Tel.: 03/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390138, 031 375 041
V primeru reklamaci] glede
obratuna poMičIte:
Za Individualne hlže:_
03/89611 5031189611 52
Za blokovno gradnjo: _
03/"896ÍÍ 46 31189611 48 Za industrijo:	_
03/89611 44

ČETRTEK, 2. februarja
PETEK, 3. februarja
SOBOTA, 4. februarja
NEDEUA, 5. februarja
PONEDEUEK, 6. februaija
SLOVENIJA 1
Clilmevi
Q/.On	Poručila
DobmjJiro Û8.ÛD Pomika mh Oobmimro Q9,nD Prvotíla []9,Qti Males<vtiJ:elii:s. kvi/ Wm Snnbs.4/?B
] 0.1Ô	Pod ? aroniKioni; priva luaeija V;a|finine
11.1D
11.1(1	Oini^ie
13-00	Poročila, Spori, vrefdfi
13.3D	NasmučBhče^Julijco.riokuni. oddaiéi
14.?n	Unitiinirai 11.^6	Odpeu |>^sniki lyn	PcniCila. prrmi^i
15.(]b	Mu^lrjvi
1WÍ]	lfaf;jjyMdwan.4/?6
Ib.bO	Orldaj^^aouuku
16.16	tlia ir;rani [ilrn
16.3G	Lariyijni.7.iÍBl
1/.DD	Novkctí.^ori vreme
l/JO	Jasnri in glasno; narsvdslovBc
bodli, konlakuifl udjJ^ia
1Q.?0	OuliiivnuiUip
18.40	Ms!ríin.fiutónilm2?r, Nsanka
IG.nn	Dnflvriik,vr9iTi»^p(ir[ ?i],QD lotim);
71.Dn	Prvi i;i drugi
212D	Usinidan ^2.nD Ùdmew, Spon wems
22,bil	Knjigfiinuric bn[{a
23,10	ClasbBnivcèM 00.40 Jasnrj in glasno
01.36	Dnevnik, vraiuR. ipGfi 02.3n Inlûkanal
SLOVENUA 2
06,3[f liilûM 09.DQ Zabâviii iniokarial
lUn	Oiruiki ininkëiiHl
12.3D	/abaviii mfokanal
Noîci na iiiiiji. 13/20
Ib.&b	f^slutiiiiuioUšdu
16.25	Voeofi ugarska. 3/3
17.20	Mosuivi
1/.ÔD	lynxmHgami
18.20	SuriROiska
18.fi0	Pod riáa. 9/12
19.bb	FPvroki5fti»iu(M|,SÍDSfcni|a-Spani(a. prc^n^
21.46 Mladiiiskusvclovnt^prvnrisivo v nordiisktirii tširiijůaiijii. skr>ki. lepona^a 22 li) Pod tilo. hrvalka drama OO.QQ CcsiH) bojevnik, avsuai^i iilm 01^)0 OnnvioUaniBiske IV 01.66 Inlnkan^l
06.40 24 ijf. purwviiuv
07.40	Moínn/dravib. nsn. 08.30 Pcfhisode^riad. 09.35 Prnúveiranaii. 10.2Ô Iv prodaja 10.55 Vila Marija, nad.
11.50	Pmrojcna liubivfnuiad.
12.46	Na kra|(j/ločina, nan.
13.40	IvpfOflaja
14.10	RickMake
IbilO	Pícrtimiiube/GH,nad.
IS.bb	Vila Manja, nad,
16.50	Pmiiveinj. nad.
17.45	?4ur
1/.60	Pol usode. n3d,
19.00	24iir
20.DO	hnis
21.46	Nd krajii/ločina, im 22.40 Zahodinknianan. 23.3b NdjbQl|§c skiivoQ opciaci|u
^veu?. dc^uni. oddija 00.36 PntaUilji, nan.
01.06	24 iir, pnnovilGV 02.0b Nomina panorama
©
09.no	Oabiojiiirn. iiilrvniaijvnn ra;vKiJnliia orlilaia
10.Í10	Vabintokogli^dij
10.Q6 Angleška nnyoniRina Premier liya. posrteick leknifl Arsenal : Wi-si Ham 12.05 Najspoirtnpva 12-111 Pop corn, glasbena oddaja.
ponovitev 14.no Vi decs lia m. obvestila 17.60 Vabiriio k ogledu 1/.66 De^pla/rikfsdov.diinvmkvi/ 18.00 Mladiupi.oiro^kaoddaja.S.
TV mrB?3 18.40 Rc^ionalOR novii:e I8.4b Oif^Hla/akhdov, dnevni kvi/
18.b0	Pal£»:a. risani lilm. pomjviiiiv 19-40 Najspoidninr^
19-46 Vidrnjsirani. obvosula 19.60 Vabiniukosledii
19.bb	Oe2ela zakladov, dnsvrnkvi? 20.00 Na obisk... pn Marjanu
PiRvûku, dakumsniarna oridaia 20.50 Rog ion Rine novi 1*6 20.65 0R?tila/akÍ9dov, dnsvnikvi^ 21-00 7narorj/mofBmo:Kako preživeli pozimi li. i/i^ra^BvalriH nddaia 21.26 Dp^ela /aklndov, mL>$oeeni kvi; 22.00 Ha[o halo. koniakuia ^ab^oo glasbena nddaia. 3. IV mèh 22.46 Iz oddaja Oobro julo. informauvfio razvedrilna «Idaj? 23.36 Vabiíiiříkoylfidu 23,40 Najspoidnsva 23.4S VidoQSlrani. obvttëiila
SLOVENUA 1
0G.30 Udmevi
07.00 Pofotda
07.D6 Dobro juirt
08.00 Porořila
08.06 Dobro juifo
09.00 Pomřila
09.06 rrFicavMéBaii.4/2B
09.1b Risanb
09.76 Eri^a,iyraniíilm
09.40 lansuni.?.itel
10.1(1 Povrjdiiima^. dokům, oddaja
10.35 Zvaifii
11.26 Pagl«dna.,.si(ipoiSttiv
inanborskctn graái 11.35 FoiografijH med 2. svcwvnn v(jini)1941 1946.4/7
12.15	Osmiilan
13,00 íNjnDčjla, šonri vremii
13.16	Dbzons rtulia 13.60 Duhovni ulrip
14.0b Makalu 30 lul po/ncjs.
dokům, odda]^ 16.00 Pofoůla, prorriRi 1b. 06 Mostoví 16.40 PaieakOôvid. 17/25 16.06 Risanka
16.10 l;popoinntorli(^:moj(kjni 16J0 7ivatekivriiMkallM;B.6/76 I/.ÍIG NuvNiO.vrsnis. Sp<rri 17.35 Proučevala vulkanov, 1/2
/rsbaojíi ri8iěljir:e 18.40 MëMkUhuc, risanka 18.46 /akaj?. nsanka 19.00 Dnevnik, vreme. Spon 20.00 PnJořovcuzNaialifo 21.20 lurisiika ?2D0 DdmRVi.Spori, wm 27.50 l^lnnCíM kiiA 00.06 Proui^^valavulkanov. 1/7
00.56	Dn?viiik, vreme. Špori
01.yi	PnJa;ow:;uNaiali|o 03.10 InÍQkaiial
SU0VENUA2
06a30 liiÍQkanal 09.00 Zabavnr inlokan^l 09.56 SPvalp. smuč.. VSI \hl voinfs
10.66 SP v alp- sniuč.. siipi^r siniik řa
kombinanijo (Ml. prpnos 17.6b SPvalp.smuč,VSI (/).2. voinia
13.66 SP v alp. smu^... supe? slalnm
n komoinamjcj (M). pranos 14.45 /abavnmloknnal 16,30 VincBiiiini3/.kanad.filrri 17.in Jasnomolasno 18.00 Zdaji.oddaiázarazg.^vIjenjQ 18.25 Mostovi 19.00 toamas.fi/fl 70.00 Gnzríiia bratď. rfokiím. oiirlaia 70.60 Slovenski maya/in 71.16 Si3nnoviobía;fřvnipti:laivi[fi 71.40 Staulienberg. nemokl blm 23.15 Dvuli^osung.lilm 00.56 Dnevnik/amojsku IV 01.20 Iníokanal
06.40	24 ur.p(Dinviiiiv
0/.40	ÍHusodn
08.46	Proli velni, nsd-
0936	Iv prodaja
10II6	Vila Marija, nad.
11.00	l^pfojtina ijiibe/en, nad.
11.55	TrL>n|a
13.40	Iv prodaja
14.10	Rickilake
15.00	fVmiijmia ljubuzea nad.
