(gjiatrmn&m lsdanj«.) 48. številka. V Trstu, v soboto dne 21. aprila 1894. Tečaj XIX. •shaja po trikrat M teden t lomili ii-danjih ob tMklk, 4*tPtklh >» aobotah. /jutranje iidnnja ii-haja ob 6. uri tjutraj, vefurno pa ob 7. ■r« iskovalec, ie sploh kaj preiskuje, in lodnik. (Tako je 1) Kako aodf prebivalstvo o taoih odgovorih, o tem le jeden vsgled. Tako mi je pisal prijatelj is nekega okraja istrskega, ia katerega so tudi bila na-ved ona dejstva, aapteaaa v Interpelaciji: „Z osi rosi aa Taaffojev odgovor na Tvojo interpelacijo a dne 20. februvarja 1892 moram opomniti, da moramo vsi, ki sleherni dan ob* intimo pristranost, bresmejno samovoljo vladnega pade — on ga imenuje todi, a recimo mu X — odgovoriti grofu Taaffeju, da odločno odbijamo izjavo n namišljeni nepristranosti X*s.w Nadalje pravi Taaffe" — tsko mi pifte prijatelj — „da oblasti po Istri nikakor niso pužčale v nemir svojih postavnih dol-iaosti in da io postopale mirni in objektivno proti iarodkom strankarske straiti, viakako obžalovanja vrednim. Na to bi mu odgovoril jas ia viakdo, ki posna raimere: oblasti po litri puftčajo vsakeko, loiebno ob volitvah, v nemar evojo postavna doliaoeti m postopajo proti miroemu in smernemu postopanju hrvatske stranke s cblaloranja vredno strastjo in pristranostjo, d£, bresobsirnostjo. Taaffe, Taaffe, kako se dsi voditi aa boi I" (Ve-itloii) PODLISTEK. I Kmetski upov. Mgtdevimskm pei—i intMt\Jsirya mM. — Spital Avput Štuoa, Prdolil L P. Planinski. - — Nikola ie je močno spri s svojim stakom Tahijem, Taki ima tu mnogo pristale v in prijateljev na kraljevem d veru; on stopi na mojo strau in mi bi pomagal. Zaradi njega sem tudi priiel-- — Zaradi njega? začudi se žena. Resno je hotel Peter odgovoriti, ali hipoma se obrne proti vratom, pred katerimi se je 6ul glasen govor. Vstopi sluga in mu javi, da želita gospod podban in neka stara goapa govoriti s banom. Osupail je nekoliko, potem pa resnobno odgovoril: — Reci, da ne maram — ne, da ne morem, da imam nujnih opravkov — nikakor, nikakor t Ali ta hip ie odpro sa slugo vrata. V sobo stopi visok, lep stareo, pleiast, resnoben, s dolgo sivo brado, reanega, ponosnega obraza. Slugo porine na stran, sam pa stopi naprej, za njim pa vstopi gospa Uršula He-ningova, bledega, jeznega, objokanega obraza. Peter vzdrhti in prebledi. — Magnifice domine bane J iiprogovori starec mirno in jasno, oprostite. Sliial sem, da imate posla. Ali bolj nujnega nimate od tega, katerega vam jas donaiam. Dogodilo To so beaedf^katere mi je pisal jatelj. Že pred letom se je govorilo po Istri o nekih naredbab, po katerih so sodili optimisti, da sa obrne na bolje. Na to je pisal nek patrijotiiki list — s dovoljenjem gospoda predsednika prečitam to — (i i ta): .Migljaj o radikalni ipremembi v rasmorih nima druzegs namena, nego da ie opravičijo nekdanji iiveitni pogrežki, in ni drusega nego milo, s kiterim se morajo oprati isveitni iramotni madeži, vidni ie preveč." Tako trdijo mnogi drugi tudi tedaj, s osirom na voditelje nitih politiftkih poilov tim doli. Njegova ekscelenca gospod minister zi notraoje pošlo ima morda najboljle namene in najboljto voljo, da bi pomigal; ali gledč na nafto politiike