Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVM štev. 260
Ljubljana, nedelja II« novembra 1934
Cena 2.— Din
upravmštvo: Ljubljana Knafljeva ulica o. — Teieton št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Lnseratni oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ui 3. - Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11 — Teieton št 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica št.
2. — Teletoo št 190 Račun! pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180, VVien št 105 241
Kaj js dosegel
GSsnbSs v Rimu
Sluzoena poročila, ki se objavljajo o
diplomatskih akcijah in sestankih, so redkokdaj ogledalo neolepšane stvarnosti ali vir neskaljene jasnosti. Navadno velja zanje stari, pa po vsej priliki še ne zastareli diplomatski recept, da naj besede več zakrivajo, kakor razodevajo.
Uradni komunike o Gombosovih rimskih konferencah v tem pogledu ni izjema. Morda je v njem celo več prizadevanja, pustiti mednarodno javnost v nejasnosti o tem, kaj se je prav za prav govorilo in sklepalo, kakor v drugih sorodnih konceptih. Zato ni čudno, da so izšli o namenih in uspehih Gombosove-ga potovanja tako raznoliki komentarji in da so se v njih izvajali zaključki, ki si v marsičem naravnost nasprotujejo.
Bilo pa je teh komentarjev mnogo, kajti ne da se tajiti, da je se^anek madžarskega premiera z Mussoliniiem baš v tem trenutku vzbujal upravičeno pozornost in se mu je pripisoval poseben pomen za bližnjo politično bodočnost. V tem so si seveda vsi komentatorji edini, da so vprašanja medsebojnih gospodarskih odnošaiev in kulturnih stikov to pot igrala zelo podrejeno vlogo, če so se sploh vzela v pretres, in da ie bilo to, kar se je obravnavalo, zgolj politika, in sicer mednarodna politika, ki zanima ne samo neposredne sosede, marveč vso Evrcpo.
Tudi o nagibih, ki so vodili G5mbosa v Rim, ni deljenih mnenj. Nikdo^ ne dvomi, da je šlo za dvoje političnih vprašanj, ki pa stojita med seboj v tako tesni vzročni zvezi, da sta prav za prav v resnici eno. Prvo, za reprezen-tanta sodobne madžarske politike kardi-nalno vprašanje ie seveda revizija madžarskih mei, katere aktualnost je cel^ pri njenih dosedanjih simpatizerjih bistveno obledela; druga, trenutno še bolj pereča zadeva pa je skrb pred političnimi posledicami marsejskega atentata.
Danes pač nikdo ved ne dvomi, da ie politika terorja in katastrof, ki se je v povojnih letih etablirala ponekod v Evropi,"v Drvi vrsti izrastek revizioni-stienega aktivizma. ki hoče za vsako ceno in" brez izbiranja sredstev izpodko-pati temelje versajskega in trianonske-ga mira. Izrastek te politike je marsejski zločin in zato njegovo politično ozadje ni več skrivnost in njegovega popolnega razkritja ne bo mogla preprečiti nobena sabotaža preiskave. Preprečiti pa se tudi ne bodo mogle posledice, ki ne bodo obstojale samo v pozitivnih sankcijah, marveč prav gotovo tudi v moralni obsodbi politike, ki vodi do takih zločinskih konsekvenc, ter v distanciranju vseh političnih faktorjev, ki jim morala in etika v javnem življenju ni prazna beseda, od te politike in njenib reprezentantov.
Prizadevanje onih, na katere pada senca sokrivde, da se konsekvence Mar-seillea paraiizirajo ali vsaj ublažijo, je človeško in politično razumljivo. V koliko je rimska intervencija predstavnika težko obremenjene Madžarske v tem pogledu uspela, je zavito za enkrat v nepredirno temo. Bližnja bodočnost pa bo pokazala, ali se bo velesila Italija hotela angažirati tako daleč, da se aktivno zavzame za razumljive madžarske želje. Službeni komunike nam o tem ničesar ne pove, in vprašanje eks-tradicšje zločincev visi tudi še nerešeno v zraku.
Toda naj bo odločitev taka ali taka, toliko je že danes gotovo, da nobena še tako močna in vplivna intervencija ne bo mogla preprečiti, da se postavi vprašanje odgovornosti in sokrivde na dnevni red poklicanega in pristojnega mednarodnega fora. In če bo govorilo sodišče narodov, si je težko misliti, da bi na objektivni moralni pravorek moglo vplivati kakršnokoli prijateljsko sekundira-nje.
V tem pogledu so glede Gomboseve misije v Rimu soglasni komentarji vse objektivne evropske javnosti. Bolj vsaksebi pa gredo mnenja, kolikor se nanašajo na vprašanje revizionizma v zvezi z rimskimi konferencami. Madžarski tisk seveda triumfira, toda svet je že navajen, da zvonijo v Pešti vedno z vsemi zvonovi, kadar velja oznanjati politične uspehe madžarskih protagonistov. Umetni optimizem madžarske publicistike pove ravno tako malo, kakor superlativi italijanskih listov o neskaljenem in trdnem madžarsko - italijanskem prijateljstvu. Težje padajo na tehtnico nezaupljivi pomisleki francoskega tiska. Iz njih odmeva dvom, ali nima podčrtana politična simpatija Rima napram Madžarski vendarle tega pcmena, da se bo nadaljevala kooperacija v izvajanju revizijskega programa. V tem primeru bi bilo*' _ tc je soglasno mnenje francoske javnosti — Barthoujevo delo za latinsko zbližanje opasno ogroženo. _
Z dru^e strani se zopet ugotavlja, da se uradni komunike sam in tucb ves vodilni italijanski tisk skrbno izogibije vsake besede o teritorialni reviziji, in prav posebej se naglaša, da je Mussob-niju uspelo pomiriti madžarsko obcut-liivost, ne da bi podal o svojih tozadevnih političnih namenih kakršnokoli precizno izjavo.
Na vorašanje, ali .ie Gombos dosegel
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Oin 40.—
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Teieton 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Teieton 6t 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica St. L Telefon §t 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Vest Evrope se zbuja
Vsa poštena evropska javnost zahteva brezpogojno razčiščenje marsejskega zločina in kaznovanje vseh dejanskih in moralnih krivcev za umor jugoslovenskega vladarja
Berlin, 10. novembra, p. Nemški tisk z vel ko pozornostjo spremlja razvoj preiskave o marsejskem zločinu in poudarja, da bi se morala preiskava čimbolj pospešiti. Dolžnost sleherne države mora biti, da preiskavo v vsakem pogledu podpira, predvsem pa, da izroči francoskim oblastem vse one. ki so kakorkoli osumljeni sodelovanja pr zločinu.
V zvezi s tem listi mnogo razpravljajo o postopanju Italije in smatrajo, da si bo Italija dobro premislila, predno se bo odločila. da ne izroči Paveliča in Kvaternika. o katerih je dognano, da sta gla\>na organizatorja marsejskega atentata. Prav tako pa je na drugi stran' razumljivo, da Rim želU da Pavelič in Kvaternik ne prideta pred francosko sodišče, da bi tam razkrila vse tajne svojega početja.
Na drugi strani pa je treba priznati, da Mussolini ni tako kratkoviden in tako površen državn k, da ne bi mislil na bodočnost in da ne bi znal razlikovati med prvenstvenimi interesi in interesi podrejenega značaja Zato tudi Italija prav gotovo ne bo pozabila misliti na bodočnost, ki je tud za njo, vsaj za enkrat, prav tako ne-sigurna, kakor za katerokoli drugo državo.
l7eč ko verjetno je, po mnenju nemških listov, da se bo Mussolini koncem koncev vendarle odločil za to, da se oba glavna organizatorja marseiskega atentata izročita francoskim oblastem, da se na ta način izogne komplikacijam, ki bi bile neizogibne
"Verjetno pa je, da bo poprej poizkusil
vse. da se izogne tej neprijetnosti. V zvezo s tem spravlja nemški tisk prizadevanja Italije, da bi č mprej prišlo do poseta francoskega zunanjega ministra v Rimu. Italijanom je skrajno neprijetno, da se Lavalov poset vedno znova odlaga, dočim je na drugi strani jasno, da so Francozi zaradi postopanja Italije v zadevi marsejskega atentata dokaj ozlovoljeni in je malo verjetno, da bi Laval šel v R m prej, predno ta zadeva ne bo do kraja razčiščena. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da želi Mussolini o tem osebno razpravljati z Lavalom. Mussolini bi Lavalu rad povedal, da bi Italija pra\> rada ugodila francoski zahtevi po izročitvi Paveliča in Kvaternika. ker bi bilo to tudi docela v skladu z italijanskimi zakoni, toda obenem bi mu rad pojasnil, da bi to še bolj kompliciralo mednarodni položaj.
To stališče Ttalije je še bolj podkrepila prošnja Madžarske, ki to je sporočil Gombos osebno, naj b; se Italija zavzela za to. da bi ostal marseiski atentat brez večjih pos'edic. zlasti pa naj bi se o tem ne razpravi Hlo pred kakim mednarodnem forumom Verjetno je, da }e Mussolini obljubil Madžarom, da se bo zavzel za njihove želje in skušal do skrainosti omilit' posled!ce. ki pa se jim popolnoma ne bo mogoče izogniti. Nemški listi smatrajo, da je Italija na naoačni poti ter da bi storila mn"<?o bolje, ako bi z izročitvijo Paveliča in Kvatem ka nreiskavo o marsejskem atentatu potešila in s tem pripomogla k pomirjenju Evrope.
Madžari si obupso prizadevajo, da M omilili neizogibne posledice atentata
Praga. 10 novembra, p. »Narodnv Listi« se v daljšem članku baviio z rezulfatom Gombosovega poseta v Rimu m podčrtava-jo, da je Gombos potoval v R m predvsem zaradi tega, da se pri Mussoliniju informira o stališču Italije glede na trenutni mednarodni položaj. Gombos si je predvsem prizadeval pridobiti Mussolini ia za to, da bi Italija in Avstrija glede francoskih zahtev po izročitvi zločincev postopali docela soglasno z madžarsko vlado, da bi se na ta način mednarodne posledice marsejskega atentata za Madžarsko kar na'bol i omilile. Po informacijah lista pa se je vrnil Gombos iz Rima praznih rok. To je hud udarec za madžarsko revizionistično politiko.
Dunaj, 10. novembra, p. V tukaišnj:h političnih in diplomatskih krogih živahno komentirajo včerajšnji ses*anek avstrijskih in madžarskih državnikov na Semmeringu, ki ga smatrajo za neke vrste posvet o skupnih ukrepih za odvrnitev skrajno neprijetnih posledic marsejskega atentata za vse one države, ki so nudile teroristom moralno in materialno podporo.
Na Semmeringu so se včeraj sestali zvezni kancelar dr. Schuschnigg. podkan-celar knez Starhemberg, zunanji mmister baron BergerAValdenegg, madžarski ministrski predsednik Gombos. ki je prišel iz Rima n madžarski poslanik na Dunaju grof A por. Oficielno se je zatrjevalo, da bo na sestanku Gombos poročal o svojih razgovorih z Mussolini jem. toda splošno prevladuje mnenje, da so razpravljali predvsem o enotnem postopanju pri reševanju zahtev po izročitvi zločincev, zapletenih v marsej-sko zaroto. Konferenca je bila seveda strogo zaupna in o njej ni bil izdan noben komunike. Gombos je takoj s Semmeringa odpotoval v Bud mpešto in se na Dunaju ni več ustavil
V poučenih krogih zatrjujejo, da na Semmeringu ni prišlo do nikakib sklepov. Gombos je obvestil avstrijske državnike, da se Italija še m odločila glede izročitve Paveliča in Kvaternika, da pa je Mussol ni obljubil storiti vse. da se posledice za Madžarsko čim bolj ublažijo. Gombos je skušal dobiti vsaj od avstrijskih državnikov obvezno Izjavo, da Avstrija ne bo iz-ročlla Perčeviča in moreb ti še drugih oseb, ki so zapletene v marsejski zločin.
Avstrijski vladni krogi sicer niso nenaklonjeni želiam Gombosa. smatrajo pa. da Avstrija danes ni v položaju, da bi mogla riskirati zamero pri Franciji in državah Male antante, ker ii tega ne dopušča niti politični, niti gospodarski položaj. Avstrna ie finančno izčrpana, sai znaša primanjkljaj že v prvUi 10 mesecih nad 110 mili jonov in bo morala v najkrajšem času prositi Francijo za posojilo, na drugi strani pa še vedno ni urejen spor z Nemčiio, v katerem je Avstriji podpora Francije in držav Male antante neobhodno potrebna.
Zato vse kaže. da je Gombos tudi s Semmeringa odlel praznih rok. Avstrija se bo v pogledu izročitve Perčeviča vsekakor ravnala po Italiji.
O francoski zahtevi glede izročitve Perčeviča je včeraj ves dan raznravljalo dunajsko kasač jsko sodišče. Sodni senat je podrobno proučil vse predloženo gradivo in sestavil obširno poročilo, ki bo predloženo ministru pravde ki kot poslednja instanca odloča o tem, ali naj se zahtevi
v Rimu tudi v revizijskem vprašanju kak uspeh ali ne, politični svet tedaj še niina odgovora. Vezi, ki se spleta io iz Rima v Pariz, zaenkrat še niso pretrgane, akoravno je v razvoju zbližania prišlo do zastoja. Jasnost bodo Dodala šele dejanja ki ne morejo več dolgo izostali.
francoskih oblast; ugodi ali ne. Ker so taka posvetovanja tejna. sklepi in predlogi kasacije seveda še niso znani. Da si avstrijski krogi prizadevajo čim bolj omiliti krivdo Perčeviča je pa splošno znano. Za to v diplomatskih krogih z največjo napetostjo pričakujejo se.daj odločitve pravosodnega ministra odno»ac avstrijske vlade.
Gombos poroča
Budimpešta, 10. novembra, g. Ministrski predsednik Gombos je bil danes dopoldne sprejet pri državnem upravniku Horthvju, kateremu je obširno poročal o rezultatih svojih posvetovanj v Rimu in na Dunaju. Avdienca je trajala nad poldrugo uro. Za ponedeljek dopoldne je sklicana izredna seja vladne stranke, na kateri bo predsednik vlade poročal o svojem potovanju. Tej sej,- pripisujejo veliko važnost, zlasti ker ji bo prisostvoval tudi bivši ministrski predsednik grof Bethlen. Zunanja odbora obeh zbornic sta sklicana za sredo, odnosno četrtek, da sprejmeta poročilo ministrskega predsednika.
Madžarska samotolažba
Budimpešta. 10. novembra, d. Madžarski tisk se še vedno živahno bavi z rezultati Gombosovih razgovorov v Rimu in na Semmering-i. V nasprotju z njegovimi uspehi v Varšavi, ki jih je tisk prav tako poveličeval, a je nato takoj ut hnil, poudarjajo sedaj madžarski listi, da je bil Gombosov uspeh pri obeh zaveznikih stoodstoten.
Svetovnopolitične miši. pravi oficiozni »Fuggetlensze<i« bi hotele preglodati vezi med Madžarsko in I tal jo. Njihov imperializem bi se mogel uveljaviti le, ko bi se zadelala pot med Budimpešto in Rimom. Gombosovo potovanje je bilo vsekakor vredno truda. Izolacija Madžarske je rz-podletela. Italija je slej ko prej neomajno zvesta Madžarski.
Politični krog pa dodajajo rimskemu komunikeju o Gombosovih razgovorih z Mussolini jem oelo vrsto pojasnil ter po-udariajo predvsem da sta razpravljala o naslednjih vprašanjih:
1. O reviziji trianonske mirovne pogodbe. Mussotini je ponovno priznal, da je re-viz ja te pogodbe iz etnografskih, gospodarskih in geopolitičnih razlogov nujno potrebna. 2. O položaju madžarskih manjšin v nasledstven'h državah. 3. O enakopravnosti Madžarske v oboroževaniu. 4. O neodvisnosti avstrijske zvezne republike 5. O posledicah, ki bi jih melo za Madžarsko zbližanje med Francijo in Italijo. 6. O političnih učinkih marseiskega atentata, ki so izzvali ostro kampanio proti Italir in Madžarski. 7. O odnošajih Italije z Nemčijo in 8. O avstrijskem odnosu napram Nemčiji, ker spada tudi to vprašanje v
krog problemov, ki se neposredno tičejo vseh treh držav Italije, Madžarske in Avstrije.
Papež odlikoval Gombosa!
Tudi Gombosovi avdijenci pri papežu pripisujejo velik pomen, vendar o njej ne vedo nič konkretnega povedati. Papež je madžarskega ministrskega predsednika kakor tudi njegovo spremstvo odlikoval z najvišjimi vatikanskimi odlikovanji.
Tudi Italijani po malem priznavajo
Rim, 10. novembra, č. »Giornale d' Itadia« ima danes kratko vest o preiskavi proti atentatorjem, ki se vrši v Nemčji jn pravi, da ie v Nemčiji delovala skupina usta-šev, k' je imela tesne stike z bivšim guvernerjem Bosne in Hercegovine generalom Sarkotičem in bivšim podpolkovnikom Per-
čevičem in Kvaternikom. Organizacija r Berlinu je imela na razpolago izdatna £-nančna sredbtva in so posamezna njeni člani prejemal po 300 mark na mesec. Prav tako je dognano, da je šef te skupine dr. Jelič, ki je nekoč bil v Ameriki, nato pa prišel v Berlin, 27. oktobra biva! v Milanu. To poročalo je tem bolj značilno, ker je ita! ianski tisk doslej o preiskavi ves čas molčal.
»Duhovni kliring"
Dunaj. 10- novembra, č. »Wienerzeitung< pravi v evotem kratkem komentarju o Schuechniggovem sestanku z G6mb5eem na Semeringu.da je bil dosežen »duhovni kliring za politična in gospodarska vprašanja med obema državama?. Sodelovanje Avstrije. Madžarske in Italije ostane tudi v bodoče ena najtrdnejših garancij evropskega miru.	___
Francija zahteva brezpogojno razčiščenje
Poziv zunanje političnega odbora francoski vladi — Mednarodni terorizem se mora zatreti
Pariz, 10. novembra- p. Sncči se je sestal zunanjepolitični odbor senata. Na se-]<: so bila prečitana obširna poročila o marsejskem atentatu. O tem se je razvla dolgotrajna razprava, v kateri so razmo-trivali o vseh okolnostih zločina. Vs go-vornfci so obžalovali, da je bil mogoč atentat na jugoslovenskega kralja baš na francoskih tleh ter zahtevali, da se krivci, k', so odgovorni za organizac io varnostne službe, naistrožie kaznujejo. Odbor na ie pozval svojega predsednika, naj intervenira pri francoski vladi, da se brezobzirno ugotovi vsa odgovornost za zločin. Francoska vlada naj skupno z ostaHmj zainteresiranimi vladam; Izvede energično akcijo proti nadaljnji mednarodni teroristični akciji, ki ogroža ne le pcedine države, marveč mir vse Evrope.
Društvo narodov mora spregovorit!
Pariz, 10. novembra, p. »Trubune de Na-tion« objavlja daljši članek b všega francoskega zunanjega ministra Boncouria. ki se bavi s posledicami marsejskega atentata in opozarja na to, da je moralna dolžnost vse Evrope, da se zločin in njegovo ozadje do kraja razčisti. Danes, ko je preiskava že tako napredovala, da se more govorit o konkretnih deist%'ih, ni več nobenega dvoma, da marsejski streli niso delo ene same osebe aW ene same zločinske tolpe, marveč posledica psihoze nasilja. ki prihaia vedno bolj do .izraza v politiki nekaterih evropskih držav, psihoze, k: bo kma'u rrekoračila te državne meje, če se ji Evropa ne bo odločno postavila v bran Zato je poklicano Društvo narodov, ona tvorba, ki ima nalogo, da pred vsem skrb za mir v Evropi«. Liudiie imajo o Društvu narodov — in to ne docela brez vzroka —. često dokaj omaluvažajoče mnenje. Vendar na bi bilo treba, zlasti v tem primeru. Društvo narodov naravnost ustanoviti. ako b' ga še ne bilo. Vse, kar ogroža nr'r. <?r>ada pred Društvo narodov A
kaj je miru bolj nevarno kakor politični terorizem, ki se pojavlja v zadnjem času. Duca, Dollfuss, kralj Aleksander, Barthou, vsi so žrtve tega teror zma. Vsi so padli v dob; še ne enega leta in to je tudi za najtrdnejše živce preveč- To večno ponavljanje atentatov. ysie te organizacije te.«ori-stov, ki predstavljajo že nekak sistem, vsa to presega meje običajnih atentatov, kt spadajo samo pod nacionalno iurisdkcijo. Vse to presega okvir državnih meja ln mora priti pred Društvo narodov. Drnštvo narodov se zavzema za trgovino z ženskami, se bavi s trgovino z opijem In mislim, da M v prvi vrsti storilo svojo dolžnost, če bi poskrbelo, da politični umori ne postanejo izvozno blago Evrope.
Izgon emigrantov iz Francije
Pariz, 10. novembra, p. Policijske oblasti so izpustile iz zaporov 14 i ug o slo venskih državljanov, ki so jih aretirali zaradi suma, da so imeli kake zveze z marsejski-mi atentatorji. Vsi pa so bih izgnani vz Francije.
Mednarodna morala zahteva izročitev vseh krivcev
Bruselj, 10. novembra. List »Mause« se
bavi z marseiskim atentatom in ugotavlja, da se je preiskava zaradi te strašne tragedije dosedaij prepočasi razvijala. Francoske preiskovalne oblasti žal niso mogle zaslišat: glavnih krivcev in mioiatorjev ogabnega umora Paveliča, Kvaternika in Perčeviča, ki uživajo zaščito vplivnih krogov v državah, v katere so se zatekli Protektorjem atentatorjev je mnogo na tem, da se zločinci ne izroče, ker bi sicer morali francoskim oblastem podati izpovedi ki bi nje same hudo kompromitirate. List zahteva v imenu mednarodne morale, da se morajo vsi krive' brez odlašanja fe-ročiti, ker se sicer ne bo mogel razčistiti eden izmed najodvratne.iših in nalbrutal-neiše pripravlien-Vh atentatov.
Nemčija in Avstrija
na potu sporazuma
Med obema vladama se po posredovanju Papena že vrše pogajanja o ureditvi vseh spornih vprašanj
Dunaj, 10. novembra č. Poročevalci ameriških in angleških listov so snoči priredil: baaket. ki so se ga ude ežili njuogi avst-ijfk' poli+iki in zastopniki dip'omat-skesa zbora. Med drugimi je bil navzoč tudi nemški poslanik Pajpen, ki je novinarjem zla vil:
Avstrija in Nemčija se bosta prav goto-
Macdonald o položaju
Nevarnost novega požara je minila, toda stvar se
mora razčistiti do kraja
ni atentat na kralja Aleksandra in zunanje-
London, 10. novembra. w. V govoru na banketu v Gu lt Hali je ministrski predsednik Macdonald med drugim obširno razpravljal o zunanji politiki Velike Britanije ter je zlasti opozarjal na sodelovanje s Francijo in Italijo, da se prepreči vsaka eksplozija. ki preti z obstoječe napetosti. Velika Britanija podnira slej ko prej Društvo narodov. Vstop Rusije v ženevsko organizacijo je velevažen in zaželjen dogodek Anglija pa obžaluje odsotnost Nemčije Angleška vlada ne bo nikoli opustila dokazati nemškemu narodu da ni v njegovo , korist, ako vztraja v svoji izolaciji Gnus-
ga ministra Barthouja je povzročil plamen, ki bi se bil v vročini, ki je nastala po atentatu. lahko razširil v svetovni požar. Besede. ki jih je govoril angleški zunanji minister Simon v Northamptonu ter uradna prizadevanja angleškega zunanjega urada pri interniranih državah so dal: Evrop' možnost prekoračit-' v polni varnosti mo mente nevanosti Zunanjo polit:ko angleške vlade s'ej ko prej vod: neomains vera na uspešne izglede mirovne politike na podlagi dobre volje.
vo sporazumeli. Težave, ki še obstojajo, bomo naglo in z lahka premagali. Med av. striiiko in nemško vlado se že vršijo gospodarska pogajanja ki uspešno napredujejo. Imamo mnogo nade, da se bo v kratkem otvorila tudi meja med obema državama promet blaga in turistov. Sporazumel smo se da se ukine taksa tisoč maiS ns v.zume nemških potnikov, ki nameravajo potovati v Avstrijo. Avstrijska vlada y morala v ta namen izpolniti le nekatere pogoje, kar ji gotovo ne bo delalo težav. Kar se tiče priključitve Avstrije k Nemčiji, je Papen na vprašanje nekega novinarja s poudarkom izjavil: Nemčija in nemški narodni socializem nimata absolutno nič skuiMiega z avstrijskim narodnim socializmom.
Odlikovanja
Beograd, 10. nov p. Z ukazom kr. name. stništva so odlikovani: z redom Jugoslo-venske krone m stopnje zastava Poilus d' Orienta z redom sv Save I. stopnje bolgarski briga dni polkovnik Kaiederov ter z redom sv Save ITI stopnje sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu Jurij Kozina in dr. Vladimir Forster.
Evropski položaj
Odkritosrčni Benešev zunanjepolitični ekspoze — Polj* ska hoče uravnati svojo politiko po načelu »svetega egoizma" — Nevarnosti prehodne dobe
Praga. 8. novembra.
Ekspoze češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša se odlikuje po nečem, česar običamo v diplomatskih enuneiaeijah ni v toliki meri. To ie iskrenost in prostori ušnost. 6 katero se je tu izrekla presoja sodobne mednarodne politične situacije, iskrenost, ki preseneča tem boli, ker živimo v časih, v katerih s^ klrub drugačnim stremljenjem polpretekle dobe ne more tr diti, da bi bili diplomatski posli nehali biti veiika tajnost.
Mnogi odstavki iz Beneševega ekspozčja eo in še bodo vzbudili pozornost. Iskrene besede, ki jih je izrekel na naslov Jugoslavije in q veliki nacionalni katastrofi, ki zadela jugoslovenski narod, so vzbudile ne le v parlamentu in senatu, marveč prav v vsei javnosti nedeljeno toplo odobravanje in še bolj utrdile zavest absolutne prijatelj ske Ln zavezniške solidarnosti med obema bratskima državama.
Veliko pozornost je vzbudilo, da ie Beneš tako odkrito opozarjal na resnost sodobnega položaja. Način njegovega izražanja je naravnost silil iz območja običajnih diplomatskih enunciacij. Ako pri tem ni bil konkreten, nikogar ne more presenečati, zakaj če le kje. v tem pogledu ni skrivnosti in v Evropi dandanes sleherni dobro ve, kso prijatelji in zagovorniki miru in od katere strani so na delu sile, ki bi rade ta mir porušile.
Zelo konkreten pa je bil Beneš, ko je ugotavljal presnavljanje dosedanje grupa-eije evropskih držav, nastajanje nove kon-stelacije. Tudi on je odkrito priznal, da še ni mogoče napovedovati, kako se bo nadalje razvijala in katere tvorbe bo ustvarila. Pač pa je točno karakterizira.1 dejstva, ki po se zgodila že sedaj in ki eo prav del te-pa preorientiranja. Med njimi fe i m en črva 1 na prvem mestu poljsko - nemški sporazumi, potem pa vstop sovjetske Rusije v Društvo narodov ter v zvezi z obema nastale komplikacije okrog vzhodnega pakta. Dostojanstveno se je dotaknil poljsko-češkoslovaške-ga razmerja, ki ga je imenoval rezerviranega. Beneš je zlasti pri tem ostal izredno odkrit; prav nič ga ni premotila težnja, da bi s <ušal zmanjšati pomen te ohladitve, saj je podčrta val celo, da nima značaja prehodna taktične poteze, marveč da je izraz političnih dejstev trajnejše veljave. Če izreče tako mnenje vodilni predstavnik zunanje državne politike, vrh tega Beneš. ki je na čelu te funkcije vso povojno dobo, mu smemo in moramo pripisovati zelo velik pomen-
. Beneš se je izrazil zelo možato. Niti ni tožil aLi obžaloval, niti ni očital, marveč je ugotovil dejstva. ne brez prav imponuioče dostojanstvene možatosti. Iz njegovega govora moramo zaključiti, da ima prepričujoče vzroke predpostavljati, da sedanja politična orientacija Poljske ni samo prehodna taktika, marveč da odgovarja novemu razpoloženju, novim smernicam. Poljska hoče voditi politiko svojih interesov, tako neka-
ko je to karakteriziral Beneš. Podoba ia.
da je ta preprosta karakteristika zelo točna, V Varšavi 6o si vzeli za ideal nekak sacro egoismo, zdijo se sebi dovolj močni, da eo postavili nekako splendidno izolacijo za svojo smernico. Odmaknili eo se za nekaj od Francije, vendar pa ne popolnoma, sklenili so zelo prijateljski pakt z Rusifo, zraven pa so očitno pokazali, da jim je sovjetski prihod v Ženevo prav malo všeč. udeležba Rusije v vzhodnem paktu pa sploh ne. Z Nemčijo so sklenili, prav za prav dobili, desetletni sporazum pod znakom premirja in so v svoji najnovejši zunanjepolitični akciji storili to in ono. kar je delalo videz, kakor da so 6e z Berlinom kar za trajno epoprijateljili ali celo zvezali. Ali istočasno niso nič manj dosledno na delu, da v svojih zapadnih pokrajinah tem boli oslabijo nemško manjšino in so n. pr. povsem brez sentimentalnosti pritisnili na kneza iz Plessa. ki je finančno in politično vodil to manjšino, dobro vedoč, kako se najučinkoviteje oslabijo nemške postojanke na Poljskem. Berlin je hvaležen, da je dobil vsaj enega, približnega zaveznika, zato se dela gluhega in slepega za vee, kar pride nevšečnega iz območja manjšinske politike. dočim bi še pred nedavnim vse^ nemško časopieie grmelo zoper poljski šovinizem-
Zdi se, da se tako rasimerie ne da trajno držati, kakor je tudi sicer težko verjetmo, da bi se politika splendi'dne izolacije, ki je pač mogoča na izolirani pomorski postojanki Velike Britanije, obnesla državi ob Visli. ki leži takorekoč sredi najživahnej-šega političnega dogajanja.
Vse to je imel morda v mislih Beneš ko je govoril o bodočih konetelacijah, ki jim še ne vemo obrisov niti vsebine. Posebno rezervo, dasj Izrecno iz formalnih razlogov, je ohranil pri poglavju o vzrokih, ki jih je navedla Poljska zoper soudeležbo češkoslovaške na vzhodmem paktu. To je poglavje, ki se bo o njem še govorilo; vrednost in pomen pa se bosta mogla preceniti šele, ko bo nova evropska situacija pričela dobivati konkretnejše oblike. Ali ravno ta čas, čas preurejanja, je zelo »pašen, tako bržkone misli Beneš, ta odtod izvira njegova resnobna presoja
Še eno dejstvo s področja priprav za novo konstelacijo je imenoval Beneš, pa je o njem le malo govoril. To je akcija za zibližanje Italije s Francijo in Malo antan-to. Ta akcija se je s katastrofo v MarseiL len ustavila; kako in kdaj se obnovi, to pa je prav danes jako malo hvaležna snov za razgovor, kaj šele za zunanjepolitični ekspoze. Tudi to poglavje čaka bodočnosti, da se pokažejo prave konture.
Benešev ekspozŠ razgrinja pravo situacijo; on se ne baha in ne plaši, marveč opozarja k resnobnosti tu političnemu realizmu. Podoba je, da je to za današvje razmere edino možna presoja političnih razpoloženj in razmerij v Evrar'
Težka pot
Po krizi v Franciji
Nagla rešitev vladne krize je napravila sicer ugoden vtis, vendar pa je javnost napram Flandinu za enkrat
še rezerviran
Pariz, 10. novembra. AA. >Havas« poroča: Način, kako je borza odgovorila na sestavo Flandinove vlade, potrjuje ugodni vt s, ki ga je napravil povsod Flandin z n-iglo rešitvijo krize, ki bi lahko postala v sedanjih okoliščinah izredno mučna. Končno sodbo o novi vladi zaenkrat še odlašajo, ker vsi čakajo, kako bo nova vlada izpolnila svoje obljube Listi priznavajo, da bo imela vlada v parlamentu obsežno večino.
»Mat n« izraža splošno razširjeno mnenje, da razpolaga vlada z velikim zaupanjem, z ogromno večino v parlamentu m s podporo malone vseh strank. Na vladi ie zdaj, da resi svoje naloge.
Podobno niše »Excelsior«, ki pravi, da bo novo vlado parlament prijazno sprejel in da se bodo celo socialisti vzdržali sovražnih nastopov.
Političn-- urednik lista »Echo de Pariš« Henrv de Kerlis ostro kritizira novo vlado in pravi med drugim: Iz izkustva s prejšnjimi vladami Nacionalne unije vemo. da si ne smemo delati nobenih iluz j. Če upoštevamo, da sedita za isto mizo Edou-ar.d Herriot m Louis Marin ki si v svojih političnih stremljenjih tako silno nasprotujeta, potem je razumlj vo, da ta sporazum ne bo dolgo trajal. Mogoč bi bil le v primeru. da se Herriot in Marin v sedanji vladi odrečeta vsaki politični akoiji V sedanji vladi je samo en mož. ki bi mogel s svojo energijo pr dobiti ostale člane vlade za kratkotrajno politično akcijo resnega značaja. Vodia Nacionalne unije mora biti močna osebnost, ki obvladuje ostale člane vlade in ki se pri tem opira na javno mnenje. Georges Clemenceau. Ravmond Po incare in Gaston Doumergue so odigrali svoje s jajne vloge, preden so jih zrušiel razne poitične frakcije. Vprašanje je, aH razpolaga Flandin s tolikšno avtoriteto in
ali uživa spoštovanje svojih prednikov. Tega ne verujemo. Levičarske stranke, ki se sedaj poslužujejo Flandina, ga v duši sovražijo.
Doumergue se vrne na svoje posestvo
Pariz, 10. novembra. AA. Bivši predsednik vlade Doumergue se je sestal včeraj v zunanjem ministrstvu z raznimi svojimi osebnimi prijatelji in je mel posebno dolg razgovor z letalskim ministrom generalom Denainom Nato je posetil predsednika vlade Flandina in mu izročil svoje posle. Ob 11.30 je odšel iz zunanjega ministrstva, poslov vši se od vseh svojih bivših sodelavcev Na vprašanje novinarjev, ali ostane še v Parizu, je Doumergue odgovoril, da se bo vrnil na svoje posestvo prihodnji teden in da hoče odpotovati brez velikega hrupa.
Znaki preteče nevihte
Pariz, 10 novembra, g. Čeprav je včeraj vladal v Parizu popoln mir, kažejo vendar gotovi znaki na preteče nevihte. Na zidovih so nalepljeni mnogobrojni plakati raznih bojevniških zvez, fašističnih organizacij in zvez komunistično socialistične enotne fronte, ki najavljajo za danes in jutri zborovanja in sprevode. Posebno pozornost je vzbudil plakat antifašistične bojevniške zveze, ki napoveduje za nedeljo popoldne zborovanje na Plače della Bastille, kateremu bo sledil pohod na Plače de la Nation. Ta pohod se smatra kot odgovor na demonstracije nacionalnih in fašističnih organizacij ob priliki spominske svečanosti za pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. pri Slavoloku zmage. Demonstracijo bo priredila tudi Action Francaise, in sicer v nedeljo popoldne pri Slavoloku zmage ob istem času, kot se bo vršila demonstracija na Plače della Bastille.
Ob današnji obletnici premirja
Po silnih udarcih, fci Jih je zadal zavezniški general i seimus Foch nemški armadi na francoskem bojišču jeseni L 1913. »o se začele rušiti nemške obrambne črte druga za drugo, že poprej se je zrušila fronta na Balkan« pod napadom združene srbs.ke armade pod poveljstvom blagopokojnega kralja Aleksandra in francoske armade, pod poveljstvom maršala Franchet d' E*tpereya. Nemcem slednjič ni preostalo drugega, kakor da so prosili za premirje, sicer bi bila njihova armada popolnoma uuičena.
Nemško vrhovno armadno vodstvo se je brezžično dogovorilo z zavezniškim glede prihoda nemšikih parlamentarcev v zavezniški glavni staai.
V vasico Haudroy, ki Šteje le nekoliko hiS, ob cesti iz Capelle v Rocqnigny je v četrteto, 7. novembra 1918. o*> 21. uri prišlo pet nemških delegatov. Nemci in Francozi so v tistem odseku fronte že zgodaj popoldne dolbili povelje, naj prenehajo s sovražnostmi. Trobente so bile dale obema armadama zna-k »Ustavite ogenj!« in polagoma so obmolknili topovi in puške.
Bilo je žalostno jesensko vreme. Gosta megla je pokrivala pokrajino in blatno cesto, razorano od neStetih izstrelkov Naglo je tisti večer legla tema na zemljo, a nemških parlamentarcev ni bilo od nikoder. Francoski častniki, ki jih je bilo poslalo zavezniško vrhovno poveljstvo, da ^prejmejo Nemce, so odšli v bližnjo vilo im tam čakali.
šele ob devetih zvečer se Je pred prednjimi francoskimi stražami začelo nekaj svetlikati. Tu so ležali na mokrih tleh, utruieni od štiridnevne bitke, a pozorni d0 skrajnosti, voja.ki 3 čete 171. pehotnega nolka v svojih blatnih uniformah, možje in fantje, doma z meje, H belfortske okolice.
Svit Je prihajal od avtomobilskih žarometov. ki so prodirali meerlo In noč. Bili so nemški avtomobili. v luči žarometa j«1 vihrala »ia hladilniku prvega voza velika bela zastava, običaji nranor parlamentarcev. Francoski častnik, ki je poveljeval četi. ležeči o'b cesti, mlad kapetan, star šele 25 let. no "merra Lhuillier. le »tonil na cesto v luč reflektorjev In dvignil roko. V tem trenutku so zaškrt.ale zavore avtomobilov: nstavil se je prvi in za njim še druea dva.
Pz enesra Je Iratopll nemSld eeneral v paradni uniformi z vrsto bleščečih se redov na prsih. Približal se je kapetanu LhuilHeru in se mu predstavil:
»Gčnčral de VPlnterfeld. rte la mfssion de« pariamentalres allemanids-r.
Ponolnoma le obvladal francoščino, saj bil n red vojno več let voiaški atašfi pri nemškem poslanstvu v Parim.
»Gosnod kapetan. le nadaljeval. oprostite nam. pros!m. našo zarmudo Vtorok so predvsem ekraftio	ceste. Dovolite, da
vam predstavim parlamentarce, ki me spremlja io«.
»GostkM general,« mn Je odvrnil francoski kapetan. »nisem onolnomočen. da vas uradno snretoiem. Izvolite zopet sesti v w*T>ve in mi sleditr«
To je bila nrva slika priznanega In »nre-Jetea-a ne-mškesra poraza: ta eeneral, po^it s križci, pravi tip nruskeea hm.kerla. stoječ nrerf ?51etn*m francoskim ka^etanom. zastopnikom on?b st.otisočev. ki so s svojim Junaštvom prinomoerli do francoske zmage... in kot eie^ald tega nrlzora neSčica umazanih blatnih volakov. naslanjaio-čih se na svoje dobre miške hi strojnice, nemi in nrrnl... A vsem Je brez dvoma moralo srce biti močne ie.
Na kaneta novo rvovelje je sedel v prvi avto mesto nem Skesa trobentača francoski, kaplar Sellier T-n v temno noč so doneli veseli in zmagoslavni zvoki francoske fanfare Od vseh strani so prihiteli vojaki preko nolj k cesti in gledali. kako eo cb zvokih francoske trobente počasi mimo vozili nemški avtomobili. Začuli bo se navdušen? klici: »Vive la France!«
Pre-d vilo PSones so se avtomobili ustavili. Tam je pričakoval Nemce polkovnik Bourbon-Busset General Winterfeid je izstopil. se mu predstavil in mu predstavil nato še druge člane nemSke misije.
Polikovmik je peljal Nemce v vilo. Skozi dve sobi so nrišH v salon, kjer so se po,so-vorili o nadallnlem potovanju v francosk' glavn? stan čudna ironija usode le hotel*, da je visela prav v tem salonu sliika velikega Napoleona, zmagovalca Nemcev pri Jeni
Pogovor je potekal hladno, a vljudno. Dogovorili so se. da ostanejo nemški avtn. mobili v vasi in da se bodo peljali nanrej v francoskih vozovih To se je Izvršilo ta. koj in nn, pozneje so dospeli Nemci v vas HomibliSres; tam So jim oripravili sferomrno a dobro nrenočfšče v hiši v kateri so še nred nekaj tedni stanovali nem^k« oficirji Francoski vojaki so prinesli Nemcem večerjo iz častniške kuhinje: juho in gnjat r rižem Ko Je prišla kava na ml-so sta vstonila francoska generala De^e. ney in Hu^her ter se oprostila zaradi skromme večerje. Prisedla sta in se z pravo francosko prijaznostjo menila z "osti nad ©no uro.
Naslednje Jntro so se odpeljali Nemci naprej v Tergnier, kjer Jih je čakal posebni vlak, da Jih Je odpeljal v glavni stan vrhovnega poveljnika Fo^ha. — P. v. B.
Topola — naša božja pot
Dan za dnem romajo v Topolo Številne deputacije, da pomolijo na grobu Kralja-Mučenika
