13
Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
��� ČLANKI
Preh ran jevaln e zapovedi, tabuji in
priporočila, vezan i n a čas
n osečn osti, poroda in zgodn jega
otroštva n a severn em Primorskem
*
KA T ARINA ŠRIMPF VENDRAMIN | ZRC SAZU, In štitut za sloven sko n arodopisje
katarin a.srimpf@zrc-sazu.si
Izvleček: Prispevek se posveča vprašan ju preh ran jevaln ih priporočil, zapovedi, prepovedi in tabujev, ki so bili v
preteklosti vezan i n a čas n osečn osti, poroda in prvih mesecev otrokovega življen ja n a severn em Primorskem.
Osvetljuje povezavo h ran e in verovan j ter ljudske medicin e v kon tekstu skrbi za mater in otroka v predporodn em
in poporodn em obdobju s pomočjo an alize različn ih pisn ih virov.
Klju čne besede: h ran a, priporočila, tabuji, n osečn ost, otroštvo, Goriška.
Uvod
H r a n a j e s r e d s t v o z a z a d o v o l j e v a n j e e n e o d
o s n o v n i h č l o v e š k i h p o t r e b , i s t o č a s n o p a j e t u d i
kulturni element, okoli katerega so se spletli tako
različni rituali kakor tudi prepovedi in omejitve. V
slovenskem prostoru so bili in so še vedno ne sa-
m o p r a z n i č n i č a s k o l e d a r s k e g a l e t a , š e p o s e b e j
božič in velika noč, ampak tudi mejniki v življenj-
s k e m c i k l u , k o t s o n p r . p o r o k e , k r s t i , p o g r e b i ,
m o č n o p o v e z a n i s h r a n o . O b h r a n i s e p r a z n u j e ,
žaluje, s hrano se preprečuje bolezni, zdravi (glej
L ysaght 2002; Keber 2016). T ako je hrana poveza-
na tudi s časom nosečnosti in poporodnim obdo-
bjem. Splošno sprejeto mnenje je, da mnoge žen-
ske razumejo nosečnost kot enega najlepših ob-
dobij v življenju, istočasno pa je to obdobje pove-
zano tudi s strahom in negotovostjo. T o nakazu-
j e j o t u d i š t e v i l n a v e r o v a n j a i n p r a k s e , k i s o s e v
preteklosti spletli okoli nosečnosti in se v določe-
ni meri ohranjajo še danes (glej Rožman 2004).
V prispevku se bomo posvetili vprašanju pre-
h r a n j e v a l n i h p r i p o r o č i l , z a p o v e d i , p r e p o v e d i i n
*
Pr ispev ek je krajša ver zija član ka Pomen h r an e v kulturi r ojstv a 19. in
pr v e polov ice 20. stoletja, objavljene v : Gl a snik Sl ovenskega etnol oškega
društva 61, št. 1 (2021), 75–85. Raziskav a je bila opr av ljen a s fin ančn o
podporo J av n e agen cije za r aziskov aln o dejavnost R epublike Slov enije
v okvir u r aziskovalnega pr ogr ama E tn ološke in folklor ističn e raziskav e
kultur n ih prostor ov in pr aks (P6-0088).
1
Gr adiv o, zajeto v besedilu, se n av ezuje n a kraje, ki so v preteklosti spa-
dali pod Goriško, ki je v se do 1. sv etov n e v ojne v gr obem v ključevala kr a-
je v Zgor n jem in Spodn jem Posočju, n a območju Kr asa in dela spodnje
Vipavske doline (Makuc 2011: 55) ter n ekoliko šir še, n pr . n a Cer kljan -
skem.
tabujev, ki so bili vezani na čas nosečnosti, poro-
d a i n p r v i h m e s e c e v o t r o k o v e g a ž i v l j e n j a n a s e -
vernem Primorskem, natančneje na območju Go-
riške in nekoliko širše.
1
Pogledali bomo, v kakšnih
o b l i k a h i n f u n k c i j a h s e j e v p r e t e k l o s t i p o j a v l j a l a
h r a n a v l u č i s k r b i z a m a t e r i n o t r o k a t e r k a k š n o
v l o g o j e i m e l a h r a n a v k o n t e k s t u v e r o v a n j t e r
l j u d s k e m e d i c i n e v p r e d - i n p o p o r o d n e m o b d o -
b j u . P r i s p e v e k t e m e l j i na i zb or u s i c e r ze l o r a zp r -
šenega gradiva, ki so ga zbrali različni etnologi in
l j u b i t e l j s k i z b i r a l c i . G r a d i v o z r c a l i v e r o v a n j a i n
prakse, zabeležene in prisotne predvidoma v ob-
dobju od 2. pol. 19. stoletja do sredine 20. stoletja
v kmečkem okolju, nekaj ostalin pa se je ohranilo
do danes.Kot je ugotavljala Marija Makarovič, se
je kmečko prebivalstvo, ki je do močne urbaniza-
cije in industrializacije po 2. svetovni vojni na Slo-
v e n s k e m p r e d s t a v l j a l o v e č i n o , v 1 9 . s t o l e t j u š e
vedno v večini zdravilo z domačimi zdravili ter se
zatekalo namesto k strokovno usposobljenim ra-
n o c e l n i k o m a l i a k a d e m s k o i z o b r a ž e n i m z d r a v n i -
k o m k s a m o u k o m , z d r a v i l c e m i n v r a č e m

Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
14 ČLANKI
���
(Makarovič 1988–1990: 481). Kajti še ob koncu 19.
s t o l e t j a s i r e v n e j š i k m e t j e i n b a j t a r j i z a r a d i e k o -
n o m s k i h r a z l o g o v p o g o s t o n i s o u p a l i p o s l a t i p o
z d r a v n i k a . T a k o s o b i l a l j u d s k a m e d i c i n a i n z n j o
povezana znanja med ljudmi dolgo močno priso-
tna (Makarovič 1988–1990: 484), kar se kaže tudi
v t r d o ž i v o s t i n e k a t e r i h v e r o v a n j , p o v e z a n i h s
pred- in poporodnim obdobjem.
