ftMERIŠKft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 205
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 31ST, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
BOGAT PROGRAM S 23 TOČKAMI
Odbor, ki vedi vse predpriprave za ogromno prireditev angleško poslu jočih društev Slovenske Dobrodelne Zveze v nedelje na Pintarjevi farmi, je pripravil obširen, toda skrajno zanimiv program, ki obsega v celoti kar 23 točk. Na programu vidimo vsakovrstno atletiko, dirkanje, tekme, vlačenje vrvi, metanje žog in valjarjev, metanje jajc, skok na širino, visočino, skratka vse, kar je zanimivega in športnega v atletiki. Za boljše in težje točke programa se bodo dajale nagrade. Na primer za zmagovalce vlečenja vrvi pravijo, da je na vrsti—sod ječmenovca. Fantje so tako obljubili, in bo tako. Zanimive bodo dirke in skoki mladih deklet. Dirke na razdaljo 75 in 100 jardov, skok na široko in visoko, zlasti pa bo zanimivo metanje mečnih valjarjev, za katero tekmo se nekatere naše močne in gibčne članice že ves teden primerno vežbajo.
Nekaj novega na programu pa bo vstopnina k plesu. Dosedaj je bila vedno navada, da se na plesnem prostoru gibljejo in napotje delajo ljudje, ki sploh ne plešejo. V nedeljo bodo pa samo dotični na plesnem prostoru, ki bodo res plesali. In kdor bo hotel na plesni prostor, bo moral plačati cent. Po vsakem plesu se plesni prostor popolnoma sprazne, in kdor za prihodnji ples plača cent, lahko pleše naprej. Za en kvoder se vsakdo gotovo naplere. Druge vstopnine ne bo, kot en cent za ples. Opozarjamo tudi na ogromno parado, ki jo priredi pripravljalni odbor po vsej naselbini z okrašenimi avtomobili. Ako imate avto, pridite z njim v soboto popoldne v parado v večjo agitacijo in propagando plemenite ideje, ki jo zastopa Slovenska Dobrodelna Zveza.
Bivši Habsburžan prijet na Španskem kot zarotnik proti režimu
Madrid, 30. avgusta. Nadvojvoda Carlos iz Habsburške hiše, svak princezinje Ileane, sestre jugoslovanske kraljice, je bil včeraj v Barceloni aretiran. Prepeljan bo v Seville, kjer bo postavljen pred vojno sodišče, da se zagovarja radi udeležbe pri zadnjem puntu proti obstoječi španski vladi. Medtem pa je bil že obsojen general Jose Sanjurjo, katerega so prepeljali v zapore v El Dueso, kjer bo moral sedeti v ječi do svoje smrti radi udeležbe pri puču zoper vlado. Prepeljali so ga v zapore skrivej, da bi preprečili javne demonstracije. Kljub temu pa je prišlo v raznih delih dežele do spopadov s policijo in orožniki. Pričakuje se skorajšne spremembe vlade. Nemiri so nastali, ker je vojno sodišče generala Sanjurjo obsodilo v smrt, toda je vlada spremenila kazen v dosmrtni zapor. Komunisti iso v mnogih mestih protestirali proti spremembi kazni. Zopet v drugih provincah so pa ljudje protestirali; proti preostri obsodbi in prišlo je do spopadov med monarhisti in republikanci.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
V	slovenski farmarski naselbini v Willard, Wisconsin, je zbolelo in poginilo mnogo goveje živine slovenskim farmarjem. Zdravniki pravijo, da je to radi suše, ker živini primanjkuje sveže hrane.
V	Ely, Minnesota, so imeli hudo nevihto, ki je v mestu naredila nad $100,000 škode. Hudo je prizadet predsednik društva "Prvi Majnik," od iSNPJ, Mr. Jos. Bavetz. Odneslo mu je streho s hiše, in njegova družina je morala iskati začasno zavetje v kleti. Blizu Chisholma, Minn., pa je toča potolkla in uničila vse pridelke. Rojaki trpijo ogromno škodo.
V	Conemaugh, Pa., so brezposelni Slovenci ustanovili svoj klub, kateremu so dali ime "Armada dobrot." Pravijo, da vstopnine ni nobene, sprejemajo pa kot prispevke vino, šunke, itd., poleg tega pa. tudi niklje, deseti-ce, kvodre. Klub ima samo blagajnika.
25 letnico srečnega zakonske-jga življenja sta 7. avgusta praznovala Mr. in Mrš. Joe in Ana Levar v Milwaukee, Wis. Isto-tam sta Mr. in Mrs. Frank X. Veranich praznovala, deset letnico poroke.
Ako nečemo imeti puntov na javnih cestah, je treba glasovati za davke
i Cleveland. — A. V. Cannon, I ki je načelnik vseh dobrodelnih organizacij v Clevelandu in okolici, je izjavil, da je na vsak na-"čin potrebno, da se volivcem v Clevelandu predloži pri volitvah 8. novembra prošnja., da se naložijo novi davki, katerih svota bi se porabila za podporo brezposelnim. Ti novi davki bi znašali | $1.00 cd vsakih $1,000 vredne davčne lastnine, že lansko leto ! so volivci odobrili enako svoto, ki je prinesla letos $850,000, in i bo prinesla do konca leta še na-daljnih $850,000, toda ta denar ne zadostuje. Novi davki bi morali prinesti najmanj $3,500,000 na leto, da se vsaj deloma zadosti ogromnim zahtevam brezposelnih družin. Cannon je izjavil: "Jaz sem z vso silo za uvedbo novega davka. Mučno je v teh dnevih presiti za nove davke, toda kdor pogleda na prošnje brezposelnih družin, mora priznati, da mora preskrbeti z živežem stradajoče, ako nečemo imeti javnih puntov na. ulicah. Zvezna vlada nam ne bo dosti pomagala. Nadalje bo tudi mestna vlada najbrž predložila zahtevo, da se glasuje glede novega davka v svoti $1.30 od $1,000 davčne lastnine. Ako volivci tega ne odobrijo, tedaj bo plača policistom in ognjegascem znižana za 25 odstotkov. Do 9. septembra se morajo .dobrodelne družbe in mestna vlada odločiti, ako bodo zahtevali nove davke.
BODITE PREVIDNI, DA VAM NE BO ŽAL
Ker so solnčni žarki ob času solnčnega mrka mnogo močnejši kot sicer, je velika nevarnost za vas, ako gledate v solnce ob času mrka kot sicer. Nosite črna očala, katera ste zakadili z dimom od sveče, ali pa fotografsko filmo, ker sicer vam povzročijo solnčni žarki slepoto za življenje.
Pazite na svoje oči, ko opazujete danes popoldne popolni solnčni mrk
Največji bankrot
New York, 30. avgusta. Največja transportna družba na svetu, The Interborough Rapid Transit Co., ki lastuje podzemeljsko in nadzemeljsko železnico v New Yorku, se je proglasila bankrotnim, ker ne more 1. septembra zapadle menjice plačati. Dolžna svota znaša $31,-000,000. To je največji bankrot v zgodovini Zedinjenih držav. Kapital omenjene družbe znaša $494,000,000. Delnice na borzi so padle v dveh dnevih za 15 točk, in so danes vredne le $21.
šati, teorija o relativnosti.
"Najmanj 30 večjih znanstvenih ekspedicij se nahaja v New Hampshire, da opazuje solnčni mrk. Lajiki ne bodo mogli blizu teh taborišč, kajti astronomi bodo zaposljeni in bodo imeli sami dovolj neprilik. To bo čas ner-voznosti, za, naše astronome, če se bo priklatil kak nepoklican oblak v bližino solnca, ali če bo kak inštrument v važnem trenutku odpovedal delovanje, joj, na svetu ni dovolj kletvin, katerih ne bi znanstveniki tisti trenutek izustili.
"Pa ta mrk ni edini, ki privlačuje radovednost astronomov. V solnčnem sistemu eksistira mnogo mesecev ali lun, in tudi ti so prizadeti od solnčnega mrka. Oni pošiljajo senco na svoje planete, kot jo pošilja luna na našo zemljo. Dva mala meseca na planetu Marsu imata n. pr. skoro neprestane mrke. Na Marsu je na primer po štiri ali več popolnih mrkov vsak dan. Mars bi bil torej pravi paradiž za astronome, ki študirajo solnčni mrk. Tenka atmosfera na( Marsu, skoro nobenega, oblaka bi dajalo znanstvenim idealno priliko za opazovanje.
"Ko boste v sredo popoldne zrli proti solncu z daljnogledi, boste lahko opazili nekaj j ako zanimivega;. Ako ste se naveličali gledati v solnčno korono, [obrnite svoj daljnogled proti Jupitru, nekoliko zapadno od solnca, ki ga bo razločno videti. Ako boste nekoliko iskali, boste opazili devet jasnih mesecev na Jupitru, katere je odkril pred 322. leti Galilei.
Solnčni mrk se začne danes, 31. avgusta, ob 2:15 popoldne, in bo viden v Clevelandu 85 procentov. Popolen mrk nastane ob 3:25, in konec solnčnega mrka bo ob 4:29 popoldne. Popolnoma bo pa solnce zakrito samo za približno dve minuti, in to je čas, katerega imajo znanstveniki za svoje najbolj važna raziskovanja.
Poziv
Starši Steve černeta so proše-ni, da se oglasijo v našem uradu.
Radi silne vročine
Včeraj je vladala v Clevelandu silna vročina. Toplomer je kazal v senci 91 stopinj. Ena oseba je umrla radi vročine. 35 oseb je popadalo na« tla na prostorih zrakoplovnega pristana, kjer so opazovali zrakoplovne dirke. Več so jih morali prepeljati v bolnico. Za danes se prerokuje enako vroče vreme, in šele proti večer ju bo nekoliko hladneje. Vročina prevladuje zlasti v krajjih, ki so najbližji velikim jezerom.
župan in šintarji
župan Miller je prepovedal okrajnim šintarjem loviti pse po Clevelandu. Okrajni šintarji pa trdijo, da imajo to pravico po državni postavi. Šli so na sodni j o, ki naj jim to pravico potrdi. Ampak župan Miller je naročil policiji, da mora loviti šintarje, ki lovijo pse po mestu.
Listnica uredništva
A. L. Novi kovani jugoslovanski novci po 10 dinarjev so vredni 17 centov in pol. — Naročnik. Postava o zapuščinah v državi Ohio določuje, da se plača en odstotek davka na zapuščine pod $25,000, ako gre zapuščina direktno ženi in mladoletnim otrokom.
R. Z., Cleveland, O. — Jugoslavija je danes pripoznana in ne pravimo, da je naša domovina Slovenija, pač pa Jugoslavija. Slovenci, Hrvati in Srbi smo Jugoslovani. Dopis bi razburil duhove po nepotrebnem, torej ga ne bomo priobčili.
Euclid Rifle klub
Danes popoldne se vrši nai Mo-čilnikarjevih farmah mala zabava članov Euclid Rifle kluba in njih družin. Pridite vsi! Ne bo nobenega, nič stalo.
