75
Železnica Ljubljana-Kamenik.
Vtemeljitev postave o zgradbi železnice Ljubljana-Kamenik.
Dežela kranjska si uže mnogo let prizadeva doseči zgradbo železnice iz mestne občine ljubljanske po bistriški dolini v Kamenik, ter se je zgradba te železnice iz ozira na narodno gospodarstvo spoznala za živo potrebo.
Cela pokrajina, po kateri bi se omenjena železnica speljala, odlikuje se uže sedaj po vedno večji obrtniji, katero posebno krepka moč reke Bistrice izdatno pospešuje.
V  tem zmislu se posebno odlikujejo kraji Domžale, Jarše, Veliki Mengiš in Kamenik, koder naj bi se železnica speljala.
Izmed obrtnije po teh krajih cvetoče, mora se na prvem mestu omeniti c. kr. smodnišnica v Kameniku, katera se bo z nameravano železnico zvezala po tiru za vlako napravljenem, kar bo za državo tolikošne koristi, da se uže iz tega njena dolžnost razvidi za gmotno podporo zgradbe nameravane železnice.
Vojaška oblast dobila bi na ta način priliko, najhitreje kolikor toliko smodnika iz Kamenika v Ljubljano in od tod na dalje pošiljati; ob enem pa bi se odstranila nevarnost, v kateri se nahajajo vse vasi ob cesti ležeče, koder se sedaj smodnik na vozeh vozi.
V  Velikem Mengiši in Domžalah uže sedaj osem velikih tovaren slamnike izdeluje, kateri se po celem cesarstvu razpošiljajo; v Jaršah imajo umetne mline, ki leto za letom več nego 1500 ton (a 1000 kilogr.) žita pomeljejo. Omena vredne so tovarne za cement in lon-čenino, kakor tudi kaolinišče v Kameniku. Vrh tega ima pa Kamenik mrzle kopeli, kamor poleti mnogo tujcev zahaja.
Desek iu remeljnov pripravljajo leto za letom ne-številne žage po bistriški dolini za 6000 ton.
Apna se leto za letom od 5000 do 6000 ton nažge.
Povžitek pridelkov se je v poslednjih letih pri obilnem številu tovarničnih delavcev in druzih prebivalcev tega sodniškega okraja (23.000) tudi jako povzdignil.
Da se bo pa vse tukaj navedeno, kolikor se da, še povzdignilo, potrebuje Kamenik približanja na kako prometno progo, s katerimi je sedaj celi svet v zvezi. Kamenik potrebuje železnice.
Uže leta 1882. pregledal se je načrt, katerega je društvo za zgradbo železnice z ozkim tirom predložilo ter se je sploh povdarjala važnost zgradbe omenjene železnice za razvoj obrtnije po teh krajih ter se je pri-četek zgradbe najtopleje priporočal. Pri tej priložnosti je tudi dežela sama, opiraje se na sklep deželnega odbora od 13. junija 1880. leta, obljubila izdatno podporo.
Omenjeno društvo je prosilo za državno podporo zgradbe, ker mu ob prošnji za dovoljenje zgradbe ozkotirne lokalne železnice na podlagi dotične postave ni bilo mogoče zadosti potrebnega denarja iz lastnih virov vkup spraviti.
V  očigled velikega pomena nameravanega podjetja za deželo in za glavno mesto zdelo se je državni upravi umestno, podporo za zgradbo železnice dovoliti. Pozve-dočbe so bile vseskozi take, da dotični prizadetniki v resnici ne bi mogli potrebne glavnice zložiti, če tudi bi se pri podjetji s popolno gotovostjo smelo računiti na krepko podporo dežele, prizadetih občin in drugih pri-zadetnikov. Zatorej se je državna vlada najpoprej podala v razgovor s podjetniki, pri katerih se je od strani vlade najpoprej na to gledalo, da se je zahtevana svota za podporo, katera se bo dala brez obresti in brez povračila, kolikor mogoče znižala ter da se bo namesto ozkotirne gradila železnica z navadnim tirom.
76
Vsled tega so se koncesijonarji izrekli, da so pripravljeni prevzeti koncesijo za zgradbo in upravo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamenik z napravo vlake k smodnišnici ter se zavežejo zgradbo postavno dovršiti, če bi se vlada pri tej zgradbi vdeleževala s podporo 200.000 gold., za katero naj bi prevzela toliko prvotnih delnic. Vsa zgradba bi tedaj podjetnike veljala nekako 771.000 gold.
Po dogovorih naj se ta 22 km. dolga lokalna (sekundarna) železnica (tramvaj na parogou) z normalnim tirom odcepi od državne postaje cesarjevič Rudolfove železnice proti severo-zapadu po lastni cesti do dunajske velike ceste; čez Savo naj se spelje po lastnem mostu preko Domžal, tu pa tam se velike ceste poslu-ževajoč in od ondot po bistriški dolini deloma povlastni, deloma po okrajni cesti preko Preserja, Homca in Smarce v Kamenik. Od tukajšnje konečne postaje se potegne še 1.4 km. dolg tir za vlake do c. k. smodnišnice, katera od Kamenika proti zapadu stoji. Največa napetnost ceste znaša 13 pro mille (trinajst čevljev na tisoč čevljev daljave), za vlakni tir pa 22.2 pro mille. Najmanjši radij ovinkov je 150 metrov velik. Čas za zgradbo določil se je na dve leti od dne,  kedar  se bo dovoljenje
dalo.
Efektivni stroški cele proge iz Ljubljane v Kamenik cenjeni so na 686.000 gld. Železnica za vlake iz smodnišnice do kolodvora veljala bo pa 85.000 gold.
Ves potrebni denar naj se toraj pripravi iz državne podpore 200.000 gld., iz deželne vdeležbe s 50.000 gld., iz doneskov prizadetnikov s 50.000 in iz ostalih 50.000 gold., ki se bodo morali na drug način dobiti, vsega skupaj toraj 350.000 gold. Za to svoto izdale se bodo prvotne delnice al pari: za svoto 421.000 gold. pa, katere bo še primanjkovalo, izdale se bodo prioritete po kurzu najmanj 80°/0, torej v skupnem nominalnem znesku
870.000 gold.
Država si pridrži pravico, upravo železnice vsak čas v svoje roke prevzeti in dotične tarife določevati. V tem oziru so si podjetniki izprosili obljubo, da pavšal za prevzetje uprave pri imenovani železnici v državno oskrbništvo ne bode viši nego 45°/0 skupnega dohodka železnice za čas koncesije.