KOROŠKI SLOVENEC
>f,ai«èa se pod naslovom
„KOROŠKI SLOVENEC'*
Klagenfurt, Viktriuger-Kiug !26. Rokopisi se naj po-S i 1 j a j o na naslov:
Pol. in gosp. društvo
KlageiOurt, Viktringer-King 26.
JLisl
politiko, oospoctorslvo to prosveto
izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno.- 1 šiling.
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25
Pozamezna številka 10 grošev.
Leto V.
Dunaj, 18. marca 1925.
St 11.
PriMčevIč - Ramek.
Slovenski listi pišejo: Avstrijski kancler dr. Ramek je 3. marca v dunajskem parlamentu podal zanimivo izjavo o slovenskih šolah na Koroškem. K tej izjavi je bil primoran po interpelaciji nemških nacijonalistov, ki so navajali, da je jugoslovenski prosvetni minister Svetozar Pribičevič odredil zatvoritev nemških srednjih šol v Banatu. Avstrijski kancler je v svoji izjavi naglašal, da je ukazal avstrijskemu poslovnemu odpravniku v Beogradu, naj intervenira za te šole in na merodajnem mestu poizve za prave razloge, zakaj so bile nemške srednje šole zaprte. Avstrijski kancler je v svoji izjavi podal zelo netočno sliko o ta-kozvanih utrakvističnih šolah na Koroškem. Povdarjal je tudi, da koroški Slovenci ne žele pravih slovenskih šol, marveč raje pošiljajo svojo deco v utrakvistične šole.
Prosvetni minister Svetozar Pribičevič je podal zastopnikom tiska zelo obširno izjavo, v kateri navaja stvarno utemeljene razloge za zatvoritev nemških srednjih šol v Banatu. Minister je izrečno povdarjal, da so bile nemške srednje šole ozir. paralelni razredi na nekaterih gimnazijah v Banatu zato zaprti, ker jih ni posedalo zadostno število dijakov nemške narodnosti, kakor to zahteva zakon. Nemško prebivalstvo samo tudi želi pouk v državnem jeziku, ki je potreben nemškim sodržavljanom iz gospodarsko-političnih razlogov. Naša država po mirovni pogodbi ni obvezana, da bi vzdrževala srednje šole z izključno nemškim učnim jezikom.
Prosvetni minister dalje konstatira, da on odločno naglasa, da ni odredil zatvoritve nemških srednjih šol kot represalijo zato ker se slovanske manjšinske šole v Avstriji nahajajo v neugodnem položaju. Res! V jugoslovanskem tisku so se pojavili različni komentarji, toda ti so bili netočni. Zvezni kancler dr. Ramek je izjavil, da imajo Jugoslovani na Koroškem
PODLISTEK
Ruska pisma.
Šesto pismo.
(Konec.)
V sredo zjutraj šele odnese gospodinja z mize, kar je še ostalo, in v sredo se začne tudi delo v najpotrebnejših opravilih. Sicer pa je ves velikonočni teden prazničen in cel teden še hodijo zvečer znani k znancem v gosti. Na Belo nedeljo se končajo velikonočni prazniki.
Tako praznujejo Rusi Veliko noč in Vstajenje. Velikonočnim praznikom pa sledi v ruški cerkvi praznik vernih duš, ko se spominjajo večnega vstajenja.
Ruska cerkev praznuje ta dan v pondeljek po Beli nedelji in se imenuje „pominki“, t. j. spomin mrtvih.
Vse ljudstvo je na pokopališču in sorodniki se zbero okoli svojega groba. S seboj pa prine-so šarteljnov in napol kuhanega riža zmešanega z rozinami. Na grob postavijo šarteljne in velike krožnike, na katere nasujejo riža, in prileže žlico. Tudi vina prinesejo in ga postavijo na grob.
Potem pride duhovnik, v spremstvu s pevci in mežnarjem in gre od groba do groba. Pred vsakim grobom se ustavi, moli m poje za rajnega in umrle sorodnike. Takoj ko pride
okoli 80 utrakvističnih šol. Treba je poznati značaj teh šol. Kdor ga dobro pozna, si je povsem na čjstem o tem, da so te utrakvistične šole, proti katerim so se že v bivši avstro-ogrski monarhiji vodile ogorčene borbe, pravzaprav nemške šole, na katerih uče nemški učitelji v nemškem jeziku-in da se slovenščina vporablja samo pri prvem pouku v toliko, v kolikor je potrebna, da se šolska deca sporazume z učitelji.
Prosvetni minister dalje konstatira, da se učne knjige na utrakvističnih šolah sestavljene izključno v nemškem jeziku, edino ena predvojna šolska knjiga je dvojezična. Zanimivo je tudi, da je nemški Schulverein v svoji germa-nizatorični propagandi med narodnimi manjšinami uvedel sistem utrakvističnih šol.
Prosvetni minister je dalje v svoji izjavi ugotovil, da je položaj nemške narodne manjšine v naši državi glede šol tak, da ne more biti boljši. V vsaki občini, kjer živi nemški element, obstoja osnovna šola z nemškim učnim jezikom in z učitelji nemške narodnosti. Te šole vzdržuje država, plačuje učne moči tako, kakor ostale državne učitelje. V naši državi je 220 nemških osnovnih šol s 623 oddelki, 5 srednjih in meščanskih šol. s 53 oddelki in to do zatvofitvr nemških višjilB gimnazijskih razredov v Vršen. Novem Vrbasu, Novem Sadu in Pančevu. Dalje je v naši državi 49 otroških zabavišč. Na teh šolah deluje 797 učiteljev in 62 vrtnaric.
Dočim je p.ri nas nemško šolstvo skrbno negovano, pa Hrvati na Gradiščanskem in Slovenci na Koroškem nimajo pravzaprav niti ene osnovne šole v materinem jeziku. Avstrijski zvezni kancler g. Ramek je izjavil, da so Slovani v Avstriji zadovoljni s stanjem javnih šol. To pomeni, da bi bili tudi Nemci iahko zadovoljni, ako bi jim dali namesto nemških osnovnih šol utrakvistične šole takega tipa, kakor so v Avstriji za Slovence.
Prosvetni minister je dalje izjavil, da je vedno pripravljen zadostiti potrebam naših
h grobu, mu dajo denar in če mu več dajo, dalje poje in moli. Ko je končano, pobere mežnar, ki ima s seboj veliko vrečo, en šartelj ali pa dva s seboj, in duhovnik gre k drugemu grobu.
