narodne. Izhajajo vsako sredopo celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrtleta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den. > Ljubljani v sredo 16. septembra 1868. Gospodarske stvari. razdelitvi sopašnikov (gmajn). - (Dalje in konec.) Pomen „sopašnikov" zadeva vse take pašnike ločbe ki ne dogo Je naj se poskusi nova pogodb IO UW^jU V \JL C* , l-l C*J OO [JL/Ol\ UOI uu V tt pU^UUUĆi, jkrajša pot in tudi pravična. Po prvem nasvetu poročevalca je bilo postavlj da pogodba velj ki če za pogodbo glasujete dve tretjini vseh posestnikov, in če imate ti dve tudi dve tretj odbor je mislil vseh da te pravic Pa deželni X U LU Cil „QUpttSllUW V iùitucva voo paouiac , jxx UUUUI JC ULiioin, tc meje ui puucua IZiiCUl UI1UJ, Kjer so kake družbe solastnikov ali sovživalcev in ko postava odločuje, ktere pogodbe soposestnikov so ve- ni potreba izreci ondi so večidel ena srenja ali soseska ali pa sicer kaka sku- ljavne 9 ktere ne. pina ali družba oseb, ki imajo do kakega pašnika po-sestne ali pašne sopravice. Pravica teh ne izvira iz ka- Ce se ne dade razdelitev tako kega političnega vira, ampak iz druge pravniške zveze. Zato se tudi ne morejo prištevati pašniki ninam občine srenj (sosesk). y ki je last- politiška skupina več oséb ali dba podlago in mero razdelitvi postaviti To razsodbo ima izreci gospóska, kteri je peljati, mora raz- ročena ploh iz- log y Le ĎlCiij J. JUC Srenje , JC ^uauu , iui<*ju ou- ojjuůuai iu piaviuuiu vuuiliu mciu e*' IttZ^UUllLtîV I pašnike. Le če je kaka srenja (soseska) za-se tudi izreče, da se nobenemu sodeležniku krivica ne godi kakor obravnava razdelitve. Tej gosposki bode nada v vsakem primerljeji vse in posebne razmere Je znano imajo so- spozná in po pravičnih vodilih mero za razdelitev tako občina, se po naključji vjemata oba pomena: politiški in pravniški; vendar zarad tega niso sopašniki lastnina občine, ki utegne veča ali manja postati, temveč so Najbolj e bi bilo, če bi se dalo sploh za vse s o- k délit eno m isto pravil za go za mero razdelitve postaviti Ali če se premišljuje, kako različne razmere pod na- V M •« i J v/ y JmJ* a vi u v/w u vy w w wj a a ula wajj w ^ v ^^ ^ w ^ - ^ ^ - ^ w lastnina srenje, ki zmiraj enaka ostane. Napačno je tedaj bilo in je napravilo mnogo nepotrebnih in nepra- vade in okoliščine se nahajajo pri razlicnih sopašnikih, vičnih pravd in odločeb, da se po občinski postavi od se člověk nekako boji, postaviti eno edino pravilo za-1849. leta te razmere niso ločile dosti ali celó motile stran vseh razdelitev vel^ Zato je odbor sklenil, da se razdelitev, ako se dru in mešale od občin samih, včasih celó od političnih gospósk. gače ne dá dobiti za njo podlage ima goditi po raz- Iz tega premišljevanja izvira, da občinske postave, sodbi gosposkini, ki je za celo obravnavo razdelitve po prepovedujejo razdelitev ali prodajo občinske last- stavlj v ? ni se mogel odločiti zato , da bi se mne, ne segajo do srenjske lastnine. bilo postavilo bodi-si ktero pravilo za edino velj ? - . . - P° Ugovor, da taka skupina oseb bi imela po 16. po- kterem bi morale odločevati gosposke. Poročevalec je glavji civilnega zakona pravico s svojim sopašnikom po sicer priporočal, da bi se bilo za razsodbo neko gotovo svoji volji ravnati in tedaj bi postave, ki bi kratile njih pravico za ohranjenje in premoženje zem nove skrb dohodkov ve- y da se sme in mora iz stališča državnega in de- tako pravilo postavilo, in to po zemljah in sicer bi bila imela vsaka zemlja za toliko veljati, kolikor kteri posestnik v srenjo delà in plačuje, in je to podpiral Najbolj pravična mera je mera po m lj ah želnega ukazati, kako se mora s srenj skim sopašni- (gruntih), ker od začetka so postale pravice do pašni kom ravnati, ako soposestniki prostovoljno ne ravnajo kov po tej meri, in so se obdržale tudi večidel tako prav. Gotovo je, da želijo veči posestniki, da se razdelé paš Planine so zato izvzete, ker niso za drugo kot niki po davkih ali po živini; al nobena teh mer ni za paso > in se vkupno najkoristneje uživajo. Srenjski tako pravična, kakor ona po zemljah. Marsikter prostori po vaséh in trgih so potrebni za tržišča in CUl več davkov, kakor jih spada od njegove lastnine semn udi bikovnice bi se znale izvzeti ) pa v naši de v srenji ležeče emlj y kar pride od tod y da si je pač malo srenj, ki bi se bika držale posestnik od tuje srenje ali od razkosanih razsodbi Po odločbi, po dogo več posesti, vsled teh pa ni zadobil nobene pi mlj Je tak kupil do y po pogodbi ali pa po pašnikov. Marsikter plačuje zopet prav malo davka la^ouuui H&J ou uuiuui i a/^uuii i^v» jn.ai ^auuuv/ v u i u u u Uj a^i oo ju ujugu va» mumija uui uuncb 111^ ju ujuuiu lkj u utegne biti več sopašnikov, zastran kterih je že mera pohištvo s soseskinimi pravicami. Ce bi se tedaj odloči razdelitev. Kar zadene o d 1 o č b ker posamesnih pravic od servitutnih komisij določena y so- pašniki pa še niso do zdaj razdelj se ne morejo in ne smejo podirati Take odločbe je njegova zemlja zdrobila in^je njemu le ostalo ,. . V - P° davkih sopašniki razdelili, bi ta več, uni manj, kakor htevajo njegove pravice, od opašnikov dobil Kar se tiče d O g vy V KJ l <*, UIC^UV/ VCV U MOV«. MU »KW pašnika v kteri srenji že obstati. Ako je tak dogo Iz tega se vidi, da davki niso pravična mera ali utegne ta zastran kterega podlaga za razdelitev sopašnikov Pa tudi po ž deliti ne kaže, ker je ta mera pravno popolnoma velj y razdelitev Kje naj se tudi po njem izpelje jako nestanovitna in nepravična. Kak bogatin si lahko več klaj kup in čez zimo preredi veliko več živine dozdaj zastran kterega pašnika ni ne take od- kakor bi je mogel rediti po pridelkih svojih zemljiščinih 304 travnikov ali košenin. Marsikter drug, ki je osiromašil, čeravno ima še vso svojo zemljiščino pravico do sopaš-nikov, ima malo ali nič živine. Ce bi se po živini tedaj razdeljevali sopašniki, bi uni čez svojo pravico, ta pa pod to dobil od njih. Najpravičnejša mera tedaj ostane ta po zemlj ah (gruntih) ali po zemljiščini h pravicah; saj se tudi sploh v srenji vse po zemljah deli in naklada, kar je pravic ali