TRETJA SEJA MESTNE KONFERENCE ZKS V LJUBLJANIO NEKATERIH BISTVENIH VPRAŠANJIH POLITIČNO-VARSTVENIH RAZMER V MESTU
POMEMBEN DEL OCENE JE AKCIJA
Na seji konference je bilo predvsem pou-darjeno: za MK ZKS je začetno obdobje dela. V tem obdobju so bila v glavnem trasi-rana pota za delo, ki se postavlja pred Zvezo komunistov in celotni samoupravni družbe-nopolitični sistem mesta Ljubljane. Sedaj gre za to, da v skladu s temi smernicami komuni-sti uresničujerao sprejeto, da odpravljamo žarišča problemov negativhih pojavov, neza-dovoljstva med občani in podobno. Toda to nam bo uspelo le ob vsakodnevnem politič-nem ocenjevanju pojavov in razmerja sil v borbi za spreminjanje stanja na vseh ravneh organiziranja in delovanja Zveze komuni-stov. To mora postati praksa dela tako mestne konference, kot občinskih konferenc in vseh osnovnih organizacij Zveze komuni-stov. Končno, to je statutarna obveza ZK, ki pa se še ne uresničuje v celoti, ker naše osnovne organizacije za to še nismo usposo-bili.
Ocenjevati politično-vamostne razmere pomeni predvsem ugotavljati žarišča neza-dovoljstva delovnih ljudi in vzroke nezado-voljstva, odpore uresničevanju politike Zveze komunistov oziroma drugih družbe-nih dejavnikov; obbke, v katerih se ti odpori javljajo; pojave destriiktivnega sovražnega delovanja oziroma pojave, ki takšno delova-nje omogočajo ali tolerirajo; pojave, ki pred-stavljajo izpodkopavanje ustavnega polo-žaja delavca, občana, njegove varnosti in varnosti njegovega in družbenega premože-nja;. manifestacije stare oziroma nizke zave-sti o pravicah in dolžnostih do lastne delovne oziroma samoupravne skupnosti in družbe kot celote. Smisel politične ocene mora biti politična akcija za odpravljanje vzrokov in žarišč negativnih pojavov, pomanjkljivosti, odporov itd. Ta akcija pa mora potekati tako, da uveljavlja in krepi samoupravne od-nose in samoupravni delegatski politični si-stem, odgovornost njegovih institucij ter komunistov v njih. Ne more potekati izven njega ali ob njem, niti le od zgoraj navzdol, marveč v sami družbeni bazi.
Ko ocenjujemo poKtične razmere v Ljub-Ijanimoramo brez dvoma izhajati iz dejstva, da probiemov me gre bkati v gtohalni drnžbi, čeprav so problemi tudi tam, ampak jih mo-ramo odkrivati in videti predvsem v kon-kretni delovni oziroma samoupravni sredini, kajti žarišea nezadovoljstva niso abstraktna, ampak so vedno in povsod konkretna, kakor so konkretni njihovi nosilci.
Pri oceni politične situacije moramo v Ljubljani izhajati iz naslednjega: Ljubljana je odprto in izredno frekventirano mesto. Odprtost omogoča, da tisoči tujcev, a tudi prebivalcev drugih socialističnih republik in pokrajin prihajajo v stik z našim sistemom samoupravljanja, z obstoječimi odnosi, siste-mom\ socialistične demokracije, vidijo nje-gove dobre strani, a tudi slabosti. Istočasno pa omogoča tudi izražanje vpliva posamez-nikov za interese drugih sistemov in njihovih nosilcev. Zato ni slučajno Ljubljana teren, na katerem razni zunanji dejavniki (tudi ob-veščevalni) skušajo preverjati trdnost našega sistema in Jugoslavije takšnet kakršna je, naše notranje razmere, moč in vpliv even-tuelne opozicije socialističnemu samouprav-nemu sistemu in Jružbenopolitični ureditvi SFRJ ter perspektive sistema socialistične demokracije.
Pred očmi moramo- imeti tudi specifično ekonomsko, socialno in tudi nacionalno strukturo mesta. Gledano z vidika odnosa delovnih ljudi do socialističnega samouprav-ljanja kot političnega sistema, do naše ustavne ureditve, do ciljev, ki si jih je posta-vila Zveza komunistov na kongresih lahko rečemo, da je v Ljubljani in družbi na sploh dosežena visoka stopnja enotnosti in iden-tičnosti stališč in pogledov ali z drugimi bese-dami, da je politična situacija dobra ter da prevladujejo elementi njene trajne stabiliza-cije. Ti elementi pa so predvsem: relativno uspešno gospodarjenje, poglabljanje samou-pravnih odnosov kljub vsem problemom in težavam, rast osebnega in družbenega stan-darda, opredeljenost ciljev družbene akcije, akcija subjektivnega faktorja , krepitev družbeno samozaščitne zavesti, krepitev obrambne sposobnosti.
Spričo ofenzive Zveze komunistov in dru-gih organiziranih sil socialistične zavesti so socialističnemu samoupravljanju nasprotu-joče sile patisnjene ob stran, njihov vpliv je omejen na posamezne izpade, parole itd.
