j™ , 1 1 11 1 [Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeU* se Tae leto ... $6.00 Ze pol lete.....$3.00 Ze New York celo leto . $7.00 Ze inozemstvo celo leto $7.00 i o j GLAS List ^slovenskih delavcev y Ameriki« Tke largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays § and legal Holidays. 75,000 Readers. ' TELEFON: CHeiaea 3—3S7S NO. 12«. — STEV. 120. Entered ss Second Cless Matter, September 21, 1003, at the Psst OfBce at New Terfc, N. Y„ wider Act ef Cragrcse at March 3, 1879 TELEFON: NEW YORK, FRIDAY, MAY 22, 193L — PETEK, 22. MAJA 1931 VOLUME miT, — IXDDK TTTTT LA FOLLETTE ZA POSEBNO ZASEDANJE KONGRESA KONGRES NAJ BI SE TAKOJ SESTAL, KAJTI DECEMBRA BI BILO MOGOČE PREPOZNO Če se takoj kaj temeljitega ne ukrene, bo prihodnjo zimo isto toliko ljudi brez dela kot jih je bilo prejšnjo. — Izza leta 1914 ni Amerika še nikdar tako malo eksportirala kot meseca aprila. Delavcem so pošli skoro vsi prihranki, in vedno več je takih, ki so prisiljeni prositi podpore. — ' Velike korporacije so zmanjšale dividende oziroma jih sploh več ne plačujejo. WASHINGTON, D. C., 21. maja. — Natančna preiskava ameriškega businessa je dognalo, da bo število nezaposlenih prihodnjo zimo bas tako veliko kot je bilo prejšnjo zimo. To značilno izjavo je podal danes Robert M. La Follette, Jr., republikanski senator iz Wisconsina. Na podlagi te preiskave je zahteval, naj se kongres takoj sestane in naj se začne resno pečti z grozečim problemom. Čakati do meseca decembra bi bilo, po La Fol-letovem zatrdilu, naravnost usodepolno. Preiskavo je vodil poseben pododbor, progresivne konference, kateremu je načeloval dr. Isi-dor Lubin. Pododbor je dognal naslednja dejstva: — V tednu, ki se je končal 8. maja, je bilo 27,000 vagonov manj tovornih pošiljatev, kar je nekaj neobičajnega za ta letni čas. - Zaposlenje v tovarnah je bilo meseca aprila 74 odstotkov nižje v primeri z zaposlenostjo leta I 926. Meseca aprila je bilo zaposlenje samo poldrugi odstotek višje kot je bilo meseca januarja, dasi so vso zimo prerokovali, da se bodo spomladi razmere znantno izboljšale. — Jeklarne so prenehale odpuščati delavce, toda zaposlenje v tej industriji je še vedno 47 odstotkov nižje kot je bilo v normalnih razmerah. — Produciranje električne sile, to je elementa, ki igra najvažnejšo vlogo v .vseh industrijah, ni ni bilo že več let tako ntajhno kot je bilo meseca marca. —1 Izza leta 1914 so dosegli ameriški eksporti meseca aprila najnižjo nižino. — Meseca aprila letošnjega leta se je importi-ralo in eksportiraio za dvestošestintrideset milijonov dolarjev manj blaga kot pa meseca aprila lanskega leta. — Razen v mesecu decembra niso department trgovine že več let tako malo prodale kakor meseca marca. — Edinole v bombažni m avtomobilski industriji je opaziti nekoliko napredka. — Tudi če bi se naenkrat zgodil kak čudež in bi se gospodarski položaj izboljšal, bi ne dobilo toliko ljudi zaposlenja, da bi bila preprečena splošna beda tekom prihodnjih dvanajstih mesecev. — Delna zaposlenost in nezaposlenost sta požrli večino prihrankov delavskega razreda. Vedno večje postaja število onih, ki so navezani na javno dobrodelnost. Razne pomožne družbe še pomagajo, toda kmalu ne bodo mogle več, ker dobivajo vedno manj prostovoljnih prispevkov. — Uprave desetih velcfmest v tej deželi so plačale meseca marca nezaposlenim šest milijonov petsto tisoč dolarjev podpore, to je dvakrat več kot pa meseca januarja lanskega leta. — Kot rečeno, privatne pomožne družbe kmalu ne bodo mogle več pomagati. Dozdaj so jim dajale sredstva velike korporacije, ki »o pa zadnje FEDERACIJA NASPROTUJE NIŽANJU MEZD — Najtežji boj se bo vršil, — je rekel Woll. — Kovinarji pozivajo tovariše na boj proti skrčenju plač. WASHINGTON, D. C.. 21. malja. — Ameriško delavstvo stoji pred najhujšim bojem, — je izjavil danes Mathew Woll podpredsednik Ameriške Delavske Federacije v nagovoru, katerega je imel pred Mutual Savings Bank zveze. — Krik po znižanju plač je le del načrtov, katere hoče mednarodni kapital obesiti delavstvu. — Oni možje, kti se ho je j o polastila i gospodstva sveta, so pripravljeni žr vovati vse pridcibitve civilizacije, chi nasitijo svojo pohlepnost. Ameriška zveza kovinarjev je izdala na vse organizacije poziv, naj store vse potrebno, da se bore proti znižanju plač. Ameriško prebivalstvo tvori 85 odstotkov dninarjev, in njih družne so navezane na ameriško industrijo. TRUPLO GENERALA SO NAŠLI Truplo ameriškega generala, ki je postal žrtev posipa, bodo prevedli v Združene države. NAPREDEK ŽENEVSKE KONFERENCE Zastopniki vseh važnejših držav so podpisali generalne akte svetovnega razsodišča. ŽENBVA, Švica, 20. maja. — Svet •Lige narodov se je tekom današnjega zasedanja toavil predvsem s poročilom italijanskega zunanjega ministra Graidrja glede resolucij, ki jih je sprejela Lija narodov. Sporočeno je bilo, da so Francija, Anglija in Italija podpisale generalne akte svetovnega razsodišča. Angleški zunanji minister Henderson je dejal, da sta jih razen Anglije podpisali tudi Avstralija in Novo Zelandija. Franc, zunanji minister Briand je izročil generalnemu tajniku francoski dokument ter dejal da je s tem korakom njegova dežela jasno pokazala, da je njeno stremljenje po miiru pošteno.« Grandi je rekel: — S tem, da so tri vesesile podpisale generalne akte, lako zremo z velikim zaupanjem na bedočo razorožitveno konferenco. NA TISOČE PLETILCEVJE ZASTAVKAL0 Delavskemu ministru je poverjena vloga posredovalca. — Vzrok štraj-ka je skrčenje plač. LILLE, Frandija, 21. maja. — Nad sto tisoč; tekstilnih delavcev, med katerimi 'je tudi triinštirideset tisoč Belgijcev, je sklenilo zaštrajkati, ker jim skušajo gospodarji znižati plače. Vse tovarne so zastražene z vojaštvom in policijo. Dozdaj ni prišlo še do nobenega spopada. Delodajalci so naprosili delavske- PORTUGALSKO MOČAN POTRES JE OBISKAL _ --» Škoda pa je bila le malenkostna. — Nikakih mrtvih ali ranjenih. — Potresni sunki so bili zaznamovani tudi v Nem- v • • « C1J1. LIZBONA, Portugalska, 21. maja. Portugalsko glavno mesto je bilo danes zjutraj pretreseno od dveh močnih potresnih sunkov, ki so trajali po deset sekund. Škoda je le malenkostna. Prvi sunek se je pripetil malo po ***** «■ J UV AAUT|/A Vkliu htblrA V OAV— * * ga ministra Landry-a naj posredu- 'tretji uri ter Je povzročil paniko, je med njimi in delavci. (Ljudje so bežali v kleti in na ces e. I Delodajalci so baje pripravljeni ,Par minut Posne-je se je pojavil dru-' skleniti nove pogodbe, ki bodo po- 1 & sunek- ki ie stresel vse mesto. I Tf ---------» ___A.___I _____1_ * TOURS, Francija, 21. maja. — V razvalinah starodavne dupline so našli danes brigadneija generala Roberta Dunlapa. Po skOTO 24 ur dela se je mornarjem posrdaio spraviti truplo ameriškega častnika na varno. V svinčeni krsti so prevedli truplo ameriškega častnika v Pariz, kjer ; bo razstavljeno v ameriški cekrvi. Tam bo ležalo, dokler se ne ukrene vse potrebno za prevoz domov. Pokopan bo na Arlington pokopališču. Gospa iDunlap, ki je prišla- šele pred šestimi tedni v Francijo, bo spremila 'truplo domov. NAKUP PREMOGOVNIKA HAZELTO, Pa., 21. maja. — J. Fox, in R. Racusin sta kupila Sandy Run premcJjovnik, ki ni že od 28. februarja obratoval. Z delom se bo pričelo dne 1. junija. Razen premogovnik'* sta kupila tudi 68 hiš, cerkev, šolo, park in vodni rezervar. STOLETNA JABLANA VANCOUVER, Wash., 21. maja. — Stošest let stara jablana, ki raste V tukajšnji bližini, bo tudi letos rodila. Zasadil jo je bil leta 1825 neki član Hudson Bay Company, in izza onega časa je bila baje samo dve leti brez jaibolk. SPOR MED ŠTUDENTI IN FAŠISTI VATIKANSKO MESTO, 21. maja. Iz treh italijanskih mest so dospela poročila o ostrih spopadih med katoliškimi študenti in fašisti, papež se je posvetoval s predsednikom katoliške federacije ter ga prosil, na j mu takoj sporoči o vsakem takem nemiru, češ, -da bo on z lahkoto napravil red. a sebno ugodne za belgijske delavce, ki hodijo vsak dan preko meje. Lalndry je zvečer objavil, da bo jutri Zaslišal v Roiibaixu zastopnike delavcev in delodajalcev. PARADA NEMŠKEGA BR0D0VJA Zastarele ladje so bile priča, kako zelo je bila ponižana nemška mornariška sila. POUCUA USMRTILA ŠTDUŠTRAJKARJE DOMBROW, Poljska, 21. maja. Pred premogovnikom v Jaworznu so priredili šrajkvrji veliko demonstracijo. Vseh skupaj jih je bilo nad tisoč. Policija je oddala na straj-karje par salv in štiri usmrtila. -HAWKS DOSPEL mesece zmanjšale, oziroma popolnoma odpravile dividende. — Občine tudi ne morejo več pomagati, ker revnejši lastryki zemlje in hiš ne morejo več zmagovati davkov. Nekatere občine so že do grla zadolžene. — Mladina, posebnih po mestih, .— je vsled slabe prehrane telesno oslabljena. Stariši imajo vso pravico zahtevati, da jim da vlada priliko za zaslužek, da bodo že vsaj mladino obvarovali pred stradanjem. La Follette je pozval kongres, naj se takoj sestane ter naj se javna dela, Id so v načrtih, čimprej mogoče spravi v tek. Vsi progresivci, člani demokratske in republikanske stranke, so se pridružili La FoHetovemu pozivu. KIEL Nemčija, 21. maju. —Majhno nemško brodovje je para-diralo ob priliki splovljenja križarke "Deutschland" mimo predsednika ven Hindenburga, kot najvišjega vojnega gospoda. Predsednik se je nahajal na zastavni ladji "Koenigs-berg". Štiri zasta-vne ladje Nemčije ko-jih najmlajša je s'.axa več kot četrt stoletja, so bile v prvi vrsti. Izgledale so skrajno zaostale vspriljo treh modemih krlž-ork po šest tisoč ton. Deset rušilcev in več manjših pomožnih ladij je zaključilo sprevod. V zraku je bilo par reklamnih letalcev. Vodna letala niso bila dovoljena na 'temelju določb Versaillske pogodbe. V razmerju z ostrostjo sunka je bila škoda neznatna. Vodovodne cevi so popokale, par dimnikov se je porušilo in pcihtštvo je bilo preme-tano. Višje ležeči deli mesta so bili najbolj prizadeti. Požarna bramba je .bila poklicana, da prepreči izbruh požarov. Tudi v Madeiri, Coimbri in Leiria so čutili potres. V Oporto in Braganzi so klečali ljudje po cestah, in molili. WEST BROMWICH, Anglija, 21. maja. — Potres, ki je danes Zjutraj cbiskal Portugalsko, je napovedal znani seizmolog Shaw. Potres je bil tako močen, da je stavil, njegove aparate izven akcije. Sred;šče potresa je bilo nekako dvesto mil'j južno od Portugalske. Shaw je izjavil, da ni bil potres dosti blizu, da toi povzrolMl kako škodo Angliji. ŠPANSKA OBRAČUNAVA Z JEZUITI Vdova slavnega španskega pisatelja Blasca Iba-neza je bila svečano sprejeta. — Izgon vseh jezuitov. BARCELONA, Španska, 21. maja. O^čilnski svet je danes sprejel resolucijo, naj se pozove narodno vlado, da izžene jezuite iz Šuanske. Zadnje protiiklerikalne demonstracije so bile v prvi vrsti naperjene proti jezuitskemu redu, ki je svoječasno strahovito izrabljal špan ski narod. ALCIRA, Španska, 21. maja. — Prebivalci »tukajšnujega kraja so priredili veličasten sprejem vdovi slavnega španskega pisatelja Blasca Ib3neza, ki je bil znan kot velik nasprotnik španskega kralja. Zadnja leta je preživela v Franciji, kamor je bil tudi Blasco Iba-nez pdb-eijnil. LEOPOLD HABSBURŠKI IZGNAN K AVSTRIJE DUNAJ, Avstrija, 21. maja. — Habsburški nadvojvoda Leopold Salvator, je bil izgnan iz Avstrije. V Avstriji smejo bivati le.oni plemiči, ki so se javno odpovedali svojim plemiškim naslovom. Leopold pa tega rti hotel storiti. STUTTGART, Nemčija 21. maja. Uradniki sejzmografičnega urada v Riavensburgu so poročali, da je bilo zaznamovati c-b polštirih zjutraj j močne potresne sunke. Kot središče teh sunkov so domnevali Italijo. | Tudi v Švici so registrirali potresr .ne sunke. - V FRANCIJO LE BOURGET, Francija, 21. maja. Znani amer. letalec Frank Hawks je dospel danes sem iz mesta Mal-moe na Švedskem. Za polet je potreboval tri ure in petnajst minut. SCHOBER SE JE VRNIL Z LETALOM DUNAJ, Avstrija 20.', maja. —Avstrijski zunanji minister Johann Sehober se je vrnil z letalom is Ženeve na Dunaj. Pozvali so ga, ker se je pojavila kabinetna krizi. ZRAKOPLOVNA NESREČA PARIZ, Francija 21, maja. — Iz Neknesa v Maroku poročajo, da je padel v tamošni bližini na tla neki hidroplan, v katerem sc se nahajali štirje letalci. Vsi štirje so se ubili. USMRTIL ŽENO IN OTROKA MEDFORD, Wis., 21. maja. — 35. letni Joesph Fleischmann, oče petih otrok, je nenadoma zblaznel ter usmrtil svojo ženo in dva otroka. Trije atffdd so pravočasno pobegnili, ' Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru-fcnih državah. OPROŠČENI STRAJKARJI LIMA, Peru, 21. maja. — Vlada je danes izpulila vse šoferje, ki so bili aretirani tekom štrajka voznikov teksljev. Šoferji so včeraj zapretili vladi, da bodo ponovno zaštrajkali, če takoj ne izpusti njihovih tovarišev. SPOPADI V STOCKHOLMU STOCKHOLM, Švedska, 21. maja. Včeraj je prišlo tekom neke demonstracije do ostrih spopadov med policijo in komunisti. Trideset komunistov in dvajnast stražnikov je bilo 'težko ranjenih. Nad petdeset demonstrantov so aretirali. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ............ Din 1000 __________ ---------- 5 18.50 Din 2500 __________ -------- $ 45.75 Din 10,000 ............ .......... $180.00 V ITALIJO Lir 100 .......................... $ 5.75 $11.30 Lir 300 _______________ $16.80 Lir 500 ............................ $27.40 Lir 1000 .. ,„.. _____ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbini znaša 60 centov za vsako posamezno naka. silo,, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25, Za Izplačilo večjih zneskov kot sgor&j navedeno, bodisi ▼ Urah aH dolarjih, dovoljujemo Ae boljše pogoje. Pri velikih —Trt~ lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporasnmo-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER n pristojbin« JI«, Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. T. Telephone BArclay 7—0380 /- itn imir NEW YORK, FRIDAY, MAY 22, 1931 The LABGtST 9LOTENB DAILY Ip jO. 8. JL I Dopisi. Piealdenl sad Published by PUBLISHING COMPANY (4 Corporation) L. Benedik, Tre a*. Place of buMneea of the oorporatton and addresses of above officers: «!• W. lath Street. Borom* of Manhattan« New Yerk City, N. Y. -GLAS NAHODA- * (Yoioe of the People) Issued Every Day Sxcept Sundays and Holidays celo leto velja list aa Ameriko in Kanado___________________$6.00 ft* pol leU-----------.$3.00 ft* Četrt leta ---------------J$1JW Za New York sa celo leto 97.00 Za pol leta _____________________43.50 Za inozemstvo za celo leto.__.37.00 Za pol leta ____________________________43.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" lshaja vsaki dan tavzemfl nedelj In praanlkov. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-tovob poAUJaU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče da hitreje najde- mo naslovnika- -GLAS NAHODA". Ut W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 JUGOSLOVANSKO POSOJILO 8. maja je bilo z mednarodnim konzorcijem bank pod pisano velik« stabilizacijsko posojilo Jugoslavije v višini 1,023 milijonov francoskih frankov in sicer po kurzn 87.5 in po 7%. Posojilo je vseskozi finančno posojilo in se bo uporabilo za zakonsko stabilizacijo dinarja, v kolikor pa posojilo presega za stabilizacijo potrebno vsoto, se bo uporabila za investicijsko dela. S stabilizacijskim posojilom je dosegla vlada velik uspeh, ki je pomemben ne samo na gospodarskem temveč tudi na polit if* nem polju. Kajti novo posojilo je bilo sklenjeno kljub silni kampanji nasprotnikov Jugoslavije proti novem posojilu. Kar so se mogli ti nepomirljivi nasprotniki jugoslovanskega naroda le izmisliti proti državi, vse to so prinesli v svet in razširili v velikih listih v alarmantne vesti o Jugoslaviji. Pri so tem jim zvesto pomagali izdajalski emigrantski krogi, ki so skušali z bombami in atentati prepričati svet o nesolidnem notranjem položaju Jugoslavije. Zaman je bila vsa ta njih podla kampanja in veliki svet se ni dal preslepiti in očiten dokaz popolnega poraza te klevetniške kampanje je novo posojilo. Z novim posojilom pa je izbito dno tudi drugi kampanji, ki se je vodila v mejah Jugoslavije same. Vedno znova in znova so širili razni emisarji tujih interesov vesti, da lie more olbstati sedanji režim, ker nima nobenega ugleda v tujini, vsled česar tudi ne more dobiti nobenega posojila v tujini. Vse te zlobne vesti so z novim posojilom postavljene z vso ostrostjo na laž, ker ni samo novo posojilo sklenjeno, temveč celo pod tako ugodnimi pogoji, pod kakršnimi ni mogla dosedaj skleniti zn/nanjega posojila niti ena jugoslovanska vlada. Ta uspeh je tem večji ker vlada danes gospodarska kriza, dočim so sklenile prejšnje jugoslovanske vlade posojilo v času visoke konjunkture. iŠe večji pa je uspeh vlade, če upoštevamo pod kak sni mi pogoji so morale druge države skleniti zunanje po sojilo. Tako je morala sprejeti Romunija posojilo po kur zu 86.5 in 7.5% obresti. Poljska pa ni mogla doseči čistega finančnega posojila ter se morala obvezati, da nabavi za zgraditev železnice v CMinj potrebni materijal v tujini. Jugoslovansko posojilo pa je čisto finančno in država razpolaga čisto prosto ž njim. Nolbena tajnost pa tudi ni, koliko držav se je trudilo, da bi ddbilo zunanje posojilo, a so bili vsi napori zaman. Med temi državami so bile tudi takšne, ki štejejo med velesile, a zunanjega posojila vseeno niso mogle dobiti. S pota. iDne 17. maja je umrla na Ely, Min., Miss Marija Agnič, stara trideset le.. Pokojnčea je bila deset let usluž-bena v glavnem uradu J. S. K. J. Delo je vršila z naje večjo točnostjo. Poleg matere aapušča štiri sestre in več sorodnikov. Bolehala je kaka dva tedna. Sa ro cinikom izrekam svoje soža-Ije! Matija Pogorele. Johnstown, Pa.. Kot večletni naročnik Glas Naroda /bi prosil malo prostora v našem lislu. Kur se tifče dela, je zelo slabo. Čitam -v raznih listih novice iz na-naselbin, pa vidim, da je vse povsod enaka dobrota za rr;s trpine. Da se pa malo porabi naše gorje, je tiruštvo Planins»ki raj, št. 172 J. S. K. J. sklenilo, da iprierdi piknik dne 31. maja. Vabljeni ste brez izfleme. Posebna bi apeliral na članstvo, da ne bi ncfoeden izostal. Vstopnina je prosta Da bo vse dobro postrežeiio, bo ,-.krbed odbor. Torej na, veselo svidenje! Tukaj je preminula dne 5. maja ?o dva mesečni bolezni Vincenciju Kobal. Bila je preljubljena po vsej naselbini. Dobra soproga in de bra mati. Pogreb se je vršil 9. maja. Udeležba je bila sijajna. Pokojni blal? spomin! Družini naše sožalje! John Nahitigal, naročnik. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SEK FICE—Jugoslav V SPOMIN PRVIH NASELJENCEV V VIRGINIJI. DENAR V STARIH ČEVLJIH j O zanimivem primeru, v katerem so igrali glavno vlogo stari čevlji, poročajo berlinski liki. žena znanega trgovca iz berlinskega predmestja Tempelhofa je dala beraču stare čevlj.e in ko je zvečer povedala to možu, je strašno pre-bledeL Mož je priznal, da je rabil stare čevlje kot najvarnejše skrivališče za denar, ki ga je hranil doma. Imel je v njih za 150 mark bankovcev, kar je že lep denar. — Mož je bdšelna policijo in prosil, naj poiščejo dotičnega berača. Bilo je pa malo upanja, da dobi svoj denar nazaj. Policija je obvestila uredništva in zadeva je prišla v javnost. Vest o denarju v starih čevljih je čital tudi neki čevljar, ki je bas kupil za 75 pfenigov stare čevlje. Takoj je pomislil, da bi utegnil biti v njih denar. In res je bil. Čevljar je ket poštenjak takoj obvestil trgovca in dobil je primerno najde-nino. Tako je ostal berač edini, ki je imel res smolo. Nenavadni vihar nad Chesaipeake zalivom je pred kratkim namočil navdušeeKje onih, ki so se zbrali ob rtu Cape Heitfy 'v Virginiji za proslavo prve naselitve a**gležScih kolonistov v Amerik^ Trebalo je na hitro zaključiti proslavo, .katere se je udeležil tudi predsednik Hoover, ali vihar in dež sta prinašala ?azaj žive spomine na nekoliko stične doživljaje malega krdela, ki se je izkrcala na isti točki pred 324 leti. Le mesto dežja in viharju, so bile pušice Indijancev, ki so prve pozdravile izkrcava j oče se naseljence. Brio je to ne 26. aprila 1607 Ta datum je znamenit v ameriški zgodovini, kajti pomenja začetek angleškega naseljevanja v severni Ameriki. Piilgrimci s6 prišli še le 13 let kasneje. Kolonisti — 105 jih je bilo — prišli so iz Angleške s tremi majhnimi ladjama: "Sušna. Constant", "Cbn-stanJt" in "Discovery". Ko so Indi-| janci, skriti med peščenemi hri!bčki cb obali, začeli streljati s puščicami proti novodcšleoem, so se ti hitro povrnili k svojim ladjam, ali tri dna kasneje so se povrnili in posadili so ikriž ter progtisili osvojitev pokrajine v imenu Angleške in kril 3anstva. Svojo porvo (naselbino so poimenovali Jamestown na čast kralju James I. in prva zgradba je bila lesena utrdba v zaščito proti Indijancem ter ji drali ime Fort Jamets. Okoli te utrdbice so kmalu nastale nekatere kode in »tako je začela zgodovina Virgin!je. Prvi virginijski naseljenci so bili sami moški. Večinoma so bili propadli aristokratti. Le dvajsetorica so bili poljedelci ali rokodelci. Izmed naseljencev je ibilo mnogo pustolovcev, ki so pričakovali zlato iin bogastvo v nevem svetu. Kapitan John Smith, ki se je iz-fcaizal kot največji vodja ekspedici-je, je baje prtšel uklenjen z verigami, ker je bil na ladji obtožen upora. Njegova narečja zasluga je bi->a v tem, da j£ kmalu poslal domov nepotrebne pustolovce. " Dve leti po prihodu kolonistov je bilo v Jameatown kakih 60 lesenih NEHAJTE! Ne praskajte Rabite ESKO KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa clanari-Tiino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N/' "GLAS NARODA" — List aloraoikega naroda T Ameriki! — Naročajte ga! seljenci zapustili naselbino ter se napotili nazaj na An/jleško. Ali ob ustju reke srečali so Lord Delaware-ja, ki je ravno prišel iz Angleške z zalogami in nqvimi kolonisti. On jih je pregovoril, da> se povrnejo nazaj v Jusnestown. Vsako naslednje leuo je prineslo nove angleške koloniste. Leta 1619 jih je prišlo 1200, izmed njih "spodobnih" deklet, ki so bile oddane kot žene raznim naseljencem proti plačilu voznine. Izmed novih kolonistov je bilo bilo sto jetnikov, poslanih iz angleških ječ, da se prodajo -kot sluge virgin! j skim planter jem. Bil je NOV NAČIN ZDRAVLJENJA IŠIASA Pod imenom išias znana bolezen, ki izvira iz živcev v kolkih, je zaradi svoje trdovratnost; in moči pravi križ za bolnika kakor za zdravnika, tem bolj, ker odpoveduje tu po navadi injeciranje morfija, pa tudi vsak drug postopek za lajšanje bolečin. Šele sedaj je izumil dr. Axen iz Hamburga nac:n: ki obeta postati pravo odrešenje za paciente, tako v akutnih kakor v kroničnih primerih. Njegov postopek obstoji v inje-clranju tekočine, ki sestoji iz evka-ina (nekega kokainskega preparata), antipirina in 0.8% solne raztopine. Injekcija se izvrši v križnem pasu hrbtenice, nato mora zdravnik s posebnim prijemom to prvi slučsij deportacije zločincev krepko raztegniti koJčn: živec. Ker v Ameriko in, dasi so kolonisti protestirali, priseljevanje iaiih je vsako leto postajalo čim včje. Prvi zamorski sužnji so bili privedeni v Virginijo tudi leta 1619. In isto leto 22 "burgesses", izvoljeniii iz raznih naselbin Virginije, se j e sešlo v Jamestown ter izdalo zakonik za kolonijo. Bil je to prvi parlament v mglcškiih kolonijah. Leto kasneje so se Pilgrimci zkrcali v New England in začelo je tamošnje priseljevanje. Kapitan John Smith se smatra kot ustanovitelj Virginije, pač tudi zato, ker je pri prvi naselbini igral važno ulogo. Bila je to romantična pojava v prvih časih kolonij a Ine Amerike. Toliko legend prepleta njegov življenjepis, da je težko reči, kaj je resnica in kaj je bilo domišljeno. Rodil se je na Angleškem leta 1580. Ko je bil 16 let star, je vstopil v francosko vojsko, da se bori prati Špancem, na.to je prestopil k nizozemskim vstašem. Ko je bil na poti iz Francije v Italijo, vrgli so ga v morje in morski roparji so ga rešili. Kasnege se je boril v avstrijski vojski proti Turkom, 'bil je ujet in prodan kot suženj. Ušel pa je v Maroko. Leta 1606 se je pridružil skupini, ki je nameravala ustanovita angleško kolonijo v Ameriki. Tekom vcžnlje ga je dal poveljnik malega brodovja zapreti, ali kasneje js postaj resnični ravnatelj kolonije. Ob priliki neke ekspedicije, je ta manipulacija združena s precejšnjo bolečino, se izvrši najbolje v narkozi s klorovim etilom. Ko se pacient zbudi iz narkoze, ne čuti nobenega trganja več in se lahko giblje po mili volji, kar mu prej zaradi bolečin ni bilo mogoče. Uspeh se ojači z glmnastičhimi vajami in obkladki z pistjanskega blata. Po 8—14 dneh je pacient popolnoma ozdravljen, vsaj dosedaj se še ni zgodil noben primer ponovitve trganja. Zadostuje ena sama injekcija, seveda precej izdatna, 50—60 cm3 raztopine. Pri išiasih, ki izvirajo iz drugih bolezni, je treba seveda naj prvo iz-lečlti te bolezni, nadaljnji postopek je potem večinoma odveč. Peter Zgaga SAMOMORI. hiš. Prišli so. na to težki časi stra- 'so ga Injiiij-aeni ujeli, ali ga pozne- danija in naselbina skoraj obredij udena. Tridesetorica pustolovcev si je osvojila ladjo kolonije in ušla na mersko ropanje. je izpustili proti obljubi, da plača odkupnino: dve veliki puški in brusi ln i »kamen. Pripravil je tudi prvi zemljevid pokrajine ob Chesapeake Meseca junija 1660 so lostali na- Bay. KONEC ŽENSKEGA DELA V TEKSTILNI TVORNICI. Ravnateljica ženskega urada v Department of Labor Mary Anderson, poroča, da pretežna večina tovarnarjev bombs ževin v Združenih državah je pristala na to, da se odpravi žensko delo po noči v tekstilni in d ua riji. Ta sklep se nanaša na 83 odstotkov vseh tovarn in komia dveletno aijltai-'iQO proti nočnim šihtam I žensk. Federalni ženski urad se je Panteon možganov V predavalnici fiziološko-nevro-loške klinike na Dunaju so te dni otvoril zavod za raziskovanje možganov. Profesor Pcetzel, ki je imel otvoritveni govor, je odkril sliko prof. Wagnerja-Jauregga, ki je bil osebno navzoč pri svečanosti. Prof. EcoH&mo, ki mu bo