Prehranske prepovedi in zapovedi
P r e h r a n s k i t a b u j i
2
s o s t a l n i c a s k o r a j v s e h
družb. V ečina religij ima predpise, ki smatrajo do-
ločeno hrano kot primerno ali neprimerno za uži-
vanje. T ako so na primer splošno znane zapovedi,
k i p r e p o v e d u j e j o u ž i v a n j e s v i n j i n e m u s l i m a n o m
in judom ter govejega mesa hindujcem. Obstajajo
pa tudi začasne prepovedi oz. tabuji, ki so vezani
n a f a z e č l o v e š k e g a ž i v l j e n j s k e g a c i k l a , k o t s o
m e n s t r u a c i j a , n o s e č n o s t , o t r o š t v o , d o j e n j e , a l i
posebne dogodke, na primer čas priprave na lov,
v o j s k o v a n j e , p o r o k o , p o g r e b i t d . ( D e n H a r t o g
2 0 0 3 ; M e y e r - R o c h o w 2 0 0 9 ; K n i g h t 2 0 1 0 :
3 8 2 – 3 8 4 ) . P r e k p r e p o v e d i i n o m e j i t v e u ž i v a n j a
določene hrane ali pijače eni osebi ali celotni soci-
alni skupini se lahko izoblikujejo segregacije gle-
d e n a s p o l , s t a r o s t , r a z r e d n o a l i k a s t n o , v e r s k o
oz. etnično pripadnost (Godina Golija 1996: 212).
V e nd a r p a za ob s t oj e m p r e hr a ns k e ga t a b uj a
n e t i č i e n s a m v z r o k ( B a s k a r 2 0 0 4 ; M e y e r - R o -
chow 2009). Nekateri prehranski tabuji so se raz-
vili kot poskus nadzora človekove usode, drugi, ki
temeljijo na religijskih verovanjih, imajo morda v
ozadju korenine, ki so povezane z zdravjem ljudi,
m e d t e m k o j e o m e j e v a n j e n e k a t e r i h ž i v i l l a h k o
tudi dokaz razlik med spoloma oz. prevlade ene-
g a s p o l a n a d d r u g i m . N e n a z a d n j e j e v o z a d j u
mnogih prehranskih tabujev, tudi takšnih, pri ka-
terih se dozdeva, da imajo verski oz. duhovni iz-
vor, lahko tudi ekološki ali zdravstveni razlog. Do-
m n e v e n s l a b v p l i v n a z d r a v j e j e z a t o t u d i e d e n
izmed temeljev številnih prehranskih tabujev, ve-
z a n i h n a n o s e č n o s t i n p o p o r o d n o o b d o b j e ( M e -
y e r - R o c h o w 2 0 0 9 : 8 ) . S k u p n i e l e m e n t l e - t e h j e
p o s k r b e t i , d a s e r o d i z d r a v o t r o k . K e r j e o t r o k
devet mesecev popolnoma odvisen od matere, je
hrana, ki jo nosečnica zaužije, ena od pomembnih
stvari, prek katere lahko ta vpliva na razvoj še ne-
rojenega otroka. Nič nenavadnega torej ni, da se
je v povezavi s hrano v nosečnosti razvilo mnogo
prepovedi in nasvetov.
Zaznamovanje »drugega stanu«
V s a k d o v ž i v l j e n j u z a m e n j a n e k a j d r u ž b e n i h
kategorij. Z rojstvom vstopi v svet živih, nato za-
pusti svet otrok in vstopi v svet odraslih; potem
izstopi iz sveta samskih, da bi vstopil v svet poro-
čenih, in nazadnje zapusti svet živih, da bi vstopil
v s v e t m r t v i h . V s l e h e r n i i z m e d t e h z a p o r e d n i h
s t o p e n j j e v s e u r e j e n o , v s e j e n a s v o j e m m e s t u .
K o l j u d j e p r e h a j a j o d r u ž b e n e k a t e g o r i j e , s e r a v -
nov e sje por uši v k ate gor iji, k i jo člov e k zapušča,
in v kategoriji, v katero vstopa. V eni nastane vr-
zel zaradi izgube, v drugi pa se zgodi pretres za-
radi novega člana. V času prehoda človek ne pri-
pada nobeni kategoriji, » lebdi zunaj vseh pravil, je
'na robu'« (Cazeneuve 1986: 97). Ljudje so verjeli,
da so prav ta liminalna stanja še posebej občutlji-
v a z a r a z l i č n e a n o m a l i j e , k i s o j i h p o s k u š a l i p r e -
prečevati z različnimi rituali, prepovedmi in zapo-
vedmi (Gennep 1960; T urner 1987: 3–19).
T u d i n o s e č n o s t j e v m e s n o s t a n j e , k o ž e n s k a
prehaja iz ene družbene vloge v drugo, kajti v ve-
čini družb predstavlja prvi otrok za žensko najve-
čji premik v vlogi in položaju. Materinstvo naredi
i z d e k l e t a z r e l o ž e n s k o , n e o d v i s n o o d n j e n e d e -
janske starosti (Kitzinger1994: 1). Ženska z mate-
r i n s t v o m p r i d o b i s p o š t o v a n j e s k u p n o s t i , i s t o č a -
sno pa je njena vloga matere postavljena na pie-
destal občudovanja in tudi opazovanja, kajti otro-
ci so v vsaki družbi nosilci prihodnosti.
V č a s u p r e d 2 . s v e t o v n o v o j n o s o v s l o v e n -
skem in tudi evropskem prostoru otroci pomenili
zagotovilo za nadaljevanje rodu, ohranjanja rod-
b i n s k e m o č i , p r e m o ž e n j a , z e m l j e i n t u d i d r u ž i n -
ske dejav nosti. Pomembna naloga žensk je zato
b i l a , d a r o d i j o n a s l e d n i k a t e r s k r b i j o z a n j e g o v o
dobrobit že, ko je v maternici (Kitzinger 1994: 39–
49; Žagar 1997: 2; Kofol 2003: 214). Nosečnost in
rojstvo otrok so zato spremljala različna priporo-
čila in tabuji, s katerimi se je poskušalo vplivati na
b i o l o š k e p r o c e s e t e r t a k o p r e p r e č i t i k a k r š n e k o l i
hibe. Ker pa si vsaka nosečnica želi roditi zdrave-
g a o t r o k a , j e b i l a t i s t a , k i j e v e r j e l a v p o s l e d i c e
kršenja tabujev, motivirana, da jih ni kršila. T abuji,
v e z a n i n a t a č a s , p a n e r a z k r i v a j o s a m o p r a k s ,
2
Beseda tabu v Polin eziji ozn ačuje n ekaj, kar je » po eni stra ni sveto, posve-
čeno, z druge stra ni pa strašno, neva rno in nečisto. Izvirno označuje mo-
ment svetega , ki še ne l očuje med svetim in nečistim« (Fr eud po R ožman
1999: 285). V antropologiji so ter min tabu r aziskov alci upor abljali, kadar
so sklicev ali na prepoved v sklopu r ituala (Kn igh t 2010: 382).