voditelje tam doli je najumeitnejii hrvatski pregovor: .Lisica me-nji dlako, ali ivoje nravi nikdar, to se prsvi: ,Der Fuchs wochielt den Balg, aber die Oesinnung nioht*. Gospodje tam doli so preveč kompromi* tovani, da bi sploh mogli kij isveiti; in če tudi prenehajo sa nekoliko časa, da ne trpe sli ne uiinjajo nezakonitosti, obnove jih vendar pri prvi dobri priložnosti. Tudi pod sedanjim ministerstvom smo dobili nekoliko odgovorov na interpelacije, ali reči mora«, da tudi tu informacije ne odgovarjajo resnici, in da se hoče vso preveč braniti avtoriteta oblasti s tem, da se pokriva pregrcftke uradnikov. Ti so — kakor je rekel popred post. Pornorstorfer — nezmotljivi, njim se ne zgodi ničesar. (Daljo prib.) Pravila kmetijske in vrtnarske družbe sa Trat in okolico. §. 19. Stanoviičeudov odbora. Najmanj 4 odborniki morajo stalno bivati v mestu. Področje predsednika, odnosno njegovega namestnika; sestopanje druftbe na sunaj, predsedstva v sborih, isdajanje listin. §. 80. Predsednik sestopa družbo na sunaj. Od sklicuje redne in isredne občne sbore ter predaeduje v njih, v sejah odbora. Ou podpisuje s tajnikom vred vse spise, ketere isdaje dražba aH odbor, in vse prav-noreljavne spise. se je nekaj nesasliinega, raabojatvo. Ban ja v nali domovini sa kralja, baa mora čuvati pravioo vedno in povsod, sa njega ni noben opravek bolj nujen. Ban stisne obrvi in jesno premeri pri-ftleca, toda starec vsravna ponosno glavo in mirno gleda Petra, vtaklivfti roke v Široki srebrni pas, kateri so mu jo ovijal okolu črne halje. — Česa Želite, domine Ambrož P vpraša Peter reino starca, mejtem ko jo baniea plaho pogledovala sedaj podbana, sedaj njega tovarižico. — Jas zase ničesar 1 odgovori Ambrož Oregorijanec. Ali namestnik važe časti sem, zatorej privajam k vam to plemenito gospo, katera nekaj sahteva.--- — Katera vse zahteva, sakliče živo Uršula, razjarjena, da komaj sopo. Vse sahto-vam, ban, ker ničesa nimam. Menda veate, kdo sem. Peter pokima z glavo in reče polglasno: — Govorite, gospa Heningova. — Da, tako mi Boga, govorila bom, pravi Uršula, vzravna glavo in položi ruko na razburjena prsa. Ne vem, kje naj pričnem, kaj naj govorim. Kača se tui zvija okrog srca, jad in bolest mi tiiči grlo. Oprostite ! Oreh je to, sramota pred Bogom ! In vi mo boste poslužali, kaj ne da P Vi me morate posluiati, ker ste ban, ker ste plemenitaž, Predsednik vodi ia nadeoruje vse drui-beno poslovanje, katero porasdeljaje med njene organe, Kadar je predsednik aairžaa, preidejo vse s njegovim uradom sdružene praviee in dolžnosti na podpredsednika; kadar pa sta sadržana oba, na tiatega odbornika, ki je po letih atarejži. §.21. Kako je oboru oskrbo-vati družbeno imovino. — Isvrže-vanje pri gleda po računskih pre-gledovalcib. Oskrbovanje družbene imovine je iiročeno odboru, kateremu je skrbeti za pravilni pregled blagajnico in sa varnost družbenih vrednosti v smislu dotičnih navodil in sklepov. Pregled o vsi imovinski upravi isvrftujete dva računska pregledovalca, iavoljeaa od občnega zbora. Ona presojata letne račune in letni računski sklep in ata upavičena vsak ča« pogledati v blagsjniftke knjige. §. 