Sorodniki, ki so stali okoli groba, pa vzamejo riž, jajce in potico in začnejo jesti. Imo-vitejši ljudje jedo stoje, priprosti ljudje pa pose-deo okrog groba, puste riž na grobu, narežejo si šarteljna in začnejo jesti in piti; napravijo si takorekoč malo pogrebščino (sedmino).
Ko so pojedli, ostanejo še dolgo okrog groba, posedejo in poležejo ter se razgovarjajo o tem in onem. Sveče prižgejo samo takrat, ko pride duhovnik. Ne molijo tudi ne veiiko; le takrat, ko stoji pri grobu duhovnik, se neprestano križajo in trkajo na prsi. Kar jim ostane od jedi, razdajo med berače, ki jih je ta dan vse polno na pokopališču.
Tak je ruski človek in se še zelo drži starih navad in običajev. Tudi ruska cerkev ima veliko več obredov in ceremonij kot pa katoliška, vendar se ruska vera le bolj kaže v zunanjostih.
Ruski človek sam po sebi je dober, zvest svoji veri, udan svojemu carju in ljubi svojo domovino. Vendar pa so vlada in ministri zadnja leta toliko zagrešili, da najdeš silno malo Rusov, ki bi bili zadovoljni s svojo vlado, in to ne samo ruski Judje (Jevréji), ampak tudi pravi Rusi.
državljanov nemškega jezika in bo skrbel za to, da bo tem državljanom dana možnost, da se priuče državnemu jeziku, ki ga neobhodno potrebujejo v naši državi, ki je drugače popolnoma jugoslovenska. Priučitve državnega jezika ne morejo doseči v nemških šolah. Državni jezik mora biti tudi za te državljane v šolah obligaten učni predmet. Argumente, ki jih navaja zvezni kancler g. Ramek za utrakvistične šole na Koroškem, prav lahko vporabimo tudi v naši državi za Nemce, katerim je naš državni jezik prav tako potreben kakor avstrijskim Slovanom nemški.
Dohodninski davek.
Proti krivičnim davčnim bremenom se moremo samo tedaj uspešno boriti, ako poznamo način izračunavanja in sodobne veljavne postave. V tem smislu nekaj podatkov: Dohodki v davčnem smislu so vsi dohodki v denarju in denarni vrednosti kakor tudi najemna vrednost (Mietwert) stanovanja v domači hiši. Nadalje spada k dohodkom vrednost v gospodarstvu zavžitih produktov lastnega gospodarstva in obrta. Od (ega se Qdteenejo izdatki z^ dosego, Varstvo in ohranitev teh dohodkov.
Kmet dobiva navadno svoje dohodke od zemljišča, poslopja, kapitala, obrtnih podjetij, nagrad za izvršeno delo in drugih virov.
Dohodki zemljišča obsegajo čisti dohodek vseh zemljišč, ki pripadajo kmetu ali iz katerih dobiva dohodke vsled kakršnekoli pravice. Čisti dohodek pa obsega gospodarski dohodek celega leta in celega podjetja. Za pravilno izračunavanje je smatrati dohodkom sledeče: a) vrednost vseh prodanih produktov vseh gospodarskih panog kakor vrednost za izposojeno vprežno moč, izposojene gospodarske stroje itd.; b) denarna vrednost vseh produktov, ki se uporabijo v lastnem gospodarstvu za preskrbo domačinov in služinčadi ali za njih korist in zboljšanje; c) najemna vrednost poslop-
Prvič ustanavlja Rusija veliko premalo šol. In Rusi, ki vidijo, kako silno silijo zlasti zadnja leta tujci v deželo, kako jim tudi pobero vse rudnike, kako tujci zidajo dobičkanosne tovarne in kako tujci odnašajo zaklade ruske zemlje s seboj v Francijo, Belgijo, Anglijo in Nemčijo, tedaj se vzbudi srd v ruskem človeku nad vlado, kajti pravi si: Tudi mi nismo ne-umnejši in bolj zabiti kot inostranci, tudi mi imamo denar, da bi mogli kaj začeti, a šoi nimamo, in tega je kriva vlada!
Rusija se zadnja leta strahovito hitro razvija, narod se prebuja, vlada pa ga tlači k tlom in hoče po starem načinu vladati vse s svojimi žendarmi in policaji, in zato je prav verjetno, da pri prvi priliki, n. pr. če bi Rusija zopet imela s kom vojno, nastane v Rusiji revolucija in državni prevrat.
Tudi ruski človek ne more nikdar odpustiti svoji vladi, velikim knezom in drugim diplomatom, da so oni začeli vojsko z Japonsko, da so takrat pobili toliko ljudi, da so nakradli višji pri tem cele milijone rubljev, in da so nazadnje vojsko še izgubili. Kozaki, najbolj carju udani ljudje v Rusiji, so ravno vsled izgubljene vojske izgubili vse zaupanje v vlado.
Rezervisti, ki so bili pripravljeni za balkansko vojno, so sedaj že vsi doma, in Rusija sedaj ne misli več na vojsko z Avstrijo.
Vse iskreno pozdravljam ...
ja, v katerem stanuje družina; d) korist iz drugih zemljišč in servitut; e) vrednost na koncu gospodarske perijode ostalih produktov, v kolikor služijo za prodajo ali uporabo v domačem gospodarstvu. Od naštetih dohodkov se odštejejo vsi za gospodarstvo potrebni stroški kot a) vzdrževanje gospodarskega poslopja in drugih h gospodarstvu spadajočih objektov (vodovodi, mostovi, pota, plotovi itd.); b) vzdržavanje živega in mrtvega inventarja (živina, orodje, stroji); c) zavarovanje poslopja, inventarja, živine in polja; d) razsvetljava in kurjava gospodarskih prostorov; e) izdatki za semena, krmo in gnojila, ako se kupujejo; f) plače za najete delavce, denarna vrednost za njih hrano in hrano v gospodarstvu trajno zaposlenih družinskih udov; g) prispevki k bolniški blagajni, k zavarovanju proti nezgodi in starosti; h) hišni in zemljiški davek ter izgube v gospodarstvu vsled nesreč: i) zmanjšanje vrednosti (odpis) na poslopju, strojih in inventarju vsled starosti; j) obresti privatnih dolgov in bremena, ki trajno krčijo dohodke.
Od dohodkov se ne smejo odtegniti sledeči izdatki: stroški za zboljšanje ali povečanje premoženja, n. pr. inštalacija električnega toka, vodne sile, poprave podrtih gospodarskih objektov ali poprava istih (nova streha, nov pod).