15
Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
��� ČLANKI
s t r a t e g i j i n v e r o v a n j d o l o č e n e s k u p n o s t i , a m p a k
k a ž e j o t a k o n a s k r b s k u p n o s t i z a p o s a m e z n i k a ,
k a k o r t u d i s k r b p o s a m e z n i k a , d a s t o r i z a s k u -
p n o s t v s e , k a r j e v n j e g o v i m o č i ( R o ž m a n 1 9 9 9 :
288; Ramšak 2001: 109).
Nosečnost in hrana
V p r e t e k l o s t i j e b i l o v s l o v e n s k e m k m e č k e m
o k o l j u s p l o š n o r a z š i r j e n o p r e p r i č a n j e , d a b o p r i
hiši toliko otrok, kolikor jih bo Bog dal. Pri poro-
č e n i h p a r i h s o b i l i o t r o c i p r i č a k o v a n i i n z a ž e l e n i ,
š e p o s e b n o p r v o r o j e n c i . Z a k o n b r e z o t r o k j e b i l
po drugi strani v očeh okolice sramota. Če zakon-
ski par ni mogel imeti otrok, je ženska veljala za
»jalovo«, zato so se takšne ženske vedno trudile,
da bi s pomočjo zeliščnih pripravkov in magijskih
praks prišle do želenega otroka. Medtem pa si je
prenekatera mati s številčno družino želela, da bi
i m e l a k a k š n e g a o t r o k a m a n j ( Ž a g a r 1 9 9 7 : 3 – 4 ) .
D o u v e d b e k o n t r a c e p c i j s k i h s r e d s t e v , k i s o ž e n -
skam omogočala učinkovito nadzorovanje repro-
dukcije, so si te ob neželenih nosečnostih poma-
gale z raznimi rastlinskimi pripravki. Za rastline, s
p o m o č j o k a t e r i h j e m o g o č e p o v z r o č i t i s p l a v , s o
veljali rženi rožički, oleander, vinska rutica, kore-
n i n a p e t e r š i l j a , n a v a d n i v r a t i č i n d r u g e ( B o h i n c
1985; Oder 1992: 297). Za odpravo mrtvega plodu
ali za splav » je bilo treba piti zavrelico rdečega vina
i n r d e č e m e t l i k e , z e l i š č e p a p o l a g a t i m e d n o g e i n
piti zavrelico vina in korenin bele čemerike in seme
luštreka«. T ak pripomoček je bil tudi obliž na tre-
b u h i z v o d n e » z a v r e l i c e v i j o l i c « j e p i s a l M ö d e r n -
dor fer (19 64: 314). V kr ajih v okolici Kobar ida pa
s o z a s p o d b u j a n j e m e n s t r u a c i j e p r i p r a v l j a l i p r i -
pravke iz rutice, vina in sladkorja. V erjeli so tudi,
d a k s p o d b u j a n j u m e n s t r u a c i j e p r i p o m o r e i z o g i -
banje kisli hrani in večje uživanje mlečne prehra-
ne. V Podbeli so za spodbujanje prve menstruaci-
je pripravljali jed iz belega vina, različnih cvetov,
rozin, sladkorja, olja in črnega kruha (Sosič 2000:
232–233).
3
P r i p r i č a k o v a n i h i n z a ž e l e n i h o t r o c i h s o p o -
skušali na različne načine vplivali na njegov videz,
k a r a k t e r i n t u d i s p o l . K o š e n i b i l o m o g o č e v n a -
p r e j i z v e d e t i o t r o k o v e g a s p o l a , s o z m a g i j s k i h
p r a k s a m i n a p o v e d a l i a l i c e l o č a r a l i s p o l o t r o k a .
Zanimivo je, da so nekatere bile povezane z dolo-
č e n i m i ž i v i l i . V K o b a r i d u j e b i l o t a k o r a z š i r j e n o
p r e p r i č a n j e , d a m o r a n o s e č n i c a , č e h o č e r o d i t i
f a n t k a , v j a m o v r e č i z l a t o j a b o l k o , č e s i j e ž e l e l a
deklico, je morala vreči navadno. Podobno vero-
v a n j e s o p o z n a l i t u d i v L o g u p r i B r e g i n j u , k j e r j e
m o r a l a ž e ns k a , k i j e ž e l e l a r o d i t i d e k l i c o , v v o d o
v r e č i j a b o l k o , z a d e č k a p a u k r i v l j e n n o ž k r i v e c
( Š a r f 1 9 7 9 : 3 5 1 ) . R o j s t v a v v a s i s o n a p o v e d o v a l i
tudi lešniki. T ako so v Ljubinju na T olminskem do-
bro letino lešnikov tolmačili kot znamenje, da bo
v vasi veliko rojstev (Rutar 2000: 165).
Še več verovanj in praks je vezanih na hrano
i n p o s a m e z n a ž i v i l a , s k a t e r i m i s o p o s k u š a l i š e
p r e d r o j s t v o m v p l i v a t i n a v i d e z o t r o k a . R a z š i r j e -
no je bilo na primer verovanje, da na značaj otro-
ka vpliva stik nosečnice s krvjo, zato nosečnica ni
s m e l a j e s t i k r v a v i c i n m e s a , i z k a t e r e g a k r i š e n i
p o p o l n o m a o d t e k l a , p r a v t a k o p a n i s m e l a k l a t i
perutnine ali prestrezati krvi pri kolinah, da otrok
ne bi postal krvoločen, sadist ali morilec (Rožman
1 9 9 9 : 2 8 7 ) . V i s t e m k o n t e k s t u l a h k o r a z u m e m o
t u d i v e r o v a n j e , k i s o g a p o z n a l i v B r d i h , i n s i c e r ,
d a n o s e č n i c a n e s m e g l e d a t i k l a n j a ž i v i n e , s i c e r
bo otrok iznakažen (Sirk 2009: 112).
V e r o v a n j a o z n a m e n j i h , k i s e p o j a v i j o z a r a d i
ž e l j a n o s e č n i c e p o d o l o č e n i h h r a n i , s o p o z n a n a
ž e i z s r e d n j e g a v e k a i n s o r a z š i r j e n a s k o r a j p o v -
sod po svetu (T olksdorf 1975; Forestell in Mennel-
l a 2 0 0 8 : 5 6 ; P h i l l i p s 2 0 0 8 ) . S k u p n o t e m v e r o v a -
njem je, da dobi otrok znamenje, če si nosečnica
zaželi hrano, ki je ne more takoj zaužiti, ter se ob
t e m d o t a k n e d e l a s v o j e g a t e l e s a . P r i t e m s e n a
otrokovem telesu pojavi znamenje na tistem me-
stu, kamor se je nosečnica dotaknila. Möderndor-
fer v knjigi Ljudska medicina pri Slovencih piše, da
poznajo takšno verovanje praktično na celotnem
slovenskem območju, » zaradi tega je noseča mati
vedno pazila, da ni segla tedaj, kadar si je česa po-
želela, v obraz, da otrok ni dobil znamenja na tem
v i d n e m m e s t u « ( M ö d e r n d o r f e r 1 9 6 4 : 2 0 9 ) . T a k o
j e b i l o r a z š i r j e n o m n e n j e , d a i m a m a t e r i n o z n a -
m e n j e o b l i k o i n p o d o b o s a d e ž a , k a t e r e g a s i j e
noseča mati zaželela. Če si je na primer mati zaže-
lela sliv in jih ni dobila, je otrok dobil bulo; če si je
zaželela češnje ali fižol, je bilo znamenje take obli-
ke in velikosti (prav tam). Kožna znamenja naj bi
p o v z r o č a l a t u d i n e p o t e š e n a ž e l j a p o p i j a č i
( M ö d e r n d o r f e r 1 9 6 4 : 2 0 9 ) , v B r d i h p a s o m e n i l i ,
da je otrok postal pegast, če se je nosečnica poli-
la z vinom (Sirk 2009: 112).