bremen. Kar pa zadeva m ero razdelitve po zemljah, je zopet več razmer, po kterih se morejo ceni ti ali meriti zemlje. Dve poglavitni pravili vladate zastran tega. Eno bi bilo to, da bi zemlje (grunti) se štele in je-male za toliko, za kolikor so v zemljiščinih fasijonih od začetka zapisane, in da bi se potem dělili sopašniki. Ako se to pravilo vzame za veljavno, mora se dosledno na prvotne zemlje tudi to deliti v tem primerljeji, ako bi se med tem bila razkosila ktera zemlja in pripustiti bi se morala posamesnim deležnikom take zemlje razprava med seboj. Mnogo pravd in zavlek bi pa potem utegnilo nastati, in vendar bi na zadnje ne prišlo na drugo pravilo. Drugo pravilo pa je to, da se zemlje štejejo po tem, kolikor ktera delà ali plačuje v srenjo. Delo in plačilo v srenjo je že tudi uravnano po tem razmerji, v kterem so zemlje od nekdaj do danes ostale, ali po razmerji, po kterem seje razkosila kakošnazemlja, in po kterem je ostala pašna pravica pri hiši ali pa je šla s kterim koscem zemlje ali pa se je prodala celo posebej ; to pa se je malo kadaj zgodilo. Na dalje je potem res, da je veliko domačij v deželi, ktere imajo premalo zemlje, pa v sosesko za celo zemljo vkladajo, in imajo tudi gruntarske pravice, ako je kaj vleči. To izvira od tod, da se je veči del zemlje prodal, dobrote in bremena so pa ostala pri hiši. Večina odbora pa ni mogla potrditi nasveta poročevalca in misli, da se bodo naj-pravičneje podlage stavile za razdelitev v vsakem primerljeji posebej. Ďa se davki primerno na parte razdelé, to je naravno in namesti tega se ne more kaj druzega postaviti. Težka odločba je zastran tega ali imajo biti deli ali parcele razdeljenih sopašnikov samo s toj en ali k posesti spadaj oč del. Do zdaj se je na eni in na drugi način in sicer pri razdelitvah, pri posilnih (ekse-kutivnih) prodajah itd. ravnalo. Tudi pravde zastran te razmere so se reševale enkrat potem, enkrat po drugem načelu. Kaj je pravo? Ce se pomisli, da sopašniki so zapisani zasrenjsko soposest v davkinih knjigah in da so se tudi z vednostjo gosposke večkrat razdeljevali tako, da so posa-mesni deli samostojni postali in se v javne knjige za take zapisali, da imajo razdeljeni kosci biti samostojna lastnina. Na drugej strani je pa tudi res, da prav za prav vživalna ali posestna pravica ene zemlje do sopašnikov je izvirala iz nje same, in da se je večkrat cenila in prodala z zemljo vred v eksekutivni prodaji, in da je kupščina šla za vse vkup ob enem za tabuli-rance zemlje. Ce se pa pomisli, da so tabuliranci za-varovani na posestih tako, kakor so, da so sopašniki bili večidel skupno podeljeni soseskam in ne posamesnim posestim, in da niso v davkinih knjigah njim, ampak soseskam skupno pripisani, toraj se tabuliranci ne morejo opirati na to, da bi pašniške pravice spadale k zemljani, in da bi za nje dobíjeni deli ne mogli postati samostojni. To pa se strinja tudi z onim načelom, ki veljá pri nas, da se smejo razkosovati zemlje, in se strinja tudi z gospodarstvenim napredkom, kajti samostojni deli se bojo bolje obdelovali, draže prodajali in pa selitve na njih zlajšale. Odločbe zastran dreves itd. so naravne. Tii sem bi spadale odločbe, kake pravice imajo laz i , to je, njive po sopašnikih, ki se le za eno leto naredé, in vrti, to je, njive ali košenine, ktere so že več ali cele že 30 let. Nasvetoval jih je tudi poročevalec, ali odbor misli, da zastran teh razmer ni treba izreči posebnih pravil, da se bode že razsodilo od obravnovalne gosposke. Razkošenje sopašnikov na premajhne dele ne kaže, in tudi ne bi bilo zastran dobre, vspešne kulture ugodno, zato je bolje, da se taki mali pašniki prodajo. Le ko bi morebiti kaki soseski neobhodno potreben bil tak pašnik, sme se privoliti razdelitev na manje kosce. Ker je vec krajev v domovini, posebno na Notranj-skem, kjer je ovčja rej a poglaviten dohodek , sicer pa sopašniki niso za nikakoršno drugo rabo kot za pašo pripravni, zato bi se godila dotičnim srenjam krivica, ako se ne bi postavila izjema zastran tacih sopašnikov. Da skoz ta postavna vratica, le za ovčice tù in tam vstvarjena, se ne zmuzne tudi goved in njej služni sopašniki, zato je pa tudi ta izjema tako omejena, da se postava ne more napačno in lažnjivo rabiti. Namen celi postavi je očividno ta, da se našim soseskam koristi. Ako bi se sopašniki bili razdelili ali hoteli razdeliti brez vsega postavnega upliva, bilo bi najbolje. Pa še danes imamo v deželi sopašnikov toliko ali pa še več kakor travnikov. To je žalostno in tega krivo je to, da je v tej in unej srenji kak člověk, ki bi zarad lastnega svojega dobička, ki ga zdaj neiz-merno vživa, zaviral razdelitev, čeravno si to želi že davno večina posestnikov. Da se neće važno delo razdelitve samo včasi dosti dragim uradniškim rokam izrociti, to dokazuje, da se 2 leti na prosto voljo daje srenjam, da si same razdelé pašnike in se skažejo s tem. To je dvakrat toliko časa, kakor ga je bilo 1768. leta postav- ljenega za razdelitev vseh sopašnikov v deželi. Ako se ne zgodi prostovoljno, tedaj je pa neobhodno potrebno , da se razdelitev izroči kaki gosposki in da se čas odloči, dotlej mora biti končana razdelitev. Ker je pa z bolj šava zemlje cilj in konec vsi postavi, zato je odbor misiil, razdelitev zapovedati, in izpeljavo tega koristnega namena staviti pod kažen v denarjih, in ko tudi to ne bi pomagalo, v prodajo zane-marjenega delà. Kazni bi imele teči v deželni zaklad za obdelovanje zemlje, ne pa v srenjsko ali občinsko kaso, sicer bi šla kazen iz žepa v žep nazaj. — Tudi v starih postavah je bila izrečena kazen ali zguba delà na to, če ni kdo pridobljenega delà zboljšai. V starejih postavah so grajščine bile postavljene za vso razpravo razdelitve, in če te ne bi bile izpolnile dolžnosti svoje, kresije. Danes imamo za to izvoliti ali kako c. k. uradnijo ali naše avtonomne občine, ker še okrajnega zastopa nimamo. Dosedanje servitutne gosposke poznajo enake okoliščine, in obravnavajo zemljiščine razmere. Od njih je pričakovati najbolja iu gotova izpeljava postave. Kjer so pa te že končale svoje delo, ali kjer ]e to prišlo na kantonske gosposke, ondi naj te zvršijo razdelitev. Ako pa srenje spoznajo korist, in in če one same izpeijejo razdelitev, pa ni treba ne te ne une gosposke, in to bi bilo najbolje in najboljši kup. Ker je pa silna potreba, da se razdelé in zboljšajo sopašniki, zato se mora tudi skrbeti kakor se ie skrbeio v starejih postavah za to, da imajo srenje posebne nagibe, da razdelijo in zboljšajo sopašnike. Po postavi od 5. novembra 1768. 