1 petek, 27. januarja 2023 Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 27. januarja 2023, leto 8, šte­vil­ka 2 Milijonska naložba na Veliki planini Brezposelnost nižja za četrtino Aleš Senožetnik Kamniška Bistrica – Pred nedavnim je upravna enota družbi Velika planina izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo nove naprave, v začetku prejšnjega tedna pa je bil zaključen tudi javni razpis za izbor izvajalca del. Prispela je skupna ponudba italijanskega podjetja Leitner in ljub­ljanskega Rika, ki bi celoten projekt izvedel za 9,9 milijona evrov (brez DDV) oz. dobrih 12 milijonov evrov z davkom na dodano vrednost. Gre za eno največjih investicij v zadnjem obdobju na Veliki planini in v občini nasploh, ki jo je sicer izdatno podprla država. Kot je znano, je namreč družba Velika planina lani pridobila dobrih sedem milijonov evrov na javnem razpisu za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma za krepitev njegove odpornosti ministrstva za gospodarstvo. Dodatnih 750 tisoč evrov se je v ta namen steklo tudi proračunskih sredstev, ki jih bo družba prejela v obliki dokapitalizacije, preostanek pa bodo na Veliki planini morali pridobiti sami. Kot je poudaril župan Matej Slapar, se v Kamniku tako nadejajo ene pomembnejših investicij za razvoj turizma. »Z novo napravo bo omogočena trajnostna in sodobna oblika prevoza na Veliko planino in verjamem, da bo to omogočalo razvoj letnega in zimskega turizma na planini za naslednjih trideset let,« je povedal Slapar in ob tem dodal, da so se namesto za štirisedežnico raje odločili za šestsedežno napravo, in sicer zaradi manjšega števila prižem sedežev, zaradi česar je lahko vrednost investicije nižja. »Nakup naprave pomeni zamenjavo zastarele sedežnice, ki se ji izteka življenjska doba, z novo, sodobno, hitro in okolju prijaznejšo šestsedežnico, ohranitev obstoječega obsega turističnega obiska in dobro podlago za nadaljnji razvoj Velike planine – v smeri zelene butičnosti z višjo dodano vrednostjo,« nam je povedal direktor družbe Tomaž Štefe. Sedanja dvosedežnica Šimnovec obratuje namreč že vse od leta 1984 in je bila leta 2000 z Rogle prenesena na Veliko planino. »Sedežnica je zastarela in počasna. Je ena izmed najbolj obremenjenih sedežnic v državi, saj ima na leto kar 273 obratovalnih dni, slovensko povprečje pa je 66 dni. Sedežnica skupaj z nihalko na Veliko planino, ki deluje celo leto, poleg turističnega prometa omogoča tudi povezljivost lastnikov koč z dolino, sploh v zimskem času, ko alternative ni,« je pojasnil direktor. Zdajšnja sedežnica ima uporabno dovoljenje le še do leta 2025, tako da je bilo tudi iz tega razloga treba poiskati rešitev. »Situacija brez sedežnice bi glede na pretekle izkušnje lahko pomenila upad prihodkov tudi za 50 odstotkov in več, tako na področju prihodkov iz prodaje vozovnic kot na področju gostinskih storitev. To bi pomenilo, da družba Velika planina ne bi več generirala pozitivnega denarnega toka in ne bi zmogla vzdrževati niti nihalne gondole niti druge infrastrukture, kar bi verjetno vodilo v propad turizma na Veliki planini, kot ga poznamo danes,« je še povedal Štefe. Na Veliki planini jih pred sprejemom končne odločitve čaka še podrobna preučitev prispele ponudbe. Investicija mora biti sicer zaključena do 10. novembra. Rok je vezan na obveznosti ni progi lahko spustili sankači, smučati pa so lahko začeli v soboto. Prva nihalka na planino odpelje ob 8. uri, smučarske naprave pa delujejo od 8.30 do 15.30. Zadnja nihalka v dolino odpelje ob 17. uri. Celodnevna smučarska vozovnica oz. vozovnica za nočno sankanje stane 21 evrov, za otroke 12 evrov, na voljo pa je tudi družinska za 50 evrov. Vozovnica vključuje tudi povratno vožnjo z nihalko. OBČINSKE NOVICE AKTUALNO KULTURA ŠPORT Kri rešuje življenja Z znanjem in opremo v gore Navdih črpa iz osebnih izkušenj Najprej uživala na mivki, zdaj v dvorani V gorah že nekaj mesecev vladajo zimske razmere, zato na planinski zvezi pohodnike opozarjajo, naj se v gorski svet podajajo le ustrezno opremljeni in z dovolj znanja. Pogovarjali smo se s Pinom Pograjcem, čigar pesniška zbirka Trgetanje je bila razglašena za najboljši literarni prvenec 38. Slovenskega knjižnega sejma. Med šestimi novimi igralkami Calcita Volleyja v letošnji sezoni je tudi Klara Kregar, ki je svoje prve odbojkarske korake naredila prav v Kamniku. stran 5 stran 6 Območno združenje Rdečega križa Kamnik je pred letošnjo prvo krvodajalsko akcijo skupaj z Zavodom za transfuzijsko medicino mlade seznanilo s pomenom in postopkom darovanja krvi. stran 4 Zdajšnja sedežnica je dotrajana in počasna in jo bo še letos nadomestila nova naprava. / Foto: Aleš Senožetnik do države zaradi pridobitve nepovratnih sredstev. Po slabem uvodu v letošnjo zimsko sezono, ko zaradi pomanjkanja snega smučišče na Veliki planini ni delovalo, je zadnje sneženje vendarle zagotovilo pogoje za začetek tokratne smučarske sezone. Že prejšnji petek so se najprej po osvetlje- Za investicijo so pridobili dobrih sedem milijonov evrov nepovratnih sredstev, 750 tisoč evrov bo zagotovila občina, preostanek pa družba sama. stran 11 Aleš Senožetnik Kamnik – V državi smo v minulem letu zabeležili najvišjo zaposlenost, septembra pa se je brezposelnost spustila do rekordno nizke ravni, ko je bilo brez dela nekaj več kot 52 tisoč oseb. Tudi ob koncu leta smo beležili nizko brezposelnost, na zavodu je bilo prijavljenih nekaj več kot 53 tisoč ljudi. Povpraševanje po delavcih je bilo precejšnje, kar se je odražalo tudi na Uradu za delo Kamnik, kjer se je število brezposelnih prav tako zmanjševalo. Januarja lani je bilo v evidencah zavoda za zaposlovanje prijavljenih 795 občanov občine Kamnik, do konca leta pa se je število zmanjšalo na 588. Kot nam je povedala vodja kamniškega urada za delo Dragica Ribnikar, med brezposelnimi osebami, ki še ostajajo v evidencah zavoda, prevladujejo starejši od 50 let, teh je 41 odstotkov, več kot polovica je dolgotrajno brezposelnih, veliko je tudi invalidov. »Struktura oseb, ki ostajajo v evidenci, je vedno zahtevnejša in neugodnejša, še posebno z vidika potreb delodajalcev, ki iščejo nove delavce,« pravi Ribnikarjeva, ki ob tem dodaja, da so priložnost za aktivacijo dolgotrajno brezposelnih oseb javna dela. V minulem letu je s pomočjo sofinanciranja lokalnih skupnosti na ta na- čin delo našlo 35 brezposelnih oseb kamniškega urada za delo. Potrebe po delavcih so bile tudi na Kamniškem v minulem letu precejšnje. »Celotno povpraševanje delodajalcev po delavcih je naraščalo Januarja lani je bilo v evidencah zavoda za zaposlovanje prijavljenih 795 občanov, število je nato v vseh mesecih upadalo in se do konca leta spustilo na 588. in bilo za 15 odstotkov večje kot leto prej. Podjetja na območju Urada za delo Kamnik so prijavila več kot 3600 prostih delovnih mest, najpogosteje pa so iskala proizvodne delavce in delavce za druga enostavna dela, delavce v gradbeništvu, voznike, skladiščnike, natakarje, kuharje, precej se je zaposlovalo v trgovini, šolstvu, ves čas je bilo veliko povpraševanje po kadru za delo v zdravstvu, negi in oskrbi. Veliko energije smo v preteklem letu usmerili v nabore kadra za domove starejših občanov, kjer so praktično vsi profili deficitarni in na strani iskalcev zaposlitve ni primernih kandidatov,« še pojasnjuje Ribnikarjeva. 3. stran Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si www.pohistvo-dabor.si Privoščite si toplino nove kuhinje Alples DABOR D.O.O., ULICA JAKOBA ALEŠOVCA 7, KAMNIK Na Veliki planini so pridobili gradbeno dovoljenje za novo šestsedežnico Šimnovec. Zdaj morajo še preučiti edino ponudbo, ki je prispela na razpis za izvajalca del – družbi Leitner in Riko bi jo zgradili za 12 milijonov evrov. Tako kot na ravni države smo tudi v kamniški občini v minulem letu spremljali nadaljevanje upadanja brezposelnosti. Zmanjšala se je skoraj za četrtino. Nudimo vam prijazno svetovanje, izris, izmero (po dogovoru) in montažo. 2 petek, 27. januarja 2023 Občinske novice Drsališče dobro obiskano Kamniško drsališče bo obratovalo še do konca zimskih počitnic, pri Termah Snovik pa bodo drsalci uživali do 26. februarja. Aleš Senožetnik Kamnik, Snovik – Mestno drsališče, ki že vso zimo razveseljuje predvsem otroke in mladostnike, je tudi letos dobro obiskano. Kot pravijo na Zavodu za turizem in šport Kamnik, drsališče v povprečju obišče 163 obiskovalcev na dan. Deluje od 5. decembra, do danes pa je bilo zaradi slabega vremena Drsališče sicer od ponedeljka do četrtka deluje med 13. in 21. uro, v petek do 22. ure, med počitnicami, prazniki ter ob sobotah je odprto med 10. in 22. uro, ob nedeljah pa med 10. in 21. uro. Od minulega petka pa drsajo tudi na pokritem drsališču v mobilnem prireditvenem prostoru pred Termami Snovik. Od ponedeljka do petka je odprto med 16. in Kamniško drsališče v popvrečju vsak dan obišče več kot 160 obiskovalcev. / Foto: Zavod za turizem in šport Kamnik 12 dni zaprto. V času obratovanja pa do začetka tega tedna si je drsalke izposodilo 2976 obiskovalcev, približno polovica drsalcev pa s seboj prinese svoje. Tako je po ocenah zavoda drsališče doslej obiskalo nekaj manj kot šest tisoč obiskovalcev. Gostili so tudi sedem skupin iz osnovnih šol, pet skupin pa je drsališče preizkusilo v tem tednu. Tako kot v času decembrskih bodo tudi med zimskimi počitnicami, ki bodo letos med 6. in 10. februarjem, izvajali tečaj drsanja. 19. uro, ob koncih tedna, na slovenski kulturni praznik in v času počitnic pa od 11. do 19. ure. Tako kot v Kamniku si je tudi v Snoviku mogoče izposoditi drsalke, čelado (ta je za otroke do 12. leta obvezna) in pingvinčka, drsanje pa je brezplačno. Pripravljajo tudi zabavne igre in animacije za otroke, organizirajo pa tudi tečaj drsanja, ki bo potekal od 31. januarja do 3. februarja od 17.00 do 18.15 ter od 6. do 10. februarja od 11.00 do 12.15. Snoviško drsališče bo sicer obratovalo do 26. februarja. Dve novi postaji v sistemu Kamkolo Kamnik – Dela na novih postajah sistema Kamkolo na Zgornjem Perovem in v Volčjem Potoku so zaključena. Spomladi bodo izvedli še montažo opreme. V sistem izposoje koles bo tako skupno vključenih že devet postaj, na katerih si je mogoče izposoditi kolo. A. Se. ODGOVORNI UREDNIK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2023 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 10. februarja 2023, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 2. februarja 2023. »Urgence ne damo« Prvi stavki pacientov, ki je pred nedavnim potekala po več slovenskih mestih, so se pridružili tudi Kamničani in Komendčani, ki so zahtevali predvsem ohranitev enote nujne medicinske pomoči v zdravstvenem domu. Aleš Senožetnik Kamnik – »Situacija, ki je nastala, ni posledica slabega dela zdravnic in zdravnikov, ampak posledica krize slovenskega javnega zdravstva,« je povedala Kartini Djalil, ena od kakšnih sto protestnikov, ki so se pred kamniškim zdravstvenim domom udeležili protesta, na katerega so sicer v več mestih pozvali predstavniki civilne iniciative Glas ljudstva. Protestniki so opozorili na 130 tisoč zavarovanih oseb brez izbranega zdravnika in pozvali k ureditvi razmer v slovenskem javnem zdravstvu. Med zahtevami so bile razbremenitev družinskih zdravnikov, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, preprečitev preskakovanja čakalnih vrst in prekinitev dela zdravnikov v dvojni praksi. Tudi pred kamniškim zdravstvenim domom je potekal protest zaskrbljenih občanov Kamnika in Komende. Približno sto protestnikov je z mirnim shodom opozorilo na težave v javnem zdravstvu, predvsem pa je bila v ospredju nedavna namera o reorganizaciji nujne medicinske pomoči, ki predvideva selitev storitev v Domžale, kar bi bistveno poslabšalo oskrbo pacientov v Kamniku in predvsem v odročnejših predelih občine. Kakšnih sto zaskrbljenih občanov se je zbralo pred zdravstvenim domom. / Foto: Aleš Senožetnik Na nestrinjanje s predlogom delovne skupine ministrstva za zdravje so protestniki opozorili s transparenti in gana selitev storitev v Domžale bi zato bistveno poslabšala situacijo pacientov, še posebno tistih iz bolj odda- Približno sto protestnikov je z mirnim shodom opozorilo na težave v javnem zdravstvu, predvsem pa je bila v ospredju nedavna namera o reorganizaciji nujne medicinske pomoči. glasnim vzklikanjem: »Urgence ne damo!« Sicer pa je njihove skrbi povzela Kartini Djalil: »Kamniška urgenca poleg sosednje Komende pokriva tudi oddaljena območja v Tuhinjski dolini do Motnika in Špitaliča. Predla- ljenih krajev občine.« Ni izključila možnosti, da bi v Kamniku v prihodnje pripravili še kakšen protest za ohranitev službe nujne medicinske pomoči. Shoda se je udeležil tudi župan Matej Slapar in se zbra- nim zahvalil za podporo. »S tem ste jasno izrazili stališče, da se Kamničani in Komendčani ne bomo pustili zavesti, da bi nam kakorkoli omejili dostop do storitev nujne medicinske pomoči, ki jo imamo. Nasprotno, naša želja je, da bi storitve še nadgradili, nikakor pa ne zmanjšali,« je dejal Slapar, ki je že pred časom skupaj z vodstvom zdravstvenega doma in sosednje Občine Komenda na ministrstvo za zdravje naslovil poziv po ohranitvi storitev. »Verjamem, da ga bodo preučili in da bodo naše zahteve upoštevane,« je sklenil. Imenovali delovna telesa Svetniki so potrdili člane delovnih teles in odborov. V naslednjem tednu jih čaka tudi že prva »vsebinska« seja, na kateri bodo med drugim potrjevali tudi rebalans proračuna. Aleš Senožetnik Kamnik – Kamniški občinski svetniki so se v januarju zbrali drugič v tem mandatu, tokrat na izredni seji, na kateri so imenovali člane delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora občine ter delovnega telesa občine. Po besedah predsednice Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Ivanke Učakar so ob tem upoštevali usklajen predlog političnih strank in list v občinskem svetu. Na kratki seji, ki je minila brez razprave, so tako svetniki soglasno potrdili vse odbore in delovna telesa. V nadzorni odbor Občine Kamnik so bili imenovani: Uroš Pestotnik, Urška Petek, Elvira Peterlin, Primož Pirc, Janez Rifel, Matija Romšak in Franci Spruk. Svetniki začenjajo redno delo v novem mandatu. / Foto: Aleš Senožetnik Formalnosti ob začetku novega mandata so tako zaključene in občinski svet bo lahko začel redno delo. Že prihodnjo sredo se bodo svetniki sestali na drugi redni seji. Na dnevnem redu je 13 točk, med drugim tudi predlog rebalansa proračuna za letošnje leto, ki ga bodo obravnavali po skrajšanem postopku. V prvi obravnavi pa bodo med drugim razpravljali tudi o odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje občine Kamnik. 