3
Ni sicer pov sem jasn o, ali so te pr ipr av ke in jedi upor abljali samo pri
spodbujan ju pr v e men str uacije ali tudi za spodbujanje splava; domn ev a-
mo pa lah ko, da so si ženske v saj poskušale pomagati n a takšen n ačin.

Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
16 ČLANKI
���
V e r o v a n j e o n o s e č n i š k i h ž e l j a h i n z n a m e n j i h
pa ni nekaj, kar je obstajalo samo v preteklosti. T a
v e r o v a n j a , k o t k a ž e j o o b j a v e n a s p l e t u i n l a s t n a
raziskava (Šrimpf 2011: 11), so še vedno prisotna.
Č e s o v p r e t e k l o s t i r a z i s k o v a l c i , p r e d v s e m i z
m e d i c i n e i n s o r o d n i h v e d , v z r o k z a n o s e č n i š k e
p r e h r a n s k e ž e l j e i s k a l i v b i o l o š k i h i n f i z i o l o š k i h
p r o c e s i h , k i s e o d v i j a j o v t e l e s i h n o s e č n i c , p a v
zadnjih letih vse več raziskovalcev upošteva tudi
kulturni vpliv. Raziskovalci se vedno bolj zaveda-
jo, da so nosečniške želje biološko dejstvo s kul-
t u r n i m i p o s l e d i c a m i , k o t s t a s e i z r a z i l i k l i n i č n i i n
z d r a v s t v e n i p s i h o l o g i n j i N a t a l i a C . O r l o f f i n J u l i a
M . H o r m e s ( 2 0 1 4 ) . K o t j e m e d p r v i m i u g o t a v l j a l
n e m š k i e t n o l o g U l r i c h T o l k s d o r f , s o n o s e č n i š k e
ž e l j e k u l t u r n o p r o g r a m i r a n e i n s t r u k t u r i r a n e
(1975: 98), kar dokazuje tudi to, da si nosečnice v
različnih okoljih poželijo različno hrano. Nosečni-
šk e sk omine po hr ani se pojav ljajo v sk or aj v seh
kulturah, katero hrano si ženske največkrat zaže-
lijo, pa je odvisno od kulturnega okolja (Orloff in
Hormes 2014).
Rojstvo otroka
Fanči Šarf piše, da je še v začetku 20. stoletja
p o r o d n a s l o v e n s k e m p o d e ž e l j u v e l j a l z a n e k a j
n e p r i j e t n e g a , n e k a j , k a r j e t r e b a s k r i t i i n z a n j i m
zakriti sledi (Šarf 1979: 345). Šega, da je treba pri
porodu zatemniti okna, da ne bi zli duhovi škodo-
v a l i p o r o d n i c i i n o t r o k u , j e o d s e v t e g a , d a j e b i l
v s a k p o r o d s m a t r a n z a s k r i v ( n o s t ) e n d o g o d e k ,
katerega izid ni bil vedno srečen (Orel 1944: 226;
Rožman 1997: 242; Puhar 1998: 95). Da bi novoro-
jenemu otroku zagotovili srečo v življenju, so po-
nekod tik pred porodom na mizo nastavili kruh in
vino. S tem darom so želeli pridobiti naklonjenost
rojenic, da bi po okrepčilu novorojencu sodile do-
bro (Orel 1944: 266; Kropej 2008: 237).
Hrana ni bila povezana samo z vero v rojeni-
ce, ampak je ponekod imela aktivno vlogo tudi v
času poroda. Podatki iz časov, ko so ženske v ve-
čini rojevale doma,
4
nakazujejo, da so pomoč naj-
večkrat nudile lokalne ženske, babice, ki v večini
niso bile formalno izučene za pomoč pri porodu
( R ožman 19 9 7; Kov ačič 19 9 7; R ijav e c 20 16: 20 6) .
K l j u b m a n k u ( m e d i c i n s k e g a ) z n a n j a p a n a m r a z -
l i č n i v i r i k a ž e j o , d a s o l j u d j e v s e e n o p o z n a l i
4
Pr v i porodn iški oddelek je Ljubljan a dobila leta 1789, v en dar je še sto let
kasn eje v por odnišn icah r odilo zelo malo žen sk. T e so bile bolj kot n e na-
men jene žen skam iz socialn ega dn a (Puh ar 1998: 95). T r en d pov ečev a-
n ja por odov v por odn išnicah se je začel zvišev ati šele po 2. sv etov n i v oj-
n i skupaj z r azv ojem zdravstv a in zdravstv en ega sistema (Sapač 2018:
18), kar nakazujejo tudi pr ičev an ja s T r n ov ega in okolice (R ijav ec 2016:
207–208).
N a s l o v n i b a k r o r e z p r i r o č n i k a o o s k r b i m a t e r e i n n e g i o t r o k a i z d a n 1 8 9 4 v L e i p z i g u , n e m š k e g a k i r u r g a
F r i e d e r i c h a A u g u s t a v o n A m m o n a ( H r a n i Z R C S A Z U , R P N G , A r h i v i n k n j i ž n i c a d r . H e n r i k a T u m e ) .

17
Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
��� ČLANKI
tehnike, za katere so verjeli, da lahko z njimi lajša-
jo porod. Za to so v prvi vrsti uporabljali zelišča,
ponekod pa so porodnice jedle še hrano, za kate-
ro so verjeli, da pripomore k lažjemu porodu. Za
lajšanje težkega poroda so na primer pripravljali
p r a š e k i z p o s u š e n i h r i b j i h j e t e r i n ž o l č a , k i s o g a
z a m e š a l i v v i n o . P o z n a n o p a j e b i l o t u d i v e r o v a -
n j e , d a j e o b t e ž k e m p o r o d u » p o r o d n i c a p o p i l a
kozarec urina od otrokovega očeta, kar ji je olajša-
lo porod, če pa urin ni bil od pravega očeta, je poro-
d n i c a p r i p r i č i u m r l a « ( M ö d e r n d o r f e r 1 9 6 4 : 3 1 1 ) .