1. se je imel odpustiti nov davek od razdeljenih sopašnikov skozi 10 let; po ukazu od 16. maja 1769. leta in po patentu od 17. aprila 1784. leta seje zagotovilo desetinsko oproščenje razdeljenih sopašnikov za 30 let. Tak nagib je še danes ta. da se na razdeljene dele ne naloži brž veči davek, temveč da dosedanji ostane še za več let, in da se obrav- 305 tiavna pisma razdelitve oprosté štempeljna (koleka) drugih davščin, kakor so bila oproščena tudi določiti obrok od pol leta, do ktereg moraj znati slo tutnih obravnavah. Dobiček, ki iz tega izvira za sopo sestnike pašnikov pa tudi ne gré nikakor na zgubo d pri servi- venščino v besedi in pismu in sestaviti nemudoma iz učenih in izvedenih mož komisija, ktera bo imela voditi pri ker ravno vsled oproščenja davkov se bode znanja slovenskega jezika seh sedanjih in prihodnjih uradnikih skušnj iz U 1 ti Cil Y 1 1 rVv/J. 1 Ci Y liv T uivvt V J/A VVU J f JA V » K/ čez malo časa mogel naložiti veči davek na razdelj Cerkvena vlada mora na Slovenskem uradovati bolj zemljišča. Tedaj tudi dosti vzroka, da dr- v slovenskem jeziku in v bogoslovnici predmet ša. se nemški predavajo, podučevati v slovenščini in zava privoli v to, da se 10 let davek ne povek Zastran davkov pa nima deželni, ampak d kteri da naj se zbor od določno sklepati, zato odbor nasvetuje , deželnega zbora sklene prošnja do c. kr. vlade in po nam Za povzdigo kmetijstva in gospodarstva treba dobrih šol za poljedelstvo, vinorej rej y svilorej gozdnarst y sploh sadje - da se ta namen doseže vladi do državnega zbora Tako se je glasilo dr. Tom poročilo raenjalnih zemljišeih (raenjalkah). na8vetom postave za razdelitev sopašnikov je imajo se pri nas osnovati potrebne šole brž ko brž, po tem tudi slovensko gospodarsko društvo. . Da so ljudske učilnice na Slovenskem čisto slo venske, v srednjih učilnicah učni jezik slovenski, nem ški oziroma laški jezik ostane učni predmet y O dr. Toman poročal tudi o postavi ki uj (X li uuiuurti mux v/ jjuouavx, ai Haj ow vw vuvuí v»^« » • xj uxi u oiu^i jjx vx ua icviu iu pu^uiavija v zarad menjalk, in je podpiral ta nasvet tako-le : imenu osnovalnega odbora zbrano ljudstvo z besedami e se pomisli, da so menialna zemljišča v Hermanovimi : „Bog klice; Slaviani predolgotlačeni sto- se ob enem Gosp Da se Slovenci združijo v zedinjeno Slovensko Z stopi prvi na leco in pozdravlj v osnuj „Ce se pomisli, da so menjalu« posesti in v menjalnem vžitku dveh ali še mlj oseb Bog kliče; Slavjani predolgotlačeni sto koj ali deloma po kakem gotovem redu za neki čas y se razvidi, da tak mlj se ne obdeljujejo tako. kakor taka. kterim lastnik """V" -----«« j w — vživalec hoče na enkrat vse vzetí od ena oseba Vsak Hermanovimi pajo čvrsto pred svet na svoje slavno mesto." To besede, vredne, da si jih vsak Slovenec globoko v srce vtisne. Zgodovina kaže, da smo tlačeni narod nad 1000 mlj let. Novejše razmere so se malo poboljšale. Narod na- in jej ne preduje v duševni zmožnosti in v materijalnem obziru dá nič, ne skrbi nič za to, da bi tudi njegovemu na- vendar ne tako, kakor sledniku zopet kaj dala dohodka Vsa rodovitnost takih treba. Ce pogledam cmljišč mora počasi ponehati in na zadnja xxxxxx«, w**^»*» *wvc»xv» XC40XV.X ůi v v^i j , ne* Aio.a^j aL orvcu_i oposestnik od nje nič. In kako težko in krivično se magjarski. Tudi Slovencem na Stajarskem in Koroškem okoli sebe, vidimo, da na Goriškem in v Primorji gospodari nima noben Slovencem na kvaro laški v elj na Magjarskem pa davki sprejemajo od tacih zemljá! Ce so vsi soposest- se ne godi dosti bolj (KI Res je!) Tudi tu nima niki v eni davkarski občini, so v posestne knjige sicer naš narod več pravice, ko od peči do praga pod slam vsi ki je p posestniki vpisani, ali dačne bukvice dobi tišti ; nato streho. (Res je!) To se mora imenovan ta mora davek odrajtati, naj dobi postavni poti zakaj přešel je Čas, ko bolj šati y al vse na so v hrupu iskali delež od drugih soposestnikov ali ne. Taka raba zemlje pravice. Cast je za savinsko dolino, da je napravila je spioh napačna, pri nas pa, ki ima mlj takih y je dvoj greh y malo malo dobre ako se opušca skrb za odvezo koristni rabi zemlj protnih razmer Dvoj tabor, pri kterem hočemo javno izreci svoj Mi zahtevamo od Avstrije, kteri smo zvesti sinovi vaxvxxx, lovili 1WU1 ' — greh in prevelika zguba je pa posebno pri nas še za- narodne pravice ; mi zahtevamo da drug vladi. t svoje eljamo toliko ko ✓ j/imvivv; } xxxx cjckîiuk*. x c»>m W , vi cl V C11 a IU U tuiltvu h To izreci je namen taboru. Govornik pozdravlj volj tega, ker nimamo p sicer v postojnskem, bistriškem, ložkem, planinskem liko dobrih zemljišč in vse došle taborčane, in ko omenja nazočih Kranj v\ I r\Zrlr VSkllkïlô foKnp • radoliškem Da y se bniškem in senožeškem kantonu itd zemlj ves tabor: „Živili Kranj y oprosté take napačne menjalne kterega pozdravlj Za predsednika nasvetuje gospoda dr. Vošnjak tabor y z zveze y treba je postave, ki je dozdaj še nimamo y ker klici. On si naprosi za postava od 5. julij 1853 zapisnikarja gg. Jurčiča in Tomšiča in sklep svoj kra y ki so v soposesti ali v sovžitku med le veljá zastran tacih zem- tek govor s temi besedami: Ako bomo danes sogl kd sklepali in izrekli, da njimi grajščmam podložnim hočemo vžívatí vse pravice, mora y ali ah pa medobcinami, ne pa zastran menjalnih zem bčinami nam jih vlada dovoliti, ako je pravična y Prvo besedo dobi gosp. dr. Ploj, ki blizo tako-le ki so v soposesti ali v sovžitku ene ali dveh ali govori: Dragi Slovenci! zbrali smo se, da pod milim v e c b nebom razoclenemo svojo so nase rane y kaj voljo, da glasno izrečemo y nam je na srcu, kaj nas teži. Izreči Gospodarska skusnja. Kako