Topola. 10. novembra AA. Vsa/k dan prihajajo vejike skupine ljudi vseh sta/nov in ix vseh krajev države, posebno pa učitelji in šolska deca iz bližnje in daljne okolice, •'a se »oklocijo pred grobom Viteškega kralja Aleksandra i. Uedinitelja ln da pokažejo svojo veliko bolest ob nenadomestljivi izgubi. Nepopisni so prizori, ki 6e vsak dan aogajajo na tem svetem kraju Ves narod ponavlja na usta neštetih delegacij zaobljubo, da bo oporoko Viteškega kralja zvesto čuval kot najsvetejše sporočilo, da ga izroči poznejšim rodovom.
Tudi danes je bile na gnotbu mnogo delegacij. Iz sreza somborskega je prišla delegacija 450 oseb iz 14 tamkajšnjih občin s poslancem in podpredsednikom Narodne skuipšc.ne Kosto Popovičem na čelu. Ob
11. se je vršila spominska svečanost. Na obrede je odgovarjal pevski zbor iz Starega Sivca. Nato je imel prota Aleksino-vič lep in ganljiv govor, nakar so delegati položili venec na grob.
PriSla je tudi delegacija Kola srbskih
sester vz Beograda s predsednico go. Iva-ničevo na čelu. Tudi za to delegicljo be je vršil parastos. Prav tako se je vrSil parastos za zastopnike beograjskega »Ognjišča« z go. Grujičič na čelu ter za bcf>gjajsko društva za zaščito dece.
Dalje so se poklonili na grofru viteškega kralja tudi zastopmiki Jugoslovenske lože Dušan Milčevič Korporativno je pr-šlo tudi učiteljstvo iz Niža. nato pa še posebna delegacija iz Velikega Bečkereka.
Francoski bojevniki
Kraiju-Mučeniku
Veličastna žalna
manifestacija pred Slavolokom zmage v Parizu
Pariz, 10. novembra. AA. Nikdar in nikomur ni Pariz izkazal takšne časti kakor nocoj v spomin pokojnemu kralju Aleksandru. Pod Slavolokom zmage, kjer počivajo kosti francoskega Neznanega junaka, v prisotnosti najuglednejših osebnosti francoske republike, so nocoj priredili pretresljivo spominsko slavnost pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Predsednik francoske republike Albert Lebrun, kneginja Olga, predsednika francoske poslanske zbornice m senata, člani francoske vlade, jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Spalajkovič z vsem osebjem jugoslovenske-ga poslaništva, vojvoda jugoslovenske vojske marša! Franchet d' Esperey. maršal Petain, vrhovni nadzora k francoske vojske general Wevgand. vojaški guverner Pariza, zastopniki bivših francoskih bojevnikov, celotno zastopstvo francoske prestolnice, popoln odbor seinskega okrožja in nešteto drugih uglednih osebnosti so prisostvovali tej tužni svečanosti.
Spominska svečanost se je vr§ila pred katafalkom, pred katerim je stala vitrina s posmrtno masko Velikega kralja mučeni-ka. Kardinal Verdier, zastopnik franooskiJi katoličanov, se je v spremstvu duliovni-štva taksto poklonil pred katafalkom in pomolil za dušno pokoj blagopokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja.
Cerkveno opravilo je opravi vrhovni starešina ruske pravoslavne cerkve v Evropi mitTopolit Evlegije ob asistenci pari-
škega arhereia Smiraova in ostalega sve-čeništva. Odločni zbor ruske pariške cerkve je odgovarjal na evktenije in zapel Večnaja pamiat. Po cerkvenih opravilih se je začel impozantni defile bivših francoskih •bojevnikov, katerih goste in nepregledne vrste je tvorilo svoj h 40.000 mož, ki so korakali mimo Slavoloka in priklanjali svoje zastave pred katafalkom s posmrtno masko Viteškega kralja, svojega vojnega tovariša, ki je padel v bonu za mir. Goste množice ljudi so se zgrnile čez ves trg Etoile in čez prostrane Elizejske poljane.
2e zdavnaj pred začetkom te grandiozue svečanosti je bilo vse črno ljudi, ki eo prešli, da izkažejo čast velikemu kralju.
Po defileju bivših bojevnikov je tudi prebivalstvo dobilo priliko pokloniti se pred katafalkom. Po končanem cerkvenem opravilu, ko se je začel defile bivših bojevnikov mimo katafalka. eo orgle v cerkvi Naše Gospe začele igrati pogrebne melodije in skladbe. Igranje orgel so po zvočnikih prenašali na Elizejske poljane in na tr? Etoile, tako da 60 culi orgle domala po vsem Parizu.
Bivši francoski bojevniki so nocojšnjo tužno svečanost navezali na svečanost, ki se bo jutri vršila na grobu Neznanega junaka. hoteč tako dokazati, da je kralj - mu-čenik padel za isti ideal, za katerega je padel tudi Neznani junak, čigar grob je danes ob kraljevem katafalku pod Slavolokom zmage.
Knox zahteva
Poročilo posaarske vlade Društvu narodov o delovanju „Nem$ke fronte" v Posaarju
Ženeva, 10. hovemfora. d. Predsednik po-saar-ke vladne komisije Knox j« predložil Društvu narodov daljne poročilo, v katerem se pritožuje predvsem zarad? delovanja posaarsk h narodnih socialistov. V lokalih »Nemške fronte« je bilo v zadnjem času več preiskav in so našli dokumente, ki dokazujejo, da »Nemška fronta« ni nič drugega, nego naslednica posaarske narod-no-Nocialist:čne stranke. Na vse mogoče načine skuša »Nemška fronta« motiti mir in red v Posaarju ter ogrožati zakonito izvedbo rosaarskega plebiscita. Poročilo navaja med drugim, da izvaja Nemška fronta stalno hud moraličen pritisk« na prebi- I valstvo. da sku-ša kontrolirati delovanje socialističnih. komunist čnih in drugih organizacij, da poskuša ustrahovati vse ljudstvo in da deluje v tem smislu s podporo nemška vlade in vplivnih nemških javnih funkcionarjev. Poroč lo ie v ženevskih krogih izzvalo veliko pokornost, posebno zaradi poslednje točke, ki govori o nedopustnem vmešavanju nemške države v posaarske zadeve
Razgovori Lavala in nemškega poslanika
Pariz, 10. novembra, d. O včerajšnjem posetu nemškega poslanika dr. KOsteria ori ziunaniem ministru Lavata na Ouai d' Orsa-yu Doričajo. da je bili zelo hladen. Kl-iufo t»mu pa napovedujejo za prihodnie dni nadaljnje razgovore.
»Temps« skJepa, da hočejo Nemci s svojimi protesti v Parizu, Londonu, Curihu in Rimu proti dozdevni koncentraciji francoskih čet v obmeinem ozemliu vzdolž Po-saarja prenesti posaarsko vprašanje docela na politično področje. Ko ie Laval o<b priliki prvega Kocterjevega poseta pouda-
ril, da je Francitia ravnala izključno v skia-du s posaarskimi statut;, je napetost med | obema državama zaradi posaarskeza problema nekoliko popustila. Nemški politiki pa razčiščenie vrraš2nja nikakor ne ustreza in skuša zato s ponovnimi protesti izzvati nov spor. Na vse zadnje, pravi list bodo morali Nemci uvideti, da bo treba v danem primeru izvesti intervencijo mednarodnih oboroženih sil v Posaarju, kako* jo je že zahtevala posaa.rska vladna kom!-si.ia in ie njen apel sprejelo tudi Društvo narodov
Ojačenje mednarodne policije
Rim, 10. novembra, d. Na zasedanju rosaarskega odbora je Kncx zahteval oia-čenje mednarodne policije v Posaarju. Zaradi tega je imel odbor ponovne razzovo-re s francoskimi in nemškimi tehničnimi strokovnjaki.
Snoči so nemški zastopniki večinoma Je zapustili R m, ostal je le še zastopnik zunanjega ministrstva Vogt Do včeraj nemška vlada ni hotela dati pojasni!, ki jih je zahteval odbor glede nemškega gospodarskega vpliva na Posaarje. Po nastopu predsednika posaarske vladne komisije Knoxa in njegovem Nemčiji zelo nenaklonjenem poročilu o položaju v Posaarju pa nameravajo Nemci, kakor vse kaže spremeniti svojo taktiko.
Pariz, 10. novembra. AA. Havas poroča iz Rima: Po končani seji odbora treh za plebiscit v Posaarju ie izšel komun ke, ki ugotavlja, da sta Nemčija in Francija pristali na to, da pošljeta svoje zastopnike r odbor, da skupno prouče tehniška vprašanja, kj jih je bil odbor poslal v proučevanje finančnemu odbotu Društva narodov.
Izhod Bolgarije na morje
Sofija, 10. novembra, d. »Kambana« objavlja zanimivo poročilo jz Carigrada o razgovorih na poslednji konferenc, zastopnikov balkanskih držav v Ankari in zatrjuje, da ie rumunski zunanji m nister Titule-scu zagovarjal bolgarsko željo, da bi se Bolgariji ob Egejskem morju prepustila kaka luka za njen izvoz. Grki so doslej Bolizarom ponujali svobodno luko v Solunu. ki so io pa Bolgari odklonili V Ankari se ie tudi Titulescu zavzel za bolgarske zahteve Gršk zunanji minister Maksimos pa je menili, da Dedeagač, ki' ga zahtevajo Bolgari, ni primeren za kako trgovsko pri-starišče. ker nima nikakih zvez z bolgarskim zaledjem. Zaradi tega bi naj bil turški zunanji m nister Tevfik Ruždi bej predlagal. da bi bolgarske države, če bi se Bolgarija priključila mehovi zvezii. stavile Bolgariji na razpolago večje posojilo, da bi si zgradila ob Egejskem morju svoio luko s potrebnim železniškimi zvezami. Po
mnenju turškega zunanjega ministra bi se na ta način najlažje omogočili pocoln »sporazum na Balkanu.
Finančni položaj Avstrije: 110 milijonov deficita
Rothermere se navdušuje sedaj za hitlerizem
London, 10. novembra, č. Lord Rothermere je v listu »Daily Mail« objavil članek, v katerem je zavzel izredno simpatič-Ehinaj, 10. novembra, g. Iz četrtletnega I no s.taIjšce napram Nemčiji. Med drugim poročila zastopnika Društva narodov na P^vi da je narodni socializem v Nemčiji Dunaju Rosta Van Tonn ngena, ki je pro- lzz7V .P°Polno spremembo mednarodnega učil finančni položaj Avstrije v III. četrt- J }£„	® spremembo režima v^Ber-
letju, je razvidno, da znaša primanjkljaj 1n" ,f	"" 1
v proračunu za prvih 10 mesecev 110 milijonov šilingov nasproti 22 milijonom v isti dobi prejšnjega leta. Kljub raznim prihran-so se stvarni izdatki povišali za približno 91 milijonov šilingov od lanskega leta. Višji izdatki za javno varnost in za obrambo znašajo 52.5 m Iijona šilingov, in sicer so to stroški februarskega upora in dogodkov po umoru kancelarja Dollfussa.
Na Kubi zopet revolucija
Havana, 10 novembra AA. V pokrajini Santiago je izbruhnila revolucija.
Iinu. Hitler je spremenil državo, ki šteje skoraj 70 milijonov ljudi in ki spada med najbolj kulturne na svetu, v eno najiačjih sil- V zgodovini človeštva še ni b lo tako discipliniranih, navdušenih in sistematsko urejenih organizacij, v kakršnih deluie sedaj celokupni nemšk; narod. Vse so spravili v najlepši sklad in harmonijo Člankar sam se je prepričal, da je morala taka organizirana sila neizbežno spremeniti ves mednarodni položaj. Politika Velike Britanije ie miroljubna. Zato ie nujno želeti, da se njeni odnošaji napram Nemčiji čim prej uredijo in se ustvarijo nove prijateljske vezi med obema narodoma.
Visoko dansko odlikovanje kneza-namestnika Pavla
Beograd, 10. novembra. A A. NJ. Vel. danafld kralj Kristijan je odlikoval Nj. kr. Vis. kneza-namestnika z lento slo-ttovega reda. Ta red je doslej imel Wa-gopokojni Viteški kralj Aleksander I. Uedmitelj.
Oživotvorjenje fašističnih korporacij
Rim, 10. novembra. AA. Tu se je prvič sestala skupščina 22 korporacij, ki bo stopila na mesto poslanske zbornice Mussolini je v svojem govoru zlasti poudaril, da je prejšnje stoletje proglasilo politično enakost vseh državljanov fašist čno stoletje potrjuje to enakost dodaja ji le še enakost vseh v delu. to je v dolžnosti in v pravici. Skupščina je stoje poslušala predsednika vlade in ga aklamirala. Skuoščino tvori 823 članov, med njimi 5 žensk. Po Musso-linijevem govoru je bila seja zaključena
Knez Pavle oskrbnik kraljevega premoženja
Beograd, 10. novembra. AA. Pristojni sodnik sreskega sodišča za mesto Beograd je s sklepom od 9. t m. št 428 na podlagi pismenega akta poslednje volje pokojnega ViteSkega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, datiranega 5. januarja 1934 na Bledu, določil Nj. Vis. kneza-namestn ka Pavla za oskrbnika imetja blagopokojnega kralja in mu o tem izdal odlok.
Velika rudniška nesreča na Japonskem
Tokio, 10. novembra AA. V Hokkalu je prišlo do eksplozije v rudniku. 150 rudarjev je zasulo. 37 jih je ubilo, 5 jih še pogrešajo, ostale so rešili	t
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Nekoliko oblačno, pozmeje vedro v ostalem stalno in zmerno toplo vreme
Dunaiska vremenska napoved sa nedeljo:
Milo vreme, oblačenje negotovo, v južnih Alpah najbrž dež.
Kralj Aleksander v spominu ljudstva
Dolina Radovne ne bo nikdar pozabila svojega velikega prijatelja In lovca - Nekaj primerov najprisrčnejših stikov med vladarjem
in ljudstvom
Gorje pri Bledu, novembra Gorjanci so poznali pokojnega vladarja še bolj kakor prebivalci drugih slovenskih krajev. V nobeni občini ni bil tolikokrat, kakor v tej, kadar je bival med nami Ce je šel na lov v Radovno ali Pokljuko, je hodil skozi gorjanske vasi, ravno tako pa tudi če je šel na ilbolov. Prebivalci so ga vsakokrat pozdravljali s prisrčno radostjo če kdo ne bi bil poznal našega kralja in bi ga bil rad spoznal, so mu drugi re-jcii, naj pazi, kadar bo pozdravljal pasan-te v avtomobilih, ker bo gospod, ki naj-prisrčneie odzdravlja. gotovo naš kralj.
najst let, je študiral najprej na gimnaziji v Kranju, potem pa je bil na vladarjeve stroške premeščen v Beograd v gimnazijo kralja Aleksandra.
Vest o vladarjevi smrti je Vernikov© družino zavila še v večjo žalost, kakor jo je občutila tedaj, ko je tako tragično končal oče.
»Dobro jutro, gospod kralj!"
Liojzova hiša stoji tik ob cesti, ki vodi skozi Radovno v Krmo. Hišica je majhna in poleg nje.je nekaj sežnjev njivice, kjer prideluje družina poieg krompirja še ne-
■ ■	. y/. -	.	J
Po velikem k»vn avgusta 1932. Od leve proti desni: maršal dvora, Nj. Vis. knez Pavle, kneginji Olga in Elizabeta, nemški poslanik von Hassel, N,. Vel. kralj Aleksander, Angleški poslanik Henderson (kleči), direktor lovisc inž. Dimnik,
princ Nikolaj.
kaj drugega, sočivja. Gospodar te borne domačije Jak je drvar in kadar nanese prilika, tudi gonjač v loviščih. Mož je le redkokdaj doma. Z doma gre lahko, ker zadostuje za malo gospodarstvo tudi gospodinja sama. Hišica je tako blizu ceste, da ne more noben potnik neopaženo mimo nje. Gospodinja je prijazna in rada po. zdravlja mimoidoče, v dolžnost pa si Je štela vsakokrat pozdraviti vladarja, kadar se je peljal tam mimo na lov Vsepovsod
Gorjance je vest o vladarjevi amrtl zaradi teh tesnih stikov pretresla še na posebno globok način. Vest je šla od hiše do hiše s tako naglico, kakor ue širijo vesti o požarih in o drugih največjih nesrečah. Kogar je ta vest dohitela, je preplašen obstal ter vpraševal: kaj bo pa sedaj, ko ga sd več. Zjutraj na dan vladarjevega pogreba so prihajali prebivalci v gručah kakor na praznik vernih duš. Pri cerkvi so se znašli najoddaljenejši hribovci, ki se vidijo le redkokdaj v letu. Vsi so velikega pokojnika tudi csebno poznali iz časov, ko je hodil na lov ter se je z vsemi, ki jih je sreča val. prijazno pogovarjal. Cerkev je bila bolj polna kakor ob največjih praznikih. žalni spominski oder so morali zaradi velikanske udeležbe postaviti pred cerkvijo Da se bili pri žalnem zborovanju na-vzočni člani vseh društev, je razumljivo, nekaj posebnega pa je to, da so se tam zbrali tudi prebivalci, ki jah drugače tudi ob največjih praznikih ni videti Vsa množica je vztrajala do kraja žalobne prireditve in ostala bi bila še bogzna kako dolgo ker je bilo videti vsem na obrazih, da jih je vest o vladarjevi smrti pretresla do dna" ter jih užalostila v toliki meri, da ne vedo ne kod ne kam. V tej najgloblji tugi eo se vsi strnili v eno samo tužno skupino.
Globoka tuga, ki je združila in obdala naše ljudi, pa ima svoje tehtne vzroke in izvore v
prisrčnih odnošajih med vladarjem in ljudstvom
Te odnošaje naj oriše samo nekaj primerov, ker vseh itak ni mogoče zbrati in navesti, ko so pregloboko zakopani v bistvu našega ljudstva, ki več misli, kakor pa izgovarja
Nekateri dogodki, ki so se odigrali pred večjim številom prič, so se seveda naenkrat raznesli po vsem okolišu, v drugih primerih pa so spet nastopale splošno znane osebnosti in tako so najbolj znani pač naslednji izrazi vladarjeve ljudoinilosti:
Orožniški narednik Vernik, koroški rojak, je imel 13. julija 1932. službo v Radovni, kamoi je hodil zgodaj zjutraj kralj na lov. Narednik Vernik je bdi že dalje časa bolan in pritoževal se je, da ga vedno boli glava. Zvečer, ko je opravljal varnostno službo in je prenočeval v lovskem domu v Radovni, je začel kazati prvič očitne znake duševne bolezni. Lovski čuvaj Janez Hlebajna je imel vso noč z njim velike težave, ko ga je miril ter mu prigovarjal, naj zaspi V svojih fantazijah je nesrečni orožnik videl nekakšne sovražnike in ko je proti jutru le zaspal, se je čuvaj Janez odstranil ter poklical logarja g. Ogrisa, nadzornika dvorskega lova, da bi šla na mesto, ki je bilo odrejeno za lov. Kralj je prišel ob določeni uri in pod »Kuhinjo« je ustrelil lepega kozla, ki so ga ie osem dni zalezovali. Ta kozel je bil bel in star že 17 let. Kralj je bil izredno vesel zaradi lepega plena. Logar in čuvaj sta mislila, da je bolni orožnik trdno zaspal, ko je toliko trpel vso noč. Mož pa ni spal in ko je bil sam je odhitel na pot proti Radovni in tam sredi ceste ustavil avtomobil, s katerim se je vračal kralj proti Bledu. Kralj in njegov spremljevalec sta takoj videla, da imata opravka z umobol-nim človekom in kralj je odredil, ko se je vrnil na blejski dvor. da so s posebnim avtomobilom in spremstvom odpremili bolnika k zdravniku.
Narednika Vernika so odprem«! v bolnišnico. kjer je čez nekaj dni umrl zaradi možgansk1 kapi. Kralj se je že tedaj, ko je nesrečneža srečal, zanimal za njegove razmere Isti dan, ko so Vernika odpre mili v bolnišnico, je že odredil, da so po. slali njegovi družim 3000 Din, pozneje pa še 2000 Din Bilo je tudi naročeno, naj se Vemikova žena s svojimi otroki zglasi na dvoru Vernikova se je po smrti svojega moža zglasila v dvorni pisarni, kjer ji je bilo sporočeno, da bo dobivala polno pokojnino svojeera moža in da bo njen najstarejši- sin Mirko izobražen na vladarjeve stroške Mirko ki mu je bilo tedaj dva.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uooraba naravne »Franz Josefove« grenčiee iako delovanie črevesa m dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamasce-niu srca kot zelo dragoceno sredstvo m sicer ziutrai. onoldue in zvečer tretjino čaše »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kraljev lovski dvorec ob Kamniški Bistrici
Je povpraševala, kdaj bo spet prišel na Bled. Vselej, kadar je slišala brneti avtomobil, je tekla ven ter pozdravljala kralja. Mahala je z roko in klicala: »Dobro jutro!« ali »Dober dan, gospod kralj.« — In »gospod« kralj se ji je vsakokrat prijazno smehljal ter ji mahal z roko.
Nekoč pa je bila ženica tako zatopljena na svoji njivici, da ni ne slišala, ne videla kraljevega avtomobila. Kralj, navajen vsakokratnih pozdravov, ji je prvi za-klical v pozdrav in ženica mu je vsa zmedena in tudi potrta odzdravila, ker se ni mogla dovolj nakarati zaradi tega, ker ni bila opazila kraljevega prihoda
Ko je ta ženica slišala, da je kralj mrtev in da ga ne bo nikdar več videla, je neutešljivo zaplakala. Med jokom je govorila: »Zakaj je vendar hodil po svetu? Zakaj ni vendar živ in vesel, kakor je bil, ostal pri nas v Radovni?
Kralj in lovski čuvaj sta bila zadovoljna
Ko je bil pokojni vladar letos 24. septembra zadnjič na lovu v Radovni, se mu je pripetil naslednji doživljaj: Gozdni in lovski čuvaj Janez Hlebanja je že več dni opazoval gamsa, ki se je kretal ne visoko nad cesto okrog obraščene pečine Vsak dan ga je videl in bil je prepričan, da bo kozel čakal še več dni. Nadzorniku lovišča, ki ga je vprašal, če je kaj opazil, je Janez seveda z veseljem povedal, da ima pripravljenega lepega kozla in da naj sporoči kralju, da ne bo prišel brez uspeha na lov. čuvaja je ves čas skrbelo, da se ne bi kozel umaknil kam drugam. Od daleč ga je opazoval z daljnogledom ter bil ves vesel, ko je videl, kako se je brezskrbno pa-sel. Ko je slišal brnenje dvorskega avtomobila, je bil ves vesel in ponosen. Kralj je že pred lovskim domom vprašal nadzornika in čuvaja, če imata kaj. Janez je vesel in ponosno sporočil, »da je nekaj«, in potem so se z največjo previdnostjo podali na mesto, ki ga je bil označil.
Kozla pa ni bilo nikjer. Precej časa sta kralj in čuvaj čakala, da bi se prikazal, čuvaj je upal, da se bo kozel vendarle prikazal izza kakega grma, ker se pač pase in premika sem in tja Kozla pa le nI bilo na spregled, kaj šele na strel.
Naposled je kralj zmajal z glavo, češ, aaj ga ni. čuvaju Janezu je postalo vroče: kaj poreče kralj, ko si gotovo misli, da kozla sploh tam nikdar ni bilo. Bil je v strašnih zadregah Di bi kralju predlagal, naj še nekaj časa počaka, si ni upal. ker tudi njemu samemu ni šlo v glavo, kam je kozel naenkrat izginil in v teh zadregah je postal tako zbegan, da Je zgrabil za prvi kamen, ki mu je prišel pod roko, ter ga zagnal v smer, kjer bi bil moral tičati kozel. Hip nato se je že kozel, skočivši izza grma, pojavil tik pred kraljem. Kralj, ki je bil med čakanjem že odložil puško, ga je mirno in z največjim veseljem gledal, dokler ni spet izginil. To kraljevo veselje pri ogledovanju lepe živali je bilo Janezu v veliko veselje, imel pa je tudi zadoščenje, da je s svojim, sicer po lovskih pravilih nedopustnim metanjem kamenja dokazal, da ni poročal kake baike
Kako se je mlinarjev Janez potuhnil pred kraljem
Janez Stroj, po domače Mlinarjev iz Grabča je pripeljal proti večeru poletnega dne domov voz drv. Pred mlinom ie videl
tujega gospoda, ki je lovil ribe. Janez je gospoda lepo pozdravil, gospod pa mu je prijazno odzdravil ter se obrnil proti njemu, iz česar je Janez sklepal, da je tuj gospod pripravljen tudi na kak razgovor. Vprašal ga je, če dobro prijemajo ribe, potem sta bila naenkrat v živahnem po-govoru, med katerim se je Janez tudi potožil o slabem zaslužku in visokih davkih. Prijazni gospod mu je ponudil cigarete, pa je Janez vljudno prižgal najprej njemu in potem tudi sebi. šele tedaj se je Janezu zazdelo, da bo ta prijazni gospod najbrž kralj. Bil je v velikih zadregah. Ce je res kralj, si ga ni upal vprašati, mislil pa je tudi na to, kaj si bo kralj o njem mislil, če bo šele po tako dolgem pomenku povedal, da ga pozna.
In Janez Mlinarjev se je potuhnil, ko pa je naposled odšel, se je poslovil na najlepši način ki ga je vedel in znal. Izza plota svoje hiše je potem dolgo oprezal in ko je videl avtomobil, s katerim se je kralj odpeljal proti Bledu, je imel najboljše po_ trdilo svoje slutnje. Pozneje je vsem zgovorno pripovedoval kako se je s kraljem razgovarjal »prav po domače«.
Tudi Janez se je topil v solzah, ko je slišal, da ne bo nikdar več videl prijaznega gospoda — kralja, kateremu je že večkrat v svojih mislih pripravil pozdrav, kakršen je spodoben za kralja.
Dolina Radovna začne dober kilometer nad Gorjami in vodi proti zapadu tik v podnožje Triglava. Zadnji del doline je imenovan Krma. Po dolini teče potok Ra. dovna. V Radovni in Krmi ima dvor obsežno lovišče, kamor je blagopokojni kralj zelo rad hodil na lov. Lova v tej dolini se je udeležilo z njim vred mnogo visokih oseb. Lansko zimo je bil tam tudi rumun-ski kralj Po zaslugi pokojnega vladarja je dobila dolina namesto prejšnjega slabega kolovoza lepo cesto, ki je prebivalcem v veliko korist in veselje. Dolina Je zelo peščena in kamenita. Prebivalci se ukvarjajo z živinorejo in drvarjenjem. V zadnjih letih je bilo večje število mož zaposlenih v kraljevih loviščih. Delali so lovske poti in steze. Ob času lova pa so bili mno-
gBanBHBBSonnnm
FLORIDA
je naraven, rastlinski izdelek za dopolnilo človeške hrane. Florida jači in krepi organizem ter odpravlja nedostatke enostranske prehrane. Florida se jemlje v zvezi z juho, raznimi začimbami, testom, prepečencem, čokolado, kakaom itd., ki postanejo s tem
ZELO REDILNT.
Florida ni zdravilo, temveč hrana. Florida je enako koristna za mlado in staro, zdravo in bolno. Florido priporočajo največje svetovne kapacitete, na prvem mestu profesor dr. von Noorden, ki se izraža o Floridi takole:
Florida ima nenavadno velike vrednote za človeško prehrano in zdravje kakor tudi za delovno sposobnost. Florida je produkt izredne važnosti. Florida se mora resno vzeti v poštev, ker predstavlja redilen preparat, ki si osvaja ves svet. S svojimi odličnimi lastnostmi ima sigurna čvrsta tla in zadošča vsem zahtevam in potrebam na idealen način.
gi zaposleni tudi kot gonjači. Posestnika Gogala in Požrl sta zaprisežena lovska 6u_ vaja. Ta dva moža je imel kralj posebno rad. Kadarkoli je prišel na lov, se je z njima razgovarjal kakor kak domačin. Poznal je njune družine in na njihovih domovih so mu večkrat postregli s kosilom ali malico.
Kadar je prišel kralj na lov, Je bila vsa Radovna na nogah. Možje in fantje so šli za gonjače in po lovu so prinesli domov bogate napitnine. Večkrat so dobili tudi ves plen, ki so mu kralj in njegovi gostje odvzeli samo rogovje. V Radovni so se za-plodili tudi jeleni, ki zelo dobro uspevajo. Več jelenov je podaril dvor občinskim revežem. Nadzornik dvornega lova v Radovni je logar g. Ogris, ki ga je kralj visoko cenil. Pretečeno zimo je bil g. Ogris z ne. katerimi tovariši na lovu pri Beogradu, ki se ga je udeležil tudi bolgarski kralj. Bolgarski vladar je g. Ogrisa odlikoval. Posebno važno nalogo pa je imel v tem lovi. šču, kakor že rečeno, čuvaj Janez, ki je s svojo vestnostjo oskrbel kralju-lovcu mnogo lepega plena.
Dovajanje toka iz velenjske elektrarne
Ljubljana, 10. novembra
Dne 8. februarja letos je bila sklenjena pogodba med banovino, odnosno Kranjskimi deželnimi elektrarnami in mestno občino ljubljansko za dobavo električnega toka mestni elektrarni iz elektrarne v Velenju.
Na podlagi te pogodbe so pričeli v Velenju že 16. februarja z deli za montiranje tretjega turboagregata. Montirani agregat je najmodernejše konstrukcije, ki ga je naša država na podlagi posebne pogodbe dobila iz Nemčije še na račun reparacij. Velenjski rudnik je, kakor znano, v državni upravi, enako tudi elektrarna. Ves tok pa oddaja elektrarna dravski banovini, odnosno banovinskim elektrarnam. Na osnovi te z državo sklenjene pogodbe se je banovina lahko sistematično lotila dela za elektrifikacijo Slovenije.
Da se je ustvarila možnost kriti večji del električne struje Ljubljane po velenjski elektrarni, je bila nujno potrebna razširitev te električne centrale. Velenjska elektrarna je imela že poprej dva agregata, ki sta premogla 2000 kilovatov, s čimer pa bi se ne moglo kriti potrebe Ljubljane Novi agregat sam pa ima kapaciteto 5250 kilovatov in lahko producira preko 40 milijonov kilovatnih ur letno. Vred nost velenjske elektrarne se je s postavitvijo novega agregata povečala za okrog 25 milijonov dinarjev. Po pogodbi bi morala dobivati Ljubljana električno strujo iz Velenj že 1. oktobra letos. Z deli pa se je precej zavleklo in je pričakovati, da bomo imeli v Ljubljani velenjski električni tok takole sredi decembra.
Transformator KDE na Črnučah tik Save pod cesto stoji že nad leto dni. Zdaj zidajo tam in postavljajoče nove naprave. Približno pred 10 dnevi so pričeli v smeri transformatorja proti Ježici in Ljubljani polagati električni kabel Cez Savo so ga speljali pod železniškim mostom, nato pa ob levi strani cesti v smeri proti mestu. KDE polagajo v zemljo dva kabla in pa telefonski vod. Kopanje jarka so oddale KDE v režijo stavbeniku Cimuliniju, ki
zaposluje tamkaj okrog 80 ljudi. Jarek je okrog 1 m globok, širok pa okrog 50 cm. Jarek posipajo najprej s peskom, nakar polože kabla in telefonski vod, ki ga zopet zasujejo s peskom, nato pa polože opeko, nakar šele zasipajo jarek z izkopanim materialom, ki ga imajo pri roki. Kopanje jarka je napredovalo že nekaj sto metrov od znane gostilne pri Urbančku v smeri proti Ljubljani in bo kabel sklopljen nasproti artiljerijske vojašnice, do kamor segajo cevi. napeljane iz mestne elektrarne. Za kopanje tega jarka se bo rabilo še nekaj dni. Opeke se je porabilo pri polaganju jarka že dosedaj okrog 70.000, skupno pa bo porabljene opeke okrog 100.000 kesov.
Istočasno kakor na Črnučah, je pričela s kopanjem jarka tudi mestna elektrarna v smeri od artiljerijske vojašnice po Vodovodni cesti ter Klečam ob ban o vinski cesti proti Brodu, da se doseže stik s tacensko elektrarno, ki jo je kupila mestna občina. Tudi mestna elektrarna zaposluje pri kopanju tega jarka okrog 100 ljudi. Dela izvršuje mestna elektrarna v lastni režiji. Ta jarek bo globok približno en meter, širok pa bo okrog 60 cm. Tudi v tem jarku polagajo kabel na pesek, nakar ga pokrijejo z opeko, na katero spet nasujejo peska ter zasipajo jarek z izkopanim materialom Doslej sa je porabilo tam že 5 tisoč 500 m kabla, vsega pa bo 10.000 m. Fabrikacijske dolžine kabla znašajo po 5 sto metrov, zato mora biti tamkaj zaposlenih večje število ljudi, da morejo položiti tako ogromne dolžine kabla. Tacenska elektrarna daje Ljubljani svojo energijo že od 1. julija letos, in sicer po 700 KW. Skupno rabi Ljubljana 3.500 KW in bo morala diferenco od 700 dobaviti velenjska elektrarna. Odjemalcev električnega toka v Ljubljani je okreg 15.000, z okolico vred pa naraste to število na nekaj nad 18.000.
Kakor hitro bo vzpostavljen sklop s strujo, ki jo bodo dajale KDE, bo postavljena ljubljanski električna cenrala izven obrata in bo služila samo kot rezerva v primeru kakih motenj.
Gospodar RADIO VALOV
TELEFUNKEN SUPER SPREJEMA LEC
„N A U E N"
v omarici iz žlahtnega lesa Din 4.500.— (isto za kratke valove) ravno tako na odplačila pri
TELEFUNKEN
JUGOSL. SIEMENS D. D., Ljubljana
Tjrševa oesta la	8822
Jugosiovenska ženska zveza je položila na kraljev grob venec, M ima na »rebrnih listih vpisana Imena n«d 400 ženskih orga nizacij, včlanjenih v Jugoslovenski ženski zvezi. V®n®c je »pet t zlatim trakom, na katerem je napi«: Prvemu kralja Jugoslavije Aleksandra L — JugosiovenSka žen.
»m.
Nestorju dolenjskih čebelarjev ravnatelju Lunačku v slovo
v prijaznem St Rupeito na Dolenjeskem je prenehalo biti blago Čebelarsko srce, okrog katerega smo »e zbirali ko čebelice okoli svoje matice. Ni ie bilo nedelje, da bi ee nae ne zbraJo večje število uikazeljnih čebelarjev pri njegovem čebelnjaku- Ce pa je imel pokojni javno predavanje, eo prišli čebelarji « vse Mirenske doline. Njegova predavanje eo bi-la znana daleč na okrog, po cele ure je govoril ter tako temeljito in natančno obdelal snov. da ga je moral vsakdo razumeti. Čebelarsko podružnico za Mirensko dolino, katere ustanovitelj je bil, je vzorno vodil do pred par leti. Iz njegove šole je izšlo nebroj dobrih čebelarjev. Ko je moral pred 4 leti zaradi šibkega zdravja popolnoma opustiti čebelarjenje, ie dejal: »Ne vem, kako bom prebil brez teh Uub-kih živalic, tako sem iih vzljubil!«« in ree ie bilo tako. vidno težko je prenašal bol. ob vsaki oriliki je omenjal, kako mu ie dole čas po čebelicah, noveod in pri vsakem pogovoru ie bil takoi pri čebelarstvu-Šel ie od nae za vedno. nag priliublieni učitelj, — niso pa šli od nas njegovi lepi nauki, katere 5e dan za dnem. leto za letom vlival v naša srca. Postavil si je sam traien spomenik, njegovo ime bo z zlatimi črkami ▼ zgodovini čebelarstva. Naj ▼
miru počiva, nai mu bo lahka domača gruda, ki jo je nadvse ljubil. Preostalim sorodnikom naše globoko eožalje!
Čebelar iz Mirenske doline.
Čnden pogreb
Stražisče 10. novembra
Preteklo nedeljo je umrl v Srednjem Bitnju upokojeni železniški sluga Steiner Jakob. Bil je 56 let star in je dolgo časa ležal bolan. Ženska, ki mu je stregla, je šla v ponedeljek v smareko župnišče in naročila za torek 6. t. m. dopoldne pogreb z mašo. Maloštevilni pogrebci na eo se nemalo začudili in zgražali, ko jih je v torek ob napovedani uri sprejel pred pokopališkimi vrati grobar češ, da nai gredo kar za njim. ker mu je g. župnik naročil, aaj ga kar zakoplje, on da ga ne bo. In tako eo reveža brez zvonjenja in blagoslovitve zagrebli v zemljo.
Vaščani zaman ugibljejo. zakaj je župnik pokojnemu odrekel cerkveni pokop, saj o bolehnem možu. ki ie v miru živel s svojimi sosedi ni bilo 6lišati nikoli jič slabega Nekateri domnevajo, da baie zato. ker je živel s nostrežnioo. Je pa to malo verjetno eai se mora zdeti tak razlog za vedno bolehneea moža. ki je nad eno leto dni preležal v postelji, vsakomur smešeč-Nekoga je vendaT moral Imeti, da mu je postregel Pa nai bo kakorkoli: takšno postopanje ne kaže krščanske ljubezni do biiržnjeera. Ne oraviio zastoji: -v —
Gospodarstvo
Vprašanje razpečavaiaja
našega sadnega pridelka
S P © St T
Od sadjarja v ptujskem okraju imo prejeli nastopni dopis:
Mnogo ae je pridelalo letos sadja ▼ dravski banovini, zlasti v ptujskem okraja. Ker j s bilo spočetka veliko povpraševanje po sadju, so bile tudi primerne cene. Precej vagonov sadja je bilo naloženih in pripravljenih za izvoz v tujino, ko je naenkrat nastal zastoj in konec je bilo kupčij. Cene 90 padle, sadje je ostalo doma in gnilo in nastalo je vprašanje, kam ž njim.
Če bi v Jugoslaviji uživali v enakem razmerju sadje, presno in predelano, kakor ga na pr mer v Nemčiji, na Angleškem in drugod, bi prišli do zaključka, da ga še premalo pridelamo. Suho sadje, mezga, vkuhano sadje in sadni sok se pri nas premalo rabijo. Prav tako je tudi uvaževati vprašanje primerne shranitve presnega sadja za uživanje ob vsakem letnem času. Dejstvo je, da pri nas pomladi ni presnega sadja Ln da moramo celo uvažati ame-r žko sadje. To ne bi bilo potrebno, če bi naše sadje na primernih prostorih shranili, «aj počakajo naše zimske jabolčne aorte celo do junija. Na ta način bi lahko vso našo jadransko obalo popolnoma obvladali z zimskim sadjem do časa, ko zgodno iu?no .?adie dozori in pride na trg.
Tudi »uho sadje je bilo pri nas pred 20 kt> bolj čislano kakor danes. Siromašnim
•lojem je brlo suho sadje nadomestek za kruh in Šolarji so ga nosili za malico v Solo. Danes, žal, tega ni več, a 6e je, jo redek pojav. V Nemčiji skoro ni človeka, ki bi užival samo suh kruh kakor pri nas, temveč si ga vsak maže s sadno mezgo, kar je gotovo bolj redilno kakor suh kruh. Raba vkuhanega sadja b' morala biti v veljavi pri vsaki naši gospodinji, osobito tam, kjer »o v hiši bolni in starejši ljudie. Sadni sok bi moral biti na mizi vsake hiše, zlasti tudi po hotelih in kavarnah, kakor je to v Švici. Danes se dobri sadjevec le redkokje toči po hotelih, češ da je manj vredna pijača, ki naj bo le za kmečke delavce na kmetih. Ta pijača se danes v m»-stih ne more nuditi gostom. Če pa so že nekateri tega mnenja, da sadjevec n« spada na odlično mizo, naj bi zavzemal sadni sok njegovo mesto. In koliko bi se tega soka iztočilo, če bi bil na razpolago!
Za porabo sadja imamo torej več možnosti, le podviga še ni. Če torej krenemo s primernimi ukrepi na to področje, da dvignemo domači konsum s«dja in pripravljamo sadje na različnt načine, kakor je gori povedano, tedaj bomo prav kmalu čutili dobre posledice! Kakor je danes sadja preveč, da ga zgnije za milijonske zneske, tako bi ga na ta način še primanjkovalo.
Cen® na debelo so se dvignile tudi v efetobru
Indeks oen na debelo, ki ga sestavlja Narodna banka, kaže za oktober naslednje številke: rastlinski pridelki 58.8 (nasproti 31.2 v septembru in 40.9 v lanskem oktobru), živinski proizvodi 58.4 (54.6, 57-b), mineralni proizvodi 78.6 (78.6. 75.2), industrijski produkti 68-0 (65.6, 68.8), splošni indeks 63 6 (63.2, 61.5). Indeks izvoznih predmetov znaša 61-8 (59.2. 57.7), a indeks uvoznih predmetov 67.1 (67.9, 72.9).
Dviganje cen na debelo ee jo torej nada-IJeraio tudi v oktobru. Splošni indeks je za 0-4 toike večji kakor septembrska. Rastlinski pridelki so padli za 2.4 točke. Od posa mezn,;h predmetov v tej skupini so se podražili le pšenica (preJanska), oves in mezga. medtem ko so cene vsem ostalim predmetom znižale, zlasti koruzi. Indeks živinskih proizvodov se je dvignil za 3.8 točke; znatno so se podražila jajca in zaklana perutnina: nekoliko manj so ee okrepile cene voUnn II., erednjevrstnim svinjam in jag-nječjim kožam; cene ostalim proizvodom v Sej skupini kažejo lahen padec, a cene težkim svinjam in volom I. eo ostale neizpre-meujone. Pri mineralnih proizvodih ni iz-oremembe. Industrijski produkti so se podražili za 0.4 točke zaradi skoka cen ope-karniškim izdelkom, medtem ko eo se otrobi, sladkor v kristalu in sirovo bombažno inredivo pocenili; cene dragim predmetom * tej skupini so neizpremenjene. Izvozno iMsgo se je popravilo za 2.6, a uvozno je popustilo za 0.8 togke.
Gospodarske vesti
= Dobava naše pšenice Češkoslovaški. Iz
Pracre poročajo, da sta dospela tjakaj rast opnika Prisada, generalni direktor dr. Markovič in direktor Schreiber, da ee po-razgovorita e češkoslovaško žitno družbo o tehničnih podrobnostih glede dobave jugoslovenske pšenice Češkoslovaški.
= Povišanje delniške j?larniee. Sah», d. d. v Ljubljani, je na glavni skupščini & t m. sklenila povišati delniško glavnico za 250.000 Din z emisijo novih, na imetnike se clasečih 2500 delnic
bilo razanerno malo, ker ni več mnogo blaga, a ie tega lastniki ne oddajajo radi. V ozn amen je val niči te bilo doslej signiranih 58.716 stotov po 50 kg. — Tudi v Oueteku ie viharno povpraševanje ob stalno naraščajočih cenah. Cene so se gibale med 1600 in 1800 Kč za 50 kg.
ŽITO.
+ Chicasro (10. t m.) Začetni tečaji: pšenica: za december 99.75, za ma, 99-3750. za julij 94; koruza; za maj 81,3750.
