Leto XXIL, št« Ljubljana, četrtek 18. septemhga 1941-XPC Cena cent. 78 Upravnldtvo: Ljubljana, Pnocbrijm ulica 5 — Telefon šL 31-22, Sl-28, 31-24. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Pued-nljeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Računi pri poŠt ček. zavodu: LJubljana St 17.749. .ZK1-JUCNO ZASTOPSTVO za oglase 1* Kr. Italije ta inozemstva ima L ni one Pnbbllcltš Italiana Milano vsak dan razen ponedeljka. mnihi mesečno L. n—t Inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Pucclnljeva ulica St. 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubbllclta dl provenlenza Italiana ed estera: Unione Pubblicitik Italiana S. A^ Milano Neuspel poskus razbremenitve Petrograda Timošenko je žrtvoval 18 divizij, ne da bi se mu posrečilo zmanjšati nemški pritisk na vojsko maršala Vorošilova in obrambo Petrograda Cz Hitlerjevega glavnega stana, 17. »ept. Nemško vrhovno poveljništvo je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodu se napadalne akcije razvijajo v operacijo največjega obsega. Podmornice so na severnem Atlantskem oceanu potopile šest sovražnih trgovinskih ladij s skupno 27.000 br. reg. tonami. Na morju okrog Anglije so bojna letala v pretekli noči v nizkih napadalnih poletih hndo poškodovala dva velika tovorna par-nika. Nadalje so letala napadla pristaniške naprave v lukah ob južnovzhodni obali otoka kakor tudi več letališč. V severni Afriki so nemška vojna letala 15. septembra napadla na libijsko-egipt-ski meji zbirajoče se britanske motorizirane oddelke ter jih razpršila z ognjem iz strojnic in letalskih topov. Pri napadu nemških bojnih letal v noči na 16. septembra na letališče Heliopolis pri Kairu, so nastali hudi požari in eksplozije v letalskih hangarjih in municijskih skladiščih. V zadnji noči je manjše število sovražnih letal napadlo nekaj krajev v južnozapadni Nemčiji in jih bombardiralo z manjšim številom eksplozivnih in zažigalnih bomb. Nastali so požari v nekaterih poslopjih v stanovanjskih okrajih. Mornariško topništvo je setrelilo 2, protiletalsko topništvo pa en angleški bombnik. # Bern, 17. sept. d. Včerajšnje poročilo nemškega vrhovnega vojnega poveljništva, da so nemške čete porazile v zadnjih tednih južno od Ilmenskega jezera znatne sile treh sovjetskih armad, da je bilo 9 sovjetskih divizij popolnoma uničenih, 9 nadaljnjih pa poraženih z občutnimi izgubami, je dokaz, da so se vsi poizkusi maršala Vorošilova ob Valdajskem gričevju, ter maršala Timošenka južneje pri Velikih Lukah za razbremenitev Petrograda pred nemškim obleganjem ponesrečili. Nasprotno se more sklepati po raznih vesteh, da se je Nemcem posrečilo južno od Ilmen-skga jezera zabiti močan klin v vzhodni smeri proti Tveru (Kalininu) ter še bolj ločiti čete maršala Timošenka od vojske maršala Vorošilova v petrograjskem odseku. Medtem se obleganje Petrograda nadaljuje s povečano srditostjo. Na sovjetske utrdbe pada že nekaj dni toča granat in drugih izstrelkov, Nemška letala skoro neprestano bombardirajo posamezne sovjetske postojanke okoli mesta, kakor tudi važnejše naprave v mestu samem. Nemške čete so onesposobile že celo vrsto obrambnih utrdb, med katerimi so napravile že široke vrzeli. Boji, ki se razvijajo med pehoto z obeh strani, so izredno srditi in krvavi ter kažejo odločnost obeh nasprotnikov izvršiti zadane naloge do konca. V zadnjih dneh so bili večji boji tudi v Finskem zalivu, kjer so nemške pomorske sile ponovno napadle utrjeni otok Oesel. Z osrednjega bojišča ni posebnih vesti, pač pa poročajo o znatnem napredovanju čet vojske generala Rundstedta na levem bregu Dnjepra v južnovzhodni smeri. Položaj Kijeva postaja čim dalje resnejši, pa tudi vojske generala Budjonija na levem bregu Dnjepra so v čim dalje bolj kočljivem položaju. Ker so operacije nemške vojske na tem področju še v teku, podrobnosti o poteku bojev še niso znane. Obleganje Odese se nadaljuje. Mesto silno trpi zaradi silnega nemškega topovskega obstreljevanja in bombardiranja. Tudi tu so boji kakor pred Petrogradom izredno srditi in krvavi, vendar pa je položaj Odese toliko boljši, ker je delno še mogoča preskrba po morju, čeprav jo nemška in zavezniška letala močno oviraj a V posameznih odsekih se neprestano razvijajo tudi večje ali manjše letalske bitke, posebno hude pa nad področjem Petrograda in Odiese. V teh letalskih bojih je imelo sovjetsko letalstvo posebno hude izgube. S finske fronte Stockholm. 17. sept. u. Finski brzi oddelki so s pomočjo oklopnih &ifl in topništva dosegli ob teku Svira v smeri proti severovzhodu nove usipehe. Kakor kaže, branita področje med Lanogo in Onego dve rušiti diviziji, ki sita v glavnem koncentrirani okrog Petrovskoja. Rusi se sedaj naglo utrjujejo okrog glavnega mesta vzhodne Karelije. Oč:tno smatrajo Petrovskoj za enega svojih najvažnejših obrambnih centrov. Novi uspeh! finskega letalstva Helsinki, 17. sept. d. Finsko letalsitvo je v ponedeljek sestrelilo 3 sovjetskoruske bombnike in 1 lovsko letalo v borbah, ki so se razvile na finskem bojišču. Nadaljnja 3 sovjetskoruske bombnike in 1 lovsko letalo so bili tako hudo zadeti, da so se goreč4 komaj še rešili v sovjetskoruske bojne črte. Finsko letalstvo ni utrpelo nikakih izgub. Istega dne je finsko protiletalsko topništvo v vzhodni Kareliji sestrelilo 5 sovjetskih letal. Finske čete so na istem področju zaplenile 2 nepoškodovani sovjetski vodni 'letali. Akcije nemškega letalstva proti Krimu Berlin, 17. sept. u. Nemško letalstvo je izredno delavno na mnogih točkah fronte. Njegove akcije kažejo smeri velikega na- pada, ki je v teku od skrajnega severa do skrajnega juga na vsej črti. Bombniki in lovci se vztrajno vadijo za napade proti postojankam, ki branijo pristop na Krim. Kakor znano, je prelepi polotok, ki je poln zgodovinskih spominov, zvezan s celino po ozki zemeljski ožini ter po železnici, ki vodi po umetnem nasipu preko lagun ob Azovskem morju Druga zveza je cesta, ki drži preko zemeljske ožine pri Perekopu. Po tej ozki poti so prihajali na Krim Ščiti, Kozaki in Tatari, ki so v raznih zgodovinskih dobah prodirali s severa proti jugu. Vsak gospodar polotoka si je prizadeval z visokimi zidovi zapreti prehod pri Perekopu. še danes stoji velik del zidovja, visokega 15 m in debelega 20 m, ki ga je v 15. veku zgradil tatarski Menglej Girej na Perekopu od enega morja do drugega. Tudi sedanji gospodarji so neposredno pred vojno skušali čim bolj utrditi to zemeljsko ožino. Te utrdbe sedaj dan za dnevom napadejo in obmetavajo z bombami nemška letala, ki so menda že razbila mnogo manjših, pokvarila mnogo baterij ter uničila mnogo tovornih avtomobilov. V poletu nad letališče v stepi južno od Pe-rekopa so nemški letalci zažgali hangarje ter uničili na tleh mnogo ruskih letal. Tudi železniška zveza je na raznih točkah že prekinjena. Razen tega so mnoga važna železniška križišča na Krimu že močno poškodovana. Pesimisti^o razpoloženje v Angliji Bern, 17. sept. s. Švicarski listi naglasa io, da je vojna v Rusiji stopila v svojo odločilno fazo. V kakem smislu se bliža ta odločitev, dovolj jasno priča ogromna prepla-š en ost v Londonu. V angleški prestolnici odposlanstva ameriških in angleških vešča-kov stalno proučujejo posledice neugodnega razvoja na rusk; fronti. Zdi se, da na Angleškem že izginja ono ponarejeno navdušenje, ki ga je izzval zadnji Roosevelt ov govor. Poučeni krogi izražajo bojazen, da bo po izločitvi tovarn za orožje pri Petro-gradu vsa teža za preskrbo sovjetske vojske padla na Anglijo. Izmenjava diplomatskega osebja Lizbona, 17. sept. s. Danes prispe v L:z-bo.Jh. J i§ ip > '' ✓ ,y>- I * 1 ^ Ul # %mm '' ilript v - TiMmp I ff . *v/>f -.i;- fejfe D Duce riceve a Palazzo Venezia la MJsslone Militare Croata. — Sprejem hrvatskega vojaškega odposlanstva pri Duceja v palači Venezia Spor med Penijem in Ekvadorjem neporavnan Lima, 17 sept. s. Poslanec Tamayo ;e snoči v zbornici izjavil, da je bilo posredovanje južnoameriških držav in Zedinjenih držav v sporu med Perujem ;n Ekvadorjem brezuspešno. Zedinjene države so dokazale, da nimajo nikakega moralnega vpliva na Ekvador in da mu ne morejo preprečiti, da ne bi šel do skrajnosti v služb' svojih interesov. Ameriške sile so pričele posredovati v trenutku, ko je perujska vojska zasledovala ekvadorske sile na begu, tako da se je moral Peru odreč; sadovom svoje zmage, posredovalcem pa na drugi strani ni uspelo, da bi Ekvador spoštoval sprejete obveznosti Nemško-turška trgovinska pogajanja Ankara, 17. sept. d. Nemški gospodarski odposlanec dr. Clodius, ki se mudi v Ankari, vodi pogajanja za sklenitev nove tur-ško-nemške trgovinske pogodbe, ki utegne biti podpisana v kakih 14 dneh. Nova trgovinska pogodba, ki naj bi veljala 10 let, naj nadomesti sedanji začasni trgovinski dogovor, sklenjen lansko leto, ki ga bo turška narodna skupščina najbrže ratificirala v teku sedanjega zasedanja. Nemčija želi na podlagi nove trgovinske pogodbe zajamčiti si približno polovico vsega turškega izvoza. V zameno za turško blago bi Nemčija dobavljala Turčiji razne surovine ter kemične, farmavcevtske in druge industrijske izdelke. Mavzolej Viljema IL Hagg, 17 sept. d. V parku okrog gradu Doorna so pod vodstvom nekega znanega berlinskega arhitekta pričeli graditi mavzolej za pokojnega zadnjega nemškega cesarja Viljema IL Ko bo garaža gotova, bo truplo pokojnega cesarja na tihem pre-nešeno iz grajske kapele, v kateri je na-Slo začasne počivališče, v novi mavzolej, ki bo zgrajen iz rdeče holandske opeke in belega in črnega marmorja. Obnovite naročnino! Nemško-francosko gospodarsko sodelovanje Pariz, 17. sept. d. Med 8. in 21. septembrom bodo na zborovanju nemških in francoskih industrijskih in trgovinskih zbornic prvič stopili v stik nemške in francoske gospodarske organizacije k skupnemu posvetovanju. Marcelle Deat okreval Pariz, 17. sept. s. Marcelle Deat, na katerega je bil, kakor znano, pred kratkim izvršen atentat, si je toliko opomogel, da bo v nekaj dneh zapustil bolnišnico. Naraščanje kanadskih vojnih izdatkov New Tork, 16. sept. u. V Ottawi je bilo objavljeno, da kanadski vojna izdatki vedno bolj naraščajo Po službenih podatkih so dosegli vsoto 900.000 funtov šter>ingov na dan. Ljudsko štetje v Maroku Tanger, 17. sept. s. Na osnovi zakona z dne 5. avgusta se ie pričelo v vsem francoskem Maroku ljudsko štetje, ki naj ugotovi točno število Zidov v tem francoskem protekteratu ter njihovo imetje. Ne glede na vse mogoče izmikanje je ljudsko štetje izzvalo velik nemir med elementi b bi pri njem prišli v poštev. Mnogo Z-dov je ustanovilo nova podjetja z imeni francoskih, trgovinskih in političnih krogov, toda vse kaže, da vendarle ne bodo ušli določbam zakona. Po tem zakonu se mora število židovskih odvetnikov in zdravnikov zmanjšati na dva odstotka. Sploh je nezadovoljstvo precej naraslo, tako da cvb'asti že komaj pričakujejo da se v Maroko vrne generalni rezident Nogues, ki se sedaj mudi v Franciji. Huda železniška nesreča na Japonskem Tokio, 17. sept. u. Med Miotom in 81-monosakijem se je pripetila huda železniška nesreča. Na odprti progi sta trčita skupaj dva vlaka, ki sta si pridrvela nasproti z veliko brzino. Okrog 100 ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Iz Jokohame je bilo odposlanih nekaj reševalnih vlakov na kraj nesreče. Kakor kaže, je nesreča nastala zaradi napačne prestave kretnic. Ameriška politika ustvarja nova trenja Nemška sodba o izpremembi ameriških nevtralnostnih določb Občni zbor Zveze slovenskih zadrug Berlin, 17. sept d. Poleg vesti o novih uspehih, ki Jih je objavil Hitlerjev glavni stan, prinašajo nekateri berlinski listi na prvih straneh tudi komentarje k izpre-membam nevtralnostnih določil za ameriško trgovinsko mornarico, ki so bila objavljena v Washingtonu. »Volkischer Beobachter« piše, da predstavlja nova ublažitev nevtralnostnih določb dejstvo, v katerem prihaja do izraza Rooseveltova taktika trajno množiti in povečavati možnost trenj. Odredba ameriškega pravosodnega ministra, da ameriške trgovinske ladje lan-ko obiskujejo vse luke britanskega imperija, razen v Indiji ter Angliji sami, je nov ukrep, ki vse bolj razkraja celokupno ameriško nevtralnostno zakonodajo. S tem pa je tudi Rooseveltovo besedolomstvo napram njegovemu lastnemu narodu ponovno doseglo zaželeni uspeh. »Berliner Borsenzeitung« opozarja na silno dalekosežnost novega ukrepa, ki dovoljuje ameriškim ladjam plovbo v luke britanskega imperija, kajti niti otok Mon, ki leži med Irsko in Anglijo, ne spada v okvir angleške kraljevine, torej ožjega britanskega otočja. T0 pomeni, da bodo na otok Man med Irsko in Anglijo v bodoče prihajale ameriške ladje z ameriškimi potniki in ameriškim materij al om. Berlin, 17. sept. u. Izjave, ki jih je včeraj po radiu podal vojni minister Knox in ki kažejo na nadaljnji razvoj ameriške intervencije, niso v Berlinu izzvale nika-kega presenečenja. Ukaz, ki je bil dan ameriški vojni mornarici, da spremlja in ščiti transporte vojnih potrebščin iz Amerike do Islandije, pomeni dejansko le izvedbo programa »vojne za vsako ceno«, kakor ga je obeležil Roosevelt pred nekaj dnevi. Mornariški minister Knox je, kakor je bilo mogoče že ponovno ugotoviti, kot glavni Rooseveltov sotrudnik najbolj pristojen za interpretacije predsednikovih izjav, kolil*or same po sebi niso dovolj jasne. Razumljivo je, da Roosevelt iz strahu pred javnostjo in pred hudo reakcijo nekaterih svojih izjav ne pcdaja docela precizno. V takih primerih polkovnik Knox njegove izjave nekaj dni pozneje v razgovoru z novinarji izpopolnjuje. Washin«rton, 17. sept. u. Bivši ameriški poslanik Zedinjenih držav v Varšavi, Bidd-le. ki je znan po tem. da je 1. 