pokončavati škodljive bele metulje. Izveden tržašk vrtnar je posestnikom na Krasu svetoval, da bele metulj e, ki zasirjejo na milijone požrešnih gosenic po vrtih in na polj i, najlože pokon-ćajo s tem, da proti mraku na večer s slamo, oblanicami ali enako šaro napravijo majhne ognje, kakih 50 sežnjev saksebi. Ves tak mrčes, kakor je znano, sam moramo, cla Slovenci smo in hočemo biti. (Klici: Hočemo biti Slovenci!) Da bi se to ne vresničilo, da bi nehali biti Slovenci, so nasprotniki si prizadevali 1000 let, 1000 let so kopali brezdno, da bi pogreznili narod naš kter se sliši o Muri y y da bi izbrisali spomin o Dravi, Savi in Vaši bistri Savini. Al vsega tega niso dosegli. Delali so račun brez krčmarja. To dokazujete Vi, da Slovenci smo in da hočemo biti (hočemo!). Na noge toraj, Slovenci! Povejmo in pokažimo sovraŽ- sili V luč y in se tukaj v ognji pokončá. _ y ^m nikom, da hočemo biti gospodarji v svoji deželi Narodne stvari labor v Zavcu 6. dne t. m. cemo pecjo kje ima nemštvo najvažneji sedež? nisem sovražnik Nemcu in tudi Vi ne ko soseda da ne Mi ho bo za , da bo naša beseda velja sedela, nemškutarija pa se šopirila. Vprašam vas y imeti pa hoćemo ž njim enake pi dnij ah. Jaz mi ga ljubimo avice v Ob treh popoldne se je začel tabor, Obravnavaio gjarskem Avstriji. Na Hrvaškem se y na in sklenilo se je sledeče: laško magjarsko, na Ma- Nemškem nemško, na Laškem duje hrvaško k IWU11V uv ju U1VVIVVV - XMQXVV/, pri TlclS pa S6 pisari l n UiaUUjC V XCttV^lAA JGŮKVUJ 1. Slovenski jezik mora biti na Slovenskem izključ- kterega málokdo razume. Ali ni to žaienje celega naroda ? duje v takem jeziku ljivo uradni jezik in v ta namen se mora neodlagoma Dragi Slovenci y čas je y da se pri nas tudi tako godi * y 306 kakor pri drugih narodih, da se v naših urađnijah pisari in uraduje v slovenščini. (To mora biti!) Cesar sam je podpisal postavo o ravnopravnosti vseh jezikov, toraj tudi našega jezika. (Z i vio !) Izrecite toraj, daje Vaša sveta volja, da se na slovenski zemlji v slovenskem jeziku pisari in uraduje. Ker pa naši uradniki še niso zmožni jezika (česar niso toliko sami krivi, ko poprej šnj e vladařstvo), zato naj se tem uradnikom odloči čas, po kterem bi morali uradovati slovensko. Pol leta bi menda ne bilo prekratko. Zdaj bere resolucijo, ter pravi, da bi bilo treba komisije, ki bi uradnike izpraševala iz slovenščine, in priporoČuje konečno tudi^to, da naj se tudi od notarjev tirjajo slovenska pisma. Ce bomo svoj jezik v časti imeli, nas bodo drugi spoštovali, če ne, nas bojo zasmehovali. Predsednik spravi prvo resolucijo na glasovanje, ktero tabor sprejme enoglasno. Na to začne govoriti dr. Z arnik: Prijatli, Slovenci! zemlja naša je zemlja sveta. Ona je zadnji osta-nek nekdanje velike Slovenske, kteri so bile meje na Dunaji, v Tirolih itd., al zgubili smo kraj za krajem, tako, da jej je zdaj že meja Mura. Dolžnost naša je, da to ohranimo in varujemo za svoje otroke, da ti ne bodo rekli: „naši očetje so nam zapravili deželo, ker jim ni bilo mar za-njo/' Mi moramo gledati na to, da na-sprotnik ne bode več mislil, ako ima le 315 gold, državne plače na leto, da je že ves slovenski narod za-nj. Bere se v sv. pismu o colnarji in farizeji, da je uni bil pri vratih, ta pa pri velikem oltarju. Ravno tako se nam je dozdaj godilo. Al kakor je colnar postal prvi, farizej pa je bil pahnjen iz tempeljna; to isto treba je tudi nam. Vsakdo vé, da nam nemškutarija ne prinese dobička, temveč le škode. Ako dobimo častno mesto, ktero nam po postavi gré, ne bo nam treba z nemškimi pismi od Poncija do Pilata hoditi, da nam jih kdo morebiti še slabo raztolmači. Vi dajete svoje sine najraji v šole zato, da bi postali duhovni in ostali domá. Ce slovenski jezik obveljá, se bo to tudi zgodilo s tistimi vašimi sinovi, ki bodo uradniki. To bomo dosegli, ako le trdno tirjamo svoje pravice. Glejte, Magjari, kterih je le 5 milijonov, so le s tem vse dosegli, kar so hoteli, ker so ponosni na svoj narod. Izreci moramo tudi mi, da smo Slovenci. Domá moramo možaki biti in ne zmiraj še klobuk pod pazduho nositi, se tujcu uklanjati, med tem, ko domači morajo po ptujih deželah služiti svoj kruh. Lep zgled nam je tu basen o med vedu, kterega so vjeli in plesati naučili. Ko je pa ta iz sužnosti přišel in je tudi druge hotel plesati naučiti, so ga ti zapodili, rekši, da nočejo njegove umetnosti, ktere se je vjet naučil. — Slovenci! ali hočemo mi zaostati za medvedom? Al ne tirjajmo svojih pravic le od^ svetne, temveč tudi od duhovne gosposke ! Naši župniki in kaplani so iskreni rodoljubi; al škofje pa vendar ne spo-znavajo naših pravic. Pišejo se naša imena v krstnih in drugih bukvah jako čudno. Tirjajmo toraj tudi, da se tudi tù spoznajo naše svete pravice, da se tudi tu mora uradovati in pisati slovensko. (Živio.) Predsednik čita 2. resolucijo, kterega sprejme zbrani tabor. Zdaj nastopi dr. Razlag in poprime besedo blizo tako-le: Dragi Slovenci, rojaki! Srce mi radostno poskakuje videti vas, ki ste me že dvakrat volili za poslanca. Kmetiških starišev sin sem zmiraj stal za pravice naših očakov in se bom tudi vedno potegoval za pravice našega naroda. Al ni dosta, da le „živio" vpij emo; delati moramo, delati, delati. Mi moramo skrbeti, da postavimo kmetijstvo na višo stopinjo. Skrbeti moramo zato, da kmet ne bo stradal, ter da bode našel v nedeljah tudi pečenko v svojem piskru. Mi vsi ću- timo težo štibre in davkov; al davki morajo biti. Olaj-šali pa si bomo njih težo, če bodemo bolje obdelovali naša posestva. Mi imamo rodovitne njive, vinograde, travnike, lepe gozde, tudi čbelarija in sviloreja se pri nas goji. Ce vse na višo stopinjo spravimo, bodo se dohodki povekšali in štibro bomo lože plačevali. Ker pa pri kmetu dohodki le kapljajo, zato bi bilo dobro, da se združimo, da drug drugemu svetujemo. To bomo pa najlože dosegli, če se napravijo kmetijske šole, kterih važnost so spoznali Nemci že davno. Tudi štirski Nemci imajo tako šolo in napravljajo si zopet eno v Mariboru. Govornik dalje dokaže, da imajo tudi Slovenci pravico tirjati take šole od dežele, in končá tehtni