22. K e d a j ae sbirajo udje odbori, kedaj morejo aklepati in kako sklepajo. — Rasglaftevanja njih obravnav. Odbor ae sbsja vsaj po jedenkrat vsak mescc ter je sklepčen, ako je rssvon prvoaednika najmanj 8 odbornikov navzočih. Vsak odbornik, katerega tekom leta ni bilo saporedoma pri treh sejsh brez veljavnega vzroka, fttejo ae, da jo isstopil. Sklepa ae s nadpoloviČno večino glasov; prvosednik glasujo samo tedaj, ksdar se glasovi jednako porasdele ter odločuje v tem slučiju, pridruživfti se jedni polovioi jednakih glasov. O odbora obravnavah je piiati sapianik, katerega morata podpisati prvomeatnik in zapisnikar. §. 23. Naprava stalnih odsekov za posamezne stroke, spadajoče v družbeni delokrog. Odbor ima pravico, osnovati za stroko, apadajoče v diužbini delokrog, odseke iz strokovnjakov, katerim je naloga korenito pretehtovati predmete, se katere so odseki postavljeni ter staviti primerne predloge pri odboru. Kolibo odiekov je osnovati, to deločuje s osirom na potrebo odbor. Poleg tega imajo tudi druiibniki pravioo nasvetovati pri odboru, da ie osnujejo odseki. Ako se tsk naavet odkloni, mora odbor, kadar bi ponovilo nasvet najmanj 20 druker ste človek, ki me morate posluiati, ker sem žena, udova, mati — ker bi utegnila biti tudi levinja. Posluiajte me, prosim vas I Ako vas napade v gozdu človek in vam strga s vratu zlato veriiioo, porečote: Hajduk je, to mu je rokodelstvo, ako ga vjamem, obesim ga. Ako posimi navali na vaa gladen volk, porečete: Nema in divja žival je, to mu je narav, in prebili mu boste glavo s srnom. Ako vas dobi sredi polja divji Turčin, porečote : To je sovrsg križa in moje svobode; z junaško sabljo mu boate odbili glavo. Vae to je naravno, čiato naravno. Ali kaj porečete, ako kričon človek prevari tužno rodo-vino z Judeževim poljubom, ako prvi aodnik v državi prelomi pogodbo s udovo, pa jo rasdere, pogazi in avoj starodavni grb po-pluje. Kaj P Kaj porečete, kadar sivobrad vo-likai, kateri pomagi noaiti kralju zaatavo države, ponoči skrivoma kakor hajduk vrže ubogo udovo, nedolžno deco is stare dedo* vine na golo zemljo, na trdi kamen, broz vsega P To ni uaravno, to ni človečki, to jo zveraki, to je hudičevo. Kaj porečeto k temu, domine bane, kaj P Peter Erdčd no roee nič. — Vidim, vi me ne razumite, nadaljuj« Urftulu ; nespametno govorim, seveda 1 Jezik so mi zapleta, izgubila sem pamet. Kako ne bi P Saj 9em o«l6 že vero v Boga izgubila. Zavedla se bom. Čujte. Tako je. Bator je s menoj sklenil pogodbo, to menda veste P žabnikov, predložiti stvar občnemu sboru, da sklene o nji. Odseki so v obče samo oddelki, da dajejo odboru strokovne svete. Ta mora vsa vpražanja in vse vloge, »padajočo v njegovo področje, izročiti najprvo dotičnim odsekom, da se o njih posvetujejo in stavijo predloge; stoprav potem sklepa o njih odbor. V vsakem mora biti najmanj 6 udov. Vsak odsek si isvoli is svoje srede načelnika, kateri sklicujo seje in jih vodi, ter zapisnikarja; odsek sme, ako spozna sa dobro, vabiti k sejam veičake, on ureja avejo notrsnje stvari v zmislu družbenih pravil samostojno ter izroča svoje predloge in sklepe odboru, pri katerem poroča jeden udov o dotičuem predmetu, 24. Naprava samostalnih odsekov v prospe h raznih zemljo* delskih vrst. Kadar je treba iti za to, da se posamezno vsžne vrste zem)jedelstva izdatno pospeiujejn, sme odbor poitaviti samostalne odseke. Taki samostilni odseki imajo pravioni se glumi.