P o n e k o d s o p r i t e ž k e m p o r o d u n a t r e b u h p o r o -
dnice polagali obkladke iz vode, v kateri so kuhali
česen s kito vred (Möderndorfer 1964: 311–312). V
okolici Kobarida so odpiranje pri porodu spodbu-
jali s kamiličnimi kopelmi in pitjem sirotke (Sosič
2000: 21–23).
T u d i z a u s t a v l j a n j e p o p o r o d n i h k r v a v i t e v s o
uporabljali različne čaje ali druge pripravke iz ze-
lišč. Na Cerkljanskem so ustavljali krvavitve s tem,
d a s o ž e n s k i d a l i z a » e n l e š n i k v p r a h z d r o b l j e n i h
križev«, tj. sten, ki ločijo orehova jedrca (Mödern-
dorfer 1964: 314–315).
Poporodna dieta
S k r b z a p o r o d n i c e s e n i k o n č a l a o b p o r o d u ,
ampak se je nadaljevala tudi kasneje. Največkrat
se je kazala v zagotavljanju počitka in poporodni
dieti, ki je bila sestavljena iz jajc, belega kruha in
vina. V era, da naj bi vino porodnici vrnilo moč, je
b i l a s p l o š n o r a z š i r j e n a , z a t o s o g a p o r o d n i c a m
pogosto dajali (Šarf 1979: 347).
Kot hrana, ki vrača moč, so veljala jajca in pa
m e s n e j u h e ( M ö d e r n d o r f e r 1 9 6 4 : 3 1 6 ; B a l k o v e c
Debevec 1994: 230). Še posebno je za takšno ve-
ljala kokošja juha, ki so jo priporočali še v začetku
9 0 - i h l e t 2 0 . s t o l e t j a ( O d e r 1 9 9 2 : 2 5 0 ) , p o n e k o d
pa tudi pozneje. V Goriških Brdih je tako porodni-
ca po porodu najprej dobila šamado, posebno pi-
jačo, ki so jo v lekarni po naročilu pripravili iz man-
dljevega olja in raznih aromatičnih dodatkov. Ša-
mado so nosečnice pile nekaj dni pred porodom
i n p o n j e m . V j e d i l n i k j e o b v e z n o s o d i l a k o k o š j a
juha, zakuhana z zdrobom ali vlivanci; porodnica
mesa ni smela uživati. Kokoš za prvo juho je mo-
rala prinesti porodničina mati, in to belo ali črno.
Poleg kokošje juhe so pripravljali juho iz posuše-
n e g a n a r i b a n e g a k r u h a ( r i b a n i c o ) , k r u h o v o j e d
( h r v a t i c o ) , p o r o d n i š k o o m l e t o ( l e t v a n o a l i ǝ l t v a -
n o f r t a l j o ) , p r e p e č e n e c , o b l i t s č r n i m v i n o m ,
o c v r t e k r u h o v e r e z i n e ( š n i t e ) , r e d k o t u d i š o d o
(šoto) (Sirk 2009: 14–15).
N a T r n o v s k i p l a n o t i s o p o r o d n i c i p o p o r o d u
pripravili kokošjo juho, »za moč« pa šoto, ki je bil
» s t e p e n j a j č n i r u m e n j a k s s l a d k o r j e m a l i v i n o m i n
pravo kavo«, za pijačo so ji dali čaj ali mleko (Rija-
vec 2016: 207). Porodnica pa ni smela še tri tedne
jesti sveže zelenjave (prav tam).
Običajno hrano je porodnica začela uživati po
čiščenju, približno trideset dni po porodu. T akrat
je bila sposobna za normalno življenje in je začela
opravljati vsa dela (Sirk 2009: 14–15).
Obeležitev prihoda novega člana
U m r l j i v o s t o t r o k j e b i l a n e k o č z e l o v e l i k a i n
ljudje so se bali, da bi otrok umrl nekrščen, zato je
bil krst pomemben del obreda ob rojstvu. Čeprav
je bilo v družini pogosto veliko otrok, sta bila krst
in gostija po krstu vedno svečan dogodek, s kate-
rim so novorojenega otroka sprejeli v krščansko
o b č e s t v o i n v a š k o s k u p n o s t ( Ž a g a r 1 9 9 7 : 9 ) . S
hrano so poskušali ustvariti svečanost dogodka,
z darovi pa so ženski po porodu prihranili pripra-
vo hrane. Po krstnem obredu so tako na novoro-
j e n č k o v e m d o m u p o g o s t o p r i p r a v i l i s l a v n o s t n o
kosilo, lahko pa so se na poti ustavili tudi v gostil-
n i , k j e r s o » z a p i l i o t r o k a « , o b t e m p a s e j e l a h k o
zgodilo tudi, da so se domov vrnili brez njega (Ku-
har 1972: 184).
V Brdih so na primer krst proslavili na novoro-
jenčkovem domu s slavnostnim kosilom. Jedilnik
je bil podoben prazničnemu jedilniku ob osebnih
praznikih. Poleg drugega peciva niso smele manj-
kati šnite: »Pripravili so jih tako, da so kruhove re-
zine najprej namočili v osladkanem vinu (otrokom
v o s l a d k a n e m m l e k u ) , n a t o v s t e p e n e m j a j c u , j i h
ocvrli na maslu in ocvrte potresli s sladkorjem. Po
prvi svetovni vojni so Brici prevzeli italijansko nava-
do (ki se je obdržala do danes), da so za krst kupili
konf ete. Modre za dečka, rožnate za deklico« (Sirk
2009:17).
Obvezen del krsta je bilo tudi botrino obdaro-
vanje porodnice. T ako je na T olminskem ob krstu
botra materi krščenca prinesla liter vina ter tri ali
štiri bele pogače, ki so bile navaden, kvašen, toda
bel kruh. Botra je otroke v hiši lahko obdarovala
tudi z do 20 cm dolgimi štručkami, domači pa so
jo v zahvalo nato pogostili s šnitami (Rutar 2000:
57, 157). Na T rnovem in okolici pa je botra za dar
p r i n e s l a m a s l e n k r u h , b o t e r p a d e n a r ( R i j a v e c
2016: 213).

Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
18 ČLANKI
���
D o d v a t e d n a p o p o r o d u , p o n e k o d t u d i p o
krstu, se je obhajalo botrinjo, to je bila pojedina in
priložnost, da je botra obdarovala porodnico. T o
dvojno obdarovanje so poznali na primer v T olmi-
nu, kjer je pred prvo svetovno vojno botra ob kr-
stu porodnici podarila bele hlebce kruha, ob bo-
trinji, po enem tednu, pa še pogače, riž, sladkor in
olje. Novorojenčkovi starši so takrat botrom po-
n u d i l i p o t i c o i n o c v r t e š n i t e ( M i k l a v č i č - B r e z i g a r
1996: 280). V Brdih je bila botrinja pogosto koša-
r a , p o l n a d o b r o t , k i p a j e m o r a l a b i t i p o k r i t a , d a
sosedje ne bi videli, kaj je v njej, sicer bi hrana lah-
ko porodnici škodovala. V njej je bil hleb »finega«
k r uha, potica, jajca, štr učk a masla, ste k le nica pi-
kolita ali dobrega črnega vina. Mesnina ni sodila
v b o t r i n j o , k e r p o r o d n i c i n i s o p r i p o r o č a l i m e s a
vse do čišče oz. vpeljevanja, cerkvenega obreda,
s katerim je ženska spet postala del skupnosti. Po
enem tednu naj bi dar prinesla tudi mati porodni-
ce, od katere se je pričakovalo, da hči zopet ob-
dari s kokošjo (Sirk 2009: 17–18).
Na darove v obliki hrane, ki so jih matere do-
bivale po rojstvu otroka, ne gre gledati samo kot
n a d a r i l o , k i s o j i m g a d a j a l i z a t o , d a b i p o č a s t i l i
otrokovo rojstvo. Irena Rožman je ugotovila, da
j e p o m e n p o g a č e o z . k r u h a s m i s e l n o o c e n j e v a t i
tudi v luči spolne delitve dela in pomanjkanja hra-
ne. Kajti navadno so ženske, če so le uspele, po-
s k r b e l e , d a j e d r u ž i n a p r v i t e d e n p o p o r o d u š e
jedla kruh, ki ga je nalašč zato spekla dan ali dva
p r e d p o r o d o m . P o g a č a , k i j o j e m a t i d o b i l a o d
b ot r ov , p a j e ot r očni co š e za d od a t ni t e d e n r a z-
bremenila peke kruha, ki je bilo eno najnapornej-
ših gospodinjskih opravil. Šega darovanja pogače
o z . b o t r i n j e j e b i l a p o m e m b n a t u d i , k e r s o j o n e
g l e d e n a s o c i a l n i s t a t u s d o b i l e v s e ž e n s k e , t u d i
t i s t e , k i s o ž i v e l e v p o m a n j k a n j u ( R o ž m a n 2 0 0 8 :
402).
Prehrana otroka
Materino mleko naj bi bila osnovna hrana za
novorojenega otroka. Pomanjkanje mleka je zato
pomenilo neugodno stanje, ki so ga želeli odpra-
viti z različnimi jedmi in pripravki. Ena takšnih jedi
j e b i l a k u r j a j u h a , v k a t e r i s o k u h a l i š e n t j a n ž e v e
korenine. Mleko naj bi povečevalo tudi pitje žga-
n j a i z š m a r n i c , p r e v r e t e k i z s r č e n k e i n s l a d k e g a
j a n e ž a t e r p r e v r e t e k v i n a i n s e m e n h r e n a . V i s t i
namen so uporabljali tudi različna mazila: » Mate-
re so si mazale prsi z vodno zavrelico sladkega jane-
ž a i n f a j g e l n o v e g a s e m e n a , a l i p a z o l j e m , v
katerem se je kuhal sladki janež in kuminovo seme.
[…] T o je odprlo materi mlečne žile « (Möderndor-
fer 1964: 317).
M a t e r i n o m l e k o p a n i i m e l o s a m o h r a n i l n e
vrednosti za otroka, ampak so mu pripisovali le-
potilne, predvsem pa zdravilne moči. T ako so na
C e r k l j a n s k e m v n e t e o č i z d r a v i l i z » ž e n s k i m m l e -
kom«, verjeli pa so tudi, da pomaga pri napenja-
n j u ( » h r a s t « ) ( S o s i č 2 0 0 0 : 2 3 9 ) . V P o n i k v a h n a
Krasu pa so pravili: » Če ujeda koga v ušesu, je do-
b r o , d a m u z l i j e j o n o t e r m a l o m l e k a p o r o d n i c e «
(Matičetov 2019: 178).
K o s o o t r o k e z a č e l i n a v a j a t i n a g o s t o h r a n o ,
so tudi tej posvečali veliko pozornosti. S hrano so
p o s k u š a l i o l a j š a t i z d r a v s t v e n e t e ž a v e o t r o k a , g a
pomiriti ali vplivati na njegov razvoj. Za pomiritev
otrok so matere namesto dud, ki so v množično
uporabo prišle v drugi polovici 20. stoletja , upora-
b l j a l e k r p e , v k a t e r e s o z a v i l e k o š č e k s l a d k o r j a ,
k um i no, j a ne ž, l a hk o t ud i m a k a l i k r uhov o s r e d i -
co. T akšne dude so pomakale tudi v vino ali žga-
n j e ( Š a r f 1 9 7 9 : 3 4 7 ) , k a r j e š e d o d a t n o p r i p o m o -
glo k pomiritvi otroka.
Da so olajšali otroku rast prvih zob, so mu za
g r i z e n j e d a j a l i k o r e n r u m e n e g a š e b o j a , k i s o g a
namočili v medu, v Brkinih pa so ga po licih mazali
z b r i n o v i m o l j e m . Z a z d r a v l j e n j e n a p e n j a n j a p r i
otrocih pa so uporabljali kamilico in majaron (So-
sič 2000: 241).
Sklep
Človeško življenje je prepleteno z rituali, pra-
ksami in verovanji, ki označujejo posebne dogod-
ke v življenjskem krogu. Rojstvo otroka je čas ne-
izmernega veselja, lahko pa tudi neizmerne žalo-
sti in družinskih tragedij. Povezano je z mnogimi
šegami in navadami, rituali in verovanji, ki so po-
s k u š a l i p r e p r e č i t i n e s r e č n e z a p l e t e a l i p o č a s t i t i
prihod novega člana. V preteklosti in v nekaterih
skupnostih po svetu še danes nosečnost in porod
n i s t a ( b i l a ) m e d i c i n s k o n a d z o r o v a n a , a m p a k s t a
d e l v s a k d a n j e g a ž i v l j e n j a . Z a r a d i v e l i k e g a š t e v i l a
s p l a v o v , s m r t n o s t i o t r o k i n p o r o d n i c s o s p r e j e -
m a l i n o s e č n o s t k o t č a s , v k a t e r e m n a m a t e r i n
otroka prežijo nevarnosti, pred katerimi ju je tre-
ba zaščiti. T ako so verjeli v vrsto tabujev, prepo-
vedi in pravil, katerih namen je bil zagotoviti roj-
stvo zdravega otroka.