govor svoj tako-le: Napravimo društvo, ktero bi imelo poddružnice, zasadimo na novo, kar so posekali, pomagajmo si sami! Predsednik bere 3. resolucijo, kteri pritrdi tabor soglasno. Zdaj poprime g. Božidar Raič besedo in zago-varja v krepkem govoru, ktera priobčimo prihodnjič, 4. resolucijo, kteri tabor enoglasno pritrdi. Predsednik dr. Vošnjak oddá predsedništvo gosp. dr. Razlagu in začne 5. resolucijo zagovarjati. „Mi vsi smo Slovenciv(da!), mi vsi govorimo slovenski. Pa ne samo mi na Stajarskem, kjer nas prebiva 400.000 Slovencev, tudi na Kranjskem, Primorskem, Goriškem ia Koroškem bivajo Slovenci. Biva nas od Triglava do Soče, od Mure do jadranskega morja 1 milijon in 200.000 Slovencev. Na celi tej zemlji prebivamo sami Slovenci, in le v mestih se nahaja nekoliko Nemcev iu nemškutarjev. — Govornik primerja lego Slovencev z vasjó, ki ima 6 hiš, in kterih vsaka hiša spada pod drugo sosesko in tedaj tudi vsaka v svojo sosesko plačuje. Ko bi ta vas hotela kaj napraviti, kar jej je treba, morala bi vsaka hiša pri drugi, to je, svoji soseski pomoci prositi. Ko bi nobena soseska ne hotela pomagati, vasi ne ostane druzega, ko da si sama naredi, česar potřebuje. Godi se tudi Slovencem tako. Štajerci spadaj o pod Gradec, Korošci pod Celovec, Primorci pod Gorico, Trst in Pazen, le kranjski Slovenci so gospodarji v svoji deželi. Mi vsi drugi pa moramo drugam donašati svoje denarje za take reči, za ktere nam ni nič mar, in od kterih nimamo haška. Ko bi vsi Slovenci, zdaj na 6 kosov razdeljeni, bili zedinjeni pod eno deželno vlado, kako lahko bi si pomagali. Tudi ves prepir bi med nami, Nemci in Lahi nehal. Dobiček bi bil to ne le za nas, ampak tudi za cesarja." Govornik dokaže, da bi zedinjeni Slovenci lože branili svojo deželo pro-tinstva in sklenja svoj govor s 5. resolucijo, ktero je tabor radostno sprejel. Tako je bilo razpravam taborovim konec. Zdaj bere predsednik dr. Vošnjak telegrama dr. J. Bleiweisa in dr. Coste, ktera je ljudstvo z grotnečimi živio- in slavaklici sprejelo, in se konečno zahvaluje zbranemu ljudstvu, in ces. namestniku g. Bratiću, ter sklene tabor s slava-klicem Njih Veličanstvu cesarju. Zgođoviuska crtica. *) Spisal dr. J. Bleiweis. Et meminisse juvat. Marca meseca preteklo je d vaj set let, kar je v naši Avstriji na razvalinah absolutizma povzdignila se zastava ustavnega življenja. Dvajset let! —■ res dolg čas, kar se mnogonarodni državi zida novo poslopje, a še ni dozidano, in Bog vedi, kdaj da bode. Med tem časom izgubila je Avstrija krasno Italijo, pogodila se je z Magjari zarad Ogerske tako, da se je ta ločila od *> Iz „Letopisa Matičinega." Vred. 307 matere Avstrije in se celó krstila po svoje Zguba na nakana tudi ni mogoča, ako je narodna zavest izbuj eni strani, ločitev na drugi strani: to vse teži srce dru- ktera se zatirati more, a zatreti nikdar ne dá. Narod narodom, ki so si dosihmal bili v ozki zvezi, in to izroditi je toisto, kakor vzeti mu domovino, pahniti ga mlj gim tem več, ker materi Avstriji zvesto ostalim sestricam med tujce, da so oni mu gospodarji na njegovi niso se še spolnile želje, po kterih mnogonárodna Av- Osobito pa Vas prosimo, da blagovolite podpirati V Vi • V 1 • IM t T"^ i • strija dovrši povoljni pobot ne samo z en im narodom, pri našem očetu, pri našem ljubljenem cesarju Ferd temuc z vsemi. Al pustimo to; saj ni cilj temu sestavku politiko- d prvič te-le y _ naše se z got in vati, nego le ozreti se v 48. leto nazaj in pokazati našim Slovencem na Kranjskem bralcem slovenskemu y da to. kar dandanes 9 navdaja srca vseh rodoljubov na blagor narodu jarskem in Koroškem 9 varuje narodnjost Primorskem, Sta- 9 na- dežel lad s tem, da skupaj maj vdajalo je srca našincev že pred 20 leti. A to Je ravno ociten dokaz, da zahtév zastopnikov naroda slo- mlad venskega ni rodil nepreviden fanatizem, ki kakor iskra hipoma švigne pa hipoma vgasne, nego resen pre- drug 7 se P več ljudskih 9 podučuje v maternem (slovenskem) telj em 9 kl tano vij 1 vdarek vsega tega, kar je narodu našemu neobhodna še druge slovanské jezik i poštena jezik slovens k > in in potreba 9 da enako opravičen in enako veljaven stopi v vrsto druzih narodov avstrijskih. In v tem smislu naroda slovenskega je naš Koseski že 1844. leta pel „veliko tretjič s e d V aJ v lovenskem jezik vse post gi à četrtič se v k pesem", v kteri „Slo- venija" skromno praša „trojno ovenčanega unuka vla-darjev iz hiše Rudolfa": ali prestolu njegovemu mozj popolnom dnij daj in du dopisuj ej o slovensk mejo jezik slovensk » petič 1 ka u v^/io uj v» j oi v; v v/uoai ^ da se poleg gimnazije v Ljubljani napravi m mladini m pa 7 šestič da Sme se iz temnih osod približati zvesta Slovenija?" z neba čuje glas ponosne Klione tako-le: Kako, Ti dvomiš? Mar treses se cio, ti moja ljubljenka! Ker Ti imena s krvjó Rimec ni pisal in Grek? Dvigni se! dvombe na stran! Prestolu dostojno se bližaj! Slava je Tvoje imé, slava porod ino rast; Zvedi iz mojih ust, kaj bila si svetu od nekdaj !" Bilo je 29. marca 1848. leta, ko so rodoljubi na- pomoč kmetij st za kmetijst naši kmetiški se z niža mlj davek ki OUUtlV • VAC4) £J XJL i ci Cl \J Ili 11 1 IJ U 1 JJL JL Ua V U IX ^ na Kranjskem veliko prevelik gledé na druge dežele sedmič: deseti in tudi kmet naj je s : úpnice in tlak top aj se je y te v deželnem z b osmic roda slovenskega na Kranjskem stopili pred deželne stanove kranjske s pismom, v kterem so pomočí prosili za ono, kar je pisatelj tega sestavka, kot govornik de- brtnij st Tako se je glasilo pismo od 29 Razvidi se iz njega, IMOIV V U U Û O 1 li C JLU ii U KJ L U. , (kreditnice) naj se napra vij o na da vse to, kar se zahteva, ni 1848. leta. ^ zdaj želi in novo, in je le ponavljanje onega, kar £JM VUUJ JW ^lUMVVXj » y «.w v* V^W -------.