> nasmejala. Ali ni bila laž, ampak vae gola resnici. (Dalje, prih) Politiške vesti. Državni zbor. (Poslanske sbornics.) V seji dnu 19. t. ■. nadaljevala se je rasprava o proračuna domobranskega ministarstva. Mi* nifltcr grof Wel*ersheimb omenil je v svojem odgovoru na interpelacijo, da se aicer rea more dogoditi, da koji višji trpinči podliene mu vojake, toda taki slučaji da ao jako redki. I.ani preiskovalo ae je vsega skup 278 slu« čajev o zlorabi vojaške oblasti in ta itevilka je razmerno jako niska, ako se pomisli, da Ateje stalna vojaka v mirnem času 300.000 m6i, o vežbab pa cel6 400.000 mol in da mora v vojaki vladati stroga disciplina. Zatem je govoril minister o dvobojih sploh in o dvobojih v vojski poaebe. O poalednjih ome* nil je: Ako aakoni in najstrožje kasni preji-njih Časov niso mogli ugonobiti rasvade dvo-bojev, toliko manj jo bodo mogli ugonobiti ukrepi poslanske ibornice. Popolnoma krivo pa jo mišljenje, da se dvoboj v vojski ne-kakor povapeiuje. Vojaku ni treba, da doksle svoj pogum v dvoboju, kajti pogumen mora biti; vojnik ima drugo, višjo nalogo. Dvo* boje? pa se dogaja v vojski mnogo manj, kakor pa v drugih slojevih. Kadar se pa za* koni tako razvijejo, da morejo dati vsakemu zadoščenja na taljenju časti, potem ae bode gotovo amatral vsak, ki itsivlja na dvoboj, kot morilec in bode tudi kasnovan kot tak. Dokler pa ne pridemo do tja, moramo sicer omejiti samopomoč, nikakor pa je ne moremo izključiti. Sploh pa je razširjeno popolnoma krivo mišljenje o vojaških častnih sodiščih, katera glodajo uprav na to, da bi zatrla dvo* boje, kar eo jim rea većinom posreči. — Za* tem je odgovoril minister na interpelseijo glede narodnostnega vpraianja v vojski. Načeloma, rekel je minister, spoštuje se v vojski vsaka narodnost v kolikor dovoljuje to vojaška služba sploh in v kolikor ne moti ndrodnoBt celokupnoati vojske, kajti voj* Bka mora ostati, celokupna in velika ne* varnost bi utegnila navstat, ako bi se dajala prednost koji narodnosti. — Nadalje izjavil je, da so vspehi novega brambovskega sakona jako povoljni; tudi glede jednoletnih prosto* voljcev ne more bo pritožiti, kajti tudi isti dosegli so jako povoljeu vapeh. — Minister zaključil je svoj govor, dotikajoč se preosnove vojnega kazenskega sakona. Ker pase groino agituje v tej stvari, aatorej je najboljše, da o tem predmetu ne spregovori dalje. — Večina zbornice odobravala je miniatrov govor z živahnim ploskanjem. Največi utis napravila je na zbornico odkrita isjava ministrova, da današnji aakoni ne sadoščajo v varstvo žaljene časti. Različno pa se tolmačijo ministrove besede, katere je isrekel, ko je govoril o dvoboju: „Dvobojev je v vojski mnogo manj, kakor v drugih krogih; v parlamentarnih krogih n. pr. postali ao dvoboji ie nekakšna kužna bolezen." Poljski klub posvetoval se je v nvoji ne j i dne 19. t. m. o volilni preoanovi. Posvetovanja udeležil se je tudi minister J a* worski. Isti je isjavil, da se vlada resno bavi t volilno preosnovo in da jo