poverjeno vodstvo instituta, je imel zanimivo pre davanje o delu raziskovalca možganov. Občinstvo si je po otvoritveni lo, češ, da njegova odstranitev bi ceremoniji ogledalo institut. icdijemala ženskam priliko do dela. Ali ta trditev se je izkazala kot ne-lAemeljena. V tekstilna industriji bo produkcija ostala ravno ista in mnogi so mnenja, da odprava nočnega dela doprinese bolj redno za-pcslenca:. Ženski urad je v svojih študijah dognal, da naino delo škoduje žen-sam. Pomanjkanje zadostnega spanja in solnčnega svita ima za njih .........._ ,in otroke slabe posledice. Dokaza- dolgo boril proti temu nočnemu de- i, OQ . . . . ^ „ ~ lo se je tudi, da je po noas razme- lu, kar smatra, da je škodljivo zdravju žensJj. in sreči družin. Dosedaj le 16 držav ima zakone, ki prepoveduje nočno delo za ženske. Dvajset držav nima nikakih zakonov v tem pogledu. NekPi eri so zagovarjali nočno de- Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-r« vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°fo in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank T H* «TAT( pgr NCWYORK N. X. - . ' ' .... ' - .. ■ _ -Vi roma več nezgod. Tudi produkcija ni po noči tako dobra kot po dnevu. Redi tega je nočno delo obsoditi tudi iz gospodarskega stališča. Nočno delo za porolšene ženske n-alalza jim dvojno -breme. Med delom v tovarni in hišnim delom nimajo časa do pravega počitka in tudi vse družinsko življenje veliko trpi z usodnimi posledicami za otroke. PRAZNIK PARIŠKIH kadilcev Pariški kadilci prirede vsako leto svoj kadilski praznik. Zberejo se v veliki dvorani, kjer slave v gostih Oblakih tobačnega dima spomin na admirala Nicot-a, ki je prinesel tobak iz Amerike v Evropo. Tudi letos so slavili pariški kadilci svoj praznik zelo slovesno. Po stari navadi so prinesli v dvorano tudi o-gromno 2 metra in 20 centimetrov dolgo smodko; kdor se upa to smodko pokaditi brez presledka, dotol veliko nagrado. Doslej se pa še noben kadilec ni lotil te smodke. Nagrado pa dobi tudi tisti, ki najbolj počasi kadi. To nagrado je dobil letos neki starejši kadilec iz Španije, ki je kadil malo pipico celih 40 minut. Neka filmska zvezda je dobila nagrado za najbolj elegantno kajeenje in so jo za nameček še proglasili ža "kraljico tobaka". Gospodje kadilci pa so pri proslavi "očetu tobaka" Nicot-a pozabili, da Nikot ni vpeljal v Evropi kajenja, ampak nosljanje. Noslja-nje tobakovega prahu so smatrali takrat za najboljše sredstvo proti glavobolu. Posebno rada je nosljala kraljica Katarina Medici, njen zgled pa so posnemali vsi dvorjani in plemenitaši. Papež Urban IV. pa nosljan j a in nosljačev kar ni mogel trpeti in kihanje, ki ga povzroča nosljanje, se mu je zdelo nedostojno; zato je nosljanje kratkomalo prepovedoval. Nepoboljšljivim nos-Ijačem pa je zagrozil, da jim bo dal porezati nosove.... Prvo pipo pa je prinesel v Evropo Rodrigo Zares, ki se je skupno s Kolumbom vrnil v Evropo. Ko si je doma prižgal p: po, se je njegova žena kar križala pred njim in ga je naznanila gosposki, da je obseden. Moža so zaprli; ko pa je prestal svojo kazen, je bila pipa e po celi Evropi razširjena, čeprav so kadilce strogo kaznovail, če so jih zalotili. -i/?'.,-. •'<• Predvčerajšnjim se je ustrelil v New Yorku znana kartonist. Bil je še mlad, menda ni bil niti štirideset let star, — in ustrelil se je za-stran svoje tretje žene. V poslovilnem pismu\je pisal, da je šel zato v smrt, ker jo je preveč ljubiL Škoda ljubezni polnega fan:a! Samomori so dandanes na dnevnem redu. Vzroki so različni. Nekateri se počijo, ker imajo premalo ljubezni, nekateri skočijo v vodo, ker jo imajo preveč. V slulžaju prevelike ljubezni je voda najbolj priporočljiva. Posobno takole meseca decembra ali januarja. No, pa tudi maja še nekako gre. Dosti je takih, ki si s plinom pomagajo na drugi svet. Ta ideja bi ne bila napačna, ?e bi ne imel plin tako čudnega in priskutnega duha. Tudi cbsšanje je na dnevnem redu, dasi menda ni posebno prijetno. Posebno ne oroešanje za vrat. Jaz nisem videl še ncbene&a obe-šenica, toda pravijo, da je pogled nanj nekaj groznega. G:i zavije navzgor, da se samo belo vidi, jezik mu pa seže iz ust v vsej svoji dolžini ni velikosk.i. Pa pogled na obešenca so že še nekako prenese. Toliko strašneje je gledali obešenko. To 'je verjetno. Kajti jezik ji mora najmanj do pasu niahedrati. Grozote obešenja niso vsepovsod enake. Zasluga za to gre nekemu Ribničanu, ki se je bil c'aesil za pas. Na vprašanje, zakaj se ni za vrat, je mirno odvrnil, da ni neumen, češ, da je obešen je za pas dosti lažje prest a Vi. Človek ne čuti posebnih bolečin in se lahko odveze, kadar se naveliča viseti. < — Hudiča, — je dejal Ribničan — če b' so za vrat obejsu, b' se morda s še zidiišu.... Plin, e.rup, revolver, oToešenje itd., vse to 'je že na dnevnem redu. Po-gruntati je treba kaj originalnega, kaj takega, da ljudem še dol^o v spominu ostane. t Tak original je bil na primer štiri Lukažili v Idriji. Štirideset let je kopal rudo za cesarja nato je pa petnajst let vlekel penzijon in fa t, "O LAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, MAY 22, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ŽALOSTNA USODA PREMOGARJA M. RUFNTK, Lawrence, Pa. Pomlad in krasni maj sta nas obiskala s svojo krasoto. Nekdaj je pomlad (prinesla živahno življenje in tudi veselja v premogarska naselja, ker ponavadi so se za vrti la vsa kolesa s potno paro, ki so pričeli pošiljati premog na velika jezera. Nekaj zadnjih let pa ne pomaga prihod pomladi skoro nič ali le prav malo v splošnem je vsako lo.o slabše. Preteklo zimo so nam vedno obljubljali boljših časov in polne roke dela s prihodom pomladi. Pro-rokovali so vsi meščanski listi, da spomladi bomo vsi zaposleni premolarj i in drugi delavci in da bo konec krize. Namesto, da bi se te prerokbe izpolnile, se je prav na pomlad še več rovov zaprlo in število brezposelnih premogarjev še povečalo. Pittsburgh Coal Co., katera je nekdaj bila prva in najmočnejša, ter tudi je ona ponavadi prevzela za dopolniti ves "Lake, order", je zdaj potisnjena daleč v ozadje. Obratuje le nekaj, rovov, kateri pa so taiko napolnjeni z ljudmi, da skoro drug po drugem hodijo. Tukajšnji rov Montour št. 4 je še vedno zapnt. Mule so odpeljali na pašo v grmovje tam blizo Bishopa, večje število strojev za podkopavanje premoga so pa prepeljali v kakih deset milj oddaljen Westland rov. Mnd&o ljudi, kateri stanujojo tu na Hills v kompanijskih hišah, so vposlili v Westland rovu, ter tudi v Montour tžfv. 10 rovu na 'Library, Pa. K prvem kot drugem rovu se morajo ljudje veziti s truckom na delo in zdela ter plačati vožnjo za vsak šiht 50 centov. Premnogiokrat se zgodi, da človek gre na šiht, pa ne napravi niti za običajni znesek petih centov, katere odtegnejo za svetiljko, s čim potem plačati vožnjo? Pred dvajsetimi leti je Ibila plača v rovu za delavce, plačane na dan po $2.62, hrano in stanovanje se je dobilo ba $7.50 za dva tedna. Kvart dobrega žganja ali sodček piva za 75 centov. Obleka za petnjast dolarjev je prekašala današnjo, ki jo računajo 45—50 dolarjev. Takrat je dalo s tisto plačo 20—30 dolarjev na dva tedna nekako gospodariti da je še kak kvoder o-stal a danes je to nemogoče, da bi te plače speljal v soglasje s Store billom ter z drugim, kar je neobhodno potrebno. Kakor je zdaj tu v piti'sburtgskem distriktu, je premogar že bela vrana, če zasluži na dva tedna več ko $25.00. Hrana in stanovanje za samca se računa od $10.00 in tudi več na teden, pa vseeno tudi tisti, ki držijo ljudi na hrani in stanovanju, ne zaslužijo nič in infajo povečini le prazno delo. Ameriško civilizirano gospodarstvo res silno napreduje. V kratkem bomo prekosili Ruse. kjer s itežavo uvajajo sistem, da samo tisti naj jedo, ki de>ajo. Odprava denarja ne bo Rusom še dolgo ne tako uspela kakor tu pri nas. Pri nas smo iobračunali temeljito z njim. Če gre otrok ali žena v kompanijsko prodajalno za hleb kruha prosit, je prvo vprašanje ki ga stavi store-boss, če oče ali mož dela danes? Ker je vse ene družbe prodajalna tu pri nas ali pa rra, Montour 10 ter Westland, zamorejo oni, ki tam delajo, dobiti svoje potrebščine v tukajšnji prodajalni seveda le s pogojem, iče imajo kaj zasluženega. Od jutra do večera 'je telefona rabi in mnogo žensk čaka po par ur v prodajalni, kdaj pride v deset milj oda 1 j enem rovu možev voziček premoga na dan, za katerega žena potem dobi kruha. Če se mož v rovu muči samo s kamenjem ali drugim mrtvim delom in mu ni mogoče naložiti premoga, pa store-^boss lepo ženi pove. da tvoj mož ni deber, noče delati, noče nakladati premega, pa žena odide praznih rok iz prodajalne domov. Kduj se Ibodo basi kaj na boljše obrnili, je nemogoče ugibati, ker pričakujemo še slabšega. Pozdrav vsem čitateljem! ROMUNIJA PRED VOLITVAMI Ko je romunski premijer Jorga 30. aprila objavil razpust parlamenta in obenem napovedal nove volitve za prve dni meseca junija, je /bila politična javnost nemalo presenečena. Osupnenje ni veljalo razpustu, ki že diolgo ni bil le logična posledica intransigentnega »tališču skupščinske narodnocarani-stične jvečine napram Jorgovi vladi. Tudi napove-l volitev sama ni presenetila. Pač pa se je javnost zavzela nad pogumom Jorge, ki hote iti (6ez mesec dni na volitve in si obeta Gaseči dela zmožno skupščinsko večino. Jorgovo ime je v romunski javr noati znano kot Ime velikega učenjaka, radoljuba in poštenjaka, v političnem življenju ki se ga je doslej udeleževal še nekako mimogrede, pa nima pravega slovesa in pri zadnjih volitvah je v družbi z maršalom Averescom dosegel komaj 3 odst. glasov. Razen tega mu manjka. ctošima. strankarska organizacija, ki bi se nanjo lahko naslonil in ki bi zanj delovala po vsej državi. Veliko prednost nudi Jorgi stari liberalni volilni zakon, po katerem je potrebno le 40 odst. vseh glasov v dosego BO odst. skupščinskih mandatov. Narodni caranisti so hoteli tzpremenitl ta krivični volilni red, ki je porodici Bratianu do neda'vna vedno zagotovil večino v parlamentu, pa ob obilici drugega dela niso uspeli, da se lotijo volilne reforme. Ugodnost volilnega reda pa je na Jorgovi strani le v toliko, ako bi se hotel poslu&iti starih liberalnih praiktik in si s nasiljem tzvojevati potrebnih 40 odst. glasov. Javnost je globoko uverjena, da Joitja ne bo posegel za takim sredstvom, zato je bilo -vnaprej jasno, da al bo skušal pridobiti organizacijo kake že obstoječe stranke, ki bo postala nosi tel j tea njegovega vo-ilneg-a programa. Predsednk Jorga Je doer silno delaven na narodno-prtwvetnem polju in je v Vale ni ju de Mua*te ustanovil ljudsko univer-BO, kamor Je bodli predavat še tudi kot predsednik vlade, alf sUčni institut* iv politični borbi ne morejo odtehtati dobro delujoče atrankar-Zato je bil spočet-le na to, da si pridobi razne fakcije, kakor so kmetska stranka dr. Lupuja, agrarna liga 1 Garcflidora, nacijonalistično-faši-stična organizacija "Vlad Cepeš" in liberalni disidenti Oeorga Bratianu j a. Te so se tudi takoj približale Jorgi, s čimer je bil ustvarjen temelj za vladni i>lok. Vse te frakcije pa gotovo niso dovolj trdna osnova za talko velepo-membno podjetje, kakor ga namerava Jorga. Nimajo niti dovolj tradicije, niti dovolj obširno izvedene organizacije, ki bi bila kos dosedanji skupščinski večini, in kar je glavno, niti dovolj pristašev, da bi lahko oprav iiievala nado na dosego potrebnih 40 odst. glasov. Zato se je bilo treba ozreti po ugledne j -šib zaveznikih. Ti so samo liberalci, katerih ugled je po zadnjem občutnem porazu začel rasti v isti meri, kolikor manj so bili narodni ca-rinisti v stanu, da izpolnijo v volilni borbi množicam dane obljube. Pokret narodno-caranistične stranke v musah je 'bil nekaj čustvenega in elementarnega ,a se je tekom časa v širokih slojih znatno polegel. Ne samo oživljena liberalna agitacija, tudi značaj naroda je k temu znatno doprinesel. • S pridobitvijo liberalne stranke za vladni blok si je ta znatno utrdil hrbten žico. Pridcfail je potrebno političn o - stran k a rsko organizacijo in se obenem osamosvojil od manjših frakcij, ki so od predsednika Jorge kot moža brez stranke zahtevale pretirane ugodnosti za svoje usluge. Postale so tem cenejše, čim večji delež na bodoči vladi je moral predsednik odstopiti liberalcem. Prejšnja skupščinska večina je seveda tudi že krepko na delu. Nje napadi so osredoločeni na Argetoio-na, kateremu očitajo, da je eksponent bank in denarnih mogotcev in da se Je zavzemal odstraniti vse o-mejltve v obrestni meri za agrarne kredite, sprepete pod vlado narodno-caranistične večine. Caranisti o-perirajo tudi s tem, »da Imajo največ zaslug za povratek kralja v državo ln da Jangova vlada torej ni kraljeva vlada, nI pa tudi Jorgova, marveč Argetoianova. Po mnenju poznavalcev zavisi vse od naOna volitev. Predsednik Do 15. junija Graybar lYcnosm Električni ŠIVALNI STROJ Popoln s pripravami _ in Šivalno Lučjo *4.50 na roko $4.65 mesečno, 12 mesecev z vašimi računi za. elektriko. Cena v gotovini $57.