—7----- ~ 7--J --r J--J " ~ ~ -- putacije kranjske, marca meseca 1848. leta v cesarjevi je za potrebno imelo že pred20 leti. Vidi se pa iz tega hiši na Dunaji nepozabljivemu nadvojvodu Joan u od-kril kot želje naroda našega. Pismo to, do deželnih stanov kranjskih glasilo se je tako-le: tudi trat y da vsem osmerim točkam na čelu stojí a dm druženj h SI 97 Slavni stanovi! dežel vdarjala že pred 20 leti lado. In prav po pravici se je ta želj pod eno 9 kajt tako združenj po Mnogoletna vroča želja, da se Avstrija prerodi iz nenaravne in zastarele vladíje v nov, nara ven, zdrav život, spolnila se je zdaj. Vi imate važno in častno a tudi težko nalogo, da mora pomoči narodnosti Slovencev, popolnoma zagotoviti pa se more s tem, da se zedinijo v enem deželnem zboru. Se se spominja pisatelj onega trenutka, ko gori omenjeni deputaciji svetlemu nadvojvodu J Je v na srce pokladal to Mili gospod ga je verno po li xmatvž vaůuu iu v^aouuv « iwm umiu^v j vack w-vv jjuuimumi tv «wijv» iuui ^vw^/v/« j\j » viuv j^v/ pripomorete prestvariti Avstrijo; zatega del nas navdaja slušal pa mu tudi pritrdil, da bi tako zedinjenje bilo da Vam mora ugodno biti, izvedeti na mnoge strani koristno, tudi za državo cenejše itd., živo prepričan) e, želje in zahteve naroda, kteremu ste zastopniki Oty rv l o i. \jHj.íA. o iu , kajti »w jv umij. na pravične želje in potrebščine pritrdil tudi narodna 9 to je 9 le to je naposled prašal:v „Je-li pa veste, da bi temu d na Stajarskem, Koroškem itd. ? m iz ta- Kakošen odgovor bi bil takrat dal narod, tega ne naroda opirajoča se politika je plemenita košne politike izvirajoče naprave morejo imeti obstanek. vémo; to pa vemo, da bi, ako bi se zdaj na postavni Temu tudi se mi ne štejemo pri da, čeravno jim narod za to ni priča so dogodbe naj no vej šega časa; one so vsem to. vladarjem pokazale dosta očitno, da trdno stoji kar je zidano na pravico, vse drugo je trohnelo in naj-manjši potres podere ga v razvaline. tem prepričani in svesti si svoje svete dolžnosti odkritosrčno razodeti poti prašal za to, ne bili v toliki skrbi zarad odgovora dandanes, kakor pred 20 leti, če med tište našince, ki dandanes pri vsaki drugi besedi govore v imenu dal se drznemo Vam, slavni stanovi, to, kar priznavamo za potrebno 9 a tudi za tako 9 kar poročila Ako pa se še enkrat ozremo na omenjene peticij točke in vprašamo: kolik od 1848. leta je že iz- se dá kmalu dovršiti. Pred vsem Vas prosimo, da ne zabite, da narod nektere polnjenih danes? lahak je odgovor, da so izpolnj naš je narod slovansk, da tedaj omika in sreča nje- gova se ne more doseči nikakor s tem, da se mu vcepi derium Res pa jih je V se dan danes pium desi 9 da 20 let je veliko, kar se moledva in kole- tuj živl jej, nego da se omika razvija in krepi na dva za pravično reč, in da rodoljub vroče krvi obupa naravni — žalibog! dozdaj zanemarjeni poti. Zato Vas ponižno prosimo: delajte na to 9 da se nad konečnim povoljnim izidom spričalih zgodovinskih, po kakor so , tudi druge dežele in države ča- tako slovenskim našim bratom zarad zedinjenja v jeziku kale dolgo in dolgo, predno so dočakale to in uno in pismu ne delajo nikakoršne ovire. Le na tej poti tudi ne obupamo mi, da prejme narod slovenski, se more izobraziti narod, da bode vreden ud družin, ki so v cesarstvu našem poklicane k novemu, častnejemu se kak narod izrodi, je sra- kar nam mu gré. V vsem naj nam je skušnja voditeljica, ki zgodovina ne izvršuje v dveh, kaže da se življeni u. Prizadetje, da tr eh letih. mota onemu, kdor na to delà, in neusmiljeno za narod uivuoi VUQLUU, auy». ua uoia, iu uguauiiij^uv aa uaiuu, kteri mora poginiti po takem početju; vrh tega pa taka 308 Šolske stvari. Letopisi šolski. 12. Mariborska gimnazija. „Systematisch geordnetes Verzeichniss des wissen-schaftlichen Inhaltes der von den ost err. Gimnasien und Realgimnasien in den Jahren I860—1867 veroffentlichten Programme. I. Th.u — To je naslov vvodnemu članku, ki obsega 70 straní. Ta z velikim trudom sestav lj eni zapisnik z vsemi potřebními podatki je jako zanimiv sploh za občinstvo a gotovo tudi veliko koristi za gim-nazijalne učitelje in pripravnike, kteri bodo hvalo vedli marljivemu sestavljatelju, profesorju Gueerju. Iz tega zapisnika se razvidi, kaj, kedaj in kje se je pisalo in kdo je pisal v gimnazijalne programe. — Vodja, 12 profesorjev, 2 suplenta in 3 mimoredni učitelji so pod-učevali 305 učencev, kteri so razun 2 protestantov vsi katoličani. Po narodnosti so razvrščeni tako, da je bilo 115 Nemcev, 164 Slovencev, 25 Sloveno-Nemcev (to so tedaj hrmafroditi = na pol Slovenci, na pol Nemci; le tega ne vemo, ali je to Slovenec, kar ga je pri glavi in prsih, ali uno, kar je pri nogah?) in 1 Italijan. Nemcev se je učilo slovenŠčine 97, francoščine 29, štajerske zgodovine 32, petja 123, telovadbe 83, risanja 66, steno-grafije 26. — Učnine se je plačalo 2336 gold. 20 kr., vpisnine pa 261 gold. 70 kr. — Za skušnjo zrelosti se je oglasilo vseh 25 dijakov 8. razreda, a dovršili je niso trije. 13. Goriška gimnazija. Vvodni članek, ki ga je pod naslovom: „Pflanzen-phaenologische Betrachtungen fiir Gorzu spisal suplent Fr. Krašan, naznanja opazovanje rastlinstva v goriški okolici. — Vodja, 10 profesorjev, 7 suplentov in 5 mimo-rednih učiteljev je podučevalo 374 dijakov. Razvrstitve učencev po narodnosti vodja ne naznanja. Zakaj ne — menda on najbolje sam vé; mu morda nemško njegovo srce ni pripušcalo očitno reči, da goriška gimnazija ima tudi slovenske dijake ? — Vpisnine so dijaki plačali 138 gold. 60 kr., učnine pa 2048 gold. 30 kr. Dopisi. Iz Goriškega 12. sept. = Možje, kteri so sklenili sklicati na Groriškem tabor, razposlali so naslednji program: „Kakor doleten gospodar, mora tudi doleten národ za-se sam skrbeti med mejami, ki jih stavijo postave. Nova postava pripušča vsakemu narodu, da se sme zbirati v národně shode, ali kakor Slavjani pravijo, v „narodne tabore" , da ljudstvo izreče po tej javni poti svoje pravične želje. Cehi, slavni naši bratje, lotili so se precej te poti in zbralo se jih je po 6, 10 do 20 tisoč v enem kraji, kjer so^ pod milim nebom sklepali 0 važnih svojih zadevah. Štajarski Slovenci so se bili že zbrali v Ljutomeru in Zavcu; bilo jih je več tisoč, ki so sklepali o zadevah vsem Slovencem imenitnih. Štajarski Slovenci so na nemški meji, mi pa smo na laški, i prav na mejah nam je sveta dolžnost, zvesto skrbeti za našo narodnost, da ne poginemo, kajti le predobro so nam znani naklepi naših sovražnikov; skrbeti pa nam je tudi za splošno blagostanje. Prevdarjaje vse to i vse naše razmere, sklenili smo, podpisani župani i drugi rodoljubi skušati, da napravimo tudi na Primorskem tabor, kteri naj bi sklenil : 1. da se imajo vpeljati brez zamude ne samo slovenske normalke, ampak tudi slovenske gimnazije, realke 1 više šole. Mi hočemo omiko i napredek, vidimo pa po svetu , da se ni n o b e n narod omikal drugače, nego po narodnih šolah — to že zdrava pamet kaže, zraven pa i na podlagi narodnega jezika naj se mladina uči še druzega jezika, če ga potřebuje. 