Nadalje se ne odtegnejo izdatki pri prenosu premoženja in stroški za zastopstvo, obresti za v gospodarstvu ležeči lastni kapital, podpore in podaritve. Stroški za stanovanje davkoplačevalca in njegovih ljudij kakor tudi denarna vrednost produktov, ki jih zavžijejo posestnik, njegova družina in trajno v gospodarstvu delujoče delavne moči, se ne smejo odračunati.
Dohodki gozda, ki se obdačijo, so: vrednost v dotičnem letu prodanega gozda, vrednost v gospodarstvu porabljenega lesa, vrednost drugih izdelkov iz lesa in pravice na gozdu, katere vživa davkoplačevalec. Posekani, a ne prodani les se obdači v letu prodaje. Stroški, ki se odtegnejo, so sledeči: stroški za kulturo in varstvo gozda, sekanje, obdelanje in transport lesa ter ohranitev potov in mostov v gozdu. Stroški za pomlajevanje gozda se odtegnejo samo tedaj, ako se s tem ohrani stara površina, torej ne tedaj, ako se sadi les po do sedaj praznih prostorih.
Dohodninski davek znaša za dohodek od 1200 Š do 3000 Š 1,1 odstotek, od 3000 S do 5160 S 2,2 odst., do 7200 Š 3,3 odst., do 10.200 4 odst. Pri dohodku do 10.200 Š se davek zniža za 5%. za vsakega nepreskrbljenega otroka. Nepreskrbljen je otrok do 14 leta in črez le tedaj, če obiskuje kakšno šolo ali dobiva s pomočjo starišev kakšno drugo vzgojo. Ako ima davkoplačevalec v letu posebne nesreče (toča. pogin živine, bolezen, zadolžitev) in ako dohodki ne presegajo 1200 Š, se davek na prošnjo zniža za 0, 3 odst. Če dohodek iz navedenih vzrokov ne preseže 1680 Š, se davek zniža ali opusti. Davčni minimum znaša 1200 Š.
Vsak davkoplačevalec je obvezan, vsako leto do konca marca javiti davčni oblasti znesek svojih dohodkov. Za osebe, kojih dohodek ne presega 4200 Š, zadostuje sama izjava, da dohodek ne presega omenjene svote. Ako so odmerjeni davkoplačevalcu previsoki davki, ima pravico pritožbe v roku 3 tednov, vendar ta malokdaj pomaga, ker kmet nima verjetnih zapiskov, iz katerih so razvidni dohodki; že raditega je priporočati, da vodi vsak kmet vsaj zapiske blagajne, to so dohodki in stroški prodaje in nakupa.
Kmečka bolniška blagajna.
Kakor smo omenili že v 7. številki našega lista, je bil sprejet dne 5. februarja v deželnem zboru zakon o zavarovanju poslov in lesnih delavcev, ki pa se v nekaterih točkah razlikuje od prvotnega zakona, in sicer:
1. Zavarovanja prosti so ne samo žena gospodarjeva, temveč tudi vsi otroci (zakonski, nezakonski in za svoje vzeti), vnuki, zeti in snahe, starši, bratje in sestre delodajalca in njegove žene. Ti se morajo na zato pristojnih mestih (zaupnikih) s 6. februarjem odjaviti, ker se bodo drugače zahtevali prispevki tudi še zanaprej. Po 6. februarju te osebe nimajo več pravice na prispevek s strani blagajne. Med
za svoje vzete otroke se štejejo samo tisti, ki imajo z očetom isto ime in ki imajo po splošnem meščanskem pravu iste pravice kot lastr ' otroci. Otroci, ki z rednikom nimajo istega imena, morajo biti še zanaprej zavarovani.
2. Na mesto dosedanjih plačilnih razredov 1—19 stopijo sedaj v veljavo razredi 1—9 in sicer tako, da bo prejšnji 11. sedaj 1. razred.
Stem odpade bivši 7. razred, v katerega so bili uvrščeni posli pod osemnajstim letom, slabotne in duševno zaostale osebe. Vsi ti bodo uvrščeni v 1. razred.
Nadalje se je sklenilo, da zavarovanci, ki vživajo pri svojem gospodarju popolno oskrbo, za časa bolezni ne dobijo bolniškega prispevka in da dobe dekle, ki vživajo pri svojem gospodarju popolno preskrbo in ki porodijo, takoj po porodu 15 šilingov. Radi tega se prispevki za blagajno za te posle tudi primerno znižajo, in sicer za posle pod 18. letom, za slabotne in duševno zaostale brez plače v denarju 12 grošev (prej 1180 K), za ostale 40 grošev (prej 4320 K). Zavarovani, ki so bili prej uvrščeni v razrede 12—19, se uvrstijo sedaj v razrede 2—9 ter plačajo iste prispevke kot doslej.
To je prvi korak, da bo upravni aparat bolniške blagajne cenejši.
Si POLITiCNI PREGLED M
26. poročilo generalnega komisarja od 15.
januarja do 15. februarja z zadovoljstvom pov-darja stike, ki jih je uvedla naša vlada s finančnim odborom Društva narodov, ki je nazora, da se morajo pogajanja zveze z deželami nadaljevati do uspešnega zaključka brez novih davčnih obremenitev. Posebno važna je ugotovitev, da so pomnožene izdatke januarja in februarja krili skoro docela davki ter da se primanjkljaj ni povišal. Lanski deficit je znašal 600 milijard.
Avstrija. Zopet so se sestali zastopniki dežel na Dunaju, da razčistijo in urede razmerje zveze z deželami in obratno, na kar Društvo narodov tako tišči, dogajanja z deželami imajo namen, da se odpravi drag upravni in vladni aparat — skoro vsaka dežela ima še po dve deželni vladi; poslovanje dežel naj kontrolira višji računski dvor, deželne vlade se morajo do 1. 1930 odreči pritožbi proti prizivom zvezne vlade glede deželnih davkov. Dočim so soc. te predloge odločno zavrnili, so jih meščanske stranke sprejele. — indeks je padel za 2 odstotka. — Lani smo uvozili predmetov v vrednosti 3335 milijonov šilingov in izvozili z 1820 milijonov. Uvoz presega tedaj izvoz za 1515 milijonov šilingov ali 1052 milijonov zlatih kron. Kako naj si država opomore, ko postaja trgov, bilanca vedno bolj pasivna.
Jugoslavija. V ospredju stoji vprašanje overovljenja mandatov. Kar se tiče Radičeve stranke, bodo razveljavljeni najbrž vsi mandati, vsaj tako je sklenila radikalna stranka. Nadomestne volitve se v teh kraih ne razpišejo. Ker je vloženih veliko pritožb, verifikacija precej počasi napreduje.