3 petek, 27. januarja 2023 Občinske novice Brezposelnost nižja za četrtino 1. stran Lansko leto je zaznamovalo torej tudi pomanjkanje delovne sile, na kar so delodajalci večkrat opozarjali in se zavzemali za pohitritev nekaterih postopkov izdaje delovnih dovoljenj. Kot pravi sogovornica, so se s podobnimi težavami soočali tudi zaposlovalci v lokalnem okolju. »Delodajalci so tako največ zaposlovali tujce iz nekdanje skupne države, in sicer zidarje, tesarje, varilce, voznike in elektroinštalaterje. Nekaj potreb po kadru so delodajalci pokrili tudi z delavci iz Ukrajine, ki so v Slovenijo pribežali pred vojno, ker pa je v večini dejavnosti neznanje slovenskega jezika ovira pri zaposlitvi, so se begunci lani prioritetno vključevali predvsem v tečaje slovenskega jezika. Poleg tega se je v minulem letu zaključil tudi pilotni program socialne aktivacije, v katerega so skupaj s centri za socialno delo od leta 2017 vključili več kot 180 dolgotrajno brezposelnih prejemnikov denarno socialne pomoči. »Skupaj z izvajalcem programa smo prispevali k nekaj dobrim zgodbam za osebe, ki bi brez teh spodbud morda iskale izhode iz zatečene situacije precej dlje časa. Program je bil prepoznan kot dober in potreben s strani izvajalcev, uporabnikov in tudi drugih deležnikov v okolju, tako da si želimo kaj podobnega ponuditi strankam, ki potrebujejo več pomoči pri svoji aktivaciji, tudi v prihodnje,« Tudi Občina Kamnik je del projekta Gorenjsko kolesarsko omrežje, katerega glavni cilj je postavitev enotne prometne signalizacije za kolesarje. Aleš Senožetnik Kamnik – Gre za skupen projekt 24 občin z območja Gorenjske in nekaterih sosednjih občin, kamor se uvršča tudi Kamnik. so tudi podatki o lokacijah turističnih informacij, kulturnih in naravnih znamenitostih, podrobnosti pa so na voljo na spletni strani gko.si. Konec lanskega leta pa so kolesarske povezave označili Dragica Ribnikar, vodja kamniškega urada za delo / Foto: Aleš Senožetnik Usmerjevalne table na kamniškem delu poti / Foto: Občina Kamnik pravi Ribnikarjeva. Na zavodu pa računajo, da bodo tudi v prihodnje s programi, financiranimi v okviru nove finančne perspektive EU ponudili priložnosti za težje zaposljive osebe. leta smo se soočili še z energetsko krizo, vrstijo se napovedi o ohlajanju gospodarske aktivnosti. Za zdaj lahko ugotavljamo, da na kazalcih o trgu dela slabših Tudi letos verjetno brez večjih pretresov Delodajalci so največ zaposlovali tujce iz nekdanje skupne države, nekaj potreb po kadru pa so pokrili tudi z delavci iz Ukrajine, ki so v Slovenijo pribežali pred vojno. V prvi fazi, ki se je zaključila konec novembra 2020, so zasnovali mrežo kolesarskih povezav, ki je usklajena tudi z Direkcijo RS za ceste, izdelali so spletno stran in zemljevide za posamezna območja. Celotno območje je razdeljeno na 14 manjših območij, ki jih pokrivajo posamični zemljevidi z označeno traso, opisane so posamezne točke interesa in dodane GPS-koordinate. Predlaganih je pet kolesarskih izletov, vključeni Kakšni pa so obeti na trgu dela letos? Ob številnih izzivih, ki so pred nami, vodja urada za delo ostaja previdna v napovedih. »Napovedi so tvegane, saj nas v zadnjih obdobjih vedno preseneti kaj nepredvidenega: od začetka in konca epidemije v preteklih dveh letih, lani dodatno začetek vojne na območju Ukrajine in s tem povezane begunske krize, v drugi polovici perspektiv še ni opaziti, je pa res, da trg dela na pozitivne ali negativne trende v gospodarstvu vedno reagira z zamikom,« pravi in dodaja, da podjetja v lokalnem okolju pri zavodu za zdaj še ne napovedujejo večjih odpuščanj, morebitna blažitev začasnih težav pa bodo prav gotovo tudi vladni ukrepi skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. »Velja pa omeniti, da je obseg brezposelnosti konec leta 2022 že zelo nizek, 4,1-odstotna stopnja brezposelnosti je zelo blizu naravni, kot neki stalnici v vseh razmerah, tako da izrazitih znižanj v prihodnje ni več pričakovati tudi na tej osnovi. Menim, da se bo brezposelnost čez leto v tem okolju gibala podobno kot lani,« zaključuje. Dela na Selih Na Selih poteka urejanje prostora ob gasilskem domu, kjer bodo na razširjenem prostoru tudi dodatna parkirna mesta. Aleš Senožetnik Sela pri Kamniku – Na Selih pri Kamniku v tem času potekajo dela ob gasilskem domu, kjer družba VG Vrankar ureja tržni prostor. Kot so nam pojasnili na kamniški občinski upravi, so gradbeno dovoljenje za dela pridobili že oktobra lani, delati pa so začeli novembra. V prvi fazi bodo zgradili oporne zidove, uredili meteorno kanalizacijo in dvignili teren na enoten nivo platoja, s čimer bodo pridobili dodatno površino. Nato pa v drugi fazi sledijo asfaltiranje in ureditev okolice, zatravitev in zaris parkirnih mest. Na novozgrajenem prostoru je predviden prostor za devet Trase označili s tablami tudi na terenu, kar je bil tudi glavni cilj projekta. V Kamniku se zaključi povezava G7, ki se začne v Prebačevem pri Kranju, poteka skozi Cerklje na Gorenjskem in Komendo. V nadaljevanju sledita promocija projekta in predstavitev kolesarskih potencialov tako za turistične namene kot tudi za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Gorenjska je sicer prva regija v državi, kjer so se vzpostavitve kolesarskega omrežja lotili sistematično in enotno. Obnavljajo mostova Aleš Senožetnik Kamniška Bistrica, Srednja vas – Komunalno podjetje Kamnik je pred dnevi začelo sanacijo mostu pri žičnici na Kokrško sedlo. Kot so pojasnili na kamniški občinski upravi, gre za interventno sanacijo, saj je bila konstrukcija mostu poškodovana do te mere, da ni bilo mogoče več zagotavljati varnega prometa. Izvajalec bo odstranil lesen del mostu in zgradil novo betonsko ploščo. V času grad- nje bo veljala popolna zapora ceste, obvoza pa ni mogoče zagotoviti, zato vse obiskovalce prosijo, da upoštevajo spremenjeno prometno signalizacijo. Poteka tudi sanacija mostu v Srednji vasi. Družba Žurbi Eko bo izdelala armiranobetonski prepust v dolžini šest metrov in širini 2,2 metra, na brežini pa kamnito zložbo v betonu v dolžini štirih metrov gorvodno in dolvodno od mostu. V času gradnje je vzpostavljen začasni obvoz za stanovalce. Spremenjen vozni red Aleš Senožetnik Dela bodo predvidoma zaključena maja. / Foto: Damijan Rifl vozil, poleg tega pa tudi asfaltni plato v velikosti 9 × 12 metrov. Na zahodnem delu zemljišča pa je predvidena tudi postavitev manjšega pomožnega objekta. Vrednost investicije znaša 79 tisoč evrov. Dela pa bodo predvidoma zaključena maja. Kamnik – Zaradi gradbenih del na železniški postaji v Domžalah je od 16. januarja do 27. marca prilagojen vozni red vlakov na progi Ljubljana–Kamnik. Novi vozni red vlakov je objavljen na spletni strani Slovenskih železnic in spletni strani Občine Kamnik. Na domžalski železniški posta- ji se je namreč začela obnova postajnega poslopja, porušili pa bodo tudi stari otočni peron, ki ga bo nadomestil nov, širši in varnejši otočni peron, na katerega se bo dostopalo iz podhoda, ki ga bodo zgradili v okviru del. V času del bo sicer potnikom na voljo začasen otočni peron, ki bo omogočal varen dostop potnikov na vlak in z njega. 4 petek, 27. januarja 2023 Občinske novice Kri rešuje življenja Obeta se sanacija podružnične šole Aleš Senožetnik Krivčevo – Občina Kamnik je pred dnevi pridobila gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in energetsko sanacijo Podružnične šole Gozd. Kot so sporočili s kamniške občinske uprave, je predvidena temeljita prenova objekta. Poleg menjave strehe in energetske sanacije z izolacijo fasade in ostrešja ter novega ogrevanja bodo prenovili tudi dotrajane sanitarije in inštalacije. Uredili bodo nove učilnice in več- Območno združenje Rdečega križa (RKS OZ) Kamnik je pred letošnjo prvo krvodajalsko akcijo skupaj z Zavodom za transfuzijsko medicino mlade seznanilo s pomenom in postopkom darovanja krvi. namenski prostor, pa tudi prostore za vključitev kombinirane enote vrtca, ki ga v tem kraju že dlje časa pričakujejo in bi pomenil velik doprinos k ohranitvi podružnične šole. Kot so še sporočili s kamniške občinske uprave, je že izdelana tudi projektna dokumentacija za izvedbo, tako da se bo Občina Kamnik lahko z investicijo v prihodnjih mesecih prijavila na javne razpise za energetske sanacije stavb, ki jih bo razpisalo ministrstvo za infrastrukturo. Ana Jagodic Dolžan Kamnik – Darovanje krvi, ki je najbolj nesebično in humano dejanje, omogoča zdravljenje, sta poudarila sekretar RKS OZ Kamnik mag. Viktor Mikek in predstojnica Oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu za transfuzijsko medicino Ljubljana Irena Razboršek, ki sta dijakom Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra predstavila krvodajalstvo. Kot je pojasnila gostja, sicer Kamničanka, v Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri – potrebujejo jo ne le poškodovanci, ampak tudi starejši s kroničnimi boleznimi, hudo bolni, pacienti, pri katerih se izvaja operacija ali transplantacija, tudi novorojenčki in včasih celo še nerojeni otroci. Za zadostno preskrbo s krvjo tako dnevno potrebujemo od 350 do 400 krvodajalcev. Rdeči križ Slovenije krvodajalske akcije organizira že od leta 1953, krvodajalstvo je namreč ena od temeljnih nalog humanitarne organizacije. Z območja občin Kamnik in Komenda po podatkih RKS OZ letno povprečno daruje kri 1450 krvodajalcev. »Ko imamo krvodajalske akcije v Kamniku, je dnevno na odvzemu 170 ali več krvodajalcev,« je povedal sekretar območnega združenja, vesel dobrega odziva. Ob tem je omenil zakonca Kuhar iz Sovinje Peči, ki sta lani prejela priznanje za 170-krat (Alojz) oziroma 90-krat (Marija) darovano kri. »In naj pohvalim vašo gimnazijo – vedno je nekaj novih krvodajalcev,« je dejal. Z odločanjem mladih za darovanje krvi se bo tradi- Podružnična šola Gozd / Foto: Arhiv Gorenjskega Glasa Načrti za obdobje 2023–2026 Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina LMS Anton Iskra, občinski svetnik NSi Kamnik cija ohranjala in razvijala še naprej, s tem pa se bodo lahko zagotavljale zadostne zaloge krvi za ljudi, ki jo bodo potrebovali, meni Mikek. Kdo je lahko krvodajalec Kri lahko daruje vsak, ki je zdrav in se dobro počuti, star od 18 do 65 let, z vsaj 50 kilogrami telesne teže oziroma ima ustrezen volumen krvi (izračuna se na podlagi telesne višine in mase), ima primerno vrednost hemoglobina in krvnega tlaka. »Darovanje krvi mora biti varno tako za darovalca kot prejemnika krvi,« je pojasnila Razborškova, zato darovalec najprej izpolni anketni vprašalnik o morebitnih boleznih, nato pa sledita pregled krvi in srečanje z zdravnikom, ki odloči, ali se opravi odvzem. Dijake je tudi seznanila, v katerih primerih se darovanje krvi odloži (v dolo- čenem obdobju po nalezljivi bolezni, tetoviranju, piercingu, operaciji, potovanju po tropskih krajih ...) ter opozorila, da je pred prihodom na krvodajalsko akcijo pomembno zaužiti lahek, nemasten obrok in biti spočit, 21. februarja, 12. in 13. junija ter 23. in 24. oktobra, in sicer v Domu kulture med 7. in 13. uro, o čemer Območno združenje Rdečega križa Kamnik obvešča tudi na svoji spletni strani. Na odvzem se je treba naročiti. Kri lahko daruje vsak, ki je zdrav in se dobro počuti, star od 18 do 65 let, z vsaj 50 kilogrami telesne teže oziroma ima ustrezen volumen krvi, primerno vrednost hemoglobina in krvnega tlaka. Moški lahko darujejo kri na vsake tri mesece, ženske pa na vsake štiri. po odvzemu krvi pa poskrbeti za okrepčilo in se postopno vrniti v običajni ritem. Moški lahko darujejo kri na vsake tri mesece, ženske pa na vsake štiri. V približno takem razmiku so organizirane krvodajalske akcije v Kamniku – letos bodo 20. in Kot je med drugim še povedal sekretar mag. Viktor Mikek, RKS OZ običajno organizira tudi izlet za krvodajalce ter ohranja in krepi dobre vezi z združenjem prostovoljnih krvodajalcev Doberdob, s katerim je pobrateno že več kot 38 let. posleni in tudi mladi bi namreč dnevne migracije do Ljubljane lahko opravili s kolesom, saj redno kolesarjenje koristi našemu zdravju in zdravju našega planeta, prispeva pa tudi k raziskovanju okolja, v katerem se gibljemo. Veseli me, da nas k redni uporabi kolesa v Kamniku zdaj spodbujata dve novi kolesarski poti: prva od Godiča do Keršmančevega parka, ob kateri so nameščene tudi klopi in igrala iz trajnostnih materialov, in druga od Podgorja čez Mengeško polje do meje z občino Mengeš, ki je pomembno povečala varnost kolesarjenja na tem območju. Ker smo občani novi kolesarski poti sprejeli z navdušenjem, obenem pa ob njuni uporabi pogosto srečamo tudi obisko- valce, ki lepote v kamniški občini odkrivajo s kolesom, verjamem, da bomo svetniki Liste Mateja Slaparja podprli tudi dodatne predloge za njihove izboljšave. Med njimi so zagotovo integracija lokalnih kolesarskih poti v širšo mrežo, nadgradnja kolesarskih poti tudi skozi Tuhinjsko dolino in predlog za vzpostavitev kolesarske povezave od Granitov v Spodnjih Stranjah do jezu in nadaljnja navezava po novem mostu na kolesarsko pot Godič–Kamnik. Novi kolesarski poti Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi Kot je znano, se je občinski svet v novi sestavi že sestal na svoji konstitutivni seji in začel delati v novem mandatnem obdobju, ki bo predvidoma trajalo do leta 2026. Kot ponovno izvoljeni občinski svetnik se najprej zahvaljujem vsem volivkam in volivcem, ki so mi na lanskih lokalnih volitvah zaupali svoj glas, da lahko tudi v tem novem štiriletnem obdobju delam za vas. Tudi tokrat sem član svetniške skupine Nove Slovenije Kamnik, zdaj petčlanske, in bom seveda podpiral njene prednostne naloge ter zagovarjal njena stališča. Vendar pa je ob začetku tega mandata prav, da na kratko predstavim svoje prioritete oz. posebne teme, ki se jim bom kot občinski svetnik v tem mandatnem obdobju še posebno posvečal. Vsekakor si bom še naprej prizadeval za uveljavljanje gibalne enakopravnosti vseh ljudi, predvsem ostarelih in invalidov, tako da bom še naprej podpiral dosedanja in prihodnja prizadevanja občine za urejanje prometne infrastrukture brez arhitekturnih ovir in za njihovo odpravljanje, kjer so še prisotne, tako da bi bile javne prometne površine in zgradbe s pomembnimi javnimi storitvami čim bolj uporabne in čim laže dostopne tistim, ki se najteže gibljejo. Dela sicer še dolgo ne bo zmanjkalo, vendar pa prav tako tudi ne moje vneme za to področje. Ob tem poudarjam, da gibalna enakopravnost predstavlja eno od najbolj konkretnih razsežnosti medgeneracijske solidarnosti in sožitja v družbi. Še naprej se bom zavzemal za to, da bi občina tudi v prihodnje sledila politiki čim enakomernejšega razvoja celotne občine. Ta bo omogočala uravnoteženo načrtovanje in izvajanje občinskih projektov ter investicij v mestu in na podeželju, saj mora lokalna samouprava z zagotavljanjem dobrega stanja komunalne in druge infrastrukture nuditi kar najboljše možnosti tako za razvoj gospodarstva oz. podjetništva – od industrije oz. obrti do kmetijstva in turizma – kot tudi za ugodne pogoje za enakomerno poselitev in ohranjanje kulturne krajine ter naravnih virov (zlasti pitne vode in čistega zraka). Istočasno pa ne smemo pozabiti varstva naše bogate naravne in kulturne dediščine, saj je občina z obema zelo bogata, kar lokalni skupnosti prinaša raznovrstne koristi. Menim, da so predstavljeni načrti uresničljivi, ker