2. Da se izdá postava, da imajo c. k. uradniki brez odloga po slovenskih uradnijah slovensko pisati vse, kar pride slovenskim stránkám v roke, da se pa h krati odloči čas, stavimo dveletno dobo, po preteklu ktere imajo po teh uradnijah le po slovensko uradovati. To pa posebno zato, ker so uradniki, ktere mi plačujemo, za nas tukaj, pa ne mi zarad uradnikov, i ker je ura-dovanje v tujem nam neznanem jeziku našim gmotnim interesom nasprotno ; pa tudi zato, ker spoznavamo, da, Če šole i uradnije niso národně, očividen je dokaz, da je narod tujcem duševno sužen, zares — sklav. 3. Da se ima ves slovenski narod zediniti v eno-kronovino, ki bi imela en sam deželen zbor. Mi Slovenci smo razkosani v 6 delov, i to je veliko zlo. — Ce razkosamo kakoršno koli telo, človeško ali živalsko , gotovo umrè ; če pa razcepimo kteri koli narod, živel bode le na videz, hiral bo nekaj časa, a potem tudi umre i zgine, kar vsak lahko razvidi. Ako hočemo tedaj še živeti mi Slovenci, živeti v korist sebi i Avstriji, moramo eno i celo telo biti. Združeni bomo lahko skrbeli za-se, i krepko branili sebe i Avstrijo zoper sovražne napade. Veči kronovina pa bode v primeri tudi manj administrativnih stroškov vzrokovala. 4. Bodo se tudi drugi nasveti posamesnih oseb pre-tresovali." Odbor za ta tabor je, kakor „Domovina" pravi, izvoljen tako, da so v njem zastopani vsi kraji goriški: Tominsko-Kanalsko, Brda, Ipavsko, Kras in okolica goriška. — Kraj za tabor bode Lijak, velika senožet pri Sem pasu. Tabor se skliče, brž ko se končá deželni zbor. V Sedli 7. sept. M. B-r. — Drage „Novice"! akoravno smo tudi mi v tem tihem kotiču Vaši zvesti bralci, redko vendar kdaj kak dopis od nas přejmete. Nate toraj danes te-le vrstice ! Kar zadeva letino , moremo razen sená, zelja, repe in koruze, s pridelki prav zadovoljni biti. — Kakor drugod je tudi naš to minski okraj po novi organizaciji postal okrajno glavarstvo, in reči smem, da je vlada — saj pri nas — jako dobro gledala na ravnopravnost; poslala nam je 3 nove uradnike, vse domače rojake, posebno za načelnika (okrajnega glavarja) smo dobili iskrenega domorodca, o kterem smo si gotovi, da spoštuje 19. §. decemberske ustavne postave in bode ravnal po predpisih njenih. Blagi gospod si je že kakor deželni odbornik krepko pogan jal za ravnopravnost našega naroda in brž s prvim odpisom v svojem tukaj šnj em uradovanji je pokazal, da je ves mož na svojem mestu. V svesti sem si pa tudi, da županov in duhovnov naših ne bode treba siliti k slovenskemu uradovanju, ker se njih dopisi ne bodo, kakor dozdaj, pisano gledali. Le na noge, dragi rojaki ! pokažimo svetu, da smo zvesti sinovi matere Slovenije , ki naj jo Bog poživi ! iz Krškega na Dolenskem 5. sept. — Več ža- lostnega kakor veselega imam „Novicam" danes povedati, kakor na priliko to, da se je bil nedavno klobučarsk rokodelsk pomoćnik zadušil po ogljevem sopuhu, in dva druga sta komaj smrti ušla, — drugo je to, da je tuđi nek hudoben člověk od sv. Lorenca zavoljo pregrešnega znanja z žensko gruntnega posestnika iz Arta njega z grabljami pobil, — dalje to, da tudi nam so letos gosenice skoraj vse zelnike pokončale in našim poljancem, kterim jev dobrih letinah zelje najveći dohodek, dober kos kruha snedle; tudi vinska kupčija se je tukaj zeló 309 uprla in zato, ker ne morejo dobrega lanskega blaga odborovém, kako naj se v prihodnje z rej en ci (to je se po zmerni ceni prodati y bodo mnogi, ki imajo z otroci nezakonskih starišev) ravná, da od ene straní ktere malo posode, v stiski, kamo bodo letošnji pridelek sprav- se deželi odvzamejo silni stroški ljali, ki nam obeta prav dobro kapljico. — V národnem te otroke dozdaj plačevati, od druge strani oziru tudi pri nas ne dremljemo. Politična gosposka ubogim tem otročičem, ki niso krivi mora za se svo- sprejema rada vsa pisma v domačem jeziku, in rešuje jih roditeljev, pomaga do pravic, ki jih imajo po po-slovenske vloge slovensko; še celó vabila c. kr. kata- stavah obč. drž. zakona, kterih pa dozdaj niso vživali, se sterskega zemljemerca so letos v našem jeziku napisana, ker so zavrženci bili povsod. Da se pa to zgodi Puhel je tedaj ugovor, da naš jezik ni za kancelije! oče otroka ne sme več potuhniti in skrivati Da dobro gré šćamo jo i ^ ' ^ y — ----. — — mož pravice v njej gospodari, že gré i • . • i • V 7 ze ? in ampak se mora po županu izvedeti 7 7 in ako je pre- ) politiko se pa sicer ne mešamo; pripu- možen, mora z materjo vred skrbeti za otroka, da se - ju možem bistrejega uma, kteri naj bi, kar Bog pošteno izreja v obcini svoje matere. Dobro bi bilo, da-slih je včasi nebo oblačno, nam veselejšo pri- ako bi se ta naprava, da dežela zdržuje naj dej š- hodnost oskrbeli. Klanšekov France. ko Iz Mokronoga na Dol. 12. sept Danes bila pri nas deli te v premij za žebce in kobile. Je nico, popolnoma odpravila in bi nezakonska mati je porodila v špitálu, s svojim detetom šla domů; al že brž zdaj to napravo popolnoma podreti, bi utegnilo Ďelitna komisija je spoznala premije za triietne vendar nekako nevarno biti. — Sporočilo to je bilo iz- žebice tako-le: prvo premijo z 8 cekini je dobil go- roceno posebnemu odseku, v kterega so bili voljeni spodar Povhe Anton v Blatu okraja novomeškega dr. Bleiweis. dekan Toman dr. Gosta, vitez Konečno je tretjo tudi s 6 cekini gospo- bila postava sprejeta, ktera stavi takse ali tarife Udí i U \ U V 11 li l v JUL V JU'lWtM. VAkA ^JW W ▼ VAXIVNVIJ. • Ju^ AUl H UiO J VA vj £ V Ci LL JL kj Ui Ci H ^ VA i drugo s 6 cekini gosp. Smola Anton