Komunistični nemiri v Halle. Na zborovanju komunistov o volitvah za predsednika republike sta govorila tudi po en angleški in francoski komunist. Ker je policijski komisar prevod govorov prepovedal, je prišlo do hudih spopadov med policijo in delavci. Sedem delavcev je ubitih, 25 pa težko ranjenih. — Pruskim ministrskim predsednikom je bil ponovno izvoljen dr. Marks. — Ebertov pogreb je stal Nemčijo 3 milijone zlatih mark. — Železničarska stavka še traja ter zavzema vedno večji obseg.
Svet Društva narodov sc je pečal tudi s finančno sanacijo Avstrije. Zunanji minister Chamberlain je poročal v imenu avstrijskega odbora v Svetu. Izjavil je, da je odbor osvojil nazore in priporočila finančnega odbora ter pripisal gotovosti, da se te izvedejo, največji pomen. Češkoslovaški zunanji minister dr. He-neš je omenil gospodarsko zbližanje med češkoslovaško in Avstrijo, ki se je pričelo s trgovinsko pogodbo, zasnovano na široki podlagi. Italijanski delegat v Društvu narodov, Scialoia, je naglašal, da je sanacija brezdvomno na dobri poti ter da morajo vsi udeleženci tudi še nadalje pokazati dobro volja. — Razpravljalo se
je tudi o noti nemške vlade, ki bi bila pripravljena vstopiti v Društvo narodov. Svet pozdravlja ta korak nemške vlade ter je pripravljen dati Nemcem v Svetu trajno zastopstvo. Razprava o ženevskem protokolu je bila preložena, ker ga Angleška ne priznava. Eranco-ska in Češkoslov. priznavata veljavnost pogodbe.
Angleški socijaiist proti brezposelnim. Med
socijalističnimi delavci Anglije je vzbudil ogorčenje in nevoljo govor socijalističnega poslanca Landsburyja v poslanski zbornici o brezposelnosti. Landsbury je odkrito odklonil sedanji sistem vladinih podpor brezposelnim. V svojem govoru je posebno naglašal dejstvo, da brezposelne podpore demoralizirajo mlade delavce, ki rajše pohajkujejo, kakor da bi se lotili poštenega dela. Brezposelni naj bi se poslali na deželo, kjer bi se oprijeli poljedelskega dela, kakor so se Angleži za časa svetovne vojne učili. Treba je odpraviti brezposelne podpore in mlade ljudi naučiti delati. Vlada ni zato tu, da bi vzgajala brezposelne pohajkovače, marveč je njena skrb, da vzgoji iz mladih državljanov delavne člane socijalne družbe.
Španske izgube v Maroku. Španci so pri raznih bojih in praskah izgubili lani v Maroku od junija do decembra okrog 200 oficirjev, med njimi enega generala, vojakov mrtvih 3800, ranjenih 14.000, ujetih pa 250. Torej je bilanca vojskovanja diktatorja Primo de Rivera izguba okrog 21.300 ljudi brez vsake koristi ali uspeha.
B DOMAČE NOViCfc Hi
Kontrola nameščenih inozemcev. Industrijska komisija misli, da je v Avstriji nameščenih 200.000 inozemcev, vodja selitvenega urada pa pravi, da jih je 800.000, ki odjedajo domačinom zaslužek. V bodoče bo odločevala o doselitvi delo iščočih industrijska okrajna komisija na Dunaju. Če bo dobil potem tukaj kdo kako službo brez dovoljenja selitvenega urada, ga bo policija izgnala iz dežele. Po potrebi se izvede kontrola vseh v industriji nameščenih inozemcev. To bo nekaka represalija napram državam, ki izganjajo tuje delavce ali pa jih ne puste nameščati. V Jugoslaviji mora imeti vsak inozemski delavec dovoljenje od inšpekcije urada in to zato, da se omeji pritok inozem-; skih delavcev in s tem brezposelnost, ki je tudi j tam velika.
Šmihel nad Pliberkom. (Nagrobni govori.) Tukaj —- najbrž tudi drugod — se je po plebiscitu razpasla razvada, da so na pokopališču laiki, to je: neduhovniki imeli tako imenovane nagrobne govore. Ti govori so bili navadno tudi strankarsko ali politično pobarvani, kar sploh ne fpada na kraj miru. Zato je podpisani z lece opozoril občinstvo, da so po naredbi ministrstva za uk in bogočastje z dne 7. julija 1879 št. 7176 taki govori prepovedani. To je zbodlo dopisnika , iz Pliberka, da se je v „Fr. Stimmen“ z dne 15. novembra 1924 razslovačil nad podpisanim in ga imenoval pašo iz Šmihela. Ne bom se spuščal v podrobnosti dopisa (mi sploh ni pri rokah), da se ne bi slučajno moral obdregniti ob rajne, katere moramo pustiti pri miru. Povdarjam le to: Postave morajo za vse državljane enako veljati — tako za Nemce kakor tudi za Slovence in odpadnike. Mojim sobratom — kakor tudi vsem poštenim ljudem hočem tu v blagohotno uvaževanje navesti zgoraj imenovano naredbo: „Na katoliških pokopališčih je tako služabnikom drugih veroiz-povedanj, kakor še posebno neduhovnikom (laikom) prepovedano imeti pogrebne govore."
J. Vintàr, župnik.
Škocijan. (Smrt.) Huda nesreča je zadela Scrajnik-Rušovo hišo v Samožni vasi. Dvanajstletni sin Janez je po mučni bolezni na možganih in pljučih dobro pripravljen za večnost, dne 10. marca umrl. Pokopali smo ga dne 12. sušca popoldan. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko ljudi od blizu in daleč in seveda tudi polnoštevilno šolarji z učiteljstvom. Domači gospod župnik je govoril tolažilne besede za potrtega očeta, brate in sestre svojemu blagemu učencu v slovo. Smrt pobira, ne izbira, stare pomori, mlade pa poseka.
Škocijan. Na kvaterno nedeljo je bilo pri nas veliko ljudi. To priložnost so porabili soci-
ialisti in priredili pri Majerju shod, ki je bil srednje dobro obiskovan. Čudna pota hodi politika, stara čemerna vlačuga, tudi pri nas. Pred volitvami za državni in deželni zbor so ! Slovencem sila zamerili, ker je imel socijali- j stični kandidat v slovenski Rušovi gostilni vo- j lilni shod, v nedeljo dne 8. sušca pa je isti go- ; spod zboroval v hiši, na kateri je bilo pred volitvami nalepljeno vse polno rudečih podgan, ki bi naj pomenile socijaliste. Casi se spreminjajo in ljudje tudi.