Veterani so že dobili $6,000,000,000
Washington, 30. avgusta. Rear-admiral Byrd naznanja, da so bivši ameriški vojaki dobili od vlade v raznih podporah že $6,-000,000,000, in do konca leta 1945 dobijo ti veterani še nadalj-nih $21,500,000,000. Ves ta de-n?,r mora priti iz žepov davkoplačevalcev. Narodna liga za ekonomijo bo odločno nastopila proti večjim nadaljnim izplačilom bivšim vojakom.
Umrla od strahu
Dva zamorska roparja sta prišla včeraj popoldne v stanovanje Mrs, Carrie Siess, ki je 65 let stara ženska in stanuje na Brush Road blizu Chardon Road. Pri Mrs. Siess se je nahajala tudi Mrs. Thomas Carey, 64 let stara, Zamorca sta zvezala obe ženski j in ju privezala ob stol v kleti, nakar sta začela razmetavati po hiši. Vse sta se premetala. Odnesla sta $15.00 v srebrnih dolarjih, in če sta še kaj druzega odnesla, se ne ve. Odpeljala sta se s starim sedan avtomobilom. Mrs. Carey je potem splezala skozi okno kleti in šla iskat pomoči. Ko so prišli sosedje, so dobili Mrs. Siess mrtvo na stolu. Umrla je od strahu.
Več Amerikancev bo danes popoldne zrlo proti nebu, kakor pa jih bo šlo dne 8. novembra volit predsednika Zedinjenih držav. Kajti danes ima. svet jako redko priliko, da vidi. popolen solnčni mrk, kar se pripeti na dolga leta. Glede letošnjega, solnčnega mrka se je izjavil dr. Har-ow Shapley, vodja Harvard observatorija, sledeče:
"četudi je oblačno, pa, je solnčni mrk čudovita prikazen. Nenadna prikazen črnih senc preko neba v sredi popoldneva sugesti-ra prihajajočo grozo in pogubo, in ko se temne sence zopet skrijejo in posveti solnce, tedaj vsak vzdihne, kot bi se rešil strašne more. V resnici je nekaj veličastnega telesa po nebeškem svodu.
"Z vse drugačnim pogledom pa zre priprost človek na solnčni mrk, kot pa zro znanstveniki. Čas solnčnega mrka je čas izvan-rednega opazovanja nebeških teles, in ta opazovanja se ne morejo zvršiti ob nikakem drugem času solnčnega mrka. čas mrka je čas opazovanja solnčne korone, tej malo znani vrhnji atmosferi solnca. Znanstveniki analizirajo obliko, fizično zgradbo, kemično sestavino, študirajo spektrum, in potom spektruma pa fiziko in kemijo kromosfere.
Spektrum se razlaga sledeče: če se spusti svetlobni žarek skozi prizmo — prizma je robat kos stekla — tedaj se svetloba razbije ali razvije v svoje prvotne barve, in posledica je — mavrica, kateri pravimo spektrum. Kromosfera je najnižja sestavina solnčne atmosfere, obstoječa z gorljivih plinov, in samo par 'tisoč milj debela. V splošnem je roza barve.
"Znanstveniki bodo ob priliki solnčnega mrka opazovaji učinek solnčne svetlobe na razpošiljanje po radio in mnogo drugih stvari, katere pa lajika menda ne bi zanimale, žal, da ima, letos solnce ob času solnčnega mrka nezadovoljivo višino in jasne zvezde so enako nezadovoljivo razdeljene okoli solnca, da bi se mogla s kakim uspehom presku-
Suhači v Ameriki imajo še silno moč. Mokri pred težavnimi problemi
Washington, 30. avgusta. Vsakdo se moti, kdor misli, da so ameriški suhači tepeni. Sicer so mnogo na slabšem kot so bili pred 10. leti, toda imajo še vedno med narodom moralno moč, ka-1 tere mokri ne smejo podcenjevati. Suhači imajo visoko politično inteligenco. Če? bi mogli, bi ! lahko preprečili imenovanje Up-shawa kot predsedniškega kandidata suhačev. Toda pravi voditelji suhačev se ne zmenijo zanj, ker dobro "vedo, da suhači kot posamezna stranka, ne mo-1 rejo nikdar zmagati, in bi s tem le pokazali svojo slabost. Zato pa voditelji suhačev letos ne bo- j do hodili v ogenj po kostanje za suhača Upshawp,, pač pa bodo obrnili vso svojo energijo na pri-j zadevanje, da izvolijo kolikor mogoče kongresmanov, ki nasprotujejo preklicu 18. amend-menta. Suhači dobro vedo, da kongres in. nihče drugi ima moč ! odpraviti prohibicijo. In tozadevno se mokri dosedaj niso še 1 dosti potrudili. Oni podcenjuje- i jo moč suhačev. Dežela je lahko 80 procentov mokra, toda če je v kongresu le 146 suhaških članov izmed 435, pa ostane 18. amendment kot je. Poleg tega morajo mokri dobiti na svojo stran naj manj 36 držav. Za 33 so jih sigurni, o ostalih treh pa zelo dvomijo. Tudi v denarnem oziru suhači niso še na koncu. V blagajni imajo nad $500,000, in ko predočijo svojim pristašem pravi položaj, pričakujejo spraviti skupaj par milijonov dolarjev.
Volitve v Californiji
Sacramento, Cal., 30. septembra, Včeraj so se vršile primar-! ne volitve v Californiji in South Carolini. Glasovanje jedilo pov-1 sod precej napeto. V Californiji je dobil McAdoo 43,956 glasov, Shuler 10,887 in Wardwell 27,614, To je na demokratskem tiketu za zveznega senatorja. McAdoo drži z Rooseveltom, do-čim se trdi, da je Wardwe.Ha podpiral Smith. Glasovi še niso prešteti. McAdoo je za preklic 18. amendmenta. Na republikanskem tiketu pa je kandidiral sedanji senator Shortridge, eden prvih prijateljev Hoover j a, ki je glede prohibicije neodločen in velik nasprotnik naseljencev. Shortridge je dobil 34,096, njegov nasprotnik Tubbs pa, ki je za: takojšno odpravo prohibicije, pa je dobil 48,296. Glasovi še niso prešteti. V South Carolini je očividno zgubil suhač in bo izvoljen Smith, ki podpira prizadevanje demokratov, da se odpravi prohibicijii.
Hindenburg je odlikoval Mussolinija
i Berlin, 30. avgusta.. Predsednik nemške republike Hindenburg je odlikoval diktatorja laške j kraljevine, Mussolinija, z zlato kolajno za zasluge, katere si je Mussolini pridobil ob priliki praznovanja stoletnice Goetheja.
Novodošli sinko
Tetica štorklja se je oglasila pri poznanem čevljarju Podbor-šek na 1167 E. 76th St. in je pustila družini zalega sinčka. Mati in dete, vse je zdravo. Iskrene čestitke!
Zadušnica
Ob prilik 6. obletnice smrti Alberte Jene se too v četrtek, 1. septembra ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida brala sv. masa. Prijatelji ranjke so prijazno I vabljeni.
Program za obnovo dela v teku. American Federation of Labor pomaga
'Washington, 30. avgusta. Z resnim delom se je pričelo v tem mestu, da se v najkrajšem času preskrbi zaposlenost stotisočim ameriškim delavcem. Odbor, imenovan po predsedniku, bo deloval nekako na isti način, kot je deloval tekom vojnih Časov odbor za prodajo Liberty bondov. 24 ur potem, ko je bila komisija imenovana, je že poseben pod-| odsek naredil program in si prilastil geslo: varno delo, več dela! Predsednik tega pod odseka je Walter C. Teagle, predsednik Standard Oil Co. Ob istem času se je oglasil tudi Wm. Green, predsednik American Federation I of Labor, ki je izjavil, da je korak glede imenovanja komisije za pobijanje brezposelnosti, prvi večji korak, ki bo v resnici prinesel uspeh. Važen je korak, katerega je odobrila komisija, j ko se je zavzela za to, da se de-i lovne ure znižajo in da se na ta način več brezposelnih delavcev ! pritegne na delo. Veliko upanja i je tudi vzbudila proklamacija j vlade, da se ustavi vs?,ka nasilna prodaja hiš in posestev, ako | so zapadle obresti, davki in plačil?, na prve vknjižbe. Tekom I teh 60 dni pričakuje korporacija j za, zvezna posojila, da bo finan-jcirala banke in druge slične zavode in tako ustavila nasilno prodajo tisočih privatnih hiš in po-I scitev.
Davek na vstopnice
Kot znano je pretekli kongres naložil davek na gledališke vstopnice in na vstopnice k raznim prireditvam. Ta postava je sedaj v veljavi, in se pobira davek ocl vseh vstopnic, ki se prodajajo za višjo ceno kot 40 centov, i Do s vote 40c so vstopnice proste davka. Vstopnice, ki se prodajajo nad ceno 40c so po novi določbi obdavčene po 10 odstotkov, katere je treba plačati dohodninskemu uradu. Izvzete od te določbe so le cerkvene prireditve in r?zne dobrodelne prireditve. Društva niso izvzeta in se morajo podvreči tej določbi. Tiskarne bodo dobile posebne forme, na katerih javijo imena društev, za katere so tiskale kake vstopnice | in količino in kako ceno, in pri-I tožiti se mora ena tiskana vstopnica kot dokaz. Tajniki društev naj torej pazijo ,da bodo plaee-i vali davek na dohodninskem uradu, ker drugače jih zadenejo sit-! nosti in neprilike. To se tiče samo vstopnic, ko je vstopnina več kot 40 centov.
Cene za morsko vožnjo se bodo zvišale
j New York, 30. avgusta. New i York Times poroča, da so sklenili lastniki vseh večjih preko-morskih družb, da se snidejo oktobra meseca k konferenci v Londonu, pri kateri bodo zvišali cene prekomorske vožnje. Aprila mesec?, so družbe znižale prevo-znino za 20 procentov, in promet na parnikih se je precej zvišal, tako da lahko zvišajo tudi cene.
Uredniški obisk
V torek zjutraj nas je obiskal
Iv uredništvu Mr. Iva,n Molek, i *
urednik "Prosvete" v Chicagi. Prišel je v Cleveland na obisk, ko se mudi na počitnicah. Z njipi zaeno je dospel Mr. Bernik, urrdnik v glavnem uradu S. N. P. Jednote in znani dopisnikar Mr. Yontez iz Collinwooda.
* Lahko je molčati in s tem I veliko povedati.
"AMERIŠKA DOMOVINA
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NIWBPAFBB Published dully except Bundaya and Holiday!
>>
NAROČNINA:
Ca Ameriko in Kanado na leto W.5I Za Cleveland, po potti. celo leto 17.00 Ea Ameriko in Kanado, pol leta M.M Za Cleveland, po poitl, pol leta IS.50 Za Cleveland po rasnatalclb: celo leto $5.50; pol leta 13.00; Četrt leta 11.75 Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta $1.50. Posameena Itevllka > cente.