16.00	Vila Mnnjft, nad.
1/.00	Prouvmnsd,
l/.bS	24 ur vraiofl
18.00	PmusodB.ndd.
19.00	24 ur
20.00	AlBiaTlioniasaCrowne, am.
22.00	Teksaški mo^posiavR.nart.
72.60	í^)pnlni preobral, amer, lilrii
01,00	24 ur, ponovilBV
02.00	Nořiia ppiMonima
©
10.06 10.40 11,26
i	14.00
i	i;.bO
I	17.55
\	18.00
i	1840
i	18.46
\	18.60
!	18.66
i	13-60
i	19.55
j	20.00
I	20.40
!	70.46
i	70.60
I	70.56
i	21.00
i	21ii0
I	22.20
I	22.50
I	23.40
i	73.46
i	73.50
Dobro jiilTO. infcîiïiauvnQ r^;vL!dnlii3 oddaja VahmiQ k ogleriu Debela zakladov, mesečsni kvi/ Halo hala ^b. glasb ^ta orid. Ma] spot dneva Na otiiskn ...pn Marjanu RëvÈku. dokiímíniama oddaia Videosuaoi. obvesula Va lil m n k ogli^rfu De^ïla /akiaiinv. dnevni hiz Miš oiro§k3 oddaja Regionalna iiovii:e Dtísla zakladov, dnevni kvi; Naj ^poidriQva VidëostrBni, obvestila Vabimo k ogletlu Deisla zakladov, dnevni kviz Icikalni utrip Zyornic Savinjska dolin?, m (orma uvna oddaja Regionalnn novii:e Dc^ula zakladov, dnevni kvi/ Naj spol dneva Vabimo k ogledu Ra/gloriuvHOja. mior odilaja Jmn življenja, nddaia ;a irulje ^ivl[enj*>ko obdobje Napoved ickem angleške Prniinar lino
Iz oddajfi Ďobfojuiro. mlor. raTvndnIna oddaja Valiimn k ogledu Naj sprji dniTva Vi de« ira ni, obv^slila
SLOVENUA 1
06.30	Udmuvi
D?.0I1	/goibe 12 pra/nii^ne ^l]kii
0755	Rjsanka 08.0(1 sive celii:u. kviz 08.4b GiBarBkioioki.lî/76
09.10	Gusarski nioko. 12/28
09.40	PBi]elríi.ftiiim.[ilm
10.4b	Palno^jii klub
12.00	Tňdnik
13.00	Piiroíila. §porL vreme
13.20	Prvi m drugi
13.40	SlovBfski ulunki
14X5	DokiorMarim.4/8
16i)D	Pcvorlne konja poljubil a|0. mar
ns, nemški ítim
16,26	Quian debela gmiečega
zrna I a. doknm. eddaia
17.0(1	Poročila. Spot L vreiiiK
17.16	Uzaro
1/.2b	Sfi2148, iv Maribor
18.40	Pnlidj? Nudi. risanka
18.00	Dnevnik, vrsme. Spon
19.2b	Uuip
20.00 (loieipoldiugazvezdica.6.del
20.40	Hnbar
22.00	Potoi^iia. Spori vreme
22.30	relBsa,7/16
73.30	Knliko je m\ura?. ia]vani>ki I.
01.211	Dnevnik, vreme. §pori
07.00	Hribar OslOb Iriiiikanal
SLOVENUA 2
08;^0 Inirikarial 08.3b Skozi ^s
08.46 Siannoviobrs/1 Ivropnrlatvija 09.10 /daj. oddaja za razgibano )ivlje<qe
09.40 SPvalp.smiiiÍ.,VijLI?|.l. vožnja
IO.b!) SPvalp.smuč..sniiik|M|. prenos
11.30 Pvrnkome(u{M).prKnijs
iKkjoH za b. musio 12.40 SPvalp.sniut,VSL 1?),2. VQ?n(8
13.40 SPvsmuč.skokih. prenos 14.10 [Pvrokun>cuj[M|.polluiaii\
pronos 16.00 Smučarski magazm 16.25 Maga/inde^kanjanasnBgu 16.bb [P v rokometu (M), pollmale, prenos
18.4b Mladinsko svetovno prvi^sIvo vnordijskem smučanju, skr^i. uosneick
19.4b Mladinska svetovno pfvcnsIVO v nordiiskili di.sniplirtah. reportaža 20.00 ^uvanski radijski bsuva).
ndiiajaivManbor 21.30 Hazkriije nckegazakana. mim. I. 73110 Hircinun:.koni3msârw.skupifiL> OO.Ob Dnevnik zameiskB IV 00.30 iitfokarial
07.30	Tvprodaja
08.00	Dmbi^ki.ns. serija
08.10	KaikainOdji.ns.lilm
08.20	DoklnrOlo. rii^.sPNia
03.30	Bad)ievpravliičnida;eli. rrs.f.
09.40	Mali rdRči irakior, ris. seoja
09.60	PQkQ.ns.serija
10.20	AnAiiaLk,izob.sfinja
10.50	Čarobna angÍD^i^ina, iziib. ser.
1I,DÛ	Sion^k Oniqamin. ns. serija
11.30	Šolska košarkarska liga
17.30	Mtôlef;R/3VKdno,n3n.
13.2b	NadejeliiBliJpo.itsn.
14,20	PtovidHnLu, nan.
16,16	finskera/gledra^.dokum.ser.
15.45	Ammalia.dokuiii.ssnia
16.1b	Mi'diçicamiblopijR. ?y3
1/.U)	74 ur. vreme
1/,20	VseaSan,amer.hliii
19.00	24 ur
70.00	Sun pornki> m pogreb, ang.l. ?7.0b Alias, nan. 72.56 /un^azsuiiirtL amer, film
00.60	Ošum I ten. any. film
03.40	24 ur.pniun^i{jv
©
09.00 Miima^. otra^kaodriaja. pon. 09.40 VabiniukogÍBdu 09.45 Napoved IG ke in angleške
Premiorligc 10.15 Naj spot dneva 141)0 Virinostrarif, obvesul» 16.60 Vabimo k ogipdu 16.66 Angls^ia nog orna Uia Rem 1er liga. riepnsri^dni prenns [verinn : Manchester Diy 18,00 Oai^Hla zakladov, dnevrn kviz 18.06 /namnzmoremnrKako
urchveii poziim II. i/obr.ndd. 18.30 ^ajspoldnevd 18.36 Uspela zakladov, driuvni kviz 18.40 Mladi up, oirci§ka oddaja 19.20 Viiieosiram, olivcsiila 19.50 Vabimo k ogicflu
19.bb	DpJela zakladov, dni^vni kviz 70,00 1433,VIVmagafln,iiginnalni
• inionnauvm prnyram 20.25 Kultura, infomiauvna oddaja 20.30 /dâ]. nddaja/a razg, M^nje
20.bb	Dai^ela zakladov, dnavm kviz 21.00 im l.dcIpcBnptka
koncerta v Calju 22,30 40.si>]30rt3vnogasveia
f^ppuUike Slnveniif». n^pnriala 23.00 VebimnkngiRdu 23,06 Naj spol dneva 73.10 Videos trani, obvGSUia
SLOVENUA 1
O/iin	2iv?av
W{\	limova/goifca. 5/6
1}9.5S	Nudeijska maša. prerini> iz Izde
11.00	lzvir(n|i
11.30	Obzoriadiiha
17Í10	Ijudjcirizemlja
13.QIJ	Pomiila.§poavrRfii8
13.10	PriJuMcuzNaialijo
14^0	Iisiega lepega popoldneva
14.36	IMiminulslavi!
14.60	BoIfSí program: Oule
14.66	Nsdi?ljsko(*o
16.06	Orugo mnenj:^
16.10	Clnvt^ki fakiDT
16.16	Glasbeni dvc^oj
16.40	?ivi[KgtmdB
16.45	Kulialmca 16.50	Avdiui|a202b 16.00	Norfij; na liniji
16.10	Šponinčas I6.?n šporine novi Ctí
16.25	Anglti^kanoyoiiiKUialiqa 16-30 Odprlo
16.35 Panika, igrana reportaia 16.41} iofulla
1/,D0 Poročila. Spon, vrane 1?.16 Iisiegs lepega popoldn.?va 1830 ?rei)aniu lota 16.40 Kravit:a Katka, rnaiika
13.011	OiiBvnik, vrame. §pori 20,00 Pod njaiiim oknom, slovenski
film
21.30 Š ^porina oddaja 21.66 Dmiinskc zgodbe 27.60 Poročila, Spori, vrane 23.10 iasabno ) ivlienji^ un leinir». //12