Malošče. Dne 10. t. m. smo tukaj pokopali Nontovega hlapca Perhinik Leopolda, ki je umrl nenadno in na nepričakovan način v 17. letu starosti. Dva dni prej na večer se je s sosednim tovarišem veselo pogovarjal in kratkočasil pred domačim hlevom, ko mu je naenkrat padla v glavo nesrečna misel. Vprašal je tovariša: „AIi mi daš 5000 K, bom pa za žico tukaj prijel.*1 Tovariš mu je odgovoril, da je zato pač prestrahopeten. Odgovor ga je pogrel, da je stopil na kup gnoja, dvignil roko in prijel za električno žico, ki je tam mimo napeljana.
V istem trenutku pa je tudi že glasno zakričal in se mrtev zgrudil na tla. Smrt je zakrivil sam v svoji fantovski nadutosti. Ta žalostni smrtni slučaj nas živo spominja na drugi prav enaki slučaj, ki smo ga doživeli pred letom v Št. Jobu. Ravno tako mlad hlapec je hotel spraviti žico, ki jo je vrgel vihar na tla, s ceste kljub svarilu drugih voznikov. Električni tok ga je umoril in mladega življenja je bilo konec. Pozabil je tudi ta mladi fant, da električna žica n: otroška igrača.
Borovlje. (Občinska seja dne 20. 11. 1925.) Zupan prečita neko pismo, s katerim soc. dem. odbornik Hedenig naznanja, da izstopi iz obč. odbora. Njegov naslednik Fuchs radi preobi-lega zaposlenja ne more prevzeti odb. mesta ter je bil nato poklican drugi namestnik, gosp. Josef Singer. Na dolgo poroča potem župan o zadevi gostilniške komisije Valentin Mauer. Ker je zadeva precej zanimiva in jasno 'kaže postopanje kor. oblasti, jo podamo v celoti. Hišo Kleineggerjeve gostilne sta kupila od pivovarne Reininghaus brata Urbanc, mesarja v Borovljah, oba jugosl. državljana. Nemškuta-rija je napela vse sile, da bi zabranila nakup te hiše. Kljub temu, da je bila kupna pogodba sklenjena in znesek za hišo takoj izplačan, sta se morala brata Urbanc toževati in pravdati cela tri leta za to, kar sta pošteno kupila. Ta pravda je stala mesarje Urbanc menda okoli 100 milj. kron. Med tem časom je pa zaprosil koncesijo za to znani nemškutar Valentin Maurer iz Podljubelja. Obč odbor se je v eni prejšnjih sej radi lumparij prodaje te hiše in tudi radi osebe prosilca soglasno izrekel proti koncesiji. Okr. glavarstvo v Celovcu je prošnjo Maurerja odbilo. Ta napravi rekurz na dež. vlado in ta mu je koncesijo podelila kljub temu, da je bil prosilec od dež. sodišča predkazno-van. Občini se je to od dež. vlade kratkomalo naznanilo, da proti tej odredbi ni več pritožbe. Župan se je v imenu občine kljub temu pritožil na ministrstvo in ministerstvo na Dunaju je odlok dež. vlade potrdilo ter pritožbo občine zavrnilo. Iz tega se jasno vidi, da se tudi najvišje oblasti vse drže svojih postav in da se tudi na tako važne sklepe občin kratkomalo ne ozira. Da je šlo to vse po želji Heimatdiensta, pač ni treba povdarjati. — Okr. glavarstvo je z odlokom od 22. I. 1925 prepovedalo gostilno gospoda Renka, ker je imela koncesijo za to hišo umrla gospa Jernej. — Sklene se, poslati ministrstvu vlogo o preuredbi šolstva. Odbornik Kor. slov. stranke izjavi, da za to ne more glasovati, ker so do danes, kar se tiče naših šol, niti ena prošnja Slovencev ni upoštevala. — Rekurz gostilničarjev glede znižanja veseličnega davka se zavrne. — Prošnja gospe Ogris Luise za podelitev gostilniške koncesije pri „Jagcrhcimu“ se preloži na prihodnjo sejo. — ista prošnja gospe Wandelnig za koncesijo pri Renku se zavrne. Slov. odbornik priporoča, da bi se postopalo napram vsem enako, ne pa da se bo mogoče gospe Ogris dovolilo, kar se Renku prepove. Večina odbornikov ostane pri svojem sklepu. — Čez eno uro trajajoča debata se vrši radi združitve občin Borovlje z Podju-beljem, Podgoro in Goričami. Soc. dem. so odločno za to, Nemci odločno nasprotni. Slovenec izjavi, da smo tudi Slovenci za združitev,
toda samo tedaj, če se pritegne cela občina Poujubelj, toraj tudi vasi Kožentavra in Kapla s Strugo. Drugače smo proti. Preulog za združitev se sprejme z 12 proti 9 glasom. — Gospe Wasmk se dovoli, da postavi na trgu pred cerkvijo leseno prodajalnico. — Seja je trajala 4 ure.
Sele. Letošnji predpust je začetkom kazal, da bo ostal vdovec. Proti koncu pa so se nasi kanoidatje in kandidatinje za ženitev vendar zganili in smo imeli žemtovanje za ženitova-njem. Ker je taka navada, da se tudi pust še posebej praznuje, je bilo za nekatere že malo prehudo, da so že skoro opešali. Sajda je poslala v zakonski jarem Jurija Basnerja in Čolnarjevo Uršo. V Selah pri Cerkvi sta se naveličala samskega stanu Zvrh. Bošnjakov, Valentin Kelih in Coflova, Viktorija Jug. Posestnik '1 omaž Ogris, pd. Skutovc, si je po požaru lepo pozidal dom in sedaj je pripeljal vanj tudi ženko, Marijo Jug. Na Sred. Kotu se je stari Toman naveličal gospodariti in je izročil posestvo mlajšim rokam. Tako je Tomanova hiša dobila novega gospodarja Valentina Užnika, ki se je poročil s Tomanovo nečakinjo Heleno Dov-jak. Ženin je bil več let cerkveni pevec, član izobraževalnega društva in pevskega zbora, zato so ga počastili tovariši pevci v cerkvi in na ženitovanju. Spomnili smo se tudi „Kor, Slovenca** in je vedno luštni camar nabral za tiskovni sklad lepo svotico. Vsem novim parom: Na mnoga srečna leta!
SS DRUŠTVENI VESTNIK
Knjižnica v društvu.