izhajajo iz potreb občanov in ker ima župan zanje posluh. To je dokazal s tem, da je v občinski proračun umestil novo samostojno postavko za odpravljanje arhitekturnih ovir, za kar se mu v imenu vseh ostarelih in gibalno oviranih tudi zahvaljujem. Sekretar RKS OZ Kamnik mag. Viktor Mikek in Irena Razboršek z Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana / Foto: Ana Jagodic Dolžan Čeprav ljudje uporabljamo kolo že več tisočletji, se pomen kolesarskih poti pri nas uveljavlja šele v zadnjih letih. Njihov namen je, da kolesarjem zagotovijo varnost in užitek v neprekinjeni vožnji ter posredno povečajo interes za pogostejšo oziroma čim rednejšo uporabo kolesa. Urejene kolesarske poti ljudi spodbudijo, da kolo upora- bljajo ne le v prostem času, ampak tudi za prevoz na delo oziroma v šolo. Občina Kamnik je v sodelovanju z Občino Domžale za kolesarje že pred desetletjem začela urejati rekreacijsko pot Zelena os ob Kamniški Bistrici. Ta bo v kratkem dobila tudi novo podobo ob reki skozi Šmarco. V želji po nadgradnji Zelene osi z dodatnimi kolesarskimi potmi, ki bi omogočile trajnostne oblike mobilnosti, je župan Matej Slapar, nosilec Liste Mateja Slaparja, podprl odločitev za vključitev Občine Kamnik kot vodilne partnerke v projekt izgradnje regionalne kolesarske povezave Kamnik–Ljubljana. Njen cilj je, da se vsaj del dnevnih migracij opravi s kolesi namesto z motornimi vozili. Aktivni za- Mag. Ema Rode, občinska svetnica Liste Mateja Slaparja 5 petek, 27. januarja 2023 Aktualno Z znanjem in opremo v gore Čeprav smo sneg po nižinah dočakali šele v teh dneh, v gorah zimske razmere vladajo že dolgo, zato na planinski zvezi pohodnike opozarjajo, naj se v gorski svet podajajo le ustrezno opremljeni in z dovolj znanja. Aleš Senožetnik Kamniška Bistrica – V decembru je Planinska zveza Slovenije na Veliki planini pripravila praktičen prikaz uporabe opreme in varnega gibanja v gorah pozimi. toplih oblačili se v gore vedno podamo z nahrbtnikom, v katerem sta poleg zaščitnih očal, naglavne svetilke, hrane in pijače vselej tudi planinski zemljevid novejše izdaje in kompas. Ob tem pa Šerkezi dodaja, da tudi kvali- Ob obiskovanju gora je treba upoštevati tudi vremensko napoved in nevarnost plazov. / Foto: Aleš Senožetnik Kamničan Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor, je poudaril, da je za varno obiskovanje gora pozimi nujna uporaba cepina, gamaš in derez. Pri tem pa t. i. derezice, ki so primerne za hojo v dolini ali na planinah, niso primerna zamenjava za klasične 12-zobe dereze, ki se uporabljajo na strmih pobočjih. V nahrbtnik pa sodi tudi lavinski trojček, ki ga sestavljajo plazovna žolna, sonda in aluminijasta lopata. Poleg kvalitetnih čevljev in tetna oprema v gorah ne koristi, če je ne znamo pravilno uporabljati. »Planinci so danes v večini dobro opremljeni, lahko rečemo s popolno zimsko opremo, ki pa je ne znajo zadovoljivo uporabljati oz. ne poznajo vseh dobrih in slabih lastnosti opreme in se v določenih primerih napačno odzovejo, kar lahko vodi v nesrečo,« pravi. Zato svetuje obisk kakšnega od tečajev, ki jih organizirajo planinska društva, odsvetuje pa črpanje informacij iz dvomljivih virov. »Znanja ne čr- pamo po nepreverjenih kanalih na spletu, temveč z udeležbo na tečajih zimske hoje v hribe. Če tega znanja nimamo, se v gore podamo le v spremstvu izkušenega vodnika,« še dodaja. Ob vse večji priljubljenosti turnega smučanja je spregovoril tudi Luka Kovačič, vaditelj in član slovenske reprezentance v turnem smučanju. »Z nekaj posebnostmi tudi pri turnem smučanju veljajo enake zakonitosti oziroma pravila kot pri gorništvu in alpinizmu,« pravi Kovačič, ki prav tako meni, da se pravilne tehnike velja naučiti na tečajih. »Ko pride do nesreče, vedno reagiramo instinktivno, zato je nujno, da pravilne tehnike vadimo, sicer se v kritični situaciji ne bomo odzvali pravilno,« še dodaja in svetuje, da se v gore, s smučmi ali brez njih, ne odpravimo sami, temveč v družbi, saj si bomo lahko le tako pomagali v primeru nesreče. Ob tokratnem mednarodnem dnevu gora pa so nekaj besed namenili tudi temi Ženske premikajo gore. »Zaradi družbenih, socialnoekonomskih ter klimatskih sprememb po vsem svetu ženske sprejemajo večjo in pomembnejšo vlogo v gorskem svetu, a so mnogokrat zaradi številnih vzrokov spregledane in zapostavljene,« je ob tem povedal gorski vodnik in podpredsednik PZS Miha Habjan ter poudaril, da so ženske marsikje vodilne branilke narave, imajo glavno vlogo pri ohranjanju tradicij in kulturne dediščine. Dom v Kamniški Bistrici bodo prenovili Od začetka leta je zaprt dom v Kamniški Bistrici, kjer potekajo obnovitvena dela. Za obiskovalce bo vrata predvidoma spet odprl aprila. Aleš Senožetnik Kamniška Bistrica – Kot so sporočili z Meščanske korporacije Kamnik, se je z novim letom Planinskemu društvu Matica iztekla najemna pogodba, zato v meščanski korporaciji, ki ima dom v lasti, izvajajo nujna investicijska dela. Kot so poudarili v sporočilu za javnost, bo zaradi lanskoletnega požara treba sanirati del doma, hkrati pa so se odločili za celovito prenovo, saj je dom v slabem stanju. Kot pravijo, je država kot lastnik pred dokončanim denacionalizacijskim postopkom z objektom ravnala negospodarno. Dom bo predvidoma spet odprt aprila, skrbnika za objekt pa bodo poiskali z javnim razpisom. Tega bo Meščanska korporacija Kamnik predvidoma izvedla v začetku februarja. Kot pravijo, bodo gostinci oz. skrbniki morali upoštevati želje Meščanske korporacije, »saj si želimo, da bi dom deloval v dobro okoliškim prebivalcem ter Kamničanom, in ne le zgolj turistom, ki jih privlačijo prelepe kamniške gore«. »Ko bomo v korporaciji izbrali najbolj primernega skrbnika za dom, pa bomo iskali še planinsko društvo za samo upravljanje z njim. Dom ima status planinske koče in ga lahko najame le planinsko društvo, ki je registrirano pri Planinski zvezi Slovenije,« so še zapisali. Zbornik ob stoletnici Stoletnico delovanja kamniške gorske reševalne službe so člani zaznamovali z več dogodki, tik pred koncem leta pa so izdali še jubilejni zbornik z naslovom Gore nosimo v srcih. Aleš Senožetnik Kamnik – Konec minulega leta so kamniški gorski reševalci izdali še jubilejni zbornik ob stoletnici delovanja. Kot je zapisala glavna urednica dr. Irena Mušič Habjan, je jubilejna knjiga, ki so jo naslovili Gore nosimo v srcih, izšla kot še zadnji dogodek praznovanja stoletnice. V njej so popisali številne dogodke in mejnike, ki so zaznamovali delovanje Društva Gorska reševalna služba Kamnik, intervencije v zadnjem desetletju, spomnili so se tistih, ki so jih v zadnjem obdobju odšli. Prostor so namenili tudi besedam zahvale oseb, ki so jim pomagali, bralci pa lahko preberejo tudi o nekaterih bolj humornih dogodkih iz vrst reševalcev. Na več kot dvesto straneh je tudi obilo fotografij in drugega slikovnega gradiva. »Kot urednici mi je bilo v veliko pomoč, da so bili nekateri pripravljeni napisati članke že takoj, drugi pa v malo večjem obsegu malo kasneje, kajti knjiga se je 'polnila' skoraj (pre)počasi. Moji kolegi reševalke in reševalci v večji meri skrbijo za fizično in 'tehnično' kondicijo, ki je potrebna pri reševanju v gorah, in zaradi tega sestavljamo to čudovito druščino, nekoliko težje pa sedejo za računalnik,« je povedala urednica, ki so ji pomagali še člani uredniškega odbora Vladimir Habjan, France Malešič, Srečo Podbevšek in Tadej Trobevšek. Knjiga stane 20 evrov in jo je možno kupiti v društvu. NAROČANJE BREZPLAČNEGA ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV Vsako gospodinjstvo ima 2-krat letno možnost naročiti brezplačni odvoz kosovnih odpadkov. Naročilo lahko izvedete z izpolnitvijo in posredovanjem KUPONOV, ki ju boste prejeli skupaj z januarsko položnico (začetek februarja) ali pa z izpolnitvijo SPLETNEGA OBRAZCA, ki ga najdete na naši spletni strani www.publikus.si/gospodinjstvo/e-obrazci/kosovni-odpadki. ALI VESTE! Kosovne odpadke lahko tudi sami pripeljete v Zbirni center Suhadole. V tem primeru vam ob predložitvi kupona pripada dobropis v višini 8 EUR, ki ga upoštevamo ob izdaji naslednjega mesečnega računa. Občanom, ki prebivate v večstanovanjskih objektih (blok) in vam stroške ravnanja s komunalnimi odpadki porazdeljuje upravnik, pa vam 8 EUR nakažemo direktno na vaš osebni račun (ob oddaji odpadkov boste morali pri delavcu na tehtnici izpolniti obrazec Dobropis – direktna oddaja kosovnih odpadkov v Zbirni center Suhadole). PRIMERI ODPADKOV, KI SO KOSOVNI ODPADKI • • • • • • • • POHIŠTVO, GOSPODINJSKI APARATI IN ZABAVNA ELEKTRONIKA, KOPALNIŠKA OPREMA, VZMETNICE PREPROGE IN TALNE OBLOGE, ŠPORTNA OPREMA, VRTNA OPREMA, IGRAČE IN ORODJE. KATERI ODPADKI NISO KOSOVNI ODPADKI IN KAM Z NJIMI? • Azbestna kritina, • avtomobilske pnevmatike in rezervni deli, • gradbeni odpadki, • izolacijski materiali, ZBIRNI CENTER • steklo (okensko, avtomobilsko, pleksi, …), • nevarni odpadki: AKCIJA ZBIRANJA S PREMIČNO ZBIRALNICO • odpadna oblačila in tekstil: SUPER EKOLOŠKI OTOKI • biološko razgradljivi odpadki: RJAVA POSODA ALI HIŠNI KOMPOSTNIK Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana 6 petek, 27. januarja 2023 Kultura Navdih črpa iz osebnih izkušenj Kolikor duše in telesa najdemo v poeziji Pina Pograjca, pravzaprav ne preseneča, da je suvereno prepričala žirijo na lanskem največjem knjižnem dogodku v Sloveniji. Njegova pesniška zbirka Trgetanje je bila razglašena za najboljši literarni prvenec 38. Slovenskega knjižnega sejma. Klara Mrak »Počutil sem se počaščenega in obenem sem bil presenečen, ker svojo poezijo smatram za drugačno od te, ki jo slovenske institucije po navadi nagradijo,« pove Kamničan Pino Pograjc. »Še dodatno naju je z Dejanom Kobanom, mojim urednikom, presenetilo, ker takrat založba Črna skrinjica ni bila stara niti še leto dni in se še ni, tako rečeno, usidrala v širši prostor. Med sledilce alternativne umetnosti se je razširila seveda hitro, a knjig Črne skrinjice ni bilo (in jih verjetno še nekaj časa ne bo) v velikih knjigarnah in knjižnicah. Zbirka Trgetanje ima pet tematskih sklopov. »V njih predelujem bolezen v družini, svoj poskus samomora zaradi psihoze, iskanje pristnih odnosov med geji in mnoge druge življenjske izkušnje.« Pograjc, rojen leta 1997, pove, da ljubezen do knjig goji že od mladih nog. »Na Osnovni šoli Toma Brejca sem bil zelo dober učenec in v prvih dveh triletjih sem imel ves čas nos v knjigah. K temu je pripomogla tudi knjižničarka Marta Grkman, ki se je meni in drugim knjižnim moljem veliko bolj posvečala kot povprečne šolske knjižničarke (zato ni presenetljivo, da je za svoje knjižničarsko delo dobila nagrado). Prirejala je čajanke, kreativne delavnice in šolske knjižne sejme, ki sem se jih z veseljem udeleževal.« Pograjc pove, da je bil prehod na zmrdujejo nad tem, da se je razpaslo avtobiografsko oziroma avtofikcijsko pisanje (predvsem v prozi), se mi zdi, da ravno poezija dopušča izpovedovanje, naj si bo neposredno ali metaforično. Mislim, da se dobro ogibam mešanju resnice in fikcije, a ko se bom v kratkem lotil pisanja kratke proze, si bom seveda dovolil uporabiti domišljijo.« kamniško srednjo šolo zaradi nastopa težav z duševnim zdravjem in obremenjevanja z gejevsko usmerjenostjo zelo težak. »Ocene so se nižale, veliko sem 'šprical', določeni profesorji pa s svojim neprimernim odnosom tudi niso pomagali – spomnim se, da mi je stara profesorica za geografijo povsem resno rekla, da se me družina sramuje (ker verjetno nisem znal na zemljevidu najti nekega mesta). A v zbornici so se našle tudi izjeme – na primer profesorici Alenka Hladnik in Stanislava Židan. Zadnja je pri slovenščini delila 'pluske', če smo oddali haikuje na literarni natečaj. Tako sem začel pisati in z njeno spodbudo razvijati svoj pesniški glas.« Najprej so bili haikuiji »Po pisanju haikujev za natečaj v srednji šoli se mi je nekega poletja porodila misel, da bi napisal parodijo kake pesmi Adija Smolarja. Tako sem začel – z ironijo in satiro, a s tem se avtorji v besedilih lahko poskušamo skriti.« Pograjc je kmalu ugotovil, da bi rad pisal brez varnega zavetja posmehovanja, in nastale so bolj pristne pesmi. A še vedno obožuje dobro satiro in humor v umetnosti. Na tekmovalnih dogodkih v Načrtov ima veliko Pino Pograjc / Foto: osebni arhiv slam poeziji Pest besed v Kotlovnici je imel priložnost svoje pisanje prvič brati pred občinstvom. »Bilo me je groza, tresel sem se pred, med in po nastopanju, a zdaj sem zelo hvaležen za te začetke (tudi zato, ker sem na dogodkih nekajkrat zmagal). Po izidu prvenca in po nagradi sem tolikokrat nastopal, da so branja zdaj veliko manj mučna – k temu je pripomogla podlaga srednješolskih nastopov,« razmišlja Pograjc. Trgetanje Zbirka Trgetanje je eno leto pred izidom nosila naslov Bakanalije. Tako so se ime- novala antična razuzdana praznovanja v čast bogu Bakhu. »S tem naslovom sem se želel tudi navezati na pomembno zbirko Banalije Braneta Mozetiča, ki je s pesniškimi delavnicami, na katere hodim, zelo pripomogel k piljenju mojega stila. Med urejanjem in pisanjem zbirke sem ugotovil, da ne pišem dovolj o očiščenju in begu skozi razvrat, zato sem spremenil naslov.« Zbirka ima pet tematskih sklopov. »V njih predelujem bolezen v družini, svoj poskus samomora zaradi psihoze, iskanje pristnih odnosov med geji »Počutil sem se počaščenega in obenem sem bil presenečen, ker svojo poezijo smatram za drugačno od te, ki jo slovenske institucije po navadi nagradijo,« pove Kamničan Pino Pograjc. in mnoge druge življenjske izkušnje.« Navdih za njegovo poezijo, pove Pograjc, vedno pride iz osebnih izkušenj. »Čeprav se nekateri »Moja druga zbirka bo izšla leta 2024. Letos sem v zadnjem letniku magisterija, pisanje magistrske naloge pa bom prestavil na naslednje, absolventsko leto. Z ekipo LGBT festivala že gledamo letošnje filme in se odločamo, katere izločiti in kateri bodo potencialno na platnu. Zelo rad bi sodeloval z drugimi umetniki na področju glasbe in morda vizualne umetnosti – zdaj sem že dvakrat nastopal z glasbenim zvočenjem (v živo) Jaka Bergerja.« V načrtu ima tudi prevajanje poezije iz angleščine v slovenščino. »Dve zbirki bi izjemno rad prevedel in ponudil založbam. Snujem scenarij za film in se pridružujem zanimivim projektom – trenutno se pripravljamo na projekt, v katerem bomo mlado poezijo v sklopu pouka predstavljali srednješolcem.« Pino Pograjc pa ima, kot pravi, tudi klasične ponovoletne načrte: manj kajenja in več gibanja ter hujšanja. »V zadnjih dveh letih sem izgubil 25 kilogramov. S februarjem se pa tudi selim iz Kamnika v Ljubljano.« Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Mi med seboj Vika Gujtman Odnosi med ljudmi so velikokrat glavni krivec za tesnobo, anksioznost, slabo samopodobo … Kako pa drugi rešujejo medsebojne odnose, imajo tudi težave? Kaj naj storim, da me bodo ljud- je razumeli, da bom razumljen/-a? Že pesnik Byron je davno zapisal: »Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet.« Za lažjo komunikacijo je Malcolm Gladwell napisal delo Pogovarjanje z neznanci: kaj moramo vedeti o ljudeh, ki jih ne poznamo (UMco, 2020). Izvedeli bomo med drugim, kako nam televizijske serije prikazujejo neprimerne načine medsebojnega komuniciranja in zakaj je bil britanski premier Chamberlain prepričan, da lahko zaupa Adolfu Hitlerju. Češka pisateljica Petra Soukupova nam v romanu Pod snegom (Mohorjeva družba, 2017) predstavi tri sestre, ki se nekega zimskega dne skupaj odpeljejo na praznovanje rojstnega dne. Že v avtu je vzdušje naelektreno, kajti z njimi se peljejo tudi njihove življenjske zgodbe, neizpolnjene želje, frustracije. Zgodba je tako živa, da imamo občutek, kot da sedimo z njimi v avtu, ki vozi po zimski pokrajini. Glavni junak romana Sad strasti, katerega avtor je Karel Glastra van Loon (Tuma, 2005), na nekem zdravniškem pregledu izve, da je neploden že od rojstva, toda doma ima 13-letnega sina. Žena oz. mati otroka pa je mrtva že nekaj let. Zapleteno, kajne? Erica Johnson Debeljak v delu Devica, kraljica vdova, prasica (Mladinska knjiga, 2021) spregovori o spopadanju z izgubo ob smrti moža: »Kot bi asteroid zadel planetarni sistem in se potem vse razleti.« Najhuje pa je bilo, da so se ves čas pojavljali namigi, da je storil samomor, kar je sama od vsega začetka zavračala. Svojo osebno izkušnjo preprede z zgodbami zgodovinskih vdov. V naslednji knjigi pa spoznamo njenega moža Aleša Debeljaka skozi sporočila, ki jih je na razglednicah pisal svoji ženi Erici, otrokom, znancem – Saj grem samo mimo: razglednice Aleša Debeljaka (Mladinska knjiga, 2018) Na ta način je skozi v današnjem času že opuščeno tradicijo pošiljanja razglednic gojil intenzivne prijateljske odnose. Tako kot na razglednici naj tudi mi na koncu tega članka zakličemo: pa lep pozdrav! 7 petek, 27. januarja 2023 Kultura Jubilej osrednje kulturne ustanove Kino dom, kot smo ga poznali včasih, oziroma Dom kulture Kamnik, kot mu pravimo danes, letos zaznamuje sedemdesetletnico obstoja. Jubilej osrednjega kamniškega kulturnega prostora bodo proslavili z več prireditvami skozi celo leto. Kamnik – Pred sedemdesetimi leti, leta 1953, so delavci kamniške smodnišnice udarniško zgradili za takratne razmere veliko in dobro opremljen večnamenski objekt: poleg kino dvorane z balkonom in skoraj štiristo sedeži še plesno dvorano, kuhinjo z jedilnico, v kleti pa javne kopalnice in tuše. Nekdaj Kino dom Kamnik, ki ga od leta 2002 poznamo kot Dom kulture Kamnik, predstavlja stičišče povezovanja skupnosti, ponosne tradicije in sodobnega razvoja. Ob jubileju številni dogodki Marjan Plemeniti bento. Program, ki ga je povezovala Barbara Božič, so obiskovalci lepo sprejeli. Kljub dokaj kislemu vremenu so se namreč zbrali v velikem številu. Koncert smo ponovili v nedeljo, 8. januarja, po nedeljski maši v cerkvi v Zgornjem Tuhinju. Kakor na Sv. Primožu sta pevce Lire tudi Pevske jaslice so tokrat potekale že devetnajstič. / Foto: PSPD Lira Dom kulture Kamnik je danes stičišče kamniške kulture / Foto: Arhiv Gorenjskega Glasa daliških kreacij dijakov GSŠRM. Ob jubileju bodo poizkusno pripravili in predstavili tudi nov Šolski gledališki abonma. Po dolgih letih bo junija v Domu kulture Kamnik izjemoma spet podelitev priznanj najboljšim učencem. Julijski festival Poletje pod krošnjo, ki poteka v samostanu Mekinje, pa bodo letos v počastitev sedemdesetletnice gledališko obarvali. Avgust je v Kamniku tradicionalno v znamenju Kamfesta, ki bo tokrat v Dom kulture Kamnik pripeljal namensko pripravljeno gledališko predstavo, septembra pa bo po več kot 30 letih premora na velikem odru Doma kulture Kamnik znova začela delovati kamniška gledališka skupina pod imenom Kamniško gledališče. Jesensko dogajanje bodo oktobra obogatili s prvo domačo produkcijo novega izvir- nega glasbenega abonmaja, novembra pa si želijo pripraviti priložnostno slovesnost ob sprejemu nove, sodobne lokalne kulturne strategije. Jubilejno leto bodo zaključili s Kamniškim kulturnim kariernim sejmom na Ta veseli dan kulture ob Prešernovem rojstnem dnevu. Na sejmu bodo predstavili kamniške ustvarjalce in karierne priložnosti, povezane z delom na področju kulture. Od nekoč do danes Za Domom kulture Kamnik je sedem desetletij pestre zgodovine, ki je šla tudi skozi turbulentne čase. Po tem, ko je zanimanje za kino v začetku devetdesetih upadlo in so gledališčniki izgubili motivacijo za ustvarjanje, v kleti pa je vseeno živela dobro razvita alternativna kultura, so leta 1996 oder ze eno leto zasedli Člani KD Priden možic, a je kmalu zatem dvora- na poskušala postati center takrat zelo popularne rejverske scene. Ko so po neuspešni sezoni rejverji odšli, so stvari v svoje roke znova vzeli »pridenmožicevci«, ki so leta 2002 zasnovali programsko, poslovno in tehnično vodenje objekta in ga uspešno predali javnemu zavodu leta 2017. V objektu so svoje prostore našli številni kamniški ustvarjalci in društva. Objekt je danes poln ljudi, ustvarjalnosti in kulture. Nedavno je tudi stavba doživela temeljito osvežitev. Dom kulture Kamnik je danes tehnično posodobljen, z lastno sončno elektrarno in ekipo, ki zadnja leta v okviru Javnega zavoda za kulturo Kamnik skrbi za sodoben abonmajski program, številna gostovanja in nudi podporo in pomoč lokalnim ustvarjalcem pri izvedbah njihovih programov in projektov. Od razstav do delavnice Člani Foto kluba Kamnik so pred koncem leta pripravili skupinsko razstavo, v klubskih prostorih pa se je z razstavo Gmajna predstavila tudi Ilona Mrgole. Ana Stanovnik Perčič Kamnik – Člani Foto kluba Kamnik so minulo leto zaključili z odprtjema dveh razstav. Najprej so v začetku decembra v svojih prostorih v Domu kulture Kamnik pospremili razstavo fotografinje Ilone Mrgole z naslovom Gmajna, ki nas opominja na našo neogibno povezanost z naravo. Nekaj dni kasneje pa so Tik pred koncem leta je Lira na Sv. Primožu organizirala Pevske jaslice, tokrat že devetnajstič. Koncert je bil po novem letu tudi v cerkvi v Zgornjem Tuhinju. Stahovica, Zgornji Tuhinj – Kot vsako leto, razen v času epidemije covida-19, je Prvo slovensko pevsko društvo Lira organiziralo Pevske jaslice na Sv. Primožu nad Kamnikom. Program smo kot vsako leto izvedli 30. decembra, tokrat že de- Aleš Senožetnik Sedemdesetletnico bodo v domu kulture počastili z vrsto dogodkov, ki si bodo sledili čez celotno jubilejno leto. Dušan Sterle je ob obletnici pripravil jubilejno grafiko, ki bo od januarja dalje obešena nad glavnim vhodom v stavbo. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika bodo pripravili občinsko proslavo, ki bo posvečena novim pridobitvam Doma kulture Kamnik in kamniškim ustvarjalcem, v avli pa bodo odprli dokumentarno razstavo o zgodovini stavbe in programov v njej. Kamniški kulturni maraton bo v februarju gostil veliko nekdanjih uporabnikov Kino doma in Doma kulture Kamnik, marca pa pripravljajo vseslovensko okroglo mizo o pomenu lokalnih kulturnih domov, o njihovi vlogi nekoč, danes in jutri. Aprila in maja bodo potekale razprave o kulturni strategiji, prav tako pa se na odru obetajo premiere novih gle- Poskrbeli za praznično vzdušje Na odprtju razstave FKK OFF! / Foto: arhiv kluba v galeriji doma kulture odprli še vsakoletno skupinsko razstavo članov z naslovom FKK OFF!, na kateri vsak avtor predstavlja svoje delo preteklega leta. Razstava bo na ogled še do 2. februarja. Član kluba Dušan Letnar pa je v sodelovanju z MC Kotlovnica vodi tudi delavnico analogne fotografije. Dela bodo udeleženci razstavili 23. februarja. vetnajstič. Letošnji program je zajemal bolj ali manj znane božične pesmi, ki jih je Lira izvajala na božičnih koncertih v preteklosti. Svoj prispevek na citrah sta dodala tudi župnik Luka Demšar in Janez Krt s tro- tukaj spremljala citrar Tomaž Plahutnik in violinist Peter Napret, ki se jima za sodelovanje še posebno zahvaljujemo. Lira je nastopila pod vodstvom prof. dr. Andreja Missona. Ob kulturnem prazniku Aleš Senožetnik Kamnik – Ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, bodo tudi v kamniški občini številni dogodki. Na predvečer praznika bo v Domu kulture Kamnik slovesnost, posvečena 70-letnici doma, prireditev pa pripravljajo tudi v prenovljenem Domu krajevne skupnosti Godič. Na dan praznika bo v Domu kulture potekal Kamniški kulturni mara- ton. Praznik bodo z brezplačnimi ogledi razstav na gradu Zaprice, v Rojstni hiši Rudolfa Maistra ter v galerijah Miha Maleš in Pogled zaznamovali tudi v Medobčinskem muzeju Kamnik. Dogodkom pa so se pridružili tudi v Samostanu Mekinje, kjer pripravljajo vodene oglede po samostanskem poslopju. Podrobnosti o dogodkih so na voljo v koledarju in na spletnih straneh organizatorjev. LESKA d.o.o., Ulica Konrada Babnika 25, 1000 Ljubljana zaposli MIZARJA in MIZARSKEGA TEHNIKA (m/ž) Delovne naloge: . delo poteka na lesnoobdelovalnih strojih . izdelava izdelka po nalogu nadrejenega . montaža izdelanega pohištva v delavnici Pričakujemo : . III. ali IV. stopnjo izobrazbe lesne smeri . zanesljivost, komunikativnost, natančnost Nudimo: . delo za določen čas (3 mesece z možnosto podaljšanja v nedoločen čas) . plačilo po dogovoru, dopoldansko delo od 7 do 15 ure Delo poteka v Poslovni coni, Žeje pri Komendi, Pod Brezami 8, 1218 Komenda. Kandidati naj vloge pošljejo na e-naslov: leskadoo@siol.net 8 petek, 27. januarja 2023 Zanimivosti Deseti festival svobodne video produkcije Aleš Senožetnik Kamnik – Še do nedelje se je mogoče prijaviti na Festival svobodne video produkcije, ki je namenjen neodvisnim produkcijskim skupinam in posameznikom, da pokažejo svoja dela in izmenjajo izkušnje s področja video produkcije, in gledalcem, ki jih zanimajo sveži prijemi neodvisne video produkcije. Festival, ki ga že desetič pripravljajo v Mladinskem centru Kotlovnica ob podpori kamniške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ni žanrsko opredeljen, poleg vsebine pa iščejo tudi presežke v uporabi produkcijskih tehnik in načinov izdelave del, razvoj video produkcije in deljenje izkušenj. Prijava in podrobnejša navodila za oddajo del so na voljo na spletni strani MC Kotlovnica. Festival bo potekal prihodnji mesec. Ravnatelja na kolo Ob praznovanju 70-letnice Glasbene šole Kamnik se spominjamo njene prehojene poti. V prvem članku smo govorili o ustanovitvi in začetnih težavah, v pričujočem pa nadaljujemo z delovanjem šole od šestdesetih let do vključno osemdesetih let prejšnjega stoletja. Neža Gruden Kamnik – V 60. letih se je ljubiteljska dejavnost v Kamniku močno razmahnila, zato se je leta 1964 glasbena šola povečala na pet oddelkov, glasbenemu oddelku so na gimnaziji so povprečno zaslužili 47.618 din (revalorizirano v evre bi to danes pomenilo 843,11 evra), v popolnih osnovnih šolah 42.117 din, v glasbeni šoli pa zgolj 32.813 din (580 evrov). Ključni razlog za pomanjka- moralnim obnašanjem kvarno vplivale na mlade učence. Ko so dosegli njihovo izselitev, se je v njihovo stanovanje naselil čevljar, ki je preglavice povzročal čistilki, ta je upravi šole zagrozila z odpovedjo, če bo še naprej mora- benih šolah. Šola je tako prijadrala do svoje 20-letnice, ki jo je s slavnostnim koncertom počastila v tedanjem Domu kulture Kamnik. Kljub težavam je šola v 60. in 70. letih napredovala. Decembra 1968 se je preselila Kotlovniški standup: open mic Kamnik – Danes ob 20. uri bo v Mladinskem centru Kotlovnica potekal prvi letošnji kotlovniški standup. Večer bo povezoval Dejan Ikovic - Bushi, nastopili pa bodo Matic Kokošar, Blaž Curk, David Gorinšek, Aljaž Poredoš, Rok Bohinc in glavna gostja večera Lucija Ćirović. Vstop je prost. A. Se. Strokovnjakinja peke kruha Polonca z nami deli svoje znanje, recepture in napotke, kako brez kvasa speči odličen domač kruh, narejen iz različnih vrst mok in z različnimi vzhajalnimi sredstvi – droži, soda, vinski kamen in pecilni prašek. 148 strani, mere: 20 x 24 cm 27 EUR Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. + po št ni n a S TA N I S L AV R E N ^ E L J Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. in `elodcev Cena: 16 EUR i{tva. gatiti svoja elovanju remik v smeri su{enja/zorenja zvodnje, spe{nost. IZDELOVANJE klobas, salam in `elodcev Z ALO@ BA K ME^K I GL AS Z ALO@B A K ME^KI GLAS IZDELOVANJE klobas, salam i na{o menijo bolj{e ajo k razvoju 978 961 203 463 4 S TANISL AV R EN^ELJ Tradicija izdelovanja suhih mesnin bogati našo kulinarično ponudbo. Knjiga je namenjena vsem, ki želijo obogatiti svoja praktična znanja o pripravi mesa ter izdelovanju klobas, salam in želodcev. Cena knjige je Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. www.gorenjskiglas.si 14 EUR Na fotografiji je pihalni orkester glasbene šole s pridruženimi starejšimi člani. Fotografija je bila posneta na slavnostnem koncertu ob 20-letnici delovanja šole leta 1973. / Foto: arhiv Glasbene šole Kamnik bili dodani plesni oddelek, oddelka za besedno umetnost in likovno vzgojo ter pevska šola. Šola se je tedaj preimenovala v Zavod za estetsko vzgojo Kamnik. Vendar pa niti novo imenovanje in povečanje šole niti novi ravnatelj niso rešili težav, s katerimi se je šola borila že od svojega nastanka. Najbolj je šolo pestilo pomanjkanje ustreznega učiteljskega kadra. Občinska oblast je od ravnateljev pričakovala, da bodo zaposlovali kamniške glasbenike, vendar ustreznih domačih učiteljev ali ni bilo ali pa se ni nihče javil na razpis. Z vozači iz Ljubljane niso bili zadovoljni, češ da po končanem delu odidejo domov in nič ne prispevajo k razvoju lokalne ljubiteljske kulturne dejavnosti (enakega očitka so bili deležni tudi gimnazijski učitelji). Po drugi strani so se izšolani kamniški glasbeniki raje zaposlovali v osnovnih šolah, gimnaziji, domu za invalidno mladino in v Ljubljani, kjer so bili osebni dohodki za enako število pedagoških ur občutno višji. Tedaj so se šole namreč financirale iz občinskih proračunov, višina osebnih dohodkov učiteljev je bila tako odvisna od finančnega stanja občine in od odločitev članov Sklada za šolstvo, ki je bil eden izmed organov občinske uprave. Leta 1963 je bil objavljen pregled povprečnih mesečnih osebnih dohodkov prosvetnih delavcev v prvem polletju 1963. Polno zaposleni nje učiteljev je bil na dlani, vendar ga oblasti niso hotele videti in upoštevati. Druga težava je bila v pomanjkanju stanovanj. Vsi prosilci za delovna mesta učiteljev so kot pogoj za zaposlitev navajali dodelitev stanovanja, ki jih je upravljala mestna oblast. Po vojni je namreč prišlo do hitre industrializacije in množičnih selitev prebivalstva s podeželja v mesta. Stanovanj tako la čistiti stranišče za njim in njegovo pijansko družbo. Ravnatelj Albin Weingerl je pod težo neurejenih razmer klonil in odstopil že po dveh letih ravnateljevanja (1965). Njegov naslednik Srđan Ribarović je zdržal dlje časa, vendar je tudi ta odstopil leta 1969, ker pa zanj ni bilo delovnega mesta med učitelji, je moral mandat podaljšati še za dve leti. Ker dodatni oddelki zaradi pomanjkanja Kljub težavam je šola v 60. in 70. letih napredovala. Decembra 1968 se je