nameruje tudi izvršiti. V kakih treh m e a e c i h bode načtt menda dogotovljen in potem se takoj predloži poslanski zbornici, — Torej sopet 3 mescce odloga P Italija. Poslanska komora razpravlja se* daj o proračunu za vojno mornarico, a rasne Btrnnko se žo niso sporatumele o prihranitvah. — Da hoče kralj sam pomagati nekoliku ža-loatniin finančnim odnoiajem, odstopi vši prostovoljno 4 milijone lir svoje civilne liste, kakor eouo bili že sporočili, to vest potrjujejo tudi dunajski diplomatiški krogi, Oovori se pa, da Crispi valed ukaza kraljevega ne objavi službeno tega darila, da ne bi 8e moglo tolmačiti takti, kakor da se je kralj udal zahtevam opozicije. — Umirovljenoga italijanskega generala Goggio, stanujočega v Nizai, zaprli so dne 19. t. m., ker je jako posorno gledal vaje franooskih planinskih lovcev ob italijanski meji. Dokazalo se je pa, da je gledal vaje le iz radovednosti in da ni „ogle-duh". Zato ao ga takoj izpustili in general Perier ga je oaebno prosil odpuščenja. — Finance kažejo jako slabo. Izkaz o vplači neposrednih davkov od 1. junuvarja do 31. marca t. I. navaja 12 milijonov lir manj, kakor ju bila vplača v istoj dobi uiinolega leta. V RerolillU se je razširila vest, da po-utane to mesto sedež katoliškega ft k o fa. Novim škofom da bode imenovan prošt Jahnel, Različne vesti. tMtnovanJ«. Ce«. namestnik vitez Rinal-dini imenoval je v svoji laatnoati kot predsednik dež. finančnega ravnateljstva davčnim nadsornikom finančnega koncepista Josipa L a h a. .Vrhovnegl vojnoga nadzornika namestnik*. Z Dunaja poročajo, da Nj. Vel. cesar imenuje v kratkem pobočnika vrhovnem« vojnemu nadsorniku nadvojvodi maršalu Albrehtu. Ta pobočnik dobi naslov: „Vrhovnega vojnega nadsornika namestnik". Bržkone bode imenovan sa to novo mesto Fmlt. baron SchOnfeld. Goip it. MIH« Truden nas prosi, objaviti, da je vest o njegovem odvetniškem ispitu prišla v nai list proti njegovi volji. Poroillo o IX. oojl mootnoga ovita tr* faftkogo objavimo v današnjem večernem izdanju. Lohonoko drznoot ae je pokasala t sadnji seji mestnega sbora v avoji pravi luči. Pri raspravi o ustanovi poaebnega konvikta na mestnem liceju je svetovalec Venesian, podpirajoč predlog šolskega odseka, imenoval gojenke rasnih samostanov airtve klerikalcev". Kakšne Irtve so pa one slovenske učenke, ki sshajajo v laške iole in kakšne irtve so one laike gojenke, katere sahajajo v mestni šenski licej, na katerem ni bil kričanski nsuk dosedaj menda niti obvezni predmet ali ga sploh ni bilo P Drsnost lahon-ska se pojavlja najbolj, kedar pobija Slovence in kstoliiko vero. Trfalkl „Tlmoo* — p. d. ,11 Piccolo* si je naročil nov tiskovni stroj najnovejšega sistema, s katerim lehko natisne do 24.000 isvodov v eni uri. Se ve da mu jih sploh toliko ne bode treba, kajti pri „Picoolu* kakor pri vseh iidovskih časopisih je navadno več kokodskanja nego jajc. Ker ga radi tega nobeden njegovih sobratov ni hotel pohvaliti, hvalisa se sam svojim lehkovernim brslcem ter nekako pomposno nasnanja, da je stroj, črnilo in sploh vso pripravo naročil na — Nemškem; celo delavce si je tem naročil. Morda se meni kar ponemčiti! — Ob enem pogreva dosedanje delovauje rekoč, „da se je