»Knjiga je človekov najzvestejši prijatelj 1“ Ta izrek je resničen — seveda ne smemo nikoli pozabiti pristaviti — dobra knjiga. Zakaj slaba knjiga je lahko tudi največji človekov sovražnik. Poleg tega je tudi knjiga skoraj edino in najvažnejšo sredstvo, da nudi človeku izobrazbo. Vse, kar znata naš preprosti človek in naš izobraženec, sta posebno v poznejših letih črpala iz knjig, in če imaš v svoji knjižnici doma lepo vrsto knjig, ki so ti vedno na razpolago, se ti zdi, da razpolagaš z neko silo, ki se je lahko poslužiš kadar hočeš. In ker ni vsakomur dano, da bi si nabavil svojo- knjižnico, so velike važnosti dobro urejene knjižnice po naših društvih. Prva in največja naloga naših društev je, da si osnuje res vzorno knjižnico, če hoče, da odgovarja svojemu izobraževalnemu namenu.
Ne bomo govorili to pot o tom, kako naj se knjižnica vodi, kakšna naj bo omara, dasi bi bilo tudi to Potrebno. Govoriti hočemo le o dveh stvareh. Pri volitvi odbora se je treba v prvi vrsti ozirati, da je za izvoljenega knjižničarja eden najinteligentnejših članov društva, ki rad bere in ki je razsoden dovolj, da zna izbirati knjige, ki naj pridejo v društveno knjižnico. Saj si mora znati dobiti pametnega nasveta. Za knjižničarja ni dovolj, da pozna vsako knjigo, ki jo ima v knjižnici, po naslovu, poznati mora tudi nje vsebino in vedeti, za katero starost in izobrazbo je primerna in se mora pri izposoje-vanju tudi po tem ravnati. Knjižničar mora biti tedaj nekak učenjak v malem, da rabimo ta izraz in pol vzgojitelja.
Še posebno zato je pri nas knjižničarjeva naloga tako težka, ker imamo majhen književni trg in izbera ni bogata niti mnogovrstna, poleg tega so slovenske knjige za naše siromašne razmere zelo drage, da moremo nabaviti le nekatere knjige.
♦
Dobrla vas. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Dobrli vasi priredi na novem odru v sredo na Marijin praznik dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne v svojih društvenih prostorih igro »Roka božja**. Vsi prijatelji prav prisrčno povabljeni. (Igra »Revček Andrejček** je preložena na belo nedeljo.)
Šmihel nad Pliberkom. V nedeljo dne 22. t. m. se vrši po prvi božji službi društven sestanek. Spored je zelo obširen, pride tudi tuj govornik. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva.
Št. Vid v Podjuni. (Občni zbor.) Kako potreben je bil občni zbor, ki naj bi podžgal zanimanje za društvo, je pokazala skoro polnošte-
vilna udeležba članstva. Poročila posameznih funkcionarjev društva so bila kratka in slika društvenega delovanja v preteklem poslovnem letu. Društvo si je nabavilo novo scenarijo in priredilo 4 igre. Z večino glasov je bil izvoljen zopet stari odbor. Članarina znaša 5000 K. Zelo pozdraviti je sklep, da se upeljejo mesečni sestanki, na katerih bodo nastopali kot predavatelja tudi člani društva. Začetek je napravil že g. Mičej, kateremu se je prvi nastop izredno posrečil. Povdarjal je, naj bo društvo predvsem pribežališče šoloodrasle mladine, ki naj se potom mesečnih sestankov vpeljava v družbo. O kvarnem vplivu alkohola na človeški organizem je predaval čg. Kindlman ter navedel veliko primerov iz naše najbližje okolice. Upamo, da se bo načrt v tekočem poslovnem letu izvedel do kraja.
Svetna vas. (Žensko društvo.) Dne 18. sveč. sklenil je občinski odbor v Podgori z večino, naj se odpravi verski pouk v Kapli in Podljubelju. Obžalujemo delavce, ki delajo takšne sklepe! Mar bodo imeli več kruha, več plače, več dela, ko župnika več ne bo v šolo? Delavci, vsaj vi domačini, ali ste slepi? Ljudstvo je na to izzivanje dne 8. marca odgovorilo. V Kapli je bila popoldne pridiga o otroški vzgoji, potem pa se je skoro vse ženstvo zbralo v župnišču in se je tam ustanovila podružnica ženskega društva. Takoj je pristopilo 77 žensk, v odbor a so se volile: gospe Weiss Lizi, Valentin Marija, Singer Neža ter gospodični Krasnik Beti in Šlemic Ana. Žene so prevzele takoj protestne pole, da se pobirajo podpisi mož zoper nečuveni občinski sklep. Želeti bi bilo, da bi se delavci, katerim vsi želimo dela in zaslužka, ne stavili v nasprotje proti kmetom. Odločno je zagovarjal krščansko stališče naš odbornik Ogriz. Čast možu! Takšno postopanje nasprotnikov bo naše ljudi vzbudilo, ki niso hoteli verjeti, če se jih je na shodih opozarjalo na versko nevarnost, zbudili se bodo, in to bo dobro za nas.
^GOSPODARSKI VESTNIKA
O gnojenju krompirja.
(Konec.)
Priporočljivo oziroma pri slabi zemlji celo važno je, tudi zelenognojitveni rasilin. dati 1/4 stota 40%. ali 3 stote 20% kalijeve soli in do 3 odstotke Tomaževe žlindre na hektar, ker s tem bomo šele prav sposobili zelenogno-jitvene rastline za zbiranje dušika.
Jako važno pri krompirju je gnojenje z u-metnimi gnojili. Kakor sem že omenil, je ono tudi poleg hlevskega gnoja za dosego polne žetve neobhodno potrebno.
Poprečna žetev bivše naše monarhije je znašci'a pred svetovno vojno samo 90 stotov na hektar. Nemčija pa ima poprečno žetev 135 q. Med posameznimi prejšnjimi krovinami je pridelala poprečno na ha:
Zgornja Avstrijska . . . 154	q
Tirolska...................128	q
Moravska...................115	q
Češka......................104	o
Šlezija.....................96	q
Nižja Avstrijska .... 75	q
Štajerska...................72	q
Predarelska...............  41	q
Da se da pridelek zvišati, nam kažejo poizkusna posestva v Nemčiji, ko znaša poprečna žetev itak že 135 q:
Mocheln....................216	q
Pentkovo ................. 278	q
LauchstSdt................ 260	q
To so poprečni pridelki desetih let, toraj nikakor slučajni. Ta posestva imajo same srednje dobro zemljo in uspeh je pripisavati edino primernim vrstam, boljši obdelavi zemlje, v prvi vrsti pa zadostnemu gnojenju. Na poizkusnem posestvu Mocheln so dosegli z dodatkom kalija, fosforove kisline in dušika poleg hlevskega gnoja do 79 q več kakor ob samem hlevskem gnoju. Da pa uporaba umetnih gnojil ne zvišuje pridelek krompirja samo v Nemčiji, temveč tudi v naši republiki vidimo na par primerih. Tako je neki kmet v Inomostu pri uporabi hlevskega gnoja in umetnih gnojil dosegel pridelek 415 q na ha. Celo na Toblachu
na Tirolskem, ki leži 1350 m nad morjem, so dosegli 200 do 300 q na ha. Na podbudo dr. Skazila se je po različnih krajih leta 1013 pečalo 206 posestev z gnojnimi poiskusi, ki so pokazali sledeče ševilke:	negnojeno 135 q.
kalij, fosforova kislina, dušik (polno gnojenje) 173 q, zvišanje pridelka po polnem gnojenju tedaj za 38 q (27% ).