preselila v nove prostore na Kajuhovi poti 11, kjer je nastanjena še danes. ni bilo dovolj oziroma so pri dodeljevanju imeli prednost kadri, ki jih je potrebovala industrija. Tako je leta 1956 Svet za šolstvo, prosveto in kulturo Kamnik ravnatelju Mirku Ljubiću, vojnemu invalidu, stanujočemu v Ljubljani, prošnjo za dodelitev stanovanja zavrnil z argumentom, da naj se v službo vozi kar s kolesom. Javnega prometa ob uri, ko so v šoli končali s poukom, ni bilo več. Tudi prostori, v katerih je glasbena šola izvajala svojo dejavnost, so bili neprimerni. Učilnic na Kolodvorski ulici 2 je bilo premalo, stavba je bila slabo izolirana, zato je pozimi neprestano zeblo. Nemalo težav so imeli tudi s sosedi, v stavbi so bile namreč nastanjene prebivalke, ki naj bi s svojim ne- sredstev niso zaživeli, je šola leta 1970 prevzela staro ime in zopet postala Glasbena šola Kamnik. Na prvi razpis za mesto ravnatelja se ni javil nihče, na drugega pa sta se prijavila Igor Štuhec ter ravnatelj domžalske glasbene šole Stane Habe. Igorja Štuheca so zavrnili z argumentom, da nima dovolj izkušenj, in honorarno zaposlili Staneta Habeta, na katerega se je lokalna oblast že prej obračala po nasvet, kako urediti razmere v kamniški šoli, da bo z razpoložljivimi sredstvi delovala bolje. Z letom 1971 je Habe postal v. d. ravnatelja, obenem pa se je takrat zamenjal skoraj celoten učiteljski zbor. Večina si je zaposlitev poiskala v Ljubljani, kjer so tisto leto razpisali več kot 60 delovnih mest v glas- v nove prostore na Kajuhovi poti 11, kjer je nastanjena še danes. Poleg učilnic je dobila v upravljanje tudi telovadnico, vendar jo je moralo vodstvo šole, ker niso imeli denarja za opremo učilnic, prepustiti OŠ Frana Albrehta Kamnik, da so od nje dobili kredit za nakup najnujnejše opreme za učilnice. Novi prostori so šoli omogočili pouk orkestrske igre. Sredi 60. let je bil tako ustanovljen Komorni orkester Kamnik, ki ga je sprva vodil ravnatelj Ribarović, nato pa ga je prevzel Tomaž Habe, ki ga je združil z orkestrom Glasbene šole Domžale – in nastal je Simfonični orkester Domžale - Kamnik. Ustanovljena sta bila kitarski in harmonikarski orkester ter šolski pihalni orkester, s katerim so skušali ponovno vzpostaviti kamniško godbo. Po dveh letih je Staneta Habeta na mestu ravnatelja zamenjala Katarina Žavbi Arčon, ki je šolo vodila vse do leta 1982. V času njenega ravnateljevanja se je formiral t. i. gimnazijski pevski zbor, ki je kasneje prerasel v MePZ Cantemus in še vedno domuje in vadi v glasbeni šoli. Katarina Arčon Žavbi je z mesta ravnateljice odstopila zaradi očitkov godbe, da šola ne skrbi za godbeni naraščaj. Njeno mesto je za eno leto zasedel dirigent kamniške godbe Januš Rasiewicz, po dvoletnem trojnem vodstvu pa je leta 1985 vajeti prevzel Franci Lipičnik, s katerim se je začela nova era šole. 9 petek, 27. januarja 2023 Mladi Referendum med kamniškimi dijaki Na Gimnaziji in Srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik so tudi letos ob obletnici plebiscita izvedli šolsko simulacijo referenduma, kjer so se dijaki odločali, ali želijo enkrat na teden vsi jesti brezmesno. Matic Hrabar Kamnik – Dijaška skupnost Gimnazije in Srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik si je že lansko leto zadala cilj, da bi pri kamniških srednješolcih spodbudila aktivno vključevanje v politične procese. Kot pove predsednik Dijaške skupnosti Matic Hrabar, so že drugo leto zapored organizirali šolsko simulacijo referenduma, s katero so srednješolci pridobljeno znanje o politiki lahko izkusili na lastni koži. »Naš cilj je bil, da referendum naredimo čim bolj pristen in podoben dejanskemu glasovanju na državni in lokalni ravni,« je pojasnil Hrabar. Imenovali so štiričlansko volilno komisijo, ki je pripravila glasovnico, volilno skrinjico in prostor za volišče, na koncu pa tudi preštela oddane glasove. Dijaki so glasovali tako, da so se zglasili na volišču pred volilno komisijo, pokazali svojo dijaško izkaznico, se vpisali v volilni imenik in Dijaški referendum na kamniški srednji šoli / Foto: GSŠRM nato obkrožili za ali proti. Če so lansko leto odločali o novi melodiji šolskega zvonca, so letos želeli narediti korak dlje in nasloviti širšo družbeno tematiko, o kateri dijaki drugače ne bi razmišljali. Glede na trenutno javno razpravo o potrošnji mesnih izdelkov so zastavili referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da sta v skladu z zelenim prehodom malica Večina dijakov ni pripravljena jesti brezmesno. / Foto: GSŠRM in kosilo enkrat na teden brezmesna za vse dijake?« Na šoli imajo sicer za vsak obrok že zdaj na izbiro dva menija, enega navadnega in drugega brezmesnega. »Kljub temu je na brezmesni meni naročenih le malo dijakov, zato smo z referendumom na glasovanje dali predlog, da bi enkrat tedensko brezmesno jedli vsi. To se povezuje predvsem s podnebno krizo, h kateri močno pripomore mesna industrija, ki je po nekaterih podatkih odgovorna za kar 15 odstotkov vseh izpustov, ki jih človeštvo ustvari letno. V tej statistiki Slovenci nastopamo v slabi luči, saj letno pojemo skoraj 30 kilogramov več mesa na osebo kot povprečni Evropejec,« še doda Hrabar. Vsa ta dejstva in argumente so pred referendumom predstavili v oddaji Radia Rudi, v kateri so podrobno raziskali vegetarijanstvo. Rezultati referenduma so pokazali, da več kot 60 odstotkov dijakov ni pripravljenih jesti brezmesno. »Za vse generacije Slovencev, od naj- starejših do najmlajših, je torej meso preveč pomemben del vsakodnevne diete, da bi se mu lahko odpovedali enkrat na teden,« povzame Hrabar. Ne glede na izid referenduma pa pove, da je bil namen referenduma popolnoma dosežen. »Na šolskih hodni- Kamnik – V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik otroke, ki si želijo izboljšati bralne in komunikacijske spo- V knjižnici vabijo v program metode branja otrok bere psu. sobnosti, vabijo k vpisu na program metode branja otrok bere psu. Gre za licenčni program R.E.A.D., ki so ga v društvu Tačke pomagačke poimenovali Beremo s tačkami. Program prostovoljno izvajajo vodniki s posebej izšolanimi terapevtskimi psi, ki lahko pomagajo otrokom pri izboljšanju bralnih sposobnosti. Kot pravijo, je v njihovi družbi branje vznemirljivo in nekaj posebnega. Bolj ko je branje zabavno in sproščujoče, večje je otrokovo zanimanje. Prijave zbirajo po elektronski pošti na erika. poljansek@kam.sik.si in anja.ramsak@kam.sik.si. Mednarodna potujoča razstava, ki se navezuje na življenjsko zgodbo Ane Frank in njen slavni dnevnik, je obiskala tudi Osnovno šolo Šmarno v Tuhinju. Olga Drolc Šmartno v Tuhinju – Posebnost razstave je, da po njej vodijo učenci, torej vrstniki Ane Frank v času njenega doživljanja vojne. Učenci, ki so zainteresirani za vodenje, se nanj pripravijo s pomočjo dvodnevnega izobraževanja. Učenci z diskusijo in delavnicami pobližje spoznajo tematiko prve in druge svetovne vojne ter jo povežejo z razstavo, ki jo med izobraževanjem tudi samostojno postavijo. Tako so pri projektu ves čas aktivni, hkrati pa lahko izrazijo svoja občutja, znanja, ustvarjalnost. Izkušnje mladega dekleta in njena zgodba so uvod k dejanskim informa- Patricija: »Grozovito dogajanje pa mi bo ostalo v spominu, tudi razstava in učenje o tej temi. Bilo je zanimivo doživetje, ki si ga bom zapomnila.« 9. razreda, učitelji in starši. Vsi, ki so si ogledali razstavo, so pohvalili vodenje in tako smo uresničili glavno vodilo projekta – učenci za učence. Vodiči so zapisali svoje vtise o izobraževanju in vodenju, nekatere lahko preberete spodaj. Patricija: »Sama razstava se mi je zdela zanimiva, saj go- Rezultati referenduma so pokazali, da več kot 60 odstotkov dijakov ni pripravljenih jesti brezmesno. kih je bilo v dneh pred referendumom slišati veliko pogovorov o vegetarijanstvu, šolske stene so bile polepljene s propagandnimi plakati. Pokazalo se je tudi, da smo se mladi pripravljeni v velikem številu politično udejstvovati, če gre za probleme, ki imajo neposreden vpliv na naše življenje.« Zanimivo, volilna udeležba dijakov je bila več kot 75-odstotna, celo višja od lanskoletnega odločanja o šolskem zvoncu. Beremo s tačkami Aleš Senožetnik Potujoča razstava Ana Frank Terapevtski pes Lord, s katerim otroci berejo v kamniški knjižnici. / Foto: Matjaž Reisner Na razstavi o Ani Frank / Foto: OŠ Šmartno V Tuhinju cijam o zgodovinskih in družbenih dogodkih medvojnega časa, zgodba pa se navezuje tudi na druge aktualne teme. Naša šola je v letošnjem šolskem letu gostila razstavo od sredine novembra do januarja. Deset osmošolcev se je dva dneva izobraževalo pod Deset osmošolcev se je dva dneva izobraževalo pod vodstvom kustosinje Monike Močnik iz Muzeja novejše zgodovine. V času izobraževanja so učenci razstavo tudi postavili in prvič vodili. vodstvom kustosinje Monike Močnik iz Muzeja novejše zgodovine. Predstavila jim je tematiko prve in druge svetovne vojne ter jo povezala z razstavo. V času izobraževanja so učenci razstavo tudi postavili in prvič vodili. Učenci vodiči so se razdelili v dve skupini in se sami dogovorili, kdaj bo kdo vodil. Razstavo so si ogledali vsi učenci od 5. do vori o življenju Judov in njihovih tegobah v času 2. svetovne vojne. Dogajanje se v večini odvija v Nemčiji, kasneje tudi na Nizozemskem. Všeč mi je bilo tudi vodenje, saj smo si tako temo lažje zapomnili. Grozovito dogajanje pa mi bo ostalo v spominu, tudi razstava in učenje o tej temi. Bilo je zanimivo doživetje, ki si ga bom zapomnila.« Jaka: »Vodenje po razstavi mi je bilo všeč, ker smo bili odsotni od nekaterih šolskih ur ter se rešili nekaterih ocenjevanj. Voditi je bilo dobro, samo ko si predstavljal nekomu, ki ga poznaš, te je bilo malo sram. Razstava je bila zanimiva in koristna za naslednje šolsko leto. Če dobim še kakšno podobno priložnost, jo bom spet sprejel.« Timeja: »Razstava je bila super, pa tudi vodenje nam je šlo dobro. V redu je bilo, da se ni vsak učil vsega, ampak le svoj del. Sodelovali smo dobro, veliko smo se naučili o Ani Frank in njeni družini ter o tem, kako voditi. Prvič je bilo nekaj treme, ampak nam je šlo vsakič bolje. Tudi vodička, ki nam je razlagala, je vse odlično povedala in predstavila.« 10 petek, 27. januarja 2023 Šport Mladinke četrtič državne prvakinje Na ekipnem državnem prvenstvu v kegljanju so kamniške kegljačice še četrtič zapored osvojile naslov državnih prvakinj. Gašper Pirman Kamnik – Po koncu jesenskega dela državne lige kamniške kegljačice in kegljači niso imeli veliko počitka. Decembra in prvi konec tedna v januarju je namreč potekalo ekipno državno prvenstvo za mladinke, kjer so naše zopet pokazale, kdo je najboljši v državi. Ekipo Calcita so zastopale Tea Repnik, Lea Drnovšek, Tia Schatz in Kristina Mihelčič, ki so na koncu najbližje tekmice premagale za rekordnih 361 kegljev. To je že četrti zaporedni naslov kamniških mladink na državnem prvenstvu. (120 metov na polno) in trenutno zaseda tretje mesto. Maruša Cerar je s 381 podrtimi keglji (120 mešano) na odličnem drugem mestu. Kristina Mihelčič in Manca Progar, ki že igrata za drugo člansko ekipo, sta podrli 493 (2. mesto) in 460 kegljev (4. mesto). Matej Zupančič je podrl 254 kegljev (60 metov polno) in je na tretjem mestu. Domen Bodlaj in Žiga Anžin sta s 649 in 615 podrtimi keglji na 120 metov polno uvrščena na tretje in četrto mesto. Leon Veršnik je podrl 385 kegljev (120 mešano) in je na desetem mestu. Januarja je potekalo tudi državno prvenstvo za člane in Tia Schatz, Kristina Mihelčič, Tea Repnik, Lea Drnovšek in trener Franci Spruk / Foto: arhiv kluba Januarja so boj za naslov državnega prvaka in prvakinje začeli tudi najmlajši kegljači. V letošnjem letu ima Kegljaški klub številno zasedbo, saj je na prvem turnirju od sedmih (za naslov državnega prvaka šteje najboljši rezultat petih nastopov) nastopilo kar deset otrok – pet deklic in pet dečkov. Manca Močnik je podrla 606 kegljev jan Bračič Vladimir Stegne, Bošt Bračič Vladimir Stegne, Boštjan Uporabimo les a + načrti za izdelavo različnih izdelkov KI GLAS ZALOŽBA KMEČ članice v dvojicah. Naši dvojici Matej Turk in Gašper Burkeljca ter Franci Grubar in Igor Zamljen sta s 1126 oz. 1038 podrtimi keglji osvojili 9. in 22. mesto. Pri ženskah sta Tea Repnik in Irena Koprivc s 1051 podrtimi keglji osvojili 6. mesto, Tadeja Kokalj in Lidija Pirman pa s 1030 podrtimi keglji 12. mesto. V priročniku je nazorno prikazana pot lesa od hloda do izdelka. Poleg vseh postopkov obdelave in zaščite lesa ter potrebnega orodja so dodani natančni načrti za izdelavo nekaterih najbolj uporabnih izdelkov. Priročnik je namenjen vsem, ki se bodo sami lotili obdelave lesa in si za dom in vrt izdelali kaj praktičnega. Koristil bo tudi študentom in dijakom lesarstva. 144 strani, 200x 230 mm, SPIRALNA VEZAVA. Cena priročnika je Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. www.gorenjskiglas.si 8 EUR + po št ni n a Nagradili uspehe Naj daljinski plavalec minulega leta po izboru strokovnega odbora Plavalne zveze Slovenije je postal Nik Peterlin, član kamniškega plavalnega kluba. tno življenje pomeni pot. In športno življenje se ne meri s številom vdihov, ampak s številom trenutkov, ki nam vzamejo vdih, in tudi takih trenutkov je bilo lani kar nekaj.