+ Novosadska blago rna borza (10. t. m.) Tendenca neizpremeniena. Promet srednji. Pšenica: baška okol- Sombor in Novi Sad. in južnohdnat&ka 106 — 108; erednjebaška in gornjebaška 108 — 110; baška. ladia Tisa 120 - 122; baška ladja Besej 119 do 121; baška in banatska. ladja Djnav 118 do 120; slavonska 114 — 116; sremeka 110 — 112; gornjebanatska 107 _ 109 — Oves: baški in sremeki 78 — 79; slavonski 82 - 84; baški. ladja 86 _ 88. - Ječmen-»ari, 67/68 k2 120 - 122.50. — Koruza: baška in sremeka, garantirana kakovost 55—56; baška in sreuiska. dec.-jan. 58—60; banat. garant. 52—53; srem suš-ladja 69—70 Moka: baška in banatska >0g< in »Ogg« 175 - 195; >2« 155 _ 175: >5« 135 — 155; >6« 115 - 125: >7« 100 _ 110; »8« 92.50 do 95: sremska in slavonska »0u< in H)ga« 172.50 - 182.50; >2, 152.50 _ 162-50; »5« 132.50 - 142 50: >6« 112.50 - 122.50; >7« 100 - llf); >8« 90 _ 95. — Fižol: baški in eremski beli 127.50 — 130. — Otrobi: baški in sremeki v jutastih vrečah 76 — 78; bonatski v fjtastih vrečah 74 — 76; baški ladja 79 — 81.
BOMBA 2.
+ Liverpool (9. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaj: za december 6.55 (dan poprej 6-52).
4- Newyork (9 t m.) Tendenca rtalna. Zaključna tečaja: loko 12.50 (12.40). december 1226 — 12.27 (12.16 - 12.17).
Primorje : Gradjanski (Karlovac)
Danes ob 15., Igrišče Primorja Pred tekma: prvenstvena Grafika : Man ob 1S.15
Po večmesečnem presledku fostuje danes proti liginemu moštvu Primorja zanimiv gost. Gradjansici iz Karlovea, eden
najboljših klubov zagrebške province, ki si je sigurno priboril vodstvo karlovačke grupe zagrebškega nogometnega podsaveza.
Akoravno dosedaj pri nas popolnoma neznan gost, uživa vel ke simpatije zagrebških športnih krogov, ker uspešno zastopa velik napredek hrvatskega provincial-nega nogometnega športa.
Veliki športni centri, zlasti Zagreb, niso vodili računa o razvoju športi v svoji provinci, ki je bila v pretežni večini navezana sama na sebe. Zaradi tega je ona z dvojno energijo delala za napredek svojih športnih organizacij in je v tem oziru v polni meri uspela. Najbolj viden dokaz nam je nudila minulo nedeljo varaždinska Slavija, ki je v premočni igri sigurno z rezultatom 3 : 1 odpravila v kvalifikacijski tekmi za prvenstvo zagrebškega nogometnega podsaveza, prvaka Zagreba. Železničarje. Tudi četrtoplasirani klub Karlovca. Vik t orija, je opozorila vodilne klube, da je danes potrebno resno računati s provinco, zlasti v nogometu. Poraz la je zagrebški Makabv, večkratnega zmagovalca nad kompletnimi liginimi moštvi zagrebških vodilnih klubov, Concordie, Haika in Gradjanskega.
Gost je tedaj, akoravno velika njjanka za slovenski nogomet, vsega upoštevanja vreden nasprotnik, ki ga poleg vel ke ambicije odlikuje velika hitrost ter solidno tehnično in kombinatorno znanje.
Tudi predtekma bo zelo zanimiva. Srečata so dva vidno napredujoča ljubljanska kluba v prvenstveni borbi, vodilni klub ljubljanskega drugega razreda Grafika ia reorganizirano moštvo Jadrana
Priporoča se športnemu občinstvu, da v čim večjem številu poseti ta zanimiva gostovanja, kajti vstopnina je propagandno nizka, t. j. stoi;šča 5 m 8 Din. tribunski sedeži 12 Din. Tekme se vrše ob vsakem vremenu.
Stdner Adolf, Hodnik Janesj, Gorišek Mirko, Zaje Adolf, Audič Stanko, fiketa Edvard, Razdevšek Karal, Ji^ Kaxlo, Kainz Josip, Herman AAojzij, Kovač Tine, Suszynski Maks, Herman Marjan, šušte-rič Bojan. Poziva se SK žaleč, da pošlje Se za vsakega igralca, po eno, aa Hodniku Janeza pa tri slika — ČLtajo ae sa čako-večid SK: Breslauar Leo ln aa Jugoslavijo; Brunšek Viktor, dočim bosta verificirana po sporočilu Centralne Kartoteke pri JNS.
Suspendirajo se Igralci Kos Ivo (Hermes.), Pečan Mi i ko (Slavija) in Jandl Slavko (SK Celje), dokler ne poravnajo vseh obveznosti prejšnjemu klubu Iliriji. Dvigne se suspenz igralcem Guna Oto. Hribar Ludvik (oba SK Trbovlje), GraC-ner Karel Polak Konrad (oba Amater) ln VVeber Miro (Mladika), ker so poravnali vse obveznosti do prejšnjih klubov.
Dodatno h gornjemu: verificira se s pra. vico takojšnjega nastopa za Ilirijo Zorman Franc (5 18 uputstva); odobri se prijateljska tekma Kamnik : Ilirija 11. novembra v Kamniku.
Ogljene krtači ee
dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev in aparatov domača tvrdka
Ivan Pasps I sinovi
Zagreb L pofrtni predal štev. 60
Službeno Iz LNP. Na znanje se vzame preklic gralca Jurgeca Karla za SK Svobodo (Maribor) s tem. da ostane še nadalje verificiran igralec LSSK Maribor. Namesto zaprečenega g. inž Kuljiša vrši danes dolžnosti službenega odbornika pri prvenstveni tekmi Hermes : Svoboda g. Kuret
Novice iz JNS. Na zadnji seji JNS je bil sprejet v članstvo SK Radovljica in se je tako povzpelo število sa veznih klubov na območju LNP na 56. — Kazenski odbor JNS je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o nekaterih naših igralcih. S prve tekme Ilirija : Primorje sta bila predana kazenskemu odboru Berglcz od riirije in Ber-toncelj II od Primorja. Oba sta prišla počen skozi, postopanje proti njima je ustavljeno. Manj sreče sta imela SipoS (Gradjanski) in Svetic (Ilirija) ki sta s tekmo ▼
Položaj na naših borzah
Ljubljana. 10. novembra.
Na Ifubljaneki borzi je znašal pretekli teden devizni promet 3.8 milijona Din nasproti 8.6. 2.0. 2.7 in 4-8 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V tem tednu je pretežna večina deviznih tečajev zelo popustila. Le Berlin in Curih sta neizpremenjena, a Bruselj in London sta 6e nekoliko okrepila.
V privatnem kliringu eo ostali avstrijski šilingi v Ljubljani neizpremenjenl na 8.10 do 8.20, medtem ko so v Zagrebu popustili, m sicer od zaključka 1.1450 na 8.0950. Slabši eo tudi v Beosradu. Grški boni so se ne-izpremenjero zaključevali v Zagrebu po 29. Angleški funti 90 tako v zagrebškem kakor v beograjskem privaJnem kliringu valovali m so se včeraj v Zagrebu zaključili po 229.95. španske pezete so ee ponujale v začetku tedna po 580, a na koncu po 575. Blagovni tečaj za madžarske penge v beograjskem privatnem kliringu se je gibal okrog 9-80.
Na efektnem tržišču }e biila Vojna škoda ta teden slaba. V Zagrebu ee je v začetku tedna za kaso trgovala po 329. nn koncu na po 322, a v Beogradu po 340 hi 337. odno-eno po 318.50 in 316. Zaključke so imele med tednom še naslednic vrednote. 7°'o investicijsko po 71.50 in 72, 6°'o begluške po 54, 7*/t Blair po 51.25 do 51.75 in Privil. agrarna banka po 215 in 216.
Na beograjskem privatnem tržišču je bil zabeležen, kakor poroča »Narodno blagostanje«, večji promet r<o neizpremenjenih tečajih na osnovi 14.95 do 15.10 za švicarski frank. Deviza na Pariz ee re treovala po 303 do 306, lire po 303 do 397. Newvork po 46 do 46.50. London po 231 do 232-50 nemška marka po 18.50 in češkoslovaške krone po 1® Din.
Devlse.
Cnrift. Pariz 20.24. London 155060. New
vork 807.1250, Bruselj 71.70, Milan 26.2850, Madrid 41.9250. Amsterdam 207.70 Berlin 123-40. Dunai 57, Stockholm 79, Oslo 77, Kobenhavn 68.45, Praga 12 82, Varšava 57.95. Atene 2.91, Carigrad 2.48. Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v prfv. Wirfn<nO Beograd 12.25. London 26.93. Mikn 46.08. Newyork 538.47 Pariz 35 56. Praga 21 87, Curih 175.34, 100 S v zlatj 128 S oap.
Efekti.
Dunaj. Dnnav-Sava-Jadran 12.85. Državne železnice 20.05. Trboveljska 13.50, Alpine-Montan. 9.95. Šečerana 13.80.
Vremenski pregled
Vreme tega tedna se nam je razvijalo nekoliko nenavadno. Onega hladu, ki ga nam je dal vremenski preobrat na Vseh svetih dan, je bilo naglo konec, potem pa se je uveljavilo znova topl<\ pa seveda zelo vlažno vreme. Dežja smo dobili obilo in vmes nevihte z grmenjem ter treska-njem.
Da nam je vse to naklonila oceanstoi depresija. je samo ob sebi umljivo. Ali vendar je bila to pot stvar nekoliko bolj nenavadna. Na prvi pogled je bilo namreč presenetljivo, da se deževno vreme ni zaključilo z običajnim vremenskim preobratom, ki bi nam bil prinesel ohladitev, pa morda kaj malega snega. Nasprotno, ostalo je toplo in dasi se je proti koncu tedna vreme nekaj popravilo, se je shladilo komaj za spoznanje.
Vzrok temu je v dejstvu, da se Je oceanska depresija to pot zasidrala izredno južno. Njeno jedro se je namestilo nad Biskajskim morjem še prejšnjo nedeljo, ki nam je spričo tega prinesla dež. odtlej se je depresijsiko središče držalo domala ves teden v območju in sosedstvu južne Francije, a je ostalo v zvezi z depresijsko progo, segajočo tja do srednje Skandinavije ter do Baltiškega morja. Na ta način je b;l ustvarjen mogočen dinamični sistem, orjaški vetrovni vrtinec, ki je poganjal v široki fronti topli sredozemski zrak čez srednjo Evropo, čez Atlantski ocean pa hladni severni zrak nroti jugu. Kakor vsa srednja Evropa in Balkan, smo bili tudi mi ves teden v območju topi h južnoza-padnih ter južnih vetrov in temu podobno je bilo naše vreme nad normalo toplo. Saj orjaška ciklonska črpalka ni potegnila na naš kontinent ^ samo zraka iznad Sredozemskega morja, marveč celo prav iznad Sahare in prav nič se ne bi čudili, če bi
Hermes : Svoboda, Maribor
Prva prvenstvena tekma podsavezne lige v Ljubljani
Kakor smo že poročali, nastopi danes v Ljubljani prvič v svojstvu prvorazrednosti mariborska Svobod«.
Mariborčani so doslej igrali v Mariboru tiho vlogo. V večje sporkie dogodke n:so posegali. Toda po težkih borbah so si povsem upravičeno in zasluženo priborili pr-vorazrednost. Njim je morala kloniti i Reka, brezdvomno tedaj eden najboljših ljubljanskih klubov.
Prvi start Svobode v podsavezni ligi Je njeno moštvo sijajno prestalo. Z večkratnim prvakom LNP, t j. s SK Mariborom je Svoboda prvenstveno tekmo remizirala. V Čakovcu in v Mariboru z Rapidom je zaradi nastale krize moštvo popustilo. Toda čim so se fantje poprijeli dela, niso ugodne posled ce izostale. V Celju so triumfi-nali nad tamošnjim SK Celjem! Sicer pičlo, toda zasluženo so zmagali z 2 : 1
V današnji tekmi bo — v kolikor ."smemo v nogometu prerokovati — ostalo predvidoma zmagovalec moštvo, ki bo bolj vzdržalo. Ker j*o domačini v kondiciji in imajo tudi večjo rutino, js pričakovati, da bosta ostali obo važni prvenstveni točki Ljubljani.
Tekma se odigra na Igrišču Hermes a ob 14JO in ob vsakem vremenu. Ob 13. predtekma.
Celjski nogomet
Dane« ob 10.30 ae bo pričela na Glazl;? v Celju drugorazre<toa prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Atletiki. Sodil bo g. Seitl.
Ob 14.30 pa ae bo pričela na Glarijl pod-save zna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK železničarjem iz Maribora. Ker je izid tekme negotov, vlada r Celju in okolici zanjo veliko zanimanje. Tekmo bo sodil g. Cimperman lz Lijuhljane.
Borbe drugorazrednih
Danes popoldne ae vršita na igrižču Sla. vana (za Kolinsko tovarno) dve zanimivi drugorazredni prvenstveni tekmi; ob 13.30 nastopita
SK Slovan : SK Sloga Pri tej tekmi, ki je nekak derbjr, bodo prav gotovo prišli vsi drukerji na svoj račun, kajti obe moštvi sta se za to tekmo dobro pripravili. Sodi g. Betetta
Takoj i>o končani prvi tekmi pa nasto. pita
SK Mara : SK SvOb<>da Zadnji rezultati Marsa ao jasen dokaz,
da je moštvo trenutno v zelo dobri formi Tehnično slabša toda žilava Svoboda bo pa gotovo skušala odvzeti Marsu vsaj eno točko. Sodnik g. Galič Vstopnina običajna.
Korotan : Reka
Zagrebu prišla pred kazenski odbor. Prvi je prejel štiri tedne, drugi dva.
Seja u. o. Jugoslo\'enskega olimpijskega odbora bo 23. t. m. ob 18 v Zagrebu, Ra-dičev trg 2 z naslednim dnevnim redom: 1. poročilo o II olimpijskem dnevu. 2. poročilo o delu odbora. 3. poročilo blagajnika, 4. organizacija štafete Olimpia-Berlin preko ozemlja kraljevine Jugoslavije. 5. priprave za IV. zimsko-sportne igre in XI. olimpijske igre 1936, 6. slučajnosti. Vsi sa-vezi se naprošajo, da izdelajo za točko 5. kratka poročila in da pošljejo na to sejo svoje zastopnike.
Juni&r. pokalne tekme. Na Stadionu se odigra danes ob 10.30 predzadnja letožnja junicrska tekma za prehodni pokal SK Ilirije, in sicer se srečata juniorskl moStvi Ilirije in Marsa. Preostane potem samo že tekma med Ilirijo in P rim orjem, ki je določena za prihodnjo nedeljo.
ASK Primorj® (nogometna sekcija). Pri današnji tekmi vršijo od 13. naprej blagajniško službo: Jurkas, Gvido, SketeJJ ml, Istočasno nastop rediteljske službe, za ka_ tero skrbi g Magajna. Ob 14.30 naj bodo v garderobi: Starec, Hasl, Bertoncelj, Zemljak, Slamič, BoncelJ, Slamberger, Pu-po, Pepček, Janežič, Petelin, Lcgar, Bizjak, Caleari.
SK. Ilirija. Plenarna •eja uyjR avsiei&a odJbora v torek ob 20. v damekd gotd kavarne Emona. — Hazenska sekcija. Jotrl ob 19. v telovadnici na Grabnu (Cojzova ce®ta) redni gimnastični treoin«, kt Je stro-©o obveeers za rue Slanice. Sekcij, rodgtvo <*poearja -»ee, da se ne bo upodtevala nobena apravKSba za odsotnost. Proti vsem, ki irostanejo, ge bo strogo postopalo. Na trening se o»po<zarjata predvsem Ekza in Boža. SekcdjBkl ofrčnl zbor prihodnje dni. Do&al in čas se objavi pravočasno. Vse ki niso Se poravnale članarine, odnosno niso že oddale klubske apreane, naj uredijo to najkasneje do četrtka 16. t m. — Lahko, atletska sekcija. Sekclj^M občni odbor se rrSl t torek 13. t m v telovadnic* Šole na Grabnu. Istočasno so tam gtam&stičme vaje. Pričetek cA) 19. Dnevni red: poročilo sekoijskega vodstva za preteklo seraono, volitev novega sekcijskega vodstva, Izdelava programa za bodočo se®ono !n slučajnosti. Udeležba je za vse sekc. člane dolžnost. Kdor ni še poravnal članarine aH ni oddal Se klubske opreme, naj uredi to gotovo do četrtka 15. L m. — Plavalna sekcija. Opozarjamo vse članstvo, da Je danes Cb 10. dopoldne občni rfbor sekcije. VrSi se v restavraciji »Nori svet«, Goaposvet-ska 14, ne pa kakor prvotno Javljeoo ra drsališču. Prinesite vsi prispevek za xta-ako kopališče (20 Din); kopališče bo v pone deljek že odiprto. — Nogometna sekclia. Prvo moštvo igra danes z Rapidom v Mariboru. B moštvo pa s Kamnikom v Kam-nflku. Podrobne objave v članski tanJUgi. Odhod za prvo moštvo s glavnega kolodvora Zbirališče oto 7. Odhod B moštva na gl. kolodvor, 2<b1rališfi© oto 13.20. Juniorji igrajo ob 10.30 pokalno tekmo z Marsom. Zato naj bodo ob 10. v garderobi-Krouipa, Cvirn, Radman, Eiselt, Gogala, Eržen, Pribovšek, Prze. Rihter, Scagnetti, Aljančič, Enber. Obvestite se med seboj.
2SK Hermes (nogometna sekcija). Ju_ tri točno ob 13. naj bodo na našem igrišču vsi igralci rezerve, in sicer: Mikluž, Da-neu, 2bona, Sočan, Petrič. Arlih, Petelin, Derenda, Primar, Laboda, Ložar, Mrežar,
ion na igrišču Primorja, sporočamo, da »o vrši ista na ijfnšču Slovana ob 14.30. Omenjeno moštvo naj bo točno ob 14. na igrišču. Pr deta naj tudi Petrič m Skapin
SK Slovan. Denes ob 9.30 naj bodo na našem igrišču. PešL Martinčič, Kobai L, Jerančič Smrekar, Batič, Ključec, Vasflje-vič, Stojkovič, Por, Sinček I. in n., Bri-celj, Makovec in Rotil. Ob 13. naj se javijo v sobi pri Krušiču: Bunc, Kobai IL, Grm, Dečman, Gandi, Sinkuie, Thuma, Kolarič, Gerjol, Keravec, Rozman; rezerve: Stoja-novič in VodiSek; stranski sodnik Jerančič. Poravnajte članarino!
SK Slavija. Danes ob 8.30 morajo biti na igrišču SK Mladike: LesSca, Bevc, K<x. šak, Baumgartner, Furner, fttraus, Smo!, nik, Kveder, Kogovšek, Dežman, Kollušek. ob 9.30 škrl, Peterca, Ošabnik Gumi, Ore-hek, Gestrin. Zinke, Pogačar, Aljančič. Pečan, Anke, Eržen. Reditelji FeJsmin. Cimperman, Japel, Baumgartner, Store? r. Urtaančič, Smolnik.
SK DocnžžUe (nogometna sekcij*). Sa prvenstven« tekmo proti RA-iomliam caij bodo točno Ob 1-4. v garderobi: Jule, T0S0. Hi^o. Pire Oton, Janko, Frenk. Bitj?ne, Mlčo, Marko. Amon, Dobrfč.
SK Radomlje (nogometna sekata). Ea. današnjo prvenstveno tekmo z Domžalami naj bodo najkasneje ob 14 v garderobi pri Orehku v Domžalah z v*5 opremo: Papl«r, Sešek, Jerman Rok. GaberSek Prane J«r. man Mirko, Anžič, Može, Ulčar, KriSto*, Pirš Ivan, Jerman Florljan, SchcnicJt, Pel !eh. Dejak. Stranski sodnik Golob
Tečaj za smuiko fpmnasliko ln plavim fa. 12. t. m ob 20 v zimskem bszenu SK f5-rije. Vse one, ki so se prijavi;; v ta tečc.j, pa tudi tiste, ki se še mislijo prijaviti, opozarjamo, da pričnemo s tečajem v ponedeljek 12. t. m. točno ob 30. Gimnast ko vodi kakor javljeno g Robert Kump, dobro man: smuški pedagog. Ime znanega smu-skega strokovnjaka bo gotovo privabilo vse one ki se hočejo pozimi dobro pripravljeni podati na terene Posebno »godno pa je, di je z gimnastiko zvezan plavalni kurz. S tem se vsakemu nudi pril ka, da se pod strokovnim vodstvom nauči pravilnega plavanja Voda bo primerno tem-perirana. na razpolago je tudi prha. Pnjave so mogoče še t k pred pričetkom tečaja pri vodji v zimskem kopališču SK Itn
Smučarska »ckcija SK Olimpa v Celja bo imela prvi sestanek v ponedeljek 12. t m ob 20. v poslopju Delavske zbornica v Celju. Pridite vsi!
________ -- _. Na igrišču Reke ^ bosta ob 10.30 sreča.	.... — _______,
brali iz ene ali druge dežele poročila, da I la Korotan in Reka. To srečanje predstav- I Gor&č, Primar in Zupan. Ob 14.30 uaj bo. se je pojavil rdeč ali rumen dež. Zakaj | lja gotovo najtežjo borbo današnjega dna | 1° na Igrišču: Oblak, Klančnik, Košmrl,
Moštvi sta približno enako močni, kar po_ kaže tudi njun placement v tabeli. Reka je toliko na boljšem da igra doma. Da bo tekma res zanimiva nam jamčita obe enaj-storici, saj je Korotan znan kot najborbe-nejše moštvo, dočim J» Reka	po
precizni kombinaciji. Kdo bo zmagaj je po t sem negotovo. Vi
prav ob takih-le prilikah morejo viharni vetrovi prah iznad puščav in pustinj zanesti na evropsko kopno. Saj tudi nevihte v hladnejših mesecih nastajajo le takrat, če so v ozračje dospele zelo segrete zračne mase z daljnega juga. Tako je bilo ta teden, zato je grmelo in treskalo, kakor da smo v poletju.
Ferjan, Zalokar. Kretič. Kos, Brodnik. Ko-
ženina, Mokorel in Kariž. (Uprava igriiča).	. ________
Za današnje tekme vršijo rediteljsko služ. Šentjakobskem gledališču. Sodeluje
PERTGAH
DRAMA Začetek ob 20. Nedelja. II. ob 11. dopoldne: SrreguTfka. Prem. Otroška predstava. Cene od 24 Dia BBTOdoL — Ob 15-: Migo, dekle 1 Mont-parnasa Izven. Izredno znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20-: OrJič. Izven. Cene od 28 Dia navzdol. Ponedeljek. 12-: Gugalnica. CL Torek, 13.: Migo. B.
OPKRA Začetek ob 20. Nedelja, 11. ob 16.: Prodana nevesta. lxvea.
Znatno znižane cene od 80 Din eavtdoL Ponedeljek, 12-: Zaprto. Torek, 13.: Hoffmannov© prtpow*!k&. A T
Nedelja r Ijnbljanski drami. Danca dopoldne ob 11. j® premiera "xSn<^ulčice<. otroške predBia-ve čudovite pravljice, ki jo ljubi staro in mlado. SnegwiČioo i«ra ga- Vida Juvanova, zlobno kraljico ga Mira Danilova in kraljeviča g. Jan. Vse polno čarobnih presenečeni čaka otroke pri tej predsuivi, ki je na novo naštudirala od prod. &e/*ta. Cene od 20 Din navzdol. — Popoldne ob 15. se igra >Migo. dekle z MontpamarHK. Urra je delo M. Acharda, ki je s prav francosko lahkoto zgradil to sliko ic velikomestnega življenja. V glavnih ulogah ga- Vida J uranova in g. Beneš. Režija prof Sestava. od 20 Din navzdol. — Zvečer ob 20. ijrra g. Jan naslovno ulogo r Rostandovein KMiču<. IgTa kna za snov tragično nedoraslo« Or-liča n nadaljevanje očetove živijeniske naloge- V ulogi Metternicha nastopi Levar, kot Flambeau g. Cesar, r ostalih nk*Mh vea dramski ansambl. Režija prof. Sestova. O-ne od 28 Din navzdoL
Opozarjamo abonente reda G, da feaajo * ponedeljek predstavo »Gueulnk*«.
Danes popoldne ob 15. se poje kiaalčzia slovanska opera Smetane »Prodana dow sta«. Ta umetnina spada med opere, ki imajo najširši krog ljubiteljev m je staino aa repertoarju vseh gledališč. Marinko po*a ga. Ribičeva, Janka g. Banovec, mešeterja Kecala p« mojster Betetto. Id je v »©j partiji nedosežen s svojim humorjem in umetniškim petjem. Dirigent Anton Neffat. režiser P. Golovin. Cene od 30 Din navzdol.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU.
Začetek ob 20-15. Nedelja, 11.: Rokovniači.
»Rokomjafec ponavljajo danes ob 20H5 v
lopta poplava od juga v Rusijo ne sega kako bo Reka napela vse sile, da ne pri-
»P romlrai aa ta »<Knn'l •■> ..4.JM __I_____> _ _ ••	_.	. . L	*
Blagovna tržišča
"	hmelj.
+ Zatee (10. t. m ) V tem tednu so se jene povišale za 250 do 300 Kč na 2200 do 2350 Kč ra 50 kg. Povpraševanje je bilo ves teden nezmanjšano živahno, n prometa j®
več. Tamkaj se je razvil in utrdil anticiklon in pod njegovim volivom se je zjasnilo m precej shladilo. Temperatura se je znižala pod ničlo, vendar pa ne Se kaj prida; le na skrajnem severu je postalo ž« bolj mrzlo in na Finskem so imeli že do 17 stop. C pod ničlo. Vsekakor pa se sedaj na evropskem vzhodu prijemlje zima m anticiklonski sistem težkega zraka je tamkaj že toliko močen, da oceanskih depresij ne pusti v deželo ter jih sili, da se držijo nad zapadno polovico cel:ne , V taki situaciji se nam hladu 5e ni treba biti. Ampak tudi stanovitnega vrsmena ne moremo pričakovati. Prav ob zaključku tedna se je čez Ocean pripeljala nova ve-bka depresija ter se zasidrala zopet nad Bisk3?sk'm zalivom, odkoder srlt na celino Pričakovati je torej, da nas ho njen vetrovni sistem prevzel v rvoje območje ter nam pač dodelil znova vlage in dežja.
pravi svojim številnim pristašem novega razočaranja.
WMja : Mladika
Doipoldna ob 10.30 pa ae bosta borffl _
točke Slavija in Mladika. Ob 9. nastopita rezervi obeh moštev.
Službene objave LNP
Nadaljevanje «eje p. o. 7. novembra 19S4
Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za SK Radomlje: Papler Stanko. Gabršek Franc, za Grafiko: Marjetic Anton. za SK Trbovlje: Rems Ivan S pra. vom nastopa 17. novembra 1934 za Slogo. Ljubljana: Levart Arnold. za Jadran: Su-šnik Filip, Marn Franc, aa Reko: Novak Marjan, za Slavijo: Kroupa Pavle, Kogov-šek MHOŠ — Citajo se za SK Žalec: Jako. povič Rajko, Herman Franjo, Piki Slavko,
bo Habiht, Prešern, Ozebek. Bodner, Schas, Merjasec, fikrajnar. Močnik, SedeJ. Zore! Orel in Lašič Imenovani naj bodo ob 12.30 na igrišču Točno! Strogo obvezen sestanek B moštva in juniorjev danes ob 10. na igrišču Važno zaradi popoldanske tekme. Blagajniško službo pri današnji tekmi vršijo Felber, Cerkvenik in Lazar Nastop Službe točno ob 13 — (Table • tenis). Danes ob 9 se prične klubsko prvenstvo. Zaključek prijav ob 8.30. nakar se vrši žrebanje. Sekcija vabi ljubitelje tega športa, da stopdjo v njene vrste.
SK Svoboda, LJubljana V nedeljo ob t. naj bodo na igrišču Reke: Cerne. Drapek Skapin, Sušnik Doue-an, Zupan, Selan, Cuk, Petrič. Stante, Girandon. Oprema za rezervo se dvigne od 8. do 8.30. V slučaju dežja tekme ne bo. Ob 14.30 naj pridejo na igrišče Slovana: Gorenc. Kamnikar Vinšek I. Povh Zemljak Habich n Sa-mar, Jakše Jančigar. Sušteršič, Babnik Vinšek n Opremo na1 prinese vsak a seboj. Redite! 11: TnriSlč Dečman, Lekše. _
Stm^cVf ood^ilk RijSnik.
SK Svoboda Z ozirom na včerajšnje poročilo, da se vrši prvenstvena tekma z Mar- 1
tu® *n-
«unbl odra. Prodaja vstopnic danea od 10. do 12. m od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo. Občinstvo naj kupi vstopnice ie prej, da se izogne navalu pni 'večerni blagajni.
mariborsko gledališče
Začetek ob »
Nedelja. 11. ob 15.: Hamlet. Znižane____
Ob 20.: Idealen soprog. Znižane cen«. Ponedeljek. 12.: Zaprto-
Torek, ia: Hlapci. C. Znižane cene *
Oba aedeljski gledaHški predstavi po rni-ianih cenah. V nedeljo 11. t m. ponove kot popoldansko predstavo Shakespearejevo tra-sredijo »Ham!e<t< delo. ki |e letos doseglo popoln uspeh. Opozarjamo na to predstavo zlasti okoliško občinstvo ki ima redkokdaj priliko os'edab" si kako Shake*»peareievo delo Naslovno uHffo i?ra VI. SkrbinŠek, režija fe Kovičeva- Znižane ©ene. _ Zvečer irprizore Wildeovo iero »Idealen soprog« Ta iera \e pisana izredno duhovito naneto in fe pri mariborskem občinstvu naleVta na splošne simpatife Tudi pri tej predstavi veljalo znižan«. čepe.
ALI SI ŽELITE OHRANITI MLADOST ?
Tedaj morate piti redno Rogaško slatino »Tempel«, ker vam ta čisti organizem vseh strupenih naslag, ki povzročajo prerano staranje.
Šestdesetletnica slaščičarne Petriček
Ljubljana, 10. novembra
Te dni obhaja slaščičarna Petriček na Aleksandrovi cesti (^letnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila od deda sedanjega lastnika v letu 1874 v Celju in je imela do leta 1931. svojo podružnico v Rogaški Slatini, dokler se ni pred tremi leti stalno preselila v Ljubljano na Aleksandrovo cesto ▼ palačo »Dunav«. Vodi jo izredno spret-
na roka gospoda Petrčka, priznanega strokovnjaka — umetnika, čigar načelo je, da vladaj v tej stroki predvsem pristnost, čistoča in svežost izdelkov ter lahka prilagoditev želodca, tako da ti izdelki ustrezajo obenem dijeti.
Pri Petričku izdelujejo večje količine zdrav lnih prepečencev in zdravilnih kola-čev po strogi in natančni metodi profesorja dr. Noordena, najuglednejšega dijeteti-ka-zdravnika v Evropi. Znameniti so postali tudi Petričkovi bonboni, ki imajo veliko prednost pred inozemsk mi že zaradi tega, ker so pristni in sveži ter izdelani na roko in ne na stroje. Velik krog odjemalcev ima dandanes Petričkovo čajno pecivo, ki zasluži popolno priznanje, da ne govorimo o drugih, izredno fino in često umetniško izdelanih »sladkostih«, ki jih premore — v veliki izbiri — omenjeno podjetje vsakodnevno.
Slaščičarni Petriček čestitamo ob njenem jub leju in želimo, da deluje tudi v bodoče z isto vnemo in skrbnostjo v svojem daleč naokoli neprekosljivem podjetju v ponos tej, do pred kratkim pri nas še premalo razviti stroki!
Učitelji imajo svoj dom
Pogled na pročelje doma. Za njim stoječega poslopja s ceste ni videti.
Ljubljana, 10. novembra.
V začetku novembra je zadruga Učiteljski dom podpisala pc godbo, s katero je prišlo v njeno last posestvo konsumnega društva za Slovenijo v Sp. šiški. To je bivša šulferanjska šola. nekdanja trdnjava nemčurjev in ponemčevalnica otrok slovenskih staršev, večinoma železničarjev, ki so bili uslužbeni pri nekdanji južni že. leznici in eksistenčno od nje popolnoma odvisni. Le s takim pritiskom in prikritimi grožnjami je bilo mogoče, da je ponern-čevalna organizacija leto za letom mogla zaznamovati za naš narod tako sramotne uspehe. K sreči je bilo vsemu temu početju s prevratom na mah konec. Društvo je hilo primorano šolo prodati in konsumno društvo je za poslopjem na razsežnem dvorišču 1. 1925 postavile novo stavbo za obrtne in skladiščne namene, ki obsega 147 kvadratnih metrov zazidane ploskve.
Tako so prišli učitelji po 40 letih do uresničenja svoje zamisli, ki pa je morala prenesti marsikatero težavo in skrb.
Idejni ustanovitelj doma je bil Jakob Dimnik, oče sedanjega predsednika JUU. Svojo zamisel je razodel že 1. 1891. takratnemu uredniku »Učiteljskega tovariša« Andreju žumru Poleti 1894 je deželna vlada odobrila pravila »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani in že pred novim letom so imeli ustanovni občni zbor. Prvi predsednik je bil žumer, blagajnik pa prav tako že rajnki Dimnik, ki je vodil te posle 30 let vse do svoje smrti leta 1924 Skozi vseh prvih 25 let je tajni-koval še sedaj živeči Juraj Režek. 1928 so društvo presnovali v zadrugo, ki jo upravljajo- načelnik Stanko Vrhovec, upravitelj v Logu pri Brezovici tajnica Zora Ruglje-va, učiteljica v Brezjem pri Dobravi, blagajnik Josip Kobal. strokovni učitelj v Ljubljani.
Da niso dobili učitelji že prej svojega doma, je bila v precejšnji meri krivda, ker je društvo za zgradbo konvikta nalagalo svoj denar v Učiteljsko tiskarno in s tem največ pomagalo, da je njihova stanovska tiskarna premagala kritična leta 1908, 1912 in vsa medvojna leta. Zato pa je ti-skarra vse živahnejše delovala na kulturnem polju, saj ji je bilo s tistim denarjem omogočeno, da je izdala več mladinske literature. kar je bilo za vzgojo in napredek šolske mladine velikega pcmena.
Kljub temu. da so se odbori na moč trudili, da bi vendar že postavili dom, se je učiteljstvo po nekaj desetletjih naveličalo čakanja Iz zadruge so izstopili Mariborčani in si že po desetih letih postavili svoj
dom. Tudi učiteljice so si ustanovile svoj »Dom učiteljic« in poleg društva »Slom škov dom« so učitelji lani ustanovili Se društvo za zgradbo obmorskega učitelj, skega doma. Cepljenje sil je mnogo škodovalo, da so se dohodki za ljubljanski učiteljski dom krčili. Dolgoletno zavlačevanje, čemer pa je bil povod, ker je bil d« nar investiran v drugi učiteljski ustanovi je učiteljstvo omaledušilo in ni hotelo veC sodelovati in zbirati prispevkov.
Letošnji občni zbor pa je sklenil, da s® takoj kupi primerna stavba. B1agajnik Kobal si je ogledal mnogo poslopij, naposled pa je predlagal v nakup sedanji dom. Po strokovnjaški cenitvi posestva ln vsestranskem razmotrivanju je zadruga pri stala, posebno še, ker so bivšo šolo posta vili šele 1. 1909. in je prav trdno zidana poleg teh prednosti pa so bili tudi plačilni pogoji zelo ugodni.
Zadružna imovina je bila pri 950.000 dinarjih nakupne cene za 130.000 dinarjev premajhna. Za toliko je posestvo v sedanjem stanju zadolženo. Za vse potrebne adaptacije in opremo bo zadruga najela posojilo 200.000 dinarjev, ki ga bo amortl zirala z dohodki doma
Spomladi se bodo izselili uradi in stranke, tako da bodo do prihodnje jeseni vsa prenavljalna dela končana in bo dom lzro. čen svojemu namenu: otrokom članov za časa študiranja na ljubljanskih šolah s po. polno oskrbo, nadzorstvom in pomoč pn učenju V drugi vrsti bodo prišli v poštev tudi otroci nečlanov. V internatu bodo ze. Io zmerne cene, da jih bo mogel za svoje otroke zmagovati tudi učitelj z dežele.
Ljubljani pa bo posebno o počitnicah, kadar so v mestu velike prireditve, dom mnogo koristil. Saj bo mogoče v njem pre-
nočitl lepo Število gostov, prehranjevali pa
jih bodo lahko nekaj sto
Po načrtih za prenovljenje Je videti, da bo ves dom res moderno in po vseh pravilih higiene in udobnosti opremljen.
Po 40 letih Je delo rodilo uspeh, ki dela čast vsemu našemu učiteljskemu stanu. »Učiteljski dom vitefikega kralja Aleksan. dra L Zedinitelja« pa bo hkrati najlepSe počastil spomin vzvišenega, voditelja vse. ga učiteljskega stanu.
Zadnje slovo od prijatelja
gt. vid n«d LJubljano, 10. novembra.
Tonetu Kremžarju ▼ spomin je posvetil g. mr ph. Oblak tele besede: Nepopisna žalost mi ni dala ob Tvojem odprtem grobu izpregovoriti besede slovesa. Le solze prav iz dna bolečega srca so močile zemljo, ki Te krije. Kakor si bil v svojem podjetju tih, miren in možat, tako je bilo tudi Tvoje prijateljstvo. Nisi poznal zahrbtnosti, ne hinavščine, čist in jasen kakor kristal si šel mimo očitkov in namiga vanj, kd so hoteli metati senco na najino prijateljstvo. Zdaj, ko Te nI več, Tcne, čutim še bolj. kaj si mi bdi. Ne sa. mo bolest nad Tvojo izgubo, še bolj mi trga srce neizrekljivo sočutje zaradi življenja, ki si ga živel zadnje Čase v n*_ usmiljenem objemu bolezni. Poln ciljev in sredi silne borbe, ki si jo vodil za svoje preevitajoče podjetje, si nosil v sebi mračno slutnjo rane smrti. Na zunaj mlad in ravnodušen, v duši nepretrgana borba med upanjem in strahom. Vse svoje mlado življenje si živel samo za druge. Zdaj pa. ko so se začeli kazati sadovi Tvojega neumornega dela, kc bi bil dobil zadoščenje za svoj trud, si omahnil sredi dela... Kdor Te Je poznal, Te je cenil kot človeka, prijatelja in družabnika. Vsakemu si rad pomagal, samo Tebi ni mogel nihče...
Obsodba zaradi zakotnega pisastva
Maribor, 10. novembra.
Pred kratkim so listi poročali, da so odvetniki na občnem zboru svoje zbornice ostro obsojali zakotno pisaštvo, ki se je v zadnjem času tako bohotno razpaslo, da se kar občutno pozna v odvetniškem poslovanju. Na zborovanju je bilo slišati tudi kri-t ko oblasti, ki vse premalo ostro nastopajo proti zakotnim pisačem. Po § 120 zak. o odvetnikih je kazniv vsak, kdor za nagrado zastopa stranke pred sodišči in drugim: državnimi in samoupravnimi oblastvi ali javnopravnimi telesi ali kdor sestavlja obrto-ma za druge osebe listine o pravnih poslih ali listine, ki naj drugače služijo pred sodišči, a za to ni upravičen po zakonu. Kazen je globa do 1500 Din ali zapor do 2 mesecev ali obe kazni; sodijo sreska sodišča na predlog državnega tožilca ali odvetniške zbornice.
Vzrok, da pridejo sodišča tako redko v položaj, uporabiti gornje določilo, leži v tem. da stranke ki se poslužujejo zakotnih pisačev te ščitijo in prikrivajo ter jim s tem dajejo potuho Tako se le redko zgodi, da pride kak primer pred sodnika in še tedaj se neredko pripeti, da stranke kot priče utajijo, da bi bile dale zakotnemu pisaču kako nagrado. S tem pa odpade bistveni sestavni del kaznivega dejanskega stanu (§ 130 zak. o advokatih: »za nagrado« odn. »obr-toma«), in krivec dostikrat uide zasluženi kazni.
Vendar se je nedavno zgodilo, da je »reško sodišče sod lo in obsodilo marljivega in vnetega zakotnega pisača. Na zatožno klop ga je spravila huda konkurenca (ali zavist?); pečal se je namreč ne samo z na-pravljanjem kupnih pogodb, temveč je pri prodajah hiš tudi posredoval, ne da bi imel za to potrebno koncesijo. S tem se je zameril koncesioniranemu posredovalcu, ki je napravil pravici uslugo in zakotnega pisača ovadil državnemu tožilstvu.
Pri razpravi je obdolženec svoio krivdo deloma priznal izgovarjal se je le, da je zgolj svojim znancem na njihovo prošnjo šel na roko in jim z nasveti pomagal. Več rič pa je potrdilo, da je za to pomoč za-teval ;r» prejemal prav čeden honorar (do 500 Din!). Sodišče ga je zato spoznalo krivim prestopka po § 130 zak. o odvetnikih in mu prisodilo 600 Din denarne kazni, za primer neizterljivosti 10 dni zapora m plačilo stroškov. Kot olajšilno se je smatralo
CtCt Vam /a §nana NIVEA
ioCa ga teivbnc v$gofo?
'Biti lepa, biti vitka ln ravna, korakati veselo ln razpoloženo, z lahkim korakom, sveže in elastično — to je želja nas vseh. Tu vam pomore Nivea-šola za_ vzgojo telesa: 12 dobro premišljenih vežb, ki jih lahko vsakdo izvede. Te poživljajo telo. ustvarjajo veselje do življenja in radosten telesni občutek. Ta prospekt lahko dobite v lekarnah, droge ri j ah in parfumerijah ali pri tvrdki: JugosL P. Beiersdorf & Co. d. s. o. J., Maribor, Gregorčičeva ulica Stev. 24.
Lepa in vitka NFVEA Šola za telesno vz£°j°
Vam bodo hvaležne za večji svetlobni učinek, a števec za manjšo porabo toka, če boste uporabljali moderne in zelo gospodarne TUNGSRAM D žarnice, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici in katerih svetlobna množina je navedena v dekalumenih. Kupujte samo po dekalumenih označene D žarnice. Dobili boste več svetlobe za mani denarja.
ŽARNICE
TUNGSRAMD
nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih
priznanje in dosedanja neoporečenost. kot obtežilno pa ponavljanje
V Mariboru je še več notoričnih zakotnih pisačev, ki jim gre posel prav bujno v klasje, dočim padajo poklicne pisarne malodane v vegetiranje Občinstvo naj samo presodi, da li mu je zakotno pisaštvo v prid Pogosto so namreč ravno iz tak h po zakotnih pisačih napravljenih pogodb izcimijo hudi spori, ki se nad prizadetimi strankami bridko maščujejo. Tedaj je ke-sanje prepozno. — Dr. M. S.
Nesreča z orožjem
Murska Sobota, 10. novembra. Franc Fujs iz Motovilcev si je izposodil od svojega sorodnika Fariča iz Vidoncev že pred tedni samokres na bobenček. Te dni pa je Faričeva žena Neža šla v Vidon-ce po opravkih in po naročilu svojega mo. ža je stopila tudi k Fujsu, da bi ji vrnil samokres. Mož Je takoj stopil po orožje, preden pa ga je Neži izročil, ga je še enkrat pregledal. Revolver se je sprožil in projektil je zadel Nežo v obraz
Poklicali ao zdravnika, ki Je dal ran Jenko odpremiti v bolnico. Strel je šel na levi strani nosa ter je obtičal na bazi lobanje v ušesni kosti, katero je deloma prebil. Nesrečnemu naključju se Je treba zahvali, ti, da ni žena obležala mrtva.
Roparski napad
Murska Sobota, 10. novembra.
V mali naselbini pri Martjancih živi v samotni hišici 79 letna Eva Murec. Starka je postala pred dnevi žrtev drznega roparskega napada, ki je silno razburil vso okolico. Okrog polnoči je slišala starka, ki stanuje v mali sobica kraj kleti, neko ropo. tanje v kletnih prostorih. V klet sta vdrla dva zlikovca, meneč, da bosta našla tam kakšen plen. Razen sekire pa nista našla ničesar in ker so bila vrata v sobo dobro zapahnjena, sta s sekiro razbila steno. Skozi odprtino je eden vdrl v sobo drugi pa je svetil.
Ropar je v sobi vse prebrskal in ker nI bilo denarja, Je prestrašeni starki, ki je kltečala v kotu, pobral s postelje vse blazine. rjuhe in odejo, potem pa še vso obleko, čevlje in celo 40 jajc. Odnesel je sploh vse razen bornega pohištva, divjaško pa je navalil tudi na starko ter Jo tako pretepel, da se Je morala podati v bolnico. Starka je pripovedovala, da je bil ropar še mlad, a da ga ne bi mogla spoznati, ker je bil oblečen v žensko krilo, obraz pa Je imel namazan s sajami in glavo ovito x žensko ruto. Ko je divjak starko pretepel, jo je še prisilil, da mu Je morala poljubiti roko. Za razbojnikoma še ni nobene^ Sledu.
Dolenjska povzdiguje smučarski šport
- -v1 ? <
< V,	* , . ,
J* v X-	^