00,00 Javna afera, nemški Idm
01.26	Dnevnik, vreme, Spon 02.10 Infnkanal
SLOVENUA 2
06.30 Infokanal 09:^0 Sko/ičas 09.40 SPvaip.smuČ..SL(2].1. voînja
11.00 Olimpi]!>ki magazin 11.30 Hnbar
12.40 SPv alp. smuč.. S( ^.2. vožnja
13>40 SPv smuč. skokiti.pisnos 16.66 IPvriikomntiiiMI.finalu,
prenos IdilO Košarkanbaacbori 18-30 Mlad3Md;o sveitwno prvenstvo
v nnrd. soiuCanju. rcporiaia 10.40 LPviimRi.drsan|u,rt>vi|a, pcsnetpk
20.00 lunina siian (veresta. dokum. oddaja
20.46	Nagrada G/S XXXVIII. posneu?kpndalUve
21.60 Pokvarisna deklaia. 16/16 27.40 Imprompui 73.10 Mnzarirwo lein, balei 23.40 Driuvmkzamejske tv 00.10 Infokanal
07.30	Ivprodaia
(18X10	OgiftiVH druSi^N;a. ns. senia
08.20	Oei^ela pred časom, ns.lilm 09.35 Vudovnikova vesina. ns. senja
10.00	Pctinnakinj.ns.sEiija
10.25	ArtAtiack.izrtir.<;t!n|a 10.50	i^arobnaangle^iiia, i/ob.
^anja
11.00	Dogodcv^čineJateaChana. rii;. serija
11.26	Power Rangers, mlati. rtan. 11.66	šolska košarkarska I][ta 17.55	MtiSb^ce za vedno. nan. 13.50	Na debli je lepo. nan. 14.46	Ime mi je Anna, arner. blm 1635	R^sroâke izpovedi, amer. Iilm 18.16	24iir.vriimR
18.20	Kuliiiijskeevanlore, drikiim.
oddaja
19.00	24 ur
20.00	l'njezaiangaamiîr. Iilm
2146	šporinasoena
V230	PoroCna priča. amer. IlIm
00.40	24 ur. pnnovimv
01.40	NoCna panorama

i^OVIÎLVOÛOAJ ILOLflS^m 09X10 Mi^maš, rjtroškanildaja 09.40 1437.VlVma8azin 10.06 Kultiira. infoniiaiivna nddaja 10.10 Športni luii. špurina inf. odd. 10-30 Sporim gosL pogovor 11.06 00ll00NINA2005.sveLodd. 12i]5 Oe^ela zakladov. dtiíMiikvi; 12.10 Lokalni iitrip Žganje Ssviniske
doline, inlonnalivna oddaja 13110 Videosirani. obvesuls 16.bO Vabimo k ogledu 16.55 Anglicka nogmneina ÍVcmier liga,prenos Cliels?a:liVKrpool 19J30 Otíela zakladov, dnevni kviz igjlb 1433. VIV magazin 19.30 Ku I Lura, inlonnalivna oddaja 1935 Oe^eia zakladov, dnevm kviz 19.40 Pop i:om, glasbena oddaja 2030 0e)ela zakladov, d nevm kvi; 2(135 Na oblaku... pn Marjanu
Plnvi^ka driuineniama oddaja 71.30 Videosirant. obvestila
SLOVENUA 1
06.26 Uinp 06.40 /rcHio tedna 07.00 I^Dročila
07.05	Oobmiuiftj OB.OO Poročita
08.06	Dobro jimo 09.00 Poročila
09.05	Izpopctm^Lodje 09.26 Utnk bivali, ns. nan. 09.60 liisanka
10.00 /ivalskivrti/škailii;e.6/76 10.26 Tistega lopoga popoldneva t3.00 PortiÉía.šporL vreme 13.16 1 istega lepp ga popoldneva 14.30 lunstika 15.00 Poročila, piomol
15.06	0oberdari,Karo5ka 15.40 Kriek;kiifikinorel.5/6 16.06 Radovtidm laček 16.26 liisanka
16.30 Mariinainplii^jeslra^ilo 16.40 Bisargnia. 6. oddaja Î/.00 Nuvine.šport.vredne 17.40 Pogled na ..poruBioCeta:
Jo^el lamine 17.50 Fotogralijanaslovenskt^m.
18.30 /rstianje3x3pliis6 IB.40 I okoinolivček ToiiiaHn
pnjaielji, nsanka 16.46 ^ingu, nsanka 19.00 Onevnik. vreme, šport 20.00 Izzivi 20.30 Podoba podobe 71.00 Doktor Marun, 5/8 22.00 Odmevi. Ipnrt. vrema 22.60 OeiMi:3na Evrope: Sarlrs o
scbi. 1/2 00.20 Pogled na „.poriíRioíeta:
Jo?bI Tomim: 00.30 loiogralijanasloveitskem.
01.10 OiiBvnik,vriMne, šport 02.10 Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 Intokanal 09.00 /abavniinftjkanal 11.36 Otrti^i iiiiokanal 1230 Zabavni infokanaI 13,65 Nagrarh O/S XXXVIII.
gosristck 14.65 S Sporina oddaja 16.20 Slovenski utnnki 15.46 Impromptu 16.70 Mozariovo leto. balet 16.46 lemna stran Everesta. dokum. oildafa
17.40 Oirotanabcgu,2/2 19.20 Našj^sknvnoiivljcnjp. 14/22 20.16 Praksa. 10/77 7m Studio city 27.00 Antmiia. glas. oddala 27.26 Non:i na liniji. 14/20 27.46 toH Hončrf izza ndra 00.30 Dnevnik zamej^k» IV 01,00 Iniokanal

06.46 24 ur, ponovitev
0/.46	MoCnozdravilo, nan. 0836 Potusoditnad. 0936 Prou vetru. nad.
10.76	Ivprodaia
10.56	Vila Mania, nad.
11.50	Prerojena Ijubezan, nad.
12.46	^porinascena
Í3.40	Tvjvodaja
14.10	Riiidlake
16.00	Preroiena ljubezen, nad.
16.00	Vila Mariia. nad,
l/.OO	Proti vairii. nad.
I/.55	24 ur vrems
18.00	Potusode.nad.
19.00	24 ur
20.00 Razoi'aranp gospodinje, nan. 70.66 KsMiilliILnan.
2160	Sknviiosini otok, nan. 27.46 Newyorská pohaja, nan. 23.40 VrííCe lofistn. nan. 00.36 Pniaifllji.nan.
01.06	74 ur 02.06 Noi^íia panorama
©
09.00 Oobro jiiUTj.inlonnaiívno
razvcdnlna oddaja 10.00 Vabimo k oglťdu 10i)6 Anglnška noQometna Premier Ima. posnetek tekme Eviuion : Mant:h}iSlfli í^iiy 12.00 Naj spot dneva 14.00 Videosuani. obvestila r/.bO Vabimo k ogledu 1/.55 Debela zakladov, dnevni kviz IB.OO Regionalne novice i B.06 An gleška nogom etn a Prem ler liga. naposraim prenos Cnelsearlivurpool 19.60 Vabimo k ogledu 19.66 Debela zakladov, dnevni kviz 20.00 DOHODNINA 2005. konL odd. 71ÍI0 Regionalnn noviœ 21.06 DeJela zakladov, dnevni kvfz 21,10 Znamo zmoremo.
izobraTavalna nddaja Zaš^iia pred snežnimi plazovi 21.40 bedela zakladov, diievmkviz 21.46 Naiatraktivnei§i dogotii
angleSktJ Prpmierligc. rçpor. 27.30 Iz oddaje Dobro lutro. ml.
ra/H/nflnloa oddaja 23.20 Vabimo k ogledu 2376 Naj spot dneva 2330 Vidaosuaiii, obvestila
SLOVENUA 1
0?.00	Poio^jla
07.06	Dobro juiro
06.00	Pmoi^ila
08.06	Oobro jima
09.00	Pomola
09116	Martina inpti^^£sU3&lo:;mia
09.16	liisergora, 6.odrlaja
09.30	Timova zgodba, b/6
09.66	/godlwiz§knljke
10.76	SoJilja. IV Manbor
11.40	PnJo^ovDuzNatalijO
13.00	l^ùla. Spon vreme
13.16	Hnbar
14.20	Hotfilprtilnjgazffl/diia. 6.riel
1bJ)0	Porodila, promut
15i)5	Mnsiovi
16.40	Svei Pe^a 7aji;a in pritateljev. 6/8
16.06	Munkiji. nsanka
16.10	Uiidajazantroke
16.20	Moj brat. igram lilm
16.36	Knjiga iiiRnu boga
1/.00	Novice. Spoti, vreme
1730	Pogled na ...Kmečka svatba
17.40	Pogled nanniilanski
rnkopisi iz SuiiK
17.60	Pogled na... Plečnikove ?ale
18.06	Resnična resničnost
18.4D	Simon v de7eli nsb s kredo. n$.
18.46	ČarliinMmio.nynka
19.00	llnevnik.vrema^ort
20.00	Prenos Preàemovû pnïsiave
21.00	Poftrau Pr!)§(jrnovih
nagrsiencev
22.00	Urtmuvi.SpnrivffintH
22.60	ReSctka v spnminu, dok. odd.
00.15	Pogled na .,.Kmeď;asváiba
00,26	Pr^lcdHa-flomanski
rokopisi iz Sti&ne
0035	Pogled na-. Plečnikove ?3le
00.46	Resnična resničnost
01.20	Dnevnik, vreme, §[j(]rt
02.20	Inhkanal
SLOVENUA 2
06.30 Iniokanal 09.00 Zabavni infokanal 1130 Otroški infi^anal 12.30 Zabavni iniokanal 16.45 Antmiia. glai&. oddaja \m Studio Lity 18Í16 Slovenski n>agazm 1830 Mostovi
19X16 Pesnica dvelisvettjv, ilokuin.
igrana oililaja 20.00 irasiar. 22/24 20.26 Samorog, drama 22.20 Portret Prešernovega
nacjraienca Karpa Godine, iv doknm. Iilm 00.06 Dnevnik zamejske tv 00,30 Iniokanal
06.45 24 ur. ponovitev
07.45	Močno zdravilu, nad. 08.35 PnLiisrdB.nad. 0935 Proti vetni, nad.
10.26	Ivproifaja
10.55	Vila Manja, irad
11.50	Preroiena l|ubezen. nad.
12.45	Priividencc. oan.
13.40	(vproda)s
14.10	Rii;kiLake
16.00	PrerDjenaliubn/mi.nad.
16.00	Vila Manja. nad.
17.00	Proti vetru. nad.
17.55	24 ur vremK
18.00	Pm usode, nad.
10.00	24 ur
20.00	Preverjfloo
21.00	Natina dvojčka, aiiim. film 22.35 Newyorská pnkijs. nan. 23.30 Vroče mesto. nan.
00.26	Prfiaielji,nan. 00.55 24 ur. pmtr)vitcv
01.55	Noi;na panorama
©
09.00 Oobro julro. iníorrnaiivno
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimnknplfldu 10X15 DOIIUDMNÂ70Û6.piig.v.siuiliti 11.05 NajSjioidnuva 11.10 Najairaktivn^fši drjyridki angleške Premier lige. reportaža 14.00 Vidfiostrani. ubvfisula 17.60 Vabmiokogl'ižilu 17.56 Dsiela78kladrH/.diif?vnikvi7 18,00 IV inširukci I a: Matematika, koniakina svetovalna oddata. 3, IVmre^a 18.40 Dehjlazakladov. dnevni kviz 18.46 Naj^tdnsva 18.60 Rojstvo jirtistulnice: I tubliana v dobi industrialjzadje. ikikomcniama oddaja 19.20 UbvTistila. vid«ostrarii 19.60 Vabmiokogledu 19.66 DeTslaiakladov.dmivmkviz 20.00 1434.VlVmagazin.r59ionalm
• inlomiauvni program 20,26 Kultura, mfoniiativna ndrlaja 20.30 Spor tnt torek, .^poruia informativna oddaja 20.60 Sporuii gosi. kontaktna oddaja 21.76 DeTsla Zakladov, dnevmkviz 21,30 iunzaminmi.inior.oddaja 22.00 Asuva gibam 1)8, mlor. oddaja 2230 lzoddajeDobru|utrQ, ml.
razvedrilna oddaitt 23.20 Vabimo k oghuju 23.25 Najspoidncva 23,30 Vide ostra m. o buss lila
SREDA, 8. februaija
SLOVENUA 1
0B3O	Odmevi
07.00	Nasvideni» rdečd kapica, him
0B35	ÇBrink.bl/6?