1939. pognal poljsko vlado v vojno, je v okviru novih funkcij, ki mu jih je Roosevelt poveril v vojnem ministrstvu, smatral za potrebno, da potvori odredbe nevtralnostnega zakona s povsem svojevoljno razlago njihovih določb. Biddle je odredil, da zakon o nevtralnosti ne velja za nekatera področja, kakor za Sueški prekop. Birmo in Hong-kong, kjer se bodo potemtakem ameriške tovorne ladje lahko pojavljale in pristajale, ne da bi na ta način kršile omenjeni zakon. Dne 4. novembra 1939 pa je Roosevelt proglasil za vojno področje angleške otoke, Severno Irsko, domin j one, in In- Z ruske fronte, 17. sept. u. Posebni dopisnik lista »Il Resto del Carldno« poroča: Na svojem potovanju na fronto sem se pred par dnevi seznanil z madžarskim častnikom, s katerim sva po naključju bila prisiljena sedeti nekoliko dni v istem avtomobilu, vozeč se preko neskončnega ukrajinskega blata. Na nekem razpotju sva ugledala napis >120 km do X«. Moj sopotnik je pogledal napis in dejal: »Torej še 120 km blata. Nekega dne bom vendar moral posetiti to mesto.« Zvečer ko sva zlezla v svoje kosmate spalne vreče, se je med nama pred spancem razvil naslednji zaupni razgovor: »Ze popoldne sem vam dejal, da moram nekoč na vsak način v X. Tam je namreč v neki tvornid sladkorja zakopan ogromen zaklad, ki ga hočem dvigniti«. »Zaklad?« ga vprašam. Da, pravi pravcati zaklad, do vrha polni zaboji srebrnih in zlatih predmetov, dragih kamnov in drugih dragocenosti.« Madžarski častnik pripoveduje dalje: »Takoj po vojni sem bil tu v Ukrajini v gosteh pri nekem lastniku sladkorne tovarne. življenje je bilo takrat še zelo lepo, toda na obzorju se je že kazala bolj-ševiška cpasnost. Mimo nas so se začele pomikati karavane beguncev in marsikateri izmed njih se je ustavil pri inže-njerju tovarne, ki je bil moj dober prija-telq. Reka beguncev je čim dalj bolj naraščala iii vsi prostori tovarne so bili po cele dneve nabiti z bežečimi ljudmi. Zadnje dneve tik pred prihodom boljševiških vojsk se je ta bežeči Babilon seveda še znatno pomnožil. Med begunci je bilo mnogo imovitih ljudi, ki so v naglici zbrali svoje dragocenosti, da jih rešijo v inozemstvo. Mnogi izmed njih so pred nadaljevanjem bega izročili svoje dragocenosti Težave angleške industrije Stockholm, 17. sept. s. Listi objavljajo vest iz Londona, da je direktor Urala za ameriško oboroževanje John Bigers prispel te dni v London z nalogo, da vodi delo za odstranitev hudih težav, ki so nastale že pred nekaj meseci v angleški industriji, ki ji je Amerika prenagljeno dobavila vojne potrebščine, katerih sedaj v britanskih delavnicah ne morejo sproti pripraviti za uporabo. Debata, ki so jo imeli v preteklem juliju v angleški spodnji zbornici, je pokazala na drugi strani, da so bile ameriške dobave, posebno za letalsko industrijo, precej pomanjkljive, tako da stvarno niso omogočile pospešenja proizvodnje v letalski industriji, marveč so delo zadržale in Otežile. Stavka v ameriški avtomobilski tvornici New York, 17. sept. d. Kakor poročajo iz mesta Elisabeth (New Jersey), je izbruhnila v tovarnah Breeze Co., ki izdelujejo avtomobilske sestavne dele, stavka, v kateri sodeluje nad 500 delavcev. Omenjena tovarna je imela za 18 milijonov dolarjev naročil za ameriško letalstvo. Trenutno to tovarne izdelovale oklopne plošče za letala. dijo. S svojo razlago hočejo sedaj Biddle in drugi intervencijonisti izločiti iz okvira zakona zgoraj omenjena področja, ki so velikega strateškega pomena, tako. da bi na njih ameriška mornarica praktično zamenjala velik del britanske. Naraščajoče vojno hujskaštvo New York, 17. sept. s. Pritisk hujskaških krogov v Ameriki na izolacioniste postaja vsak dan huiš\ To gibanje odločno pod- Eirajo Vladni krogi, zlasti pa židovski in omuniatični živflji. Voditelji amrri-Jke domoljubne zveze javljajo, da so v zadnjih dneh Zidje ;n komunisti napadli mnogo podružnic domoljubne zveze v New Yoiku ter jjh opustošili. VPashington, 17. sept 9. Posebna komisije senata, ki ima nalogo izvršiti preiskavo o delovanju kinematografskih podj-i-nikov v Hollywoodu, nadaljuje svoje dal«.. Iz zbranih listih je razvidno, da so največja kinematografska podjetja v rokah Židov in zato že dve leti vrše strupeno propagando ter hujskajo ameriški narod na voino Vs* filmi te propagande so pot! ni prosta šk i h napadov na Nemčijo in Ital!jo. Senator Clark je komisiji ovadil celo vrsto kritikov ki so v službi židovskih kinematografskih podjetnikov in služijo profnemški in protiitalljan-ski propagandi. Ukrepi za protiletalsko zaščito v Ameriki New l'ork, 17. sept. d. Agencija Associated Press poroča iz Washingtona o novem ukrepu ameriške vojne stranke, ki naj pomaga v Zedinjenih državah širiti vojno psihozo. Vodja ameriške civilne obrambe znani newyorški župan La Guardia je v posebni okrožnici pozval vsa vodstva ameriških tovarn, naj takoj podvzamejo potrebne ukrepe, da zavarujejo svoja podjetja pred letalskimi napadi. Obenem je razposlal vodstvom tudi posebno brošuro pod naslovom »Zaščita industrijskih naprav in javnih poslopij«, ki svetuje, kako naj se zajamči varnost nameščencev in delavstva ter nemoteno delo v industrijskih podjetjih. Dasi avtor brošure sam priznava, da je možnost letalskih napadov še zelo daleč, vendar vseeno dokazuje potrebo takojšnjega osnovanja zaščitnih organizacij, ki naj v skrajni sili zajam-čijo, da bo delo lahko nemoteno teklo dalje. Posledice pomanjkanja jekla San Francisco, 17. sept d. Zaradi občutnega pomanjkanja jekla je bila ustavljena gradnja velikanske podzemeljske garaže v San Franciscu, v kateri bi bilo prostora za 1700 avtomobilov. Garaža je bila zamišljena obenem kot velikansko javno zaklonišče. Ameriški »urad za prioritete in surovine« je odklonil nakazilo za jeklo, potrebno za gradnjo omenjene garaže. inženjerju, ki jim je obljubil, da bo dragocenosti varno shranil m skril. V kleti tovarne smo bili v ta namen napravili v debelih stenah več odprtin, kamor smo shranjevali blago beguncev. Tri dni pred našim begom smo z inženjerjem in s pomočjo nekega delavca zazidali te odprtine, da v stenah ni bilo poznati nifieear. Morda ta tovarna ne stoji več, nedvomno pa je ostalo pod ruševinami kleti in v njih neizmerno bogastvo.« Gledal sem svojega sopotnika ne vedoč, ali naj smatram njegovo pripovedovanje za izrodek domišljije ali za pester film, kakršne življenje tako često navija z večjo spretnostjo nego filmski režiserji. »Kako je bilo dalje,« sem vprašal svojega sopotnika. »Ves ta čas sem se mudil deloma v Italiji, deloma doma, zvedel pa sem, da je omenjeni inženjer medtem umrl, delavec, ki nama je pomagal pri zazidavanju, pa je brez sledu izginil. Zaklad mi je prihajal često na misel in nekoč sem se v Genovi zglasil pri sov-etski trgovinski delegaciji, kjer smo se dogovorili vse potrebno, da dvignemo zaklad. Sov;'etska oblast mi je obljubila znaten delež zaklada in bil sem trdno odločen, da ji pokažem zakopano bogastvo. Iz previdnosti pa sem o tem poročal tudi našim oblastem, ki pa so mi zadevo odsvetovale, češ, da v Rusiji človek izgine kakor kamen v vodi.« »Pa bi znali še danes najti zaklad?« »Da, še danes«. — Vzel je košček papirja ter mi z veščo roko, — mož je namreč slikar, — napravil zelo podroben načrt podzemeljskih kleti sladkorne tovarne, kjer je zaklad zakopan. Dodal je še:: »Tudi vi lahko greste odkopavat zaklad, ako se vam poljubi.« Zjutraj sva vstala in se odpeljala vsak v svojo smer. Nesreče pri ameriških -vojaških vajah New York, 17. sept. s. Iz dobro poučenih krogov poročajo o nesrečah, ki se dogajajo takoj v začetku manevrov ameriške vojske v Louisiani. Teh vojaških vaj se udeležuje kakih 400.000 mož. Dve letali sta se v zraku zaleteli drugo v drugo ter se zrušili na zemljo. Posadki sta mrtvi. Pri neki avtomobilski nesreči med zatemnitveno vajo so bili ubiti 1 kapetan in 3 vojaki, že v teku priprav za vojaške vaje je bilo pri Četah 62 žrtev. Protižidovski ukrepi na Nizozemskem Hagg, 17. sept. d. Nizozemske oblasti so izdale uredbo, s katero prepoveduje Zidom posečanje gledališč, kinematografov, gostiln, točilnic, kavarn ter športnih prostorov. Prav tako je Židom v bodoče prepovedano obiskovati javna tržišča in sejme vključno živinske sejme, produktne borze itd. Nov madžarski minister za prehrano Budimpešta, 17. sept. s. Madžarska vlada je bila rekonstruirana. Imenovan Je bil nov mlniser za prehrano, ki Je bil vče-' raj zaprisežen. Japonsko propagandno ministrstvo Tokio, iT. aept (Domei). List »Koku-min« objavlja Informacijo, da namerava japonska vlada dosedanji informacijski urad, osnovan šele lansko leto, povišati v čin propagandnega ministrstva. List pripominja, da bo informacijski urad tako v osebju, kakor tudi v načinu poslovanja docela reorganiziran. V poučenih tokijskih krogih te informacije si-er ne demantira-jo, pripominjajo pa, da je morda nekoliko preuranjena. Sestanek pravoslavnih patrijarhov v Bejrutu Ankara, 17. sept. d. V Bejrut sta prispela pravoslavna patrijarha iz Jeruzalema in Aleksandrije. Za danes pričakujejo še prihod pravoslavnega patrijarha in Etiopije. Kakor sodijo v tukajšnjih krogih, Be bodo vsi trije patrljarhi sestali na konferenco, na kateri bodo razpravljali o neki proklamaciji v prilog Veliki Britaniji in Sovjetski unijt Ta proklamacija Je bila sugerirana predstavnikom ortodoksnih cerkev iz britanskih krogov. Zaplenjene nemške poštne posiljatve Buenos Alres, 17. sept. U. Oblasti so preiskale 83 poštnih vreč, ki jih j« nemško poslaništvo poklalo rut Japonsko. V njih so našli literaturo za nemško rrtladino, predvsem dela klasikov v nemščini. Kljub temu je preiskovalni sodnik Jan tu«, na zahtevo parlamentarnega pre;sik ovalnega odbora odredili zaplembo vseh poštnih vreč. Omejitev porabe mleka v Madridu Madrid, 17. sept. d. Z današnjim dnevom so v Madridu stopile v veljavo nove omejitve v prehrani. Posebno močno je bila omejena potrošnja mleka. V bodoče se po madridskih kavarnah, barih in restavracijah mleko ne bo smelo servirati pred 10. zjutraj in po 22. zvečer. Omejeno je bilo tudi izdelovanje vsokovrstnih mlečnih izdelkov ter peciva, ki se bo v bodoče smelo prodajati le še ob torkih in petkih. Razširjenje radia v Evropi Bern, 17. sept. u. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo 1. 1941 v Evropi 49.3 milijona radijskih sprejemnikov. Po mnenju agencije »Central Europa«, se lahko raču-najp po štirje poslušalci na vsak aparat, tako da se je dvignilo število radijskih poslušalcev v Evropi v preteklem letu skoraj na 200 milijonov ljudi. Huda železniška nesreča v Span ji La Ooruna, 17. sept. s. Pri Arangi se jc pripetila huda železniška nesreča. Tovorni vlak je na progi zadel ob lokomotivo, ki mu je vozila nasproti. Štirje vozovi so se razbili, dva železničarja sta se ubila. Razen teh dveh so še tri druge osebe težko ranjene. Neka druga lokomotiva je zavozila v tovorni vlak pri postaji Villalba. Ubila sta se strojevodja in kurjač lokomotive. Prvi sneg v Rumuni ji Bukarešta, 17. sept. d. že nekaj dni vlada v Rumuniji precej hladno vreme, v nekaterih predelih se je temperatura nana-gloma zelo znižala. V goratih predelih Transilvanije, zlasti pa v okolici Brašove, je zapadel prvi letošnji sneg. Obsodba pred vojaškim sodiščem v šibeniku šibenik, 17. sept. u. šibeniški odsek vojaškega sodišča n. armije je te dni sodilo hrvatskega poianika Fortunata Delasa ki je bil obtožen, da je ubil rezervnega podporočnika Ernesta Francesca, da je ogražal življenje drugih ljudi, da je protizakonito hranil orožje in da ga ni prijavil oblastem. Vojaško sodišče ga je spoznalo za krivega na osnovi teh obtožb ter ga je obsodilo na "t in štiri mesece ječe, po prestani kazni pa še na 4 leta policijskega nadzorstva. Ljubljanski škci pri mestnih oskrbovancih Ljubljana, 17. septembra Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je davi obiskal mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici, kjer ga je sprejel načelnik socialno-političnega odbora in vrhovnega socialnega sveta g. arhidiakon dr. Tomaž Klinar v spremstvu načelnika mestnega socialno-političnega oddelka g. dr. Kodreta, mestnega fizika g. dr. Rusa in upravitelja zavetišča ravnatelja g. Langusa z duhovščino šentpetrske župnije ter prednice sester sv. Križa, ki oskrbujejo ta največji mestni socialni zavod. Pri sv. maši, ki jo je bral g. škof ob asistenci župnika g. Košmerlja in kaplanov v prenovljeni in s cvetjem okrašeni kapelici zavoda, so peli gojenci orglarske šole. Med svetim opravilom je stotine mestnih oskrbovancev ogovoril s tolažljivim govorom po evangeliju sv. Marka za današnjo kvatrno sredo o zveličavnem potrpljenju s težavami starosti in onemoglosti, o čudodelnih tihih žrtvah najmanjših iz vere v previdnost božjo, o darovanju krlžev in težav Vsemogočnemu, naj se usmili trpečega človeštva. Po sv. maši so se oskrbovanci mestnega zavetišča zbrali okrog svojega najvišjega duhovnega pastirja m z vidno hvaležnostjo poslušali njegove bodrilne besede, mu zaupno stiskali roko. zlasti so bili pa veseli Vegovega obiska ženice m starčki, ki jih onemoglost veže na posteljo. Za vsakega posebej je imel g. Škof dobro besedo, da so se oskrbovanci vidno pokrepčani poslavljali od visokega gosta, ki jim je moral obljubiti, da se v kratkem spet vrne v zares varno zavetje tega po vseh načelih človekoljubja in higiene vodenega mestnega socialnega zavoda- Objave Seznam davčnih osnov gostilničarjev z začetnicami L—P je razgrnjen v vratar-jevi sobi leve hiše mestnega magistrata ter opozarjamo interesente, naj si ga ogledajo do 30. t. m. Mestni finančni oddelek z računovodstvom, blagajno m izvršilnim odsekom zaradi snaženja uradnih prostorov v ponedeljek 22. septembra ne bo posloval za stranke. V sejni dvorani Kmetijske družbe je bil danes redni občni zbor Zvez* slovenskih zadrug v Ljubljani za 33 poelovno leto. Občni zbor je otvoril predsednik