.m ,.v.	»j*	* 'T-J::

Imenitni dom SK Polža bo kmalu gotov
Ljubljana, 10. novembra.
Pred petimi leti nas je bila mala družbi ca fantov, ko smo prvi pričeli obiskovati hribovje med Višnjo goro in stiško po. stajo na južni strani velike ceste. Sicer so nekateri smučarji že pred vojno poznali to pogorje in ga cenili za idealni smuški svet, vendar je pozimi le redka smučina pričala, da so prišli v ta tihi svet športniki. Rudolf Badiura Je bil menda edini, ki Je tudi v zimi s smučmi pridrsaJ na ta raz. sežna gola pobočja, zanje zanimati večje število smučarjev pa je uspelo šele nam, ko smo pred petimi leti v »Jutru« z ve-čimi članki in slikami prikazali, da ni le Gorenjska primerna za smuško veselje, temveč je tudi na Dolenjskem smuškega sveta, da si lepšega želeti ne moremo. Ta mala propaganda je imela velik uspeh. SK Polž, si je, komaj ustanovljen, zadal nalogo, takoj postaviti pri Sv. Duhu smučarski dom, oziroma so zaradi gradnje doma ustanovili društvo. Da je vse tako hitro in gladko šlo, Je precejšnja zasluga gl. urednika »Slov. Naroda« Jožeta Zupančiča, ki je nenehoma svojim čitateljem s pisanjem in slikami zgovorno prikazoval smuški »raj« Dolenjske.
Kaj je bilo vso storjeno v času pičlega
leta, ve le tisti, kd pozna te kraje od prej.
Prt gradnji doma so upoštevali vsa, pri prej grajenih domovih pridobljena izkustva. Stavba je posebno v pogledu izola. cije vzorna. Udobnost vseh prostorov bo privabljala tudi razvajene goste. Za družabnost obiskovalcev pa bo najbolj služila jedilnica, ki zavzema pritličje v dolžini cele stavbe.
Odbor, kd mu načel ju je Inž. Milan šuklje upa, da bo že prihodnje leto v dom mogoče napeljati elektriko, s čemer hi bilo zadoščeno prav vsem higienskim zahtevam modernega alpskega hotela.
Z delom v notranjosti doma je zaposlenih dovolj obrtnikov, da bo stavbo mogoče izročiti namenu že 16. decembra. Sedaj so že napeljali po vsem domu centralno kurjavo, prav tako so že postavljeni vodovodi in veliki vodni rezervar, ki bo vso hišo preskrboval z dobro pitno vodo. Tesarji bo sedaj zaposleni z opajenjem sten, polaga, njem ladijskih podov, stopnicami in podobnim tesarskim delom. Ko bo to izgo. tovljeno, pa bodo prostore še opremili in čez nekaj tednov bo na strehi zaplapolala zastava v znak veselja vseh naših smučarjev in zadoščenja neumornega in požrtvovalnega dela SK Polža.
Fran,jo Veselko:
Martinov sod
Stric Martin so obhajali svoj god vsako leto v goricah v vinskem hramu. Visoko-šolec Ivan že dolgo, od birme ni bil nič pri njih, ker se je njegova mati sprla nekaj zaradi podedovanja in ga ni pustila iz mesta na počitnice. Njihove Minke že ni videl od birme. Takrat mu je pri obedu skrivaj pod mizo dala vse bonbone, ki jih je dobila od botre, on pa ji je nasukal okrog prsta nit, na kateri se je zibal debeli rdeči balon, ki pa ji ušel iz rok in skozi okno zletel nekam pod oblake. Pisma mu je začela potem pošiljati, včasi priložila cvet primule, v zadnjem celo svojo sliko s srčno željo, da ji mora. on dati svojo.
To je razmišljal Ivan s postaje k stricu Martinu na obisk. Po vzoru študentov vseučilišča tistega leta je nosil brado in škornje, da je bil bolj kmet kakor gospod iz mesta
Sprejeli so ga lepo. Minka ga je čakala na dvorišču. Krog nje so tekali golobi in kokoši ter pobirali zrna, ki jih je trosila iz košarice. Ivan vidi, kako ji bela golobica sedi na rami in občuduje biser v uhanu. Na dlani drži goloba. Gruleč napihuje kovinsko zeleni vrat in se ji klania. Z velikimi očmi je preletela Ivana od pet do glave in mu dala roko Nežno je stisnila goloba k licu: »Glej mojega...« in vščip-nil jo je s kljunom v ustnico. Zardela je kakor jagoda in zbežala. Golobi so prh-
nili na streho in se klanjali Ivanu.
Pri obedu je bila zamišljena m je stresala svetle kodre, da so se ji vsipavali po vratu za nedrija. Stara dekla Lucija je še cmavkala, ko so stric vstali od mize. Minka je počasi dvignila trepalnice, zavrtela po robu sklede zajemalko, da je zadela Ivana v nos, še preden se je zravnal nad krožnikom. Drug drugemu sta se za-režala z nasmehom.
Pred pragom je stal zaprežen voz, na njem mehki sedež na jeklenih peresih. Mati Mina so zadaj v seno založili polno košaro dobrot, ko je pritekla Minka. Stric Martin so jo vzeli s seboj za gizdico. Na vozu se je prešerno zavrtela, plava dečva se ji je razpela kakor pavji rep. Mehko se je vsedla Minka med moška. Dve, tri gube so obsedele na Ivanovem škornju.
Vozili sc po trgu med hišami. Konja sta tolkla z nogami po sencah, ki jih je metalo toplo jesensko solnce z južnega neba.
Stric so privezali vajeti na ročico in si prižgali viržinko. Ivan in Minka sta se zamislila drug v drugega; ona se je toplo naslonila Ivanu na rame. Svitla škornja sta nemo občudovala vitki nogi v svilenem floru Nista se upala bližati majhnim čeveljčkom. Nekaj časa so govorili le njim umljivo govorico, škorenj je tiho poslušal, potem ga je mehko pobožala niena noga.
Privozili so do kapelice ob gozdu. Okrog nje je železna ograja, za steklom v oltarju plava Marija skozi oblake: Marijino . vnebovzetje. Pred sveto podobo sta moška '
dvignila klobuke, Minka se je pobožno po-
križala.
Konja sta se sama ustavila, Ivan se je spomnil, skočil je z voza in zaprl zadnje kolo. Vozili so po klancu navzdol. Z bregov se Je hrkal lapor, izpod njega se Je sipal na dan beli pesek nekdanjega panonskega morja, ki se je razlivalo tod. Ivan je sunil cokljo izpod kolesa in ko Je stopal na voz, je videl, kako ee je Minki izpod krila smejal snežnobeli rob čipk in ji objemal kolena. Zardel je in videl njene zamaknjene oči.
Pod goricami sta si konja odpočila pod visokim križem. Spomin; nekoč se Je tu zvalil na voznika sod vina in ga zmečkal: »Bog, usmili se ga!«
Med vejami starega oreha so jih molče pogledala s sivimi oknicaml zaprta okna. Njihov vinski hram. Kdor božji gre mimo po cesti ali stopa v klet, prebira plave črke na železnimi vrati: »Toti hram sta spo-vala Martin in Mina Cvetko v letu Gospoda 1897.«
Roga temu petru se Je vdala ključavnica, po kleti je zagrmelo. Polovnjaki so šepetali gazdi, ko jih Je božal po trebuhih, v katerih je vrelo vino. Na hrastovih gan-tarjih molčita v kotu dva starca, ogromna laeva do stropa Črne brade mahu ju preraščajo; skrit ogenj iz prejšnjega stoletja
Skozi kletno okence se plete kita svetlobe in obseva alegorijo urezano v hrastovo dno- rozga z grozdjem obložena se spleta ob doerab v venec v sredi dviga Ja-nes Krst.nik sodu do vrha vinsko čutaro. Curek lije iz nje In pada v kelih svetemu
Martinu, ki poleg kleči, pol gol v prese-kanem plašču. Spodaj stoji Martinova gos in z odprtim kljunom lovi kaplje, ki padajo iz kupe vinskemu patronu. v vencu med grozdjem se čita v starinskih oglatih črkah: »Ocsa uszmili sze czez mene. 1838.«
V sobi nad kletjo je Ivan pomagal Minki odpreti okna. Na železnih križih za polkami so viseli netopirji. Eden je prhnil v Minko. Stresla se je nad gnusom in bleda kriknila. Ivan ga je v poletu zgrabil in vrgel skozi okno. Odprla sta z mahom založeno omaro, na tla so se vsipala jabolka. Minka Je vgrlznila in Ivan si je na nožu pomolil dišeči reženj. Preširno se je zavrtela v starinski naslanjač, prevlečen s črnim usnjem in obit z belimi glavicami. Med hrustanjem Je kazala v kot na sliko v pozlačenem okviru; »To so mamin ujec Božidar. Bili so dekan pri Veliki Nedelji, potem pa so prišli za prošta v Ptuj. Našo mater so radi imeli in zapisali so jim gorice. Tu so nekdaj radi sedeli in molili bre-vir.« Za hip je pomislila, skočila k Ivanu in mu ovila roke v belih rokavcih okrog vratu ter tiho šepetala; »Ti naš Ivan... ti moj ...«
Prvič ga je poljubila kakor stari ljudje, ko se poslavljajo ali umirajo. Usteca ie pritisnila Ivanu najprej na levo lice. da jo je on poljubil na desno. Od deviške strasti omamljena je še sirotica zadela z nosom v njeeove brčice poljubljajoč ga na levo. Onemogla trepetaioča v navalu krvi Je obležala Tvanu v rokah šopek rož ... Prošt je črno gledal z zlatega okvira, konja sta s kopiti tolkla skozi okno. Pod
njima je zaropotalo. Spomnila se je matere in stekla; po stopnicah v klet se je lovila z rokami za zid, pred očmi ji je plesalo.
Stric so sedeli na gomtarju. Pred alegorijo na sodu je gorela sveča kakor pred oltarjem in jim obsevala krstnega patrona. Po mahu so se z lagva cedile srebrne kaplje, dve, tri so staremu spolzele po bradi. Lica so mu gorela v ognju, ki si ga je nalival iz ročke, oči so bile modrejše od hčerinih.
Kakor zloži lastovka krila, mu je hči rahlo sedla na kolena, ta je dvignil ročko in udaril po svetem Martinu na dnu: Znaš, kaj je tu notri? Tisto leto smo ga nalili, ko smo tebe dobili. Na, pij, sladko ko mleko'
Nastavil ji je kakor otroku. Prazno je požirala ali pa =?ta ji morda ušli dve kapljici ... za upanje in ljubezen »Ivan je žejen!« je zažvrgolela. »Na, pij! ...« mu je polno ročko natočil iz lagva. Hčeri je šepetal v uho: »Veš, kdaj bomo ga pili?« Ivan je odmaknil vrč in potegnil v ušesa: »Ženin...« je pojačano šumel odmev iz prazne majolike. Nekaj je še dahnila staremu v brado. Ivan si je pri vratih prižgal cigareto.	•
Ko so zapregli, je zaklenkalo v kapelici pod gozdom milo zapelo pri Svetinjah in gori v Jeruzalemu v dolino jih je vlekel beli trak ceste z nebes je sijala rimska cests 'n romala z n*imi na jug Stari 1e posluša' šumenje Minkinega letnika, potem se mu je glava zgrudila v brado. Tvan je poljubljal Minko.
Mft.KAMOVEC
Za čiščenje ia otmavl}anJe krvi )e PLANINKA
zdravilni čaj
dober regulator. Radi tega učinkuje 0—13 tedensko zdravljenje a
PLANINKA čajem Bahovec
izredno dobro:
pil slabi želodčni prebavi ln ispitjD,
pri slabem la nerednem delovanju črevesja ki napetosti tat—a. pri omotici, glavobolu, nespečnosti tn zgagi, pri obolenjih sečne kisline tn hemoroidih (zlati fSB), pri obolenju jeter, pri Dej mi tn živčnih boleznih.
Zahtevajte v lekarnah izrecno PLANINKA čaj BAHOVBO za
Din 20 paket, ki vsebuje samo tedaj pravi PLANINKA fe£ kadar je paket zaprt in plombiran in nosi naslov proizvajalca:
Lekarna Mr* BAHOVEC, LJubljana«
♦	Nacionalna ura radia. Dane® bo predaval biv« ban ia usvokojenl vseučiliž&l profesor senatJOT dr. Jcetp Ž i lovi 6 o Jugo-skrvenaki materi to o njenem svetem poslanstvu. Predavanji Jutri in v torefc sta za>eti iz književnosti. Jutri bo član akademije znanosti Tomo Maretič predaval o Qjuri Daničiču, v torek pa bo profesor ia-ferefttškega vseučilišča Barac orisal delovanje pisatelja Avgusta šeoce in njegov pomen.
♦	Iskanje aredatev za večjo aMIvnost načlh letalcev. Naši iafcorai letalci »o bodo prizadeti, ker ne morejo zaradi posnanj-kanja, gmotnih sredstev prirediti kake velike preiEfeuSnje svojih odličnih sposobnosti prod mednarodnim svetom Velika taka akcija Je bila sicer pripravljena, a jo je preprečil« tragična smrt našega vladarja. Pre.isedmSk Aerokluba inž. Sondenmajer, ki se je udeležil wash'.egtocu^kega kongresa. mectearoiiie zrakop lovne zveze, je hotel svoj povratek združiti s rekordnim pole-
Manj hvale, a več »Aromatina« v klobase, pa bodo Vaši gostje bolj zadovoljni. IMBBBBBMB—B
tam preko vse Amerike, Atlantskega oceana, Afrike, Sredozemskega morja in nekaterih južmo-evropekih držav s pristankom n a zomuns-kem aerodromu Dolžina tega le. ta bi bila znašala 50.000 fcm. Da bi se našla gmotna sredstva, hočejo naši letalci ustanoviti letalsko loterijo, katere dohod-iri bi šli v korist kake mednarodne letalske prireditve. Na vsak način hočejo naši letalci prihodnje leto stopiti pred svetovno javnost in bodo skušali dobiti za to gmotna f,rodsva tudi pri velikih avionskih tovarnah ▼ prijateljskih državah
• Promocija, v Beogradu je bfl prano, viran za doktorja vsega zdravilstva Ivo Fmrečnlk iz Ljubljane. Iskreno čestitamo.
Pri megli, mrazu, vetrn, proti nečistočam in staranju kože je najpopolnejša
KAMILČNA KREMA „KAMILA"
Dobi se povsod po Din 10.— za Skatljico.
•	Absolntorijski up it srednje tole drž. W>neervatorija v Ljub.jani ie napravila e p~av dobrim uspehom S. Hilarina A1 i a n-žieeva S tem se ie kvalificirala za profesorico glasbe Naj pri damo. da je prva slovenska usmiljenka, ki se ie ?*asbeno tako visoko dvignila. K izrednemu uspehu čestitamo
♦	V komandi ljubljanskega vojnega okrožja se sprejemajo stranke vsak delavnik saimo med 10. in 12. dopoldne.
*	Posebni vlak n obisk zadnjega počivališča Nj. Vel viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. organizira Putnik v Ljubljani, v dneh 20. novembra 1 in 2. decembra t. 1. Cena vožnje Ljubljana-Beograd-Mlade-novac-Oplenac, tja in nazai II razred Din 273—, III. razred 178.—. Prehrana za ves dan Din 50,— za osebo. Vlak odpelje v petek, dne 30. tm. ix Ljubljane zvečer, ter se vrne v Ljubljano, dne 2. decembra. — Udeleženci izven Ljubljane bodo imeli od svojega bivališča do Ljubljane in nazaj polovično vožnjo. Prijave sprejemajo občinski uradi in >Putnik< v Ljubljani za nebotičnikom do 28 tm.
♦	Pokojninski zavod za nameščence v LJubljani oddaja za ureditev dvorane v objekta m. in adaptacijo v IV nadstropja nebotičnika naslednja obrtniška dela: zidarska dela, mizarska dela. Instalacijska dela, parketna dela, pleskarska dela. slikarska dela. keramična dela tapetniška
Pravkar so prišle v promet
razglednice z našimi pravimi narodnimi nošami. Serija obsega 12 razglednic in stane 10 Din. Posamezni komadi po 1.50 Din. Dobe se po trgovinah ali pa v tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani. 8288
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
V SISKL — Telefon 33-87.
Film onih z ulice
L 0 D N I C A
V	glavnih vlogi lepa Sylvia Sidney. Paramountov film v nemškem jeziku
Predstave: v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri; v ponedeljek 7. In 9. uri
V	dopolnilo nov Paramountov tednik
PRIDE!	PRIDE!
»MOJE HREPENENJE SI TI!«
€ vesli
[ ta kamnoseška dela. V^ pogoji ln proračuni b« dobe v gradbenem uradu Pokojninskega zavoda, Gajeva atica S, U. nadatr.,
•oba 221. od 13. t m. dalje. Ponudbe Je vložiti do 15. t. m. pri tetem uradu.
♦	Poseben strokovni tečaj za hotelske otv a to vodstvo Vama nudd motnosti, da al ta-popoknite svojo teobraabo hi da si pridobi, te potrebno usposobljenost za službe v po-gostinskih obratovalnicah kot pisarniška moč, blagajmičanka, portir, knjigovodja, ekonom, upravitelj itd. Začetek tečaja 20. t. m. — Vsa pojasnila daje Trgovski učni zavod V Ljubljani, Kongresni trg 2-K.
*	Iz »Službenega Ii»ta«. »Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« št 91 z dne 10. t. m. objavlja odločbo o teritorija Ini pristojnosti kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj, odločbo o ukinitvi pedoloških odsekov pri poskusnih in kontrolp h postajah v Ljubljani, v Splitu in Osijeku odločbo o kontroli uvoza sadnih sadik, gozdnega m okrasnega drevja in grmičja. spremembo pravil o obliki, sestavi in oznani eno vanju mer i in priprav za merjenje tekočin in o mejah njih točnosti, izpremembo točke a čl-en« 2 pravil o pregledovanju m žigosanju, obliki, sestavi in zazna meno vanju steklenic in posod za alkoholne pijane in mleko, objavo o pobiranju državne trošarine na avtomobilske žarnice m strokovnem preizkusu blaga, pri uvoznem carinjenju, sezname strojev, izdelovanih v državi, odločbo Obče seje državnega sveta 51 16.261 1934, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 in razne objave iz »Službenih Novin«.
♦	Popravek v člančiču • Alberta Mašeči t Kobarida. Brat sodni svetnik se imenuje Alojzij ne Alfonz, kakor je bilo napačno tiskano. Pokojni brat je bil na Goriškem jako široko z^ana osebnost. Služboval je v mnogih krajih na Goriškem, v Trstu in Istri. Zadnje čase je bil sodni svetnik v Gorici, tudi v dobi Italije, pa ao ga predčasno upokojili. Imel ie potem odvetniško pisarno, ki jo vodi zdaj njegov sin. Inž. Fran pa je sin pokojnikove sestre Mi-klavič, soproge deželnega poslanca, ne sin pokojnika, kakor ee je ta vmesni stavek napačno glasil. Fašistična Italija je ime Malem premenila v Maesera. karti stari oče je bil rodom iz Beneške Slovenije, iz prijazne vasice Mašeri na oni strani častitljivega Matajurja, ki eo jo Italijani ie od nekdaj pisali: Masseri. Ali ni žalostna usoda zavedne rodbine, da se morajo danes tako Pisati otroci z lepimi slovenskimi imeni, kakor Sonja. Slavko. Mirko it<L. pa ime z dvorna _ as. Kako tak jarem boli, ei moremo
vsi misliti. Ali ne bo nikoli bolie? Kako bi ae mogel slovanski svet pomiriti e tažiz-mom. dokler tako velik del našega najboljšega naroda trpi tako strašne duševne muke?	G
♦	Občni i bor Narodne pro titiibe rini lome lige se bo vršil v nedeljo 18. t m. ob 10 dopoldne v dvorani OUZD v Ljubliani.
♦	Smrt bivšega novinarja Kršlca. V Zagrebu je umrl v petek g. Ivo Kršič, tajnik Bdnužeoja trgovskih potnikov ln nekdanji aktivni novinar. Pokojni Ivo Krši« se Je rodil leta 1881 v Vukovaru ter se je ie kot dijak bavil z literaturo in novinarstvom. Aktivno Je sodeloval t uredništvih »OtMora«, »Novosti« ln »Narodnih Novin«, pred nekaj leti pa je eicer zapustil novinarski poklic, a Je še vedno ostal v tesnih zvezah ■ pisatelji io novinarji. Lepe njegove črtice in pesmi ao bile priobčene v rasnih listih hi revijah •Ivo Kršič Je bil človek široke, vesele tal dobre s romske narave ter priljubljen v veoh krogih.
♦	Jadranska straža namerava uvesti akcijo ▼ prid naše vojne mornarice, da bi tudi na ta način počastila spomin bla-gopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja K tej akciji se je te priglasilo mnogo rodoljubov, ki so poslati tndi svoje prispevke.
♦	Jugoslovensko kirurško društvo,
cija Ljubljana, ima v torek 13. t. m. v predavalnici ženske bolnice v Ljubljani ob 18. redni sestanek z naslednjim sporedom: 1. g. prof. dr. Zalokar: Ruptura uteri, 2. g .prim. dr. Minaf: Memonstracija slučajev tenoplastike.
♦	Nastanitev Izseljencev, ki ao se vrnili Iz Albanije. Lani ia tudi letos so se vračale v domovino is Albanije večje skupine prej tam naseljenih rojakov. Vrnilo se Je 50 rodbin, ki štejejo preko 500 članov. Oblastva in razna podporna društva ®o izseljencem nakazala najnujnejšo pomoč. Is Vrake pri Skadru se je vrnilo v srtaro črnogorsko domovino 130 i^eljencev, ki 60 bili doslej začasno nastanjeni v podgori-škem okolišu Sedaj bodo naselili te izseljence v podrinskem Brezn, kjeT bo vsaka družina po številu članov dobila od države primerna zemljišča, odobreni pa &o tudi krediti za zgradbo hiš. Naselitev bo Izvedlo agrarno pove r jen išrtvo v Skoplju.
♦	Smrtna nesreča v rudniku. V krapln-®ke<m premogovniku, bi Je last Trboveljske premogokopme družbe se Je smrtno ponesrečil 29letni rudar Stjepam Leljak. doma iz občine Petrovike. V rovu se je zaletel vanj natovornl hunt ter ga s toliko »ilo treščil ob steno, da Je nesrečni rudar obležal na mestu mrtev Nesreča se Je prtpe.
Postani In ostani člar „Vodnikove družbe"
Cc Imate preveč želodčne MfH«^
«21 Vaa eefto peče t pograhrtku
ta grlu, ali bolehate na želodčnem kataru, se nagibate k čirom. Zato morata piti
ki ▼ največji meri nevtralizira ki vete ki-attns ter normalizira izločanje prebavnih ■okov. Zaradi velike raznolikosti (23!!) ln množine zdravilnih sestavin deluje tudi na vae notranje žleze.
tUa zaradi tega, ker se je pri gala Selena spona.
• Povišana kazen vlomilca v eerk«v Qo> tt>9 Zdravja. A*>elaclJ»ko sodi«« Je obravnavalo priair državnega to&ilea v zadevi Ivana Klemeočiča, ki Je bil letos K. septembra pred okrožnim sodiščem v Srplitn zaradi vluma v romarsko cerkev Gospe Zdravja obsojen na 6 let nabije. Apel ar eijsko sodidče je Klemenčiču prisodilo ee. daj 1« let rablje kn trajno kagubo častnik državljanskih pravic.
Z veliko nižjimi stroški
bi mogfi napraviti smučarske čevlje znamke
če bi ne rabili zanje le kvalitetnega tvoriva. Cenejši bi bili lahko ti čevlji, toda ne bili bi več znamke BRANA, Id pomeni kvaliteto usnja in kvaliteto Izdelave.
ZAHTEVAJTE CENIKE IN POJASNILA!
BRATA NAGLI6, 2IRI
* Žrtev zavratnega napada, šef gozdarske uprave trnjanSke občine inž. fiačer na katerega je nekdo 31. oktobra zvečer streljal akozi okno pisarne, bo ostal največji siromak za v«e življenje. Naboji ao nesreč, nega inženjerja zadeli v glavo Ln mu Je eno oko pri priči izteklo. Ranjenca ao odpeljali sicer takoj v zagrebško kHniko, a tndi tam n>u niso mogli rešiti drugega oče-sa. Inž. Sačer je sedaj slep, za za vratnim zločincem pa še ni nobenega sledu.
Previdni starši,
dajte svoji ded za zdravi razvoj prepotreb-bno, na vitaminih bogato RIBJE OLJE! Tudi slabotni odrasli ga zaradi tega z uspehom uživajo. Pravo norveško ribje olje, letošnje, je pravkar prispelo. Olje je fino prečiščeno in brez zoprnega vonja. — Za kvaliteto jamči:
Apoteka Mr. L. Bahovec,
Ljubljana, Kongresni trg štev. 12.
* 11. številka »Planinskega V<*tnik*< je izšla ter je ie razposlana naročnikom, Id
bodo gotovo zopet zelo zadovoljni s njeno pestro vsebino in krasnimi slikami Pwe tri strani ao posvečene spominu blagopo-kojnega Viteškega krajja Aleksandra L Uedinitelia ter prinaša« vdanostno izjavo planincev Nj Vel. kralju Petru II- Dr. Turna nadaljuje svoj velezanšmivi članek o Beneški Sloveniji ter bo v prejšnjem zvezku priloženi zemljevid dobro služil črtate-Ijem. V tej številki je dokončal Lipoviek Marjan, ki se je v kratkem času povzpel
MODNO SUKNJO
lz kvalitetnega dubla, prvovrstno Izdelano
▼ gladkih in diagonalnih vzorcih kupite za
Din 590.—
pri FRAN LUKIČ
Stritarjeva ulica	Velika izbira
DAMSKE PLAŠČE
v odličnih kvalitetah ln prvovrstnih krojih kupite od Din 560.— dalje
pri FRAN LUKIČ
Stritarjeva ulica Oglejte al pred nakupom
do enega najboljših slovenskih alpinistov in planinskib pisateljev, svot potopis: Cex Durmi to r na morje. Neimenovani planinec iz Korotana nam opisuje razgledišče Sv« Krištofa na Koroškem. Uroš Zupančič je napisal vernodušni spomin na lansko leto ponesrečenega tovariša Sandija Wi«iaka. Dr. Sašeli Jos- znanstveno razpravlja ime kraja Gure oziroma Osomice na Koroškem. Obzor in društvene veisti prinašajo za člane zelo važno poročilo o rednem občnem zboru SPD ter o otvoritvi mostiča preko Save v Mednem. Na koncu najdete Se poimensko na&načena zavetišča SPD po višini lege ter najvišje vrhove iz področja SPD in ostalih planin Jugoslavije. Umetnostni prilogi kažeta fino Ravnikovo impresijo * Bohinjskega jezera in lepi Skerlepov posnetek cerkvice 9v. Duha ob Bohinjske«
Z ozirom na Škandalozne kupčije
z mastjo poginulih svinj v Soroborn, glasom poročil v raznih listih, dovoljuje al star ozimna renomirana tvrdka
HERZ I SIN
BANATSKI KARLOVAC
tovarna salam in mesnatih Izdelkov, opozoriti cenjeno občinstvo, da naj pri nakupu masti zahteva izključno le zanesljivo ln znano blago.
Pri nakupu masti naj se pazi, da Je sod ali zaboj opremljen z znamko tvrdke
»HERZ«. žig tvrdke HERZ I SIN jamči za priznano najboljšo in najčistejšo domačo svinjsko mast.	9462
Dane« velika premiera
■thnanje na
DIRIG
Bi
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-34
dolžine programa pred* eb	7. ta 9.15 mrl
(JUNAKI ZRAKA)
Senzadjonatna odkritja v južnem ledenem morju. Fiim, ki nam pokaže silo moderne avijacije.
Predprodaja od 11. do ure.
*wem. Zelo posrečene se tndi ostale Be-
vilne inlustraeije in članki. Porast naročnikov je izpričevalo za kakovost odlične jo-goelovenske planinske revije. Planinci ia ljubitelji planin, ki 5e niso naročeni na »Planinski Veetnikc, n»j to nemudoma store v pisarni SPD v Ljubljani, Masarykova c<r eta. Novi naročniki dobijo takoj vse letos iz-išle številke. Celoletna naročnina znaša le 40 Din.
•	»ženski list« za modo, »fcavo la gospodinjstvo Je veUk del rroje novembrske številke posvetil spominu blagopokojaega kralja Aleksandra ter objavil tudi lepe slike o njegovi zadnji poti ta iačrpoe članke o njegovem življenja ln delovanju. Ostali «el lista Je kakor vedno zelo pester s prispevki i« področja mode, gospodinjstva ta razvedrila. »ženSki list« ima svojo apravo v Zagrebu, Varf&vsJta ulica 2*/!•
•	Blazni kova »Velika Pratlka« za Isto 1935 je »rila letos ie devetdeset«. Za ta jubilej Je prav lepo ta primemo opremljena. Znano Je, da hočejo kmeti S3ovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč t«rdi v inosennotvu, v Ameriki, Avstriji, Neančiji, Italiji Itd. Ta edino prava in ree domača pratika ae naroča pri tipkami I. BlasnSk nasled. v Ljubljani.
•	Podatek svetlebae amefine aa iarniri-Da za moremo presoditi kakovost peči, moramo poznati ne samo porabo premoga, marveč tudi njeno stopnjo učinka, ker sicer ne moremo vedeti, s koliko odstotno izgubo se kurivo pretvarja ▼ svetlobo. Tudi žarnica pretvarja energijo, ona spreminja električni tok v svetlobo, pa je treba tudi tu vedeti, e kakšne stopnjo učinka pretvarja porabljeni u Sinek (v wattih) v svetlobo (ir dekalumenih). Podatek v mednarodnih dekalumenih, t dodatnim podatkom v wat-tih ej merilo m gospodarnost žarnice Žarnica je tem gospodarnejša, čim več dekahr menov oddaja, a porablja Dri tem čim menj wattov. Za orientacijo kupcev oenačuje» tovarne Tungsram svoje žarnice mesto s po-trošnim učinkom, kakor je to bilo doslej, e proizvajano svetlobno množino, a mren tega a porablejnim učinkom v vattih Posrečilo se je tudi, povečati v novih Tune»" ram D žarnicah svetlobno množino in gospodarnost aa do 20 odstotkov ■ pomočjo važnega izuma nflke, ki j« zvJU v dvojni vija&iid. Vsakdo ravna torej v svojem lastnem interesu, če kupu le le najnovejše Tungsram D farni««, na katerih je podana svetlobna množina v mednarodnih dekalumenih.	_ _	_ -
•	Frlt* Miroslav Blažl6 rodjea a 81«A«.
neka ae Jav4 radi rastave u GslJA, Anina ulica Druga po«ra*vanJa od nJega ae aahftUeraJo.
•	Redno uživanje Radona** Je aa Vaie zdravje nujno potrebno.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo neemožni. povzroči naravna »Franz Josefova« grenSca prosto kroženje krvi ki poveča daftevno ia delavno sposobnost
•	Darujte Podpornemu druttvn slepih. Ljubljana, Pod Tranfco 2-111.
•	Obledele obleke barva v rarličnih ber. vab In pllelra tovarna JOS. REICH
Iz Linbliane
■— Jubilej odličnega ljubljanskega trgovca In obrtnika. Te dni Je poteklo 26 let odkar Je g. Henri Maire prevzel ta začel voditi renoanirano ljuibljatieko ura reko tvrdfco Snttner. O. Maire Je kot tovrsten strokovnjak ta kot trgovec izrecne orga-nizaitorske sposobnosti razvil trrdfro v veliko podjetje z urami tn zlatnino ter jo razširil tudi s raapoftlljalnlco, katero aolld-noet Je dane* mana po vsej kraljevini.^ V zadnjem času Je g. Maire ekwpaj s svojten sinom g. M & tram ml. prevzel twffl glavno reprezentanco Phllltpeovlh radio aiparatov za dravsko banovino. G Maire. ki Je po rodn francoski Švicar ei Je s svojimi osebnimi vrlinami ln a svojo lojalnostjo napram našem« narodu pridobil splofcne simpatije K njegovemu poklicnem« Je 0d rožen Je urarjev, zlatarjev ta optikov poslalo g. Malreu v prisrčnih b€«edah sestavljeno čestitko, v kateri Je m. dr. rečeno: »S ponoeom morete gledati nazaj aa lepe uspehe lu sadove svojega truda ter na svoje časfcno preteklost tekom celega četrbstoletja. K Vašem® pomembnemu Ju. bileju Vam Izrekamo najerftnejše čestitke z željo, da M v zdravju In zadovoljstvu vodili še dolgo vrsto let Vašo ugledno trgovino t najlerpSimi uspehi v ponos naše obrti ta trgovine.« G. Malreu tudi mi iskreno čestitamo k Jubileju.	_ _ ^
u— 30 letnico poroke praaMjeta fcrtrf g. Peter Paipe4. zastopnik tvrdke I. C. Mayer ta njegova gospa Ana, rojena Vernik. Slavljencema. maatana podpornikoma narodnih h» naprednih druStev, Iskrene čestitke!
u— Za starešino ljubljanskih skavtov
Je naprosil roditeljski svet Zmajevega stega skavtov v Ljubljani g. dr. Stanislava Bevka, prosv. Inšpektorja v pokoju, ki Je Izvolitev sprejel. Skavti eo si tako pridobili iz uglednih ljubljanskih krogov novega somišljenika ta pobornika. kot stare, šino pa odličnega poznavalca mladine ln pedagoga Krog prijateljev skavtov «e tako vedno bolj širi ln po zadnji njihovi sftuipgčtni, ki je privedla do mnogih izpopolnitev, Je to gotovo novo zagotovilo za še nepešnejš' naoredek naših skavtov
u— V«em ljubljanskim pevcem ln pevkam! Danes ob 10. bo v Hubadovi dvorani prva pevska vaja za moške glasove za kememoratlvnl koncert. Id se bo vršil v petek 23 t m ob 20 v fračiškanskl cerkvi, v spomin blagepokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I Uedinitelju. Udeležba je brezpogojno in strogo obvezna za: Ljubljanski Zvon. Slavec. Slogo, Tabor, Grafiko, Krakovo.Trnovo, Bežigrad, Sa-
va . LJubljana, P. H. Sattner, Narodno čitalnico v feiški, Danico na Viču. — Uprava Hubadove župe JPS.
u— Žalni koncert Glaoben« Matice. Per-dfci zbor Glasbene Matic« ta nje Orkeetr&l-no dru&tvo sta e najlepše in najslavnejše poklonila manom velikega kralja na petkovem koncertu v veliki unionskf dvorani. Koncert Je imel JataJ značaj ta je bd!a dvo. rana temu primemo okrašena-. TTdelecSb« a strani predstanrikionr na&ifc dblai^ti ta nafie družb«, kakor tndi s strani BirAnga db.
i