Elemente destabilizacije političnih razmer moramo (ne da bi podcenjevali vpliv zuna-njih dejavnikov) v prvi vrsti iskati znotraj nas samih, znotraj sistema samoupravljanja, znotraj institucij našega političnega sistema. Moramo jih iskati v verbalističnem odnosu do naših kongresnih stališč in smernic, v ver-balističnem odnosu do slabosti, pomanjklji-vosti, negativnih pojavov v družbi in tudi v Zvezi komunistov. Globoko imajo prav tisti, ki menijo, da sta nered in neodgovornost največji slabosti našega sistema, a tudi zvexe komunistov. Osnovni problem ustvarjanja še monolitnejše družbe, še močnejše sodali-stične zavesti in enotnosti danes je vprašanje naše učinkovitosti pri reševanju konkretnih vprašanj, pri zastavljanju konkretnih prime-rov, ki žuiijo delovne Ijudi, povzročajo ne-razpoloženje, nezaupanje in v nekaterih pri-merih tudi apatičnost, negotovost glede last-nega položaja in tudi družbe kot celote.
Komunisti, zlasti pa komunisti, ki se naha-jajo v vodstvih Zveze komunistov, na odgo-vornih mestih v družbenopolitičnih organi-zacijah in družbenopolitičnih skupnostih, so dolžni neprestano odkrivati, ocenjevati in odpravljati vzroke premajhne učinkovitosti na posameznih točkah našega samouprav-nega sistema in okrog posameznih proble-mov, ki v družbi obstoje.
Postavlja se vprašanje, ali ne gre iskati vzrokov za premajhno učinkovitost v praksi v prvi vrsti še ne povsem premaganih ostan-kih liberalističnih pbjmovanj in nazorov v družbi, vše nepremaganih ostankih birokrat-sko, tehnokratske miselnosti oziroma zave-sti? Ostanka liberalizma ali liberalnega od-nosa'do teh problemov v družbi danes ne gre iskati le pri posameznikih in posameznih znanih nosilcihjiberalizma iz pretekle dobe, ki še vedno živijo v prepričanju, da so imeli prav, ker niso sprejeli partijske kritike in ostajajo na svojih politikantskih pozicijah. Prav pa bi bilo, da osnovne organizacije, v katerih so le-ti vključeni, ocenijo.kako ti to-variši dejansko izpolnjujejo svoje partijske obveznosti in družbene obveznosti, da oce-njujejo tudi tiste, ki niso člani Zveze V.omuni-sto V, so pa pristaši ideje tako imenovanega političnega pluraKzma in anarholiberalizma.
Ostanki liberalističnih pojmovanj, ostanki liberalistične psevdodemokratske zavesti v družbi se občasno kažejo tudi v podcenjeva-nju ali omalovaževanju idejnopolitične vloge Zveze komunistov in njene odgovornosti za pravilen  samoupravni  socialistični  razvoj.
- Kažejo se v odnosu do planiranja, sporazu-mevanja, dohodkovnega povezovanja, spoš-tovanja sprejetih dogovorov in sporazumov, do  naših  zakonov, do sprejetih  ustavnih
. norm, v pogledu odgovornosti republik, v odnosu do nacionalističnih pojavov vseh vrst itd. Nadalje se kažejo v posameznih negativ-nih pojavih v sferi kulture, izobraževanja, obveščanja, a končno tudi v odnosu do stališč kongresov ZK, občinskih konferenc ZK, Zveze komunistov v Ljubljani glede posa-meznih vprašanj, posameznih problemov občin in mesta.
Ključna žarišča problemov v Ljubljani so v tem trenutku predvsem delovne organiza-cije, kjer smo imeli v prvem polletju 19 pri-merov (sicer manjših) prekinitev dela. To pomeni, da so se v 19 primerih delavci poslu-žili tega skrajnega sredstva v svoji borbi proti tehnokratsko birokratski otopelosti, kar daje tudi svojstveno sliko stanja organizacij Zveze komunistov in sindikatov v teh kolek-tivih. V zvezi s tem je potrebno oceniti, ali so bile potegnjene vse konsekvence glede od-govornosti za situacijo v teh organizacijah.
Nadalje: v času največje bitke za uveljav-ljanje zakona o združenem delu (v lanskem in letošnjem letu) imamo v Ljubljani za 103 % več primerov, ki jih v svoji pristojnosti obravnavajo pravobranilci samoupravljanja. Skoraj 700 delavcev oziroma temeljnih or-ganizacij imajo na desetine pritožb delav-cev na samoupravne organe in odločitve o osebnem dohodku, kar kaže na stanje »de-mokratičnih odnosov« v fazi razprave in sklepanja. Pritožbe pa se često obravnavajo zelo uradniško, tehnokratsko. Imamo tudi večje število organizacij, ki do novembra 1978 ne bodo imele svojih aktov usklajenih z zakonom o združenem delu, ali pa bo to Ie formalno, zlasti kar se tiče dohodkovnih od-nosov in pa realizacije načela delitve osebnih dohodkov po rezultatih živega dela in po vlo-ženem minulem delu. Imamo tudi več prime-rov, da se skuša prilepiti etiketo birokratizma tistim, ki so za red in odgovornost, tisti pa, ki tolerirajo neodgovornost, naj bi bili dobri samoupravljavci. Očitno se še meša poj-me »samoupravljanje«, »neodgovornost«, »nered«, »demokracija« ipd.