nadzorstvenega odbora g. Stanko Vrhovec, ki je pozdravil zastopnika Visokega komisaria-ta dr. Ludvika Puša ter številne delegate zadrug. Zastopanih je bilo 66 zadrug, vsega pa ima sedaj zveza v Ljubljanski pokrajini 129 zadrug, od prejšnjega števila 395. Po uvodnih besedah je delegat zadruge Pravniški dom dr. Urbane izrazil pomisleke glede pošiljanja pooblastil za občni zbor upravi zveze, ki ta pooblastila izroči navzočim delegatom. Predsedujoči g. Vrhovec je pripomnil, da je od nekdaj praksa pošiljati pooblastila upravnemu odboru. Ce ima zadruga zaupanje v upravni odbor, ji nihče ne more braniti, da mu da na razpolago svoje pooblastilo. Ravnatelj g. Trček je še pripomnil, da uprava ni nikdar imela potrebe ali namena, da bi na ta način sebi omogočila izvolitev in vrhu tega nikdar ta pooblastila niso prišla odločilno na tehtnico. Predsedujoči g. Vrhovec je nato omenil, da je odpadlo 5 članov upravnega odbora, ki zaradi tega ni več sklepčen in je zato on kot predsednik nadzorstvenega odbora otvoril skupščino. Stavil je predlog, da skupščina izvoli podpredsednika upravnega odbora dr. Draga Marušiča za predsednika skupščine, kar je bilo soglasno odobreno. Nato je predsedstvo prevzel dr. Ma-rušlč, ki je v svojih izvajanjih omenil, da je bila prvotna skupščina sklicana za 7. april, pa se ni mogla vršiti. Več kakor dve tretjini včlanjenih zadrug je odpadlo, ker so izven področja Ljubljanske pokrajine. Ta ckolnost je težko vplivala na poslovanje zveze. Visoki Komisariat pa je pokazal za zadružno delo veliko razumevanje, tako da je zveza prehodnje težave prebolela. Za to razumevanje je izrekel zahvalo Visokemu Komisarju Grazioliju. Poslovno poročilo Ravnatelj g. Trček je v svojem poslovnem poročilu razpravljal predvsem o novih razmerah pri zvezi, ki je kljub težavam izvršila nekatere reforme, ki naj pripomorejo, da bo sedanje čase lažje prebrodila. Visoki Komisar je izdal naredbo, s katero se uvaja nov režim za nove hranilne vloge, tako glede izplačila in obre-stovanja. Obrestna mera za vloge je bila znižana približno za 1.5 odstotka, za stare vloge pa je podaljšana zaščita. Vprašanje znižanja obrestne mere za kredite je odloženo za nekaj časa, dokler denarne ustanove ne bodo premagale prehodnih težav. V splošnem so posli nazadovali, režija pa je ostala nespremenjena. Na pobudo Visokega komisarja je bil ustanovljen zadružni sosvet, v okviru katerega sta priznani kot delujoči zadružni zvezi Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza. Ostale zveze nimajo možnosti obstoja in so bile zadruge napotene, da se včlanijo v eno od obstoječih zvez. Namesto prejšnje vrhovne zadružne ustanove Glavne zadružne zveze, je predvideno, da se ustanovi slična ustanova za Ljubljansko pokrajino. Ravnatelj g Trček je nato omenil, da je zaradi premajhnega števila zadrug in zaradi štednje prenehal izhajati »Zadružni vestnik«, ki ga jo zveza nadomestila z okrožnicami, dokler ae razmere ne spremene. Zadružna šola sjnem mestu pa so gotovo proučili vse možnosti in zato upamo, da bo redna prodaja uvoženega sadja ostala nemotena. Na Dolenjskem kopljejo krompir Novo mesto, 17. septembra. Lanska sipflosno .slajja letina, višje cene poljšk-Ti pridelkov *in skrb v sedanjih razmerah za prehrano so dali povod, da so letos Dolenjci sadili precej več krompirja kakor običajno. Letina je v splošnem kazala zelo dobro, in tako je prišel čas pospravljanja jesenskih poljskih pridelkov. Med prvimi jesensikimi pridelki, ki jih prčne pospravljati kmet, je krompir. Izkopavanje se je že pričelo. Če ne bi bilo dežja, bi bila večina krompirja že v kleteh, tako pa dež ovira delo in ga zavlačuje, ker se mora zemlja pri kopanju krompVja primemo osušiti, da se spravi suh pridelek. Pogosti dež je tudi krompirju precej škodovali. Marsikje krompir precej gnije in je tudi mnogo obžrtega od žuželk in poljskih miši, zato pridelek ni tako dober kakor je bilo pričakovati. Priporočamo, da krompir, ki ga kopljete ob hladnem in vlažnem času, raztresene v kleti po tleh, da se popolnoma posuši. Le popolnoma suh in zdrav krompir je odporen proti boleznim, ki ga nap& .'ajo v shrambi. S P O R T Tli draga mesta so zasedli in nadvse častno so se odrezali trije ljubljanski atleti pri prvem nastopu v Državi Zdaj je s poročevalsko službe tako, da izvemo za vse nedeljske rezultate, ki so bili doseženi nekaj sito kilometrov od nas, šele dan al; dva pozneje in tudi čitateljem jih lahko sporočamo šele z nekaj zamude. V mislih imamo atletski miting za pokal Iva Scapola v Schiu, v katerem so nastopih prvič na italijanskih terenih tud' trije slovenski atleti, ki bodo prihodnjo nedeljo še enkrat startaii v družb; najboljših itallijan-skih na veliko večjem in mednarodnem mitingu v Milanu. O prireditvi, na kateri so se v obtalem zbrali vsi italijanski »kanoni« zaradi ponovne preizkušnje za nedeljske nastope v Milanu, posnemamo zdaj po »Gaz-zetti dello Šport« naslednje podrobnost': Za prireditev je vladalo najlepše vreme in navzoči so bili na njej številni odličniki. Rezultati mitinga se lahko smatrajo kot najboljši, čeprav ni bilo nobenih presenečenj v teku na 1000 m, v metu kladiva in v skeku v višino. (To so discipline, v katerih so šli na start naši trije atleti, o katerih se pač ni vedelo, ali ne bodo morda poskrbeli za kakšen nepričakovan rezultat. Op. ur.) Lanzi je na 1000 m tekel izborno in samo za tri desetinke sekunde zaostali za državnim rekordom. (O Koširju, ki je tukaj dosegel odlično drugo mesto s časom 2:30.5, poročevalec ne zapiše ničesar Od ur.) Tad-dia je v klad;vu dosegel samo 50.85 m, sledil pa mu je Stepišnik, ki je v splošnem zapustil najboljši vtis. Z intenzivnim treningom bo Ljubljančan, ki se je iz vojnega ujetništva, brez dvoma iahko p<> stavil boljše izide, tembolj, ker 'e v svoji dosedanji kareri že prišel na 54 74 m V skoku v višino je Campagner poskusil izboljšati svoj rekord z 1.96, toda vsi trije poizkusi so se ponesrečili in moral se je zadovoljiti z 1.90 m. (O Milanoviču, ki je v tej discipPni prišel prav tako na častno drugo mesto, poročevalec ne omenja ničesar. Op. ur.) Pokal Iva Scapofla si je priboril športni klub Bara ca iz Milana; zanimivo p* je, da 90 v skupni oceni dodelili svoje mesto tudi ljubljanski Iliriji, kJ je s svojimi tremi atleti prejela 15 točk in se plasirala na četrto mesto za zmagovito ekipo Baracce iz Milana s 36, Oberdanom Pro Patria iz Milana z 31 in skupino železniške milice iz Bologne s 30 točkami. (Košir Zmago je član Flan;ne, ki je pe o^tno v Schiu niso ločili cd Ilirije. Op. ur.) Slovenski atleti so v vseh treh disciplinah, kjer so nastopili, zasedli druga Da je bila konkurenca res močna :n borba za najboliša mesta vse drugačna, kakor smo jih letos vajeni na domačih tekališčih, pokažejo najbolje imena in časi tekmovalcev s tega mitinga. Podrobno so glavni podatki o tem naslednji: Na 200 m: l. Mariani 21.9, 2. Dadi 22.4, 3. Martelli 22.7 itd. Na 400 m: 1. Ferrassuti 50.3, 2. Donnini 50.4, 3. Sart* 51.1, itd. Na 1000 m: 1. Lanzi 2:28.7,2. Košir Zmago (Planina, Ljubljana) 2:30.5, 3. Dorascen-z:. 2:30.9, itd. Na 400 m z zaprekami: 1. Colautti 56.1, 2. Fantone 56.1, za prsa, 3. Valsini 56.1, za prša, itd. Na 110 m z zaprekami: 1. Facchmi 14.9, 2. Eritale. 3. Ferrari 16.2, itd. Na 3000 m: 1. Beviacqua 8:43.8, 2. Vifcale 8:49.8 3. Scopd 8:52.8 itd. Met kladiva: 1. Taddia 50.85, 2. Stepib nik (Ilirija, Llubljana) 47.77, 3. Cecchinl 41.22, itd. Met kopja: 1. Matteucci 60.71, 2. Drel 58.01. 3. Rossi 55.61. itd. Skok ob palici: 1. Romeo 4.00 2. Conti 3.90, 3. Guarducci 3.70, itd. Skok v viSino: 1. Campagner 1.90, 2. Mi-lanovič (Ilirija, Ljubljana) 1£0, 3. Coflom-bini 1.80, itd. Medtem se mrzlično nadaljujejo priprave za veliki miting, ki bo konec tedna z močno mednarodno udeležbo v Milanu. Italijanska lahkoatfletska federacija je za to športno manifestacijo preskrbela nekaj dobrih gostov iz tujine, predvsem iz Madžarske in Švedske. Iz Slednje sta naročena LV1-man in Larsson, dva kvalitetna tekača za zapreke, šest tekmovalcev pa bodo poslali Madžari, in sicer »printerja Caanyja, »starega« S zaboja za 1500 m, dolgopiogaša Szi-Iagyja in Csaplarja, skakalca Zsuffko ta sflednjič še kopjaše Varozegy ja. Tisk s posebnim poudarkom napoveduje tud® start treh ljubljanskih atletov, med katerimi posveča največ pozornosti inž. Stepi šniku, pa tudi ostala dva omenja z izbranimi besedami. češ da bodo to pot vsi trije iz Ljubljane prvič v mednarodnem srečanju zastopali italijanske barve. CORA TORINO * 1835 VERMOUTH CORA oltre 100 anni di [ama v t slovit ze nad 100 ler. manonijem po dolgotrajni borbi v petih se-tih s 6:4, 6:8, 9:7, 1:6, 6:1. V moškem doublu je par Cucelli — Del Bello opravil z dvojico Sada — Bossi v štirih setih 8 : 10, 6:3, 6:3, 6:3. V ženskem singlu je porazila Quintavalle Tenollijevo v dveh setih s 6:4 in 6:3. V ženskem doublu je bila zmagovita dvojica Tonolli — San Donnino nad parom Alliata — Rossi v dveh setih s 6 : 1 in 6 : 3. V mešanem doublu sta slednjič prišla še do ene zmage San Donnino in Cucelli v finalu s Tonolli-jevo in Romanonijem v treh setih z 9 :11, 7 : 5 in 8 : 6. Kako je zdaj v Wimbledonu? Kakor vedo povedati vesti iz Stockhol-ma, je dal slavni Ali England Club, prireditelj vsakoletnih wimbledonskih turnirjev, zapreti svoja krasna igrišča, ker so zdaj v Angliji prepovedani vsi teniški turnirji. Kljub temu pa ta krasni zeleni Wimble-don ne le ne bo ostal kar tako... Velik del prostora je bil namreč v zadnjem času spremenjen v veliko dvorišče, kjer je vse pripravljeno za rejo kokoši in še bolj dragocene domače živali — prašičev. Po ploskvah, po katerih so nekoč Borotra in Co-chet, Lacoste, Tilden, Vimes, Perry, Budge ter vsi slavni mojstri z raketom gojili svoj plemeniti šport, bodo zdaj uspevali vse drugačne senzacije, navsezadnje v teh časih vse bolj koristne, kakor še tako lepo odigrane teniške partije. Poročila zatrjujejo tudi, da gre nova industrija na wim-bledonskih terenih že prav uspešno od rok. £ V nekaj vrstah Povratna mednarodna nogometna tekma med Hrvatsko in Slovaško za remis v Bratislavi bo že 29. t. m. v Zagrebu. Švedskega atleta Gundara Haegga so, kakor znano, diskvalificirali, vendar dokončna odločba o njem še ni bila izrečena. Za vsak slučaj pa so mu že izbrali za naslednika nekega Brora Hellstroma, ki se je v zadnjih časih zmerom vidneje uveljavljal na vseh progah od 3000 do 10.000 m Dve veliki teniški prireditvi bližnjih dni bosta konec tedna srečanje med Madžarsko in Hrvatsko za rimski pokal v Budimpešti, teden dni pozneje pa med Hrvatsko in Italijo v boju za dunavski pokal v hrvatski prestolnici. V času od 10. do 12. oktobra nameravajo odigrati tudi v Zagrebu svoječasno odgodeni turnir za dunavski pokal med Nemčijo in Hrvatsko. Občni zbor Združenja gledaliških Konec v Varesen V nacionalnem teniškem turnirju v Va-resu, kjer so gostovali tudi štirje iz LJubljane, je bil konec v nedeljo. V moških sin- . grlih jA v flnu-lii fliinpJH muunJ naH Bft. i Jms ^VBB I Ljubljaifa., 17. septembra V nedeljo dopoldne je bil v zborovi dvorani opernega gledališča občni zbor Združenja gledaliških igralcev, ki ga je otvoril in vodil predsednik Lojze Drenovec. številna udeležba je pokazala, da se članstvo živo zaveda resnosti in pomembnosti današnjega časa, dejstvo, da so bila vsa poročila soglasno sprejeta, pa je potrdilo, da so naši gledališki igralci odločno pripravljeni, v čvrsti solidarnosti obvladati vse raloje, ki sc zastavljajo njihovi stanovski organizaciji. Na začetku je predsednik podal sliko splošnega razvoja o zaključni poslovni dobi in poudaril pomen 3. maja, ko je Ljubljanska pokrajina dobila po razsulu kraljevine Jugoslavije kulturno avtonomijo v okviru italijanskega Imperija, že takoj na začetku aprila je italijanska Viada, ki je od vsega početka pokazala hvalevredno velikodušnost do vseh naših življenjskih vprašanj, sporočila, da prevzema vse obveznosti starega proračuna za naše gledališče, in je tako omogočila nadaljevanje neokrnjenega dela, V avgustu so bili gledališki igralci deležni splošnega poviška službenih prejemkov, v septembru pa še enkrat Ducejeve naklonjenosti po posredovanju Eksc. Visokega Komisarja. 