166 poizkusom, ki naj bi ugotovili delovanje dognojenja umetnih gnojil poleg hlevskega gnoja, preodčujejo sledeče poprečne številke od ha: hlevski gnoj 137 q, hlevski gnoj s polnim gnojenjem 185 q, zvišanje pridelka za 48 q (35%).
Poprečne številke 39 poizkusov, ki so inv'-li poskusno polje razdeljeno v pet parcel, so sledeče: negnojeno 147 q, polno gnojenje 208 q, brez kalija 175 q, brez fosf, kisi. 185 q, brez dušika 176 q.
Nasproti negnojenemu je pridelek večji za negnojeno —, polno gnojenje 61 q, brez kalija 28 q, brez fosf. kisi. 38 q, brez dušika 29 q, v odstotkih 42, 19, 26. 20.
Drugi poizkusi, kjer se je uporabljal tudi hlevski gnoj, so pokazali sledeče poprečne produkcijske številke:
Hlevski gnoj: sam 132 q, s polnim gnojenjem 183 q, brez kalija 166 q, brez fosf. kisline 164 q, brez dušika 165 q.
Nasproti gnojenju s samo hlevskim gnojem znaša prirastek na pridelku pri polnem gnojenju, to se pravi, če damo vse tri redilne snovi 51 q (38%), brez kalija 34 q (25%), brez fosfo-rove kisline 32 q (24 % ), brez dušika 33 q (25 %).
Iz teh poizkusov se da posneti, da moremo s pomočjo umetnih gnojil naš krompirjev pridelek jako zvišati in da morajo biti na zvišanju udeležene vse tri hranilne tvarine in to celo tedaj, če smo krompirju gnojili tudi s hlevskim gnojem. Pri izključnem gnojenju z umetnimi gnojili brez hlevskega gnoja, v prvi vrsti zvišuje pridelek kalij, potem dušik in nazadnje fosforova kislina, ki pa zvišuje iiridelek precej manj kakor kalij ali dušik. Ce pa umetno gnojenje uporabljamo poleg hlevskega gnoja, deluje kot dodatek v prvi vrsti fosforova kislina in potem dušik in kalij.
Pri vseh teh poizkusih, o katerih sem govoril, so porabljali na en hektar sledeče množine umetnih gnojil: brez hlevskega gnoja: 250 kg 40% kalijeve soli, 400 kg superfosfata (Tomaževa žlindra), 180 kg čilske solitre ali arno-nijakovega dušika ali apnenega dušika; s hlevskim gnojem: 170 kg 40%. kalijeve soli, 300 do 350 kg superfosfata ali Tomaževe žlindre, 120 kg čilske solitre ali amonijak ali apneni dušik.
Superfosfat in Tomaževa žlindra sta fo-sforo-kisli gnojili, čilska solitra, amonijakov in apneni dušik so dušična gnojila, kalijeva sol pa kalijevo gnojilo.
Zakaj govorim s tolikimi številkami? Ker vam hočem z v oči bodečimi številkami dokazati, kako potrebno je, da pridamo krompirju poleg hlevskega gnoja tudi umetnih gnojil, in sicer ne eno samo hranilno snov, temveč vse« tri. Prepričan sem, da nobeden slovenski kmet, ko sem mu tako jasno pokazal uspehe umetnih gnojil v zvezi s hlevskim gnojem, pri krompirju ne bo opustil prilike si nabaviti umetna gnojila za spomladim saditev krompirja. A. M.
♦
Tržne cene (Dunaj, Celovec, Velikovec): Zito: pšenica 5550—5650, 6000, 5200: rž 4900 do 5000, 5200, 4900; oves 4—4100, 3800, 3600; koruza 2850—2950, —, 3400; krompir 1800 do 1900, —, 1400—2000 K za kilogram. Krma: Sladko seno 125—150.000, 90.000, — ; kislo 80—85.000, — ; slama 95—100.000, 70.000, — K za metercent. Klavna živina (Dunaj, Celovec): voli 10—17.000, 18.000; biki 10—14.500, —: krave 9600—15.000, 9—12.000; klobasarice 5—9500, — ; teleta 24—26.000,	17—22.000;
mesne svinje 18—22.500, 20—23.000; pitane svinje 20—24.000,	19—22.000 K za kg žive
teže.
Izvoz lesa. Izmed najvažnejših predmetov, katere izvažamo, je les. V letu 1923 smo izvozili 83.522 vagonov lesa, v lanskem letu pa je izvoz narastel na 128.133 vagonov. Lani smo izvozili 9736 vagonov okroglega lesa. Od 120.133 vagonov je šlo približno 66.000 vago-
nov v Italijo^ 32.000 vagonov v Nemčijo, 20.00(1 vagonov v Švico, ostanek pa v druge države. Izvoz v Švico in Nemčijo obsega tudi izvoz v Francijo, Holandsko, Levanto, Španijo in južno Ameriko. Izvoz okroglega lesa je narastel, to pa zato, ker so cene za obdelani les neugodne. V Italijo izvažamo 1600 vagonov, v Nemčijo 3800 vagonov in v Švico 3600 vagonov okroglega lesa. Jamski les se je izvažal v Porurje (3300 vagonov) in v Švico (700 vagonov). Nadalje se je izvozilo v Nemčijo in Ogrsko pri' bližno 700 vagonov pragov, nato 6500 vagonov drv v Nemčijo, Italijo, Švico in Ogrsko, 5000 vagonov gradbenega lesa v Italijo in Ogrsko.