08.50	/ivljiiniekoivfilmu, mladi. Iilm
10.75	Krijigameripbnga
10.45	Proiičevalii vulkanov. 1/7
11.35	Slavnrji>imkr«mnb25 letnia okteta deseti brat
13D0	Portiňla. šport, vrenm
13.15	Nekat minut za riomačn gla^o
1335	l|ud|cm2emjja
14,26	Dr,[rancePrimaren.dokum. Iilm
15,00	PoroCila. promet
16.05	Mosiovi
1b,40	řraCii dol, 18/23
18.06	Pod klobukom 16.40	Skip m Skjt. 20/26 17.00	Poroùla.àpnrLvreme
17.36	/vami
I83D	Âebanfe Astra III lota
IH.40	Pikiieve glasbene dogo divi^ù ne. nsanka
19.00	Dnevnik, vrome. Spori
70.00	Pesnikovporireudvojnikom. slovenski Iilm
21.46	SolzicLM^rani lilni 72.10	Poročila, iporL vreme 773b	Gniizjc
73.45	/ vami
0035	Dnevnik, vreme, §pDrt
0138	Iniokanal
SLOVENUA 2
0830	Infnkanal
09.00	Zabavni iniokanal
II.30	Gtn^ški iniokanal 1230	/abavm iniokanal 1630	Sobotna noč 17,30	ínKtRr.22/24 17b5	Dobfirdan.KoroSka 18.75	Mustuvi
18.55	SlačefiiB.3/20
70.00	Glumači. opera
71.70	Nrmiadiimba.dnkuni.lilni
77.55	Slovenska jaz/$i;ena
73.55	Vajenca,tranc.tdm
01.30	Dnevnik zamejske tv
Ol.bb	Iniokanal
06.4 5 24 ur. ptmavilRV
07.46	Vralje naveste. nan. 0635 Potusodr.nad. 0935 Proti vetru. nad.
10.25	Ivprodaia
10.56	Vila Mfinta, nad.
11.50	Prerojena Itubežen. nad.
12.45	Reverjeno 13.40	Ivprodaia 14.10	Rickilake
16.00	Prnrojena ljubezen, nad.
15.55	Vila Manj H, nad.
16.50	l\ou veiiu. nad
17.46	'/4ur.vreme 17,r)0	Polusode.nad 19.00	24 ur
70.00 /abrisan« sledi, amer. Iilm
71.40	Na krajuzlotina. nan. 723Ô Nev^ryo^ka prjlicija. nan. 2330 Vrate mesto. nan. 00.75 Pniatelji. nan, 00.55 24 ur. ponnviieva
01.66	Nočna peoorama
©
09.00 Poezija Fn^mieiaPražerna 0930 Naj spol dneva 0935 Vabmiokogledu 09.40 športni Lorek. Iniomiativna oddaja, jronwiiev
09.45	Športni gost, j)ngovorvsiudiu 10.70 Nai spol dneva
14.00 Videostram. obvesula 1760 Vabimo k tiglerlu 17.55 Debela zakladov, dninmi kviz 18.00 (a^ za nas. mladinska niidaia,
3. iVmmia 18.40 Debela zaklariov. iMevni kviz
18.46	Naj spol linsva
18.60 Tunzem m mi. uilormaiivna oddaja
19.20 VitlKO&lrani. obvesula 19.50 VabimokogiBdu 19.55 Dežela zakladov, dnuvm kvi/ 70.00 Pop corn, glasbena kontaktna oddaja
70.50 Dežela zaklarlov. dnevm kvi z 20.55 Vabimokogledu 71.00 Ddprta lama. kontaktna
oddaja. 3. IVmre^a 72.00 Nat spol dneva 77.05 ReutalPrušenovc lirike 77.1b/dravljiia slovenska Visoka pesem, dokumentarna oddaja 22.45 Poezija Fraruieia Prntoa.
ponovitev 73.15 Vabimo kogledii 2120 Naj spol dneva 73.25 Videostraiii. obvestila
2. februarja 2006

PRIREDITVE
21
hiÀ
oroskon
Oven od 21* marca de 20* aprila
^^^^^ Še vedno sie polni zaobljub, ki so si iz ob začetku leta pfi vas iz leia v leto podobne. Dosiei sie se uspeli rešiti le malo razvad, ki veste. ^ da vam pravnit ne koTistijD, paie prvi mesec nos^ga lna že pt^e-w klosi Sedaj Da bDSte res s polnim eianom zařeli i tNjsrranjevaniem ^ ^ nesnage 12 vašega iivlienia. Imate već motivov in motivacije, zato ste na dobri poti. da vam uspe. Potrudite se. saj boste iako dokazali ne le sebi, am-pav tudi parpierju, da znate držati obljubo. V sjpcrto bo veselo!_
Bik od aprila de mofa
' , S Bežni opazovalci bodo menili, da ste zelo srei^ni In zadovDlpi. v res-nicr pa bosœ piecei nemirni, celo nervozni. Tudi zato. ker se vse pre-veř spušíate v razmišljanja, ki pa res ne morejo obroditi kaj do-9 brega Ce bosie znali razmišljati bolj oozitivna vam bo veliko ispše. Vsai poskusne, saj v^ste. kako pomembno le dobro oočutie. S partnerjem bosia kovala načrta za nekaj orihodnjiii dni. kaj več pa si ne boste upali. V dobro voljO vas bodo spravliah predvsem otroci, tako lastni kot tuji. Ol^ njih oostenamrei spoznali, kaj |B to iskrenost._
Dvoicka ed 22. ma|o de iunija
Veliko od želenega ste v zadnjih tednih izpolnili, vsega pa ne. Prav-^f^ zaprav najbolj goreča želja še vedno ostaja nelzpolniena m časie, da ^mJlf zaĎiete intenzivno delati na tem, da se vam uresniči. Vse kaže, da V* ste na dobn poti, paiudi zvezde vam bodo stale ob strani. Pîedvsem ^ / pa se bo močno izboljšal odnos med vami m vašim pannarjem, saj bosta otia poznala, kje sta v preteklosti del^a največje napake, da ie tu in tam poč^o. Ni kaj, oba sta trmasta, včasih pa se je dobro spustili iz oblakov na zemlja.
Rak ed 22. jutiiia de 22« julija
Zdravje bo tisto, ki vam ne bo pustila da bi v polni men uživali v dobrih novicah. Te bodo kar deževale m resnično boste lahko ponosni nase in nasvoie delo. Res si niste mogližefeti lepšega in boljšega. Vsekakor se pazite, sajsi lahko, če ne boste previdni, ztiravfe še poslabšate. Se \}dt zgodi, da je tu m tam treba leči v postelio in \â\w\ vse ostale obveznosti. Prijatelji bodo razumeli, poslovni partnerji tudi, partner pa vam bosïïegel kolikor bo le lahko. Cas je, da se malce razvajate Pa četudi le zato, ker V3S zna ustaviti kakžžn hud prehlad. Ni pa nujno, če boste pravi čas ukrepali.
Lev ed 23* |uli|a de 23« avgusta
• N Zadovoi|niboste.kotžedolgone.PravnicvečnebostezaskiPljen),kar
©se vaše pniiodnosti tiče. Tudi zata ker ste v teh dneh gioznak tóko dobro ste naredili pred časom, to niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Pravvteh dneh boste izvedeíi da bi se v^ danes slabo ^^ pisala če bi jo. Dobro ba če še naprej ostanete zvest; swjim otćutkom in svo[im posebnostim, ki jih odlično poznate. To je prava pot do vaše sreče. Družjna pa je tako alitako na to že navajena in vam zelo stoji ob strani. Zabava bo odlična
Devica ed 24* avgusta de 22, septembra
^ Začeli ste optimistično in t^ je tudi prav. Kot kaže. se boste že
?kmatu veliko bolje počutili, naredili pa boste tudi zelo veliko. S partnerjem se bosta veliko pocjova^jala in ob tem oba poznavata, kch liko si pravzaprav pomenita. Sta kot dva poia. kf se neizmerno pri-vlačita m težko živita drug brez drugega. Pa čeprav kdaj tudi poči. f^vi dnevi leta 2005 bodo prinesli še ena dobro, zelo razveseljivo novico. Preden jo delite z drugimi, raje le malo počakajte. Pri takih rečeti previdnost m odi^č. Ker se
lahko čez noč kaj spremeni._
Tehtnico ed 23« septembra de 23* ektebra
Tokrat ne boste odlašali, Takoj boste začeli z akcijo in sa lotili nekaterii slabih razvad, ki bi se jih radi znebili. &3drte tnr^asti, kar sicer ni ravno /s i A vašaodlikaJokr3tsebospla£aio,sajieva§at8ion8jvečkarrnate.ie pa boste videli, da brezstroko^^e pomoči ne bo šlo, ne oklevajte in |0 poiščite. Tudi kar se načrtov, povezanih 2 vašo družino uče, ne čakajte na pomlad. Pozimi lahko uredite kar nekaj prpav na ta da si poleti uresničite veliko željo. Letožnje leto vam bo zelo n^onieno, sploh pomladni meseci, ki bodo kmalu tu.