zmirom držal trdno na svojem mestu, braneč italijansko narodnost in potegujoč se sa vse plemenite in pravične utore". Njegovo geslo je bilo in bode: „poštenost, nepristranost in neodvisnost*. Čitajoč ta program in samohvalo, sdelo se nam je, da beremo prav-Ijioo o lisici, ki je na smrtni postelji delala svoj testament, obžalovala svoje roparske čine, sajedno se pa hvalila, da je marsikaki kokoši prisanesla ... ker jej je ušla. Lastnosti, katere si to iidovsko glasilo prilastuje, so sgolj laii v lepi obliki; strup, potroien s sladkorjem. Kako pravične in plemenite ida-jale goji „II Picoolo" in s njim vai triaiki laiki časopisi, kažejo nam sleherni dan, kedar mahajo brez usmiljenja po nas Slovencih ter nam kratijo, kar nam gre po božjih in človeških postavah. — li Trota se nam piše: V nedeljo dne 15. t. m. sem bil slučajno navsoč pri veae-lioi Seuožeške čitalnice in odločno moram reči, da sem se isvrstno zabaval, kajti vse točke izvršile so se povoljno. Ko je pa prišla tombola, pa je dotični g. klicatelj številk hotel dati prednost petorici navsočih Nemoev in je sačel klicati številke najprvo nemško in potem slovensko. Navsoči narodnjaki so seveda odločno protestirali, da to ne gre, na kar ae je dotični goapod poboljšal in klical najprej slovenski. Sicer pa ni bilo treba čisto nič nemčuriti, sakaj ponosni moramo biti na naš slovenski jezik, če hočemo, da nas bodo naši nasprotniki spoštovali. A čo se kažemo pohlevne in popustljive v narodnih stvareh, nas bodo zaničevali zuiiraj bolj. Ravno isti dan aem se peljal iz Divače čt z Oabik v Senožeče. — Na Oabrku — na pašuiku, kjer so zasajeni borovoi — sem pa v svoje veliko sačudenje sagledal spominsko ploščo, na katori ima prednost nemški jezik pred slovenskim. Zdaj pa, vprašam dotične...... zakaj ne spoštujejo slovenskega jezika na čisto slovenskih tleh P Rodoljub. Skušnje učiteljske sposobnosti pri izpra-Aevalni komisiji v Kopru priČno se 18. maja 1894. Oglasilo eo jo doslej 18 učiteljev in učiteljic ; med temi 2 učitelja za slovenske ljudske šole in jeden učitelj za meščanske šolo in to za slovenščino, zemljepis in zgodovino. Pri tej priliki naznanjamo, da se bode presna val aa učiteljskem izobraževal išči dne 24. t. m. ob 10. uri dopoludne slavnostni spomin na 40letno poroko Njega Veličanstva, našega cesarja. V vsporedu je več ssnimivih točk sa pevski zbor, kakor tudi sa orkester. Slavaoetai govor bode imel predaatiti gospod Julij pl. K 1 e I ■ m a j r. Veselica bode v domači dvorani, katera se primerno odiči. Molka poMnlca iruibo ov. Cirila li Metoda za Šolano In okolico bode imela redai letni občni zbor v Seiani dne 99. apr. 11. ob 4. uri pop. v prostorih g. R. Mahorčiča s tem* le vsporedom : I. Predsednika nagovor. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev odposlancev k veliki skupični. 