£0 Oni Ženski, Ki Šiva Z —Elektriko Da Si Nabavi Dosti Novih Oblek 1>RESENEČENI bi bili, če bi videli, koliko je žensk, katere zavidate za njihove krasne obleke—raznolikost v oblačilih—ki same šivajo te čedne obleke! Nosijo nove uzorce. Ali ste videli že kdaj toliko modnih oblek — toliko prikrojenih ali čipkastih oblačil z pestrooarvnega blaga, kril, ki se prilegajo bluzam ali so jim v nasprotju? Ali ste že kdaj člta-li o mnogoterih razprodajah blaga in ste želeli, da bi znali šivati? Tudi Vi Zamorete Šivati Z — Elektriko Električni Šivalni Stfoj opravi pri šivanju vse težko delo. Majhen motor žene stroj. Obe roki sta prosti za urejanje dela. Šivate hitro — brez truda! Neverjetno naglo zavzame obleka obliko. Par dolarjev zadostuje, pa imate par oblek — kakoršne barve in uzorca hočete. Zdaj je čas, da si nabavite zaželjene obleke, kajti poletne obleke je najlažje napraviti. Recite, naj vam pokažejo Električne Šivalne Stroje v katerikoli naših prodajalen POLJSKA IN GDANSK The New York Edison System The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company MED ITALIJANSKIMI IZSELJENCI V BELGIJI Med Italijani v Belgiji so ikrvava politična o!brai3unavanja skoro že na dnevnem redu. Neki cicero (vodnik za tujce), ki je laškega pokolenja in antifašist, je pričel tujcem-turistom ,ki prihajajo v Bruselj, da si ogledajo mesto, kazati najlepši bruseljski še kot posebno zanimiv kraj oni boulevard, kjer Italijani z revolverji poravnavajo svoje poiltične račune. V zadnjem času se je med Italijani v Franciji in Belgiji iznrr-šilo pob političnih atentatov, dva izmed teh na omenjenem "znamenitem" bruseljskem boulevardu, 'oba v enem samem tednu. Prvi je bil na tej cesti ustreljen neki fašistovski č*istnik, oblečen v civiisko obleko. Drugič so streljali komunisti na dva fašista. Eden je padel smrtno zadet, drugi je kroglam po sreči ušel. Tretjega fašista De Čara so neznanci obatrelili v veži njegove lastne hiše v bruseljskem mestnem okraju Ixelles. De Caro je kmalu okreval in cfcil policiji vsa mogoča .pojasnila o atentatorjih. Teh pa do danes še niso iztaknilL • Vse italijanske priseljence, fašiste in antiifašiste, pa tlači mora velike brezposelnosti in mizerije. Mnogim izmed njih, ki so bili fašisti ali vsaj fašistom privrženi, se do zadnjega ni godilo ravno slabo. Na italijanskem konzulat« so dobivali vsak dan po 10 frankov podpore in brezpdačno večerjo v neki italijanski restavracijiv6edaj pa prede celo tem favorizirancem jako slaba. In dogodilo se je v zadnjem času na konzulatu že več tragikomičnih slučajev, med njimi tudi ta-le Pred kratkim so bili italijanski brezposelni fašistovski pod repni k posebno lačn. Nabrala se jih je cela truma pred uradi konzulata. Vsi vprek so glasno zahtevali kruha. V uradih vlade odlsovarja na napade carani-stav, da se ne bo ustrašil niti ostrejših prijemov, vendar pa da se hoče pri volitvah strogo držati zapadno-evropskih metod in da ne bo dopustil ni kakega nasilja. Odločiti morajo volite! po svoji najboljši vesti in vednosti. so se zbali lačnih želodcev pred vrati in konzul se je tedaj ojunačil in pri teke si ven ter ves obupan dvignil reke kvilke in rotil brezposelne naj odnehajo, naj napravijo karkoli, rra j ga ubijejo, toda on jim ne more dati ničesar. Neki konzularni u-radnik je med tem pozval na po-md* policijo in ta je morala odgnati brezposelne delatvce s konzulata in jim zabraniti, da niso napadli svojih, histnih fašistovskih zastopnikov. Iz Italije prihaja sem mnogo vesti. Tako se vztrajno vzdržujejo gUsovi o uporih in stavkah. V Na-> polju so se v neki tekstilni tovarni zaradi ponovnega znižanja plat; u-prle delavke. Poklicali so karabiner-je, da bi napravili red. Pri spopadu med razjarjenimi ženami in krabi-nerji je bilo ranjenih več žensk in en karabinerski častnik. Nekaj sllč-nega se je pripetilo pred kratkim v Legnanu pri Milanu. Proti stav-kujočim in demonstrirajočim de- lavcem so poslali večji oddelek fašistovskih miličnikov. Ti pa se niso izkazali in šele, ko so jim prihiteli na pomoč karabinerji, so demonstrante obvladali. Mnogo so jih zaprli, nekatere bodo postavili pred fašistovsko sodišče za zaščito države in javne varnosti. Brezposelni Italijani so si izbrali nov paklto: anarhizem — po domače roparstvo. Takih, ki se ponašajo, da so anarhisti, ki pa v resnici kradejo in ropajo, je v zadnjem času vedno več. Pred dnevi so prire-jdili nova veliko anarhistično "de-: monat racij o^. Zaganli so velik krik in rabuko, da bi preplašili ljudi, in so -drli ■v neko zlatarno. ^Co pa je prišla policija, so poskakali na avtomobile, se lovili s policisti, streljali in ropali — prav kakor, v Chi-cagu. Policija jim je bila za petami. Nekaj so jih aretirali. Iz zlatarne pa je le izginilo blaga in denar-! ja za 450,000 frankov. ŽENSKE NISO NIKOLI STARE Vse one, ki se boje visokega števila let, pa tudi mlajše, ki se rade posmehujejo priletnim, najdejo v zgodovini mnogo dokazov, da pri ženski niso glavna leta, da je moškim všeč in da so ji odprta vrata v vsv.ko družba. Vzemimo kar najlepšo ženo stare Grčije Heleno, ki ji ni bilo 18 ali 20 let, ko jo je Paris ugrabil, temveč jih je imela že 48. Bila je torej v letih, ko govorimo že o priletnih ženskah. Helena je bila pa še dekle, da malo takih. Paris jo je ugrabil in zaradi nje je nastali 10-letna vojna. Aspasia, ki je bila svoj čas najlepša Grkinja, je bila stara 35 let, ko se je poročila s Perikom. Kleopatri je bilo že 40 let, ko se je seznanila z Ani toni jem, ki se je takoj do ušes zaljubil. Pa ne samo v starem, vseku, temveč tudi v srednjem in novem je ostalo tako. Diana Iz Patiersa si je pridobila ljubezen 18-letnega kralja Henrika H., ko je bila stara 36 let. Ana Avstrijska je bila z 38 leti najlepša dama Evrope,-z 42 leti pa Ha- zarinova* ljubica. A Francozi imajo dciber okus in se ne dajo kar -tako preslepiti. Mazarin je dobro vedel, kaj dela, kar dokazuje, da je bila 42-letna Ana še zelo privlačna lepotica. Markiza de Maintenon je pestala z 43 leti ljubica Ludvika XIV. Slike velikih umetnikov pričajo o njeni mikavnosti in privlačnosti. Njena okolica je bila pozabila na njena leta in seveda tudi sama ni mislila na to, koliko je stara. Rekord je pa dosegla znana Ninon de Lenclos, ki je imela še z 7d leti kavalirja in je bila še vedno lepa. Francoska igralka Marsova je bila z 45 leti na višku svoje leipote. Ni torej res, da preganjajo ženske s kosmetičnimi sredstvi starost samo zdaj. Znana je plesalka Mistin-guette, ki je stara že, nad let, pa bi človek mislil, da je še mlado ! dekle, je imela predhodnice v vseh 1 časih. Ženska, ki hoče, se nikoli ne i ■ psstara. Malo mora pa pri tem tudi znati. 1 Kdor pozorno zasleduje neprestane konflikte med Poljsko in Nemčijo bodisi zavoljo manjšinskega vprašanja v Gori ji Šleziji, bodisi zaradi Gdanska in "koridorja", je gotovo opazil, da odnošaji med svobodnim mest am Gdanskem in Poljsko zlasti zadnja leta niso najboljši. Nekateri pripisujejo to nezdravo stanje neaktivnosti sedanjega visdkega komisarja Društva narodov, grofu Gravini ,ki kot prva instanca v sporih obeh držav ne posreduje pomirjajoče in v lastnem delokrogu ne reši marsikake diference, ki je lažjega značaja, da bi se ne bilo zanjo trelaa obračati na Svet Društva narodov kot vrhovno instanco in se kljub nevtralnosti svojega visokega mesta ne more držati zlaite srede in stroge objektivnosti. Tudi tu na daljnem severu se kosajo politični interesi Francije in Italije. Funkcijska doba grofa Gravine poteče letošnje leto v znamenja incidenta, ki je prisilil poljskega diplomatskega zastopnika dr. Stras-burgerja, da je podal ostavko, ker se mu ni posrečila doseči od Ig'dan-rkega senata popolnega zadoščenja za nedavne dejanske napade na poljske državljane v mestu Gdan-hku. Odgovor senata, da se slični dogodlki dogajajo povsod in da v tem primeru vlada ni iodgovorna za dejanja posameznikov ali množice, ni mogel zadovoljiti poslanika Stras-burgerja, kajti za večnimi proti-poljskimi afronti v Gdansku tiči sistem in namen, da se svetu prikaže Poljska kot dosleden rušilen miru, ki neprestano ogroža samostojnost svcbodndja mesta in skuša u-tosniti njegove pravice. Desetletna pripadnost ozemlja "koridorja" k Poljslki je namreč dokazala iažnjivost legende o nemškem značaju te pokrajine. Razvoj v tem desetletju je pokaral, da je večina temeljnega narodnega pre-bivaln 'va ostala poljska in da ger-manizacija ni uspela v istem obsegu, 'kakor je Toila zasric vuna in kakor ®e je bila izvajala z ogromno u-porabo denarnih sredstev in ob sodelovanju močne nemške državne sile. Razen tega se je ob prevratu izselilo par sto tisočev Nemcev, njihova mesta pa je zasedel poljski živelj, ki po prirodnem zakonu teži v zapadne dele države. Nemci S3 dvignili živahno propagando, ki pa so ji Poljaki postavili nasproti nenavadno spretno protiakcijo. Priznati se mora, da imajo Poljaki v tem oziru dokaj lažje stališče. Raz-roditev poljska ozemlja pruske države je bila ena izmed glavnih nalog nemške notranje politike. Zato obstoji v nemškem političnem slovstvu nebroj del o tej akciji, ki so temeljiti Nemci o nji razpravljali z vso svojo ulienjaško ljubeznijo do podrobnosti. Plod tega dela si sedaj vešče izkorišča poljska propaganda. Ni ji treba nič drugega-, nego ponatiskova-ti nemške vire, namške zemljevide, nemške statistike in nemške grafične slike o položaju nemštva v poljskih pokrajinah. Zato je poljska propaganda daleko učinkovitejša ker tolie nasprotnika z n jejo vim lastnim 'orožjem. Naj se že pojav, ki se vrši v zapadnih delih Poljske imenuje degermanizaeija ali repoloni-zacija, eno je gotovo: Poljski živelj, ki je že pc-d neprijaznim tlakom pruske ofbiaati imel večino v teh pokrajinah, je danes na tem, da vtisne deželi zopet izključno poljski značaj, kakor ga je imela pred delitvami Poljske v prošlih stoletjih. K vsemu temu prihapa še -depstvo, ki ga omenja knez Buelow v svojih spominih, da nemški živelj pod tujo oblastjo izgublja svojo odporno silo, 'ker mu manjka Was važnega pasivnega dela te sile. Pravec, v katerem se vrši razvoj, ogroža nemško pozicijo ob ustju Vi-sle in 'Nemci vedo, ........................ .70 (ločni slov.-italijanski in itali-janski-slovenski slovar .... Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem ........................................ šolnčenje........................ Slike Iz živalstva, trdo vezana .. Slovenska narodna mladina. obsega 452 strani .............1.50 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............S.— Sadno vino .....................40 Spolna nevarnost .........................25 Sadje v gospodinjstvu............15 .90 JO JS9 39 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: M .75 JO M M .75 Igračke, broširano ............. Igralec .....••••..........««..» <*agnje .............. •••*.•.... Janko In Metka (za otroke) .... Jerna« Zmagovat, Med plazov!.. Jutri (Strug) trd. v............. broS. ....................... .60 Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh lO zvezkov, lepo vezanih..................10.— Sosedov sin, broS. .............. .M 6. zvezek: Dr. Zober — Tngoaser broSlrano ...............6.. .71 Juan Miserija (Povesti lz ipnaskega življenja .................... .99 Kako sem se Jaz likal (AleSovec) I. zvezek ......... .99 Kako seat se Jaz likal (AleSovec) II. zv. ............ M Kako sem se Jaz likal (AleSovec) m. zvezek........ J9 Korejska brata, povest lz mlsljo- nov v Koreji ............................M Krvna osveta ....................................J| Kuhinja pri kraljici gosji nollel js0 Kaj se Jo Markaru sanjalo............Jt5 ................................................M .79 . ... .45 .89 ■ Levstikovi zbrani sipsl ..................99 l. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade In legende — Tolmač (Levstik) . ..79 j Svetlobe in sence 5. zv. Silita Levstika In njegove ' Slike (Mefiko) Slavonic American Year Book ...,1.— Učbenik angleškega jezika trdo vez.............................1.50 broširano ..........................1.25 Krlžev pot patra Knpijenika Cčna knjiga in berilo laškega Je- | Kaj se je izmislil dr. Oks ziha ......................... ITvod v Filozofijo (Veberr) .......1.50 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki vsevedei .................80 Voščilna knjižica ............... .50 Zbirka domačih zdravil ....... Zdravilna zelišča ............. Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih..........1.90 Zdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši. 2 zv.......................1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovencev (McliL") II. zvez.................................80 Prorokovalne karte .................1.