ikerpijen ed 24, ektebra do 22, nevembra
S Kar dvakrat se boste morali v teh dneh krepko ugrizniti v jezik. Ko f^ boste izvedeli, kaj se dogaja orijateiju. boste seveda želeli poma-gati A pri tem pazite! Včasih je i^ko dobrohotna pomoč v tako kočljivih situacijah dvorezen meč. Čeprav vas bodo vodili le dobri ■ ■ ^ nameni. ^ lahko zgodi, da boste na koncu vi izpadli gíB§ni kozel. Zato krepko premislite, kako daleč ste pripravljeni iti in kaj vse ste za ohranitev neke tuje zveze pripravljeni stoni. Uspeli boste obnoviti zaloge energije, pomagala pa vam bosta ^oit in dobra družba_
Strelec ed 23* nevembra do 22. decembro
N V novo IBK) ste stopili lepo. tako lepo, da bi lepše ze težko. In tako
ste opravljali z velikim zadovoljstvom in efanom. DoCso veste, da je ^^ delo tudi privilegij, sploh, če je tako, da vas resnično veseli. In vaše ^ je. Tudi na ljubezenskem področju so vam zvezde še naprej naklo njene. Na vas pa je. da si priznate, kaj si ^loh želite m potem ujdi ukrepam. Nasprch tna stran čaka m je pripravljena še malo počakati. V nedogled pa ne.
Kesereg ed 23« novembra de 22« decembra
Nič iiudegg, če ne bosœ takoj uspeli s starimi prijatelji navezati ^^ stika tako. da boste zadovoljni vi in oni. Boste pa potem toliko boij ^^r zadovoljni. Kako malo je viiasih neba, da človek spozna, kaj {S V sreča, kajne? Potrudite se, da ne bo ostalo le pri želji po več druze-I * nja z ljudmi ki vam imajo kaj povedati in ki jih imate radi. Na ljubezenskem področju pa ne boste zelo zadovoljni, zato so lanko obujena prijateljstva tudi zamenjava za to Prav tako godija
Vednar ed 21« januarja de 18« februarja
V teh dneh boste spoznali, da nič ni bolj pomemtïio kot zdravje m
J dobro počutje, saj je, če unate tega, vse ostalo veliko lažje. Počasi vam bo šlo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Pradv^m družina si ^ ^ želi. da bi se vam na usta povrnil nekdanji nasmeh in dobra volja Da se vam že vrača, bodo lahko začutili že ob koicu tedna, kajne? Nagradite se 2 darilom, ki SI gaze dolgo želite. Sicer pa vam vteh dneh dani res ne ho manjkalo. Mnogi boste bučno praznovali.
Ribi ed 19, februario de 20« marca
Va^ življenje se je proti vaši volji zavrtelo v drugačno smer. kot ste pričakovali. V začetku februarja se vam bo ena od novoletnih i^lja. ki je bila tudi najbolj iskrena. Kar verjeti ne l^oste mogli, a sedai je vsevvašitirokah. Pazite, da dol]ljenega zaupanja vam drage osebe ne izgubite zaradi nepremišljenih besed. V ljubezni bo šenaprej vladalo manjše zatišie. za kar pa ne boste velika krivi. Partner rabi več časa za premislek in odločitev, kot ste si mislili. Nikar ne silite vanj. Ko bo pripravljen, bo že povedal.
Velenje
v
Četrtek; 2« februarja
17.DD	Krsća n ska a d ventisticn a cerkev Velenje
Usivarjalna delavnica
18.QD	Vila Moica
Šola 2â starše - račetni program Uspešni starši, uspešen otrok (Milena Četi na) 18.00 Mladinski cemerVelenje Srečanje Alternativno-astrološkega kluba Kiron in Alternativno predavanje 19.30 Glasbena šola Velenje Avla. orgelska dvofana Večer dijakov 3. letnika umetniške gimnazije Velenje Razstava in koncert 2 Informacije: 03/587 11 34 Pohod-Po Belih Vodah
Kdaj-kje-kaj
Zijah A. Sokolovič: CABAres, CABArei (avtorska monokomedija)
19.30 Glasbena solaVelenje. velika dvorana
Koncert učiteljev Glasbene šole Velenje
Torek, 7« februarja
17.00 Mestna galerija Šoštanj
Torkova peta - u^tvarjalnica za otroke in starše 18.00 Mladinski center Velenje
Magično gledališče - film 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Filmi o nastajanju Velenja 19.30 Glasbsnii šola Velenje, velika dvorana
Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku
Petek, 3. februarja Sreda, 8» februarja
18.00 Knjižnica Velenje Jtudi j ska citai niča
Predstavitev knjige: Ptici šaleških jezer 20.00 Mladinski centerVelenje Klubski večer
Sobota, 4. februarja
9.00 Telovadnica Šolskega centra Velenje
Košarkarska tekma za kadeta KK Velenje : KK Rogla Zreča
18 DD-2D.QQ Telovadnica Gimnazije Velenje
$ŠK liga v košarki 20.00 Mladinski centerVelenje
Klubski večer ž Informacije: 03/587 11 34 Zimski pohod na Ratitovec
Nedelja, 5. februarja
8 op Izpred podružnične OŠ v Vinski Gori
18. tradicionalni pohod na Ram Šako v vrh
Ponedeljek, 6. februarja
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Filmi o nastajanju Velenja 1930 Hotel Raka Velenje
Beli gletlalllki abonma in izven
9.00- 1700 Velenjski grad
Dan odprtih vrat Muzeja Velenje
18.00 Mladinski centerVelenje VUK projekt
Glasbeni dogodek ob slovenskem kullurr^em prazniku 18.00 Center Nova, prireditvena dvorana
Prireditev ob kulturnem prazniku-ŠŠK
h dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično*] n formacijski in promocijski center Mestna občine Velenje (03/896 1860}.
áestanj
Sreda, 1« februarja
^9,00 M e stna k n jiini ca Šoštanj
Potopisno predavanje Zorana Furmana: JV Azija (Tajska. Laos m Kambodža)
v
Četrtek, 2« februarja
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura
17.00 Športna dvorana Šoštanj
SoštanjTopolšica: Kometa Kapošvar (mednarodna tekma Inter lige}
20.Q0 športna dvorana Šoltanj
Eleklfa Esotech ; Koper j 1. A slovenska košarkarska liga)
Nedelja, 5. februarja
16.00 Kulturni dom Šoštanj
Lutkovna predstava Zvite zgodbe in TV volk
Torek, 7. februarja
17.00 Kulturni dom Šoštanj
Torkova peta: ustvarjalna delavnica za otroke in starše
Sreda, 8. februaija
8:QQ Oobrovlje
Izlet Le (uŠ - Dob rovi je
19.DD Kulturni dom Šoštanj
Svečanost ob kulturnem prazniku
Zg. $avin|ska delîno
Petek, 5. februarja
Ig.OO Dvorana Zadružnega doma Solčava
Osrednja medobčinska slovesnost ob kulturnem, prazniku s podelitvijo najvišjili območnih priznanj za kulturno delovanje
Sobota, 4. februarja
od 10.do 16. ure-galerija Gal v bi vsi šoli Hećica
Galčkflv dan (odprta vrata KO Gal a za otroke in mladino}
Torek, 7. februarja
1S.ÇÇ Oom kulture l^azarje
Občinska slovesnost ob kulturnem prazniku
Sobota, 4. februarja	g
,13.90 Športni center TEŠ
Šoštanj : Kocmel (2. slovenska liga vzhod - ženske}
19.DD Mozirje, Barvera
Performens Šank kultura
Rezmanova Hiša v Gleju
Ljubljana - V nedeljo. 5. februarja, ob 20 h. bodo v gledališču Glej bralno uprLsorill dramsko besedilo avtoija Petra Rezman» i/ Šoštanja t lisa.
Gre za peto od bralnih uprizori-
tev, kj se odvijajo v okviru Pre-Oleja, nove program^^ke veje gledališča Glej. PreC/lej je usmerjen na polje neuveljavljene sicjvenske dramalike, i/vajajo pa ga v sodelovanju i Revijo Sodobnost.
V Hiši bodo v režiji Saše Ju-hana nastopili Jožica Avbelj, Lara Jankovič. Judiia /idar, Tom Ban, Gaber K. Trseglav, Katja l.evstik, Maja Boh, Sandi Pavlin in Vojko /idar.	■ mkp
Kgledar imen
februar/svecan
2« četrtek -Šimen, Marija, svečnica
3« petek - Blaž, Oskar 4« sobota - Antirej,
Gilbert
5# nedelja - Agata, Ingo
6« ponedeljek-
Doroteja, Tit Silvan
7t torek - Rihard, Egidij Julijana
8« sreda - Janez, Julijan, kulturni praznik
9« četrtek -Ciril, Apolonija, Niko
Lunine mene
i
I februaija prvi krajec ob 7:29
Pregovori
Če na svečnico deži, se kmalu pomlad oglasi.
Če je februarja pretopio, bomo v aprilu za pečjo.
Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena.
Bolje volka v hlevu imeti, kot se ob toplem soncu v svečnici greti.
Če je na Blaževo oblačno, bona Jurjevo privlačno.
Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob pre-ostaja.