2e takrat je bila Duceju in Ministru za ljudsko prosvetu poslana zahvalna brzojavka, z občnega zbora pa so igralci poslali posebno pismo Eksc. Visokemu Komisarju, polno iskrene hvaležnosti. O podrobnem društvenem delu, ki ga v preteklem letu, ko je bilo treba organizacijo prilagoditi novim razmeram, nikakor ni bilo malo, je poročal tajnik Slavko Jan. Opisal je razvoj dogodkov do razsula, ki so zaradi posebnih razmer že takrat na-značevali osamosvojitev ljubljanskega združenja m od 1. aprila dalje združenje deluje takorekoč povsem samostojno, število član« stva, ki biva v Ljubljani, se je v tem času zelo povečalo, hkratu pa so v veliki meri narasle tudi socialne naloge organizacije. — O denarnem gospodarstvu je izčrpno poročal blagajnik Mencin, nato pa je bila na predlog revizorjev Cesarja in Janka prav tako soglasno izrečena razrešnlca dosedanji upravi. V novem odboru, ki Je bil Izvoljen s tajnim glasovanjem, so predsednik Drenovec, podpredsednik Neffat, tajnik Jan, Sever, Tiran, Lupša, Primožič, Mencin, škabar in Golovin odborniki, revizorja pa sta ostal« Janko in Pnnnr »JUTRO« St 219 zCetrtdt, 18. EL 1941-XDC= Prostor in predstava Da se kljub vojni velevažno teoretično znanstveno delo nikjer ne ustavlja, je dokazalo te dni med drugim 121. letno zborovanje švicarske naravoslovne družbe v Baslu, na katerem so nastopili številni strokovnjaki za posamezna znanstvena področja s poročili o uspehih najnovejšega raziskovalnega dela. Med temi predavanji je zbudilo posebno pozornost predavanje prof. Andreja Speiserja iz Curiha, ki si je izbral kot temo na pol filozofski problem človeške predstave zunanjega prostora. ' Pojem prostora ni vsakemu človeku jasen, je izvajal prof. Speiser. Ce se bavimo z njegovimi matematičnimi osnovami, si lahko s preprostim primerom ponazorimo zev med matematiko in resničnostjo, tako da ne moremo brez nadaljnjega govoriti o skladnosti med prostorom in naravo. Tangento na krogu označuje matematično n. pr. dejstvo, da predstavlja dotikališče tako točko na tangenti sami, kakor na krogu. Toda kolo voza se dotika cesrte v določeni točki, a ta točka ni istočasno skupna obema tvorbama, kolesu ln cesti. Stara ln primitivna ljudstva so živela v brezprostornl kulturi. Primitivec živi z ozi-rom na prostor v popolni nevednosti glede razlike med resničnostjo to sanjami, če si hočemo to predočiti s primerom, bomo ca pr. videli, da zahteva plemenski poglavar, ki je sanjal o velikem potovanju v evropska mesta, od svojih podanikov, naj mu za to potovanje, ko se zbudi, čestitajo. Prav tako nedostaje primitivcem pravega spoznanja o razmerju med telesom to čutnim občutkom. Bolni primitivec, ki je obiskal belega zdravnika, je zapustil varstvo, ki mu ga dajejo njegovi bogovi, a ko ga zdravega odslovijo, ne more razumeti, da ga za izgubo tistega varstva ne nagradijo. Primitivec tudi ne pozna smrti. Sedež mrtvega plemenskega druga ostaja v vaški zborovatoici na razpolago za njegovega duha S preprostimi čarovnijami ga je mogoče po naziranju njegovih živih rojakov priklicati. Končno nedostaje primitivcem čuta za daljave. Ker nimajo pravega pojn^a o prostoru, prežijo nanje po njiho- vem naziranju vsepovsod duhovi ln vse se da z vsem začarati. Odkritje stvarne navzočnosti stvari druge poleg druge in s tem odkritje prostora moramo pripisovati Grkom. To se je zgodilo okrog L 600. pred našim štetjem. Vsakdanje življenje se je začelo tedaj aritmetizirati, razdaljo, čas in težo so razdelili to izmerili. Ta predstava o okoliškem svetu je vodila z Demokritom do materialističnega svetovnega nazora. Prostorno pojmovanje pa je bilo v starem veku vendarle omejeno to je to svojo omejenost ohranilo tudi ves srednji vek. čarovniška groza je ljudi še vedno plašila, šele renesanca je dala nadaljnjo pobudo za razčiščenje pojmov. Z razvojem matematičnega mišljenja se je v najnovej- šem času zgodil potem nekakšen povratek k Platonu. Ta povratek se je začel z matematikom Rlemannom, a nadaljnji razvoj je venčala končno relativnostna teorija. Predavatelj je zaključil svoja zanimiva izvajanja z opisom miselnih stremljenj, ki vodijo vedno do pojma premice in ravnine, a preko njiju do pojmovanja prostora, čim manj vrzeli je v miselnem delu, tem jasnejša postaja naša predstava o prostoru, dospemo pa do presenetljivega zaključka, da je mišljenje to pojmovanje primitivnega človeka pri tem dosti abstraktnejše nego pojmovanje matematično razvitega človeka, ki si na podlagi svoje pojmovne sposobnosti in premisleka predstavlja prostor dosti konkretneje. na nogi je važen Vsi prsti na človeški nogi so za hojo važni, toda najvažnejši je palec, ker opravlja ali bi moral opravljati glavno delo. če je palec normalno razvit in močan, je hoja dosti lažja, nego če je slaboten in okrnel. Nekoč so menili, da je »najdostojnejši« način hoje tisti, pri katerem so bili palci na nogah obrnjeni malo nazven, in posmehovati so se ljudem, ki so stopali z svojimi nogami naravnost. Med tem so specialisti za noge dognali, da je baš ta način hoje najnaravnejši, najudobnejši to tudi najlepši. Posebno v Zedinjenih državah delajo veliko propagando za to, da bi se otroci naučili te pravilne hoje. Pri teh jih navajajo zlasti na vežbanje palcev. Mlade ljudi učijo pobirati majhne predmete s palci, z bosimi nogami jih učijo pravilno hoditi. Kaj zmore človeška noga, dokler se naravno razvija to je ne razobliči tesna obutev, nam kaže opazovanje malih otrok. Dojenčki uporabljajo svoje prste na nogah in zlasti palce, ko se plazijo to ko delajo prve poskuse v hoji, s prsti na nogah morejo pobrati to držati vsakovrstne stvari. Divjaki pa so skoraj vedno pravi »umetniki nog«, prste na njih uporabljajo za prijemanje enako kakor prste rok. Pri Ijud- Piccolo concerto — Majhen koncert in due — štiriročno Kulturni pregled Iz razgovora z avtorjem ,^Kliničnega besednjaka" »Jutro« je v številki z dne 23. avgusta opozorilo na značaj to pomen dr. černičevega »Kliničnega besednjaka«, ki ga je Izdal »Zdravniški vestnik« v Ljubljani. Danes se zopet vračamo k temu važnemu priročniku slovenske zdravstvene besede. Objavljamo razgovor z avtorjem »Kliničnega besednjaka«. Spisan je bil že dolgo pred izidom te knjige, takrat, ko so v tiskarni natisnili prve pole. Te dni smo vendar le našli sestavek, ki ga priobčujemo, ker sodimo, da je dr. černičev »Klinični besednjak« vreden posebne pozornosti. Uredništvo Kaj prinaša »Klinični besednjak« v slovensko zdravstveno kulturo in v čem je njegov pomen za zdravnike in za laične kroge? To je bilo prvo vprašanje, ki smo ga zastavili avtorju »Kliničnega besednjaka«. Dr. Mirko černič je odgovoril naslednje: — Da odgovorim na to vprašanje, moram najprej navesti nekaj primerov, da pokažem, kako daleč smo že zabredli v slovenski strokovni besedi. Za nemško »die Verbandschiene«, ki jo rabimo pri poškodovanem ali bolnem udu, je prinesel strokovni list oznako »tračni'-<, ko je vendar jrsno. da je to podlaga ali opora ali opornica, bodisi lesena, bodisi žičaa, če pa je Iz mavca, je mavčeva pšsica; »kahnfSr-mig etagezogener Bauch« je bil »čotoičasto uvlečen trebuh«, namesto upadel trebuh; za uterus, so uvajali »ložesno«, namesto poznane maternice; za vagino, »tokavo«, mesto nožnice. Vse lepe oznake, ki so jih rabili slovenski zdravstveni pisci od Vodnika oz. Erjavca, ki je imel izreden čut za jezik in smisel za strokovno točnost, n. pr. dvanajstnik duodenum, žleza ščitnica, glan-dula thyreoidea, novotvorba neoplasma, so zavrgli in skovali nove: »žolčno črevo«, »predsapnico«, »novtoo«. Tako so počenjali na naših zdravstvenih zavodih to na ljubljanski medicinski fakulteti; posledica je bila, da je nastala med zdravniki velika zmeda, vsak je pisal po svoje ta vnčtežl so celč proglašali te zablode za slovensko pamet! Ta samopašnost se je razpasla tudi preko zdravniškega praga — pojavili so se prevodi zdravstvenih knjig, v katerih najdem »polocinska kila« za hernijo femoralis, namesto znane »tegenske ldle; za »Darm-schlinge« »črevesna pentlja« namesto krivulje; za »Beckengurtel« »medenični pase namesto obroč; za »Rabenschnabelfort-satz« »krokarniški odrastek lopatice« namesto kljunasti izrastek; za menstruacijo »mesečina« namesto perila. Naši vodilni pisatelji in celo profesorji slovenščine na srednješolskih zavodih so zagrešili takele vragolije: da ima krava kopito namesto parkljev, štiri vimena namesto štirih zls- stvih, ki živijo v gozdovih, zahteva plezanje na drevesa dobro izvežbanoet prstov na nogah. A že s tem, če hodimo dosti z bosimi nogami, si pridobimo čudovito gibčnost v nogah. Kitajski veslač uporablja prste na nogah za svoje delo enako spretno kakor prste na rokah, nubljski jezdeci drže vajeti z nogami, orientalski rokodelci opravljajo svoja dela z nogami enako kakor z rokami. Avstralec nosi svoje dolgo kopje s prsti na nogah to če mu kaj pade na tla, se ne skloni, temveč zagrabi tisto reč s palcem to kazalcem ter jo dvigne do rok. V tem oziru slovijo zlasti tudi Anamci, ki uporabljajo noge tako spretno kakor roke. Ugotovili so, da je pri njih presledek med palcem in kazalcem na nogi zelo širok, a palec na nogi jim je enako gibčen kakor palec na roki. V Južnem morju kradejo ljudje s stopali enako spretno kakor z rokami. Ne da bi ga opazil, ti takšen otočan izmakne stvar, ki si jo pustil na tleh. Drevored od Ustja do Hamburga V Nemčiji so Izdelali nov načrl za pogozdovanje doslej neizrabljenih ozemelj, zlasti rečnih bregov, z drevesi, ki hitro rasejo. V smislu tega načrta nameravajo ob-sadltl oba bregova Labe od Ustja do Hamburga s topoli. Gre za površino okrog 1000 štirjašklh kilometrov. Ob obeh bregovih bosta tekla drevoreda s presledki po 5 m med poedtaimi drevesi. Ozemlje so že izmerili. Stroške za uresničenje tega načrta bodo nosile po večini občine. Poenoteni tramvaj V Berlinu se je vršila te dni prva seja posebnega odbora, ki so ga sestavili, da bi poenotil tipe tramvajskih voz v Nemčiji. To poenotenje, ki ga izvajajo tudi v področju avtomobilov in motornih koles, bi predstavljalo znatno gospodarsko prednost ter bi omogočilo racionalno gradnjo tramvajskega materiala. Odbor je sklenil, da bo danes zelo različne tipe voz omejil na tri. Vozovi enotnega tipa so opremljali z vsemi modernimi udobnostmi, dosežejo lahko brzino 60 km na uro in tečejo zelo tiho. Vsi sedeži so pripravljeni tako, da se dado obrniti v smer vožnje. Nemčija je prva dežela, ki je začela s poenotenjem tramvajskih voz. Danes jih teče tam 30.000, letno prevozijo okrog 6 milijard oseb, kar predstavlja 80 odstotkov krajevnega osebnega prometa. Mačka kot koklja V Radawnitzu pri Genthinu v Nemčiji se je primerila nenavadna živalska idila Koklja je bila izvalila piščeta in kmetica jih je dala v košaro. Kakor da se to samo po sebi razume, se je mladim živalim pridružila domača mačka, zlezla je nad vse previdno k njim v košaro in se vedla, kakor da je njihova mati. že po kratkem času so se piščeta stisnila k njej, da bi se grela. Z zadovoljnim predenjem je mačka opravljala svojo materinsko službo. y Prva brazlljska motorizirana edinica V Campinasu v brazilski državi Sao Pao-lo organizirajo prvi motorizirani brazilski polk. Obsegal bo 1600 mož s 1000 prevoznimi vozili in znatnim številom oboroženih voz. kov, merjasec rogove namesto čekanov; krono pa si je zaslužil vsekakor tisti prevajalec, ki je prevedel nemški stavek: »iiber dem Kamin hing ein schwungvoller Aufbau von Schlagern« takčle: »nad kaminom je visela zanosita vrsta gnjati.« Moža ni motilo dejstvo, da je kamin v salonu ln da salon ni shramba za meso; brez pomisleka je zamenjal borilni meč (der Schlager) z gnjatjo (der Schl&gel) — zapeljal ga je najbrž žargon naših kuharic, ki govore o »šlegelnih«. Celo naši slovarji niso razločevali slepiča appendix, od slepega črevesa Intestinum caecum, ne 6Spic morbilli, od osčpnic, variola. Naši vseučill-ški profesorji so pisali in predavali o »člo-vekih« namesto ljudeh, ta »milijonih markov« namesto mark, o »stanovitnem zobovju«, namesto stalnem, o »kotlu malčku« namesto kotličku itd. itd., pogreške, za katere bi dobil vsak šolarček cvek. V naši strokovni besedi se je razpaslo neznanje, samopašnost, prava pravcata anarhija. Oni, ki so po svojem položaju dolžni, da anarhijo zajezijo ta razvoj pravilno usmerjajo, so sami najhuje grešili in sami ter po svojih zaslepljencih proglašali to za edino pravilno, sugerirujoč sebi to drugim, da je to slovenska »rast iz sebe«. Tako so sodili slepci o barvah celo v javnih predavanjih! Proti takemu maličenju slovenščine v naši strokovni besedi se je začel pojavljati odpor pri vseh tistih, ki imajo zdrav čut za našo materinščino in smisel za lepo strokovno besedo. Jaz sem se javnega ve-japja slovenske zdravstvene besede lotil več ali manj sistematično pred petimi leti ta sad tega vejanja je Klinični besednjak. V njem sem pokazal, da je mčči tudi v" strokovni besedi rabiti preprosto ta lepo slovensko besedo. Ta dokaz mislim, da je Al fronte rnsso — Na ruski fronti Unitš carazzate e automezzi di ogni genere abbandonati dal sovietici dopo un violento scontro — Oklepne edinice in motorna vozila vseh vrst, ki so jih ostavili boljševiki po hudem spopadn Strupena rastlina z užitnimi jagodami črni razhudnik ali pasja zel, solanum ni-grum, velja splošno za strupeno rastlino, a že stari pisci so poročali o njem, da ljudje to rastlino radi jedo. Tako označuje baselski botanik Johann Bauhin 1. 1650. razhudnik kot »užiten grm z nedolžnim okusom«, zdravnik dr. Bakater pa poroča 1. 