« Mi pa dodajamo, da se bomo takih trenutkov z veseljem spominjali! Matjaž Spruk Ljubljana – Po dolgem času je ponovno v živo potekala slavnostna prireditev Naj plavalec leta. Na slovesnosti so bila podeljena priznanja za najboljšega plavalca in plavalko leta 2022 po izboru strokovnega odbora Plavalne zveze Slovenije. Zbrane je najprej nagovoril predsednik PZS dr. Boro Štrumbelj. Na kratko je povzel težave in izzive ter poudaril pomen plavalnega športa, v nadaljevanju pa podelil priznanja plavalcem in njihovim trenerjem. Nik Peterlin je na mladinskem evropskem prvenstvu na Portugalskem na sedem kilometrov in pol osvojil deseto mesto. Tokrat je plavalna zveza prvič nagradila tudi najboljše v daljinskem in umetnostnem plavanju. Slovenski daljinski plavalec leta 2022 je Nik Peterlin, član Plavalnega kluba Calcit Kamnik, ki je na mladinskem evropskem prvenstvu na Portugalskem na 7 km in pol osvojil deseto mesto. Priznanje PZS za najboljšega trenerja v moškem daljinskem plavanju je prejel V Knežjem mestu dvakrat zlati Nik Peterlin ob podelitvi priznanja / Foto: Matjaž Spruk Nikov trener, to je nekdanji selektor Miha Potočnik. V članski konkurenci sta plavalca leta 2022 postala Katja Fain in Peter John Stevens, v mladinski konkurenci sta lovoriko najboljših osvojila Hana Sekuti in Filip Čirović, v kadetski pa Bor Vran - Benkovič in Nija Gerdej. V daljinskem plavanju med ženskami je bila najboljša Špela Perše, Nika Seljak pa je bila razglašena za najboljšo umetnostno plavalko. Plavalna zveza Slovenije se je zahvalila tudi štirim nekdanjim reprezentantom, ki so v zadnjem obdobju zaključili pot vrhunskega plavanja: Martinu Bau, Anji Klinar, Tjaši Oder in Tjaši Vozel, za prispevek k uspešnosti slovenskega plavanja. Voditeljica prireditve Uršula Majcen je dejala: »Ker špor- V soboto, 7. januarja, je na bazenu Golovec v Celju potekal tretji Razvojni pokal in peti Celjski pokal 2023. Nastopilo je 19 slovenskih klubov, med njimi tudi enajst plavalk in plavalcev Plavalnega kluba Calcit Kamnik. Pod vodstvom trenerja Emila Tahirovića in trenerke Lare Seretin so nastopili: Kaja Hočevar, Neža Hren, Zoja Ivančič, Taja Klemen, Tina Klemen, Anna Losieva, Tymur Beshlyk, Peter Lackovič, Lan Mojsilović, Adrian Perković in Maj Prosen. Najbolj bleščeča je bila Neža Hren, saj je osvojila kar dve zlati medalji, in sicer na 100 m prosto in 50 m delfin. Tudi vsi ostali plavalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik so plavali odlično, saj je bilo še kar nekaj uvrstitev tik pod zmagovalni oder oziroma do 15. mesta. Prav vsi pa so odplavali nove osebne rekorde in s tem nakazali stopnjevanje forme pred prihajajočimi tekmami in državnim prvenstvom. Dober začetek Kamniški strelci so uspešno zaključili tekmovanja v letu 2022, novo leto 2023 pa se je začelo v mednarodnem duhu v Trzinu. Rožle Repič Kamnik – Letos v začetku decembra je v Zagrebu potekalo že 46. mednarodno tekmovanje Pokal Mladosti, kjer sta Strelsko družino Kamnik v mladinskih kategorijah zastopala Nejc Kuhar in Patricija Breskvar. Nejc je z rezultatom 608,6 kroga osvojil 20. mesto, Patricija pa si je izborila 34. mesto z rezultatom 604,2 kroga. Patricija se je udeležila tudi 14. Tradicionalnega tekmovanja »14. Pokal občine Ljutomer«, ki je potekalo 30. in 31. decembra v Ljutomeru in velja za zanje strelsko tekmovanje v koledarskem letu. Iz Kamnika je nastopila Patricija Breskvar, ki se je z rezultatom 612 krogov med mladinkami uvrstila na tretje mesto. Ekipno, v sodelovanju s sosednjim Strelskim društvom Trzin, pa so prav tako osvojili tretje mesto. V prvem koncu tedna po novem letu sta v bližini potekali mednarodni tekmovanji Trzin Walther cup in 26. Skirca open, kjer so nastopili številni odlični strelci iz sedmih okoliških držav. Tekmovalno dogajanje se je začelo s tekmovanjem mešanih parov, kjer skupaj v paru nastopita strelca obeh spolov. Nejc Kuhar in Patricija Breskvar sta osvojila 18. mesto. Na tekmovanju Trzin Walther cup so strelci s puško ekipno osvojili drugo mesto, zaostali so le za domačo ekipo iz Trzina. Nejc Kuhar pa se je z najboljšim rezultatom v ekipi SD Kamnik (617 krogov) uvrstil na deveto mesto med posamezniki in tako le za eno mesto (1,1 kroga) zgrešil nastop v finalu osmih najboljših. V ekipi sta nastopila tudi Jure Ugovšek in Bo- Patricija Breskvar (v sredini) / Foto: SD Kamnik štjan Fabjan in sta med posamezniki osvojila 10. oziroma 20. mesto. Ekipa strelcev s pištolo je osvojila 10. mesto. Ekipo so sestavljali Klemen Pibernik (23. mesto med posamezniki), Roman Radej (24. mesto med posamezniki) in Denis Klarič (52. mesto med posamezniki). Za najboljšo uvrstitev SD Kamnik na Trzin Walther cupu je poskrbela Patricija Breskvar, ki je z odličnim rezultatom (613,1 kroga) v posamezni konkurenci med mladinkami s puško osvojila prvo mesto. Zadnji tekmovalni dan v Trzinu je potekalo tekmovanje 26. Skirca open, kjer so se preizkusili kamniški strelci s puško v članskih kategorijah. Najboljšo uvrstitev med člani je z rezultatom 617,1 kroga dosegel Nejc Kuhar, ki je znova le za mesto in dober krog ostal izven finala najboljše osmerice. Jure Ugovšek (609,9 kroga) in Boštjan Fabjan (605,7 kroga) sta osvojila 26. oziroma 32. mesto. Mladinka Patricija Breskvar (615,6 kroga) je v članski konkurenci osvojila 21. mesto. 11 petek, 27. januarja 2023 Šport Najprej uživala na mivki, zdaj v dvorani Med šestimi novimi igralkami Calcita Volleyja v letošnji sezoni je tudi Klara Kregar. Zanjo sicer ne moremo reči, da je ravno novinka v kamniškem dresu, saj je svoje prve odbojkarske korake naredila prav v Kamniku. Miha Štamcar Kamnik – S Kamničankami pa je bila tudi državna prvakinja leta 2015 in 2016. Preden se je odločila za igranje odbojke na mivki, je leto dni igrala še za Zgornjo Gorenjsko in vmes magistrirala na Fakulteti za varnostne vede – program varstvoslovje. Zdaj je s svojimi soigralkami na dobri poti, da osvoji svoj tretji naslov državne prvakinje, že sedmi kamniški. Kako zdaj, po dobrega pol leta, gledate na svojo vrnitev v klub, v katerem ste začeli igrati odbojko? Ni mi žal, da sem okusila to doživetje igranja odbojke na mivki. Veliko sem se naučila, imela sem odlične soigralke, tu bi posebej omenila Tjašo Jančar, s katero sva se dobro ujeli, toda ko sem dobila možnost, da se vrnem v dvoransko odbojko, sem jo želela izkoristiti. Mislim, da je bila tudi to prava odločitev. S soigralkami se odlično razumemo, imamo odlično strokovno vodstvo, kar se kaže tudi pri rezultatih. Preizkusili ste oboje, vrhunsko dvoransko odbojko in odbojko na mivki. Kje so stične točke in kje so razlike med njima? Prva je vsekakor v sami podlagi. V odbojki na mivki je to mivka, razmere za igranje so težje, saj se igra na zunanjih igriščih ob različnih vremenskih razmerah in samo z eno soigralko, tako da si več v stiku z žogo. Drugače je v dvorani, kjer je več soigralk, zato je tudi vzdušje nekoliko drugačno, med samo igro je več različnih kombinacij. In katera vam je ljubša, dvoranska odbojka ali odbojka na mivki? Klara Kregar / Foto: Klemen Brumec Težko je reči, kajti uživala sem na mivki in uživam v dvorani. Oboje mi je zelo fino. Zdaj ste v dvoranski odbojki. V državnem prvenstvu je vaša ekipa nepremagljiva, verjetno pa je ostalo malo grenkega priokusa z obeh evropskih pokalov. Tako v kvalifikacijah lige prvakinj kot nato v pokalu CEV ste bili blizu napredovanja? Nekaj grenkega priokusa je res ostalo, vendar ob tem ne smemo pozabiti, da smo ves prvi del sezone igrale brez Fatoumatte Sillah in da imamo v ekipi veliko mladih igralk. Maša Pucelj recimo je stara šele 16 let, nekaj starejši sta Ula Gorjup in Neja Čižman, če naštejem le nekatere, kar pomeni, da nam je manjkalo tudi nekaj izkušenj. Dobro, imamo tudi Anđelko Radišković, Saro Hutinski in Lucille Charuk, ki nam veliko pomagajo in se nanje vedno lahko zanesemo. Toda če potegnemo črto, smo lahko vesele, da smo v prvem krogu po slabi igri v Zagrebu doma v zla- tem nizu premagale Mladost, žal pa nadaljevanje ni bilo več tako uspešno. Če smo realni, smo izgubljale proti ekipam, ki so bile v tistem trenutki realno močnejše od nas, je pa res, da nikoli ne bomo vedele, kako bi bilo, če bi Sillah lahko igrala. Vse to je dobra osnova za nadgradnjo v prvenstvu, pokalu Slovenije in v srednjeevropski ligi, kjer vas najpomembnejše tekme šele čakajo. V obeh domačih tekmovanjih bo vaš glavni konkurent spet Nova KBM Branik, ki je zdaj močnejši za Izo Mlakar? Imamo podporo strokovnega vodstva, ki nam daje dobra navodila, in če se jih bomo držale, se nimamo česa bati. Tu je še podpora s tribun, ki nam veliko pomeni. Naši navijači so že tako ali tako najboljši, že sam boben, vzkliki, bodrenje s tribun so nekaj neverjetnega. Da igraš pred takšnim občinstvom, za katero bi bilo zaželeno, da bi ga bilo še več, je res nekaj neverjetnega. Na pripravah v Italiji Katarina Kumer Lignano – Judoisti Judo kluba Komenda smo se januarja urili na tatamiju v obmorskem mestu Lignano v Italiji, kjer je potekal že 24. Zimski judo kamp Lignano. Enajstčlanska ekipa judoistov starostnih kategorij mlajši kadeti, kadeti in mladinci je odprla tekmovalno sezono na zelo močnih in kvalitetnih pripravah, ki se jih je letos udeležilo več kot 1300 ju- doistov iz 21 držav. Tako nabirajo mednarodne izkušnje in se preizkusijo tudi v močni konkurenci judoistov s celega sveta. Treninge so vodili svetovno znani judoisti, olimpijci, na primer Giulia Quintavalle in Go Tsunoda iz Španije, judoist japonskih korenin, ki je s seboj pripeljal tudi hčerko Ai, aktualno svetovno prvakinjo do 20 let, ki se je z veseljem borila z našimi judoistkami. Treningi so potekali dvakrat dnevno v več starostnih skupinah, kjer smo se preizkusili tako v kategorijah U15, U18, U21 kot tudi med člani. Vsekakor smo se naučili veliko novih tehnik, predvsem pa pridobili ogromno borbenih izkušenj na mednarodnem nivoju. Prav tako smo opravili jutranje treninge v borovem gozdu. Trenerji so imeli veliko dela, saj so bili prisotni na vseh treningih, ki so bili Ali je v teh šestih letih, odkar vas ni bilo v klubu, Calcit Volley napredoval? V vsakem primeru. Prav zanimivo je bilo videti, kako je v teh letih klub napredoval v vsakem vidiku, od organizacije, do ljudi, ki stojijo za njim, trenerjev, zdravstvenega osebja … Vse je šlo skokovito navzgor. Veselje je videti, kako klub deluje, kako dobro se dela z mladimi. To je res neverjetno. Vsekakor ima veliko zaslug za to tudi naš glavni pokrovitelj na čelu z gospodom Matevžem Kirnom. Verjetno pogrešate le eno zadevo – novo športno dvorano? Nove športne dvorane si res vsi zelo želimo. Velikokrat se zgodi, da odigramo res dobro točko, ki je z obeh strani dolga, da so tudi gledalci vznemirjeni, ko jo spremljajo, na koncu pa odloča to, da se žoga dotakne stropa. To bi bilo res dobro, če bi se uredilo. Upam, da se bo kmalu tudi to rešilo. razporejeni čez cel dan, in ni bilo veliko časa za počitek, a so kljub temu našli moči in tekmovalce zvečer odpeljali v čudovito novoletno okrašeno mesto ob morju. Imeli smo srečo in naleteli tudi na njihov tradicionalni dogodek – zažig čarovnic na lignanski plaži, ki je pritegnil veliko pozornosti. Ob visokem kresu so plesale čarovnice in delile sladkarije. Iz priprav smo se vrnili utrujeni, a zadovoljni s polno novega znanja in izkušenj in pripravljeni na nove izzive, ki jih prinaša leto 2023. Tekaški pokal Tekaški pokal Občine Kamnik so v lanskem letu sestavljali štirje teki. Mira Papež Kamnik – Lani so organizatorji tekov sodelovali tudi v Tekaškem pokalu Občine Kamnik (TPOK), ki so ga sestavljali štirje teki: 26. Tek k Sv. Primožu – Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za otroške kategorije (KGT Papež – Ivan Urh), 32. Mekinjski kros – Memorial Mira Petka (ŠKD Mekinje – Lado Kveder), 1. kraljevski vzpon na Kamniško sedlo (TPD Ultra – Nino Cokan) in 1. tek na Bibo planino (ŠD Menina – Zvonko Kemperl). Odpadla sta 15. Češnjiški tek – Memorial Zdravka Berlica in 12. Veronikin tek. Na vseh tekih je teklo skoraj 400 tekačev in tekačic iz cele Slovenije. Najbolj je bil obiskan Mekinjski kros (151), kjer je teklo 79 mladih v kategorijah ml. dečki/deklice, dečki/deklice in st. dečki/deklice. K sv. Primožu je teklo 115 tekačev, od tega 33 mladih. Prvič sta bila uspešno izvedena teka na Bibo planino (50) in kraljevski vzpon na Kamniško sedlo (64). Tekači so tekli v 14 kategorijah. Najmlajši so imeli možnost teči na treh tekmah, odrasli na štirih in doseči maksimalno 140 točk. Za točkovanje je skrbel portal Prijavim.se. Priznanja za udeležbo na treh tekem prejmejo: mladinec Aleš Prelovšek (KGT Papež, 106 točk), članica Polona Thuma (Priprave Domžale, 71 točk), član A David Vogrin (KGT Papež, (92 točk), člana B Sašo Škrbinc (ŠD Šmartno, 78 točk) in Franci Železnik (ŠD Češnjice, 66 točk), veteran B Miran Škrbinc (ŠD Šmartno, 94 točk) in veteranki KGT Papež Urša Trobec (120 točk) in Ivica Žlogar (105 točk). Vseh štirih tekov sta se udeležila član B Miha Schafer (TK Šmarnogorska, 129 točk) in veteran Bojan Galin (KGT Papež, 146 točk). Priznanja bodo podelili 25. marca na 27. Teku k sv. Primožu. Čestitamo dobitnikom priznanj. Organizatorji si želimo čim večjo udeležbo na tekmah brez poškodb in že načrtujemo izvedbo v prihodnje, kjer bomo poskrbeli za nove tekme tako za člane kot otroške kategorije. Bojan Galin (v ospredju) se je udeležil vseh tekem, na katerih je skupno teklo okoli štiristo tekačev. / Foto: arhiv organizatorjev Od nekdaj so suhe mesnine iz celih kosov mesa ponos kmetij. Izvirni izdelki iz svinjskega stegna, slanine, vratovine ter izdelki iz govejega, divjačinskega mesa in mesa drobnice bogatijo našo dediščino. Z novimi praktičnimi in teoretičnimi znanji o sušenju in dolgotrajnem zorenju bodo izdelki še kakovostnejši. Izvirni izdelki iz svinjskega stegna, slanine, vratovine ter izdelki iz govejega, divjačinskega mesa in mesa drobnice bogatijo našo dediščino. 168 strani, brošura, 17 × 23 cm 14 EUR Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. + po št ni n a 12 petek, 27. januarja 2023 Zanimivosti Namesto pic plošče V prodajalni gramofonskih plošč Črna pizza, ki na Šutno ljubitelje »vinilk« vabi od maja lani, pripravljajo tudi zanimive dogodke. Eden od njih je bil decembrski Rock'n'roll bolšjak, ki je po besedah lastnika Črne pizze Gregorja Torkarja - Šuja zelo dobro uspel. tno je tudi meni privzgojil ljubezen do glasbe, originalov in zbiranja … Vsekakor skušam Pizzo do neke mere delati po Aligatorjevem navdihu. Trgovine, kot je bila ta, bi morale biti kulturno zaščitene! Klara Mrak Kamnik – Črna pizza na kamniški Šutni je vrata odprla 20. maja lani. Natančneje: odprl jih je Gregor Torkar - Šujo. Ko se je preselil v bližino Kamnika, pravi, se je zaljubil v Šutno. Vedel je, da želi tej ulici vdahniti malo življenja, zato ni bilo debate o drugi lokaciji. Ko pa je našel še razpis Cinema, so se zvezde postavile na pravo mesto in s skupnimi močmi so prišli do popolnega lokala na Šutni 14. Kolikokrat se zgodi, da kdo stopi v ploščarno in reče: "Oh, saj tu pa ne prodajate pic ..." Zelo pogosto. Nekateri se šalijo, še vedno pa je precej »lakotnikov«, ki so ob vstopu presenečeni in nato za kak trenutek tudi razočarani, ker prostor ne diši po paradižniku in mocareli. Kaj je pomembnejše: nakup plošče ali dober pogovor o glasbi? Verjetno kombinacija obojega … S poslovnega stališča seveda nakup, a Pizza ni samo to. Gregor Torkar / Foto: Aleš Senožetnik Brez pogovora ne gre, morda kakega obujanja spominov, izmenjave mnenj o določenem albumu ali zgodbi, ki jo plošča nosi za posameznega obiskovalca … Prihajate iz Kranja, vsi, ki smo že kot najstniki začeli obiskovati koncerte, smo po vstopnice hodili v trgovino Aligator … Ste že v tistih časih sanjarili o tem, da bi imel lastno trgovino s ploščami? O seveda! Pri Mirku sem en dan tudi delal, dokler ni poračunal, da si dodatne pomoči ne more privoščiti, pa me je plačal z nekaj super CD-ji, ki jih imam še danes. Aligator je bil super, verje- Črna pizza bo prvi rojstni dan praznovala 20. maja. Kako so jo prebivalci in obiskovalci sprejeli? Ljubitelji LP-jev se mi zdijo ena posebna sorta ljudi. Imate stalne stranke? Za zdaj so odzivi pozitivni, od ljudi, ki so zgolj veseli, da se na Šutni še kaj dogaja, pa do čisto pravih glasbenih fanatikov, ki jih v Kamniku in okolici ni malo. Imam precej stalnih strank, starih od 11 pa do 70 in več let. Kar nekaj jih je v Pizzi že kupilo svoj prvi ali pa ponovni gramofon in začelo zbirati plošče. Kaj pa turisti, tovrstnih ploščarn je v tujini več, kako se odzovejo, ko jo najdejo sredi Kamnika? Turisti so navdušeni, plošče iz Pizze so že odšle v Franci- jo, na Nizozemsko, v Italijo in Srbijo ter Nemčijo. Ljubitelji vedno zavijemo v vsako ploščarno, ki jo