OD DANES DALJE
(pcgteftne
&peeatto&ti
bhuropokojnega KJ. YeL VHe-škega kralja
ALEKSANDRA L Uedinitelfa
FUa je bsttelaJn tvrdka »JugoeAo-venski Prosvetni FEm<, Beograd
ELITNI KINO MATICA Telefon XI-24
Predstave danes ob 11. predpokine ter ob	T. in 9.15 uri zvečer
■»■•	J&'<-rr	"v »•-; , •K.,-'.
čtnstva je pričala o živahnem ta reroob-nean zanimanju za to nmetaiSko bomeano-racijo. Pred izvajanjem programa Je imel toplo občutno žalno beeedo predsedgiik Glasbene Matice, senator dr. Vladimir Rav-nthar. Nato Je meSani zbor izvajal pod taktirko svojega dirigenta ta operama ravnatelja Mirka Poliča Stevan« Hrističs. •Opeh><. Krasna skladba, agrajena li-tnTgičnih motrvih ta posvečena spocnlnu vojnih žrtev, ki mo pa tile za oevofoojeaije ln uedinjanje naroda. Je zapustila v <krrr.

Č I
ŠPORT — KMET 1"»
Aleksandrova oesta 7
podajanju aa£eea »krvečega iJbora globok rtis. Prav t*fco Bttogw6oo Je v<p»Tal drmd del koncertnega programa, Id ga je bfvajal pod vodstvom tAladatelja prof. L. M. Skerjanc* petdeeetčlansk-; goda tal orkester. Ker bomo o umetniškem poteka koncerta ie o4>JavlB strokovno poročilo, t« aa aedaj omejujemo samo na ngotarrttev, da je bdi petkov koncert našega največjega ta najodlfčmejfeega glasbenega društva ne-poeabna pletetna ta patriotska prireditev, nova mantfefrtarija naSe Ijubeosii do viteškega Uedinitelja.
SAMO SE DANES
MARLENE DIETRICH
v vzvišeni pesmi materinske ljubezni
PLAVOLASA
VENERA
Predstave danes ob 2, IL, T. In 9JL6 ZVOČNI KINO IDEAL
u— Obrtniški sejem. Krajevni odbor sdroženih obrtnifiklh organizacij piire« v ntau prireditev »Obrtniškega	od 1.
do S. decembra letoe sejem sa domače rokodelske hodelke. Odbor Je preskrbi sa to primerne lokale na Mestnem trgu št. 53, kjer bo cela palača na razpolaso razstav-ljakem. Prosimo vse obrtnike, ki nameravajo «voJe Izdelke razstaviti na sejmu, da ae prijavijo do torka 13. t. m. pri okrožnem odboru obrtniških adruženj v LJubljani, Beethovnov* ulica 10., kjer dobe vise potrebne Informacije.
URAN KREMA
Vaa napravi lepo in mlado. Izgladi hrapavo kožo. Odstrani liSaje. Priporoča se smučarjem, moškim pred in po britju in za negovanje otrok. Mala škatla Din 5.—, Velika Din 12.—.	9445
o— Umrl j« upokojeni »fcladiftftntk dr. žavnth ielemic g. Ivan Wiessl, ki bo Jutri ob po« 16. položen k večnemu počitku. Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožaije!
u— NIŽJI »amarJansM tečaj Rdečega križa. Začetek tečaja bo <*>javljen v dnev. nem časopisju. Prijave ^e Se sprejemajo v pisarni Rdečega križa. Delavska zbornica. vhod Iz ("onove nllce 6t 1.
SAMO SE DANES
Senzadjonalnl film lz življenja gang-sterjev
Žig sramote
AL CAPONE kralj bandltov TVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Danes ob 3., 5., 7. tn 9. uri zvečer ob najnižji vstopnini Din 4.50 in 6.50.
Tovarna „SOKO OBLEK"
obratuje s DOMAČIM kapitalom
zaposluje DOMAČE delavstvo
^^	fal DOMAČE anuiništm
Imamo svojo ovčjo farmo tn Izdelujemo plašče tn obleke Iz prave domače volne! Smo nasprotniki vsacega frazarjenja In ae zatekamo raje k dejanjem. Zato bomo prodajali od 11. do 24. t. m. noro dospele moške hubertos plašče, vaeh velikosti po
Din 235.—, Din 255.-» Din «70.—, Din 286.—
Vabimo tudi cen j. dame, da al ogledajo ta pomerijo naše damske plašče, gospod« pa
opozarjamo na naše specialne športne obleke.
Dovoljujemo si Vas opomniti, da pri naročanju daril za svojo deco Miklavžu, ne pozabite, da Vam lahko postrežemo z dobrimi ln cenenimi otročjimi plaščld in oblek-cami veselilo nas bo ako nas boste posetili ln se prepričali, da vse to, kar govorimo »t, niSemo niso prazne besede, s katerimi naj bi Vas zbegali in Vam morda prodali nekaj črnega za belo.	Prost ogled in kritika!
Zastopstvo »SOKO« oblek m Slovenijo: IVAN KOS Prodajalne zSOKO« oblek: LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 23, Celovška cesta 63
KRANJ: Glavni trg 102 Olvocimo 15. t. m. MARIBOR: Anton Poš, Aleksandrova cesta 27 — CELJE: F»er
In drag, Kralja Petra cesta 22.	9486
u— Umetnina samouka. Reartiar-eamouk g. Ivan d t a j e r, upokojeni strojevodja k
Rožne doline, je razstavil T izložbi Tiskovne zadruge ie drugo svojo rezbarsko umetnino »Boj ta plen«. Tudi to delo Je lepo posrečeno po originalni osnovi in prečim 1 Izvedbi.
u— ZKD predvaja dane« ob 11. dopoldne film »Pogrebne svečanosti za blajjooPkoJ. nlm vKeškkn kraljem Alekaandrom I. Ue-dtotteljem« v prostorih BIH. ktna Matice. IBpe-ava ktoematografa se Je odločila aa to, da omogoči vsem, ogledati si ta film. Ker j« naval pr! rednih predstavah tega filma ■fino vet&, prosimo, da si oni, ki mislijo posel Hi predetavo danes <*> 11. pravočasno nabavijo vstopnice. — Opozarjamo, da se danes oto 11. predvaja samo film »Pogrefome avečanostl« s dodatkom nekaj kratkih filmov Da se slehernemu omogoči poeet te posebne predstave, je uprava anižala cene na 3.50, 4.50, 5.50 te 6.50 Din.
u— Danes ob 11. bo otvoritev razstave umetniškega kluba »Brazda« is Maribora pod patromaaico gospoda pomočnika bana dr. O. Pirtonajerja. O prireditvi smo ofo-ftimeJSe poročali r četrtkovem »Jutru«; želimo razstavi šrteviknega otoiSka ln moralnega ter gmotnega nspeha.
Slabi nedrčki pokvarijo obliko prsi. Dajte al jih delati po meri pri I. Sala j, Aleksandrova 2-1.	9472
u— žrebanje efektne loterije »Postnega doma« v ljubljeni bo nepreklicno dne 8. decembra t. 1. Prvi dobdtek je moderno pohištvo za. spalnico z opremo vred in pohištvo za kuhinjo, drugi dobitek je zaprav-Ijivček s konjem, tretji je šivalni stroj. Sledi Se 597 drugih krasnih dobitkov. — Srečke po 10 Din se dobe pri vsaki poŠti. Z o žirom na socialne in kulturne cilje »Poštnega doma« se cen j. občinstvo vljudno vabi, da s čimveč jim nakupom srečk podpre to koristno in plemenito akcijo.
u— Zveza strojnikov Jugoslavije, "ekd-Ja Ljubljana priredi tudi letos tečaj o strojni tehniki Dostop ima vsak izprašani strojnik in kurjač, prijave je nasloviti na Imenovano sekcijo, p. predal 290, ustno pa vsak torek tn četrtek od 18. do 20. ter v nedeljah od 10 do 12. v društvenem lokalu Delavska zbornica, L vhod, L nadstropje levo.
n— Tefaj ra »mnfarsko telovadbo, ki
ara priredi SPD »e vrši v gredo dne 14, tm. točno ob 19.15 uri v telovadnici II drž. realne gimnazije na Poljanah, vhod iz Ciril Metodove ulice. Nadaljnje prijave sprejema pisarna SPD na Masarvkovi cesti od članov in od nečlanov Udeleženci morajo imeti telovndne čevlje Učitelju je treba pokazati potrdilo o plačani pristojbini.
u— Redni sestanki čebelarjev so vsak drugi ponedeljek v mesecu v kletni sobi Nabavlialn? zadruge uslužbencev drž. železnic. Masarykova e. 17- Ta mesec 12 ob 8 zvečer
u— Zdraienje trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja vse cenjene gg. člane na svoje?a*»ni sklep uprave glede dajanja daril Glasom tetra sklepa ee ee. trgovci opozarjajo. da ne dajejo nikomur nikakih daril bodiffi v blaeu ali gotovini raznim društvom ter ustanovam, če nabiralci nimajo od uprave združenja posebnesra potrdila ali priporočila Uprava.
u— Tečaji Zveze gospodinj. Tečaja za pudinge v sredo to petek dbakrat ob pol 1«., pristojlbi<na 15 Din. Tečaj za pripravljanje r*b ob torkih ta petkih od 17 <*o 18. ure; pričetek v petek, 1«. t. m. Prijav« vsaik dan od 1« do 17 nre na Bregu 8.
STROKOVNO POSTREŽBO IN NASVET, NAJVEČJO ZALOGO IN SOLIDNE CENE V DAMSKIH PLAŠČIH DOBITE LE V
KONFEKCIJI PA PLIN, LJUBLJANA KONGRESNI 5.
u_ Naval na Borzo dela. Kakor smo že
nekajkrat zabeležili, prihaja v deželo širna, ki bo aa brezposelne in sa socialno skrbstvo hujša o^ *seh dosedanjih Na Borzi dela v Ljubljani, tel doživlja vsako zimo največji naval, je Se 1« meseca 8ep tembra priglašenih 29 brezposelnih uradnikov, 495 kvalificiranih delavcev 191 ne. kvalificiranih in 101 težak oz poljski delavec K temu se je v oktobru prijavilo Se 1-4 uradnikov. 267 kvalificiranih ln 169 ne kvalificiranih delavcev ter 476 težakov, ki iščejo dela Med us^jeHmi posredovanji Je bilo prejšnji mesec tudi 349 delavcev, ta-med katerih je bilo zlasti mmogo gozdnih delavcev tei na pragu vsake zime najdej« zaposlitve v slavonskih Snmah in ki #»e po-največ rekru tirajo is notranjskih krajev Značilno Je. da Borza v tem času ni posredovala nobene zaposlitve uradnikom. sa katere je vobče brezposelnost še mnogo bolj nevarna kakor za ročne delavce: uradnik ki izgubi službo, je ne najde reč Zdaj Je Borzi dela priglašenih Se 606 no. Skib ln 680 ženskih delovnih moči Za uradnike ni bilo prejšnji mesec delovnih ponudb za kvalificirane delavce 26. za ne-valificirane 399 za poljske delavce 1. V oktobru je Borza dela podipirals 138 brezposelnih ki Jim je razrtala 31 497 Dim pod por — Vse te številke pa &o seveda sam«-majhen drobec spričo ogromne množice brean^selnih ki se sploh ne obračajo reč na Borzo dela s prošnjami za posredova nje Med temi je tud' mmogo tehničnih strokovnjakov z akademsko in nižjo kvali fikacijo. ki pa samo » lastno Škodo hodijo mimo Borze Kadarkoli pride v razpravo nastavitev kakšnega tujezemca. vselej se Inšpekcija dela obrne na Borzo dela » vli »sna potrebnega strokov-
njaka v evidenci Borza mora veOkrat negativno odgovoriti. Zato pa velja veem breaposehiiim: Javljajte se Borzi dela!
o— Poškodovana otroka V bolnišnico »o pripeljali včeraj dva mala poškodovanca: fcletni Ajdoif širni, sinček strojnika iz Vevč je dopoldne stopil na avto, ki je peljal z dvorišča tovarne. Otrok Je stal na sfcooni-šču, na ovtatku pa je odletel pod voz. Kolo mu je poškodovalo desno nogo v členku. Rejenki, 41etni Milki Skufci * Laverce je odletela v glavo mala sekira, s katero je cepdl sosedov sin drva. Skiufčeva je dobila precejšnjo poškodbo na desni strani lica.
u— Zaplenjena jajca. Včeraj dopoldne ao organi mestnega tržnega nadzorstva zaplenili 150 jajc. Jajca so bila suha a prodajalka Jih je imela pomešane med svežimi kn jih tako prodajala kot sveža. Suha jajca so sicer prav tako užitna, a za nekatere posebne ^vrhe vendarle niso uipo. rabni in jih morajo kmetice zato prodajati s posebno offlnako.
u— Razne tatvine. V stanovanje Zofije Brovernove v šentpeterski vojašnici se je splazil te dni neznan človek ki ji je odnesel moško nikeljnasto uro in denarnico z vsebino nekaj čeških kron in zlat napoleondor. Broveinova je oškodovane za okrog 800 D;n. S stopnišča hiše v Slomškovi ulioi 7 je nekdo ukradel 120 Din vreden okvir, ki je bil last Ivana Krakarja. Te dni so neznani uzmovioi ukradli raznim lastnikom koles več dinamo-svetilk, ki j-ih bodo skoro gotovo kmalu skušali spraviti v denar. Zato opozarjamo pred nakupom!
Izgubljena broška. V torek je neka dama Izgubila na poti z Vodnikovega trga mimo stolnice po Stritarjevi ulici, tro. most Ju, Prešernovi ulici in Aleksandrovi cesti do pasaže brošo ki ji je nenadomestljiv drag spomin, zato pa dobi nenavadno lepo nagrado, kdor najdeno brošo odda v uredništvu >Slov Naroda« ali »Jutra«.
u— Vsako nedeljo popoldanski plesni te. čaj od pol 4. do 7- v Jenkovi Soli — Kazi na. Novi začetnlškl tečaj prične v ponede. Uok 12. t m ob 20. Prijave ln posebne plesne nre dnevno.
Msribota
a— počastite? Spomina blagopokojnega kralja ob mesecu njegove tragične 8mrU. šolska mladina se je korporativno s svojimi učiteljskimi in profesorskimi zbori udeležila v petek zjutraj žalnih cerkvenih svečanosti. Po cerkvenem obredu pa se je podala v šole. kjer so bile povsod kratke komemoracije za blagopokojnim kraljem Ob 10. ur je bila slovesna žalna svečanost v stolni cerkvi. Obredne molitve je opra vil lavantinski vladika g. dr. Tomažič ob asistenci kapiteljske duhovščine in bogo »lovcev. Žalne svečanosti %o se udeležili za stopniki državn h. samoupravnih, vojaških »n civilnih oblastev ter zastopniki vseh organizacij in korporacij Pr cerkvenih obredih je pel mešani cerkveni zbor mestne stolnice. Tako se je Mar bor ponovno na dostojen način poklonil spominu našega viteškega blagopokojnega kralja mučenika.
a— Antona Goršeta zadnja pot. Pretekli torek Je nenadoma umrl npokojenl poštna n m (talk g. Anton Gorše. Pokopali »o ga v petek popoldne na magdalenskem pokopališču in ga Je na njegovi zadnji poti fcpre-mMo mnogo njegovih prijateljev ka znancev. Ko so po cerkvenih obredih zapeli pevci pretresujočo žalostinko, je krenil ve. ličasten sprevod ob zvokih žalostink pošta r»ke godbe pred odiprtl grob Tn se Je poslovil od nJega predsednik krajevne or-gantzacije JNS za IV okraj učitelj g. Pr. Golež. V lepem govoru Je orisal življenje in delovanje blagega pokojnika ter mu želel v Imenu vseh v zadnje slovo sladek počitek v svobodni jugoslovenekl zemlji, ki Jo je pokojni Gorše taiko Iskreno ljubil a— Ljudska univerza. V ponedeljek 12 t. m nas obišče spet priljubljeni preda, vatelj g. prof Janko Mlakar te LJubljane Predaval bo na podlagi '«pih skioptičnib slik o svojem lanskem potovanju s Tarni-koro »Kraljica Marija« po Sredozemskem morju — v petek 16 t. m prične zdravstveni ciklu« G upravnik bolnišnice g dr. Vrečko bo predaval o razvoju modernega zdravstva In o njegovem sedanjem stanju V sredo 21. t m ob 20 priredi Ljudska univerza v frančiškanski cerkvi »Duhovni koncert« v proslavo spomina kraJi* * tek-
mJbpvMa