iz Grma Gariboldi in vitez Kaltenegger. okraja novomeškega dar Jan ko vic Jože iz Kozarij okraja ljubljanskega, ktere smejo županije za službena opravila in 7 za četrto s 3 cekini gosp. Smola Anton (isti kakor županijska dovoljenja pobirati. Ta postava se ne zgorej), — « - — iz Bleda okraja radoliškega peto s 3 cekini gospodar Piber Matija dotikuje že zdaj v kaki županiji veljavno vpeljanih šesto grof Barbo J o- taks m Dieua ui^iajč* ictuuiiotvcgii, — o ^ o v ^ ^ « * ^ v « v taao, m daje županijam mero, po kterih si morejo žef, grajščak v Rakovniku (ki pa ni vzel cekinov, am- poštenih dohodkov za potrebe občinske kase nakloniti. Mislimo, da bo ta postava županijam prav po volji. pak je dobil le svetinjo) in zato se je ta premija s cekini dala gospodarju Perjatlu Antonu iz Kakov- Naposled je bilo sporočilo deželnega odbora zarad usta- nika IHflli^H lIHflHHHHHflHflH iz Kromovega okraja novomeškega. medaljo je dobil gospodar Košak Anton novitve okrajnih zaštopov (volitnih okrajnih občin) odboru za ustavne zadeve v prevdarek izročeno. 10. seji so bili nasveti finančnega odseka (kteremu Za kobile z žebetom je prvo premijo z 10 cekini dobil gospodar Z ako všek Lorenc iz Sinjegorice je bil poslanec Kromer poročevalec) zarad velicih pre-okraja ljubljanskega drugo s 7 cekini gospodar naredeb Glavarjeve ubožnice in bolnišnice v Ko-Hočevar Matija iz zgornjega Brnika okraja kranj- mendi potrjeni, ravno tako nasveti zarad tega, da se iz Dobruške vasi okraja krškega tretjo s 7 cekini gospodar Čin kule Jožef mnoge ustanove (štiftenge) sprejmejo v deželno gospo- tej seji zagovarja dr. Bleiweis svoj v četrto s 4 cekini darstvo. seji stavljeni predlog, da se premeni §. 87. ljublj. Lù i^UUiUSiiC V Cl Ol tjiviajćlp JMOttCga, - V^ ^ U X U i gospodar Maj cen Janez iz St. Janeza okraja peto s 4 cekini gospodar Tratar France iz zgor- mestne ustave in se kaznuje, kdor brez veljavnega njih Jesenic okraja krškega šesto s 4 cekini go- vzroka izostaja iz sej. Ta predlog zagovarja govornik spodar Wolf Anton iz Svura okraja krškega. Za žebce težkega plemena so pobrali vse premije posebno s §. 42. občinske postave za deželo kranjsko 42. ljublj. mestne ustave, ter konečno pravi in CJOi Ci G U VJ O ICA^OgCt |JIOJLUVUa OU » ww llJ. pa O Nj'. TLI. IJUUlj. LUCOtUO UOiaVCj Lt/1 l\UUCUUU |JlC*iVl, Gorenci, in sicer je prvo premijo z 150 gold, dobil da upor, ki meri na to, da prestanejo seje mestnega s gospodar Vovk Jože iz Vrbe okraja radoliškega drugo tudi z 150 gold, gospodar Vovk Lorenc iz Crnivca okraja radoliškega zbora in magistratne, je punt zoper mestno ustavo. Predlog dr. Bleiweisov, podpiran po večini zbo- 7 * v ' ---- • ^ — w —--1 VWAV^ U1» JU/ JL V i f » V X U V T y J^/ V Vt ^ XX JLX [ T VU&iil. Cil tretjo tudi z 150 gld. rovi, je bil potem izročen odseku za občinske zadeve. gospodar Štempihar Jože iz Velesovega okraja kranj- Za tem je dr. Toman poročal o postavi zarad razde- skega, — četrto z 100 gold, gospodar Kerns France lit ve sopašnikov in menjalk. Po obširni razpravi, iz Krtině okraja kamniškega, — peto z 100 gold, go- ktere so se udeležili Kromer, vitez Kaltenegger spodar Rozman Matevž iz spodnjega Otoka okraja dr. Costa, Pintar, dr. Toman in ces. namestnik 7 radoliškega 7 xx v v/ r « K^w - O ---------J— ^ • w v^ ^ vv», JU * V m» xy ui. v vu M. ** * šesto tudi z 100 gld. gospodar Jal en je bila postava sprejeta. („Novice'' 7 Janez iz Vrbe okraja radoliškega. tt líí v i ut> vaiajcti lauuiioxv^«. Colo ). miuii íi jj i cl i t c i 11 ^autova ^ uaj u\ji touiv/i, . «v u t uviiii umuuii o Let aliuaia ViaUi. da so neki vsi prostori v njej že Baron Buol je govoril v istem smislu iz verskega sta- 1 • V V lisca Se ve, da ničesa niso dosegl zoper " 11 Včeraj je bil prvi zbor učiteljev ljudskih šol zahvalnica z vsemi gl kranjskih v Ljubljani. Zal nam je, da za danes ne je odpovedal poslanst^ moremo povedati več kakor to, da se je zbralo blizo slanci napovedali deželnemu glavarju interpelacij 150 gospodov in da pod predsedstvom gosp. Andrej a „narodne ravnopravnosti" sprejel Dr. Razlag se seji so slovenski zarad Praprotnika so se vršile vse razprave tako lepo, da Iz Trsta Poslednji deželni zbor je enogl je bilo veselje poslušati. Tù nisi slišal nič tistih puhlih sklenil postavo, po kteri naj se odp fraz kakor v glasovitem nemškem „Lehrertag-u u na Du- Ces naji ; vsi predmeti govornikov bili so iz življenja vzeti in vsi nasveti za praktično življenje stavljeni, zboljša ljudska šola, povzdigne národová omika, j da in se da venska) vojaška straža znanil, da zbor nima spada v državno postavodaj okolična (slo namestnik je zboru na- pravice kaj tacega sklepati Po takem > velik kar vstal P med vlado in zborom; radovedni smo reči so pri tem konca ne jemlje učitelj. Prav koristne bile sklenjene. Drugi pot več o njih. Slava našim uči- kaj bode konec temu 9 telj em ! Iz Amerike. Na Peruanskem in Equadorskem so Njim na čast je dramatično društvo zvečer bili med 13. in 16. avgustom taki hudi potresi v čitalnični dvorani igralo dve mični glediščini igri da je ljano. Dr. Klun je po prestani bolezni zapustil Ljub- vec mest se pogreznilo ; nad 20.000 ljudi je smrt storilo Iz Novomesta nam je došla žalostna novica 9 da Listnica vredništva. Gosp. J. T. v T: Přejeli, pa jedro je preč. prošt gosp. Arko umri. prepira nam ni jasno goce, pride. Gosp. J. Val. v Nar: Přejeli; ako bo mo- Naš rojak in izvrstni fotograf bivaj oč v Kairu Krist ij an Pajer, o kterem so „Novice" že v gosp red nekimi leti s pohvalo govorile icu ugaiuii icu o ^uuvaiu ^uvumt, je, jj± iot/uoi tick uc* oliko časa iz Egipta v svojo domovino, obiskal rojstni přišedši za ne- svoj kraj Kranj in podobo tega mesta na 4 listih lepo posnel. ena vsem 4 listom je Težko pričakovani gold. 3 fl. 20 Žitna cena v Ljubljani 12. septembra 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 4 fl. 50 sorsice 3 fl. 60. ajde 3 fl. 5. banaške 5 fl. 20. turšice 3 fl. 20. rži ječmena 2 fl. 30 zvezek zakonov (postav) ovsa 1 fl. 80 — Krompir 1 fl. 20 prosa 2 fl Odgovorni vrednik Janez Murnik. — Natiskar in založnik : Jožef BlaZDlk v Ljubljani.