Zgodilo se je ...
(j od 3. do 9, februarja
-	3, februarja leta 1976 so po 101 metru vrtanja predrli cc^ni tunel pod Šaleškim gradom na ce si i med Velenjem In Slovenj Gradcem;
-	4. februarja leta 1977 so bili v gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje, Ltísni Šoštanj, TOZD-u Gradbeni olemenii delo vne organizacije Ctorenje in TO/D-u Cîradbenistvo Splošnega gradbenega podjetja Ljubno ob Savinji referendumi, na katerih so se delavci odločili o združitvi v novo organizacijo /dru/enega dela Gorenje - Vegrad. gradbena industrija;
-	na 6. seji sveta Občine Šoí^tanj, 6. februarja leta 1996. je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc Pećovnik; 25. aprila so svetniki na seji sveia Občine Šoštanj /a novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveia Aniona Skornška;
•februaija leta i987 seje/ačola javna ra/prava o odpiranju jame Šoštanj in petega bloka Termoelektrarne Šoštanj;
-8. svečana jc slovenski kulturni pra/nik v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl
na današnji dan leta 1849 v Kranju; pobudo /a la pra/nik Je I. februarja leta 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, Pre-šerniwe nagrade, ki se la dan delijo /a dose/ke na kullurnem pt> dračju,ie uvedlo ministrstvo /a prosveto Narodne vlade Slovenije IJ. febniaija 1946. prvič pa so Prešernovo nagrado podelili 8, februarja teta 1947;
• 9. februarja leta 1982. ko je šaleška folklorna skupina Koleda proslavila 10. obletnico delovanja, pa so ob praznovanju slovenskega kulturnega pra/nika prvič podelili priznanja lakraine Kulturne skupnosti Velenje • Napoinikiwo priznanje. Napotnikovo diplomo in Napotnikovo plaketo.
■ Damijan KtjaJIč
ùradnja predora pod građom Sahk (arhiv Muzaja Valanja)

gorenje

J
Luna je bližje, cot si mislite
Dnevna soba Luna /.(lajšamo 36.900 SIT. Nc zamudite posebne priložnosti v industrijîjki j^rodijalni ]>ro^rania Pohištvo na Lesarski ccsci 10 v Nazarjah-
Za ilodacnc infronuciic liihko pokliCetť v prodajalno |K) telefonu 03 839.U 38. Pohitite; ponmiba velja Ic do oilprodajc zalog.
Majhen znesek na mesec,
velik korak k Piimaženju!
120S1
fox
WWW.kchQTMip.SJ
www.fi n tne í>«* tock*.sÍ
U—
Izkoristite prednosti varíevalnega načrta KD In odkrijte, kako že z 10.000 SIT na mesec naredite velik korak v boljšo prihodnosti
^respeHil, CirieM pmpetrlev, letno In polteoto pc^N9V7«|emnJh madov KD so tiM Mevr^ iascm brupiaSne n» volje ne Mežu doifb«, v FlnanC/irti toC^h ir> pri VMh pooMMnlh p«rtnerllh, v eleKtronsKi otMiKI pa ro (ïostopni na www.břqrgupjk KO Investments d 0.0, C«loufM c«M 20^1000 IfubiJ^rw
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Nagradna kri
Avtotehnike Celje
Bežigrajska cesta 11, Celje Tel.: 03/426 33 00 Pooblaščeni koncesionar Rena u h
Dejavnost: ' prodaja novih in rabljenih vozil
• servisna delavnica 'kleparsko ličarska delavnica - pnDdaja nadomestnih dekiv
LAHKO SE POHVALIMO Z NAJUGODNEJŠIMI KREDITI V SLOVENIJI!!!
Ne verjamete? Preverite v našem salonu na Bežigrajski 13 v Ceijul
Rešeno križanko poštjne najkasneje do ponedeljka 13. februarja na naslov Nas i^as d.o.D, Kidričeva 2 / a. 3320 Velenje s pnpisom Renault Avtotehnika Celje. Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada: kompletno pranje vozila
2.	nagrada: 105 točk kontrole vašega vozila
3.	nagrada: merjenje izpušnih plinov
Nagrajen« i nog rad ne križanke MGARO, d. o. o., obiovljene 19. januarja v tedniku Naš (as, so:
L nagrado; bon v vrednosti 3.000 SITprejme Vida PašiS, àenbri§kâ 16.3320 Velenje; 2. nagrado: bon vvrednosti 3000 STT prejme VItfd Karlovčec. Florjan 185,3325 Šoštanj; 3. nagrado: bon v vredností 3000 SU prejme Ojordjevlc Jožica. Cesta talcev 13. 3320 Vele* nje. Nagrade prejmete po poŠti! I^ristite jih lahko v kateremkoli salonu podjetja Hgan^ d.o.o.. Iskreno čestitamo!
•i	O
ftSC Mtr«	^^
K A IM O V ť L C K J
CETRHK, 2.f6bruorÍQ:
S. O O Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.1S Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kuKurni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Polcijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 3.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročita; 16.00 Kdaj,kje>aj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 18.00 Kvazi kviz;ig.00 Na svidenje.
PUEK, 3. februorja:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 8.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni uUip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila. 9.00 Gospodarski mnp; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 4. lebruarjo:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila. 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročite Av^ moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno juuo; 8.30 Poročila; 9.00 Siliti mikrofon; 9.30 Poročila; l^or pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav. 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 V imenu So\^: 18.00 f^ock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA. S.februorja:
6.00 Dobro jutro in veselov nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročita Avto moto zveze Slovenije:; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila: 8.45 Dana§Rji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poroi^ila; 19.00 Na svidenj.
PONEOiUEK. ôJebruarjo:
6.00 Dobro jutro in veselo v novoletni dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo AvU) moto zveze Stovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip, 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poničila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107.8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svkienje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Pon)čila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena lestvica: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 7.februorÍQ:
6,00 Dobro juins ir) veselo v nov dan; 6.30 Poročila. 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 3.30 Poročila: 9.00 Kmetijski nasveti: 3.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročita; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Ponsčlla 19.00 Na svidenje.
SREDA. 8. iebrinrlo:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša: 8.30 Poračila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 ^rt; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednuod 23.}dnuând 2006 do 29. januarja 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AfUIPj na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki nikjer presegale mejne 24iirne kor^ientracije 125 mikron S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACUE S02 od 2d. ianuor|a 2006 dp 29. fanaarjo 2006
(v mikro-g S02/m3 zroko) nie|nQ vrednosti 350 mlkro-g S02/iii3 zroko
		
1		
		
lid	J	_
		ylîajUll
i t Î Í H Í
<&23.Jan ia24.)an 0 25. Jdn U2d. jan B 27. Jan U26.Jan U29.|an
OBVEŠČEVALEC
malt OGLASI
DEŽURSTVA
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za nilsde ienske Gsm: 031/505495. GSM: 031/836-378. tel. in faks; 5726-319. DEKLE, če si želiš skupnega dela ter življenja, potem pokílĎ na gsm; 031/836-378
INSTRUKCIJE
INSTRUIRAM nraternatiko in fiziko za osnovno ir^ srednje šole. Pripravljam za tzpite in maturo Armando GriiniČ aJo-nela« s. p., Velenje, gsm: 040/226419, 040/977474.
NAJAMEM
DVO ALI TROSOBNO stanovanje v Velenju ali okolici vzamem v najem, Gsm: 041/706-566.
KUPIM
TROSiLEC 28 hlevski gnaj. manjši, kupim. Telefon: 5893432 SENO. dobre kakovosti, lahko v balah al razsulo, 2000 kg. v okolici šo§tanja. kupim. V rai^un dam lagnjeta ali ovco po izbiri. 6sm;07D/27W5. MOTOKULTIVATOR s piikljui^i kupim. 6sm; 051/285-375. telefon: 5895-211.
VOZILA
POLO kfasfk 1.4, bencin, L 1997, 116.000 km, metalno črne barve, 1. lastnik, ugodno prodam. Gsm: 031/606-147
RAZNO
OTROŠKO sobo iz masvnega lesa (-jelša), staro 4 leta, zsio dobro ohranjeno (garderobna omara, vitrine, pisalne mize, postelje, odprtih In zapitih predalov) prodam. Cena po dogovoru. Gsm; 041/604-273. ZAVESICE -zaščitne za vozilo Opei Vectra B. letnik 1996-2000.4 kosi, zad-
Tiil
VISOKA KOMtHOAlNA á O 1. A CBtiE
Izpopolnite svoja znanja in pridobite diplomo visoke strokovne šole
študijski prDgram
KOMERCIALA (VII. stopnja)
Naslov: DIPLOMIRANI EKONOMIST INFORMATIVNI DNEVI ZA VPIS 2006 / 2007 V CELJU
1.	fâtnik ranega itudija: 10.2. In 11.2.2006 ob 9. uri
2.	(dtnik rednega študija: 10.2. in 11.2.2006 ob 11. uri
1.	ciklus izrednega študija: 10. 2. 2006 ob 16.30 uri in 11. 2.2006 ob 9. un
2.	ciklus izrednega študija: 10.2, 2006 ob 16.30 uri In 11.2.2006 ob 9. uri
3.	tatnik izradnaga Studija: 10.2. 2006 ob 16.30 uri in 11.2. 2006 ob 11. uri
Zagotavljamo vam kakovosten, praktično usmerjen program in dobre študijske pogoje.