sandra I. Uedinitelja s sodelovanjem mariborskih umetnikov pod vodstvom g. prof. Vasilija Mirka
a— Lepa ge»ta. Združenje trgovcev za mesto Maribor je na svojd zadnji seji v po. častitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja votira. Io iz svojega premoženja 5000 Din za letošnjo bo žičnico svojim siromašnim <3a-nom.
a— Študentka občina proti priključitvi k Mariboru. Na poziv banske uprave se ie sestala v petek zvečer tudi občinska uprava velike študentke občine k važni eeii z edino točko: priključitev k Mariboru. Na seji je smela odločevati saimo občinska uprava, ne pa celotpi občinski odbor. Po večurni debati, v kateri eo bili upoštevani vej arsumen-ti za in proti priključitvi, je občinska uprava zavzela v glavnem to-le stališče: Studen-ška občina odobrava predlo? banske uprave. ki hoča oroblemu inkorporacije vtisniti pečat ojačenih iriterefsov okolice, ne pa samo enostransko forsiranje mestnih koristi. Zato priznava, da ie podana možnost, da «e bodo nekatere panoge občinskega delokroga s priključitvijo izboljšale, zlasti če bo okolica participirala na davčni sili mesta, h kateri že sedaj mnogo prispeva, ne da bi imela od teea znatnih koristi. Te ugotovitve eo zelo simpatične, ni pa podana nobena saiancija v izogib večje obremenitve prebivalstva. Ker je večja obremenitev jedro vseh pomislekov, te etudenška občinska uprava pripravljena sprejeti predlog mestne občine o inkorporacijj le v primeru, da pristane mestna občina na davčno avtonomijo, oziroma davčne olajšale. Obenem je bil ee stavljen in tudi sprejet predlog, ki predpostavlja odločitev glede na dajatve, ki «« ne smejo zvišati, dokler priključeni okoliš nima tistih ugodnosti, kakor sedanje mesto. Načelno je torej studenška občina proti priključitvi. vendar pa bi na njo pristala pod gotovimi pogoji.
a— povečanje mestnega avtobiAieg* prometa. Mestna podjetja se zelo prizadevajo, da bi bila frekvenca mestnega avtobusnega prometa večja. Izdelala so zato načrt novega ugodnejšega voznega reda in načrt za uvedbo nove avtobusne mestne krožne proge Na novi avtobusni mestni krožni progi, po kateri bo zvezano koroško predmestje s centrumom mesta in starim graškim predmestjem, bodo pričeli voziti avtobusi že 12. t. m. Avtobusi bodo imeli na Glavnem trgu zvezo na vse strani, na križiščih Koroščeve tn Vrbanove ulice pa bodo postavljeni vozni redi vseh mestnih prog.
a_ zapustila Je otroka »voJI prijateljici. Pred 10 dnevi Je povila v mariborski porodnišnici 23-letna brezposelna natakarica Marija P zdravega otroka, Id so ga krstili na ime Bogomir. Ko je Marija s svojim otrokom zapustila porodnišnico, je obiskala svojo prijateljico, neko Tončko v Vojašniški ulici. Z izgovorom, da ima neki opravek v mestu, je Marija odšla in zapustila svojega otroka prijateljici. Tončka se je podala drugi dan na policijo in prosfla, naj poišče mater, ker ne more sama skrbeti za otroka.
a_ Huda motorna neSreča, Včeraj
okrog 11.45 se je pripetila na vogalu Vrtne in Smetanove ulice huda prometna nesrečs. Neki motociklist s prikolico je privozfl iz Frama. na ovinku se je pa hotel izogniti kolesarju, g je pri tem podrl na tla kletnega delavca Martina Rečnika ter ga težko poškodoval po vsem telesu. Poklicani reševalci so ga pripeljali v bolnico
h Celja
e— Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole v Celju bo predaval jutri ob 20 prosvetni inšpektor v p. g. dr. Lj. Po-Ijanec o »Svobodi in avtoriteti v vzgoji«. S tem se prične ciklus Štirih aktualnih in zanim vih pedagoških predavanj, na katera opozarjamo zlasti starše in vzgojitelje e— V celjski bolnišnici je umrla v petek v starosti 83 let ga Ida Majerjeva, vdova po železniškem uradniku iz Vojnika. Pogreb bo danes ob 15. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču.
e— Tatovi na delu. Včeraj okrog 2. zjutraj sta se splazila k hiSi posestnice Lucije Gornikove na Zg. Hudinji pri Celju dva neznana mo$ka Krenila sta proti rrnjaku. hoteč očividno ukrasti svinjo, a ju je domači pes prepodil. Nekemu posestniku v isti vasi »o te dni tatovi odnesli nekaj gotovine, na Prekorj« pa »o ukradli več kokoši.
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 1830 m 30.45 zvočni velefrlm »Pesem Orijenta« ter predigri »Marsejska traged ja« in zvočni tednik, jutri ob 16.15 in 30.30 isti spored, a brez »Marše j »k e tragedije«.
Iz Kranfa
p— Kino Narodni dom predvaja danes
ob 2-, 4., 6. In pol 9. zvečer zvočni film »Margejska tragedija«. Pogrebne svečano-sti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Poleg pa velefllon M ar lene Dietrich v krasni (traml »Plavolasa Venera«.
Inž. Stane Verfeft Nadežda Stefanovič
poročena
Novo Brdo
VareS 9468
Iz Kamnika
ka— Jubilej a. Koknana. Upokojeni
mestni stražnik g. Martin Kolinam obhaja danes svoj 76. rojstni in godarrai dan. Kdor Je k>daj služboval v Kamniku, se bo spominjal korenjaškega kamniškega stražnika. ki Je bdi točno 40 let mož postave, najprej dolga leta skupno s pokojnim stražnikom Fricem, od početka vojne pa sam. G. Kokmam je doma ia Toplic pri Novem mestu Najprej je bil poldrugo leto stražnik v Novem mestu, od leta 1885. pa v Kamniku, kjer je leta 1925. stopil v pokoj. Bil Je dober čuvar meeta ln pravi strah ponočnjakov. Ob 75 letnici Je Se vedno ko. renjaSke postave ta krepkega zdravja, kar mu želimo tudi vnaiprej.
ka— Slovo. Starešina sreskega so<f5šča v Kamniku g. sodni svetnik Hutter je odšel po lastni prošnji na novo službeno mesto v Litijo. Bil je zaradi svoje korektnosti in družabnosti splošno priljubljen v Kamniku in med našim kmečkim ljudstvom, ki zclp obžaluie njegov odhod. G. sodnemu svetniku Huttru, ki je tudi navduSen lovec m je bil šahovski prvak Kamnika, želimo na novem službenem mestu obilo uspehov in prijetno bivanje.
ka— Dr. Rudolf Schmid bo pokopan v Kamniku. Umrlega starešino sreskega sodišča v Brežicah dr. Rudolfa Schmida bodo danes popoldne ob 16. pripeljali v Kamnik m ga položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico na 2alah. Pokojni dr. Schmid je bil soprog lastnice znane Trprnčeve hiše na Sutni ge Ivanke roj. Trpinčeve.
ka— Zasedanje davčnega odbora sa odmero pridobnine se bliža koncu. Nikoli še ni vladalo zanj tako zanimanje kakor letos. Obravnavam prisostvuje vedno veliko število davkoplačevalcev, kar Je pač dokaa težkih časov.
ka— Zaradi kopališča v Kamniku ae Je vnela dolgotrajna pravda, ki Je bila te dni odločena od a/pelacljskega sodišča tako, da mora sedanji lastnik celo kopališče vrniti toftniku Tujskoprometnemu društvu v last ln posest. Utemeljeno upamo, da pri tem ostane. Kakor kaže, je jradl&ga za zopetni razvoj našega lepega mesta kot toijskopro-metnega soredlšča le ustvarjena. Snuje se družba, ki naj bi prevzela kopališče, čaka jo obilno delo, ker je kopališče sedaj v dezolafcnem stanju. Našemu tujskoprometnemu društvu hvala za uspešno delo.
ka— Kino Kamnik predvaja dames ta Jutri fiim »Harold nori za filmom«. V glavni vlogi slavmi ameriški komik Harold Llopd.
Iz Litije
i— Slovo od starost« sokola. V petek zvečer je priredilo sokolsko društvo prisrčno slovo svojemu starosti dr Tomu Tu-ratu. V telovadnici se je zbralo mnogo članstva z gojenci in gojenkami. Kot prvi se Je poslovil v imenu telovadečega članstva in prednjaškega zbora načelnik Veno Taufai, ki je v svojem govoru naglašal veliko ljubezen do Sokolstva, ki dičl odhajajočega starosto. V spomin mu je izročil sliko vsega telovadečega članstva tn naraščaja v srebrnem okviru, ki naj ga spominja na društveni srebrni jubilej. Sestra načelnica Bizjakova se je v lepih besedah poslovila v imenu telovadk ter mu izročila prekrasen šopek rdečih nageljnov. Posebno lepo je bilo slovo malčkov šribar-Ja, Majcena in Fanike Kovičeve. Izročili so mu cvetje, nabrano na domačih vrtovih, v Imenu najmlajših pa se Je poslovila od njega Marinka Lajovičeva, ki Je dejala: Kolikor deklic, toliko srčkov ti poklanjamo v spomin! Izročila mu je šopek rožmarina. nageljnov in roženitravta, v katerega so bili vpleteni rdeči srčki s sličicami vseh gojenk. V daljšem govoru se Je poslovil od odhajajočega staroste tudi pod-srtarosta Franc Lajovic v imenu uprave in vsega članstva ter mu izročil v spomin Sliko uprave v srebrnem okviru. Mnogo članov in članic se je solznih oči poslavljalo od marljivega staroste, ki ima velike zasluge. da Imamo Sokolski dom povečan ter popolnoma urejen v prospeh društva v bodočnosti Dr Tomo Turato Je bdi na lastno prošnjo premeščen k sodišču v Maribo ru in je Litija izgubila z njim ne samo požrtvovalnega sokolskega delavca, temveč tudi odličnega jurista ter pri vsem prebivalstvu priljubljenega sodnega predstojnika. Naslednik dr. Turata Je domačin. G. sodni svetnik Ivan Hutter, ki ga pozdrav, ljamo ter mu želimo med nami vso srečo.
Iz Trbovelj
f— Poki oni tev spominu velikega kralja na Oplencu Vse one, ki bi se radi poklonili zemskim ostankom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja na Oplencu. opozarjamo na razglas občine, ki je na občinskih deskah.
t— Žalna služba božja. V petek, na 30. dan tragične to mcčeniSke smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja se je vršila v farni cerkvi žalna služba božja. 2alne molitve Je opravil duhovni svetnik g Gašparič ob asistenci gg. Rateja in Medveška. Obenem so se vršit t molitve za kralja Petra II 2a!ne službe božie so se udeležili poleg šolske mladine predstavniki javnih aradov. zastopniki TPD Sokola, rez oficirjev, gasilcev bojevnikov in vseh drugih narodnih društev.
Iz Hrastnika
h— V občinsko pi*arno na Dolu pri Hrastniku je bilo pretečenf teden vlomijo nev Vlomilec je odnesel Iz predala pisalne okro« 110 Din. Več p« ni bSo notri.
Zadev« je zelo zamotana hi vlom ie sedaj
ni pojasnjen.
h— Kino Sokol predvaja danes fEtan te svetovne vojen »Vojna ladja Emdea« te tednik.
h— Arbortn je dofel. Sadjarji ga. dobe tr deški šolL
Iz Novega mesta
Prošnja. V prihodnjih dneh ae bodo ■glaatH nabiralci podpor za dijaško kuhinjo na meščanski Soli. Upamo, da ne bo nikogar, ki bi jih pustil odhajati praznih rak. ker Je novomeška javnost znana po rrojt dobrosrčnosti do dljaštva. Dijaška kuhinja ni namenjena samo dijakom meščanske fto-
Dobro blago se samo hvali, zato kupujejo trezni kupci samo Philips Radio Supesr Inductance na male obroke pri M. YTahtez, prej Blažon, urar v Perovl hiši. (Opozarjam, da je prejšnji lokal prevzel drug urar.)
9471
le, v zimskih mesecih pa bodo sedeli sa njeno mimo tudi najrevnejši nčenei osnovnih Sol. Dijaška kuhinja Je zasnovana na najširši podlagi ter služi plemeniti svoji s vrh i že peto leto s polnim uspehom. Ponovno prosimo vse: čim izdatnejši bodo prispevki, tem več revnih dijakov bo delež, niih podspore ta tem večje bo moralno zadoščenje darovalcev.
Iz Ptuja
J— Slovo od sodnika g. dr. Muh«*. To
dni je nastopal svoje novo službeno mesto v Kozjem kot predstojnik t&mošnjega sodišča. g. dr. Fran jo Muhič, ki je služboval v Ptuju nad 7 let in si je pridobil splošna simpatije. Mnogo se je udejstvoval v na_ rodnih društvih ter je hO sploh zelo požrtvovalen pri vsaki akciji za napredek na-Sega mesta. Pri slovenskem teniškiubu Je dolga leta opravljal tudi tajniške poSle. Zglednemu Juristu in požrtvovalnemu rodoljubu želimo na novem službenem mest« obilo sreče.
j— N»raščajskl prosvetni odsek Sokola priredi v nedeljo ob 20. v prosvetni dvorani v Mladiki spominski dan. Nacionalno javnost prosimo, da poseti polnoštevflao prvi prosvetni dan našega naraščaja.
J— Seznam o davčnih osnovah je nagrajen v sobi magistratnega tajnika ln rt ga lahko stranke med uradnimi uram« ogledajo. Davčne razprave se bodo vrfifis pred davčnim odborom od 21. do 24. t. m.
J— Ogromna riba. Berličeva restavracija je razstavila v svoji izložbi 15 kg težkega sulača, ki ao ga ujeli v Dravi pri taUv« potoka Grajene. Tam Je vedno največ rib, ker najdejo obilo hTane.
J— Nova tekstilna Industrija m obeta. Mestna občina «e je pogajala že z raznimi tvrdkami za ustanovitev tekstilne industrije, fci naj bi obratovala v stari dominikanski vojašnici, kjer »o ie lani uredili prostore. Sedaj so prispeli v Ptuj zastopniki češke tvndike »Sikura«, ki ao si s zastopniki občine ogledali prostore v vojašnici, ker Lmajo resne namene ustanoviti v Ptuju svoje tekstilno podjetje.
j— Moško truplo Je Drava naplavita v OreiJu. Truplo okrog 65 let starega, 172 cm visokega ln v dobro črno dbleko oblečenega neznamča je ležalo v vodi že kake tri tedne. Tnrplo so prepeljali na pokopališče v Rogosnici.
Iz življenja na deželi
ST. JOST NAD VRHNIKO. Te dni sta naš kraj zapustila po 5-letnem službovanju gospod in gospa Kerkoč, ki sta premešče. na na šolo v Gaber. Bila sta polna ljubezni do dece in prisrčnosti do vseh prebivalcev. Neumorno sta delovala v šoli in izven nje. Slovo Je bilo težko, prebivalstvo pa bo ohranilo odhajajočima iskreno hvaležnost, združeno z željo, da bi tudi na novem mestu uspešno delovala v korist šole te ljudstva.
SLOVENSKA BISTRICA. Sodnik g. Fran jo Z6rer je bil imenovan za starešino sreskega sodišča v Marenbergu. V alove-njebistriškem sodnem okraju Je deloval nad 10 let ta ga bodo posebno težko pogrešali kmetje, ki jih je vedno ščitil in bodril. Vneto se Je udejstvoval tudi v vseh nacionalnih organizacijah. Odhajajočemu izrekamo zahvalo ter mu želimo mnogo uspehov na novem službenem mestu.
Vremensko poročilo
Številke sa označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja 2. stanje barometra. 3. tempe, ratura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer ln brzina vetra, 8 oblačnost 1—10, 7 padavine v man. 8. vrsta padavin. — Temperatura: prve Številke pomenilo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
10 novembra LJufMjana 7. 762.4, 4.4, 93, 0, 8, —, —;
Ljubljana 13. 761.3, 10.3. 81. SSW1, 8,--
Maribor 7, 759 7, 2.0, 90. 0. 3, —, : Zagreb 7, 762.3. 4.0, 90, El, 10, —, —;
Beograd 7, 764.0. 5.0. 90. ESE2 10, —, _;
Sarajevo 7, 766.5, —1.0. 90. 0, 10 —' —; Skoplje 7. 764.4, 5 0. 90 0, 0, —, —; Kum-bor 7. 764.1. 9.0. 80. 3, — —; Split 7, 763.6. 10.0, 70, NE2. 6, —, —; Rab 7, 763 0. 10.0. 80, SS 10. dež, 1.0; Rogaška Slatina 7, —. 1.0. 90. NI. 4. —, —.
Temperatura: Ljubljana 12.0, 8.2; Mart-bor 9.0 2.0; Beograd 14.0. 4.0: Sarajevo 16.0. —2.0: Slkoplje 18 0. 3.0: Kumtoor 17 0 8.0; Spttt 16.0, 9.0; Rab 12.0, 7.0; Roga fika Slatina 9.0. 0.0.
STARE ZANEMARJENE RANE "■ST.Sr ZANESLJIVO IN NAGLO ZACELI „FIT0NIN"
Steklenica Din 20.— ▼ lekarnah. Po poštnem povzetju dr« steklenici Din 60^ Poučno knjižico itev. 14 pošlje brezplačno »Fltoo«, dr. z o. Zagreb 1-78._(Reg. pod Sp. br. 12S1 od 28 VIL 1933.J
Pravi smuški čevlji
Jr	1 1
	