1857. o važnih zdravilnih učinkih te rastline. V herbariju botaničnega zavoda v Draždanih so zabeležili sporočilo: »Delavci, ki opravljajo pletev v vrtovih v Sarepti, ne uničujejo razhudnika, in sicer zato, da bi se krepčali z njegovimi mnogoštevilnimi, sladkimi jagodami«. Po drugi strani pa štejejo velika botanična dela razhudnik med hudo strupene rastline, ki imajo zelo slabe učinke, tudi če jih uživaš v majhnih količinah. Ameriška botaničarka Edith Clementso-va je dognala, kako je prav za prav s to rastlino. Po njenih ugotovitvah so razni razhudniki v nekih časih res nedolžni, v drugih pa zelo nevarni. V to izdajalsko skupino spada tudi črni razhudnik, ki rase po vsem svetu, zlasti v bližini mest, na senčnih ta vlažnih tleh. Ima majhne bele cvete to črne jagode. Te jagode se dado uporabljati za sadne paštete in mezge, paziti pa je na to, da so popolnoma zrele to Svojevrsten pesek Pred nedavnim so ugotovili, da vsebuje obalni pesek v provinci Fogiji velik odstotek magnetita. Ker železna Industrija to rudo zelo ceni, so si izmislili, da bi začeli Izkoriščati bogastvo, ki se ponuja v obalnem pesku. Montirali so že stroje, s katerimi bo mogoče racionalno pridobivanje. V okolici Manfredonie se razprostira železo-vita obala 5 km daleč, če bi jo izskopavali samo meter globoko, bi lahko pridobili milijon ton magnetita, a ker naplavljajo valovi stalno nov pesek, bi bilo izkoriščanje tega nenavadnega »rudnika« zagotovljeno za neomejeno dolgo dobo. 63 radijskih aparatov na 100 gostinstev Kljub vojni se je število nemških radijskih poslušalcev tudi v preteklem letu znatno povečalo. Na področju Velike Nemčije so sredi tega leta, kakor poroča uradna statistika, našteli 16.2 milijona radijskih naročnikov. Dne 1. aprila t. 1. so našteli na povprečno 100 gospodinjstev 63 radijskih naročnikov. Zaklonišče za vseučiliško knjižnico V Budimpešti bodo zgradili velikansko zaklonišče zoper zračne napade, ki bo moglo obvarovati knjižne zaklade budimpe-štanske vseučiliške knjižnice. Ta knjižnica šteje nad milijon knjig. Zaklonišče bodo uredili tako, da bodo mogli študirajoči obiskovati in uporabljati knjižnico tudi med letalskimi napadi. najvažnejše, kar Klinični besednjak prinaša nele v Slovensko zdravstveno marveč v slovensko strokovno to slovensko kulturo nasplčh. Kaj je pokazalo delo z besednjakom glede strokovne zmogljivosti slovenskega jezika? — čim bolj sem se poglabljal v strokovno slovenščino, tembolj sem občudoval njeno zmogljivost Dva tri primere! Pega, pčgav ali pegast, pčgavec in pčgavka (oba imata pege), pčgavoet (lastnost), pčgavica typhus exanthematicus, pegavfčnlk ln pega vičnica (sta bolna na pegavici), pega-vičnl izpuščaj (pri pegavici) to pegavičasti izpuščaj, ki je pegavičnemu podoben (pri kaki drugi bolezni); tur = furunculus, tu-rav = furunculosus, tur&vica = furuncu-losis (bolezen), tfiravost = furunculositas (lastnost, pa imamo še tfirast = turu podoben, za kar latinščina nima oznake; rak = carcinoma, rškov = carcinomato-sus, r&kast = raku podoben n. pr. tkivo, rškovlca = carctnomatoels, rakovina — »das Krebsgewebe: razjed&vica »dleUlkus-krankheit«. Po kakšnih načelih je besednjak sestavljen? — Glavna skrb ml je bila kaj naša materinščina zmore ta kako naj jo uvajamo v stroko; druga skrb je bilo ponššanje mednarodnih terminusov latinskega in grškega porekla. Tem sem dal slovensko obliko ta spol, jih navedel v mednarodni obliki ter etimologično razčlenil. S tem upam, da bom zavrl brezglavo pisanost, ki Je kraljevala dosedaj v slovenskih strokovnih spisih. Z zadoščenjem opažam, da se mnogi že ravnajo po mojih nasvetih, ki sem jih leta 1937. ta 1939. priobčil v »Zdravniškem vestniku«. Razen tega sem v besedi ta sliki ter v slovenščini, latinščini ln nemščini dobro prekuhane. Nezrele jagode so strupene. Kuhanje uničuje po vsej priliki tudi strupeno snov v listih, ker v tej obliki ne škodujejo, če jih jemo kot zelenjavo. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Kmet je najel novega hlapca. Ko je mladi mož nastopil, mu je kmet dejal: »Torej prvo delo, ki ga moraš opraviti jutri zjutraj, je to, da zrahljaš slamo pod konji, pometeš hlev, živali napojiš, nakrmiš in prečohaš. Potem stopiš v hlev s kravami, tam vse pospraviš to živali nakrmiš. Potem se pobrigaš za svinje, nato obrneš seno, očistiš dvorišče ...« »Da, a sneg, kdaj naj sneg skidam?« ga je prekinil hlapec. »Sneg? Kakšen sneg?« se je začudil kmet »Saj vendar v tem času nimamo snega!« »Nu, tako daleč še pridemo, preden bom opravil vsa tista dela!« je dejal hlapec. Stric Miha je posadil vnučka na kolena, da je malo »pojahal«, potem ga je vprašal: »Nu, ali je bilo veselo, kaj?« Vnuček je prikimal, dejal je pa: »Veš, na pravem oslu bi bilo prav za prav še lepše!« ANEKDOTA Na nekem potovanju skozi Westfalsko je moral Friderik Veliki izmenjati poštne konje v tedaj pol neodvisni deželici Schauen. Deželica je obstajala iz ene same vasi. — Srečni lastnik tega najmanjšega nemškega državnega ozemlja, baron Joachim von Plettenberg je sprejel ves ponosen kralja ob vhodu v vas z besedami: »Zelo me veseli, da morem vaše veličanstvo pozdraviti na svojem ozemlju.« Kralj mu je z nasmeškom pomignil bližje, češ: »Le pridite bližje, da ne bo eden izmed naju vladarjev po pomoti stopil v sosedno državo!« VSAK DAN ENA »Gospod, oprostite, toda z milostivo ne vzdržim več!« »žal mi je, da si nisem izbral žene, ki bi vam bila všeč!« »Ah, nikar ne žalujte zavoljo tega, po-greško napravi lahko vsak človek!« priobčil mesta aH kraje na človeškem telesu, takisto najvsakdajnejše bolniške m zdravniške potrebščine. Prav posebno so me bolčle nesmiselne označbe, »čelna, temenska, slepična regija« namesto lepih »čelo, teme, slepičje«. Leta 1935. smo zdravniki dobili takozvano Jensko mednarodno anatomljsko nomenklaturo. Ker nam naša ljubljanska anatomija nI dosedaj niti črhnila o njej, sem bil primoran vzeti v sednjak tudi članek zagrebškega profesorja anatomije dr. Peroviča, ki sem ga dal lani prirediti za naš »Zdravniški vestnik«. V njem bodo našli slovenski zdravniki v Izredno pregledni obliki vse osnove novega mednarodnega anatomijskega poimenovanja in zraven vsak iz svoje stroke najvažnejše izpremem.be. Kljub temu, da sem prevzel v pravi besednjak zgolj take mednarodne zdravstvene označbe, ki so tudi izobraženemu nestrokovnjaku znane, ima besednjak preko 2000 besed uvodnic. če bo kdaj potrebna druga izdaja, bo morala biti še večja. Kakšne naloge čakajo na podlagi tega besednjaka v bližnji bodočnosti tiste, ki goje slovensko zdravstveno besedo? — Tisti, ki goje slovensko zdravstveno besedo, bodo Imeli v Kliničnem besednjaku, ki uvažuje pobude to nasvete mnogih zdravnikov in besednih strokovnjakov, priročnik, v katerem bodo našli osnove, smernice ln primere za slovensko strokovno besedo. Ker pa Klinični besednjak nI zdravstvena enciklopedija, v kateri bi iskalec mogel najti vse, kar potrebuje, pa tudi ne učbenik za posamezne zdravstvene panoge, bodo morali zastopniki teh panog delati v tej smeri dalje, če bodo o tem odločali ljudje z normalnim jezikovnim čutom ta smislom za preprosto slovenščino, bomo sčasoma dobili slovensko strokovno besedo, o kateri »JUTRO« 8t 219 .Oetrtek, H JJL IMl-XDC=Ba Kronika Po ljubljanski okolici Časi so taki, da meščani vsak dan rajfii zahajamo na deželo. Vsa stara poznanstva so obnovljena, nobeno sorodstvo ni pozabljeno. In če se zavedamo, da je velik del Ljubljančanov doma z dežele in da je družin, ki bi živele več kakor tri rodove v mestu, zelo malo, šele lahko presodimo, kakšen dotok dajemo v teh dneh našemu podeželju. Nočemo reči, da se vije ta Vsakodnevna procesija zaradi tega, da bi se meščani preskrbeli z dobrinami, ki so za preživljanje najpotrebnejše in ki jih doslej Še pri nobeni kmečki hiši ni zmanjkalo; še manj zaradi korlstoljubja. Mnogim so ti sprehodi za oddih, nekaka notranja potreba. Gredo med njive ln polja, se pogovore z možem, ženo ali otrokom, ki vsi zaverovani v zemljo opravljajo svoj vsakdanji posel. Povsod lahko čuješ besedo o pridelku in vremenu. Vsakdo si želi sončne jeseni. Saj so na polju še vsi jesenski pridelki, ki imajo, pravijo, dovolj moče. Koruza mora dozoreti, zelje napraviti glave, pesa, repa, korenje in drugo pa odebeliti gomolje. Ajda je skoro povsod odcvetela in kaže najlepše. Treba ji je samo še sonca. Vreme je ta teden še nekaj naklonjeno. Dopoldne je sicer redno malo oblačno hi megleno tako da nas do kosila trese mraz, popoldne pa se ozračje toliko segreje, da je prav prijetno posedeti na soncu, čeprav jo še vedno koledarsko poletje, narava že kaže znake jeseni. Drevje je začelo izgubljati svojo enotno zeleno barvo. Sadje dozoreva. Ni ga toliko, kolikor je spomladi obetalo in kolikor smo si ga želeli, vendar ga bo razen za dom tudi še za prodajo. Domovi po vaseh so čez dan prazni. Za varstvo ostaja pri hiši le kdo od otrok. Tis«, M imajo polja bolj oddaljena, tam tudi obedujejo. Nekdaj toliko hvalisano meščansko kuhinjo bi človek takoj zamenjal s preprostim kmečkim obedom. Skoro povsod že pečejo kruh iz nove pšenice, še nekaj tednov in pospravljeno bo, kar more zemlja med letom roditi. Daj Bog, da bo vsega dovolj za kmeta in delavca, za uradnika in obrtnika, za nas vse! * * V Rim je prispel hrvaški propagandni minister. V torek popoldne so z letalom prispeli v Rim zastopniki in visoki uradniki hrvatskih državnih propagandnih ustanov. Odposlanstvo vodi državni podtajnik za propagando Milkovič. Letališče je bilo okrašeno z italijanskimi in hrvatskimi zastavami. Goste je pri prihodu pozdravil podtajnik Ministrstva za ljudsko kulturo v spremstvu drugih odličnih osebnosti ter uradništvo hrvatskega poslaništva v Rimu. Hrvatsko odposlanstvo bo nekaj dni gost Ministrstva :za ljudsko kulturo. Z ministrom Eksc. Pa-volinijem bo imel podtajnik Milkovič razgovore o vprašanjih, ki se nanašajo na njuno delovno področje. * Izpreroembe v poštnih okoliših. Kraja Paunoviči in Miliči, ki sta spadala v okoliš pošte Donje Prilišče (nezavisna hrvatska država), se prid elita pomožni pošti Preloka (nadzorna pošta Vinica pri Črnomlju), kraj Marindol, ki je tudi spadal k prej imenovani pošti pa se dodeli pošti AdlešiČi. Kraj Toško čelo, ki je spadal v okoliš pošte šent Vid pri Ljubljani, se dodeli okolišu pošte Dobrova pri Ljubljani. * Ločitev Novega Sada in Petrovaradina. Po svetovni vojni sta se združila Novi Sad :in Petrovaradin v skupno veliko občino. Uspehi so bili vidni v napredku obeh mest. Nove razmere pa so spet zahtevale delitev. Kakor poročajo iz Budimpešte, se je doslej izselilo iz Novega Sada že kakih 14.000 Srbov. Razen tega je Petrovaradin postal samostojna občina. Iz madžarskih krajev se je doslej priselilo v Novi Sad že 11.000 prebivalcev. * Obnova cerkve sv. Klare v Neaplju. Kraljevska in plemenitaška cerkev Santa Chiara spada zavoljo svojih zgodovinskih in umetniških dragotin med največje znamenitosti sončnega Neaplja. Ker pa je bila že potrebna popravila, se je uprava lepih umetnosti v Neaplju odločila, da znamenito cerkev docela obnovi. V ta namen je določen poldrugi milijon lir. * Lovorovo olje. v prizadevanju, da v proizvodnji in potrošnji olja dosežejo Čim uspesnejšo avtarkijo, posvečajo pristojna oblastva, posebno pozornost pridelovanju lovorovega olja. Kakor računajo, doseza njega dosedanja proizvodnja okrog 500 stotov na leto, s smotrnim gospodarstvom pa bi se dala toliko povečati, da bi v do-glednem času krila vse potrebe italijanske industrije toaletnega mila, da ne bi bilo več treba uvažati kokosovega in drugih dragih inozemskih olj. * Poročni prstan jo je stal prst. Delavka Primiha Albieri iz Ferrare se je pri delu na nenavaden način ponesrečila. Med tem ko je stopala po lestvi, ji je spodrsnilo ln je padla. Da bi preprečila padec, se je ku-šala oprijeti za del nekega »troja, kar pa se ji ni posrečilo. Pač pa se ji je poročni prstan zapičil za nek vijak ln ji odtrgal prst. * Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chrt-stofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Informacije in nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Telefon 43-82. (—) * Smrt Sletnega dekletca v ognju. Blizu Camaiore pri Viareggiu je začela na nepojasnjen način goreti hišica, v kateri prebiva 321etna Leda Venturinijeva s 3 otroki, medtem ko je njen mož na fronti. Vnela se je krma v kotu zraven hišice, nato pa so plamen, zajeli lesene stopnice, ki drže v kuhinjo nad pritličnimi prostori, v kateri so se pravkar nahajali gospodinja s 3 mesece starim sinčkom Robertom, 31etno hčerko Terezijo in 41etnim sinom Jožetom. Mati, ki je najmanjšega pravkar dojila, je opazila nevarnost šele, ko je začel dim tiščati v kuhinjo. Stopnice so bile takrat že tako v ognju, da po njih ni bilo več mogoče ubežati požaru. Odprla je okno in začela klicati na pomoč in na njen vik in krik so res prihiteli sosedje. Medtem je bila tudi že vsa kuhinja v dimu in ognju. Mati je skozi okno vrgla najprej malega Roberta, ki je bil že precej opečen, da so ga ljudje prestregli, nato pa še Jožeta. V strahu in obupu pa je bila medtem že tako iz sebe, da je v zmedenosti domnevala — množica dima ni pripuščala razgleda po prostoru — da je tudi Terezija že na varnem in se je, vsa v opeklinah, še sama vrgla skozi okno. šele sedaj je opazila, da je nesrečno dekletce ostalo v plamenih. Nekateri drznejši izmed sosedov so se b pomočjo železne vrvi nato povzpeli v kuhinjo, a njihova pomoč je bila zaman. Malo Terezijo so našli, sedečo na stolcu, že mrtvo. * Enoletni trgovski tečaj s pravico Javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. (telefon 2986). Vpisovanje se vrši vsak dan. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo. (—) * Iz bankovcev je delal ladjice. Lorenzo Masotti, stanujoč v Castellettu pri Novari, je doživel pred nekaj dnevi veliko presenečenje. Ko se je vračal z novarskega trga domov, je našel svojega 4-letnega sinčka, ki Je s škarjami rezal bankovce po 100 500 lir, da bi iz njih naredil papirnate ladjice. Do prihoda očeta je malček zre-zal okrog 20 bankovcev. * Bolgarija praznuje osvoboditev južne Dobrudže. Dne 22 .septembra bo prva obletnica, odkar je Bolgarija spet pridobila južuo Dobrudžo. Vsa mesta v pokrajini bodo svečano praznovala ta dan. Posebno odposlanstvo iz južne Dobrudže je prišlo v Sofijo povabit vodilne može k slovesnostim Odposlanstvo bo sprejel tudi kralj Boris. * Turin dobi žično železnico. Piemontska metropola je veliko in moderno mesto s trolejbusi in avtobusi, zdaj pa bo dobila še svojo žično železnico — filobus imenovano. Nekatere ulice so precej strme, zato se je izkazala potreba po gradnji takega prometnega sredstva. Nova žična železnica bo najmodernejše izdelave in mestu v ponos. Dela naglo napredujejo in bodo kmalu končana. * Izgubil se je v Casalu, najden pa je bil v Turinu. Dvanajstletni Guglielmi Do-menico, stanujoč v mestu Casale pr Turinu, se je pred dnevi odpeljal s kolesom in sem prepričan, da nam bo vsem v veselje in ponos, katero bomo ljubili in jo ljubosumno čuvali, saj materina beseda je bila in bo najsilnejši in najnežnejši Izraz narodnostnega mišljenja in čustvovanja. Kdaj in kako naj rabijo Klinični besednjak nezdravniki? — Kadar hočejo vedeti, kakšna je slovenska oblika mednarodnega zdravstvenega terminusa, kaj ta terminus pomeni in iz česa je sestavljen; pa tudi, kadar se hočejo poglobiti v strokovno slovenščino in na podoben način graditi besedje in izrazje za druge stroke. ZAPISKI NOV PROGRAM V VESELEM TEATRU šesti program Veselega teatra, čigar premiera je bila v torek, je spet sestavljen iz nekaterih bolj ali manj uspelih skečev, iz sol o nastopov priljubljenega g. Žeja ta iz nekoliko kupletov ravnatelja ta konfe-rensierja Veselega teatra g. Boža Podkraj-ška. »Prvi skeč »Lovec« s Pavlom Kovl-čem, Zejem ta Potuškom kaže, kako divji lovec spelje na led novega »moža postave«. »Oče« (z go. Verdonikovo, Verdoni-kom, gdč. Kovafevo in Potuškom) je premalo izdelan skeč o zapletljaju z nezakonskim otrokom. Kriminalna zgodba »Skrivnost osmih prstanov« obravnava neprilike žene, ki se dela kleptomanko, da bi izvabila od skopega moža dragocenosti; v tej zgodbi nastopajo gg. Kovič in VI. Skrbin-šek in ga. Verdonikova, g. Zmazek pa igra zamorca Jonnyja, ki naposled pobegne z dragulji, »žalujoči potnik« z gg. Skrbta-žkom in Verdonikom kaže z Izvrstno Igro, kako prav je imel že Horacij, ko je dejal, da lahko človek prebije vse mogoče bolezni in navsezadnje pogine od Čvekuna. V »čudodelnem serumu« z go. Verdonikovo, g. Kovičem in g. Potuškom, se posebno odlikuje Pavle Kovič v vlogi pristnega Ljubljančana, ki se v laboratoriju izumitelja napije novo iznajdenega seruma in bi 3« bil imel spremeniti v žensko, Se bi serum res kaj veljal. Točka »Akrobata doma« z gdč. Sernčevo in g. Janovskym je s svojo plesno in akrobatsko vsebino izboroo tia-študirana in izvedena. Spevoigra iz kmečkega življenja z damami Kovafevo ln Ver« donikovo ter gg. P. Kovičem, Zejem in Verdonikom je tudi to pot dosegla lep uspeh. Med posameznimi točkami se je — uspešno kakor vedno — produciral g. Zej kot dirigent, pri balinanju, v smejanju. V splošnem lahko rečemo: program, ki ne zaostaja za prejšnjimi. Tam, kjer vsebini nedostaja soli, rešuje skeče odlična Igra, pri čemer je treba posebej poudariti v umetniške odtenke izdelane komične nastope gg. Pavla Koviča ta VI. Skrbtaška. Občinstvo je tudi na tej premieri napolnilo dvorano in se dobro zabavalo. Podli rajškov uvodni apel glede točnosti — začetek ob 19 uri — je treba kvitirati tudi na tem mestu. Mftlnarodni glasbeni festival v Benetkah, ki se je začel s koncertom Wagnerjevih izbranih skladb v Palazzo Vendramin, se je nadaljeval z Rossinijevo opero »Cene-rentola« in z Mozartovo »Ugrabitvijo iz se-raja«. Dne 20. t. m. bo Mario Rossi dirigiral Cimarosovo opero »Tajni zakon«. Festival se bo zaključil 25. t. m. in 27. t. m. s koncertom sodobnih italijanskih skladateljev, ki bodo sami dirigirali svoje skladbe. Alda Nonl, bivša pevka ljubljanske opere, je bila za novo sezono angažirana v dunajski Državni operi. Vodstvo sofijskega Narodnega gledališča je bilo zaupano znanemu pisatelju in dramatiku V. Poljanovu. Mozartov teden v dunajski Državni operi se bo začel 30. septembra z vprizoritvl-jo »čarobne piščalke«, ki je imela krstno predstavo točno pred 150. leti (30. septembra 1791) v dunajskem Schikanederjevem gledališču. Berlinsko Nemško operno gledališče gostuje te dni v pariški Veliki operi z »Netopirjem«. — Ob istem času se je vrnil z gostovanja v Parizu orkester Berlinske filharmonije. Ta reprezentativni nemški simfonični korpus je tako nastopil novo koncertno turnejo. Priredil bo koncerte v Kra-kovu, Bratislavi in Zagrebu. Program, Id ga Izvaja pod vodstvom dirigenta Knap-pertsbuscha, obsega »Tilla Eulenspiegla« in Brahmsovo četrto simfonijo. od tadaj ni bOo več sledu m nJim. Njegovi starti so bili seveda v velikih skrbeh, a vsa poizvedovanja nič niso pomagala ln so s* ie vdali misli, da je sinčka zadel* nesreča. Oni dan pa so izgubljenca našli v neki turinski ulici plakajočega ln vsega obupanega. Domenico povedal, da se je s kolesom peljal kar naprej in da se J« izgubil . * Stenografijo in strojepisje potrebujete v vsakem poklicu, zato obiskujte šestmesečni tečaj na Trgovskem učilišču Robida, Trnovska oL 15. Začetek v ponedeljek 22. septembra. Telefon 40-48. * ZastruplJenJe ■ jagodami. Desetletni De Palo Grazia in dveletni bratec sta pojedla veliko množino jagod. Kmalu potem pa sta začutila hude bolečine. Starši so nemudoma poklicali zdravnika, ki je odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Kljub prizadevanjem zdravnikov je najprej umrl starejši ln nekaj ur pozneje mlajši bratec. Smrt Je povzročilo zastrupljenje. * Nad Benetkami je razsajal vihar. V soboto je divjal nad Benetkami močan vihar, škode ni povzročil velike, pač pa vzbudil mnogo strahu med ljudmi, ki Jih je zalotil na prostem ali na morju. Ladje ob obrežju so se močno gugale, tako da so potniki s strahom klicali na pomoč. Veter je bil tako močan da je prevrnil nek avtobus in so se potniki v njem občutno potolkli. Med drugim je odnesel streho hekega poslopja ob morju in Jo raztrgal na kose. IZ LJUBLJANE u— Novi grobovi. V Zagrebu je nenadno preminul dolgoletni zastopnik mehanične tovarne pletenin, nogavic in trikotaže »IKA«, g. Rudolf Albrecbt. Pokopali so ga 20. avgusta na Mirogoju. — V Ljubljani Je prenehalo biti srce g. Eli Verčevi, po rodu LenassijevL Rajnka zapušča soproga Antona, sina Evgena ln številno drugo sorodstvo. Pogreb bo v četrtek ob 16. iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — V Mariboru je preminil višji davčni inšpektor g. Ludvik Avšič. Zapušča vdovo, hčerko, mater, brate, sestre in Številne vnuke in vnukinje. Pokopali ga bodo danes 18. t m. na pokopališču sv. Jurija na Ježici (ura pogreba še ni določena). — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! 1 u— Poslednja pot ge. Mare Aplhove. Ob številni udeležbi občinstva smo v ponedeljek popoldne spremili go. Maro Apihovo, bivšo učiteljico v Ljutomeru, iz kapelice sv. Andreja na Žalah na njeno poslednje počivališče pri Sv. Križu. Pogreb je živo izpričal, kako priljubljena Je bila pokojni-ca, saj so številni prijatelji, tovariši in sodelavci prihiteli od blizu in daleč, prinesli pa so tudi mnogo cvetja in rož. Učiteljski pevski zbor je ubrano zapel dve žalostinki. — Mari Apihovi bodo vsi, ki so jo poznali, trajno ohranili svetal spomin. *~u— Poziv kolesarjem. Urad za registracijo biciklov poziva lastnike koles, ki še nimajo evil. tablice, da pridejo po nje med uradnimi urami v Bethovnovo ulico štev. 7. Opozarja se, da je vožnja dovoljena samo z bicikli, ki so opremljeni z evid. tablico. S seboj pripeljite bicikel,.v prinesite prometno knjižico ali začasne potrdilo in 4 lire denarja. —- Uprava policije v LJubljani. u— Obvezno cepljenje proti davici bo 18. septembra t. 1. ob 16.30 url. v osnovni šoli Moste. • ^ u_ Milo bo mestni preskrbovalni urad razdeljeval trgovcem v četrtek, dne 18. t m. od črke A do O in v petek, dne 19. t. m. od črke P do Z vselej od 8. do 14 ure. Milo bodo morali trgovci takoj plačati, zato naj vsak trgovec prinese potrebno gotovino s seboj. u— Povratek otrok z Rakitne. Socialni oddelek Rdečega križa v Ljubljani obvešča starše, da se vrnejo otroci s počitniške kolonije na Rakitni v nedeljo 21. t. m. z vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 14.30. u— Ljubljana Zagrebu. Podjetje Auto-montaža v Ljubljani izdeluje avtobuse za zagrebško občino. Naročenih je pet velikih posebej za promet po mestu zgrajenih avtobusov. Dva taka sta bila že pred dnevi odpremijena v prestolnico Hrvatske. Na poti skozi naše mesto sta vzbujala splošno pozornost občinstva. u— Popravilo tramvajske proge. Tramvajski promet na Celovški cesti je zmerom živahen, zato ni čuda, če se proga pokvari. Deževje pa je zrahljalo močno podlogo proge, tako da je potrebna popravila od velesejma dalje. Na spodnjem delu so se delavci že lotili obnovitvenih del. Tramvajski in ostali promet ni oviran. n— Prošnje za sprejem v Oražnov dijaški dom za zimski semester šolskega 1. 1941/42 sprejema uprava O. D. D. do vključno 3. oktobra t. L Upravni odbor O. D. D. bo uvaževal samo prošnje, napisane na predpisanih obrazcih — tiskovinah, ki se dobe proti odškodnini 40 centesimov pri hišniku Oražnovega dijaškega doma v Wolfovi ulici št. 12. Na obrazcih so natisnjena potrebna navodila glede izpolnitve ter glede potrdil in dokumentov, ki naj bodo prošnji priloženi. Prošnje ni treba kolkovati. če bo odpravljena po pošti, jo je treba dovoljno frankirati. Nedovoljno frankiranih ali ne-frankiranih pošiljk, pisem uprava O. D. D. ne bo sprejemala. Osebno je nožno vložiti prošnjo v sobi št. 100 na univerzi v torkih, sredah in petkih med 13. in 14. uro. n— Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije v Ljubljani sporoča, da še ne bo mogoče začeti pouka dne 22. septembra, zato tudi ne bo na ta dan šolske sv. maše Začetek pouka bo pravočasno objavljen v mali veži šolskega poslopja in v vseh dnevnikih. Prav tako bo ob koncu tega tedna v veži nabit seznam šolskih knjig. Ostale bodo večinoma vse lanske. — Ravnateljstvo. n— Pokrajinska delavska zveza vabi vse uradništvo bančno-zavarovalnih zavodov na sestanek, ki bo v četrtek dne 18. septembra ob 17. uri popoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze (Delavske zbornice.) u— Prihodnji koncert Glasbene Matice ljubljanske bo v sredo, dne 24. t m. ob pol 20 uri v mali filharmoničnl dvoram. Na dveh klavirjih bosta izvajali koncertni spored priznani naši pianistki ga. Marta Osterc-Val j alova ln Silva Hrašovčeva. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Knjigami Glasbene Matice. (—) u— V »Veselem teatru« ta teden nov program. Začetek ob 19. (7.) uri, konec pred 21. (9.) uro. (—) u— Zavese aa okna, posteljna pregrinjala, preproge, tekače, odeje dobite pri Go-ričar, Ljubljana, 3v. Petra cesta. Na M*f«jfasm trga rase trava. Ljubljana je kot vrtno mesto. TUdI parkov imamo več kakor v kateremkoli drugem mestu. Strnjenih stanovanjskih četrti skorajda nimamo. Tudi od veUkomestnega življenja smo še hudo daleč in ni nevarnosti, da bi pozabili na vas. Zato res ne moremo razumeti, zakaj se je trava tako bujno narasla na prometnem otoku Marijinega trga. Vzorce vseh vrst trav lahko najdemo v neposredni bližini, kjer rase jo, rekli bi, po postavi in za okras. Zato je nasad v prometnem otoku čisto nepotreben. u— Nesreča na cesti. Na obeh straneh dolenjskega mostu čez Gruberjev prekop je vedno živahen promet Na križišču Dolenjske, Ižanske in Hradeckega ceste ie del j časa urejajo promet vojaški prometniki in so zato nesreče izostale. V torek popoldne pa se je tik ob mostu pripetila hujša nesreča Proti mostu Je pripeljal nek posestnik t dvovprežnim vozom gnoj. V tistem trenutku je pri vozil z nasprotne strani tramvaj in enemu konju zlomil nogo. Lastnik je moral konja takoj prodati za zakol. Izkupiček je bil pa tako malenkosten, da ima veliko Škodo. h Novega mesta Gradbena sezona je bila letos v primeri s preteklimi leti prav pičla in se že bliža svojemu koncu. V celotnem so bile letos zgrajene samo tri hiše. Pri Trdinovi cesti je zrasla hiša sodnega služitelja Zupančiča, nad Ločensko cesto vila in gospodarska poslopja trgovca Julija Kobeta in na cesti v žabjo vas pa hiša trgovca ")v-nička. Za eno naistropje so povišali svoje hiše župan dr. Polenšek na Križatijski ulici, krojaški mojster Zupančič na šukljetovl cesti in tovarnar Penca na Ragovski cesti, dočlm je trgovec Berger izvršil večja adap-cijska dela na Ljubljanski cesti. Največje gradbeno delo pa je obnovitev pogorelega in deloma zrušenega poslopja meščanske šole na Seldlovi cesti. Dela so se pričela pred 14 dnevi ta bo poslopje do konca novembra pod streho. n— Promenat in koncerti. Godba 6 topniškega polka bo tudi v jesenski sezoni prirejala vsako soboto ta nedeljo javen pro-menadni koncert. Odslej bolo promenadni koncerti že ob pol 19. uri in sicer ob sobotah na Glavnem trgu, ob nedeljah pa v mestnem parku. Z Gorenjskega Slovo nemških pisateljev. Potem, ko so nemški alpski pisatelji obiskali Bled in Bohinj, so se vrnili na Koroško in so v ponedeljek obiskali še Kanzelhohe. Ogledali so si prostrano beljaško pokrajino, pogorje Karavank in Julijske Alpe. Opoldne so se vrnili proti Beljaku, kjer jim je bilo prirejeno slavnostno kosilo v Moserjevem hotelu. Ob slovesu so se zahvalili 2a kopico vtisov, ki so jih nabrali na potovanju po Koroškem ta Gorenjskem. Poleg uradnih spremljevalcev je bil pisateljem tolmač pisatelj Josip Friderik Perkonig, ki Je že večkrat potoval po Sloveniji in po Dalmaciji ter je odtod zajel vrsto svojih motivov. Zborovanje v Mežiški dolini. Preteklo nedeljo je bilo sklicano zborovanje članov Koroške ljudske zveze iz Mežiške doline v Prevaljah. Prišli so predstavniki Koroške ljudske zveze, razni župani in uradni vodje ter tudi funkcionarji iz Dravograda. Prvi je govoril zvezni vodja Schick, nato pa okrožni vodja Grum. 97 funkcionarjev je prejelo pristopnice ta znake, 134 sodelavcev pa je zaenkrat dobilo samo znake. Požar na Jesenicah. V noči na 12. septembra je nastal velik požar v dr. Rekar-jevi žagi na Jesenicah. Pogorela je žaga kakor tudi veliki skladi desk tam blizu. Nastopili so gasilci z Jesenic in okolice, ki pa so mogli rešiti le del skladov desk. S četrtega nadstropja je padel 29-letni Vinko Megllč, prirezovalec v tovarni Peko v Tržiču. Pretresel si je možgane in Je dobil hude notranje poškodbe. Nezavesten je bil prepeljan v bolnišnico na Golniku. — Dveletni Marttaek Kuhar se je znašel pri Medvodah na progi električne poljske železnice. Lokomotiva ga je pregazlla, ker vozač ni mogel več ustaviti. Otrok je obležal na mestu mrtev. Zbirajte bezeg! — se glasi poziv, s katerim priporočajo nemški listi prebivalstvu na Koroškem in na Gorenjskem, da se oskrbi za zimo. Gospodinjam priporočajo bezeg za juho, marmelado ln kompote, kakor tudi za čaj. Paziti pa je treba pri obiranju bezga na grmičje, da se preveč ne polomi. h Spodnje štajerske Odlikovanje. Adolf Hitler je namenil šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem dr. Ueberreiterju vojni zaslužni križec I. stopnje zavoljo izvedbe vojno važnih nalog. Zborovanje vinogradnikov. V veliki dvorani štajerskega dvorca v Brežicah so nedavno zborovali vinogradniki brežiškega okraja. Prvi je spregovoril ravnatelj Rei-ter, ki je orisal pomen vinogradništva za Nemčijo in je napovedal, da bo višja cena ne glede na dobro ali slabo trgatev odvisna zgolj od kakovosti vina. Govorili so še nekateri drugi govorniki, slednjič pa je okrožni kmetski vodja priporočil kmetom naj se čim bolj trudijo na svojih posestvih. V Šmarju pri Jelšah so uredili novo športno igrišče. Urejen je tudi otroški vrtec, v katerem prejemajo otroci opoldne kosilo. Tolmači so potrebni. Nemško gospodarstvo in javni uradi potrebujejo celo vrsto tolmačev. Listi pravijo, da jih bo po sedanji vojni treba še posebno mnogo. Zaradi tega so uvedeni posebni tečaji za tolmače, ki bolo lahko posredovali med Nemčijo in deželami na jugovzhodu. Vsega skupaj je v Nemčiji od 15. t. m. uvedenih 101 tečaj za tolmače in gospodarske dopisnike. Nesreče. Na Zgornji Polskavi je znana gostilničarka Ana Rečnikova tako nesrečno padla, da se je močno polomila. — l&letna Roza Potočnikova, ki se je na obdsku v Mariboru igrala z otroki, je zdrsnila v klet ta obležala, nakar so jo prepeljali v bolnišnico. — S kolesa je padel mariborski polir Jakob Dajčman. V Selnici ob Muri je neki kolesar treščil v avto in je obležal nezavesten ob cesti. — 701etna kmetica Uršula Kotnikova v okolici Maribora je bila pobo-dena od krave. — Nad Selnico ob Dravi pa je stroj zagrabil strojnega ključavničarja Janeza Flajšarja, ln mu hudo poškodoval roko. — Vsi ti poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Za las je ušel smrti. Nedavno popoldne se Je peljal neki avtomobilist iz Slovenjega Gradca proti šmartnemu, Ker mu ceste ni- so Ml* je m nekega dečka, naj sede k nJemu, da mu bo kazal pot. Ko sta se približala prelazu čez progo, je dečko zaVpil: »Stoj!