Via plama, dopise ln denarne pofilljatve naslovite: AmerlSka Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0838
J AMIS DIBJtVIO and LOUIS J. PIRC, *dltor» and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1908, at Cleveland, Ohio, under the Act of March >rd, 1871.
at the Post Office
No. 205, Wed., Aug. 31st, 1932
Ali dobimo cenejši plin?
Sedanji mestni vladi pod demokratičnim županom Mil-lerjem se očita to ali ono. Naravno, ker nihče ni brez nasprotnikov. Po našem mnenju je 6 mesecev še prekratka doba, da bi mogel župan pokazati vse svoje dobre strani, do-čim se slabe itak same raznašajo. Vsakdo naj se postavi na stališče župana, in pri svojem lastnem poslu pogleda okoli sebe, če je takoj v začetku vse pravilno in vzorno odredil, da bi vsem ugajal.
Toda polagoma pa prihaja Millerjeva vlada v svoj sta-lež. Edino zlo, s katerim se ima boriti sedanja demokratska vlada v City Hall, je strašna depresija. Da bi bila ta Millerjeva vlada na krmilu v letih obilice in prosperitete, ko so gospodarili republikanci, in so davki prihajali več kot preveč v javno blagajno, tako da se je lahko celo kradlo milijone iz blagajne, tedaj bi bilo seveda danes vse drugače. Tako se pa mora vlada zadovoljiti s tem, kar ima, ko tekom enega samega leta ostane za $20,000,000 davkov neplačanih. Tisoče delavcev radi tega ne more dobiti mestnih del.
Pretekli teden je Millerjeva vlada nepričakovano, nenadoma, zopet naredila korak, ko se je potegnila za ljudske interese, s tem, da je zahtevala od državne utilitetne komisije, da prisili plinovo družbo v Clevelandu, da zniža cene plinu za 10 procentov, in to takoj, neodvisno od stare zahteve mesta, da se splošno znižajo cene.
"Ameriška, Domovina" je prepričana, da je naredila mestna vlada pravi korak, da je zahteva mestne vlade za znižanje plinovih cen absolutno poštena in času primerna. Državna komisija se je tega zavedala, pa je odredila tozadevno obravnavo v rekordnem času, ko bo 6. septembra začela razpravljati o tem.
Mestna vlada trdi pri državi: časi, v katerih živimo radi depresije, na vsak način opravičujejo znižanje cen plina, in sicer za najmanj za 10 odstotkov na vsakih 1,000 kubičnih čevljev plina. Natančna preiskava knjig plinove družbe je prinesla na .dan, da četudi kompanija zniža cene plinu, kakor se zahteva, da bo še vseeno dobiček dovolj velik, da bodo dobivali vsi delničarji velike dividende, boljše dividende, kot jih pa dobiva danes večina delničarjev ameriških kom-panij.
Prvič v zgodovini mest v državi Ohio se je zgodilo, da je mestna vlada pritisnila na kako kompanijo, da mora znižati plače radi — depresije. Ako je tak pritisk ustaven, postaven ali ne, o tem ni govora. Razveseljivo dejstvo je le, da je državna utilitetna komisija, ki ima pri odločevanju cen prvo besedo, takoj pristala na zahtevo mesta in pozvala zastopnike kompanije, da pridejo v Columbus, kjer se bo tozadevno obravnavalo in odločilo.
Brez dvoma je, da bo> mesto končno zmagalo v tej borbi in da se bo kompanija morala podati. Zahteva po znižanju cene naravnega plina je stara že pet let v Clevelandu.
Hopkins je bil prvi, ki je zahteval, da se mora cene naravnemu plinu znižati. Hopkins je začel akcijo, toda prišel ni nikamor naprej, in medtem se je zameril odločujočim republikanskim magnatom, ki so ga pahnili od mestne vlade in na njega mesto postavili Daniel Morgana. Morgan je pustil vso stvar mirno počivati, in ko je prišel za njim Miller do županskega urada v City Hall, je dobil vprašanje tako zamotano in zapleteno, da ni mogel nikamor.
Namesto da bi Miller čakal, kdaj se bodo odvetniki medseboj zedinili, da začnejo s tožbo proti družbi, ki prodaja naravni plin, je šel in kratkomalo zanesel vse vprašanje cen plina na državno utilitetno komisijo, ki je merodajna, da narekuje, koliko naj enake kompanije zahtevajo za svoje proizvode. In da se zniža cena plina je več kot pravično.
Družba, ki prodaja naravni plin Clevelandu je zelo bogata družba, ki deli mastne dobičke. Naravni plin je pa povprečnemu Clevelandčanu vsakdanja potreba, skoro enako kot kruh. In ravno povprečni Clevelandčani je danes najbolj prizadet. Znižanje plinovih cen bo koristilo Cleve-landčanom v znesku do skoro $200,000.00 na mesec ali skoro $2,500,000 na leto. To se bo ljudem poznalo, kompanija bo pa še vedno lahko delila dividende, dasi nekoliko manjše, svojim delničarjem.
DOPISI
IZ URADA TAJNIŠTVA SLOVENSKEGA DOMA NA HOLMES AVE.
Cleveland (Collinwood), 0.— Delničarji Slovenskega doma na Holmes Ave. niso imeli že zadnjih par let nikake posebne prireditve. Letos se je nameravalo prirediti piknik. Toda direk-torij je bil prisiljen istega trikrat preklicati v prilog društvenim piknikom, osobito pa v prilog piknika Slovenske zadružne zveze., Ker se po danih razmerah piknik ni mogel vršiti v korist Slovenskega doma, je prišel direktorij na idejo, katero je tu-
di delniška seja potrdila, da se priredi narodno prireditev v obeh dvoranah Slovenskega doma na dneve 4. in 5. septembra 1.1. Delničarji potom svojega ve-seličnega odbora in s pomočjo direktorij a, so ise pripravili z raznovrstnim programom za omenjene dneve, želim torej nekoliko opisati kaj prav za prav se bo vršilo na omenjene dneve v dvoranah in na dvorišču Slovenskega doma na Holmes Ave.
Pričetek je v nedeljo 4. sep-
tembra ob treh popoldne na dvorišču z raznimi igrami, srečolo-vi, licitacijo itd. V zgornji dvorani bo pa cel štab kuharic in lepih natakaric, da vam bodo vse najboljše postregle. Najpomembnejši, del programa se prične zvečer ob 7:30 v spodnji dvorani, kjer priredita pevska zbora Soča in Ilirija koncert v korist Domu. Splošna vstopnina h koncertu in za ples potem v zgornji dvorani je samo 35 centov.
Pevski zbor Soča, pod vodstvom Mr. Frank Wavtarja, ima sledeče pesmi na programu: "Naše gore" (mešan zbor). "Triglav" (mešan zbor). "Na Gorenjskem je fletno" (mešan zbor). "Na straži'' (moški zbor). "Je pa davi slanca padla" (moški zbor).
Pevski zbor Ilirija, pod vodstvom Mr. M. E. Rakarja zapoje: "Deklici" (moški zbor). "Roža" (mešan zbor). "Dobra žena" (mešan zbor). "Med cvetlicami po logu" (mešan zbor).
Zbora sta pa pripravljena na-vreči še kako lepo pesem, ako bo zanimanje za- koncert in povolj-na udeležba. Mr. Rakar sporoča, daj ima zbor dovolj lepih pesmi v zalogi.
Nastopita tudi gg. Belle in Plut. Seve, ravnali se bodo po tem, kakšno bo razpoloženje od strani občinstva.
Po koncertu se bomo pa zavr teli v zgornji dvorani, kjer se bo tudi izvrstno postreglo' za žejne in lačne, kakor tudi z raznimi darili. Ko se bomo naplesali, najedli in napili in Odnesli vsa darila, je program za prvi dan končan.
Delavski praznik 5. septembra t. 1. prinaša ne samo boljšo delavsko bodočnost, marveč tudi mnogo priproste zabave s prireditvijo Slovenskega doma na Holmes Ave. Popoldne se vrši na dvorišču balincarska tekma in razne zabave v zgornji dvorani. Tam se bo tudi postreglo z raznimi okrepčili, duševnimi in telesnimi.
Ob sedmih Zvečer še prične ples v zgornji dvroani. Vstopnina amo 25 centov. S to vstopnico boste lahko dobili tudi lep dobitek. Ob 10:30 se bo naznanilo, kdo bo dobil darilo, potem bomo še malo poplesali in zaključili prireditev prijateljsko', z zavestjo, ne samo da smo gmotno prispevali vzdržati v teh kritičnih časih naše narodno podjetje Slovenski dom, pač pa tudi, da se je sporazumno vsa naselbina bratsko združila za boljši moralni in kulturni uspeh.
Opisal sem deloma program dvodnevne prireditve, toda še več točk pa ostane tajnih do dneva prireditve. Posebno oskrbnik "shorty" France Legan jih ima več na muhi, ki, jih bo spravil na dan za boljši finančni uspeh cele prireditve. Potem pa še Mr. John Tomažič, "floor leader" s konvencij in Kluba slovenskih grocer i,stov in, mesarjev ima eno novo iznajdbo za enake prireditve. V oskrbi bo imel tudi licitacije in tolmačenje programa. In še več drugih fantov in deklet se pripravlja, da bodo prinesli na dnevni red lepo zabavo in zado-voljnost omenjene dneve. Ta prireditev ne bo samo ameriška, pač pa narodno slovenska.
Vabljeni ste rojaki in rojakinje od blizu in daleč, da pose-tite prireditev Slovenskega doma. Kot vam je gotovo znano, da so stroški za vzdrževanje takega poslopja, veliki, ker podjetje je odvisno od gotovih dohodkov. Gotovo se bo splošna javnost v Collinwoodu 'zavedala, kot sta se pevska zbora Ilirija in Soča, ki sta priskočila na pomoč, da imamo to, kar imamo na programu.
Še nekaj vprašanj. Približuje se zimska sezona. Za slovensko šolo je precej dobro preskrbljeno. Ako se bo javnost odzvala dne 25. septembra, bo uspeh. Toda o tem pozneje več.
Kaj pa dramatika? Zahtevali ste preureditev odra in napravili so se stroški za Slovenski dom, kje so pa sedaj igre? Kako se oskrbuje premoženje odseka Lilije? Ali čitalnica deluje dovolj obširno s svojim velikim literar-
nim premoženjem?
Ker smo (prepričani, da potrebuje naša župnija za vzdrževanje moralnega uspeha velike žrtve, smo prepričani, da tudi Slovenski dom potrebuje žrtve za vzdrževanje kulturnega uspeha na/selbine. Torej na dneve 4. in
5. septembra se zedinimo vsi Slovenci in Slovenke v Collinwoodu kot, eden. Ena celotna jednota za procvit našega celotnega napredka. Na veselo in prijateljsko svidenje! Za direktorij Slov. .doma:
John Trček, tajnik.
ZA KULISAMI TRGOVANJA Z DIVJIMI
ŽIVALMI
r
V največjih pristaniščih Evrope, kot v Hamburgu, Londonu, Marselju itd., se vrši trgovina, ki je ena najzanimivejših na svetu, namreč trgovina z divjimi živalmi za razne zverinja-ke in cirkuse. Ravnatelj take trgovske pisarne sedi mirno med raznimi papirji, ki prihajajo od vseh strani sveta k njemu in ki bi lahko pripovedovali najčudovitejše dogodljaje. Ta vodja te trgovine, zamenjuje razne živali in vedno gleda na to, da ima vedno zahtevano žival v zalogi.