Po diplomi imate možnost nadaljevanja študija na magistrski stopnji
lnfom>adje:
VKŠ Celje, Lava 7, 3000 Celje Tel.: 03/ 428 55 44 (46)^ referat@vks-celje.si, www.vks-celje.8i
MATIČNA Š< II I
UUBLJANA
Errors
CBue
MARIBOR
NOVA GORICA
OLGOtAKT
GARANT Ú.Ů- Polzela, industrijska prodajalna Delovni čas prodajalna: porvfiet od 8. • ^B. ure. sob od 8.« 12. ure Informacija na talefon: 03/ 70 37 130.03/ 70 37131 E-mail: info@garant.si, spletna stran: www.gardn1.si
OJgsxûifîips^^
m
MRR	I MlLMOAUSG^^
DQiaîiï
Ugodna
ponudba
pohištva za
opremo:
spalnic,
dnevnih sob,
otroiklh in
mladinskih
sob, predsob,
omare v
različnih
barvah,
kosovno
pohištvo,
kuhinje,
računalniške
in pisalne
mize.
Izjemna ponudba spalnic Adria!
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM
ZAHVALA
Oh boleči izgubi nase drage scsire. teio in svakinje
ANICE LIPOVŠEK
Z Graškogorske ulicc v Velenju
25.9. 1928-18. 1 2006
se iskreno zahvaljujemo vsem, k: sie nam v ležkih ircnuikih siali oh sirani in jo pospremili na njeni zadnji poii. iskrena hvala osebju ginekološkega oddelka Splošne bo]nij>nice Celje, pevcem, govorniku za izrečene besede slovesa ter gospodu kaplanu za opravljen obred in maso.
Žalujoči: vsi njeni
nje z logotipom. Gsm: 041 682 995 ZAMRZOVALNO omaro, pralni stroj in bio sušilnlk ugodno prodam. Telefon: 5655-136.
ilVALI
POLOVICO prašiča domačo reje. domači kis in žganje prodam. Telefon: 5893-557.
PRAŠIČA, težkega okoli 120 kg, domača hrana, puhalnik z motorjem za s^o in trajni obračalnik Sip 200 prodam. Gsm: 041/261-676. PRAŠIČA. Težkega okoli 100 kg, prodam Gsm: 041/776-176. PRAŠIČE. svede.tôzkeod2adû120 kg. piûdam Lahka očiščene In dostavljene Gsm: 041/23^51 NEMŠKE ovčarje, mladičke, čisto krvne brez rodovnika. 2 rde^ikasto masko, odličnih staršev, piodam Telefon: 5869-299.9371:041/966-252. TRI mlade ovčke in mali hladilnik Gorenje prodam. Telefon: 5893-279.
MIDELKI
DRVA. suha, bukova, ugodno prodam. 6sm: 041/504-987. VINO. rizJing in srpan, predam. Cena 250.00 sit/liter. Gsm: 041/74a>315. DOMAČE žganje, jabolčnik in mé-ene izdelke prodamo. Gsm: 041/344-883.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.; 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoci. Na to telefonsko številko pokll-čHeSAfVtOVNUJNiH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje >n je potrebno ta-kojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefor>skoštevilko 8995478, dežurno službo pa rta 8996445.
Ukania v Velenju;
lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. izdala nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah \n državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 838-1880.
Zobozdrovnilci:
4. in 6. februaija - Mirna Franjko-vič. dr. stom.. v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje, od S. do 12. ure.
Vttarinorska postaje Šolanj:
Od 3. do 5. februarja - Franc Blatnik, dr. vet med., gsm: 041/618-117 Dd 6. do 9. februaija - Tibor Stupar. dr. vet med., gsm; 031/671-203. Delovni oas: ponedeljek- petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do M ure; Izdaja zdravil • od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje čeve cesta 4 v Velenju.
Poroke
Sandra Stefanoski, Beograd. Partizanski put 63 in Slađan Dragić. Stan-t eto va ul. 13.
50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Alojzija in Viktor KDTAR iz Tomši-
Smrti:
Angela Povodnik, roj. 1918. Gornji grad. Atternsov trg 1; Erna Iskač, roj. 1334. Žalec. Trubarjeva ul. 1; Helena Leskošek. roj. 1917, Arnače 34; Jože Vrhovnik, roj. 1965, Loke pri Mozirju 36.

W in mL Dobmdolti,
C7
Delavska hranilnica
Šaleška 20, Velenje, tel.: 03 697 3007,897 3008. fa>c 897 3009 e-pošta : m ar ja r^a.zem va ® def avs ka-h ra n i I niča .si vwwtf.delavska-h ra n i I n fca. a i
»NAJ PONUDBA« NA BANČNEM TRGU
1. Krediti, ki nimajo konkurence
Izjemni pogoji, ki vam bodo prišli §e kako prav;
•	možen znesek kredita do 1.000.000.00 SITir> rokom vračila do 36 mesecev.
•	obrestna mera SAMO S.O % in strošek odobrrtve SAMO 5.000,00 SfT,
•	strošek zavarovanja 1.5 %. Informativni izraSun:
Znesek	Obrok ' Stroški 2£v.	1 Stri^. odobritve	Strofidvodenia	EDM 1
l.aOD.OOO.OO SIT	30.17100 SIT 16.265.00 Sr	1 5.000.00 srr	2(K).00SIT	7.06 ft 1
mORISTITe MOZMOOT POPLAČILA DRAŽJIH lOUOrrOV Ml DRUGIH BANKAH.
2.	Pri odprtju osebnega računa pripišemo 5.000,00 SIT, eno leto brez stroškov vodenja.
3.	Pri sklenttvt rentnega varčevanja prípiSemo 6.000,00 SIT.
4.	Provizija za plačilo položnic 80,00 SIT za komitente in 150,00 SIT za druge.
Oglašujte na
I
Vaš oglas bo lahko videla
Pokličite 03/898 17 50
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 6,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
www.nas<as.<oni
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI ^
•	PREVOZI	I
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE J
•	NABAVA CVETJA	|
MOŽNOST PLAČILA NA VEC OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
kamnosStvdpodpečan
Izdelava na^Dliniliov In klesanje napisov
KOMUPIALNO PODJETJE VELCNJE <1.0.0.
Pogrebno pokopalflka dejavnost
Koroška cesta 37 b, Velenje
NA POKOPALIŠČU POOmAJ IN ÍKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	P06REBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE ■ PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA • UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel,; 03/891 91 53. GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041 Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Parlament je velika in lanimiva hiša
Skupaj 2 ženskim odborom in mladimi stranke SDS Velenje smo si ogledali slovenski parlament in prisluhnili začetku 13. seje državnega zbora - Zanimiva izkušnja, ki jo je vredno doživeti v živo
Bojana Špegel
Velenje, Ujiibljana • Lokalni novinarji se veCinonîa ukvarjamo s temami, ki sc Jogajajo doma. v Šaleški dolini in okolici. /aio, recimo, sama nikoli niscin objskalK slovenskega parlameiua. kar velja luOi za većino mojiii novinarskih kolegov v na ji hiši. Ko so me na organiziran ogled parlamenta povabili člani in predvsem članice velenjske siranke SDS, sem bila /a. Sploh, ker je bil pnv gram triurnega spoznavanja le mogočne In pomembne hiše zanimiv ludi za nas časopis.
Predsednica ženskega odbora SDS Ve-
sta jih izdelala /denko Kalin In Karel Pulrih. Lansko leio so z njih očistili zelenega volka in jih obnovili. Avlo v prvem nadstropju pr^d vhodom v okroglo parlamentarno dvorano, kjer zaseda državni zbor, krasijo odlične freske Slavka Pengova. ki predstavlja zgodovino Slovencev. To smo si podrobno ogledali, naš vodii^ pa nam je obra/lozil p o same/ne prizore.
izvemo še, da je ludi v drugih dvoranah parlamenta veliko umetniških del, največ impresionistov. Odkupujejo pa tudi novejša dela. tako da so zastopane vse generacije slovenskih umetnikov, Pohvalno.
še. kaj 10 pomeni...
In potem je čas, da gremo na zasedanje državnega zbora.
Kdko se začne seja?
Ob 14. uri bi se morala pričeli 13. zaporedna seja državnega zbt^ra RS. Mi smo ob lej uri že Stídll na balkon velike dvt>rane. poslancev pa sc ni bilo. Na mizah so nekateri že imeli gradivo. Opazim Kmečki glas, na drugi strani Delo in Mladino. Pravilno predvidevam, da bodo tam. kjer sem opazila Kmečki glas, sedeli poslanci i^ vrst Ljudske slrankc. Sicer pa je pogled z balkona ve-llčasicn. Dvorana, ki jo je leia 2000 po zamish treh arhitektov obnovil velenjski Vegrad. jc res lepa. Meni sc zdi ludi veliko večja, kot sem si jo predstavljala po ogledu posnetkov sej na televiziji. Poslanci sedaj lahko razpravljajo kar vsak s svojega mesta, ni jim več I reba za govorniški oder, dvorana je namreč tudi, kar se tehnike tiče. vrhunsko opremljena.
Udeleženci obiska parlamenta pred vhodom
lenje Mojca Lorger je biia organizatorka izleia. Vseje bilo skrbno načrtovano. Skoraj poln avtobus svojih članic in mladih seje odločilo, da izkorisii priložnost, ki ni prav pogosta. V parlamentu so nas najprej skrbno pregledali varnostniki, potem pa nas je v eni od dvoran, kjer zaseda državni svet, pričakal vodič Marjan Gec, sicer zaposlen v in-
Slavba parlamenta ima tri nadstropja. V njej ni dovoJj prostora za poslanske pisarne, te so v v/poredni stavbi, ki so jo s parlamentom povezali s hodniki. Imajo svoj oddelek za računalništvo, bogato knjižnico in vriiunsko restavracijo. Ta služi vseiB 300 zaposlenim v parlamentu. ne le 90 poslancem. Imajo lastno tiskarna ir oddelek za pravno
V avli pred okroglo dvorano so freske, ki prikazujejo slovensko
zgodovino. Izvedeli smo vse o njih.
formacijski filužbi parlamenta. V uvodu nam je predstavil zanimivo zgodovino in vsebino h Je.