— .60 .40 POUČNE KNJIGE: Angleško slovensko berilo________ Angleiko-slov. ln slov. angl. slovar Amerika In Amerikanel (Trunk). Angeljska služba ali nauk kako m naj streže k sv. raaAi.......... Boj nalezljivim boleznim ...... Cerkniško Jezero ................. Domači ilvinozdravnlk. trd. vea. . Domači ilvinozdravnlk. brofl. .. Domači zdravnik po Knalpu: trdo vez. ............... ... broSlrano .................. Cospodnjstvo .................. Govedoreja .................... Hitri ra^unar ................. Jugoslavija, Mellk 1. >*euk .. 2. zveaek, 1—2 anoi4& ... . Kletarstvo (Skalieky) ........ Kratka srbska gramatika...... 2.— 39 1 .19 .75 .L20 .1.60 .1.50 .1.25 1.20 .1.50 .75 .13« .1.89 .2.99 M Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov JI Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .50 KflAa K A&ClAtil^fB OOOOPOOOOOOOOOO« Kabična Računica ........................ .75 I liberalizem .................... .50 LJabavna In snubllna pisma .....35 Materija In enerilja ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 I« W!Wm RAZNE POVESTI ili ROMANI: \na Karenina Cioiatoj) zanimivi ruman {2 zvezka). .$5.50 Amerika, pcveod ds^ro, doma najbolje ...................... M Agitator (Keramik) broS. ...... .8f Andrej Hofer................... .59 Beneška vedeževalka .......... JS Rel grajski biser «35 Beli mecesen ....................49 Bele noči. mali junak...........60 Balkansko.Tnrška vojska ...... .80 Balkanska vojska, ■ slikami.....25 Boj zmaga, pon.............* .zlf RI a rajna Velikega vojvode...... .60 Bclfegor .............................................80 Boy, roman .................... .65 Btirska vojska...................40 Beat in dnevnik .................90 Božični darovi.................. .85 Božja pot na Bledu.............26 Božja pot na Šmarni gori ........ .20 Cankar: Grešnik Lenard, broS... .71 Mimo življenja ...... .89 Mrtvo mesto ........ .75 Romantične dtiSe......60 Cvetke .«....«..*..........*... »25 Cesar Jožef II. .........................,31 Cvetlna Borograjska .....................JS0 Čebelica ................................................JS Črtice lz življenja na kmetih .... Drobiž, in razne povesti spisal Mtlčinskl ................90 Darovana, zgodovinska povest .. .50 Dekle Eliza .........................................49 Dalmatinske povesti ..............55 Dolga roka ......................................£0 Do Ohrida In Bitolja...........79 Doli s orožjem .................................59 Don KI šot lz La Manhe.....................49 Dve sliki. — Njiva, Stavka — (Meško) ..................., .99 Devica Orleanska I) a bova I boj .... Dedek Je pravil: J4&1&1 «Mt« s« st In JK M » • s *4i n. . (oba zvezka skopaj J*) Mlekarstvo ..,*................ .1.49 NitfMJfta slov. Kuharica, 998 str. voz. (KallnAek) ..........I Nasveti sa hišo m don, trd. L M ....................... 39 2. del ...................... JI Ntwšk» slovensko glavar.........2.25 ooooooooo M EUttbete ••VSflSSStSSSSSSSSSSSSS «tt FabUola aU cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ............. J5 Filozofska zgodba ............... .90 Fra Diavolo .................... JI Gozdovnik (2 zvezka) ...........UM Gospodarica sveta..................40 Godčevskl katekizem............ J55 Gostilne v stari Ljubljani...... .69 Grfia Mitologija .............. L- GdfArJI •••»•••tt*t»S»«SSSSSSSSS »79 Gusar v oblakih ............................ .80 Hadži Murat (Tolstoj) ...................40 Hči papeža, vez. ___________________________1.— broš............................. .75 H^ctorjev meč.................. J69 Hedvika ......................................... .40 Hodi test. Blage du fielcna (Kmetova) veseloigra Robinzon ............................. ................59 Robinzon Crusoe ............... Revolucija na Portofnlskca s___H Rdete in beta vrtnica, opv cat .. J« Rdeča megla ___________________ ------ .70 Rdeti kokarda........... .......1.35 Slovenski ialjivec ........ ...... .49 Slovenski Robinzon, trd. v e«. .....18 Sueški invalid ........... ....../ .35 Solnce in sence........... • 0 • • • • Skrivnost najdenke ........ ..............3S Skozi širno Indijo _______ ...... JB0 Sanjska knjiga, mala .... ...... .90 Sanjska knjiga, največja ------------ .90 Sanjska knjiga, Arabska ............1^9 Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca 1914-18 125 Sredozimei, tld* TML '««sssssoes4# broS. ...................... .49 Strahote vojna ................................M Štiri smrti, 4. zv...............................35 Smrt pred hišo .................................95 Stanley v Afriki ............................M Spomin znanega potoval ca .... 1.50 Stritarjeva Anthologlja brofl. .. JH» Sisto Šesto, povest lz Abrucev .. JI Slu medvedjega lovca. Potopisni ro- JH .35 .35 Student naj bo, V. sv........... Sveta Notburga ................ Spisje, male povesti .........................35 St^ZOSl6d6€ ■ »3(i Šopek Samotarke _.............................35 Sv^ts noi • • •«39 .........................60 kritike in polemike......79 Seržant Diavolo, vez...................1.60 Sveta Genovefa ...............................50 Spake, humoreske, trda vez .... JO Trdo vezano Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kcpčijskl stražnik, U-rndnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Natakarca, duhovnik, Itd................. Lov na ženo (roman) ...........89 Lucifer ...................'...........................1._ Marjetica ...................... j| Materina žrtev ............................ .59 MoJe življenje ...................75 Mali Lord .................... j| Miljonar brez denarja ...........75 Malo življenje ................ .99 Mar on, krščanski deček lz Ldba-1 no na ..........................JBB Mladih zanikernežov lastni ilvo- topis ....................... . .75 Mlinarjev Janez ................ JI Musolino ...................... .40 Mrtvi (iostač .................. .35 Mali Klatež .................... .70 Mesija ......................... JO Malenkosti (Ivan Albrecht).....25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 Misterija, roman ................1.— Morski razbojnik .............................49 Možje ................................................1.25 Na različnih potih ............ .49 No t ar j v nos. humoreska ..JS Narod, ki izmlra .............. .41 Naša vas. II. del. 9 povesti .... JO Nova Erotika, trdo vez..........79 Naša leta, trda vez .........................70 broš...............................J>0 Na Indijskih otokih ............ M Nafti ljudje .................... .49 Nekaj lz ruske zgodovin* ...... 35 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodof bivšega slovenskega polka ....... .1J9 Ob 50 letnici Dr. Janeza L Kreka J9 Onkraj pragozd« ..............................J| Odkritje Amerike, trdo vezano .. .91 mehko vezana.............50 HAKES. ^ARETA DELA: Maehbet. trdo vez. ...............JO, broSlrano ................... .70 Othelo .......................... .70 Sen Kresne noči .............. .70 SPLOŠNA KNJIŽICA: 1. (Ivar Albrecht) gruda, ivzlrna povest, 104 str„ broSlrano .................... .35 St. 2. (Rado Murnlk) Na Bledo, izvirna povest, 181 str.. broS... JU Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brofl. 105 strani _.................. J St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi. 184 str., broSlrano..................... JO M .30 Št. 5. (Fran MUčlnskl) Fridolin Žoins in njegova družina veselomodre črtice I- 72 strani, broSlrano ................ Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .25 Praprečanove zgodbe Pasti in zanki ................ Pater Kajetan ................. Plngvinski otok ................ Povest a sedmih sfcnflisilli ...... Pravica kladiva .............. Pabirki iz Roža (Albrecht) .... PAfiŠki ll^tV ssssssssssssesos«« Prihajat, povest Požigalee ....... --------- 35 .... 25 * o • a a • < JO JO J5 J5 M M Povesti, pesmi v prod (Baudelaire) trdo vezano.................. 1.— Plat zvena ...............M Pri stricu ...................... JO PMS bflf^ Patria, povest iz irske Junaike do- dOb6 ssssssssssssssestssssase Po gonh lo iiftiih JN Pol litra vipavea .............. .99 PoslednH Mehikanec .......... JO Pravljice H. Majar ............ J9 Predtržatd, Preiern In dragi svetniki v gramofonu ............ .25 Pri godbe čebelice Maje, trta vea...L— Ptice selivke, trda ves.......... .79 Pred nevihto .................. J9 Prva ljabesen ............................... J9 Popotflfkl ssssssssssssssessseseo ^PB Poznava Boca .................. J9 Pirhl .......................... J9 Povodenj Praški JoM Prisega Hi )#SiSS9*flSSI Pravljice In pripovedke (Košutnlk) STSSC^tC sssssssc sss« tsss •'••40 2. ziezek Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broB........... J5 Štev. 8. Akt. itev. 113.......... .75 Št. 0. (tJnlv. prof. dr. Franc We. her.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani. broS. .......79 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue. rllljefna karikatura ln minulosti, 55 str.. broS. „...... Št. 11. (Povel GoBa) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str-. broS....... J5 Št. 12. ~(Fran Milčlnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str^ brofi.......... JO Št. 13. (V. M. GarSin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Son, 112 tsrM broS. ........ JO Št. 14. (Dr. Kari EngllS) Denar, narbdno-gospodarskl spis. poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., brofl. ......................... Št. 10. Edzsond In Jules de Gon-court, Renee Manperln..........40 Št 16. (Janka Samec) Življenj«, pesmi, 112 str., brofl. ........ .45 Št. 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str............. J9 Št. 18. (Jarosl. Vrcblicky) Oporoka Inkovikega graJSčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 utr.. brofl. .. JI Št. 19. (Gerbart Hauptman) Potopljeni zven, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fun tek. 124 stra. brofl. ...... Ji ŠL 20. (Jul. 2«e.ver) Gompačl In Koiiurasaki, japonski roman, lz čeigine prevel dr. Fran Brada«, 154 zfcr„ brofl............v .41 Št. 21. (Frldolln Solna) Dvaamjst kratkečaenfh zgedMc, IL, 73 str. brodL ........................ J9 fit. 22. (Nato]) JO fit. 23. (Sophokles) Št. 26. (tu Andrejev) črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broS. ........................ J5 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 zcr^ brofl....... JO Št 29. Tarzan sin opic ....... JO Tarzan sin opice, tr. ves. ...1.20 Št. 31. Roka raka____i......... .25 Št. 32. Živeti _................ Jt5 Št. 35. (Gaj Salustlj Krlsp) VoJ- . na z Jugurto, poslov. Art. Dokler, 123 strani, brofl........... JO št. 36. (Ksaver MeSko) Listki, str&til št. 37. Domače živali .......... JO Št. 38. Tarzan In svet ........L— Štev. 39. La Boheme .......... JO Št. 46. Magda .49 Št 47. Misterij dude............L— Štev. 48. Tarzanove živali .... J9 Štev. 49. Taržanov sin ........ JO Št. 49. Tarzanov sin. trd ves ....1.20 Št. 50. Slika De Graye..........U0 Št BI. Slov. balade In rnmsnrn JO Št 54. V roetežo ................1.— Št 55. Namižljen iboinik ...... JO Št. 56. To in onaraJ Sotle .... JO Št. 57. Tarzanova mladost, trd. vez. ................1.20 Štev. 68. Glad (Hamsup> .... JO Št 59. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma, L del..........1.— Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega doma, II. del ........1.— Št 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Št 62. IdiJot, I. del. (Dostojevski) JO Št 63. IdiJot, IL del .......... JO Št 64. Idijot. III. del.......... JO Štev. 65. Idijot, IV. del ...... JO Vsi 4 deli ..............3.25 Št 66. Kamela, skozi uho iivan-ke, veseloigra .................45 Slovenski pisatelji II. zv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Čr-tiče .......*................. 2-»0 Tigrovi zobje....................................L— Tik za fronto ...................70 Tatič, (Bevk), trd. vez..........75 Tri indijanske povesti...........30 Tunel, soc. roman................1.20 Trenutki oddiha ................ JO Turki pred Dunajem ...........30 Tri legende o razpelu, trd. ves. .65 Tri rože .............................................80 Tisoč ln ena noč (Rape) vez. mala izdaja....... Tisoč in ena noč I. zvezek............ U» ••••••••••aoooaa**« III. KNJICJE SKOPAJ ... .....$1.— ......1.30 ......1.40 .......1.50 .....«3.75 V krcmpljih inkvizicije ................1.30 V robstvu (Matlčič) ............L25 V gorskem zakotju ............ J5 V oklopnjaku okrog sveta. 1. del JO 2. del ...................... JO Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki inkrizitor ................1._ Vera (Waldora), broS. ........ Vojska na Balkanu, s slikami .. .25 Vrtnar, (Rablndranath Tagore), trdo vezano .................75 broSlrano ....................60 Volk spokornfk In droge povesti 1.— Trdo vezano _..................1J5 Vl&njcya repatlca, roman, 2 knjigi 1J0 Vojni, mir aR poganstvo, I. zv... J5 V pustlv Je &la, III. zv __________J3S Valetin Vodnika Izbrani spisi .. .39 Vodnik svojemu narodu .................25 Vodnikova pratika L 1927............JO Vodnikova pratika L 1028 ............JO Vodniki in preporokt .....................60 Zmisel smrti .....................................