Zato pa stoje s takimi trgovskimi hišami v zvezi možje, k: imajo posebne izkušnje v lovu divjih živali in ki podvzamejo včasih lovske ekspedicije, ki trajajo tudi po več let. Vedno se dobi predrzne in podjetne ljudi, ki jim ni nič ljubšega, kot da se potikajo po pragozdih in močvirjih tropičnih krajev, da vlo-ve kako posebno redko žival. Od teh ljudi se malo sliši, ker njim ni dosti ležeče na časti in slavi. Njim je edina zabava lov.
Take vrste evropske trgovske hiše imajo svoje zveze z mesti kot je Nairobi, Kartum ali Salisbury v Afriki, Kalkuti v Indiji, Singapore na Malajskem itd. S temi podružnicami trguje lovec in jim dovaža vjete živali. Kadar proda svojo vjeto žival, potem je njegovo delo za enkrat končano. Toda za trgovsko hišo se pa začne šele sedaj pravo trpljenje, namreč prevoz vjetih živali v razne dele sveta.
Tudi lovcu se vedno ne posreči, da bi pripeljal vjeto žival na cilj. Mogoče se je mučil mesece in mesece, predno je žival vjel in stalo ga je sila truda s prevozom živali do pristanišča, pa mu je morda žival poginila, predno jo je mogel prodati. Tako je bil ves njegov trud zaman.
Menda je največ divjih živali vjel in prodal ameriški lovec Frank Buck, že od svetovne vojne sem je ta lovecc pripeljal srečno na trg 39 slonov, 60 tigrov, več kot 5,000 opic, 40 kengurujev, 40 medvedov, 90 velikanskih kač, par - sto manjših kač in preko 100,'000 raznih redkih ptičev. Buck navadno ostane v kakem pristaniškem mestu in pošlje svoje pomočnike v divjino, ki mu dovedejo divje živali. On pa potem nadzoruje vkrcanje živali in skrbi za to, da pride njegov zverin j ak srečno in nepoškodovan v Zedinjene države.
Z lovom divjih živali se lahko veliko zasluži, ako se ima potrebno sposobnost in srečo. Cena redkih živali je namreč zelo visoka. Tako se dobi, na primer, za pritlikavega povodnjega konja na ameriškem trgu do $5,-000, za nosoroga $3,500, za ži-rafo $2,500. Kupna vsota zavi-'si od tega, kako redka žival je in kako težko jo je vjeti. Celo šim-panz prinese do $350, ker je veliko povpraševanje po njih, a se jih čisto lahko v jame.
živali vjeti ni taka težava, ampak prevoz iste skozi pragozd je zvezan z silnimi težkočami. živali morajo deti v kletke ali zaboje in le redko jih lahko vodijo za seboj na vrvi. V pragozdu prežijo na lovca vsakojake nevarnosti. Tako je zašel neki lovec, k ije prevažal jako dragocene živali v strugi neke posušene afriške reke v strašen vihar. Utrgal se je oblak in v par minutah je bila izsušena rečna struga napolnjena z vodo. Lovec se je sicer rešil, toda utonili so skoro vsi njegovi črni po-magači in skoro vse vjete živali. Moral je biti vesel, da si je rešil golo življenje.
Tudi sovražni domačini prežijo na take živalske kai-avane, ki se morejo le počasi pomikati naprej in so radi živali ovirani na
obrambi. Seveda, največje razočaranje pa je, ako je dragocena žival po velikem trudu vkrcana na ladjo, toda pogine na potu, kamor je namenjena.
Taka težka izguba je nekoč zadela lovca Frank Bučka. Vjel je devet krasnih mošus-živali, katere je hotel prepeljati v Ameriko, kjer, do tedaj še niso imeli v nobenem zverinjaku ali cirkusu takih živali. Osebno je potoval z živalmi, sam jih je krmil in je bolj skrbel za nje, kot bi bila vsa ladja napolnjena z samimi otroci. Srečno jih je pripeljal do San Francisca, tam je pa na svojo jezo in žalost zvedel, da so živali bolne na smrčku in parki jih in da jih mora takoj pobiti. Tako je; moral pobiti vseh teh devet redkih živali, s katerih prevozom in lovom se j« mučil mesece in mesece. Toda Buck se je zopet kmalu potolažil, kot vsak lovec in se podal zopet na lov po druge živali.
-o-
je bil postavljen sijajno okrašen oder, kjer so bili zbrani mnogo predstavniki oblastev, društev in javnosti. Te prireditve so se udeležili ne le domačini in sosedje iz krajev pod Krimom, temveč je prišlo gledat tekmovanje tudi veliko število Ljubljančanov in Posavcev in Posavk. Prvo nagrado je dobila Albina, Zalai'-jeva, ki je prejela srebrn nastavek, darilo ministra Puclja, drugo nagrado je dobila Francka Šenkova in tretje darilo Josipina Trampuševa, ki sta dobili vsaka zapestno uro.
VESTI IZ DOMOVINE
—Smrtna žrtev neurja. Prei dnevi je divjalo silno neurje nad Rifengozdom. Med nevihto sta kosila travo dva sinova posestnika Hriberška. Da bi ušla nevihti, sta hitela med bliski in gromom proti domu. Tedaj pa je nenadno treščila med nju strela katero je najbrže pritegnila na se kosa, ki jo je nosil starejši sin Franc na rami. Na čuden način pa je France ostal živ, dočim je obležal mlajši brat Leopold mrtev na mestu.
—Avg. Vidmar, strojni ključavničar, je 9. avgusta umrl v ljubljanski bolnišnici.
—Janko Dernič, lesni trgovec v Mojstrani, je umrl 9. avgusta po kratki bolezni.
—Nevaren sršenov pik. Posestnik Franc Mare z Mihovega je legel na domačem vrtu v senco, da se malo odpočije. Naenkrat pa je odnekod pribrenčal velik sršen in ga pičil naravnost na nos. Gospodar je začutil pri tem grozne bolečine in že je postal tudi ves moder in zatekel v obraz. Domači so poslali po duhovnika, ki je dejal nezavestnega moža v sveto poslednje olje. Pozno popoldne se je bolnik zopet zavedel in s težavo razode začudenim domačinom, kaj je doživel in kdo je povzročil njegovo nesrečo. Stanje se mu je polagoma izboljšalo in ni več nevarnosti za njegovo življenje.
—št. Vid pri Stični. V pon-deljek 1. avgusta so začeli pri Golfovih v žubini pod Velikim Gabrom mlatiti. Mlatijo s strojenj, katerega gonijo konji. Pri tem je prišla domača oženj ena hči Jožefa v dotiko z jermenom, ki jo je za obleko potegnil na kolo. Kolo jo je grozovito stisnilo in polomilo kosti. Peljali so jo z avtom v bolnišnico v Ljubljano. — Istega dne se je ponesrečila na Glogovici njena se-strična, tudi že omožena Izlak Marija. Vsedla se je z otrokom na voziček, s katerim je šel hlapec po nakošeno travo. Mec vožnjo pa je padla z voza tako nesrečno, da si je razbila glavo. Bila je več ur brez zavesti. Bati se je, da bode za posledicami tega padca umrla. — Ravno pri isti hiši je pogorel 4 dni popre; kozolec, nabasan s snopjem. Zažgala je zlobna roka. Orožniki so že odvedli nekega domačina, ki je požiga osumljen, v zapor.
—Na Ižanskem je imela mladina svoj veliki praznik. Vršila se je namreč tekma za naslov prvakinje med žanjicami. Prireditev se je vršila na Ižanskem polju pod zgodovinskim gradom, četrt ure iz vasi ob poti, ki vodi v Iški Vintgar. Na sredi polja
Vlomilec proti svoji volji
Neki pariški ključavničarski pomočnik je bil kaznovan, ker ga je nekdo najel, da mu je od pri ključavnico pri stanovanju Namreč ni vedel, da ima opra viti s premetenim vlomilcem. Ta se je namreč najprej prepričal da so bili stanovalci dotične hiše odsotni, potem je pa skušal od preti vrata. Ker pa z raznimi vetrihi nikakor ni mogel odpreti vrat, se je odločil, da bo poklical na delo strokovnjaka, šel je torej v delavnico ključavničarja, ki se je nahajal v bližini in je tam na drobno razložil, da je šla žena zdoma in pomotoma odnesla ključe seboj. Da bi šel pa takoj rad v stanovanje in je prosil, če bi mu kdo odprl ključavnico. Mojster je poslal enega svojih pomočnikov, ki je kmalu odprl vrata. Ko je dobil za svoje delo od tujca plačilo, je šel ponosno nazaj v delavnico, v zavesti, da se je izkazal kot pravega mojstra.
Toda kmalu so ga predramili iz visokoletečih misli, ko so ga obtožili na odškodnino, češ, da je pomagal pri tatvini. Najemniki dotičnega stanovanja, katerega je odprl, so namreč pri svojem prihodu domov našli stanovanje prazno. Vse, kar je bilo količkaj vredno, je bilo odneše-no. Zvedelo se je tudi kmalu, kdo je pomagal vrata odpret. Pred sodnijo je pomočnik povedal, da je delal v svojem najboljšem prepričanju, da je pomagal dobri stvari, ker je prišel človek k njemu brez klobuka, s cigaro v ustih in je izgledal, kot bi bil kdo iz soseščine. Toda sodišče ni upoštevalo njegovega izgovora in je bilo mnenja, da bi moral biti pri tem previdnejši in ga je obsodilo na odškodnino 110 dolarjev.
Ce verjamete al' pa ne.
Dnevna vprašanja
1.	Katero leto štejejo danes Mohamedanci ?
2.	Kdaj se je pričel pravoslavni koledar?
3.	Kaj je, česar se vsakdo boji, a če jo dobi, se veseli?
4.	Kam gre največ vina?
5.	Kateri tiči radi pijejo vino?
6.	V katerem mestu Jugoslavije ima Amerika svoj konzulat?
7.	Katere države štejemo med slovanske države?
8.	Kdaj je bil rojen odlični pisatelj F. S. Finžgar?
9.	Koliko površine meri Indija?
10. Kateremu namenu služi časopis?
Odgovori na vprašanja
Tone Sajovic, Joža in France Pikš so imeli nekoč golobe, s katerim so pošiljali pošto na Mike Pikšove farme in obratno. Ker ni na tej farmi telefona, so kar pripeli enemu golobu listek na nogo, ki se je glasil: "Popoldne pridemo! Deni ga eno galono na led!" Ali kadar so bili par dni na farmi in so se nenadoma odločili, da gredo nazaj v Cleveland, so zopet spustili, golob-čka z drobnim pisemčkom: "Drevo bomo doma! Večerja naj bo ob sedmih, pa ne pogreta!" Tako so jim golobi opravljali dolgo časa važno službo pismonoše. Eno leto zatem srečam Toneta SajOvcana kornerju, pa ga vprašam :
"No, kako pa kaj golobje? Ati jih imate še vedno mesto telefona?"