Položaj lesne industrije. Ker ni snega, se surovi material ne more dovažati tvornicam v dolinah. Radi tega je nastalo pomanjkanje o-kroglega lesa ,kar je seveda povzročilo zvišanje cen, ki so se od začetka leta pa do danes dvignile za približno 10 odstotkov. To je seveda vprid posestnikom večjih zalog. Večina posestnikov žag ni zadostno preskrbljena s suro vim materijalom; zato je nastalo večje povpraševanje.
li NAŠE KNJiGE li
Ulemo Camelli: Izpovedi socialista. Cirilova knjižnica XI. zvezek, Tiskala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Iz italijanskega izvirnika preložil J. R. S. — Po zgodovini svojega nastanka je to prav čudovita knjiga, ki je zbudila svojčas veliko pozornost med vsem kulturnim svetom in je preložena v več svetovnih jezikov. Delo „Dal Socialismo al Sacerdozio" — tako je izvirni naslov knjige — ni pesniška izmišljotina, temveč je velika pesem človeškega notranjega doživetja, je izpoved brezverca tja do 29. leta njegove starosti, ko je prišel na svojem življenjskem potovanju do popolne sreče v Bogu, izven sveta. Pripovedovanje v knjigi pa je tako živo in pestro kakor da bereš najzanimivejši pustolovski roman, kar ločiti se ne moreš od nobene strani, pa bodisi zgodba o Turattifu in Bissolatiju, o stavki poljskih delavcev, o nočni procesiji itd. V „Iz-povedih" je pa tudi tohko zgodovinskih spominov na početke marxističnega socializma in njegovega razvoja v Italiji, da najdemo v njih marsikje ključ celo do tamkajšnjih današnjih razmer. Posebno draga pa bo Camellijeva knjiga vsem modernim razdvojenim, ponižnim in razžaljenim dušam, ker najdejo v nji svojega sovrstnika, in sicer kot zmaganega in zmagovalca. Camelli nas prisili, da gremo ž njim skozi ves labirint zmot in da mu sledimo mirno tja do njegove velike izpovedi: „Imej usmiljenje z menoj, o Gospod: daj mi svojo luč, bodi mi dober krmar!" Prav zares, čudovita knjiga pisatelja, ki je brodil po vseh slasteh tega sveta, kjer je vsaka beseda napisana iz mesa in krvi same, povedana nam za na pot in v odrešenje. Zato bi bilo odveč še vsako posebno priporočilo, da si to novo knjigo treba pač nabaviti in jo s pridom prebirati, ker priporoča se knjiga že dovolj sama. Kljub precejšnji obsežnosti ji je cena 17 D in to s poštnino vred — zelo nizka; naroča se pa pri založnici Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
g RAZNE VESTI E
Drobne vesti. Požar je uničil v Tokio na Japonskem 300 hiš, in sicer najnezdravejše predmestje, ki bi se imelo podreti in nanovo sezidati. Na Grškem je izbruhnil železničarski štrajk. — Turčija mobilizira. — Brezposelnih je bilo na Koroškem 7. marca 5552 podpiranih. — Umrl je ptujski pek Ornig, bivši voditelj štajerskih nemškutarjev z glasilom „Štajerc“. — V bližini Bukarešte se je zaletel tovorni vlak v drugega. Priklopljeni osebni vagon se je razbil in pokopal pod seboj 40 rezervistov: 12 je mrtvih, 28 ranjenih. — Bergmeister, ki je na Dunaju pri belem dnevu na trgu umoril uradnico Geislerjevo in ji odvzel denar, je bil obsojen na 20 let. — Pruskim ministrskim predsednikom je bil zopet izvoljen dr. Marks. — Ebertov pogreb je stal Nemčijo 3 milijone zlatih kron. — Ker so se na Dunaju dovolile višje plače pekarskim delavcem, je poskočila tudi cena kruha na 8200 K.
Za tiskovni sklad so darovali:
Jurij Maček in Anton Lajmiž, Vidrna vas. mesto za občinsko hišo 15.000; Bače: Lizika Trunk 10.000, Treza Miiller 10.000; Miha Gabriel, Št. Janž, 50.000; Janez Šnedic, župnik v p. in posestnik v Št. liju 40.000: neimenovan iz Žihpolj 10.000^Tone Sloki, Celovec, z željo, da bi dobili Nemči v Jugoslaviji utrakvističnč šole, 10.000; Globasnica: Marija Sadjak 15.000v Lorene David 2000, Mirko Čebul 10.000, Ančka Hutter 10.000, Ana Hutter 50.00n Peter Hutter 10.000, Jernej Pšeničnik, župnik, 20.000, Ivanka Sadjak 10.000, France Uranšek 5000, Janez Hutter 5000, Barbara Pikalo 2000- Večna vas; Leopold Ažman 10.000, Boštjan Smričnik 10.000, Peter Hutter 10.000, Šimen Marin 20.000; Šteben: Terezija Konrad 10.000, Kristina Konrad 10.000, Ljudevit Perč 5000 K. Darovalcem srčna hvala.
—-■-fi"■-
'y-t
m
Zahvala.
Ob prebridki izgubi naše nepozabne, skrbne matere, stare matere, sestre, tete in svakinje
pd. Pobrežnjakinje v Ločah,
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so pokojnico ob njeni bolezni obiskali in tolažili ter jo prišli danes na njeni zadnji poti vzlic najslabšemu vremenu od blizu in daleč v tako lepem številu spremit.
Posebej smo dolžni še zahvala preč. g. župniku Janezu Naglu za večkratno delitev svetih zakramentov rajnici ter za njegove tolažljive besede ob pogrebu, dalje se zahvaljujemo preč. g. župniku Bayerju in domačim pevcem za njih krasno pepe.
Vsem bodi vsemogočni Bog obilen plačnik !
Loče-Št. Ilj ob Dravi, dne 9. marca 1925.
Žalujoči ostali.
43

Vila
z vrtom pri železniški postaji v Dobrli vasi in blizu Klopinjskega jezera se proda pri Vedenik Katarini, pošta Dobrla vas.	44
Vabilo
na
občni zbor
Slovenskega čebelarskega društva za Koroško, ki se vrši v nedeljo, dne 29. marca t. 1. v Dobrli vasi hišna štev. 29.
SPORED:
1. Poročila.
2 Volitev novoga odbora.
3.	Piakbčno predavanje.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
odbor
Ji

Tovarniška zaloga usnja
Julijus Blass
Celovec, Novi trg štev. 4
ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože.

Lastnik: Pol. in kosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in ougovorm urednik: Z • n s o v • k j	>,**“»*. oui.aj. A., fcuvii-
reichgasse 9. — Tiska Lidova tiskarna Ant. MachAt in druioa, (za tisk odgovoren Jos. Zinkovskjj,, Dunaj, V.. MaricareienpUtz 1.