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .90 Za kruhom, povest .................J5 Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, brofl. ....................JO Zgodovina ,o nevidnem človeku .. .35 Zmaj Iz Bose« ................ .70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........L50 Zvesti sin, povem .............. JS Zlatokopi „N....................... J9 Ženini naSe Koprnele ...........45 Zmote ln kenee gdč. Pavlo...... .45 /iiata vas ...•••••..........m-m J9 Zbirka narodnih pripovedk: I-del......................... .49 Zbirka narodnih pripeve*: H. del ......a ............»■•m .43 Znamenje štirih (Doyle) ....... JO Zgodovinsko anekdote .......... JO Z ognjem In mečem..............3._ Zločin ln kasen, 1. in H. zvezek t—i Zgodbe Napoleonovega huzarja . C .60 Zsadbe zdravnika Muznflca...... .70 Zlati pantar ................... .90 Zvestoba do groba .......................ljo ZBIRKA SLOVKNSKIH POVESTI 1 ii VsJniMli zli flsjsiisfie J5 Z. zv. Hudo brnflN .......... -35 3. sv. Vesele povesti .35 4. vs. Povesti ln slfte ..................JS 5. sv. Student nal la Nil vsakda- nji ki uh ......■•■*......... b.. <11 SPISI ZA miADINO: (GANGLl 2. av. trdo vezano. Pripovedke In ■MMMaf Kito 1WIBHII ssssssesssssssseseseeess 3. ar. trdo vezano. Vsehuje 12 pfr ^ IGRE: Beneiki trgovec. Igrokas v 5. dejanj .60 Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve- MPO • • • • • • • • • • • • a • m a a m m m • • • m • o L7fi Bdela, drama v 4. dej........... .60 Gospa z morja, 5. dej....................75 Lokalna železnica, 3 dej................50 Marta, Semenj v JEUchmondn, 4 dfiJftD j A oaooaooooaooaoooooaaoa «3() Ob voJskL Igrokaz v 6tlrih slikah Tončkove saj ne na Miklav&ev večer .Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih ...................09 K. U .B. drama v 3 dejanjih s predigro, (Čapek), vez. ...........45 Revizor. 5. dejanj, trda vezana .. .75 Veronika DeseniSka, trda ves----1.50 Za križ In svobodo, IgrokaS v 5. dejanjih..................... J5 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj.....6* 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja .. .60 Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža, Sanje ...................60 13. snopič. Vestaika, Smrt Marije device, Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .... JO 15. snopih. Turki pred Dunajem, Fabjola ln Neža .............30 20. snopič. Sv. Jutst; Ljubezen Marijinega otroka ...............30 PESMI IN POEZIJE: Akropolis in Piramide .........80 broSlrano....................80 Azazel, trdo vez.................1.— Balade in romance, trda vez......1.25 Bob za mladi zob. trda vez.....40 Kraguljčki (Utva) .............65 trdo vezano .................80 Moje obzorje. (Gangl) ............1.25 Narics (Gruden), broS............30 Primorske pesmi, (Gruden), vez. .35 Sintne (Albreht) broS............30 Pohorske poti (Glzser) broš. .... JO Oton Zupančič: Sto ugank ................. Vijolica. Pesmi za mladost .... Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .... Zlatorog, pravljice, trda vez .... Slovenska narodna lirika ...... .50 .60 .90 .60 .50 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30 ■ 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ............................... ■*<> Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov (Balatka) ................................1 — MEŠANI ln MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Gram) ....1.10 Slovenski akordi (Adamič): . .1. zvezek .....................75 IL zvezek ..••••••••••»•«•«» Pomladanski odmevi, L ln IL zv., * vsak ........................45 Ameriška slovenska lira (Holmar) L— Orlovske himne (Vodoplvec) ....1.20 10 moških lic mešanih zborov — (Adamič) .................. MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) Izdala Glasbena Matica ....---- Narodna nagrobnica (Pavčič) .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. SAMOSPEVI: Štirji samospevi, Izdala Glasbena Matica ...................... Naši famin!..................... .40 J5 .45 .45 JO MEŠANI ZBORI: Planinske, n. sv. (Laharnar) .. .45 TrUb mešani zbori. Izdala Glasbena Matica ................... .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini, (Foester) ............ .49 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero ln petero raznih glasov .... .45 Jaz hI rad rodečih rož. moflkl zbor s bariton solom in priredbo za dvospev ....................r. JO V pepelnlčni noči (Saftner), kan-tanta za soli, zbor ln orkester, Izdala Glasbena Matica.......75 Dve pesmi (Prelovec), za moški zbor In bariton solo ............ JO Kupleti (Gram). Učeni MIhe«,— ^ Kranjske Šege ln navade, Ne- zadovUstvo, 3 sVezki skopaj ..L— Kuplata Kima Muca (Ptttuo _ A9 GLASBENE MATTCB: Htikd4 ...IM MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 Št. la. Sto čutiš, Srbine tužnl .. .15 Št. 10. Na planine .............15 Št. 11. Zvečer ...................15 Št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za m!ač.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prljielji žar; Z vencem ':em ovenčam sIjifo: Trlsrinv.......40 G. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda : Občutki: Geslo ........40 7. zvezek: Slatček: Zaostali ptič; Domoroflna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu ; Geslo .40 S. zvezek: TI osrečiti jo hot! (mešan zbor) ; Prijatelji in senca (mefian zbor) ; Stoji, solnčiee stoj; Kmetsld hiši.............49 CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkvene pesmi za mešan zbor....................1._, 12. Tantum Ergo. (Premrl) .... J« Mašne pesmi za mešan zbor. —< (Sattner) ................... 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster) ............ j}f 12 Pange IJlngua Tantum Ergo Ge- nitori (tierbič) .............. II talite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na č-ast svetnikom, (Premrl) ................49 10 obhajilnib in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (iJrum) .......35 Missa in honorem St. Josephi — (Pogaehnik) ................411 Kyrie .......................... [m K svetemu Rešnjemu telesu _ ( Foerster) ....................49 Sv. Nikolaj........................ NOTE ZA CITRE: Koželj ski: Poduk v igranju na citrah, 4 zvezki ....................3.50 Buri pridejo, koračnica.......... .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor in pelje. (Bajuk) ..1.30 Bom šel na planince. Podpurl slov. nar. pesmi. (Bajuk) ..........k— Na Gorenjskem je fletno..........L- RAZGLEDNICE: NewyorSke. Različne, ducat.....49 Velikonočne, božične in novoletne dur«t.......................... .M Iz raznih slovenskih krajev, dacat .49 Narodna noša. ducat.............49 posamezne po .................99 ZEMLJEVIDI: Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenelml pregibi ............................Ul Pokrajnl ročni zemljevidi: Dravska Banovina .........................30 Jugoslavija ..................................*.... .30 Gorenjska .................... .54 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje ..................... JI Ljubljanske in mariborske oblasti .31 Pohorje, Kozjak ................ 99 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...................39 Prekmurje ln Medumurje.....89 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .39 Canada ........................ .40 Združenih držav, veliki .........40 Mail .••.••••••.•••....•».«.»> .19 Nova Evropa .................. -Ki Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing-..ton, Wyoming, vsaki po ...... JtM Zmljevidi: . .Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York —= vsa-ki po »4® Velika stenska mapa Evropa .. ..I,—* (flvtkaz*«} L, ln S. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekom ondirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih «1 f ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York PRAV VSAKDO ^ kdor kaj iJče] kdo t kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro* daj a; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeti — MALI OGlžfiŠI •0*4« W A tour NEW YORK, FRIDAY, MAY 22, 1931 LARGEST SLOVENS BAIL* ii I. ^ BORIS RIHTERSlC: V mokri bolni megli je ležalo predmestje. Nekaj plinskih svetiljk, umazane ulice, visoke hiše na obeh straneh, to je bilo vse. Časih zapoznel pijanec, ki se je približal in premeril cesto naravnost in počez. In če je nočna vešča mimogrede švkgn:V\ čee cesto in izginila za najbližjimi vrati — edini dogodki ki jih take ulice poznajo. Pred leti sem tam stanoval. V visoki hiši pod streho sem imel majhno sobico, tako -majhno, da rem se komaj v njej obrnil. Kar je bilo prostora, ga je zavzemala nerodna postelja. Omara v kotu, zraven nje majhna pečica, sredi sobe mi7a in dva stola, to je bilo vse. Okno je gledalo na ulico, ki je bila z njega tako maihna :n ozka, da sem se časih zbal, da bo zlezla skupaj in stisnila ljudi, ki hite po njej. i Prav nič rad nisem bil v tisti sobi. Zjutraj sem jo zapustil in zvečer ?em se vračal pozno, časih šele proti jutru. In neko jutro se je zgodilo to, kar vam bom zdaj povedal. Jeseni je bilo. Prav za prav že bolj pozimi. Prvi večer slane. Ko so nas vrgli iz kavarne, mi ni drugega preostalo, kakor da grem mov. In šel sem. Sami veste, da je najbolj dolgočasna in najbolj pusta pot proti domu. Taki smo vsi. Kadar gremo od doma smo zadovoljni, veseli. V?aj na "skrivnem upamo, da se 7»;cdi nekaj, recimo nove-ga, kar šc nismo nikdar videli. In ko hitimo v merto, gledamo na vse strani, morda le pride. Toda ničesar ni. Vse je kakor vsak dan, navadno, pralno. In ko se zvečer vračamo, smo sami prazni. Čudne so ulice v predmestju. Že In krat, ko napraviš prvi korak po njih, te nekaj prevzame. Ne veš kai ie. Morda tesnoba ali pa še kaj je. Morda gnus pred njimi. Mora, ki te uklenc. Kar gledati se bojiš po njih. Zatisnil bi oči, da bi jih pozabil, da bi zasanjal, da si nekje drugje, kjer ni vsega tega. MESTNI OTROK Ozrl sem se. Za menoj je tekel mov. Toda danes je bilo najhuje, mlad fantek, osem, devet let je u-! Še nikdar ni delal z mamo tako gr SESTANEK NA SEVERNEM TEČAJU Ovinek,, kjer zavijem proti hiši, kjer sem stanoval, sem kaj dobro poznal. Poznal zato, ker je tam stal berač brez noge. Ce sem šel zjutraj ali zvečer ali ponoči, zmeraj sem ga tam dobil. Le takrat ga ni bilo. Brez misli sem zavil, tedaj pa me je nenadoma nekdo poklical. te.gnil imeti. — Kaj ne greš spat? — sem ga vprašal. — Kaj iščeš tu ob tej pozni uri? Toda kaj hitro mi je bilo žal teh besedi. Ko je prišel fantek tako blizu, da sem ga videl v soju plinske svetiljke, sem tudi opazil, da je ves objokan. Smilil se mi je. Slabo je bil oblečen, brez plašča in lahke strgane čevlje je imel na nogah. Ko je videl, da ga gledam in čakam, je postal nekam plašen. Prav vrpodbudlti sem ga moral. — Le bliže pridi. Saj te ne snem Stopil je bliže in dvignil glavo Dobro sem čul, kako se mu šklepetali zobje. — Ali te zebe? Samo prikimal je. — Zakaj ne greš domov? Tedaj sem videl, kakor bi ga bilo nekaj pretreslo. Nenadoma se mu je spačil obraz in ustnice so ze mu zategnile. Nakremžll se je. — Ko pa ne smem. Od doma so me napodili. — Kdo? — Oče. Pijan je prišel domov. Mater je natepel. Jaz pa sem se mu do- skril. Ko me je zalotil, me je postavil pred vrata in mi rekel, naj se več ne vrnem. — Saj ni mislil tako hudo, — sem ga skušal potolažiti, toda vse je bilo zaman. Čedalje huje jc jokal. — Pa je. Rekel mi je, da me u-bije, če pridem nazaj. Nisem vedel kaj naj z njim naredim. Potem sem se spomnil majhne zakotne kavarno, ki je bila odprta vso noč. Tja sem ga odvedel. Ko sva stopila v lokal, je plašno pogledal okrog sebe, potem si je za-stri oči z umazano ročico. Prijel ;:em ga zanjo in ga odvedel k majhni mizici v kotu. Naročil sem mu kavo. Ko jo jfe zagledal, se mu je nenadoma razjasnil obraz. In ko je dobil zraven še kos potice, je bil najsrečnejši človek na svetu. Gledal sem ga, kako je jedel. Počasi je jemal grižljaj za grižljajem in pokušal. Potem je popil kavo, pečasi, kakor bi hotel posrebati vsako kapljico pesebej. Resi tela bolezenskih * glivic Niiua-Tonc očisti život lx>lcB«-nskiti Klivlc, ka.lt-re sliil>e ±iv«e. mi.