"Nak, golobov pa nimamo več," žalostno odgovori Tone.
"Ne več? Kaj pa se je zgodilo z njimi? Ali ste napravili iz njih rižot?" se začudim.
"Tisto ne, ampak vse golobe so nam aeroplani povozili," pojasni Tone.
A
Siromašen poštni uradnik, Oče treh deklet, milo pogleda gori proti nebesom in vzdihne:
"O, ljubi Bog, ki oblačiš lilije na polju, — skrbi tudi za moje tri hčere, vsaj pred pustom!" A
župnik je venomer pridigoval, da v nedeljo ne smejo delati na polju. Toda stari žagarček si ni tega posebno jemal k srcu in je tudi v nedeljo rad mahnil s koso, ali spravljal seno v kopice. Neke nedelje popoldne ga sreča župnik in ga trdo prime:
"Oče, ko sem šel davi v cerkev, sem vas zopet videl, da ste delali. To ne sme biti; en dan v tednu mora človek počivati."
"O, saj delam tako, gospod župnik; jutri bom pondeljkoval." A
"I, kaj pa je danes vlaku, da vozi tako prek vato počasi in previdno?" vpraša potnik sprevodnika na kamniškem vlaku.
"Ej, veste, ongava Cila pelja danes v Ljubljano košaro jajec, pa je naročila naj vozimo malo bolj počasi, da se ne pobijejo."
A
županstvo občine Kozja reber je dalo sledeči oglas v časopis: Občina Kozja reber išče za žeg-nanje spretnega zdravnika.
A
Včasih se v tiskarni kaka črka obrne narobe, ki napravi novico povsem drugačno, kakor bi morala biti. Tako je poročal .blagajnik nekega dramskega društva: "Finžgarjev 'Divji wovec' je napolnil našo zelo prazno blagajno."
Drugič je bila pa v časopisu sledeča vest: "čim je počil prvi mežnar, se je ljudem vzradostilo srce."
A
Možak pride v spikizi in si naroči kozarec piva. Ko se za prvo silo oddahne, reče prodajalcu:
"Koliko sodčkov pive prodaš na teden?"
"Tako, kakih 30 sodčkov." "Če mi daš zastonj dva kozarca pive, pa ti povem, kako boš prodal še enkrat toliko pive."
"Dobro, tukaj jih imaš, sedaj mi pa povej svoj nasvet."
"Še enkrat toliko pive boš prodal, ako boš dajal večjo mero," mu svetuje odjemalec.
A
Legan je pripovedoval Tonetu Baragi, da bo šel pogledat v stari kraj in sicer, da bo šel k sv. Gregorju, kjer je njegova Franca Doma. Baraga mu je pa to vestno odsvetoval, naj nikar ne hodi. Ko ga je Legan vprašal, zakaj da ne bi šel, mu je pojasnil Baraga, da ne dobi v celi soseski sv. Gregorja tako dolge postelje, da bi šel lahko spat, kegljišča pa da tam nimajo, ki bi bil sicer ravno dovolj dolg zanj.
«83
1.	Mohamedansko leto 1350 se je pričelo 10. maja, 1931, in je navadno leto s 354 dnevi, končalo 6. maja, 1932, in naslednjega dne se je pričelo loto 1351, ki je zopet navadno leto, toda ima le 345 dni.
2.	Pravoslavni koledar se je pričel 14. januarja, 1932 in se konča 13. jaunarja, 1933.
3.	Pravda.
4.	V grla.
5.	Mla-tiči.
6.	V Zagrebu.
7.	Med slovanske države štejemo Rusijo, Poljsko, češko, Jugoslavijo in Bolgarijo.
8.	9. februarja, 1871, v Doslo-vičah pri Breznici, kot sin siromašnega krojača.
9.	1,805,322 kvadratnih milj.
10. Vzgoji,-zabavi in informaciji.
kako živi sovjetski delavec
Predsednik holandske social-no-demokratične stranke, J. W. Matthijsen, je v drugo prepotoval Sovjetsko Rusijo in objavil v strankinem glasilu "Het Volk" nekaj pisem. Dne 21. junija t. 1- piše iz Harkova:
"Sinoči sem povabil na večerjo nekega Nemca iri njegovo ženo. Za steklenico piva in čašo čaja, ki sta ga med pripovedovanjem popila, sem plačal 3.30 rublja ali po sovjetskem tečaju 7.20 nemških mark (približno $2.00).
Življenje je tukaj drago. Vse, kar sega čez prenizko odmerjeni minimum, velja za razkošje in je blazno drago.
"Intourist" je ruski potniški urad in preskrbi vožnjo po dokaj zmernih cenah. S pomočjo napitnine ne potuješ nikjer na svetu tako ceno kakor z "Intou-ristom." Storitve se odmerjajo velikopotezno.
A denar poteka kakor voda skozi prste. Čevljev ne snažijo v nobenem hotelu. Snažilec čevljev na cesti zahteva 1 rubelj, vendar se zadovolji tudi s polovico rublja ,to je 64 centov ali 1.50 marke. Poštarina za pismo znaša 70 fenigov.
V tajnem denarnem prometu v Harkovu ima rubelj drugo vrednost kakor v ruski državni banki. Namesto 2 rubljev jih dobiš za en dolar 25.
Kaj si more ob teh razmerah kupiti za svojo plačo delavec? Po glavnih mestih zasluži na mesec po, 150 rubljev. To velja za dobro plačane navadne delavce. Vsakodnevna plača znaša torej 6 rubljev ali 75 kopejk na uro. Holandski delavec zasluži pri enakem delu po 60 centov in brezposelnik prejema po 30 centov podpore.
Bel kruh je razkošje in ga delavec sploh ne dobi. Funt črnega kruha, ki stane drugod par fenigov, je tako drag, da ga delavec v eni uri ne zasluži. Izpod rublja ga ne dobiš.
Glavna razlika je pa v tem, da si more inozemski delavec za svoj denar kupiti toliko kr.uha, kolikor hoče, v Rusiji je pa vse samo na karte. To je tem huje, ker skoraj ni prilike, da bi se za pičli delež kruha odškodo-val z drugimi živili. Krompir je zelo redko blago, tako tudi mast, margarine in mleka niti ne omenjam.
Če dela mož v težki industriji, Potem že še gre. Vsak dan mu je določenih 800 gramov kruha. A njegova družina, žena, sinovi in hčere ne dobe niti po 200 gramov. Kar manjka, treba dopolniti v svobodni trgovini. Tu pa stane kilogram rženega kruha najmanj 4 rublje. To se pravi torej plača za 5—6 ur dela, da zadostuje za enkratni delež, ki je pa premajhen, da bi se ljudje najedli do sita.
Zaradi racionalizacije in neznosne draginje drugih živil je pomanjkanje kruha v tej deželi, ki izvaža žito v celih ladjah, zelo občutno. Ljudje krošnjarijo z drobtinami kruha: funt, pa tudi le pol funta kruha ponujajo po cestah. V Kijevu in Harkovu stoje ob cestah kmetske ženske, ki prinašajo iz vasi po pet ali šest funtov ifženega kruha na Prodaj. Še več prodajalcev kruha je na trgu. Tam najdeš mo-ske'in ženske, ki imajo na prodaj samo majhen kosec kruha.
Videl sem neko tako kmet-sko ženo, ki je ljubeznivo božala mrvo kruha in čakala na kupca. Morda si je pritrgala kruh od lastnih ust. Tu hite mimo gospodinje in delavci, ki bi jih po naših pojmih prišteli med sodr-go. Ponujajo za kruh toliko, kolikor pač moi*ejo. Kdor ponudi premalo, n. pr. 20 dinarjev za funt, ga prodajalka niti ne pogleda. Zanimati se začne za kupca, če ponudi 30 dinarjev za funt, a zahteva 45 dinarjev. Nazadnje se pobotata za 35 do 4C dinarjev za funt.
Cestna železnica je že cenejša; vozni listi so po 15 kopejk Vozovi so vedno prenapolnjen in stoje celo na stopnicah po šti
DR A. L. GARBAS
zobozdravnik
naznanja otvoritev zobozdravniškega urada v Slovenskem narodnem domu
641 1 St. Clair Ave.
Tel. HEnderson 0919 soba št. 10
Uradne ure: Od 9 — 12, 1 — 5,6 — S Ob sredah od 9 — 12.
4. septembra S. D. Z. piknik na Pintarjevi farmi!!!!!
ri osebe. Sprevodnikov ni. Njihovo službo opravljajo ženske, in to zelo točno; tudi vozaška mesta že zelo pogosto zavzemajo ženske, in to na splošno zadovoljstvo.
še ena reč je poceni: vžigalice! škatljica stane dve kopejki, torej ne več, kakor drugod — le da so znatno slabše. Majčken kosec toaletnega mila pa stane po vseh prodajalnah 1.20 rublja.
Jajca je dobiti skoraj edinole v krošnjarski trgovini po 7 rubljev za 10 jajc. Presnega masla ne prodajajo ne zadruge ne državne prodajalne. V bazarju ga dobiš kilogram za 30 do 35 rubljev, torej za celo enotedensko plačo! Priviligirane skupine ga morejo kupiti v Sovnarkomih po 5 rubljev kilogram. Sladkor je po 64 kopejk kilogram, a ga navadno ni dobiti, tako, da ga moraš slednjič kupiti v svobodni trgovini in plačati zanj 10 do 18 rubljev. Perutnine in mesa po državnih prodajalnah sploh ni dobiti.
Ker po stanovanjih preprostih delavcev plin ni napeljan, svetijo in kuhajo s petrolejem, ki ga j dobi posamezna družina po približno deset vrčev na mesec. Kdor ne kuha sam, svojo petro-lejsko nakaznico proda. Po tem potu prihaja petrolej tudi v svobodno trgovino. Pozimi stane kubični meter drv 75—80 rubljev. Premoga skoraj ni mogoče dobiti, tako da ljudje pozimi hudo prezebajo.
Obleke in čevljev ne moreš preplačati; ženski plašč, ki bi ga v Evropi tudi najrevnejša delavka ne marala, stane 114 rubljev, obleka iz krepe de Chine-a 196 rubljev, staromoden ženski klobuk 62 rubljev itd. Na karto stanejo priprosti delavni čevlji 10 rubljev, drugače pa 25 do 30 rubljev.
Najemnine za stanovanja so nizke; po novih fabriških stanovanjih, ki so edina res človeku primerna, plača delavec za dve sobi in kuhinjo deset rubljev. Večina prebivalstva stanuje ceneje, zato pa Zelo tesno in neprimerno.
Pri notranjih posojilih za 1. in 2. pjatiletko se od vsakega delavca, ki zasluži 150 rubljev na mesec, zelo odločno "pričakuje," da podpiše za vsako posojilo najmanj znesek v višini svoje enomesečne plače, ki ga more odplačevati v mesečnih obrokih, dasi vsa plača komaj zadostuje za prehrano družine. Najbrže doprinašajo mnogi to žrtev z veseljem, drugi pa le pod hudim moralnim pritiskom.
Najhuje je, kakor rečeno to, da so potrebščine racionalizirane in v svobodni trgovini strahovito drage. Od 1926. leta do danes so se plače ruskega delavstva podvojile, cene potrebščinam pa so se početvorile.
Če vpoštevamo vse okoliščine, vidimo, da se godi ruskemu delavstvu približno tako kakor ho-landskim ali nemškim brezposelnim, pravzaprav pa še slabše.
FR. JAKLIČ:
PEKLENA SVOBODA
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848
rt
u
Ko so prvi privpili skozi špi-talske ulice pred magistrat in je po Glavnem trgu jeknilo: "Kon-stitution! Konstitution!" tedaj so branj evke, ki so čepele na stolčkih, vstajale, poslušale in ker niso vedele, kaj pomeni klic, so se vpraševale vse prek:
"Kaj pravi? Kaj pa mu je, da se tako napenja?"
"Konstitution! Konstitution!"
Tedaj se je že razlegalo klicanje ocl Tranče doli.
"Kaj pa je to? Mamka, ali so ljudje znoreli?"
Sedaj so pa že od vseh strani in na vse strani vzklikali: "Konstitution ! Svoboda! Konstitution! Ljudstvo naj vlada! ži-vio!"
In čimdalje več ljudi je bilo na trgu. Okna po hišah so se odpirala, trgovci in komiji so stali pred prodajalnami in gledali in poslušali.
"Konstitution! Svoboda!"
Tedaj je pa- tudi med branjev-ke blisknila novica:
"Antikrist je prišel!"
■"Slišite! Antikrist je tukaj!"
"Je že vse zmešal! Le glej I Ali jih kaj razumeš?
Tedaj je pa branjevka, ki so ji pravili "Ižanka," pograbila jferbas in si ga zavihtela na glavo.
"Pojdimo! še pohodili nas bodo!"
Tedaj so vse pograbile jerba-se, pobrale stolčke in se umikale s trga na vse strani.
Po trgu so pa zavalovile množice gor in dol, mednje se je pomešala mladina iz šol, trgovski sotrudniki iz prodajaln in čevljarski vajenci — in vse je vpilo in klicalo :
"Konstitution! Konstitution I Konstitutiofrl" • "4"""
DR. ANTHONY GARBAS
V S. N. Domu je odprl zobo-zdravniški urad dr. Anthony Garbas, ki je letos dovršil zo-bozdravniške študije na univerzi v Louisville, Ky., qned nekaj tedni pa je z izvrstnim uspehom napravil izpit pred državno komisijo v Colum-busu. Dr. Garbas je odličen slovenski mlad mož, ki bo v ponos . naselbini. Doktorju želimo mnogo uspeha in ga priporočamo rojakom v naklonjenost.
UNCLE BEN PUTTED IS THE ONLY MAN )M TOWN VS)KO REALLY PROFITS WHEN THINGS ARE ''DULL^	'
1932 Lec W Stanley Central Pier-?	<3-~iO-~2Z.
STANtey
37«, HUSKS'
WHEN TREY AINT^
No v\/ore\< -they"
A! NT NO	a
Uj, DULL TOQLSJ
(rows your
( BUSINESS j THESE DAYS ( UNCLE
SAW FILING J)KNWES SHAKPENE ALU KINDS OF
TOOLS GROUND
LAWN MOVMERS ft? E P/-\)t?-E f> : - -
THE OLD HOME TOWN Registered U. S. Patent Ollim By STANLEY
DRUGO POGLAVJE Tone Krivanoga išče antikrista
V kratkem času je vse mesto odmevalo od veselega vzklikanja. Iz mesta je udarilo v predmestja, na Cojzov graben, v hiše na obeh straneh Gradaščice, v ulice, ki se vzpenjajo na Grad od južne strani.	,
Ižanka je prva prinesla novico v Reber, kaj se godi na trgu in kako grmi na vseh straneh. Pribežala je domov, kakor bi jo kdo podil. Vsa zasopla je bu-šknila skozi vrata in jerbas bolj vrgla kakor postavila na tla, stolček je pa tudi kar zaropotal po podu. Ko je pa dobila nekoliko sape, tedaj je pa padlo iz nje: "Sodni dan bo! Antikrist je že tukaj!"
Mož, ki je kuhal, je že prej začuden pogledal ženo, ko je s tako nenavadno ihto privihrala. Ko je pa zaslišal njeno govorjenje, je spoznal, da nekaj ni v redu, in misleč, da se je nekoliko premeknilo v njeni glavi, je dejal:
"Kaj se ti meša, ka-li? O antikristu govoriš; Bog nas varuj !"
"Je že tukaj! Je že vse zmešal! Pojdi pred rotovž, pa boš videl, kaj se godi! Vsi ljudje norijo!"
Mož ni vedel, kaj bi ji odgovoril, pa je s kuhalnico v roki gledal njo, ki je tako čudno govorila, in čakal, kaj bo povedala, da jo bo spoznal in vedel kako in kaj.
Velela mu je, naj meša v loncu, da se ne bo prismodilo, potem je pa nadaljevala:
"Prišlo je, kakor bi mignil. Iz špitalskih ulic je pridrl na trg gologlav človek, mahajoč s klobukom in se je drl na ves glas. Pa je bil takoj drugi za njim in nazadnje so se usipali iz špitalskih ulic kakor iz cerkve ob nedeljah in vsi so mahali z rokami in klobuki in vpili: 'štacjon-štacjon! Kon—šta—štacj on!' čimdalje bolj so kričali, čimdalje več jih ie bilo in nihče ni vedel, kdo so in kaj hočejo. Nihče jih ni razumel, še nismo zvedeli, kaj to vpitje pomeni, so pa že izpod Tranče prihajali prav taki ljudje, ki so vpili prav tako in se taxo vedli. Kot bi trenil, je bil trg poln ljudi, ki so mahali s klobuki in vpili in kričali; nekateri so kar poskakovali, kakor bi bili znoreli. Tedaj so pa povedali: 'Antikrist je prišel!" In koj smo vedeli, zakaj je svet tako zmešan. Jezike je zmešal, da drug drugega ne razumejo. Strah me je obšel, da bi se še meni kaj ne pripetilo, ko sem videla, kako je precej prijelo vsakega, ki se je spustil v razgovor s človekom, ki ga je antikrist že imel, Nekdo je splezal kar na vodnjak in on«
di vabil ljudi k sebi. Takrat sem pobrala in bežala in si mislila: mene pa ne boš imel. Tako je sedaj v mestu, kjer antikrist svoje nauke seje."
"Tako misliš, da je res antikrist?"
"Pravi- antikrist. Antikrist, ti pravim! Konštacjon! Ali si že slišal kdaj tako govorjenje? To ni noben jezik! Tak jezik govori, pa; ga razumi! To dela antikrist!, Antikrist meša jezike in pamet."
A namesto moža se je oglasil izza plank, ki so bile v kuhinji na eni strani namesto zidane stene, nekdo drugi in vprašal:
"Kje pa je antikrist? Kakšen pa je?"
"Tone, le vstani, da ga ne boš zamudil," je rekel mož pred pečjo.
In res se je čez nekaj minut odprla stena in iz mračne čum-nate je stopil napol oblečen možakar, z zmršeno brado in zmr-ftenimi lasmi.
"Napol v spanju sem slišal, kaj si pravila o antikristu. Ali si ga videla?"
"Videla ga nisem, samo slišala sem, da je v mestu, in sem videla, kako je ljudi zmešal."
Potem je povedala še enkrat, kaj je opazila in zakaj je pribežala domov.
"Boš kmalu! zavrtil?" je vprašal Tone moža pred pečjo. "Jaz bi šel rad gledat, kje je antikrist."
Mož je izročil kuhalnico ženi, rekoč: "Samo zabeliti je še treba."
Kosilo še ni bilo pripravljeno, ko je prišel še četrti, ki je prebival pod tisto streho na, Rebri in jedel iz sklede, ki jo je postavljala branjevka Ižanka na mizo.
še med vrati je bil, ko ga je Tone hlastno vprašal:
"Ali si ga, videl?"
"Koga?"
"Antikrista! živega antikrista, ki denar seje."
"Antikrista nisem videl, pač pa sem videl ljudi, ki so kakor brez glave in ki vpijejo: 'Kon-stitucjon! Konstitucjon!' Tako čudna beseda, ki sem jo slišal najprej v Krakovem, potem sem videl ljudi na Bregu, ki so mahali s klobuki in vpili, drevili so čez most, pred Sv. Jakobom jih je vse polno; in ko sem zavil po Starem trgu, da bi šel v Reber, sem se jim komaj umikal. Vprašal sem nekoga: 'Kaj. pa je?' Zavpil je: 'Konstitucjon!' Sedaj sem si vsaj besedo zapomnil, izvedel pa nisem, kaj pomeni. Ako bi ne vedel, da smo sredi posta, bi mislil, da smo v pustnih dneh."
"Jaz sem pa slišala, da jih je antikrist zmešal," je dejala mati.
"Jaz pa o antikristui nisem nič
slišal, pa nekaj že mora biti, ko so tako brez glave."
Družina je potem sedla in kosila. To so bili naši znanci iz škrilj. Glavan z ženo, sin Janez in pa Tone Krivanoga, ki se je bil tako udomačil v tej družini, kakor bi bil v najblžjem rodu z njimi. Ko je bila prišla nevesta h Glavanovim, so bili stari in mladi pač nekaj časa skupaj, a naposled so Sli le na dvoje. Za dve delavni družini je bila kmetija tudi premajhna. Stara dva sta se bila najprvo naselila v Iški vasi. On je delal, kjerkoli je bilo, najrajši je pa nakladal drva na ladje in pomagal ploviti po Ljubljanici. Ona se je pa ukvarjala po malem s kupčijo. Nabirala je jajca in maslo, fižol in gobe in še razno drugo drob-njav, ki se lahko proda na trgu v Ljubljani, pa je hodila v mesto, včasih peš, ali se je prislonila na kak voz ali pa tudi na ladjo, kadar je bil mož pri veslih. Tako se je polagoma privadila baran-tije. Sin Janez je bil pa šel k vojakom. Dragonec je bil. A primerilo se je bilo, da ga je bil podrl konj in mu pretrl nogo, pa ni bil več za vojaka. Tedaj si je poiskal službe -v Ljubljani, kamor1 sta se naposled priselila tudi oče in mati. Posrečilo se jim je dobiti stanovanje v najvišji hiši v Rebri, od koder je lepo videti na mesto, na barje in tudi mi>Ižansko, kjer so škrilje in Mokre.
Oče je delal na trnovskem Je-ku. Razkladal je ladje, ki so prinašale po Ljubljanici drva iz gozdov v Mokrcu in na Krimu, stavbinsko kamenje iz Podpeči, opeko z Vrhnike in šoto z barja. Včasih je šel z ladjo po blago, ako ni imela ladja veslača. Kadar ni bilo dela na Jeku, tedaj je hodil žagat drva po hišah. Tega dela se je oprijel tudi Janez. Mati se je pa prelevila v bra-njevko. Po Ižanskem je imela dovolj znank in prijateljic, ki so zbirale in znašale blago ter ga prinašale v mesto, ali pa so ga dajale na ladjo, kadar je Glavan priplovil po Iški navzgor, ko je šel po drva. G lav an ka je dobila od branjevk ime Ižanka. Pod tem imenofn jo je poznal ves trg in vse kuharice so vedele, kje prodaja Ižanka jajca in maslo. Njene roke, ki so bile nekdaj žulj ave in raskave, so postale mehke in bele; njen obraz je bil poln in zalit, naredil se ji je pod-bradek in lica so se ji svetila od zdravja. Kar pomladila se je bila v Ljubljani, ko je bilo manj dela in več kruha in boljšega kakor v škrilj ah.
"Babo imaš, da je kaj!" se je dobrikal Tone Krivanoga Glava-nu, ko je bil prišel na stanovanje.
"Urša! Ti si se pa oklepala!
Kar lepo te je gledati," se je pri-liznil Tone materi, ko ga je vzela pod streho za tisti čas, ki ga bo v letu prebil v Ljubljani.
Ižanki je dobro delo in mu je rekla, da ni treba skrbeti za hrano, kadar bo v Ljubljani, da se bo pri njej že toliko skuhalo, da bo za vse dovolj, tudi zanj, ki je skušal pomagati takrat, ko je bila v stiski.	ft
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
V najem
se dajo stanovanja, po 4 ali 5 sob, gorka voda, vse moderno. Rent $18.00 do $20.00 na mesec. Vprašajte na 757 E. 82nd St., spodaj, suite št. 1.	(206)
Proda se
64 akrov obsegajoča farma, ali se tudi zamenja za hišo v mestu. 32 milj od mesta, ob tlakani cesti. Ima vse potrebno orodje, živino, mnogo sadnega drevja in trte. Kupec dobi ves letošnji pridelek. Vprašajte na 19404 Mohican Ave. Tel. KEnmore 4597-J. ,	(208)
Naprodaj je
prostor za popravljanje čevljev, vsa priprava, in hiša s 5 sobami, lot 100x125. Blizu La Salle gledališča in 185. ceste. Potrebuje se le majhna svota, drugo ne, odplačila. Vprašajte na 19404 Mohican Ave. Tel. Ken- • more 4597-J.	(208)
Dekle išče
hišno delo, je izvežbana v vsem. Za naslov vprašajte v, uradu tega lista. (Aug.31.Sept,2.6.)
Naznanilo
Vsem onim članicam društva Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J., ki še niso poravnale svojega asesmenta, naznanjam, da se bom nahajala v stari šoli sv. Vida danes, 31. r,vgusta od 6 — 7 zvečer. Prosim vas nujno, da plačate svoj asesment, drugače bom primorana suspendirati večje število članic, kar pa prav nerada storim. Pozdrav!
Mary Hochevar, tajnica.
Zahvala
V Kmuisovi dvorani so mi pripravili 27. avgusta lep surprise in shower party, na idejo matere in sester. Zato se prav lepo zahvalim dekletom in ženam za takof lepa in dragocena darila, ki so mi jih dsj<]i.
_Alojzija Bizjak.
Velika front soba
se da v najem poštenim fantom ali dekletom; kopališče, gorko-ta. Ravno tam se odda kuhinja in spalna soba z vso pripravo. 5814 Bonna Ave.	(207)
Stanovanje
se odda v najem, 5 sob, kopališče, furnez, garaža. Poizve se na 6410 Varian Ave. (205)
V najem
se dasti dve sobi, spalnica in kuhinja, jako poceni. Vprašajte na 1135 Addison Road., (205)
S hranilno knjižico
International Savings & Loan Co. lahko kupite pri nas obleko, površnik ali suknjo. To velja samo za nekaj časa. Oglasite se pri nas, da se pogovorimo.
Rrazis Bros.
6905 Superior Ave. ,—x)
A. MALNAR Cement Works 1X19 Addison ltd. ^_BNdicott 4371_
TedIn premog™
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAŽALIO LEDV IN PREMOGA
„ , ,1191 E, 167th St.
PsklKIUi KEomor* 4*81
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
je njegova ruska suknja ušiva in ker so tudi rabili neprestano ruske uniforme, da so vanje oblačili svoje špijone, ki so jih pošiljali za rusko fronto, so mu odvzeli vso obleko, katero mu je podarila Babka kot zapuščino Bjuševa in v svrho potrditve njegove identitete, jo pošteno prekuhali, a nato mu jo nadomestili z nemško uniformo — ki pa je bila taka, da bi se je ne upala nobena armada obleči svojemu moštvu, niti ne svojim delavskim kcmpanijam. črna suknja, katero je nekdaj nosil topničar, je izgledala spredaj neoporeklji-vo, zato pa je imela zadaj po vsej dolžini zeleno krpo, ki je bila dokaz, da je njen nekdanji nosilec bil zadet po nekem izstrelku v ramo a nato v srce. Bjuševe hlače, ki so bile seveda sedaj do dobra čista, so nekdaj bile lastnina nekega debelega a majhnega šoferja, ki je bil dovolj nesrečen, da je s- svojim stegnom in kolenom zastavil devet krogel. Kljub temu pa, da je bila vsaka luknjica, skozi katero je v hlačah krvavel ubogi voznik, skrbno s sukancem pošita, vendar niso bile hlače nič kaj lepe.
lepo zložene odeje, so pričale, kako so bile tudi one naučene pruskega reda in natančnosti. Na obeh koncih so visele posode in druge kuharske posode onih, ki so si morali kuhati na prostem. Ob vzglavjih so viseli v ravni vrsti nahrbtniki, a ob vznožju so bili vzravnani zaboj-čki, v katerih je vsak vojak hranil svojo zasebno lastnino. Ničesar ni bilo na mizah, ničesar na klopeh. Ker jim ni bilo treba štediti z lesom in tudi najbrž ker pospešuje gorkota družabnost, je plapolal v eni izmed dveh peči ogenj. V tej sobi, v kateri i je moralo živeti, dvajset ljudi, se ! je sprehajal jetnik, narednik Ili-ja Pavlovič Bjušev.
Griša je bil vsled bivanja v celici, v kateri se počuti odra-ščen človek kaj kmalu, kakor bi bil zaprt v malo skrinjico, nekoliko bled. Nje malo okence je bilo previsoko, da bi lahko gledal preko njega ven. Edina, nje oprava je bila lesena vojaška postelj z vzglavjem in' odejo, katere pa se ne sme uporabljati čez dan. Vso svojo lastnino je moral pustiti v uradu onega dne, ko ga je patrula prignala semkaj. In težko bi ga spoznal, kdcrga je videl poprej v gozdu. Lase in brado mu je vzel jetni-ški brivec. Ker so obsodili, da
ARNOLD ZWEIG
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U.
(Dalje prihodnjič.)
Naznanilo
EAST CLEVELAND FARMERS MARKET
naznanja, da so se preselili iz Hayden Ave. na vogal
Coit Rd. in Woodworth Rd. Tržni dan je vsak TO
REK, ČETRTEK in SOBOTO zjutraj. Tukaj pripe
Ijejo farmerji naravnost s farm. Dosti prostora je za
parkanje avtomobilov brezplačno. Prostor se lahko
najde. Ko pridete na Five Points v Collinwoodu, vze
mite 152. cesto na desno od St. Clair Ave. in greste
proti Euclid Ave. Prva cesta od St. Clair Ave. na
desno je Woodworth Rd. Tam boste pa videli tržne
stojnice.
NA NAJHITREJŠEM PARNIKU NA SVETU
15. SEPTEMBRA, 1932
Pocl osebnim vodstvom MR. VINKA UJČIČA
Gospod Ujčič bo skrbel za vse potnike iz New Yorka do Ljubljane in Zagreba. Za daljne informacije obrnite se do domače tvrdke
MIHALJEVICH BROS. S. S. AGENCY
6201 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
ali na
First Baby Lindbergh s at two months
THE NORTH GERMAN LLOYD
1119 Euclid Ave., Cleveland, Ohio

J^uznanilo
Colonel Charles A. Lindbergh
Želim naznaniti mojim klijentom, da moj urad v Slo venskem narodnem domii bo zaprt da, G. septembra. To se tiče so "no večernih ur, moj glavni uracl na 902 Engineers Bldg. bo odprt kot navadno vsak dun.
JOHN L. MIHELICH, odvetnik.
Fjrst Baby Lindbergh ut one year jM Mrs. Charles V	iii " 1 '■." " " ViLidBM A- Lindbergh
ETHYL GASOLIN KUPCEM
Ako želite hitrejši pogon, ako želite hitrejši začetek in da bo motor tiho deloval, napolnite svoj tank z novim zelenim ETHYL GAZOLENE
Se dobi v vsaki Pennzoil postaji
W G™	' - The Hopewell residence- -^ttP^' " ■
Mr. in Mrs. Lindbergh upata, da bosta zredila svojega drugega sina v miru na svojem posestvu v Hopeivell, N. Y., od kjer jima je bil odpeljan prvi sinček. Betty Goto se bo kmalu vrnila iz Anglije, da bo strežnica temu otroku. Tudi "Skion," psiček, ki se je igral s prvim Lindberghovim otrokom, bo sedaj zvest t ovariš drugega sina.
THE COLUMBIA REFINING COMPANY
Slučaj narednika Griše
Bjušev brzojaviti svojemu poveljstvu, kaj je videl pri nas? Seveda, šel je domov, v Anto-kol. Saj vidim, moža je treba ustreliti, ker je zapustil svojo Četo brez dovoljenja, zato da, pride domov — as tem naj se da vzgled našemu moštvu. Vsi so siti vojne, tega ne moremo več prikrivati. Seveda Schieifen-zahn ima prav, kakor vedno. Ne morem se niti jaz upirati pove« ljem — a da povem po pravici: meni ne ugaja," je dejal napol sam sebi, ker je začel misliti na izredne uspehe bataljona, ki ga je pregledal, bataljon sivih veteranov in golobradih dečkov v jeklenih čeladah, za kojih prehrano in zdravje je moral on skrbeti in katerih potrpežljivost je skušal še bolj utrditi s tem, da jim je govoril o izgledih na skorajšnji mir.
Sodni svetnik je dejal pol-glano: "Občutljivost ali ne, jaz ne vidim nobene možnosti, da bi obsodbo izbrisali. Divizijsko-vojno sodišče deluje kakor stroj; čim pograbi kakega človeka v svoje kolesje, pride ta iz njega samo še kot mrlič. Ako bi vprašal kdo mene, ekscelenca, dali je v vsem tem početju kaj smisla., vprašal me o kazenskem zakoniku, o vsej zmešnjavi predpisov in ukazov, sem vedno pripravljen povedati svoje mnenje. Samo, ako ekscelenca dovoli, moramo našo revolucijo pričeti od zgoraj."
"Bog ne daj," je dejal von Lychow, medtem ko se je nad-poročnik smejal. "Revolucija1 Kako sovražim to besedo."
"Tedaj," je nadaljeval nezma-gano Posnansky, "preidimo k temeljem. Vsaka postava, ki temelji na kaki drugi nego etični podlagi, je barbarska. Vsi ukazi, ki jih izdajamo tu in nad zasedenim ozemljem, se samo nekako urejevanje — samo pesek v oči. Ako si ne priznamo, da je namen naše legi slači j q vzdrževanje obstoječe oblasti, tedaj se varamo sami sebi. Ako pa stojimo pred dejstvi, kakor jih vsebuje slučaj pred nami, in ako so ta dejstva jasno dokazana, tedaj nam ne preostaja drugega, kakor da izvršimo dane nam ukaze, ali pa da ovržemo ves sistem. Stavljam se vaši eksce-lenci neomejeno na razpolago za merilo proti poveljstvu vzhodne armade. In tako," je dodal z agonijo trepetajočega srca, "in tako bomo postavili pred svet izvrsten primer ter zadali smrten udarec vsem vojaškim odvetnikom celega sveta."
"Bog varuj," je dejal von Ly-chow. "Jaz že ne bom imel opravka s takimi "izvrstnimi primeri" in "smrtnimi udarci." Jaz sem pruski general in storim svojo dolžnost. Ne kar tako na slepo, kajti mi Junkersi imamo oči in gledamo stvari, kakor so v resnici. Kar pa mora biti, mora biti. Obžalujem ubogega reveža, a mi moramo misliti na važnejše stvari: disciplino, Pru-sijo in cesarstvo. Kaj pa naj pomeni en Rus več ali manj?"
In v vsesplošnem miru nastajajočega mraku se je čulo drsanje peresa, s katerim je končno-1 veljavna oblast divizije, zaključila slučaj Bjuševa.
Doktor Posnansky je sedel vzravnan v svojem stolu. Mlademu Winfriedu, ki je slonel ob oknu, se je zdel njegov obraz truden in upadel. In enkrat se je celo spozabil in prav neuradno zazehal. Ura gospoda Tam-Synskega je udarila šesto. Posnansky je čutil, da ga premaguje spanec, zato je vstal Win-fried mu je hotel priskočiti na pomoč s tem, da je porinil papirje na polico, od koder pojdejo svojo uradno pot. Medtem
pa je dejal polglasno njega eks-celenci: "Ekscelenca, obljubili ste, da boste še pred večerjo pregledali cene, ki jih zahtevajo od moštva v kantini, predvsem pa cene tobaka, smodk in konzerv."
"Seveda, seveda," je vzkliknil Lychow. "Dobro je, da spomnite starega konja . . . Godi se mi tako, da se ne bi moglo goditi bolje niti perzijskemu šahu." Stisnil je sodnemu svetniku roko, ki je takoj odšel, "čudaki tile pravniki, kaj, Pavel?" je dejal medtem ko je legel na divan, kakor da se hoče spočiti, predno začne zopet z delom. "Tale Posnansky, na primer. Stavim,, da čita Beri Tinreageblatt, a voli pa tako rdeče, kakor mu je le mogoče. Kadar pa je v službi, ne popusti. Tile judovski odvetniki . . . Stavim, da ljubijo postavo, kakor ljubimo mi naša polja in zemljo. Ne vsi — ampak le najboljši med njimi. Ampak Posnansky" — pri tem je zazehal — "jo gotovo ljubi. Zo-pern pes je, a brez zamere. Vendar je dovolj moder. Vsekakor mora, imeti prav. Ni mogoče, da je mislil vse resno ..." mirno je stari gospod zadremal. Nadporočnik Winfried ga je pokril z mehko odejo.
ČETRTO POGLAVJE Griša sam Na četverooglatem dvorišču začasne ječe v Mervinsku, so stale tri dolge vrste mož s puškami: domobranska kompanija, ki je opravljala tu policijsko službo, in ki je sedaj nastopila za pregled orožja. Še enkrat pred prihodom stotnika von Brett-sehneiderja je stopal med vrstami narednik Spierauge, mal močan dedec, ter z zadovoljstvom gledal po uniformah in opremi. Brez potrebe, seveda. Kompanija je bila, srečna, da je bila nastanjena v Mervinsku in se je tega tudi zavedala. Obstojala je od dvesto in desetih mož — ki so preživeli kot ostanek domobranskega polka dva,tisoč in štiri stotih mož, ki so jih zapodili na zapadni fronti, da zamašijo luknjo, ki je nastala pri Douaumon-tu vsled prodiranja generala Ni-velleja. Nikdar ne bo ta polk pozabil onih treh dnevov, od 12, do 14. decembra, dokler bosta živela le še dva njega člana. V megli so navalili Senegalci in francoski alpinci iz svojih zaklonov. Dobra tretjina polka je bila mrtva, druga tretjina je še bolj napolnila francoska jetni-ška taborišča: a tu je prirejal parado ostanek, ki je še ostal živ in zdrav.
Nekdanjo civilno jetnišnico v Mervinsku, ki je bila zidana, od rdeče opeke, - so razširili z lesenimi dozidki. V ječi so bili zaprti vsi jetniki Lychowe divizije: nemški vojaki, ki so se pregrešili proti tuji lastnini, oni, ki se niso pravočasno vrnili z dopusta, dezerterji, oni, ki so prišli v črno knjigo pri kakem naredniku ali pa poročniku, oni, ki sc skupno protestirali proti preslabi prehrani, pijanci in nasilneži, oni, ki so še skušali poškodovati same sebe — vsi ti so bili kaznovani po vojaškem zakoniku, ki je prihajal še iz osemnajstega stoletja. Ako je kateri med njimi na pravi j al dober utis, se je znal lepo vojaški postaviti, je gledal živahno, a ne preveč prebrisano — nu, potem se je izmazal z lažjo kaznijo, kakor pa jo je predpisoval ta zakonik. Kajti ta, zakonik je bil zastarel, prekrut, nedosleden, kar je priznal rad vsak sodnik, česa pa se je imel tudi na vsezadnje bati vojak na fronti: živeti je moral itak zaprt pod zemljo, slabše nego vsak jetnik v ječi, a v smrtni nevarnosti je bil neprestano. Za vojaštvo za fronto pa je ve-
ljala kot najhujša kazen, odhod na fronto — ta kazen sicer ni bila omenjena in niti priznana v zakoniku.
Temu primerno so postopali v začasnih ječah, kakor ona v Mervinsku, z jetniki precej dobro. Družabnost med jetnikom in ječarjem je temeljila na enaki uniformi, skupni in enaki usodi, in vseobčemu poželjenju po miru. In tako čuvstvovanje se je razširjalo celo na, ruske vojne ujetnike.
Tu naletimo na narednika Bjuševa: zelo dobrega mladeniča. Lep, čeden, vesel in lahkega srca kakor ribica v vodi. Domobranci, ki so stali na dvorišču v treh vrstah, trdi kakor tri vrste lesenih vojakov, so ga imeli radi, a so tudi, vedeli, da so mu odmerjeni še največ trije dnevi življenja. Vedeli so že za povelje vrhovnega armadnega poveljnika, vedeli so, da bodo postopali z dezerterjem Bjuševim kakor s špijonom, vendar pa niso tega, povedali njemu — čemu naj bi? Izvedel bo že itak pre-rano, kajti vojaški pregovor pravi: prekasno je še prezgodaj za take novice.
Možje so stali komodno, a vendar vedno pripravljeni za povelje "Pozor." Na rokavih so imeli vsi ploščice s črkama M. P. (Militar Polizei: vojaška policija) in pa orla, ki je bil posebno znamenje mervinškega glavnega stanu, kateremu je bila kompanija prideljena v policijske in vojaške s vrhe.
Razdeljevanje oblastva v me-
PIKNIK
_ . .. ^^^^^^^^^^^
bo popoten uspeh, ako ga
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cene na oglasih!
stu kakor je bilo Mervinsk, je bilo nekoliko zamotano. Nad civilnim prebivalstvom, ki je seveda predstavljalo neizogibno nadlogo, se je iztezala težka roka krajevne vojaške postojanke ali Ortskommandature, obenem s štabom in četami, ki so ji bili prideljene. Ortskommandant je seveda imel prosto roko v vseh varnostnih zadevah ter je spadal naravnost pod prometni inšpektorat, v čigar področje je spadal Mervinsk. V takih slučajih pa, kjer so bili v takem kraju nastanjeni štabi armad, je imel končnoveljavno besedo v vseh vojaških zadevah, poveljnik do-tične armade, a le samo v vojaških. V navadnih krajevnih zadevah, ki se niso tikale vojaštva samega, pa ne bi bil sprejel Ortskommandant in njegovi podlož-niki nobenega ukaza od generala. Ta je le lahko izrazil svoje želje, katerim je Ortskommandant lahko ugodil po svoji lastni uvidjavnosti, v kolikor je hotel. Vsledtega tudi ni bilo nobene ljubezni med osobjem pre-seljujočih se frontnih čet in stalne garnizije. Vedno so si metali drug drugemu klade pod noge. Na primer: nočna patrulja je ustavila kakega člana von Lychowe divizije ter zahtevala od njega, naj pokaže dovoljenje, da sme biti čez uro zunaj. Do-tičnik nima takega dovoljenja. Seveda ga krajevni poveljnik takoj naznani in zahteva, da ga divizija kaznuje. In ravnotako seveda so- iskali častniki in podčastniki divizije vedno dlake v
jajcu, da naznanijo podložnike Ortskommandature.
Tako se je zgodilo, da je bil stotnik Brettschneider, čeravno ne po svoji krivdi, v jako slabi luči pri generalu, že dvakrat se je moral v popolni opremi predstaviti generalu ter poslušati pridigo o vedenju svojih podložnikov. Seveda, naj se le pritoži, ako mu je drago, pri Generalnem kvartirnem mojstru, pri vrhovnem poveljstvu (v našem slučaju pri generalnem majorju Scheiffenzahnu). Stotnik von Brettschneider pa je bil kljub generalom, generalnim zdravnikom in topniškim poveljnikom docela samostojen, samozavesten in je lahko postopal s svojim moštvom, kakor se mu je le ljubilo. V tem trenutku, ne zbrigajoč se za nobeno drugo oblast na svetu, je hotel pregledati puške domobranske kompanije, ki ga je baš tedaj pričakovala, da se od nekod prikaže.
Krasno majniško jutro je tvorilo očarljivo ozadje vojaškim ceremonijam. Neizbežni dež se je izpadal tekom noči. Na dvorišču, ki je bilo posuto s peskom, je, bilo kaj lepo vežbališče. Krasno vreme je privabilo na piano celo uradnike in pisarje. Edini možni izhod iz ječe je, bil dobro zavarovan, tako da ne bi mogel nihče pobegniti.
Radi tega, je bila tudi stražnica docela prazna, z izjemo enega moža. Tudi postelje vojakov, ki so stale druga vrh druge, so imele prestati parado. Z cblanjčem napolnjene blazine ir
VELIKI IZLET V STARI KRAJ
S. S. BREMEN
Več moči več inilj