6. Rasni predlogi. članom „Matico Slovensko*. Naproieni smo poročati, da se letni na „Matice Slovenske" sa leto 1894 ie nabira po tukajšnjih gg. poverjenikih. Za mesto (Trst) oglasiti se je v tem obsiru pri g. prof. dr. Karolu Ola* serju, sa sahodno okolioo pri gosp. Dragotinu Martelancu v Barkovljah, sa vshodno pa pri gosp. Antonu Germeku pri Sv. Ivanu. Bolje je, da se oglase gg. člani ob pravem času, kar ni ugodno le poverjenikom, aego tudi upravi naše „Matice*. Električno razsvetljavo hočejo uvesti v — Š k o f j i Loki. V ta namen je mestni odbor napravil pogodbo s tovarnarjem Kreo* nerjem. Pofarjl. Velikanski poiar, je te dni skoraj popolnoma uničil mesto Ogrsko Gradišče, pojavil so je vnovič dne 19. t. m. Uničil je 3 poslopja. — Istega dne pojavil se je ogenj sopet v Novem Sendeou. Poiar bil je tako silovit, kakor prvikrat; grosa bila je Še večja, ker se je vnel špirit v rasnih skladiščih in so se rasleteli sodje s strašanskim p6kom. Ranjenih je mnogo oseb, od katerih so rasne ie umrle sa opeklinami. B6de je neopisna, kajti 6000 oseb je bres stanovanja. — Tudi dne 19. t. m. vpepelil fa poiar selo Tisovo pri Vratislavi. Pogorelo je 28 hiš, rasni se* njaki in hlevi. Poiar sa ia iiri. Zgoreli so 4 otrooi in v plamenu poginilo je mnogo iivine. Sodnijoko. 20letni Ivan Margon is Pod* grada dobil je tri mesece ječe saradi javnega nasilstva. Dne 9. sept. leta 1893. psiel je namreč Margon čredo govedi na painiku ob občinski meji MUliiki, dve kravi ste prestopili mejo in se pasle na občinskem semljišču. Na to je prišel poljski čnvaj Josip Mahne in hotel sapleniti jedno kravo, in pri tem ae je Morgan spri i čuvajem. Policijsko. 1 Gletnega Alojsija Marši lija in 18letnega brata mu Josipa ssprli so dne 19. t. m. saradi postopanja. — Dne 19. t. m. prijel je polic, ofioijal g. Tits 27letnega težaka Josipa Gimonn is Gradeia in 26letnega Josipa Naaata is Trsta, ker sta na sumu, da sta okradla nedavno omot kAi trgovcu Basi* liadisu. — Po noti od 11. aa 12. maroa slomili so nesnani tatovi v prodajalnioo k6i Andreja Knkanje v ulioi Molin a vento in ukradli rasnega blaga, vrednega 110 gld. — Polioijeki nadsornik g. ForbriČ ssprl je nekoliko dni posneje 18letnega bresposelnega slikarja Jesipa V. ia Trsta, ker je na sumo, da je aokriv te tatvine; daljna poizvedovanja so dokasala, da ee je udeležil te tstvine tudi 36letai trgoveo Anton V. is Tržiča na Go-rilkem. Dve 19. t. m. priiel je g. Forbrič nenadoma v prodajalnioo Antona V. in res je našel nekoliko Kukanji ukradenega usnja skritega. Odpravil je aatorej tudi trgovoa v sapor, išče pa še dragih sokrivcev. — Dne 19. t. m. saprli so 19letno deklo Antonijo 5. iz Sv. Križa, ker je na sumu, da je ukradla svoji gospodinji 50 gld. Kolodar. Danes (21.): Anselm, šk.; Bruno, sposn. — Jutri (22.): 4. povelikonočna nedelja ; Hotor in Kaj. — V ponedeljek (23): Vojteh (Adalbert), šk.; Jurij, m. — Polna luna. — Solnce izido ob 5. uri 11. min., zatoni ob 6. uri 49 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 15 atop., ob 2. pop. 16 st. Najnovejše vesti. DUUOJ 20. Cesar otvoril je dsneB med* narodno razstavo aa hranjenje ljudstva in oskrbovanje vojske. Na nagovor predsednika razstavnemu odboru, odgovoril je cesar, da s vesoljem pozdravlja to podjetje, zasnovano v namen širjenja gospodarskega znanja. Dunaj 20. Štrajku mizarjev pridružili so so včeraj izdelovalci lesenega orodja in mizarji za mlinarske zgradbe. Tako so je ras- širil itrajk aa vse stroke mizar*tva. Vslie sklepu odbora mojstrov, privolilo j« vendar 50 mojstrov v zahteve