Eden od delov vsakdana, ki je bil v času noseč-
nosti in po porodu najbolj podvržen prepovedim
in različnim pravilom, je bila in je še vedno hrana.

19
Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
��� ČLANKI
Ne le, da so želeli vplivati na dober izid poroda in
»pričarati« zdravega otroka, razširjena so bila tu-
d i v e r o v a n j a , d a s e l a h k o s p o m o č j o h r a n e , k i j o
n o s e č n i c a z a u ž i j e a l i j o d a o t r o k u , v p l i v a t u d i n a
f i z i č n e i n p s i h i č n e l a s t n o s t i o t r o k a , t a k o ž e l e n e
kot neželene.
S k o z i p r e d s t a v l j e n e p r a k s e , r a z š i r j e n e m e d
l j u d m i n a s e v e r n e m P r i m o r s k e m , v i d i m o , d a s o
p r a v i l a i n t a b u j i , p o v e z a n i s h r a n o , p o s k u š a l i r e -
gulirati predvsem neželene vplive, ki bi jih hrana
( l a h k o ) i m e l a n a o t r o k a m e d n o s e č n o s t j o i n k a -
sneje. V zroke za telesne hibe, kakršnekoli druge
anomalije, bolezni ali smrti otroka ter vsa odsto-
panja od želenega in pričakovanega pa so iskali in
o b r a v n a v a l i k o t p o s l e d i c o k r š i t v e t a b u j e v , m e d i -
cinskih, religioznih ali moralnih pravil.
VIRI IN LITERA TURA
B a l k o v e c D e b e v e c , M . 1 9 9 4 : O b č i n a M e t l i k a :
Etnološka topogra fija sl ovenskega etničnega ozeml ja
– 2 0 . s t o l e t j e . L j u b l j a n a : Z n a n s t v e n i i n š t i t u t F i l o z o f -
ske fakultete.
Baskar , B. 2004: Pr eh r anjevalne pr epovedi in ta-
buji: fragmen ti iz antr opologije pr ehranjev anja. Em-
zin: Revija za kulturo 14/ 3–4, 57–60.
Boh inc, P. 1985: Slovenske zdravilne ra stline: V o-
dnik za na biranje in pripra vo zdra vil nih zelišč. Ljublja-
na: M ladin ska knjiga.
C a z e n e u v e , J . 1 9 8 6 : S o c i o l o g i j a o b r e d a . L j u b l j a -
n a : Z a l o ž b a Š K U C i n Z n a n s t v e n i i n š t i t u t F i l o z o f s k e
fakultete.
Den Har tog, A. P. 2003: T aboos. V : Solomon , H.
K . ( u r . ) , E n c y c l o p e d i a o f F o o d & C u l t u r e . N e w Y o r k :
Scr ibner , 384–386.
Forestell, C. A. in J ulie A. M. 2008: Food, Folklor e
and Flav or Pr eference Dev elopmen t. V : Car ol, J. L.-
K., Sar ah, C. C., Elliot, H. P. (ur.), Ha ndbook of Nutriti-
on and Pregnancy. T otowa: Human a Press, 55–64.
Genn ep, A. van 1960: The Rites of Passa ge. Chica-
go: Un iv ersity Pr ess.
G o d i n a G o l i j a , M . 1 9 9 6 : T e o r e t i č n a i z h o d i š č a
e t n o l o š k e g a p r e u č e v a n j a p r e h r a n e . T r a d i t i o n e s 2 5 ,
211–221.
Kitzin ger , S. 1994: Me, matere. Ljubljan a: Gan eš.
K e b e r , K . 2 0 1 6 : H r a n a , k i z d r a v i : v a r o v a l n a i n
zdrav iln a vloga hrane v času epidemij kolere. Glasnik
slovenskega etnol oškega društva 56/1–2, 5–13.
Knigh t, C. 2010: T aboo. V : Spencer , A. B. J. (ur .),
T h e R o u t l e d g e e n c y c l o p e d i a o f s o c i a l a n d c u l t u r a l
a n t h r o p o l o g y . L o n d o n , N e w Y o r k : R o u t l e d g e ,
382–384.
Kofol, K. 2003: Zasebno življen je družin v pr ete-
k l o s t i . V : T r e b u š k i z b o r n i k : A l p s k i m l a d i n s k i r a z i s k o -
val ni tabor , Dolenja T rebuša , 1996– 1998. T olmin: T ol-
minski muzej, 195–232.
K o v a č i č , K . 1 9 9 7 : P o r o d n a b a b i c a Š a n t l a A n a i z
okolice T rsta in njen a zapuščin a. Etnolog 7/ 1, 71–85.
Kr opej, M . 2008: Od Ajda do zlatoroga – sloven-
s k a b a j e s l o v n a b i t j a . C e l o v e c , D u n a j , L j u b l j a n a :
Moh or jeva.
K u h a r , B . 1 9 7 2 : O d m i r a j o č i s t a r i s v e t v a s i : P o l j u -
d n o z n a n s t v e n a r a z p r a v a . L j u b l j a n a : P r e š e r n o v a
družba.
L y s a g h t , P . ( u r . ) 2 0 0 2 : F o o d a n d c e l e b r a t i o n :
from f a sting to f easting: proceedings of the 13th Con-
f erence of the Interna tional Commission f or Ethnol o-
g i c a l F o o d R e s e a r c h , L j u b l j a n a , P r e d d v o r , a n d P i r a n ,
S l o v e n i a , J u n e 5 - 1 1 , 2 0 0 0 . L j u b l j a n a , D u b l i n : Z a l o ž b a
Z R C , Z R C S A Z U , D e p a r t m e n t o f I r i s h F o l k l o r e , U n i -
v ersity College.
M a k a r o v i č , M . 1 9 8 8 – 1 9 9 0 : Z d r a v s t v e n a k u l t u r a
agrar nega pr ebivalstv a v 19. stoletju. Slovenski etno-
graf , letn . 33/34, str. 481–528.
M a k u c , N . 2 0 1 1 : H i s t o r i o g r a f i j a i n m e n t a l i t e t a v
novoveški F urlaniji in Goriški. Ljubljan a: Založba ZRC,
ZR C SAZU.
Matičetov, M . 2019: Bedenice: Kra ški šopek Mil ka
Ma tičetovega iz Koprive . Ljubljana: Založba ZR C, ZR C
SAZU.