ši< e in so našli 78-letno prevžitkarico trditi posadka Wi/kinsove podmor- 1 Mahjo Bokarjevo. Starka je stano-nice. Zrakoplov bo seveda za eks- J vala v zidanici. Poleg zi danice je pedicijo na severni tečaj primerno imela tudi majhen vinograd. Žive-preurejen in opremljen. Dr. Ecke-!1& j- P-oclnoma ivimo, imela pj je v ner vzame s seboj več polarnih psov Ameriki sina ki ji je nedavno umrl. in sani. Psi bodo imeli v zrakoplo- j K-1-' ji je sinova žena veikrai poši-vu posebne hišice, v katerih se bo-'lj:ala dolarje domov, so ljudje ugi-do med poletom prav dobro počuti- bali, da utegne biti Bokerjeva naj-li. V zrakoplovu bo tudi železno si-:iz ž prcmclna. dr o, ki ga z električnim tokom se- j 7. maja zjutraj so 'jo našli so-grejo in vržejo na led, da se zapiči^dJe umorjeno v vinogradu. Morilec je bil utrl šipo na vratih, zlezel v zidanico in nesrečni starki ore re- ci vanj in zamrzne. Wilkins krene svojo podmornico iz New Yorka najprej v London, kjer ostane 14 dni, potem se pa napoti proti Spitzbergom. S Spitz-bergev krene proti severnemu tečaju, ki ga hoče doseči sredi julija. Na krovu "Nautilusa" se udeleži polarne ekspedicije vnuk Julesa Vcrns. Zanimivo je končno, da se udeleži ekspedicije "Grofa Zeppe-Iina" na severni tečaj tudi ženska in sicer novinarka lady Drumrnon«! mornico severnemu tečaju. Šele po- Hay. Letos poleti se nam torej cbe tem bi dr. Eckener s svojim zrakoplovom startal. ' Grof Zeppelin" bi krenil najprej na zemljo Franca Jožefa, potem bi se pa dr. Eckener in Wilkins po radiu domenila, kdaj in kje se sestaneta. Dr. Eckener se ta zanimiva borba za severni tečaj, ki ga niso raziskovalci še nikoli tako energično naskočili, kakor ga kani jo zdaj. Imeni Wilkins in dr. Eckener jamčita, da bo borba z belo sfingo res zanimiva in ostra KRISTUSOV MRTVAŠKI PRT V MORJU NI GOSPODARSKE KRIZE zal vrat. Vse kaže, da se je morala Bokerjeva b:riti z napadalcem, po sebi je bilo vse razmetano, odeja je ležala na tleh, na mizi, postelji in steni so bili vidni krva vi cd: i si ro>k nesreiinice, ki se je morala obupno braniti. V borbi z zverinskim zločincem ie starka podlegla, nato jo je pa morilec zavlekel iz zidanice in jo vrgel čez škarpo v vinograd. Po zločinu se je morilec vrnil v zidanico 'n si umil ckravljene reke. Strahoviti zločin je grezno razburil vse prebivalstvo Kriške /2ore, Žužemberka in vse okolice. Spioina želja prebivalstva je bila, da pridejo zverinski zločin?! čim prej v reke pravice. Orožniki so odšli takoj na delo in z-!:eli s poizvedovanji. Na prdlagi obširnega izsledovanja so v vasi Dolenji Križ aretiraj: kovačevi sina Franca in Josipa Zalet-la ter Franca Ben'lica, vse tri stare cd 21 dc 25 lc\. V starkini zidanici so orožniki med fižolom našli okrvavljen nož, ki je bil Benčičeva, last. Pri obdukciji je sodna komisija ugotovila, da. jc ibila nesrečna Marija TRAGIČNA USODA ADVOKATA Berlinski odvetnik in notar dr. Goldberg je bil zaradi ponovnih težkih ponevrb in zaradi prestopkov proti zakonu o kolkovnem davku obsojen na 150 mark globe. Mož je postal žrtev denarja za kolke in je pcneveril na ta račun nič manj ko 6800 mark. Zakrivil pa je razne nekorektnosti tudi s tem, da je vodil krivičen notarski register. Obsojeni odvetnik je bil še 1924 v sijajnih premoženjskih razmerah. Polom neke zadružne banke, kateri je načeloval, dalje polom koncema, pri katerem je bil udeležen, ga je pripravil ob vse prihranke. Vrh tega je še imel smolo, da je napravil napako pri protestu neke menice, zaradi česar so zahtevali ljudje, ki bo mu bili izročili stvar ▼ zastopstvo, 40,000 dolarjev odškodnine. Bil je tako nepreudaren, da je te •zahteve priznal, čeprav se je na koncu izkazalo, da niso imeli lastniki protestirane menice niti pare v žepu. Postal je s tem žrtev izsilje-valne afere in ko mu je v naslednjih letih pohajal denar, se je dal zavesti, da si je prisvajal tujo kol-kovlno. Turin, eno največjih mest v gorenji Italiji, je slavil te dni velike slavno«ti; po 33 letih so zopet iz- j Učenjaki so dognali, da daje mer-postavili ljudem na cglcd Kristusov jje človeštvu dobro tretjino vse hra-mrtvaški prt, ki ga hrani Italijan- ine- °d morskih živali žive celi na-ska kraljevska rodbina kot najbolj 1 rodi- DolS<> ni bilo znano, kaj jedo dragoceno svetinje. - ribe in druSe morske živali, zdaj je V evangel i i ih beremo, da jc ku- pa tudi to vPra-šanje pojasnjeno. vjbila v svoji obrambi umorjena, pil Jožef iz Arimatejeprtl da bi vanj! morju jc urejeno vprašanje prehra- ' zavil Kristusovo truplo; prišel pa; ne tak(>' da morajo mali hraniti jc tudi Nikodcm, ki je prinesel mire j vcl:ke- Ncvidni- najmanjši prebi-in olojc. Nato sta snela telo s kri-' ™lci morJa in morske rastline hra-ža, ga mazilila in zavila v prt in;niJO vecje živalL Najmanjša bitja odneha v -reb Se pa. hranii° S SOljo in plini. Po- i Na prtu se še poznajo krvavi slo- I ***** jim je tU* SYetlC'ba in Zafc°i dovi in odtisi telesa v mazilu. Prtlplavaj0 na površju" Cim se P0®*«"! je 4 metre in 36 centimetrov dOlg!ne,° ^obljc, poginejo. Narava sama] in 1 meter in 10 centimetrov širok.!jG da se lahko na j Kaže pa dve sliki: telo spredaj in pcvrž,u" Pomaga jhn mastno olje' zadaj. Po poročilu svetega Jeroni-.S kat:n™ 10 prepcjena niihova te~! ,ma sta prt odnesli po Kristusovem!lerca;. Po morju p3ava ^zmerna, ... j . - , , i množina majhnih rastlinic, ki ima- vstaienju dve ženski, v Jeruzale- ._ J , mu pa so hranili prt do leta 1000. Tega leta so prinesli prt v Carigrad. Ko pa so leta 1203. prišli križarji v Carigrad, so prt odnesli s seboj, a so ga kmalu morali izročiti najstarejšemu od petorice škofov, ki so se udeležili križarske vojske; ko pa je ta škof umrl, so izročili to svetinjo nekemu njegovemu sordodnlku, ki jo je zanesel v Francijo. Leta 1452. pa je dobil svetinjo v dar vojvoda Savo-jski in od takrat pa do danes je svetinja last savojske rodbine, hranijo jo pa danes v Turinu. Prt hranijo v cerkvi sv. Janeza. Na oltarju leži težka marmornata plošča, na tej pa tri škatlje, ki so vdelane druga v drugo, notri pa je srebrna pušica, v pušlci pa je zvit prt. Skrinje so zaprte s 7 ključi; dva ključa hrani kralj, druge pa hranijo turinski nadškof, mestni zastop in stolni kapitelj. V splošnem sodijo, da ne gre za roparski umor, ker je ostalo v hiši vse nedotaknjeno, pa tudi starka ni imela denarja. Kar je imela gotovine, je vedno nosila pri sebi na nedrih, kjer so našli v ovitku okrog 700 Din. Aretirani France Zaletel je bil že dvairat ebsejen zs.radi posilstva. Vse tri aretirance so prepeljali v sodne zjpore v Žužemberku. POŽREŠNI PIERROT Nika odlrlna p.Ti£ka družina je priredila maskiran ples za svoje i-nan^c. Številni gost'je so plesali in :e dcfcr; za!f:u.vali. Samo neki Pierrot je začudil gospodarja. Ni plesal. ni govoril z damami, temveč je pridno praznil v bufeju steklenice s šampanjcem in pojedel neštevilno oblečenih kruhkov. Naposled je za trenutek nekam izginil, a kmalu se je zopet prikazal in vnovič pustošil i--loge. . Gospodar je postal zbegan, ker ni pričakoval siične požrešnosti. Ponovno je moral naročiti jedi in pijače. A vse to ni pomagalo. Naposled je sledil cbupani gospodar skrivnostnemu gestu. Pierrot je zapustil hišo, zlezel v avtomobil, ki je stal pred hišo, h: .ro odvrgel svojo Crnobelo obleko in po izdatnem ko=ilu sladke zaspal. A cblek? se je t3koj polastil drugi šofer. Nemudoma se je spremenil v Pierre ta in odkorakal zepot k šampanjcu. Število šoferjev, ki so na ta način s pomorijo vedno ene in iste cbleke. praznili zaloge, je :bi!a vsekakor ve-'.okerjeva zlorabljena ter da jo liko. A gospodar 'je bil usmiljen in ni hotel razkrinkati Picrrota. V CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZN1ZANA Angleško-slovensko Berilo IBIOUM ILOTHI KDOR se nima SLOYENSKO-AMERIKANSO KOLEDAR LETO 1M1 CENA SOc Po zanimivem, č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNKOVE PRATIKE za leto 19S1 CENA 2Q CENTOV Naj naroči, dokler jihi imamo se v zalogi. •GLAS NARODA* jo v sebi maščobe in beljakovine. In to je glavna hrana najmanjših ? prebivalcev morja. Že pred učenjaki so vedeli to ribiči, ki so lovili slanike. Nalovili so jih mnogo vedno, kadar je bilo morje rdeče pobarvano. Rdeča barva izvira v tem primeru od majčkenih živalic, ki se selijo v velikih množinah iz kraja do kraja in imajo v sebi brezbarvno ali pa rdeče olje, izvirajoče iz rastlinic, s katerimi se hranijo. Kako žive večji na račun manjih, je razvidno iz naslednjega primera. Neznatne rastlinice hranijo majhne živalice, za njimi plavajo slaniki, ki se s temi živalicami hranijo, slanike pa zasledujejo zopet večje ribe in tudi one se hranijo z oljem rastlinic, ki jih dobe rpetoma, ko požirajo živalice in slanike. Tudi tu gre torej hrana od producenta skozi več posredovalcev. So pa tudi ribe, ki se hranijo sam ) z odpadki in mrtvimi ribami, nekateri morski prebivalci pa požirajo celo lesene dele potopljenih ladij. Morje je menda edini kraj na svetu, kjer gospodarske krize ne poznajo. VAS NA DRAŽBI Te dni je prišla na boben angleška vas Crawley, ki leži pet milj od Winchestra, kraja, ki je v literaturi znan po Tačke raj evem romanu "Sejem nečimernosti". Del vasi je kupil polkovnik George Philipps. Hišo vdov iz 14. stoletja so prisodili nekemu stotniku. Slovita gostilna "Lisica in lovski pes", kje je pila kraljica Elizabeta pivo, pa je prišla v las te nekega pivovarnarja. UPEPEUTEY V VERONI Na pokopališču v Veroni se je te dni odigral nenavaden pogreb. — Praškega univ. prof. Fr Schucka, ki je umrl v starosti 63 let, je prepeljala vdova iz Č8R v Arco pri Veroni, ki mu je bilo najdražje mesto na svetu Truplo so prepeljali v ondotni krematorij, kjer je orkester, obstoječ iz gosli, lutnje, kontrabasa in čela, uigral koračnico is četrtega, dejanja "Aide". Vdovo je eeMmonij* tako prmpiUa, d^ se fc onesvestila. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED •2. 50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA i -------- I "GLAS NARODA", OZIROMA SE NA "GLAS! NAROCE, GA DOBE ZA 81. 75 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, W. T. •-.-J - - - our NEW YORK, FRIDAY, MAY 22, 1931 LARGEST SLOVENS DAILY ta Frieda Sorrensen ROMAN IZ tlYUKNJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. lllllllllllllllllllllllllliiiiHii>iwiii.imi 31 (Nadaljevanje.) Ve« presečen se je oarl navzdol. Tedaj pa je zapazil dolgi las, temno ) dede barve. Dočim ga Je Ellen burno cfojemala, je obtičal na njem. Letal Je preko srajce. Čutil Je, koiko mu kri močneje pluje v žilah fei se odstranil, pri tem zroč na izdajalski las. Oba sta a ala kot ohromi jena, ko 'je stopila Frieda k njima. Njen ipogled je preiskaval cfcrrz Ruth, a ni dobila nobenega odgovora. Ruth pa je šla brez besede mimo nje iz sobe ter stopila na verando. Zakrivati bi morala, če bi odprla ua a. Frieda je zrla v skrbeh za njo, nakar Je motreče pogledala v izmučeni obraz Jurija. — Kaj pa se (je zgodilo? — jc vprašaja pritajeno, dočim je njeno srce nemirno udarjalo. On se Je hitro vzravnal. — Ne vpražaj sedaj, teta Froeda. Jutri zjutraj bom prišel k tebi. Ali lahko govorim s teboj že pred deveto uro? Ob desetih imam predavanje! — Prič\(kujem te ob devetih! — je rekla trdno. — Moraš pa bili sama. — Dobro, skrbela bom za to. Btopdla Je nazaj, ko je zapazila, kako se je boril. Bilo pa ji je vendar teyno pri crcu, kot da čaka nesreče. Cutiiu je, da se Je moralo zgoditi nekaj kar je pretreslo Ruth prav globoko v dušo. Napolnilo Je tudi Jurija z nemirom. Vedela pa je, da danes ne sme vprašati in da Ji bo >utri pojasnil vse Jurij. JPostavila se (je, kot zvest služabnik pred vrat verande, da prepreči, da ni nifcdo atopil k R-uth. Štirinajsto poglavjfe. To no devetth naslednjemu jutra je stopil Jurij v stanovanjsko sobo Friede Scrrensen. Bila Je sama. Ellen in njena mati sta ob tem času še spali in Ruth je dobila cd Friede neko naročilo, ki jo je držalo precej časa proč. Sedaj Je stal Jurij pred Friedo, ki ga je pozdravila s tihim stiskom roke. Poljubil Ji Je roko in nato sta si sedita nasproti. Nekaj časa sta se molče gledala, nakar je rekel Jurij obotavljaje. — Točen sem. — l/. bko so mislim, da mi hočeš povedati nekaj posebnega. — Da, — je odvrnil. Globok? je vzdilmii. Nato pa je nadaljeval: — 11 se gotovo še rpomirtjaš, da sem. .ti rekel, da bo postala Ruth SteLnbcych moja žena, '5e bo privolila? Frieda Je peki m ala. — Gotovo nisem pozabila, Jurij, ka> i te besede so vsebovale izpoi-njeaje moje najdražje želje. Jurij jo Je pcgledil. — In jaz imel namen izpolniti jo, teta Frieda, — Da, Jurij. — Da. Ker si ti edina, kateri sem izrazil ta namen, tedaj bodi tudi prva, ki bo izvedela, da sem namen v gotovem smislu izpremenil. Odkar Je Ellen tukaj, sem postal drugačen. Frieda Je vadihnila. — Da, to vem. — Sponnal sem, — je nadaljeval Jurij, — da ni bila prava ljubezen, katero sem občutil za Ruth. Ellen me je naučila drugih dbčutkov. Na kratko in dobro, — Ellen naj pcitane moja žena! To sem ti hotel povedati. » Frieda je pričakovala nekaj sličnega, a vendar jo je presunila ostra bolečina. Dvignila se je. prijela Jurija za ramena ter vzkl krnila: — Le v pijanosti prihajajo take odloGitve! "V pijanosti". To so bile besede, ki so brnele že od včeraj zvečer neprestano v njegovi glavi in luVerih se ni mogel iznebiti nikdar! Tega ni smel priznati ter povedati, da je teto mislil. — Draga teta Frieda, prosim te, ne govori proti temu! Moj trden cklcp Je poročiti se z Ellen! To sem ti ho el povedati ter te obenem prosti. da bi — sporočilu to tudi Ruth! Frieda je pobgoma zopet sedla. — Ruth? Ali misliš, da ne ve tega? Al ni slišala od tebe včeraj zvečer? Mislim, da si JI sam spcročil