	
V__ . .	D
redno na zalogi ta izdeluje po meri, staro priznana tvrdka
A. ZALOKAR
Mestni trg štev. 19 9483
Prvovrstni angleaOd po-pcllnl sa moške unjoe, ne oblede ne na solncn, _	ne na zraku in ne pri
Lhirocrat pranjn.
Duro Dnrax
Zaradi opustitve trgovine
velika razprodaja brivskih britev ter ostalega pribora za britje, vsakovrstnih nožev, krojaških ter vseh drugih škarij, do največje velikosti. Razprodajam Izpod nabavnih. cen do 30. XI. Prodam tudi 2 stelaži, pult dolžine S m. Izkoristite priliko!
S spoštovanjem	3463
J05. MATUŠAN, LjntoSjsna
Mestni trg št. 11
J
V korist
tvojih oči zahtevajte pri optiku izključno
K TA L
OMIree proaptkt »PunktaU
pri flim. G»rl 2Ma, Jen* — kil M. Par-gpnerMno Murt jpstvo m Jugoslavijo Beograd, Mil. Dražkorlč« 9 - poŠt. pr. 411'
Inžestjerfa
t$r ja agronomije
e v w
ssse
velelndustrlja za obiskovanje poljedelskih krogov zaradi uvedbe novega izdelka- Plača, potni stroški ln provizija. Ponudbe z referencami, spričevali itd. poslati na Interreklam dd. Zagreb, Masarykova 28, pod »Nastup odmah 179/A-125*.
KAJ FIN EJ S O POPOLNOMA NARAVNO
vinsko žganje, tropbiovec kakor tudi vse druge vrste alkoholnih pijač dobite po zelo ugodnih cenah v vsaki količini, najboljši kakovosti, v jakosti od 20—60% pri veležga-njaml sadnih žganj
FILIP FilELIH, KARLOVAC
Ponudbe in vzorce pošljemo na zahtevo.
8692
Mesarska in prekafevalska zadrega v Osijeku
nudi Da prodajo cenj. odjemalcem izdelke svojih zadrugarjev v prvovrstni izdelavi osobito garantirano čisto
■oljčno ln suho slanino v vsaki količini po dnevnih cenah. Vprašanja prosimo poslati na predsednika zadruge gosp. Dragotina Grubiča, mesarja in klobasarja, Osijek I., Stro8smayerjeva ulica 50. 8816

Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri ranje. entel vložkov in čipk. predi iska nje. vezenje monogramov. zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mi!?e£, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.	12!-
§t. 5012, kovtnaata Anker-remontolr, lepo
ohišje, pravi Švicarski stroj Din 35._.
št. 5013, teta s radio svetlobnim kazalnikom ln kazalci .	45_
št, 5030, zelo fina. posebno tanka Anker-remontoir, chronometer AXO, točno idoča, elegantna, ohišje lz krom-nikls Din 135._
H. SUTTNER
Ljubljana 5
Lastna protokolirana tovarna ur r ftvlci. Cenik zastonj in poštnine prosto.
rzavua razredna loterija
Dne 6. in 7. novembra so bile izžrebane naslednje srečke: Din 1000 štev. 33.097
Din 600 štev. 121, 5.808, 5.823, 5.853, 5.857, 15.714, 15.752, 15.756, 15.758, 15.773,
15.788, 24.835, 24.865, 33.043, 75.671, 89.880
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 ■gniggggg^gg^gg^M^MB
ENA FOTOKOPIJA 1$ PAR
Senzacijonalni nemški patent »AKVAFOT« omogoča vsakemu amaterju kopiranje negativov brez temnice, brez razvijanja, brez tonovanja, pri polni dnevni svetlobi. Navaden papir, platno, svila itd. daje, če se prej namaže, z »AKVAFOTOM« brezhibne trajne kopije filmov ali plošč. Preparat za 200 slik s točnim navodilom Din 28.— po povzetju. Preprodajalcem popust. Generalno zastopstvo FOTO ANI NOVI SAD, Fntoška 18.
GOSTILNIČARJI?
Nudite gostom najsijajnejše Jugoslovensko
BERMET-VINO
Črnino iz Frnške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja
B. MARENKOV, Sremskl Karlovct Fruška gora.
Šivalni stroji od Din 1609.— naprej
Otroški rozlčki od Din 290.— naprej
Dvokolesa od Dtn 960.— naprej
»Sachs« motorji od Din 5000.— naprej pri »TRIBUNA«
F. BATJEL, 1,HT.UA\A
Kanovška c. 4. Ceniki franko.

zaščita pred prepihom. 'jjj^ Zagreb, Gajeva 20, telefon 55-66
Ljubljana: Zrnec Fran Jo, Cankarjevo nabrežje 5.
Petroplinake svetilke H AS A G POLAR KRONOS so več kot
deset let poznane v Jugoslaviji ter mnogobrojno priznane od naših odjemalcev. Pripravne za vsako svrho!
rETRO-LIJX, Zagreb, Radl-šlna ulica 9.
Varujte se potvorb!
IZREDNO UGODNA PRILIKA
Na najbolj prometnem kraju, ob križišču cest, v središču župnije in občine Videm-Dobrepolje, na Vidmu št. 34, se bo PRODALO dne 19. novembra t. 1. na javni dražbi
T V
ZAHVALA
Za vse Izraz* iskrenega sočutja povodom izgube moje drage matere, gospe
Marije Presingerjeve
kakor tudi poklonjene vence in cvetje, za nad vse častno spremstvo k večnemu počitku izrekam najtoplejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujem pevskemu društvu Vranaka vila za ginljivi nagrobnicL
V Celju, dne 9. novembra 1934.	9489
Leopoldlna Pestevšek.


Vsem, gospoda
ZAHVALA,
ki so našega nepozabnega
■toa ta brata.
obstoječe iz prav dobro upeljanega gostilniškega in trgovskega poslopja s tremi stanovanjskimi lokali, iz eronadstropnega poštnega in stanovanjskega poslopja, iz pritlične stanovanjske hiše, 4 gospodarskih poslopij, 4 stavbenih parcel, 6 njiv, 2 travnikov in 2 gozdov. Tri hiše so sposobne z?, izvrševanje gostilniške in trgovske obrti. Prodalo se bo vsako pos-opje posebej ali pa tudi skupno. Kupnina se la^ko p^ča v obrokih in tudi s hranilnimi knjižicami. Pračbeni pogoji so na vpogled pri lastniku posestva na Vidmu št. 34.
Videm, dne 9. novembra 1924.	9455
n
abs. iur.
spremili na zadnji poti. ga obsuli s cvetjem ta venet ter
sočustvovali z nami, se iskreno zahvaljuje
946
rodbina Psdpac.
Ljubljana, dne 8. novembra 1934
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo	ki so spremili naše-
ga dobrega a teka
Vsem, ki ste nam ob smrti našega ljuoljanega očeta
Jožefa
k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo reeto-kriški in šentpeterskl duhovščini tamošnjemu uči tel J-stvu, pevskima zboroma in vsem darovalcem cvetja.
Plat-Okolica Slatina, dne 6. novembra 19S4.
9464
Rodbina FlaER.
izkazali toliko sočutja, mu odičili zadnje počivališče s cvetjem in ga spremili na zadnji poti izrekamo naj-iskrenejšo zalivalo. Posebno smo hvaležni številnim njegovim prijateljem, pevcem Sloge, zastopnikom postaje Ljubljana-glavni kolodvor in Zalog, zastopnikom vojne delegacije z gosp. pukovnikom Nedeljkovičem na čelu, zastopnikom mestne občine z direktorjem g. ing. Soncem na čelu in zastopnikom organizacij mestnih uslužbencev. Vsem srčna hvala!
9467
Glcboho žalufoči ctrocL
| ZAHVALA]
Ko smo se strtih duS sklanjali nad grobom naše ljubljene, nenadomestljive ln iz naše srede za vedno iztrgane hčerkice
ALENČICE
smo bili v teh žalostnih ln težkih trenutkih deležni vsestransko tolikega sočutja in sožalja, da si smatramo r dolžnost, da na tem mestu še enkrat izrazimo svojo najglobljo zahvalo vsem in vsakomur posebej za vsa tako iskreno izražena sožalja, za vsa dejanja, ki naj bi lajšala našo neizmerno bol, za vse obilno poklonjeno cvetje položeno ob krsti naSe iz vse duše ljubljene hčerke Alenčice in končno za tako številno spremstvo na njeni zadn£ poti iz vseh vrst kranjskega meščanstva in iz okolice.
Posebej pa smo dolžni izreči zahvalo gg. zdravnikoma dr. Bežkn lz Kranja in dr. Hausu iz Ljubljane, ki sta požrtvovalno lajšala naši hčerkici njeno trpljenje, vodstvu Marjanišča, g. kaplanu Jamnlku za sv. popotnico, preč. duhovščini za spremstvo na zadnji poti, zastopstvu občine z gosp. predsednikom C. Pircem na čelu, zastopstvu gasilcev s podnačelnikom Saveza ognjegascev g. Rici Mayrom, šolskemu vodstvu, katehetu g. žužku in so-učenkama Korbarjevi in Sinkovčevi za v srce segajoče poslovilne govore ob odprtem grobu ln šolskemu pevskemu zboru za pretresljivo peto žalostlnko in vsem Alenčičnim součenkam, ki ste s cvetjem zasule njeno krsto. Zahvaljujemo se posebej vsem zastopnikom državnih uradov. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in šopkov, ki ste naravnost zasuli v belo cvetje našo ljubljeno AlenCico — prisrčno se Vam vsem in vsakemu posebej zahvaljujemo za vse, ker ste nam našo nepopisno bol mnogo olajšali.
Kranj, dne 8. novembra 1934.	9457
Žalujoča rodbina dr. šEMROV-ova.
Zahvala.
Ob težki in nenadni izgubi, ki Je zadela mene in mojo hčerkico s smrtjo naše predrage soproge in mamice, gospe
šiSrer Marije roj. Saklič
SOPROGE TRGOVCA
se najiskrenejše zahvaljujem vsem, ki so mi s toplim sočustvovanjem lajšali bridke trenutke.
Posebej se iskreno zahvaljujem »Sokolskemu društvu« za častno spremstvo, pevskemu društvu za ganljivo petje, kranjski godbi, g. dr. Fajdigi za zdravniško pomoč, g. Rusu Srečku za ganljiv govor ob grobu, dalje gospodom zastopnikom raznih društev.
Najlepša hvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev. Zahvaljujem se nadalje vsem sorodnikom prijateljem, znancem in sploh vsem, ki so preblago pokojnlco spremili na njeni zadnji poti.
V Kranju, dne 19. novembra 1934.	9484
Žalujoči ŠIFRER FRANC, soprog s hčerko MAJDICO.
Zahvala,
Za vse izraze iskrenega sočutja povodom prerane izgube našega dobrega soproga, goapoda

DIMNIKARSKEGA MOJSTR4
kakor tudi za poklonjene krasne vence ta cvetje., sa nad vse častno apremstvo k večnemu počitku, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo izrekamo našo najtoplejšo zahvalo.
V LJubljani, dne 11. novembra 19S4.
9466	Žalujoči ostaS.
»vir«-'- •.ai.t*' --•	** fflr
Za mnogoštevilne Izraze iskrenega sočutja, ki smo Jih prejeli povodom težke izgube naše ljubljene

za poklonjeno prekrasno evetje ta za mnogobrojno če spremstvo na njeni zadnji poti m vsem prav prisrčne
zahvaljujemo.
Sv. maša zadušnica se bo brala ▼ ponedeljek, dne IX novembra ob zjutraj r farni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, dne 10. novembra 1934.	9487
ZAHVALA
Vsem sordnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob bridki, nenadomestljivi izgubi naše nad vse skrbne nepozabne matere, gospe
HELENE ŠPENKO
TRGOVKE IN POSESTNICE
izrazili pismeno, ali ustmeno sočustvovanje ta nam bih v bolestnih urah trpljenja v veliko tolažbo ln uteho, nam drago pokojnico obsuli s cvetjem in venci ter jo spremili na njeni zadnji poti, Ji izkazali zadnjo čast, ali kakorkoli stali na strani ob uri težke boli, naša naj-iskrenejša zahvala.
Prav posebno zahvalo pa smo dolžni preč. duhovščini, posebno preč. g. župniku Zelniku za tolažbo ▼ zadnjih trenutkih in obiske v bolezni, č. g. kaplanu gpendalu lz Nakla za častno spremstvo ter preč. g. župniku Cernilcu lz 91. Janža za udeležbo pri pogrebu naše pokojne mame.
Zahvaljujemo se g. dr. Fajdigi za njegovo požrtvovalnost za časa bolezni, dalje se zahvaljujemo kranjski gasilski četi za polnoštevilno častno udeležbo, obilnim članicam ženske Marijine družbe, vsem gg. trgovcem in trgovkam iz Kranja, LJubljane in drugod, zastopstvu »Obrtne zadruge« in končno vsej mnogobrojni množici ljudstva vseh slojev, iz mesta in okolice, ki Je našo ljubljeno mamo počastila na njeni zadnii poti. Vsem in vsakomur posebej: »Bog plačaj!«
Kranj, dae 8. novembra 1934.
9456 Žalujoča rodbina špenkova.
Globoko žalujoča
rodbina MARČANOVA t* ostafi sorodniki.