Meyer-Rochow, V. B. 2009: Food T aboos: Th eir
O r i g i n s a n d P u r p o s e s . J o u r n a l o f E t h n o b i o l o g y a n d
Ethnomedicine 5/ 18, 1–10.
Miklav čič-Brezigar , I. 1996: Občina T olmin: Etno-
l oška topograf ija slovenskega etničnega ozeml ja – 20.
s t o l e t j e . L j u b l j a n a : Z n a n s t v e n i i n š t i t u t F i l o z o f s k e
fakultete.
Möder n dorfer, V. 1964: Ljudska medicina pri Sl o-
v e n c i h . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a a k a d e m i j a z n a n o s t i i n
umetn osti.
Oder, K. 1992: Občina Ravne na Koroškem: Etno-
l oška topograf ija slovenskega etničnega ozeml ja – 20.
s t o l e t j e . L j u b l j a n a : Z n a n s t v e n i i n š t i t u t F i l o z o f s k e
fakultete.
Or el, B. 1944: Slovenski ljudski običaji. V : R ajko,
L. (ur.), Na rodopisje Slovencev I . Ljubljana: Klas, 263–
349.
Or loff, N. C. in Julia M . H., 2014: Pickles and Ice
C r e a m ! F o o d C r a v i n g s i n P r e g n a n c y : H y p o t h e s e s ,

Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
20 ČLANKI
���
Pr elimin ar y E v idence, and Dir ection s for Future Re-
sear ch. Frontiers in Psychol ogy 5, 1–15.
Phillips, W. 2005: Cr av in gs, M ar ks, and Open Po-
r e s : A c c u l t u r a t i o n a n d P r e s e r v a t i o n o f P r e g n a n c y -
R e l a t e d B e l i e f s a n d P r a c t i c e s a m o n g M o t h e r s o f
African Descen t in th e United States. Ethos: Journal
o f t h e S o c i e t y P s y c h o l o g i c a l A n t h r o p o l o g y 3 3 / 2 ,
231–255.
Puh ar , A. 1998: Por od na slami, rojstv o v temo:
Iz zgodovine r ojev anja n a Slovenskem. Delta: Revija
z a ž e n s k e š t u d i j e i n f e m i n i s t i č n o t e o r i j o 4 / 3 – 4 ,
95–108.
R amšak, M . 2001: Zgodbe z obr obja: Vloga kor o-
š k i h p o d e ž e l s k i h ž e n s k v p r v i p o l o v i c i 2 0 . s t o l e t j a .
Etnolog 1, 91–126.
R ijav ec, A. M. 2016: T rnovska čitanka – izbor za pi-
sov o živl jenju in delu l judi s T rnovega , okol iških vasi in
zasel kov. Lokv e: Dr uštvo ljubiteljev n arave Plan ota.
R o ž m a n , I . 1 9 9 7 : Z g o d o v i n s k i o r i s b a b i š t v a n a
Slovenskem in porodn a pomoč v far i V elike Br usnice
na Dolen jskem od 1840 do 1945. Etnolog 7, 241–288.
R ožman, I. 1999: Odnos do smrti z zgledom h o-
m e o p a t s k e g a t a b u j a m e d n o s e č n o s t j o . E t n o l o g 9 ,
285–294.
R ožman, I. 2004: Peč se je podrla! Kul tura rojstva
na slovenskem podežel ju v 20. stoletju. Ljubljan a: Slo-
v en sko etn ološko dr uštvo.
R o ž m a n , I . 2 0 0 8 : Š e g e o b k r s t u v k o n t e k s t u
družben ih spr ememb ali: »O šegi in njen i spr emen lji-
v osti«. V : Gradišn ik, I. S. (ur.), Čar izročil a : Za puščina
Nika Kureta (1906-1995). Ljubljana: Založba ZR C, ZRC
SAZU, 387–406.
R utar , M. 2000: T olminska je pesem: Zbrana obja-
v l j e n a i n n e o b j a v l j e n a d e l a u č i t e l j i c e , m u z e a l k e i n
etnologinje Marije Ruta r. T olmin: T olminski muzej.
Sapač, B. 2016: Porod nekoč in da nes. Diplomska
naloga. Mar ibor : Un iv erza v Mar ibor u, Fakulteta za
zdrav stv en e v ede.
S i r k , D . 2 0 0 9 : I v á n o v v e n e c : B r i š k e š e g e i n n a v a -
de. Dobrov o: samozal. D. Sirk.
Sosič, B. 2000: Gr adivo o ljudski medicin i v zapi-
s i h t e r e n s k i h e k i p S l o v e n s k e g a e t n o g r a f s k e g a m u -
zeja. Etnolog 10, 213–254.
Šar f, F. 1979: Porod in nega dojen čka v luči soci-
alno h igienskih r azmer . T ra ditiones 5–6, 345–352.
Šr impf V en dramin , K. 2011: Prehra njeval ne zapo-
v e d i , p r e p o v e d i i n t a b u j i : N o s e č n o s t , r o j s t v o , o t r o -
š t v o . S e m i n a r s k a n a l o g a . L j u b l j a n a : U n i v e r z a N o v a
Gor ica, Podiplomska šola ZR C SAZU.
Š r i m p f V e n d r a m i n , K . 2 0 2 1 : P o m e n h r a n e v k u l -
t u r i r o j s t v a 1 9 . i n p r v e p o l o v i c e 2 0 . s t o l e t j a . G l a s n i k
SED 1 (61), 75– 85.
T o l k s d o r f , U . 1 9 7 5 : S c h w a n g e r s c h a f t s g e l ü s t e
( P i c a e g r a v i d a r u m ) . K i e l e r B l ä t t e r z u r V o l k s k u n d e 7 ,
81–106.
T ur n er , V. 1989: Betwixt and Between: The Limi-
n a l P e r i o d i n R i t e s d e P a s s a g e . V : M a h d i , L . C . , F o -
ster , S., Little, M ., (ur.), Betwixt & Between: Pa tterns
o f M a s c u l i n e a n d F e m i n i n e I n i t i a t i o n . L a S a l l e : O p e n
Court Publish ing, 3–19.
U t h e r , H . - J . 2 0 0 4 : T h e T y p e s o f I n t e r n a t i o n a l
F olktales: A Classifica tion a nd Bibliogra phy , based on
the System of Antti Aarne a nd Stith Thompson, Part
I . F F C 2 8 4 . H e l s i n k i : S u o m a l a i n e n T i e d e a k a t e m i a =
Academia Scien tiar um Fenn ica.
Žagar , J. 1997: V ra ta kroga : O rojstvu in zgodnjem
o t r o š t v u n a S l o v e n s k e m . L j u b l j a n a : S l o v e n s k i e t n o -
gr afski muzej.