Poznamo tudi primere manipuliranja po-slovodnih struktur, ponekod celo v spregi z vodstvi političnih organizacij, s kadrovsko politiko, z referendumi, pri čemer so bili tudi pojavi zapiranja nekaterih temeljnih organi-zacij vase in negiranja širših družbenih inte-resov. Na drugi strani pa smo imeli tudi po-jave sektaštva v kadrovski politiki in mani-puliranje s pojmom moralnopolitična pri-memost.
Žarišče nezadovoljstva je tudi preskrba Ljubljane in funkcioniranje celotnega pre-skrbovalnega mehanizma in sistema. Kljub poučnim izkušnjam iz lanskega leta, ko je zmanjkalo plina, se podobni primeri nada-ljujejo. Nemogoče je razumeti in sprejeti kakršnakoli opravičila, ker Ljubljanfani ostajajo recimo brez kruha. To pa se ni doga^ jalo le pred prazniki, ampak so police prdzne
ponekod tudi ob sobotah. Postavlja se tudi vprašanje, zakaj je oskrba z vrtninami slabša in dražja?
Nezadovoljstvo pa povzroča tudi promet y mestu. Zato je dolgoročna rešitev prometnfe situacije v Ljubljani primama naloga iivza-služi vso politično odgovornost, podporo, akcijo in če bo potrebno tudi novo politično akcijo, da se zberejo nova dodatna finančna sredstva, da se ta problem hitreje rešuje v in-teresu vseh.
Žarišče problemov so tudi razmere v druž-benih dejavnostih, kjer beležimo nezadovo-Ijive rezultate na področju reforme izobra-ževanja, ki se kažejo zlasti v strukturi vpisa, saj je ta tudi posledica zaostalih, malomeš-čanskih pojmovanj, ki favorizirajo izobraže-vanje za tako imenovane intelektualne po-klice in nasprotujejo radikalnim spremem-bam sistema izobraževanja. Imamo veliko kritike, da se mladina ni mogla vpisati v te ali one šole, istočasno pa nam v Ljubljani ostaja praznih okoli 3.000 raznih učnih mest za proizvodne poklice. To je politični problem, to je problem izoblikovanja zavesti v nas samih. Seveda pa s tem še niso našteti vsi problemi, ki pestijo Ljubljano, vsa žarišča, ki netijo nezadovoljstvo pri ljudeh.
Spopasti se bo treba tudi s poslovanjem naše uprave in administraci je, ki kliub ostrin^ kritikam ne menja svojega načina dela in ki se v odnosih do ljudi često obnaša kot ob-last nad njimi. Zategadelj imamo ponovno ostre kritike, da npr. izgradnja študentskih domov v Ljubljani ne teče, ker ni urbani-stičnih rešitev, da se zatika pri gradnji cest zaradi administrativnih procedur itd.
Vsa ta žarišča morajo komunisti analizirati tudi z vidika možnosti, da jih izkoristijo do-ločene notranje in zunanje, socialističnemu samoupravljanju, politiki Zveze komunistov nasprotne sile v svoje namene in cilje ali vsaj za poskuse diskreditiranja našega sistema pred neobveščeno zlasti zunanjo javnostjo ali pa tudi za destruktivno delovanje med na-šimi ljudmi doma. Zato je odgovornost, da jih odpravljamo, tem večja.
Negativni pojavi, nezadovoljstvo ljudi, so vedno lahko tudi plen ostankov naše poli-tične emigracije za njeno protiljudsko in pro-tipsihološko delovanje, za poskuse vplivanja na naše ljudi, ki prihajajo z njimi v kontakt, za izvajanje psihološkega pritiska.
Vse to in še mnoga druga so vprašanja, na katera mora biti usmerjena nadaljnja akcija ZK v mestu in občinah ter osnovnih organi-zacijah. Tem vprašanjem naj bo prilagojen tudi program sej konferenc ZK, s tem da prihajajo na dnevni red tista vprašanja, kjer je potrebno doseči politično enotnost ter raz-čistiti eventuelne razlike v pogledih na način reševanja. Odpravljanje teh žarišč je stvar pristojnih samčupravnih in družbenih orga-nov, komunistov v njih, mestni in občinski komiteji in osnovne organizacije pa morajo to spremljati in insistirati na akcijskih ukre-pih in odgovoraosti. Odpravljati moramo formalizem in '-erbalizem kot razloge neza-dovoljstva in nerazpoloženja. Nič ne rešuje še tako vestno citiranje kongresnih stališč.ie ni akcije povsod tam, kjer ljudje delajo in ži-vijo.