vidimo, kjerkoli že je. Odzivi so načeloma pozitivni, dekle iz Rotterdama mi je zaupalo, da pri njih take ploščarne ni, in pokupila toliko plošč, da sem se ustrašil, kako jih bo spravila na letalo. Kakšna je zaloga plošč in katere so najbolj zaželene oziroma na policah ne bodo ostale dolgo? V trgovini je vedno okrog 1500 plošč. Najbolj iskane so plošče skupin Guns N' Roses, Queen, Pink Floyd, Riblja čorba, EKV, Azra … Te ne zdržijo dolgo. Rokovske klasike pač. Metallica in Iron Maiden prav tako vedno hitro izginejo … Največji bendi niso največji brez razloga. V Črni pizzi lahko kupimo tudi rabljen gramofon ... Povpraševanja po gramofonih je nekaj, zato sem se odločil, da zadeve začnem vsaj v manjšem obsegu imeti na zalogi. Gramofo- ne iščem na raznih koncih, predvsem pa jih testiram in pred prodajo odpravim morebitne napake, po potrebi zamenjam iglo ..., skratka pripravim gramofon, da je za stranke brezhiben. Sredi decembra ste organizirali Rock'n'roll bolšjak. Kako je uspel? Kaj vse se je menjalo, prodajalo? Sejem je uspel zadovoljivo, odziv ljudi je bil super, le nekaj prijavljenih prodajalcev je v zadnjem trenutku odpovedalo. Lastnike so menjale plošče, kasete, CD-ji, knjige, glasbena oprema in inštrumenti ... Vsekakor vidim potencial, da se zadeva še kdaj izvede, morda na odprtem in z več naključnimi prodajalci. December smo na Šutni popestrili s prižiganjem ognjenih luči in poslušanjem božične glasbe z vinilnih plošč, Tim pa nam je pekel palačinke. Črna pizza namerava tudi letos pripraviti več dogodkov in tudi festivalov, a podrobnosti trenutno še niso zrele za javnost. Nekoč je bilo v Kamniku Modna prestolnica Jugoslavije? Marko Kumer Kamnik je imel čast in srečo, da je v njem začel svojo poklicno pot krojač Ivan Debevec in da so njegove kreacije ponosno nosili prepoznavni pripadniki babyboom generacije takratnih mladeničev in deklet. Mojstra Debevca se je oprijel spoštljiv vzdevek kamniški Dior. Svoje prve modne revije je priredil že v sredini petdesetih let prejšnjega stoletja, izbral si je pravkar dograjeni Kino dom v Kamniku – in to je bila menda prva modna revija na ozemlju nekdanje skupne domovine. Med modeli so bili znani Kamničani Božena Možina, Janez Stele in Adica Stele. Frank Vengust je še danes in je bil že v šestdesetih letih eden najbolj prepoznavnih Kamničanov. Njegovo ime povezujemo z glasbo in prvi- mi ansambli, pihalno godbo, športom, kulinariko in ne nazadnje visoko modo, ki je konec šestdesetih in na začetku sedemdesetih let vstopila v pravzaprav periferno mesto Kamnik. Vengust in njegove prijateljice so zaprepadene Kamničane šokirali z drznimi oblačili ter pri mlajših in pri svoji generaciji vzbujali zeleno zavist. Tudi zaradi poguma, da so si inovativne Debevčeve obleke sploh upali nadeti. Frenk Vengust se spominja, da mu v teh kreacijah vstopa v ljubljansko srednjo šolo niso dopustili. Kultni izde- lek generacije je bil skoraj do tal segajoč maksi plašč – zunaj črn in znotraj »vampirsko« rdeč, zapenjal se je z velikimi usnjenimi trakovi. Vengust je bil že uveljavljen kamniški glasbenik, sicer predvsem bobnar in flavtist, a v resnici multiinstrumentalist, ko ga je na skupnem nastopu Mladih levov in kamniških Kamniktitov za manekena »rekrutiral« mojster Debevec. Njegov siceršnji model je namreč tistega večera izginil neznanokam. V slokem, visokem in čednem dvajsetletniku je prepoznal idealnega substituta. In res: Manekenki pred nekdanjim Bacchus barom v Kamniku. Na fotografijo so spontano vključili tudi kamniškega posebneža Petra Mejača. / Foto: arhiv Frenka Vengusta Frenk Vengust v legendarnem in kultnem plašču sedemdesetih let 20. stoletja / Foto: arhiv Frenka Vengusta Skupinski portret z mojstrom Debevcem; zgoraj sta desno od Ivana Debevca še njegova hči Anja in kamniška manekenka Sonja Sitar; spodaj levo je Frenk Vengust. / Foto: arhiv Frenka Vengusta Frenk se je izkazal z dobršno mero naravnega talenta za sprehode po modni brvi skozi ljubljansko Halo Tivoli. Od takrat dalje je bil Frenk Vengust stalni Debevčev model. V ta posel sta iz Kamnika privabila še nekatere druge, omenimo Sonjo Sitar. Modne revije je v Kamniku gostil Kino dom, v Domžalah v hali Komunalnega centra, v Radomljah pri Špornu in še marsikje. Običajno so bile sestavljene iz glasbenih in celo humorističnih točk ter modnih iz- hodov pred občinstvo. Modne revije je pogosto vodila priljubljena kamniška radijska napovedovalka Nataša Dolenc. Debevčeve kreacije je običajno fotografiral legendarni modni fotograf Stane Jerko. Snemali so na Šutni, pogosto na Malem gradu in tudi pred nekdanjim kamniškim lokalom Šumi. Sčasoma je Frenku manekenstvo začelo presedati, verjetno še najbolj zaradi nenehne grožnje s krajšanjem njegove bujne frizure. 13 petek, 27. januarja 2023 Prireditve, Zanimivostizahvale Glas o Tunjicah Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_kam_22_02 NALOGA LAŽJI SUDOKU Tunški glas, ki so ga krajani dobili na svoje domove ob koncu leta, na več kot devetdesetih straneh tudi tokrat prinaša pester vpogled v dogajanje v preteklem letu ter dogodke v Tunjicah. Aleš Senožetnik 1 8 6 2 3 4 5 6 9 3 5 4 2 9 5 1 2 8 1 8 4 3 6 7 4 5 9 sudoku_TEZJI_kam_22_02 3 8 1 Rešitev: 7 8 5 3 4 1 6 9 2 9 6 3 8 2 7 1 5 4 2 7 6 9 3 REŠITEV 4 1 2 6 9 5 8 3 7 1 9 4 5 7 2 3 6 8 8 2 6 1 3 9 4 7 5 5 3 7 4 6 8 2 1 9 6 4 9 2 5 3 7 8 1 3 7 8 9 1 4 5 2 6 2 5 1 7 8 6 9 4 3 NALOGA sudoku_LAZJI_kam_22_02 TEŽJI sudoku_LAZJI_kam_22_02 SUDOKU 4 1 8 6 2 6 5 2 9 2 1 8 4 3 6 7 5 9 3 5 7 3 6 2 7 4 9 7 9 4 1 5 8 5 6 3 4 2 8 9 6 1 9 2 3 4 6 7 3 5 5 3 3 2 2 4 6 7 9 8 7 1 4 3 8 1 6 8 5 1 4 2 9 7 2 4 2 9 9 7 3 4 6 5 5 1 8 1 7 5 2 9 2 8 9 3 8 4 6 5 6 1 5 8 3 3 4 6 2 7 5 9 9 5 3 6 7 1 8 2 4 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_kam_22_02 se ne bo nobeno število 2 4ponovilo 7 ne8v vrstici 5 ne9v koloni 1 ne6 v enem 3 5 3 7 sudoku_LAZJI_kam_22_02 NALOGA 8 REŠITEV 1 2 4 5 1 3 3 4 9 8 6 9 7 Rešitev: 6 8 4 3 7 5 2 1 9 9 1 3 8 4 2 6 5 7 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_22_02 5 9 3 2 1 8 9 4 5 2 9 8 3 6 5 4 6 3 7 4 2 REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 5 2 sudoku_TEZJI_kam_22_02 NALOGA 7 3 7 4 9 5 6 Ne odlašajte in se odločite za plačilo letne naročnine na časopis Gorenjski glas. Če želite spremembo pri plačevanju, nam to do konca januarja sporočite na tel. št.: 04/201 42 41 vsak delovnik od 8. do 15. ure ali po e-pošti na narocnine@g-glas.si. 2 5 7 6 1 9 3 8 4 • prihranite 25 odstotkov, torej Gorenjski glas prejemate kar 3 mesece zastonj • izognete se mesečnemu plačevanju položnic • po plačilu prejmete darilo s praktičnimi izdelki 3 6 2 4 8 7 5 9 1 S plačilom letne naročnine prihranite največ 7 9 8 1 5 3 4 2 6 zaznamovali minulo leto tako na krajevnem kot širšem področju. Po posameznih hišah so raznašalci raznosili 343 izvodov časopisa. 1 4 5 2 9 6 8 7 3 mine na pretekla leta. Med drugim so razrešili tudi slovnično zagato, ali se prav piše v ali na Tunjiški Mlaki in se spomnili nekaterih pomembnih dogodkov, ki so 4 7 9 5 6 8 1 3 2 katerih pomembnih obletnic, med njimi denimo petdesete obletnice smrti dr. Franceta Steleta, pogovarjali pa so se tudi s starejšimi krajani in obujali spo- 8 3 6 7 2 1 9 4 5 Raznašalci so po vaseh raznosili 343 izvodov glasila Tunški glas. / Foto: Matjaž Sedušak 5 2 1 9 3 4 7 6 8 Tunjice – Tudi ob koncu minulega leta so izšli nekateri krajevni občasniki v občini, med katerimi je tudi glasilo Tunški glas, ki ga izdaja Društvo Tun'ški glas. Letos je izšel že 28. letnik glasila, ki ga Tunjičani pripravljajo enkrat letno in luč sveta ugleda med decembrskimi prazniki, ko ga člani uredniškega odbora vselej tudi osebno raznosijo od hiše do hiše. Kot je v uvodniku zapisala urednica Milena Erbežnik Klanšek, glasilo, ki je izšlo na 92 straneh, tudi tokrat prinaša obilo zanimivega branja. Tako so med drugim predstavili mlade upe in prvo tunjiško zdravnico, objavili so poročila tunjiških društev, prispevke šolarjev, športnikov in umetnikov, potopisna doživetja krajanov in tudi zapise iz zgodovine krajevne skupnosti. Spomnili so se tudi ne- 7 5 2 1 9 3 4 7 6 8 8 3 6 7 2 1 9 4 5 4 7 9 5 6 8 1 3 2 1 4 5 2 9 6 8 7 3 7 9 8 1 5 3 4 2 6 3 6 2 4 8 7 5 9 1 2 5 7 6 1 9 3 8 4 6 8 4 3 7 5 2 1 9 9 1 3 8 4 2 6 5 7 Letna naročnina za fizične osebe za leto 2023 znaša 183,30 EUR, prihranek znaša kar 61,10 EUR. Pridružite se naši veliki družini zadovoljnih naročnikov, veseli bomo vaše družbe! 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjižna nagrada Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 3. februarja 2023, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 14 petek, 27. januarja 2023 Prireditve, zahvale Prireditve v januarju in februarju Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Sreda, 8. februarja, od 10. do 18. ure, Medobčinski muzej Kamnik Slovenski kulturni praznik v kamniškem muzeju Vstop prost Nedostojno vedenje od 10. do 13. ure, Samostan Mekinje Dan odprtih vrat v samostanu Mekinje Vstop prost od 13. do 19. ure, Velika dvorana DKK/Kulturno društvo Priden možic, Zavod za kulturo Kamnik in Občina Kamnik Kamniški kulturni maraton Vstop prost Petek, 27. januarja, od 17. do 18. ure in od 18. do 19. ure, OŠ Komenda Moste od 11. do 12. ure, Medobčinski muzej Kamnik Vstop prost Vstop prost ob 20. uri, MC Kotlovnica od 16. do 17. ure, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Kotlovniški stand up: Open mic Vstop prost Javno vodstvo po razstavi SKRIVNOSTNE POTI NEGOVSKIH ČELAD Zadnje javno vodstvo po razstavi POKRAJINA & IDENTITETA Vstop prost od 18. do 20.30, Terme Snovik od 20 do 40 EUR, odvisno od starosti in števila družinskih članov Vstop prost Ponedeljek, 30. januarja, ob 18.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Četrtek, 9. februarja, od 11. do 15. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Glasbena šola Kamnik: A me slišiš? - Galantno baročno Vstop prost. Število mest je omejeno. Literarni večer v Termah Snovik KOLO USTVARJALNOSTI: počitniške ustvarjalne delavnice z Rosano Kleindienst. Vstop prost Torek, 31. januarja, od 18. do 19.30, Terme Snovik – apartmajsko naselje (dvorana Hrast) ob 18. uri, MC Kotlovnica Vstop prost Vstop prost od 18. do 19. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Petek, 10. februarja, od 11. do 15. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Brezplačna delavnica ZDRAVO ŽIVIM v Termah Snovik ENAJSTA ŠOLA O ANTIKI z ddr. Vereno Perko Vstop prost ob 18. uri, MC Kotlovnica Delavnica osnove govora Vstop prost Sreda, 1. februarja, od 18. do 20. ure, MC Kotlovnica Večer družabnih iger - Viticulture KOLO USTVARJALNOSTI: počitniške ustvarjalne delavnice z Rosano Kleindienst. Vstop prost od 18. do 22. ure, Slovenia Eco Resort Večer zaljubljencev Vstop prost Vstop prost Četrtek, 2. februarja, in petek, 3. februarja, od 8.30 do 12. ure, Zadruga KIKštarter Delavnica: Uporaba programa Solidworks Vstop prost Sobota, 4. februarja, ob 10. uri, MC Kotlovnica Izžrebani nagrajenci nagradne križanke z geslom SVEŽE SLOVENSKO MESO, objavljene v časopisu Kamničan-ka 23. decembra 2022, so: 1. nagrado (darilni bon v vrednosti 15 EUR) prejme Senija Kotnik iz Gozda - Martuljka, 2. nagrado (darilni bon v vrednosti 10 EUR) prejme Stane Štupar iz Kamnika, 3. nagrado (darilni bon v vrednosti 5 EUR) pa Esma Rakovič iz Kamnika. Nagrajencem iskreno čestitamo. Izmenjevalnica oblačil #23/ Clothing Exchange ZAHVALA Vstop prost Prazen dom je, vrt, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega nasmeha in pozdrava. A sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ob 20.30, Pub Pod Skalo Rokenrol in Hendrix večer z Midnight Lightnin' Vstop prost Ponedeljek, 6. februarja, od 11. do 15. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba KOLO USTVARJALNOSTI: počitniške ustvarjalne delavnice z Rosano Kleindienst. Vstop prost Torek, 7. februarja, od 11. do 15. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba KOLO USTVARJALNOSTI: počitniške ustvarjalne delavnice z Rosano Kleindienst. Vstop prost ob 18. uri, Velika dvorana DKK / Občina Kamnik in Zavod za kulturo Kamnik KINO DOM IN DOM KULTURE KAMNIK: 70 let povezovanja skupnosti, ponosne tradicije in sodobnega razvoja / proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Vstop prost ob 18. uri, Dom krajevne skupnosti Godič Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v Godiču Vstop prost od 7. februarja do 7. aprila od 13. do 19. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Likovna razstava Ane Zavadlav: Od Cicibana in Cicidoja do Menarta! Vstop prost Neznanec je na Zikovi ulici v Kamniku izvršil tatvino prednje registrske tablice. Po zbranih obvestilih bo podana kazenska ovadba na pristojno sodišče. Prometna nesreča V središču mesta je prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bila lažje poškodovana pešca. Nesrečo je povzročil voznik osebnega vozila, ki je med vožnjo spregledal pešca, ki sta prečkala vozišče pravilno na prehodu za pešce. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog po zakonu o cestnem prometu. Policisti so imeli na območju Kamnika in Perovega v postopku voznika, ki sta vozila pod vplivom alkohola, zato jima je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, ki bo skupaj z obdolžilnim predlogom poslano na okrajno sodišče. Prometna nesreča Policisti so na regionalni cesti Stahovica–Kamnik obravnavali prometno nesrečo, ki jo je zaradi neprilagojene hitrosti povzročil voznik, ki je v blagem levem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal z vozišča v betonsko ograjo. Sopotnica v vozilu je dobila lahke telesne poškodbe in je zdravniško pomoč poiskala sama. Povzročitelju prometne nesreče je bil izdan plačilni nalog. Policisti so bili obveščeni o nasilju v družini. Ugotovljeno je bilo, da je kršitelj s svojo zunajzakonsko partnerko grdo ravnal, jo pretepal, ji grozil z neposrednim napadom na življenje in telo in jo s psihičnim nasiljem (kričanjem, žaljenjem, zmerjanjem) ter omejevanjem njunih enakih pravic spravljal v skupnosti v podrejen položaj. Policisti so osumljencu izrekli ukrep prepovedi približevanja in bodo zoper osumljenega podali tudi kazensko ovadbo na pristojno sodišče. Pretep Vstop prost Ne že spet menuet Tatvina registrske tablice Družinsko nasilje Ping pong sreda od 19. do 20.30, Vremšakova dvorana Policisti so v Soteski obravnavali kršitev javnega reda in miru. Občan se je nedostojno vedel in kričal na svojo taščo in jo obmetaval z neprimernimi besedami. Sledita zbiranje obvestil in ustrezen ukrep. Vožnja pod vplivom alkohola Sobota, 28. januarja, od 9.30 do 12.