to! Jurij si je obrisal 'čelo z rolbcem. ^ — (Ne, povedal ji nisem. — a vetntar domnevam, da je zap i žila to! Ptičcl Je prif-vedova i o rdečem lasu, ki je ostal na njegovi obleki. Prida Je razumela vse ter pazila, da reši vse, dar je bilo mogoče rešiti. Ničesar ne bi pustilu neposkušanega .da reši Ruth ter odpre Juriju oči. Prijela ga je za roko. — Jurij, ti veš, da si mi drag kot lastni sin in da mislim dobro s'te- bqj? F ogledal jo je s pekočim izrazom. — To vem, teta Frieda! — Potem me poslušaj, če tl reirem, da bila zveza z Ellen 'tvoje pogubljenje. Rečem to, predrami se! Nekaka ljubezen ni, kar občutiš za to napačna ter brezsrčno bitje! Brezsrčna je, kajti jaz jo poznam boljše kot 'ti! Ellen jc tako različna od Ruth kd, tema od jandga, solnčenega svila! Jurij je namršil čelo. — Prosim te, draga teta. ne govori mi več o tem! — Jaz ti moram povedati vse. da ti odprem odi. Čuj me. Jurij. Ellen Je prava hčerka svoje matere in kot, je sci.Tj izpodrinila Ruth iz tvoje-srca je delala njena mati že poprej z menoj in možem katerega sem ljubila. Meni Je tako kcu da doživim še enkrat celo stvar. Pusti mi povedati zgodbo, da te torn posv. rila ter te potegnila z napačne poti! 6 tresoč; m glasom mu je pripovedovala vse, kar je pretrpela in kaj Jc Stetabach pretrpel v zakonu z Dizo, dokler ga ni kone£no pognana v smrt. — Vidiš. Jurij, on je bil ddber in plemenit človek, ki je v pijanosti sklenil zvezo, ki ga je pogubMa. Njegova žena ga Je še manj ljubila kot ljtftd Ellen tebe. Take ženske ljubijo same sebe in nikogar drugega! Ellen vidji v tebi sijajno preskrbo, a da ljubi tebe, to si pač domišljaš. Jaz imam preveč rada tebe in Ruth, da bi mirno gledala, kako se bo razdrta vajina sreča. Ko boš enkrat videl, boš s strahom zapazil, kam si ac zmotil. Ellen Je pametnu deklica in njene zapeljive oči so te zmotile in sedaj ne vid š (lasno! Ona je ma3:aj|, utrujena, a še vedno ga je držala za roko ter ga gleda* t obrat, ki Je nekoliko prebledei. Jurij Je poslušal ne c*.. bi se zganil. Ie guba na licu se je bolj in bolj poglobila. Diha; Je ' eiko ter rc-fccl poiuglatsno, s stisnjenim glasom: * pomaga nič, tudi I6e uvdim, tla imaš v vseh rečeh prav. Jaz ▼eč nazaj! Ellen je moja nevesta! Ona pričakuje da Jo pred- stavim svojim starišem! Ona ima mojo častno besedo. aJz ne morem iti več nazaj! Pogledala mu je z žalcsUrm pogledom v oči. On je prijel njeno roko z močnim oprijemom. — Teta Frieda, ne miiči me! — Ne, Bog trjvaruje da bi storila to! Jaz u vidim le eno, a. ne morem ničesar več izpremeniti. Jaz sem brez moči, trpeti pa moram! — je vzkliknila bolestno. On jo je vedno držal za reko ter jo poljubil. — Oprosti mi, in pomagaj mi, da ne bo Ruth tahko nesrečna radi mene! Frida se mu je ibolestno nasmehnila. — Kaj veste vi moški, o ženskih srcih! Ruth je pametna ter močna. Nesreča jo bo sedaj dozorela! Jurij se je dvignil. (Dalje prihodnjič.) Iz Jugoslavije. Zakaj je šel ravnatelj Krestič v smrt. Truplo skrivnostno izginulega ravnatelja Rusko-slovanske banke Uglješe Kres t i ča so pri Starih Ba-novcih nad Zemunom potegnili iz Dunava. Bilo je zaradi mnogodnev-nega ležanja v vodi zelo izkaženo, v žepih pa so našli več dokumentov, glraseče se nk ime Uglješe Krea iča. Pa ne samo utopljenec, razkroj ena je bila tudi obleka, samo dokumenti so bili, kakor ;bi se uradno reklo, popolnoma v redu. Razširjale so se zatorej govorice, da je ravnatelj Krestlž svoje dokumente izročil kakemu nesrečnežu, ki je hotel napraviti konec svojemu življenju, sam pa neznano kam pobegnil. Preiskave v Rusko-slovanski banki so sicer utjotovile, da poslovanje nI tako, kakor bi moralo biti, vendar pa je jasno, da ravnatelj banke ni ničesar zakrivil, kar bi lahki bilo motiv njegovega bega iz življenja. Zanimivo je -tudi, da je imel utopljenec, ki so ga našli nad Zemunom, v enem žepu kos svinca, v drugem pa kos opeke. Zv radi tega se je takoj začelo govoriti, da je ravnatelj Krestič morda S3 m našel kakega utopljeica in mu potem podta-kn'1 svoje dokumente, epeko in -svinec, povrhu pa še 360 Din denarja. Vse te govorice pa izhajajo iz želje po senzaisiji in ije utopljenec vsekakor nesrečni ravnatelj Krestič. Mož je vodil Rusko-slovansko banko velikega Idealizma in simpatij do Rusov, s katerimi se je nekdaj boril na fronti. Banka je imela sprva precej kapitala od tega, kar je del Wranglove armade prinesel s seboj, v teku let pa se je kapital krčil, ker so mnogi vlagatelji ^zahtevali svoje nazaj in ker se je pred nekaj leti dalo tudi veliko posojilo nekemu Rusu, ki je odšel na jMpon-Fko a Je tam popolnoma propadel. Krestič je poskušal vse mo|jc>;e, da bi banki pridobil klijentelo, a ker oe b:l veliko večji idealist kakor pa denarni špekulant, se mu je vse izjalovilo. Splošno svoje razdvojenosti m obupa ni kazal, prijateljem pa Je večkrad zaupal, da nima ctostan-ka. Zato je slednjič res šel v smrt. Obsojeni romantični snubci. v Ustibaru v Bosni so se trije prijatelji spomnili na nekdanji romantični način ugrabljanja nevest in ko so se dovolj napili so svoj nar-Cirt tudi izvedli. Junaki pa so bili za staro romatnko zelo neprikladni. ker je bil prvi Milojica Radovič, star vdovec s štirimi otroki in povrh še zelo grbast, drugi neki Milan Avra-movič napol slep, tretji Milorad Vu-kotič, sicer še dosti mlad, pa znan pijanec in nusilnik. Odvedli so iz sosednje vasi Jcihanko Tanaskovičevo, a so romantične junaike že med potjo prišli ter so bili vsi sedaj obsojeni na večetedenski zapor, ki pa j 3 bil za vsei zrečen pgojno. Zločin 7-letnega otroka. Preiskava velikega požara v vasi Ostricah tbllzu Novega Marofa, kjer je, kaikor poročajo pogorelo 14 hiš in 12 večjih gospodarskih poslopij, je dognala, da je ogenj podtaknil neki 3-letni deček iz jeze, ker ga ]e mati pretepla. Otrok se je skril v domači skedenj ki gra zažja.1. Veter je ogerij prenesel na druga poslopja in tako je prišlo do strašne katastrofe zaradi katere je 14 družin brez strehe. Romanskega razbojnika so te dni aretirali v Tuzli. Je neki Aleksander Avrigeonu, ki je že pred meseci prišel v Jugoslavijo ter je jug. oblastem zatrjeval da je -politični in vojaški begunec. Dovolili so mu bivanje v Tuzli in ker se je dobro obnaišal, se ni nihče brigal za njegovo preteklost. Romunske obla-a i so pa že dalje (časa s tiralico zasledovale razbojnika, ki je bil že obsojen na tri leta ječe, a je pobegnil Tiralica je prišla« končno tudi v Tuzlo in so ugotovili, da je Avrigeanu identičen z zasledovanjim razbojnikom. Takoj so Iga zaprli ter na meji predali romunski oblasti. Neurje v Bosanski Krajini. Iz Banjaluke poročajo da dežuje že par dni v vsej Bosanski Krajini. Vode so močno narasle in obstoja nev^nost, da Sana in Una prestopita korita. Strašna nesreča, na morju. Pred dnevi je ob strašnem viharju, iki je vladal na morju, doletela nesreča majhno ladjo -v ninskem kanalu. Na ladji je bilo 10 ljudi, od Lvterih jih je šest utonilo. Rešene so oipeljali ni otek Vir. POZOR, ROJAKI Iz naslova na lista, katerega pre. jem&te, je razvidno, kdaj Vam je naaočninm pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov ZGODOVINSKA UMETNINA NA PRODAJ Te dni bodo prodajali na javni dražbi eno najlepših zgodovinskih umetnin, kar jih je na Angleškem. To je znamenit: "Thomasa Becket" pokal. Lastnik te umetnine je sedaj mladi vojvoda Norfolk, potomec ene najstarejših angleških plemi-nataški h rodbin* Rodbina ima u-metnino v lasti že od časa kralja Henrika VELI, $alje. Angleški bogataši iln p'emenAtai* se zelo boje, da bo umetnina romala iz Anglije v zbirko kakšnega ameriškega bo-gdtina. Umetnina je izdelana iz ebeno-vine, obrobljena je z zlatom in srebrom in okrašena z mnogimi dragimi kamnimi biseri. Posebno vrednost pa ji daje umetniško izdelana izrezljana slika sv. Jurija in zato pravijo veščaki, da je ta umetnina najlepši dokaz zlatarske umetnosti tedanje dobe. Pokal je bil prvotno last nadškofa canterburyskega Tomaža Backet-a. Veščaki trdiljo, da se umetnina z denarjem sploh ne da plačati in zato ima jo malo upanja, da bi umetnina ostala v Angliji. OBOROŽENI PISMONOŠE Nedavno so neznani zlikovci napadli v Berlinu ob belem dnevu pi-smonošo, ki je raznašal denar in so mu iztrgali torbo, kjer je bilo okoli 9000 mark denarja. Ta denar je dal nemški poštni u-pravi povod, da je začela razmišljati o večji varnosti za pismonoše te vrste. Nekateri so predlagali, naj bi dodelili pismonošem še po enega spremljevalca, toda ta predlog so odklonili ker bd bil s tem državni proračun preveč obremenjen. Več upanja na uspeh pa ima drugi predlog, naj bi dobili vsi raznašal-ci denarja službeno orožje. Doslej so bili namreč namreč v Berlin ob -oroženi samo tisti raznašalci denarja, ki so imeli opraviti v najmanj varnih delih mesta. V Avstriji so hoteli raznašalce denarja oborožiti samo tik po vojni, ko je javna varnost zelo padla. Ker pa so se razmere kmalu izboljšale, so ta predlog opustili. KDO KAJ VE O moji ženi ELIZABETI KEIŠUR? Leta 1913 sva imela salon v Clevelamdu ki jaz sein se šel zdravit v Gradec, kjer me je zztekla svetovna vojna. Pozneje sem čul, da se je omočila z nekim E. HABER. Kdor kaj ve o nji, naj mi poroča. — Mirko Kišur, CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Salida, Louis Costeilo Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti C.eveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore., J. Kob'ar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. ,Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okora Forest City, Math Kam'n Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdlrc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj. Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH * - / Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ATJJfl Frank Skok WYOMlkG Rock Springs, Louis Taucher Diamondville, Joe Rollch (3x 20,21&22) S I^^Zacreb. Jugoslavia. i_J Kretanje Parnikov! N«wa —! _ Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $0.; za pol leta $3., za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. eelo leto. Naročnina *a Evropo i* 17. za celo leto. 23. maja: Mlnnetocka, Cherbourg 28. maja: Aqaitanla, Cherbourg Resolute, Cherbourg. Hamburg 27. maja: Leviathan. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg'. Hamburg 28. mala: r,en*>r«l v<>n Bleul-en, Boulogne Sui Mer. Brem«u 29. maja: France. Havre Majestic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rotterdam Belgenland. Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoli Genova. 30. maja: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Rorhambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer 1. junija: Columbua, Cherbourg, Bremen Bercngaria, Cherbourg 3. junija: George Washington, Cherbourg. Hamburg Europa, Cherbourg, Bremen Republic, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti Čimprej obnove. — Uprava "G. N." POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. 4. Junija: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. Junija: • lie de France, Havre Saturnia. Trst Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 8 junija: America, Cherbourg. Hamburg 10. junija: General von Steuben, Boulogne Kur Mer, Bremen Mauretania, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 12. junija: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Volendaifc, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 13. junija: Bremen, Cherbourg. Bremen Presdent Hardng, Cherbourg. Hamburg St. Louis, Cherbourg. Hamburg 16. junija: Aquitania, Cherbourg 17. Junija: France, Havre Leviathan, Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 18. JuniJa: Dresden, Cherbourg, Bremen 19. JuniJa: Europa, Cherbourg. Bremen . Majestic. Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma, Napoli. Genova 20. JunJa:' Berengarla, Cherbourg 22 JuniJa; Columlms. Cherbourg, F.remon Resolute. Cherbourg, Hamburs 23. junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 24. Junija: lie de France, Havre Vulcania, Trst President Itoosevelt, Cherbourg. Hamburg Eteutschland. Cherbourg. Hamburg 25. Junija: Beriin, Boulogne Sur Mer. Bremen 26. Junija: Olympic, Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Roterdam 27. junija: Mauretania. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg Hamburg 29. JuniJa: Bieinen, Cherbouig. Bremen PARNIKI Z ZNAKOM izlet v Jugoslavijo. • , označi skupni 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih oarnlkih: FRANCE 29. maja; 17. junija (6 P. M.) (6 P. M.) Ile de France 5. junija; 24. junija (10 P. M.) (12.30 P. M.) PARIS 12. junija; 1. julija m d. 9) cw d 9) NujKrujtH pot po železnici. Vsakdo J« ▼ ponebnl kabini z vsemi modernim' udobnostmi. — Pijača In Klavna fran-co«kn kuhinja. Izredno nizke cene. Vprafiajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK, N. Y. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA u 79 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: ČHELSEA 3878 > POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN