K o r i s t n e s t v a r i. O zgodovini papirja. (V idrijski čitalnici govoril J. L.) ,,Zgodovina papirja je zgodovina omike čiovcške". Papir in železo sta med mnogo drugimi koristninii rečrm dve tako zelo imenitni snovi, da se po teb ravna sedanja človeška omika. Akoravno se za košček papirja ali za zarejeveli žrebelj, ki je pred nanii na lleli, tako malo zinenimo, vcndar ste ravno fe dve reči zeld zeld potrebni za izobraženo Ijudsko življenjp. Ne bodemo preiskavali, kako važno je železo; govorili bodemo le o papirji. Papir je bil pervi mogočni telegraf, po kterem so si Ijudje svoje želje, misli i djanja naznanovali; papir je bilo sredstvo, da so vede i umetnije dospgle sedanjo visoko stopnjo. Brez papirja bi danes Evropa ne impla visoke človeške omike pa tudi ne toliko napredka v vednostih i umetnostih, kakor v obprtniji i tergovstvu i. t. d. Hrcz papirja bi bili tudi v verskih rečeh zaostali; nevednost bi bila vladala in tcma bi pokrivala prostore, kjer danes sijc čisto solnce in deli ukaželjnemu duhu obilo Iira ne. Brez papirja bi knjigotiskarna umeinostza omiko človeško imela Ie malo veljave, in brez tpga pisavnega orodja ne bi bile tiskarne nikdar tega slorile za človeško omiko, ktere se dan danps ponosno vpsplimo. Če je res, kar slavni kemikar Liebig pravi, da je svetovna omika narodova toliko viša, kolikor več narod porabi mjila leto in dan; če je na dalje dognana resnica, da, kolikor več železa Ijudstvo podela, toliko veča je njpgova obertnija: gotovo je potem tudi res, da, kolikor vec papirja Ijudslvo polrebuje, na toliko viši stopnji je s svojo duševno omikn. (Piih. dalje.)