« in se že tudi pognal z avtomobila ter odbrzel, kar so ga nesle noge. Naslednji trenutek je pridrvel vlak. Avtomobilist je v polni duha-prisotnosti aavrl avto, kolikor je mogel. Kljub temu je lokomotiva še udarila ob avto in ga precej poškodovala. Toda vozač je k sreči ostal živ. Recitacije delavskih pesmL Urad aa ljudsko izobraževanje bo pričel v Mariboru svoje delovno leto 1941/42 z reci tacijakim večerom. Dr. Lenart Blasa is Berlina bo pred-našal pesmi nekaterih znanih nemških delavskih pesnikov. Sledili bodo še recitacij-ski večeri v Celju, Ptuju in Ljutomeru. Prehrana za zimo. Usti poročajo, da je prehrana za zimo zagotovljena. Izginile so vse žitne kopice s polj, kar priča, da je bila žetev v Nemčiji opravljena v oeloti kljub pomanjkanju delovnih moči. Zdaj povsod pospravljajo tudi krompir. Pridelek je zadovoljiv. Listi pravijo, da letina krompirja ni rekordna kakor lani, vendar pa je tolikšna, da tretjina vsega pridelka zadostuje za kritje potreb v Nemčiji. Kondenzlrano mleko. Posamezniki lahko odslej spet prejemajo na karte kondenzirano mleko. Na izbiro jim je velika doza s 400 grami sladkanega ali pa doza s 450 grami nesladkanega mleka. Kondenzirano mleko se dobi le pri prodajalcih na drobno. O novih razmerah na Spodnjem štajerskem je v nedeljo objavil v »Tagesposti« urednik Alfred Pullmann daljši članek s 3 slikami. Podrobneje opisuje zlasti razmere v brežiškem trikotu. Pripoveduje, kako je grad Mokrice pri Brežicah preurejen za narodno politično vzgojni zavod. Brežice dobe v kratkem velik delovni urad, ki naj bi pridobival delovne moči z bližnjih dežel na jugovzhodu, predvsem torej iz hrvatske države. Obmejna vasica Dobova pa naj bi postala važno prekladališče blaga, ki bo prihajalo z jugovzhoda, oziroma, ki bo tja namenjeno. Rečna plovba bo izpopolnjena in zrasle bodo nekatere nove industrije ob SavL Požar. V Klančnikovi tovarni pohištva na Pobrežju je v soboto proti večeru nastal požar zaradi prevelike vročine v sušilnici. Bila je velika nevarnost, da pokonča ogenj celotno podjetje. Gasilcem iz Maribora in s Po-brežja pa je uspelo rešiti veliko skladišče neiovršenega pohištva, desk ta lesa, kakor tudi večino strojev. Iz Hrvatske Velika palača tujskega prometa bo urejena v Zagrebu. Kakor smo svoj čas poročali, je že prejšnji Putnik kupil v Zagrebu veliko palačo v ta namen. Celotni stroški z nakupom in preureditvijo znašajo 8 milijonov kun. Po petih mesecih svobodne Hrvatske je objavil »Hrvatski Narod« pregled dosedanjega dela, Pravi, da je zunanje politični položaj Hrvatske s priznanjem od strani osnih sil jasen in da so meje s sosedi že določene. V notranji politiki sta dotok iz prejšnje HSS in preosnova ustaškega po-kreta pri&pevala h konsolidaciji. V šolstvu gospoduje hrvatski nacionalni duh. Vrsta trgovinskih pogodb je zagotovila življenjsko sposobnost mlade države. Gospodarstvo je prišlo v narodne roke, zvišale so se plače in mezde, zidajo se delavske naselbine ln ceste, izboljšujejo se močvirnata tla. Tudi prehrana, pravi list, je kljub vsem težavam zagotovljena ln prejemajo kmetje pravičen denar za svoje pridelke. Slednjič je država z izdajo lastnega denarja dosegla svojo valutno veljavo. Samo vojna še otežkoča konsolidacijo in izgrad-njo države. — Ukrajinski prostovoljci lz Hrvatske odidejo v kratkem na vzhodno fronto. Te dni jih je obiskal maršal Kvaternik in jim izročil primerno darilo. Vodja hrvatskih Ukrajincev je v zahvali rekel, da se gredo radi borit zoper boljševike in Žide in da so pripravljeni umreti ob strani hrvatskih tovarišev. Korporadjski red na Hrvatskem. Zastopniki različnih delavskih in delodajal-skih združenj na Hrvatskem so imeli daljša posvetovanja z ministrom za korporacije dr. Sučičem. Razmotrivali so načrt o bodočem stanovskem redu v hrvatski državi. Ustvarjene bodo korporacije podjetnikov in nameščencev, oziroma delavcev, ki bodo strnjene v državnem, oziroma v ustuškem vodstvu ta bodo urejale vse delavske zadeve po načelih ustaškega pokreta. — Delavska zbornica priredi od srede septembra dalje nemške jezikovne tečaje za delavstvo. Iz Gorice Izlet na črno prst. Goriški odsek Italijanskega planinskega središča priredi v nedeljo skupen izlet na črno prst. Prijave sprejema odsek do sobote ob 19. v svojih prostorih v Garibaldijevi ulici. Ključnico si je zlomila, Terezija Ložar-jeva, 71-letna zasebnica, stanujoča v Mo-rellijevi ulici 4, je na cesti tako nesrečno padla, da si je zlomila levo ključnico in so jo morali pripeljati v bolnico. Iz Trsta Tragičen izid raziskovalskega podviga. V nedeljo sta dva mlada študenta iz Trsta, 16-letni Mario Marini ln 15-letni Bruno Buffone napravila izlet v okolico, na katerem sta obiskala tudi neko podzemsko jamo pri Proseku. Hotela sta raziskati njeno notranjost, pa je nesreča hotela, da se Je velik stalaktit odtrgal od stropa in z vso silo udaril Buffona v glavo, da je dobil pretres možganov, pa tudi hude zunanje poškodbe. Njegov tovariš je hitro sklical ljudi na pomoč, da so ranjenca odnesli pod milo nebo in ga odpeljali v bolnico kraljice Helene. Zdravniki so nesrečnemu, mlademu raziskovalcu posvetili vso svojo pozornost, vendar Je njihovo prizadevanje ostalo zaman ln v ponedeljek zjutraj je Buffone podlegel poškodbam. Nerodno doživetje mesečnika. Mehanik Gluseppe Tius, stanujoč na Videmskl cesti ln zaposlen v neki tržaški prodajalni koles, je že delj časa nekaj živčno bolan. V eni zadnjih noči se je speč dvignil s postelje, stopil k odprtemu oknu, Zlezel na polico ln s 1. nadstropja skočil na dvorišče, šele ko je treščil ob tla, se je zdramil ln na njegov krik so domači prihiteli na pomoč. Pri nesrečnem skoku je dobil nekaj poškodb, da so ga morali prepeljati v bol« nico. V Benetkah nagrajeni | filmi Benetke, 17. septembra Za zaključek mednarodne razstave kine-matografake umetnosti so bile v soboto zvečer z lepo slovesnostjo razdeljene nagrade za najboljše razstavljene filme in razdelitev ] je izpričala, da je bila razstava resnično na umetniškem višku. Pretežni del pokalov, nagrad in kolajn je odnesla nemška filmska industrija. Tako je družba »Tobds« prejela Mussolinijev pokal za najboljši inozemski film, za katerega je bil izbran »Ohm Kruger«. Pokal Ministrstva za ljudsko prosveto je dobil film Dunajske filmske družbe »Povratek«. Pokal Mati oglasi Sluibo.dobi 16018-1 Beseda L —.60. tih« —.60, za dajanje naslova «11 za šifro L 2.—. Zobotehnik (-ica) | prvovrsten delavec v vseh panogah, kakor tudi Wipla in Palapont, dobi stalno I mesto z dobro plačo. — grofa Volpija za najboljšo filmsko igralko Jron.udbe 2 na^edbo P«kse je bril priznan Luizi UUrichovi za film >An- | Sh Jnt^. posIovalm nelie«, UFA. Pokal Biennale je dobil Tobi sov film ^Obtožujem«, zlato medaljo Bien nale za najboljšo revijo pa režiser G. W. Pabst za »Komedijante« (Bavaria). Kolajne so prejeli kulturni filmi »Na tihem lovu z barvno kamero«, »Splavarji« in »Rii-gen« (reportaža z nemškega otoka v Vzhodnem morju). — Nad vse častno so odrezali italijanski filmi. Nagrado za najboljši italijanski film je dobilo delo »železna krona«, pokal Fašistične stranke film »Bela ladja«, pokal grofa Volpija za najboljšega filmskega igralca pa je bil priznan Ermetu Zac coniu. za film »Buonaparte«. — Pokale Izvežbanega | Krojaškega pomočnika I sprejmem. Fran j o Miklavž, I krojač, Cojzova 9-II. 16032-1 Za stalno službo I iščem sposobno daktilogra-finio, lepe zunanjosti in z dobrim 2nanjem italijanščine. — Ponudbe na ogl. | odd. Jutra pod »345«. 16049-1 Otroški voziček globok, prodam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 16037-6 Prodam otroški športni vo2iček harmoniko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16029-6 Kupim Beseda L —.60, taksa —.60, 2a dajanje naslova ali za Šifro I 2.—. Foto-aparat kupim. Željeno Praktiflex ali Exakta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16019-7 Stanovanja Beseda L —.60, taksi —.60 za dajanje naslova ali u šifro L 2.—. Bienalle so dalje prejeli še italijanski film »Soprog*, švicarski film »Zlorabljena lju-bavna pisma«, madžarski film »Noč na Sedmograškem« in španski film »Marinel-la«. Minister za ljudsko prosveto Eksc. Pavo-lini je v svojem nagovoru pri razdelitvi poudaril, da se je evropska filmska proizvodnja kljub vojni ne samo po kakovosti, temveč tudi po količini odlično razvila. Na razstavi prikazani in posebej še odlikovani filmi so pokazali, da so evropski narodi tudi v današnjih razmerah sposobni ustvariti nekaj kulturno vrednega. mehanika | za različne listne stroje (trgov.), zmožnega italijanščine, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra «'•'>6«. 16050-1 Službe išče Beseda L —.50, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L t.—. 100 lir nagrade kdor mi preskrbi stanovanje: Dve sobi ali sobo kuhinjo ali tudi sobo s souporabo kuhinje v mestu ali v Trnovem, Mostah ali v Spodnji Šiški. Plačam tudi za več mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 100 lir«. 16016-21a Natakarica simpatična, gostilniško in kuhinjsko verzirana, išče kjer koli službe takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko poštena in solidna«. 16038-2 Stanovanje I enosobno, z vsemi pritikli nami, iščem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra | pod »Soliden plačnik«. 16044-21 a Vilo v Ljubljani ali neposredni bližini pet do šest sob vzamem takoj najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16042-21 a tra pod »Zaupna moč«. 16027-2 Na Cankarjevem nabrežju V zadnjem času se je Cankarjevo nabrež- . Kniieovodia j« med trhnostjem in Čevljarskim mostom bilancist Slovenski in nem-spremenijo. Razen poskusnega asfaltiranja Ijki korespondent, verziran na odseku od trimostja do Ribje ulice SO I trgovec, zanesljiva starejša bila dovršena regulacijska dela ki so spre- Se^-tuf^^rev^zap^!: menila prejšnji neprijazni in odbijajoči vi- Itev ali upraviteljstvo hiš. dez mestnega dela ob Ljubljanici, ki nika- | Ponudbe na ogl. odd. Ju-kor ni bil vreden imena po velJkem sdnu slovenskega naroda. Skoraj v vsej dolžini je zdaj urejen hodnik za pešce. Cestišče je utrjeno. Pločnik je od Stritarjeve do Ribje ulice asfaltiran, na naslednjem odseku tlakovan s kamnitni-mi ploščami, najnovejši del pa je posut z drobnim kamenjem. Hodnik seveda še ni povsod enako širok, ker zaenkrat tud* ne more biti, saj so bile stare hiše zelo neredno grajene, pač pa ima skoraj na vsej dolžini dokončno Širino dovolj Široko Cestišče. I stroke, iščem za Ljubljan- Edino stara hiša pri Cevljaiskem mostu J? 1 ^ , . . .. sega precej preti betonskemu zkiu, ki je P* ^ Ju** Dve lepi prazni sobi - - ~ oddam v bližini remize v Zg. Šiški. Kopalnica na razpolago. Cena 200 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16011-23 zgrajen na vsej dolžini nabrežja Na srednjem delu nabrežja so posadili4, drevje. Zelenje ublažuje podobo, ki jo nudijo stare, še neurejene hiše s sivojimi dvoriščnimi pročelji. Glavni doprinos k. prenavljanju Cankarjevega nabrežja pa ie urejena Ljubljanica, ki je prav na tem delu najlepša. Terase obrežja so v skladu z arhitektonsko izdelavo posejane s travo. Pre- Potniki Beseda 1 —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Zastopnika verziranega v prodaji pisalnih in računskih strojev, z dobrim poznanjem te Vajenci (ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro 1 2.—. Komfortno dvo- ali [ trisobno stanovanje v strogem centru mesta, v novi hiši, iščeta dva mlada zakonca za 1. oktober, 1. november ali 15. november. Plačam najemnino 71 tri mesece naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna Slovenca«. 16036-21a Sobo odda Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova »'• za šifro t 2.—. Sobe išče< Vajenca I v trgovino z mež. blagom bivalstvo Cankarjevega nabrežja sd z mno- I L^TaM-GUncef gimi sprehajaJlci samo še želi, da bo celotno | ulica 8. 