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba USTVARI SVOJ MOZAIK - ustvarjalna delavnica z Rosano Policijska kronika Občan se je zglasil na policijski postaji in povedal, da ga je v enem izmed lokalov napadel lastnik, in to kar s teleskopsko palico, in sicer po glavi in telesu, dokler se ni palica zlomila. Oškodovanec je sam poiskal zdravniško pomoč, zoper nasilneža pa bodo policisti podali kazensko ovadbo na pristojno sodišče. Poskus vloma v stanovanjsko hišo Policisti so bili obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo. Trije storilci so na vzvod poskušali odpreti okna in balkonska vrata. Ker jim ni uspelo, je ostalo pri poskusu. Policisti v zvezi z opisanim dejanjem zbirajo obvestila. Sledi kazenska ovadba na pristojno sodišče. Spuščen pes v Arboretumu Po parku Arboretum Volčji Potok se je sprehajal spuščen pes, ki je pritekel k prijavitelju in ga in ovohaval, ta pa se je psa ustrašil. Po zbranih obvestilih je bil kršitelju izdan plačilni nalog po Zakonu o zaščiti živali. ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, pradedek in brat Jožef Slapar iz Mekinj pri Kamniku, 2. 3. 1936–25. 12. 2022 Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, in znancem se iskreno zahvaljujemo za tople stiske rok, izrečena soža­ lja, podarjeno cvetje in sveče, darovane svete maše ter darove za cerkev. Iskrena hvala gospodu župniku Pavle­ tu Piberniku in patru Franciju Seničarju za lepo oprav­ ljeno pogrebno mašo, za ganljive melodije iskrena hvala pevcem kvarteta Grm in trobentaču Jaki Einfaltu. Hvala tudi pogrebni službi KP Kamnik za lepo opravljeno po­ grebno slovesnost. Posebna hvala sosedu Tonetu Ftičar­ ju za prebrane misli na njegovi zadnji poti. Širina njegovega znanja in spretnosti je v njegovem življenju pomagala marsikomu, nam pa je bogatila in širila obzorja. Zato smo mu iz srca hvaležni. Žena Cilka in otroci Matej, Jožica ter Jure z družinami ter vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni. V 90. letu nas je zapustil dragi naš mož, oče, dedek in pradedek Viktor Novak (1932–2022), iz Šmarce pri Kamniku Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujmo vsem sorodni­ kom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sočuten stisk rok, izrečene tolažilne besede in podarjeno cve­ tje ter sveče. Iskreno se zahvaljujemo Marti Plahuta za skrb in nego, zahvala tudi urgentni službi ZD Kamnik, pogrebni službi Vrbančič in pevcem ter gospodu župni­ ku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi 15 petek, 27. januarja 2023 Prireditve, zahvale Zahvale Časopis ZAHVALA Sklenjen je krog ... Ne prošnja, ne jok te več ne predrami ... V mislih, spominih ostajaš z nami. mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna nov vlak številka 1 Oglašujte Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksa nder Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-letni ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž veteran ej Nas na ekipa Pre ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. ter z zvo vito svetlobn Briški tri, čno in še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. mnik Gra dila sta taja Sose razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na prenovlj valn tudi urbano mo in eni železniš i čas po navedb 410. stran oprepod ah Slovens ki postaji skladišče. rli ods luž eno kih železnic Kamnik Gra do deset ben / Foto: Vlaki v letu A prenovlj Jasna Palad eni peron in časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on nov odh z vlak pre dvonadstro in des et poznavno e ure pri odov. Vla hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo proge, kot jih poz vinskega zgodovaterpolisti 21.1 v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 hitr an Mat bljana). in ob 23. osti do alni prva kilo met rov par, min 07 ki. ister za infr ej Slana uro . 140 ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. ago je železnic »Ka jeni za de in ima železnic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo dovolj invaliko tajo jo 189 je ,« 1, za sem se z novim pro je deja , ki so tnik kolesa,« prip in se zah je ob tem stora valil min l župan lem Alojz Pra eljal podjepeljali prot vlakom tudi povese dog istrs Slov šnik odk tvu ens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O rezultati planina š Kamnik JA bodo ude kon ca je tudi v krajih po državi h , prostor leženci sep tem bra ima od Miha Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogi ešče iranj čič nov o brezplačno Vsako leto h obrazo ni možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z avstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazs na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega domu ka vas, som. Hitr ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, prostor gativen izvi a Kamnik, nekakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna v i kate knji zov režnic d jasličarja, naloga je obraavtorja ka da a dalje v i, pa je še do konca net i z strategijo trenutno testa pomeni, pri ki preseDomu kuljanuarja ture Kam 25-letneg Urha Wiegeleta, razs razvoja druž praviti tudi na v brisu viru na ogled nik, a zaznav tančnostjo, ežn ostj o, naspletu. be. s ni no opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese tni termini o dodapo testirane tudi njka. Tud na prim volj niškem ni i na Kamju. V eru o prihodnjih tudi še v poz nič drugače. pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn a takojšnja mo izol acij sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 83. letu starosti zapustil naš ljubi mož, oče, dedek, brat in stric Časopis Kamničan-ka Janez Ipavec brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva stran 5 zd Kavči č Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste bili del njegovega življenja in ste ga imeli radi. Zahvaljujemo se vam za izrečena sožalja, sočuten stisk roke, podarjeno cvetje, nagrobne sveče, svete maše in vse druge darove. Iskreno se zahvaljujemo tudi pevcem kvarteta Grm, trobentaču in duhovnemu pomočniku gospodu Francetu Urbaniji za lepo opravljen pogrebni obred. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Njegovi najdražji občine Ka Foto: Gora v občini Kamnik. 24 urna dežurna služba Kamnik - Komenda 041 634 948 Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 7 stran 9 stran 16 ZAHVALA ZAHVALA Razum nam pravi, da je odrešitev, srce pa ne razume in boli. Zapustila nas je naša draga mami, babica in prababica Ivanka Volovšek 1934–2023 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi Domu starejših občanov Kamnik, pogrebni službi KPK Kamnik, pevcem ter gospodu župniku. Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Zapustila nas je draga mami, sestra, babi in prababica Amalija Eigner 30. 6. 1931–6. 1. 2023 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Hvala tudi Marinki Mošnik za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Okrog, januar 2023 ZAHVALA ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Zobavnik Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za tolažilne besede, sočuten stisk roke, za cvetje, sveče ter darovane svete maše. Hvala župniku g. Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm za ganljivo odpete pesmi. Zahvala vsem, ki ste ga z lepo mislijo pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi V 92. letu je za vedno zaspala naša draga Julijana Žurbi roj. Škrjanec, iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za sočutje in izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogreb, pevkam kvarteta, trobentaču, Domnu za govor ter pogrebni službi KP Kamnik. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni December 2022 Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si ZAHVALA Ljubila si zemljo, bila njej si predana, zdaj v njej počivaš in nam lučke spomina prižigaš. V 93. letu življenja nas je zapustila naša dobra Francka Homar roj. Pavlič, iz Gradišča 3 Iskreno hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in cerkev ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala župniku Nikolaju, pogrebni službi Pogrebnik, pevcem in trobentaču. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni Gradišče, december 2022 ZAHVALA Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila – za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe se bo polnila. V 71. letu starosti se je po težki bolezni poslovil dragi mož, oče, stari oče, brat in tast Stanislav Resnik rojen 6. 11. 1952 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in ostale darove. Hvala osebni zdravnici dr. Starašinič, IPP ZD Kamnik in patronažni službi. Hvala osebju onkološkega inštituta in oddelku paliativne oskrbe. Zahvala tudi gasilskemu društvu Zg. Tuhinj, lovcem LD Tabor in LD Krvavec in ostalim lovcem, ZVVS in ZB. Hvala govornikoma Matjažu Bajdetu in Janezu Černecu za besede slovesa. Zahvaljujemo se g. župniku Nikolaju Štolcarju in patru Cirilu Božiču za lep pogrebni obred. Hvala tudi pevcem, praporščakom in pogrebni službi Pogrebnik. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Črni Vrh, Rova, Izlake, januar 2023 16 petek, 27. januarja 2023 Za zdravje in dobro voljo Na Sv. Primožu so se znova zbrali najvztrajnejši pohodniki, ki so v lanskem letu redno obiskovali to priljubljeno izletniško točko. Najboljša med njimi je zbrala kar 359 vzponov. Aleš Senožetnik Stahovica – Sv. Primož nad Kamnikom je brez dvoma ena najbolj priljubljenih pohodniških točk tako za domačine iz okoliških krajev kot tudi za marsikoga iz katere od sosednjih občin. To se je znova izkazalo sredi januarja, ko je oskrbnik tamkajšnje okrepčevalnice Peter Uršič skupaj s sponzorji in donatorji ter prijatelji znova organiziral vsakoletno podelitev medalj najvztrajnejšim pohodnikom, ki so v minulem letu zabeležili največ vzponov. »Zelo sem zadovoljen in zagotovo bomo tudi v prihodnje nadaljevali takšne dogodke. Vesel sem, da tudi zaradi korone število pohodnikov, ki redno prihajajo k nam, ni upadlo. Ves čas imamo nekaj več kot sto različnih pohodnikov, ki se vpisujejo v vpisno knjigo. Nekateri so se od nas žal poslovili, a na drugi strani prihajajo mladi in mlade družine,« pravi Peter Uršič, ki je najvztrajnejšim v lanskem letu znova podelil medalje in praktične nagrade sponzorjev. Največ vzponov je v lanskem letu zbrala Polona Hribar s Križa, kar 359-krat se je podala na pot, za katero povprečen pohodnik potrebuje od 45 minut do ene ure. »Že pet let redno prihajam sem. Odkar sem v pokoju, imam namreč več časa. Pomembno se mi zdi, da greš na svež zrak, se sprostiš in narediš nekaj za zdravje, pa tudi družba tu- kaj je dobra,« je povedala Hribarjeva. Da je vzdušje vedno veselo, potrjuje tudi letošnja podelitev priznanj, na kateri ni manjkalo smeha in dobre volje. Kot vsako leto so poleg zlate, srebrne in bronaste medalje, ki jo prejmejo pohodniki za več kot tristo, dvesto ali sto vzponov, izbrali tudi mis Sv. Primoža, najstarejšega pohodnika ter nagradili tudi nekatere družine, ki redno zahajajo na to priljubljeno izletniško točko. Pohodniki Več kot 300 vzponov: Brane Potočnik (Stahovica, 329), Jože Koželj - Tinči (Šmarca, 306), Milan Galin (Kamnik, 304), Tone Gradišek (Stranje, 302) Več kot 200 vzponov: Janez Tušek (Kamnik, 274), Mirko Zajc -Mirč (Podgorje, 259), Zdravko Martič (Kamnik, 250), Ivan Sivec (Mengeš, 240), Dušan Česen (Bakovnik, 235), Andrej Kočar (Komenda, 230), Darko Medved (Kamnik, 229), Selman Kabashaj (Stranje, 228), Miha Bohorč (Preserje, 220), Janez Osolnik (Zagorica, 212), Rudi Vidic (Podgorje, 206), Irfan Begić (Črna, 205), Ilija Simić - Kapara (Kamnik, 205), Janez Gradišek (Stranje, 203); Več kot 100 vzponov: Janez Tonin (Kamnik, 180), Boštjan Jagodic (Kamnik, 160), Emil Plevel (Mekinje, 156), Stane Svetec (Šmarca, 153), Matjaž Kolenc (Šmarca, 129), Gašper Petek (Podgorje, 128), Rok Cimerman Pohodniki na Sv. Primožu / Foto: Aleš Senožetnik (Duplica, 124), Marjan Grojzdek (Duplica, 122), Primož Lavre (Domžale, 122), Bojan Mavčec (Šmarca, 117), Vinko Žibert (Kamnik, 116), Bojan Zobavnik (Oševek, 115), Srečo Burja (Mekinje, 115), Matjaž Mohar (Kamnik, 115), Peter Golob (Črna, 114), Svit Bohorč (Preserje, 113), Matej Omovšek (Tunjice, 112), Domen Šetrajčič (Kamnik, 111), Janez Marolt (Ljubljana, 110), Marjan Strmole (Črna, 108), Franc Vrankar (Homec, 108), Sašo Jovev (Kamnik, 108), Peter Šarec (Preserje, 105), Marko Žmavc (Kamnik, 104), Rajko Kepic (Moste, 103), Emin Behrič (Radomlje, 103), Uroš Ko- lenc (Ljubljana, 103), Matjaž Pančur (Podgorje, 103), Janez Jerin (Podgorje, 102), Primož Komatar (Domžale, 101), Janez Narobe (Homec, 101), Marko Jereb (Domžale, 101), Martin Vodlan (Podgorje, 101), Miran Križaj (Naklo, 100), Viktor Gantar (Šmarca, 100), Stane Mejač (Mevlje, 100), Miro Deisinger (Domžale, 100) Pohodnice Več kot 300 vzponov: Polona Hribar (Križ, 359), Jolanda Alič (Duplica, 340), Nina Eržen (Domžale, 306) Več kot 200 vzponov: Joži Rozman (Črna, 267), Slavka Vodlan (Podgorje, 242), Mira Gradišek (Stranje, 240), Mojca Koželj (Oševek, 232), Nežka Tavčar (Duplica, 231), Helena Bogataj (Mekinje, 222), Joži Hlastec (Črna, 222), Jožica Vidic (Podgorje, 210) Več kot 100 vzponov: Anica Leban (Stahovica, 190), Sonja Crnkovič (Kamnik, 190), Saša Bohorč (Preserje, 186), Tadeja Maček (Kamnik, 180), Anica Markotič (Vir, Domžale, 177), Mateja Medved (Kamnik, 175), Joži Tonin (Kamnik, 168), Nataša Jagodic (Kamnik, 161), Tatjana Sršen (Moravče, 155), Lena Jevnik (Radomlje, 152), Ana Baumann (Podgorje, 142), Bojana Laboda (Kamnik, 140), Sonja Sivec (Mengeš, 127), San- dra Plahuta (Kamnik, 124), Darja Slana (Tunjice, 123), Nevenka Bračič Flajs (Kamnik, 116), Eva Zugwitz (Stahovica, 116), Mojca Vrankar (Homec, 108), Saška Joveva (Kamnik, 108), Mojca Stele Jeglič (Tunjice, 105), Milena Kepic (Moste, 103), Nadja Kolenc (Ljubljana, 103), Anja Jerin (Podgorje, 102), Tatjana Popovič (Domžale, 101), Maja Komatar (Domžale, 101), Sergeja Plemeniti (Komenda, 101), Mihela Križaj (Naklo, 100), Branka Žmavc (Kamnik, 100), Anka Hribar (Vrhpolje, 100), Simona Remšak (Šmarca, 100), Helena Mejač (Nevlje, 100) Smučišče Osovje odprto Smučišče obratuje ob sobotah in nedeljah med 9. in 16. uro, od torka do sobote pa je med 18. in 21. uro možna nočna smuka. Klara Mrak Gozd – Smučišče Osovje leži ob regionalni cesti Kamnik–Stahovica–Gornji Grad. Štiri kilometre pred prelazom Črnivec zavijemo levo proti vasi Gozd in sto metrov od glavne ceste je dovoz do smučišča, ki se sicer dobro vidi tudi z glavne ceste. Z vozilom se pripeljemo do samega smučišča. Kot je povedal Matija Žagar, predsednik Smučarskega društva Črna pri Kamniku, ki upravlja Osovje, imajo približno pol metra naravnega snega. Proge, ki jih utrjujejo z dvema snežnima teptalcema, so dobro pripravljene. Smučišče ima dva poligona za otroke, eden je opremljen s trakom, drugi, ki je prav tako zavarovan pred naleti smučarjev, pa je ob sami vlečnici, kjer imajo otroci postavljene ovire (količke, skakalnico ...). Proga za boljše smučarje je dolga 300 metrov. V bližini je krožna tekaška proga, dolga 600 metrov, ki jo prav tako urejajo upravitelji smučišča. Tek je brezplačen. Na smučišču Osovje bodo odrasli za dnevno vozovnico odšteli deset evrov, otroci osem (enaki sta tudi ceni za nočno smuko), uporaba otroškega traku stane pet evrov. V počitniškem tednu, od ponedeljka do petka, bo med 10. in 12. uro potekal smučarski tečaj, ki ga bo lahko obiskalo 25 otrok.