Izvemo, dž so stavbo pariamenia začeli gradili leta Î954 na mestu, kjer so bili včasih nunski vrtovi./amisill si jo jc arhitekt Viako Olaiiz, Dokončali sojo leia 1959. Zanimivo je. da so uporabljali predvsem slovenske materiale. Veliko je kamna in lesa. Kamnite <ibloge so i/ 14 kamnolomov po vsej Sloveniji; veliko je kraškega kamna, pa marmorja iz Hota-velj in pohorskega zelenega granita. Pri delih jc sodelovalo tudi veliko slovenskih ump.lnilcnv. /e ob vhodu v parlament smo videli lepe bronaste llgure, ki
službo. Glavna naloga parlamenta je namreč prav sprejemanje zakonov, poslanci pa pri tem potrebujejo pomoč pravnih strokovnjakov...«
Dvorana, v kateri zaseda državni svel. je še stara. V njej je 120 sedežev, saj je se iz časov bivše Jugoslavije, ko je itnela Slovenija skupščino. Članice SDS, ki so doma v Vinski Cîori, so hitro ugotovile, da je dvorana podobna njihovi v Krsni-kovem domu. In to drži. saj so ob obnovi velike dvorane dobih lesene opaže in stole prav iz parlamenta, a iz velike dvorane.
Slnv(»nski paHament je nepopoln dvodomni parlament, se izvemo. Obrazloži
Redna seja se začne z minuto molka ob 27. januaiju, dnevu spomina na žrtve holokavsta. Sledi sprejemanje dnevnega reda. Podobno kot na občinskih sejah, si mislim. Prvi se oglasi Velenjčan Milan M. Cvikl v imenu poslanske skupine LDS. Vložili so naoreč predlog za razširitev dnevnega reda s točko, v kateri bi se državni zbor i/Jckel o odhodu štirih vojaških inštrukloricv v Irak. ?o-udari, da seje proti odhodu izreklo kar 58.8 % anketiranih Slovencev, paria-ment pa o tem sploh ni razpravljal. Predsednik državnega zbora pove. da je predlog zavrnjen, ker je bil vložen prepozno. V LDS-u postrežejo s podatkom, da to ne drži. in citirajo člen, ki naj bi omogočal uvrstitev na dnevni red. Vojaki naj bi v Irak odšli že v začetku marca, zato je časa malo, pravijo. Predsednik se odloči za 15-minuten odmor, da se posvetujejo s pravniki. Mi pa skupaj s poslanci zapustimí^ dvorano.
Delo poslancev je včasih tudi dolgočasno
v preddverju okrogle dvorane srečam Draga Korena, enega od dveh državnih poslancev, ki so ga vanj izvolili volivci iz Šaleške doline. Poklepetava. Cîlede na to. da še ni dolgo poslanec, me je zanimalo. kako sc je navadil na svojo novo službo. >Dobro, zdi se mi pestro in zanimivi). čeprav je včasih ludi malo dolgočasno. Predvsem na zasedanjih, kadar obravnavamo točke, ki mi pač niso zanimive. Sicer pa je delo in življenje poslanca zelo pestro. Traja cele dneve, ludi zvečer, nemalokrat ludi ponoči.« Ze prej smo izvedeli, da se seje začenjajo ob 10. uri dopoldne in trajajo do IX. ure. Razen prvi dan, ko začnejo ob 14. uri. »Velikokrat trajajo še dlje. poslanci pa imamo ob tem še različne občne zbore in prireditve na terenu.« In koliko uspeva, da prisluhne trudi svojim volilcem? »V Šoštanju imam poslansko pisarno, kjer sem vsak pontideljek dopoldne. Danes sem mornl obesiti listek.
da me ne bo. ker sem se udeleî^il obiska ministra Zupana, kije prišel na Center srednjih šol predstavljali študijske programe. Potem sem šel na pot. v državni zbor sem prišel malo pred 14, uro. Skiv raj vedno se po sejah vračam domov, ne ostajam v Ljubljani. Le če je kakšna seja končana res sredi noči. potem prespi m pri kakšnem kolegu ali znancu, stanovanja lukaj pa nimam.«
Drago Koren
Zanimalo meje še, katera piidn^čja so poslancu Korenu najbližja. 4'renurno najraje delam v komisiji za Slovence po svetu. S tem področjem se prej nisem srečeval, delo pa je zanimivo, ker se lahko i>d njih učim, kaj pomeni imeli rad slovenski jezik in svojo domovino. Od zamejskih Slovencev bi sc lahko ve-iikt} naučili prav vsi Slovenci.«
Medtem v eni od manjšili dvoran člane svoje stranke pričaka Sebastjan Apaf. ki je kol pravnik zaposlen v paria-meniu. je pa tudi svetnik stranke SDS v velenjskem mestnem svetu. Oi njem je poslanka Alenka Jeraj. Obrazložita jim delilev državne oblasti, razdelita ludi strokovno gradivo. Pc ne m čakajo na srečanje s poslanci, ki so še v dvorani parlamenta. Pozdravili jih prideta še Miro Petek in Mirko Zamernlk.
»Politika me ni spremenila«
Srečam se tudi z Bojanom Kontičem, kl za nekaj minut zapusti zasedanje. Po govor posnameva v njegovi lični pisarni. Zanima me, kako d<^življa parlament in službo v njem po dolgih leti dela v njem, saj je poslanec že tretji mandat. »Moram reči. da so la leia zelo hiiro minila. Morda zalo. ker se vsak dan ćogaja kaj novega, doživljamo prese ne če a, nekatere sivari pa so tudi pričakovane. Ili^a je tako velika kot dne. ko sem prvič sto pil vanjo, jc pa danes v njej več zaposlenih. Novejša je ludi oprema.«
Izvem, da bo v ponedeljek začeta soja končana čez 14 dni, »Večina državljanov in državljank ne pozna našega dela, ker ga veliko poteka očem prikrito, S sej delovnih teles novinarji ne poročajo tako podrobno, pa vendar se vsa vsebinska obravnava zgodi prav tam. Na seji državnega /bora Je razprav manj. Dne^, preživeli v lej hiši. so lahko d<ilgotrajni, tudi nap(?mi. lahko tudi mučni.«
Bojan Kontič je (udi podžupan MO Velenje, zalo me zanima, kako to usklajuje z delom v parlamentu. »To mi pri delu predvsem koristi. Imam informacije o lom, kaj se dogaja v Velenju, ču-
tim utrip življenja v lokalni skupnosti. Zato lahko tudi razpravljam v državnem zboru, poskušam ukreniti kaj v korist naši lokalni skupnosti.«
In kako je, recimo, izgledal ponedeljkov delovni dan? »Ob X. uri sem šel na MO Velenje, opravil razgovor z /upa-nom. Potem sem se srečal z ožjim vodstvom stranke in odhitel proti Ljubljani. Ob 1 L.M) sem že imel prvi sestanek. V okviru pt)slanske skupine smo se prigovarjali o širitvi avtocestne mreže v Slo-veiîiji, o tretji razvojni osi. Strokovnjaki so nam predstavili, kako daleč smo. Ob 12.30 smo imeli poslansko skupino, kjer smo se dogovorili za razprave na sej; državnega zbora. Ob IX. uri grem nazaj v Velenje, v Šentilju sc bomo svetniki naše stranke srečali s krajani in krajankami. da slišimo, kaj si želijo.• Delovni dnevi torej zahtevajti veliko energije. »Ko sem odhajal v poklicno politiko, sem si želel, da bi jo spreminjal V bi>lj prijazno za ljudi, ki si želijo kvalitcino.
Bojan Kontič
varno in uspešno življenje, /di se ml da sem bil na določenih področjih uspešen. Bal sem se, da bi politika spremenila mene. Prepričan sem, da me ni. Ostajam v poslu, ki ni priljubljen, ker še vedno verjamem, da lahko pripomorem k lepšemu življenju Slovencev.«
Vprašanja in odgovori
Potem se lahko spel udeležimo zasedanja seje sveta, Z balkona opazujemo postavljanje vprašanj, v večini odgovarja Janez Janša, saj st> naslovljena nanj. Ob njem je tudi večina miuistrov. Bujan Konlič pravi, da se v javnosti ustvirja vtis, da se sedanja opozicija ukvarja predvsem s sabo. nima konstruktivnih predlogov, ne pozna rešitev in nagaja vladi. Vpraša ga, kako si predstavlja konstruktivno opozicijo, če njihovih predlogov večinoma ne upoštevajo. Janez Janša mu je odgovoril, da ni prav, če jih zavračajo brez obrazložitve. Dodal je, da se je to dogajalo tudi v prejšnjih letih, koje prejšnja vlada zavrnila stotine i^akonov, ki so jih pripravili v takratni opoziciji. To sc dogaja tudi zdaj. Vendar je Janša dodal, da so v času njegove vlade sprejeli več opozicijskih predlogov kol prej v 12 letih ...
Cas za obisk pariamenia seje po Ireh urah iztekel. Mojca Lorger je bila zadovoljna, prav tako tudi večina udeležencev ogleda. »Spremljanje seie v živo je res čisto nekaj drugega kol po televiziji Zanimivo je bilo tudi drugim. In ludi meni.	■
Pogled na dvorano, kjer zaseda državni zbor od zgoraj