16028-4 nabrežje vsaj do Čevljarskega mostu tako asfaltirano kakor v začetku, po*em bo za vedno konec nadloge s prahom. Prodam DOBER MOŽ Jaka se je zasedel v pivnici ln ker se ponoči ni upal domov, jo je mahnil po šele ob 5. zjutraj. Mimogrede je pozvonil pri lekarni. Lekarnar, ki je imel nočno službo, je pogledal skozi linico. Ko je videl Jakca še vedno precej okajenega, je rekel: — In vi me zaradi enega aspirina budite ob petih zjutraj? — O, oprostite, toda moja žena je navajena, da ji vselej nekaj prinesem. V POMISLEK Mati pravi svoji hčerki: — Tako, draga Milica, izpolnila sem ti željo ln som povabila na čaj tudi gospoda Kralja. Sporočila sem mn, da pride lahko kar v delovni obleki. — Ampak, za božjo voljo, mamica, saj on je vendar plavaJni mojster na Iliriji! DRUŽINSKI HUMOR Sinček vpraša očeta: — Očka, kako se imenuje neoženjen mož? — Samec! — In kako se imenuje oženjen mož? — Fant, za take izraze imaš še dovolj časa. I Beseda L —.60, taksa —.60, I za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. »NEGNIL« proti gnilobi krompirja itd. Pol kg zadostuje za 1500 kg. Velja L 18.50. Trgovci znaten popust! — Ing. Prezelj, Ljubliana, Wolfo-va nI. 3, tel. 34-73. 15703-6 Antične predmete preproge, slike itd. Vam najbolj zanesljivo proda v komisijski prodaji »Umetnost«, Kolodvorska 30. 15669-6 Hladilno omarico malo, praktično za gospodinjstvo, proda Ivo Štem-bal, Vegova 8, priti. 16021-6 Otroško železnico malo rabljeno, lokomotiva na prestave, 6 vagonov i. dr., ugodno prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 16020-6 Otroški voziček globok, prodam. Komen-skega 16-111. 16045-6 Beseda L —.60, taksa —.60, I za daianje naslova ali za šifro L 2.—. 100 lir nagrade kdor preskrbi gospodu, ves dan odsotnemu, v bližini Komenskega ulice lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice in po možnosti telefona. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100 lir«. 15963-23a Dve sobi opremljeni za dve osebi s kopalnico, ▼ centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »131«. 16046-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačin«. l6043-23a Sobo z dvema posteljama išče zakonski par za oktober. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. l6033-23a Dijaka brata iščeta svetlo sobo s popolno oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«. 16031-23a Dijaško sobo v bližini trgovske akademije, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trg. akademija«. l6025-23a Sončno sobo z dvema posteljama išče za takoj zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši ljudje«. I6051-23a Pohištvo Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Pohištvo dobro ohranjeno, prodam Naslov ▼ vseh poslovalni- cah Jutra. 16017-12 Oblačila Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Prodam skoraj novo posteljo z nočno omarico in predsobno steno. Ogled od 10. do 13. in od 17. do 19. ure: Re-mic Franjo, Slomškova ul. 15-m. 16035-12 Ugodno prodam skorai nov smoking. Ogled od 12. do 2. ure. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 16026-13 Pi^lfBnfifj Beseda L —.60, taksa —.60. 7. dajanje naslova alt šifro t 2.—. Na pogon z ogljem sta naprodaj po zelo nizki ceni dva lahka tovorna avtomobila. — Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figo vec, levo dvorišče). 15989-10 FORD zaprti, dobavni voz, nosilnost 500 kg, 4cilindrski amerikanski model, z dobro pnevmatiko, proda DKW zastopstvo J. LOVSE, Ce lovska 93. 16022-10 Generatorje (pogon z ogljem) za vse vrste avtomobilov ima po znižani ceni na zalogi : Generator delavnica Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 15990-10 *>♦»••»•>>>»»<>>>»>>• INSERIRAJ V „ JUTRU"! RAPPRESENTANZE importanti assumonsi per vasta clientela Italia. Refe-ren2e di primo ordine. — Studio ZASTOPSTVA prevzamemo za širok krog odjemalcev v Italiji. Na razpo lago prvovrstna priporočila. ATT. Tečnico Commerdale Rag. Carone — Cenilo — Cimarosa 84 — NAPOL! LEGNA DA ARDERE e CARBONE VEGETALE Offriamo possibilitl forte lavoro ad importanti Ditte esportatrici. — Scrivere con offerte e proposte: DRVA IN OGLJE Večjim izvoznim podjetjem nudimo možnost večjih zaslužkov. — Ponudbe in predloge na naslov: S. A. VENEZ1ANA CARBONI — Casella Postale 370 — VENEZIA Zahvala Presrčna hvala Vam vsem, ki ste izkazovali težko bolni toliko nesebične ljubezni in pozornosti, Ji stregli dan in noč z ljubeznjivo dobroto in skrbjo ali se kakorkoli žrtvovali za našo ljubljeno, nepozabno Pavlo Drol vdovo po vis. davčnem upravitelju Enako tudi Vam, ki ste ji položili cvetja na krsto, jo spremili na njeni zadnji poti ter pevcem železničarske-ga glasbenega društva »Sloga« za ganljivo, v srce pretresujoče petje — najiskrenejša hvala. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Povodom nepričakovane smrti najinega nenadomestljivega brata, gospoda JUH JOSIPA viš. fin. rač. inšpektor v pokoja sva bila deležna tolikega sočustvovanja, da nama ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Naj velja ta skupna iskrena zahvala vsem znanim in neznanim gospem, gospodičnam in gospodom, kateri so se nas spomnili, bodisi pismeno, ustmeno ali z osebno udeležbo pri pogrebu vkljub skrajno slabemu vremenu. Dalje se zahvaljujemo gg. uradnicam in uradnikom Fin. direkcije z gospodom finančnim direktorjem Mosetizhem in ravnateljem računskega oddelka g. Lenarčičem na čelu. Posebno zahvalo izrekamo tudi darovalcem vencev in šopkov, zlasti pa pevski družini Glasbene Matice za zelo številno spremstvo in ganljivo petje. Kratke, a odkritosrčne besede g. Pečenka ob odprtem grobu pokojnika so nam bile v tolažbo ob tem nepričakovanem udarcu. Tisočera hvala vsakemu in vsem. V Ljubljani, 17. septembra 1941. Žalujoči brat in sestra ter ostalo sorodstvo. Koles a Beseda L —.60, taksa —.60, 2a daianje naslova ali za šifro L 2.—. 2 triciklja nosilnost do 500 kg in 2 biciklja, zelo ugodno naprodaj. — Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec). 16047-11 Beseda L —.60. taksi —.60. za daianie našlo-« ali '» šifro I 2,— Stavbno parcelo v izmeri 3000 m2 ob Vodovodni cesti. proJ. m. — Posredovalci izvzeti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15986-20 Beseda L —.60, taksa —.60, z.- daianie naslova ali za Iifro L 2.—. Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE, Gledališka nlica 12. — Telefon 38-10. 16041-16 Kompanjona (ko) za zelo zaposleno malo industrijsko podjetje s 60— 80 tisoč lir iščemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesečni fiksni zaslužek 5000 lir«. 16030-16 Apna dobro žganega, 90 vagonov prodam sa tukce-sivno dobavo. RUDOLF ZORE, Ljubljana. Gledališka 12. 16040-16 Informacije Beseda L —.60. taksa —.60, za dajan;: naslova ali za šifro L 2.—. Ramo Gospod Bole Stanislav se naproša, da se javi ▼ trgovini Lukič, Tromostov-je. 16034-31 PREMOG DRVA — nndi L Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Obnovite naročnino! 1 impresa comunale pompe funebri Lubiana JL Mestni pogrebni zavod Ljubljana M Zlato srce soproge, mamice, tetke in svakinje, gospe Eli Verč-eve, roj. Lenassi je danes prenehalo biti. Pogreb bo v četrtek, dne 18. septembra 1941 ob 4. uri popoldne z Zal -kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 16. septembra 1941. Žalujoči: ANTON — soprog; EUGEN — sin, ter ostalo sorodstvo. Naš preljubi Ludvik Avšič višji davčni inšpektor nam je dne 16. t. m. v Mariboru preminul. K večnemu počitku ga bomo spremili 18. t. m. na pokopališče sv. Jurija na Ježici. KLEČE pri LJUBLJANI, dne 17. septembra 1941. Žalujoči: mati, žena, hčerka, bratje, sestre, vnuki in vnukinje. m -v 1 ZAHVALA Najiskrenejše se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega nepozabnega pokojnika, gospoda ing. KOBALA A VRELI J A tehnič. višjega svetnika, šefa tehnič. razdeL Okrajnega glavarstva v Ljubljani v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali krasnega cvetja ter z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni gg.: načelniku dr. Hubadu, načelniku Ing. Ruehu, ing. Aldu Farrini in ing. Francescu Walchu kot zastopnikom Visokega Komisariata in g. okrajnemu glavarju dr. Maršiču. Srčna hvala tudi vsem gg. cestnim nadzornikom in gospodom cestarjem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da mu izkažejo zadnjo čast, kakor tudi onim, ki so mu ob trenutku njegove smrti stali ob strani. Ljubljana, 16. septembra 1941. ŽALUJOČI OSTALL J. Marquand 9 HVALA LEPA. GOSPOD MOTO! »Čujte, Best, prišel sem semkaj, da bi živel v miru. Prišel sem, ker moje zadeve doma niso uspevale, ne pa zato, ker bi jo bil moral popihati. Z nekaterimi ljudmi sem se res da prepiral, a vse-kako se lahko že jutri vrnem z dvignjeno glavo. To vam pravim za slučaj, če morda mislite kaj drugega. Odkar sem na Kitajskem, mi ni nikoli prišlo na misel, da bi kupčeval. Ce obide kitajskega razbojnika volja, da pride v Peking, ni meni nič mar. Pustite ga, naj pride. Ako imate kaj zoper njega, zakaj se ne obrnete do policijskega načelnika? Se mar bojite tega Vuja?« Best je zmajal z glavo. »Ne, hvala, prav lahko se ga ubranim, če pridem v zadrego. Saj poznate kitajske uradnike. Takšni so kakor jegulja, ki se vam spljuzne izmed prstov, če jo poskusite zgrabiti. Ne maram za uradnike, s knezom Tungom bi rad govoril.« »Knez Tung je moj prijatelj,« sem rekel. »Za nič vas ne popeljem k njemu, ne da bi natanko vedel, kaj hočete. In ker vem, da mi tega ne poveste, je škoda besed, dragi Best.« »Pravilno,« je priznal major. »To je moška beseda. Pridite jutri dopoldne ob devetih; ali vam povem vse ali pa vam ne povem ničesar — po tem se boste lahko odločili. Prosim vas nekaj, ne da bi vam ponujal kaj v zameno; sem pa izmed tistih, ki ničesar ne pozabijo. Pridete?« Major se je nasmehnil in me nehal predirati z očmi. »Nžte moj roko,« je dejal. »Pošten človek ste. In zdaj je večerja na mizi. Ne maram vas dolgo zadrževati.« 5. poglavje Moj kuhar bi bil znal pripraviti boljšo večerjo. Miza je stala pod vencem svetilk iz poslikanega stekla, v katerih so gorele sveče. Razgovarjala sva se zelo prijateljsko in Best je vzdignil kozarec s šampanjcem... na moč ljubezniv je bil z menoj. Zdelo se mi je, da bi me rad z gostoljubjem poplačal za nekaj, česar ne mara določno povedati. »Pijva na zdravje Vzhoda, mladi prijatelj... Daljnega vzhoda,« je rekel. »Kaj to pomeni, veste, ko z menoj vred živite tu in ga poznate. To vam je edini kraj na svetu, kjer še najdete trohico gibanja. Nekdo ga je krstil .netivo Azije', a jaz sem mu našel boljše ime: ,smodnišnica sveta'. Iskrica zadostuje, da zleti v zrak. Ta mah sediva na sodu smodnika.« »Nekaj podobnega sem že slišal, toda — ali se vam ne zdi, da je smodnik nekoliko vlažen?« sem odvrnil. »Praskeče, vzbuhne pa nikoli ne.« Major mi je znova nalil kozarec. Obraz mu je bil zaripel, hladne oči so se mu iskrile. Z obilnim obrokom whiskyja in steklenko šampanjca v sebi ni bil več lep na oko. Poklical je slugo, naj prinese še eno steklenko. »Stavil bi, da bo vzbuhnil, prej ali slej,« je dejal. »Poglejte naše japonske prijatelje. Japonci, to so vam bistri, podjetni, resni ljudje. Vedo, kaj hočejo. Obroč hočejo napraviti okrog Kitajske. Začetek njihovega podvzetja ste videli. Niso še končali. Spaknili so se Evropi, pogoltnili Mandžurijo, zdaj pa iztezajo roko po Severnem Kitaju. Ste videli, kaj se je zgodilo te zadnje mesece? Dosegli so, da so se kitajske čete umaknile iz Pekinga. Severni Kitaj je stvarno že japonski, in japonski opravniki prodirajo v Mongolijo in Turkestan.« V govorjenju majorja Besta je bilo tako malo novega, da sem se vpraševal, čemu ugotavlja dejansko stanje, ki je očitno vsakomur, kdor se potrudi, da čita poročila listov, ki izhajajo na Kitajskem. Zmerom se mi je zdelo od usode namenjeno, da japonsko cesarstvo nadzira Kitaj. Bestu sem to povedal. »Sicer pa imperializem ni nov pojav,« sem dodal. »Moja dežela ga izvaja, in gotovo dela vaša takisto. Ako se želi Japonska razširiti, posnema samo zgled vseh drugih držav od babilonskih časov pa do današnjega dne. Ne razumem, kako še morejo biti ljudje, ki Japonski ne priznajo zmožnosti, da bi nadzorovala ta del azijske celine. Ne vem, kaj koristijo vsi ti diplomatski prepiri. Japonska je svetovna sila na vrhuncu svojega razvoja; bolje je, da to takoj priznamo.« Best je prikimal. Zdaj se spominjam, da je poslušal moje pripombe z zanimanjem, ki se mi je zdelo nekam pretirano. »Točno,« je rekel, »točno. Vi pa jaz sva poziti- vista, prijatelj mladi. Kar se pa tiče načinov razširjenja, sta tu dve struji. Baš ti dve sta mi nocoj na misli. So privrženci mirne ekspanzije in so privrženci ekspanzije z orožjem. Oboji so si zdaj v laseh. Ta prepir bi utegnil že nocoj vplivati na položaj Pekinga.« Obstal je in premešal svoj šampanjec, opazujoč mehurčke, ki so kipeli na površino; nato me je izza kozarca tako predirljivo pogledal, da mi je bilo kar nerodno. »Ste kdaj slišali govoriti o nekem Takahari?« me je vprašal. »Ne? Nu, gospod Takahara je Japonec, zagovornik močne roke. Kadar koli se pokaže, se vselej kaj zgodi. Nocoj je Takahara v Pekingu.« »Upam, da se dobro počuti.« »Res?« je vprašal Best. »Prav zares? Nu, mladi prijatelj, pomislite: nocoj ni v Pekingu niti enega kitajskega vojaka, je pa gospod Takahara. Mesto je zdaj, ko ga je vojska zapustila, tako rekoč brez zaščite. Lahko se ga polasti vsak, kdor hoče. Še midva bi lahko postala gospodarja Pekinga, ko bi imela dva tisoč mož.« Nisem ga razumel, ali govori resno ali se šali. Ugibal sem, ali mi skuša povedati globoko notranjo misel ali pa samo skrbi za razgovor. Vse-kako so se mi zdele njegove besede močno fantastične. Menil sem, da je krivo to, ker meša whisky s šampanjcem. »Zaman me skušate prestrašiti, Best. Peking je šel že tolikokrat iz rok v roke.« »Da, mladi prijatelj, toda oplenjen že dolgo ni bil.« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.