pomočnikov. Red ae ni kalil. Raka 20. Včeraj ob 8. uri sjutraj prispel je tu sem nadvojvoda Karol Štefan s obitelj o. Trgovinski bnsjavt. Budimpešta. Piantca II spomlad 7 38 - 7 40, sa jasen 7-67-7-58 Koruza aa juli-avgast 5*25 do 5 28 Ovei ta »pomlad 7 25—7 30, ovsa sa jasen 898 -6 40. Pieuioa nova od 77 kil. f. 7*50—7-55. od 78 kil. f. 7 60-7-65, od 7» kil. f. 7 70—7 75, od 8q kil. f. 7 «0-7 *0, od 81 kil. for. 7 86 -7*80, HI »60-5*80. Je«men 8-65 -» 85 ; proso 4— UO. Slabe ponudbe plenice, mlini jako resarrirani. Trg jako nevoljen, ml»4en, n«koliko ač, ceneje od včeraj. Prodalo ie je 10.300 met. stot Ovea sa jeaaa zelo ponujan, malo kupcev. Vreme lepo. Praga. Nerafinirani eladkor: jako mUčno. Za april 15-90, maj 16*-. Nova roba september 15-80, malo zanimanja. Bullmpsšta. špirit, 16.50-16 79 Hsvre. Kava Santo* good average aa april 103-za avgust 90-75 mirno. Hamburg. Santo* food average ia maj 84-aeptamber 79-50, mirno. DanaJsk» bona SO. aprila 1*M. danee včeraj Driavui dolg v papirja .... 98 50 98*45 s .v srebru .... 98*95 98*90 Avstrijska renta v alata . . . 119-50 119*60 „ , v kronah . . . 97-90 97 75 Kreditnu akcije....... 353 75 353 40 London 10 Let........ 194.80 184 80 Napoleoni......... 9901/. 9«1 100 mark.........8107'/, 61 10 100 italj. lir........ 43*85 48*80 Gostilna „AlVAntico Mor&* ulica Solitario 12, (po domače pri ^Prvo6koveuk)t prodaja črna in bela vina prve vrste iz vrvalkih in dornberSkih vinogradov, in sicer: domače črno po 39, belo po 36, modra frcrnkinja po 40 in črno Icraik* po 40 ni. liter. Izvrstna kuhinja. — Drieč te gesla: BRojak k rojaku", priporoča ee podpisani za obit obisk. Anton Vodoptvee, gostilničar. Skladišče piva Zagrebške delniške pivovarne in tovarne slada priporoča in aprejemlje naročila toliko v sodih kolikor v steklenicah. Olaral nastop Ia skladišče ULICA DEQLI ARTISTI A«. S. To pivo ja Izvrstna kokovoitl in pa nlikih cenah Gostilna „Stoka", irTi'nSl-S poleg kavarne „Rebri*", priporoča se 8lovsneem v mestu in na deieli. ToČHo ae isboraa vin* istotako je kuhinja isvrutna. Prodaja tndl vino >.* debelo, tako moičanom, kakor na deielo. Cl. Mlekarna Frana Griine Pata« na Notranjskem (Via CiunpaniUe v Mii Jakoba Brunnerja It. i (Piana Ponteroaao). Po dvakrat aa dan friino opremo mleko po 14 kr. liter ae« dosredno is &t. Petra, svela (friina) smetana. II a rt in lfi»9a Pi*"* B* 0ioT*nni 11 marllll ivrao, lu trgovino s mnogovrstnim lesenim, telesnim in lonisnim kahinjskim orodjem, pletenino Ud. 01. Prodajalnloa jedilnih stvari pojako niski ceni. Prodaja Ješaf Oama Piaua dsNa Ceserma št 1 (škod Via fikega). 01. Kavavni sS^SSSJSS v ulioi Ca*erma, glavni ahajaliifii triaikih Slovencev vieh stanu r. N* raspolago ao 6 a so pili v rasnih ilovanskik jeiikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporu Ja Anton S o r l i, Cl. kavarnar. Gostilna Josipa Katalana v Bojanu, „Pri dvanajstih marvah", priporoma ae slavnemu *loven»kemu obftinttvu aa obilen obiik. — Točila *e bodo amiaao dO< maia lavvatna vlaa. 104 33 ROJU POSOJILNO II KOMO ORUSTVO vpisana ssdrugi e omejenim poroštvom v Rojanu pri Trata priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre« sarbljeno (ptr®