-"v,	■•> ■■Jhr&sjtvtz*!*'	i


Naznanjamo žalostno vest, da Je naš dobri oče, stari oče, stric in svak, gospod
luan
tff
iti
SKLADIŠČNIK DR2. ZEL. V POKOJU
▼ soboto, dne 10. novembra po dolgi in mučni bolezni, previden ■ tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 12. t. m. ob % 3. uri popoldne lz mrtvašnice Vi-dovdanska cesta 9 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1934.
y-i85
Žalujoča hčerka in (»stalo sorodstvo.
alje§(vo mode
Moderno perilo
Pravilna izbera perila ni samo modno 'vprašanje, temveč tudi stvar dobrega okusa.
NI še dolgo tega. kaT so žene smatrale modno perilo za brezpomembno zadevo, ki ni vredna posebne pozornosti. Danes pa se vsaka trudi, da bi se njeno perilo skladalo z dnevno modo. In ne brez razloga! Končno so namreč žene spoznale, da se mora kroj perila skladati s krojem obleke, če hočemo doseči brezhibno elegantno linijo života.
Letos so modemi vitki ter ozki obrisi tn se zato tudi pri perilu oziramo na te pogoje. Ozke kombineže in spodnja krila opremimo često s stranskimi prerezi, da :aas ne ovirajo pri hoji.
Okrasje modernega perila zavisi od uporabe dotičnega komada; pri vsakdanjem ta športnem perilu ne pridejo v poštev čipke in slični naš i vi, temveč so običajni razni trpežni ažurji in toledska veziva. Takemu enostavnemu okrasju odgovarja tudi preprosta oblika perila. Naša tretja skica preiočuje značilen model te vrste.
Mnogo bolj izrazito okrasje vidimo na perilu. ki se nosi k družnbnim oblekam. V ta. namen so najbolj prikladni vdelani čipkasti motivi (zadnja skica zgoraj) ali pa zobčasto izdelani čipkasti robovi, ki so našiti na viličaste naramnice (prva skica spodaj)
Posebno bogato domišljijo odkriva ve černo perilo Tudi tukai so najbolj priljubljeni lepi čipkasti robovi in krasne vdelale. Tako je pri večernih kombinežah
navadno zgornji del života, ves iz čipkastega tvoriva, čipkaste vdelave pa imajo kaj nenavadne oblike, n. pr. obliko velike pentlje (zadnja skica).
K temnim večernim oblekam se nosijo takisto temna spodnja krila, tako da spada lepa črna kombineža, okrašena s svetlimi čipkami med najvažnejše komade moderne ženske garderobe. Ravno ukrojena in postrani preklana črna kombineža s tako zvanim čipkastim okvirjem« in z ozkim čipkastim volančkom ob izrezu učinkuje izredno elegantno (2. skica).
Končno ne smemo pozabiti modernih nočnih srajc, ki posebno zanimajo •vsako elegantno ženo. Praznične in z okrasjem preobložene srajce, ki so jih prejšnje čase izdelovali za nevestino opremo, so se popolnoma preživele. Novi modeli so a.part-ni in preprosti.
Prva skica predstavlja moderno nočno srajco s kelihasto razširjenim rokavi in s širokim, po sredi nabranim čipkastim ovratnikom.
še nekaj besed o novih spalnih jopicah, ki so se tako priljubile našim damam, posebno če so navajene spati v nezakurjenih spalnicah! Najbolj tople in voljne so pletene jopice vendar se pa v pranju ne izkažejo tako dobro, kakor jopice iz pastelno barvne flanele ali iz svilenega trikoja. Slikoviti šal z resami in ozek pas, ki ga zan-ežemo v ljubko pentljo, še povečata učinkovitost takšne jopice (srednja skica).
jU
tJ- iP.^-v

Preauo se odločite za nakup krznenega ovratnika, si oglejte brezobvezno bogato izbiro tvrdke
IL BO T, ftranarstvo
Ljubljana,
Mestni trg 5.	Mestni trg 5.
asiCBEa
HMBBBiaaBBBMBMBBMM3B»
S krznom obrobljeni
kostumi
SJO vsak dan bolj priljubljeni. In skoro vsak dan nam prinese moda obilo novih idej v tej stroki, tako da imamo ravno
mea zimskimi kostumi zares bogato izbe ro Zanimiva novost so rokavi, ki so na zunanjem šivu obšiti s široko krzneno progo Taki rokavi so posebno topli in tudi nenavadno originalni Kelihast ovratnik z veliko pentljo in našiti krzneni žepi izpopolnjujejo tako, na prvi pogled malce nenavadno jopico.
Moderna kovinasta posoda
Kovin as ta garnitura, sestoječa iz dveh vrčkov za mleko, kavo ali čaj ter okrogle skodelice za sladkor se posebno lepo poda k belemu porcelanu. Takšna gladka kovi-
nasta posooa je opremljena s koščenimi ali ebenovinastimi ročaji, serviramo pa jo na namiznem prtu žive barve, kar še poveča njen učinek.
Zdravniška posvetovalnica
S. R. M. Dlake na nogah odpravite vsaj začasno najenostavnejše s tem. da jih s svečo ali pa cigareto odžgete. Z vodikovim superoksidom postanejo dlake nevidne na ta način, da poblede. Od drugih sredstev vam priporočamo žvepleni barvum s cinko-vim oksidom in škrobom, ker še najmanj draži kožo. — M. v Z. Zdi se, da se nevidni naočn ki niso mogli uveljaviti v praksi, pač zaradi tega, ker dražijo sluznico. Zaradi ev. nabave se pa obrnite na ambula-torij očesne klinike (Gajeva uli.). — Ce ste navezani na gostilniško hrano, tako da se ne morete držati diete, ki je pri katarju sečne cevi potrebna, bo pač najbolje, da greste vsaj za nekaj časa v bolnico. Zdrav lo vam pa mora predpisati zdravnik. Dobite ga tudi lahko v ambulatoriju dermato-venerološke klinike na Šalati, ker zdravilo zavisi od stadija, v katerem se katar nahaja. — Nerszpoložen. Ce ste drugače zdravi, so utrujenost, opisane bolečine, nerazpoloženje itd. živčnega izvora. Gibajte se veliko na svežem zraku, ž vite redno in umerjeno po predpisih higiene, mogoče bi pomagala tudi sprememba okolice. Gube se odpravijo z masažo, v skrajnem primeru tudi operativno Potrebna je splošna telesna preiskava po praktičnem zdravn ku. v katerega imata največje zaupanje. — T. T Izpadanje las ima mnogo vzrokov in po njih se ravna zdravljenje. Največkrat so vzrok luskine in lasišče je treba najprej dobro namazati s toplim olivnim oljem, nato pa oprati lase z milnim špiritom Ce so lasje mastni, je treba to proceduro ponovit' najmanje vsak teden. pri suhh pa redkeje — Dagmar Najbolje je, da se posvetujete z zdravnikom, ki '"m ia w.riral. Pri katarju nožnice so
»e dobro obnesle Deregan tablete. Pri katarju na mehurju se morate ogibati ostrih jedi in alkoholnih pijač.
Zimska sezona. Centralna knrjava.
Radiotermalno zdravilišče
Dolenjske toplice
pr! Novem mesta
Izborili uspehi zdravljenja, posebno pri rev-matizmu, išiasu, protinu (gihtu), živčnih ter ženskih boleznih. Moderna električna terapija. Tekoča bladna in topla voda v sobah. Na željo tudi serviranje v sobah.
Otroško ohromenje
Stara izkušniava nas uči, da se otroško ohromenje. ki pohabi toliko zdravih otrok za celo življenje, najraje pojavi v jesenski dobi in tako je tudi letos, nafbrže zaradi tega, ker se v tem času poveča infekcijska moč povzročitelja, obenem pa 6e zmanjka odporna sila organizma. Bolezen eo zaradi njenih kompliciranih pojavov odkrili precej pozno: prvi podatki izvirajo od Heine-ta 1. 1840. znanstveno obdelal pa ceii problem leta 1890 stockholmeki zdravnik M edin.
Bolezen ne nastopa kot n. pr. škrlatinka v večjih epidemijah, temveč samo spora-dično ali pa v manjših endemijah. Računa se lahko -vsako leto v Evropi' nekaj tisoč slučajev. Posledice so pa porazne: 10—12 •/e podleže že takoj, infekciji, 50—60 9» žrtev pa ostane več ali manj pohabljenih za vse življenje.
Da je bolezen nalezljiva, ee je dokazalo, ko ee je posrečilo, prenesti jo na opice. Povzročitelj spada verjetno med takozvane ultravizible bakterije, ki preideio skozi gornje dihalne organe, tu pa tam tudi po organih za prebavo v telo. Katarii vratne in nosne sluznice olajšajo infekcijo.
Potek bolezni je v prvih dneh nejasen: lahki katarji dihalnih organov, vnetje mandeljnov, majhen porast temperature, skratka znaki lahkega tako pogostega prehlada, to je vse, kar se vidi. Kmalu ee pa pridružijo znaki živčnega obolenja: tilnik postane nekako trd, pojavijo ee lahki stresljaji mi-ščevja, zavest ie malo omračena- Sedaj pa lahko nastopijo usodepolni znaki: nekega jutra otrok ne more več pregiba ti udov, običajno nog. Ohromenje pa ne ostane v celem obsegu. Deloma jo premaga regene-
Mednarodni turnir v Moskvi je bil preložen, da omogoči ruskemu prvaku Botvin-niku udeležbo na turnirju v Hastingsu, s katerim bi sicer po prejšnjih dispozicijah moskovski turnir kolidiral. Turnir je sedaj menda že v glavnem fiksiran, tudi evropski listi prinašajo o njem že oflcielna poročila, iz katerih posnemam sledeče. Turnir se bo vršil od 1. do 25. februarja prihodnjega leta. Udeleži naj se ga osem inozemcev, in sicer bivša svetovna prvaka dr. Lasker in Capablanca, nadalje Flohr, Lilienthal, Pire, Stahlberg, Spielmann in najbrže tudi damska svetovna p^a^ja gdč. Menšikova. Ruski udeleženci bodo izbrani na posebnem izbirnem turnirju, ki se začne 1. decembra. Kakor je iz liste udeležencev razvidno, bo turnir eden najpomembnejših zadnjega časa, zlasti še, ker je pričakovati, da bodo ruski zastopniki zunanjim mojstrom skoro enakopravni nasprotniki. Zanimivo je, da so razen Spielmanna in obeh bivših svetovnih prvakov med vabljenimi sami mlajši mojstri. Tudi ruski mojstri pripadajo skoro vsi mlajSi generaciji.
Na Kautskyjevem memorialnem turnirju v Pragi vodi po 6. kolu Opočensky s 6 točkami, sledi mu Rus Karzakin s 4%, med
tem ko je dr. Treybal nekoliko zaostal. •
Kraljevo-indijska obramba. Beli: Griinfeld jun.	Črni: Spielmann
(Igrano na mednarodnem turnirju v šo-pronju, septembra t. 1.)
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	g7—g6
3.	Sbl—c3	d7—d5
To je Griinfeldova varianta v kraljevo-indijski obrambi, tako imenovana po dunajskem mojstru Grtinfeldu sen.
4.	e2—e3
Zelo krotka in solidna poteza. Mesto tega se je nekaj časa mislilo, da je mogoče s 4. Lg5 dokazati nepravilnost črne igre, dokler ni letos Holandec Van den Bosch v
matehu proti Spielmannu s 4.....Se4, 5.
Se4:, de4:, 6. Dd2, c5! ovrgel tega mnenja Cesto se igra tudi 4. cd5:, Sd5:, 5. e4, Sc3:, 6. bc3:, vendar je tudi tu poznejši prodor c7—c5 nevaren.
4..........Lf8—g7
5.	Sgl—f3	0-0
6.	Lcl—d2	c7—c6
7.	Ddl—b3	b7—b6
Navadno se igra tu Db6. Igrana poteza
predstavlja novo, zanimivo idejo.
8.	c4 : d5
Beli se je pač ustrašil možnosti La6. Zamenjava pa itak še ni slaba, ker more c-linija pripasti samo belemu.
8..........c6 : d5
9.	Tal—cl	Lc8—b7 •
10.	Sf3—e5	Sf6—d7
V nekoliko sumljivi poziciji pričenja Spielmann z duhovitim eksperimentom in žrtvuje najprej kmeta.
11.	Se5 : d7?
In že beli naseda! Pravilno je bilo 11. f4, Se5:, 12. fe5:, f6, 13. e6. Kmet e6 bi bil celo nevaren.
1	1..........Sb8 : d7
12.	f2—f4
Prepozno vidi beli, da bi bilo 12. Sd5: radi e5! z razbitjem pozicije v centru prenevarno. Pa tudi igrana poteza ne zaleže.
1	2..........e7—e5!
Črni hoče centrum pač za vsako ceno razbiti. dokler beli kralj fie ni na varnem. Brez te poteze pa bi bila tudi pozicija črnega slaba
13.	f4 : e5	Sd7 : e5!
Lepa Cisto pozicijska žrtev figure.
14. d4 : e5	d5—d4
CD a boste (epi tn tmeti sveže ustnice ; • ;
uporabljajte vsak dnevni čas naše novo črtalo za ustnice
ROUGE PASTEL A LA BIOCARMINE
To divno prirodno barvo je odkrila tvornlca Bourjois ln jo izključno samo ona proizvaja.
NaJ že Jeste ali pijete ali poljubljate, barva nstnic ostane
nespremenjena.
OURJOIS
PARFUMEUR PARIŠ
Ospot : BELA VARV, ZAGREB, SmlCIKlasova ul. 23
rativna moč mladega oijranizma, deloma pa
po preteku bolezni moderna ortopedija še veliko lahko popraivi. Statistika kaže. da obole v pretežni večini (96 °/<») otroci, včasih zbole pa tudi lahko odrasli, kakor lo primer ameriškega državnega predsednika Roosevelta.
Medicinska znanost se seveda trudi. <ia bi profilaktično in terapevtično vplivala na to zlo. Pravih zdravil riosedaj še ni. vendar pa obstoja upanje, da se bo tudi v tem pogledu prišlo do boljših rezultatov in sicer zaradi dejstva, da zapusti otroška ohromelost trajno imuniteto, L j. da tisti, ki je bolezen prebolel, več ne more na njej obo-leti- To ee pa pravi, da eo se stvorila v krvi obolelega protitelesca, ki pri drugem obolelean lahko specifično zdravilno delujejo. Nadaljno poskusi so pa pokazali, da tukaj ne pride, kot n. pr. pri difteriji živalski serum v poštev, temveč samo serum že potom obolenja imuniz;ranega človeka-Ta serum je pa zopet uspešen samo. če se ga upotrebi še pred nastopom ohromenja. Seveda je praktična dobava tega seruma jako težka že iz organizatoričnih razlogov. V Nemčiji ima vrhovni 6anitetni urad popis naravnim potom imuniziranih ljudi, da jih v slučaju potrebe mobilizira in z njihovo krvjo druge zdravi.
S kolikor mogoče hitro diagnozo in cepljenjem bi se dala torej ta bole®en omejiti. Sicer je pa eedaj. ko eo otroci v opasnoetu najvažnejša osebna profilaksa. Potrebno je odvoiiti otroke od že obolelih ali pa sumljivih otrok, pogosio se moraio skrbno Čistiti usta in roke in sploh 6e morajo posebno upoštevati vsa pravila higiene!
Spielmann Je sedaj ▼ svojem elementu. Pozicijske žrtve, odpiranje linij za napad — tega ne obvlada nihče tako kakor on.
15.	Sc3—dl
Na ed4: bi bilo pač Dh4+, 16. Kdl, Dd4: z napadom neprijetno.
1	5..........Lg7 : e5
16.	e3—e4!
Najbolje, ker zapre za trenutek linije.
1	6..........Lb7 : e4
17.	Sdl—f2	Le4—d5
18.	Db3—h3
Beli igra premalo prožno in preveč krčevito drži pridobljeni materijaL Bolje Je vsekakor 18. Lc4, Lg2:, 19. Tgl, Lb7, 20. Lh6, Lg7, 21. Lg7:. Črni bi imel pač tri kmete za figuro, toda ne več napada.
18..........Dd8—e7
19.	Lfl—e2	d4—d3!
fie ena žrtev, ki zopet odpre linije in obenem dokončno prepreči rohado.
20.	Sf2 : d3	Tf8—e8
21.	Kel—fl
Na 21. 0—0 bi Imel namreč črni aedaj potezo Ld4+. Tudi Kdl je slabo radi Lb2:.
21..........Le5 : b2
22.	Tel—el	De7—f6+
23.	Sd3—f2
Ne Lf3, radi Lc4.
23..........Lb2—d4
24.	Dh3—g3	Te8—e4!
Podvojitev trdnjav na e-liniji hitro odloči.
25.	h2—h4
Vse eno je že, kaj beli igra. Ne gre na pr. 25. Lg5, Df5, 26. Ld3, Lf2:; 27. Le4:f Lc4+, 28. Te2, De4:, 28. Df2:, Te8. Ali pa 25. Lf3, Lc4+, 26JCgl, Tel:+, 27. Lel:, Te8 in Dal+.
25..........Ta8—e8
26.	Le 2—b5	Te4 : el+
27.	Ld2 : el	Te8—e3
28.	Dg3—g5	Te3 : el+
29.	Kfl : el	Df6 : f2+
30.	Kel—dl	Ld5 : g2
31.	Thl—el	Lg2—f3+
32.	Lb5—e2	Ld4—c3
33.	Le2 : f3	Df2 : f3+
34.	Kdl—c2	Lc3 : el
35.	Dg5—d8+	Kg8—g7 in beli se vda.
Vasja Pire.
Zadnje besede
slovitih žensk
Med zadnjimi besedami, ki so jih zrek-le slovite ženske, je seveda večina nastala. kakor običajno, po zaslugi poznejših legend Vsekakor pa so nekatere dokazane
Kleopatra je dejala n. pr. umirajoč: »Ne. ne bodo me vpregli pred voz zmagoslavja!«
Jeanne d'Are je rekla na grmadi:* »Vsi moji glasovi so bili od Boga. Kar sem stopila, sem storila na ukaz Boga; ne, moji glasovi me niso prevarali!«
Kraljica Luiza je dejala v zadnjih srčnih krčih: »Gospod, Jezus, skrajšaj moje trpljenje!«
Madame de Stalil je rekla: »Ljubila sem Boge. svojega očeta in svobodo!«
Madame Rolandova je vzkliknila kot žrtev francoske revolucije na morišču: »O. svoboda, kaj se vse dogaja v tvojem imenu!«
Angleška kraljica Elizabeta je zašepeta-la: »Vse svoje imetje za trenutek časa!« Margareta Škotska je izjavila: »Fej življenju, ne govorite mi več o njem!« Ana Bo-leyn, druga žena Henrika VIII. je dejala, preden so jo obglavili: »Cula sem, da krvnik zna svoj pose! in jaz imam tako majhen vrat.« Maria Stuart je bila na šafotu manj nečimerna. m mo je dejala ženskam okoli sebe: »Ne jočite skrbela sem za vašo bodočnost Recite mojmn priletel jem. da sem umrla kot dobra katoličanka.« Kraljica Marija Tudor je umrla od bolesti nad izgubo Calaisa Rekla je: »Ce odprete moje srce, boste našli v njem zapisano hne Calais.«
Radio
Nedelja 11. novembra
LJUBLJANA 7.: Telovadba (Pusttšek Drago). — 7.30: Resna glasba na ploščah.
—	8. Poročila. — 8.15: Orgelski koncert (Blaž Arnič). — 8.45: Plošče. — 9.: Versko predavanje <p. F.egalat Čebul j). — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 10.: Specifične delavske bolezni, njih vzroki in posledice (N. O) — 10.20: Plošče. — 10.40 Radijski orkester, vmes poje Svetozar Ba-novec. — 11.50: Prenos iz bojnega polja pri Verdunu. — 12.05: čas, radijski orkester. — 16.: Vinske bolezni in napake (inž. Gorjup Sergej). — 16.30: Kvartet mandolin. — 17.30: Prenos iz Strasbourga. — 20.: Nacionalna ura: Zimski šport v Jugoslaviji. — 20.25: Otroške žalne pesmi poje ga. Soklič-Dclenčeva. — 21 : Radijski orkester, vmes napoved časa in poročila.
BEOGRAD 17.30: Simfonični koncert h
Strasbourga. — 19 55: Francoska glasba. _
Zborovski koncert. — PRAGA 20: Prenos iz gledališča. — BRNO 2Q: Prenos iz Prage
—	20.45: Plašče. — 20 55: Gledališki večer.
—	22.15: Plošče. — VARŠAVA 30: Poljska glasba. _ 22.30: Polieke pesmi in plesi. — DUNAJ 11.30: Orkester. — 15.44: Komorna glasba. _ 17: Plošče. 19 20: Klavirski koncert. — 20.05: >Marita Stuart«. _ 22.05: Orkester. — 23: Lahka glasba. — BERLIN 20: Operni večer. — 21.30: Violinski koncert. — K0NIGSBERG 20: Operetna glasba.
—	21.30: Iz Berlina. — STUTTGART 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Prenos iz Berlina. — 22.45: Glasbeni bonboni. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Lahka godba. — 20.30: Pevski koncert. — 21.36: Godba na pihala. — RIM 17: Simfoničen koncert. — 20.45: Godb® na pihala. — 22: Lahka glasba.
ponedeljek, 12. novembra
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13.: Cas, plošče. — 18.: Mladina in njena samostojnost (dr. St. Gc-ga-la). — 18.20: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič). — 19.10: Nacionalna ura: G juro Dančič. — 19.35: Plošče. — 19.50: Jedilni list, program za torek. — 20.: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20.20: Komorni trio (klarinet, viola, klavir). — 21.30: Napoved časa in poročila — 21.50: Radijski orkester.
BEOGRAD 16.30: Radijski orkester. — 20.: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 20.: Jugosiovenske pesmi. — 20.25: Prenos iz Brna. — 20.40: Vedre Skladbe za fagot.
—	21.: Spominski koncert Borodinove glasbe. — 22.15: Plošče. — BRNO 20.: Prenos iz Prage. — 20.25: Moravski večer.
—	20.40: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 20.: Koncert orkestra in solistov. — 22.: Orkester. — 22.35: Lahka glasba. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12.: Dunajski simfoniki. — 16.10: Slavni umetniki na ploščah. — 18.: Pesmi. — 20.15: Simfoničen koncert — 22.50: Lahka glasba. — BERLIN 20.10: Pesmi Hugona Wolfa — 21.: Plesne melodije. — 22.20: Komorni koncert. — KONIGSBBRG 20.10: Dramski večer. — 21.10: Koncert solistov. — 22.45: Plošče. — 23.: Lahka glaSba. — STUTTGART 20 30: Mešan program. — 22.30: Maks Reger igra svoje skladbe. — 23.: Lahka glasba. — 24.: Nočni Koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Flavta. — 18.30: Ciganska kapela — 20.15: Koncert budim-peštanske filharmonije. — 22.50: Plošče.
—	23.20: Ciganska godba. — RIM 17.30: Violinski koncert — 20.10: Plošče — 20.45 Koncert po željah poslušalcev. — 22.: Pester program.
Torek 18. novembra
LJUBLJANA 11.: šolska ura: Od drevesnega debla do papirja (Josip Žabkar).
—	12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13.: Cas, plošče. — 18.: Gospodinjska ura: Poročilo o internacionalnem kongresu za gospodinjski poklic v Berlinu (ga. Zemlja-nova). — 18.20: Otroška ura (ga. Gabri-jelčičeva). — 18.40: Nemščina, (dr. Kolarič). — 19.10: Nacionalna ura: Avgust Senca. — 19.50: Jedilni list, program za sredo. — 20.: Sokol: Smer sokolske vzgoje (Franjo Lubej). — 20.30: žalne koračnice izvaja na klavirju dr švara. — 21.: Dvo-fakove Biblijske pesmi poje Drago Žagar.
—	21.30: Cas, poročila, radijski orkester.
BEOGRAD 16.30: Koncert orkestra
orezposelnih godbenikov. — 19.45: Violinske skladbe — 21.: Neznani Junak (Mita Dimitrijevič). — 21.30: Orkestralen koncert. — PRAGA 19.10: Flavtni trio. — 19.30: Operna glasba, — 20 15: Koncert za čembalo in orkester. — 20.45: »Scapinove zvijače«. — 22.15: Plošče. — BR^O 18.20: Francoske arije. — 19.30: Bandonion. — 20.15: Program iz Prage. — VARŠAVA 19.30: Plošče. — 20.15: Literaren program.
—	21.: Moniuzskova opera »Novi don Qui. jote« — 22.15: Poljska glasba na ploščah.
—	DUNAJ 12.: Lahka glasba — 16.10: Koncert po željah poslušalcev. — 17.20: Violinski koncert (Pablo de Sarasate). — 19.30: Skladbe Leona Falla. — 20.40: Mešan program — 20.50: Glasba okrog lju-bavnih parov svetovne literature. — 22.50 Lahka glasba — 24 : Plošče. — BERLIN 20.10: Zabaven program — 20 40: Spevoigra. — 2110* Plesne melodije — 22.25: Mozartov koncert. — 23.: Lahka glasba.
—	K6NIGGSBERG 19 : Pesmi. — 21 : Or. kestralen in violinski koncert. — 22 45: Plošče. — 23 : Lahka glasba. — STUTTGART 18.30- Godba naphala — 2010: Spevoigra — 21.15 Program za strahopetce — 22 30- Plošče. — 23 : Liubavne pesmi m serenade — 24.: Skladbe Serge-ia Prokofijeva. — BUDIMPEŠTA 17 : La. hka glasba — 18 40: Godalni kvartet. — 20 25: Mešan glasbeni program. — 21.50: Orkestralen koncert. — 23.15: Jazz.
Radio pri živalih
Vloga repov pri žiraSah in dlak na slonovem rilcu — Tipalke mra velj kot antene in mikrofoni — Mimika pri opicah
Resni znanstveniki so v Afriki opazovali, da se mutaste žirafe vendarle dobro razumejo celo na zelo velike razdalje. Naj si bodo posamezni člani črede še tako daleč, vendar v trenutku sledijo poveljem in željam vodilne živali. »Dajejo si znamenja z repom,« pravijo raziskovalci, ki so dolgo 'et opazovali gibe žirafskih repov in ugotovili neko smiselno zvezo med temi gibi in vedenjem živali.
Neki afriški potovalec je nekoč izrekel malo fantastično domnevo, da rabijo dolge, toge dlake na rilcu slonu kot nekakšna antena za sprejemanje nihajev. Ta domneva je videti fantastična le toliko časa, dokler nismo opazovali neprimerno manjših živali, mravelj, kako se sporazumevajo na daljavo.
Paul Eipper je nekoč opazoval mravljo, ki je vlekla mrtvega hrošča za seboj in se je na poti domov izgubila previsoko v neko navpično granitno steno. Tedaj je pri. šla iz mravljišča, ki je bilo pod to steno, druga mravlja in se za hip ustavila. Takoj nato je odšla po svoji poti naprej, mravlja, ki je bila zašla, pa je začela plezati
s svojim hroščem navzdol in je kmalu dosegla mravljišče. Vse to, pravi Eipper. se je zgodilo na takšen način, da si moral dobiti občutek, da je druga mravlja to-varišico nad seboj videla, slišala, vohala ali čutila in ji na kakršenkoli način sporočala, da je na napačni poti. Da-li se je ta »pogovor« izvršil z vohom, z glasom, ki ga človeško uho ne more slišati, ali z »brezžično brzojavko«, pri čemer so čeljusti ene izmed obeh mravelj rabile kot mikrofon tipalke druge pa kot antena, tega seveda človek bržkone ne bo nikoli do-znal, na vsak način pa kaže še nešteto podobnih primerov, da morejo mravlje občevati na razmeroma veliko daljavo
Tudi druge živali imajo veliko načinov, da se med seboj »pomenijo«. Ravnatelj zoološkega vrta v Frankfurtu ob Meni Prie. mel je nedavno s fotografsko kamero utegnil napraviti celo vrsto zelo značilnih posnetkov iz pomenka med neko gorilo in orangutanom. Mimika obeh opic pri tem pogovoru je tako izrazita, da mora prepričati tudi največjega dvomljivca. Od druge strani nam je znano, da imajo člo-
veške opice kot najvišje razvita živalska vrsta celo vrsto glasov, ki se odločno raz. likujejo med seboj in ki izražajo vedno v isti obliki bolečino, veselje, strah, besnost, trmo in druga razpoloženja. Da je s psi nekaj podobnega, ve vsak, ki je imel s temi živalmi kdaj opravka.
živali mačjega rodu predejo, kadar jim je ugodno, zadovoljno godrnjajo in se drgnejo druga mimo druge, kadar si hočejo izraziti medsebojno simpatijo, sikajo v jezi in to sikanje spravi v besnost tudi vsako drugo mačjo žival. Takšnih primerov doživlja človek med domačimi živalmi in živalmi po zooloških vrtovih toliko, koli. kor hoče. Dokazujejo nam. da imajo živali svoje izrazite »govorice«, da izražajo z njimi svoje občutke in želje kakor človek s svojimi besedami, le da nima živalski »jezik« čestokrat z jezikom nič opravka Konji, velblodi. antilope, jeleni, cebre izražajo svoje občutke in želje neredko celo z — zobmi Človek ki se malo potrudi, bo prav kmalu razumel vsaj del vsake živalske govorice.
Zimske bolezni
K?ko se jih ubranimo
Nezaželjeni gost
V kopalnici nekega Angleža, ki se je nastanil v Kalkuti so odkrili nenavadnega gosta: velikanskega pitona
BELEŽKE
Gorje pisatelju, k: napiše dva zlosja. kjer bi zadostoval eden!
Ali bi se naučili letati, če ne bi imeli take šibkih kosti?
#
Razočarati se nad kakšnim človekom ne pomeni nič drugega, nego da si bi! slab psiholog, da si postopa! n sodil prehitro
in brez potrebne vestnosti ter znanja. *
Aktualna knjiga — kakor da bi dobre knjige ne bile vedno aktualne' Kakor da
bi bile slabe knjige, ki so kdaj aktualne! *
Enakost, za katero strenvmo: ustvariti vsakemu bitju ž vljenjske pogoje, v katerih bi lahko na najizdatnejši način napravilo svoje sile koristne.
*
Težje nego soditi, se ljudje nauče presoditi, kar jim je tuje in o čemer jim torej ne prstoji nobena sodba.
•
Ljudje so najprvo otroški, pozneje otročji. Kdaj bodo neki odrasli?
*
Kdor ne zna čitati knjig kakor pisma in p:sma kakor knjige, je slab čitatelj.
Morilka v moški obleki
Roman
»rumene hudičevke"
Najnovejše za brodolomce

crondola i% gume je najnovejši predmet v niza reševalnih pripomočkov za ponesrečence na morju. Gondola ima na vrhn zastavico, da jo že od daleč lahko nzro rese* val ne ladje, brodolomcn pa krajša neprijetni čas plavanja med morjem in nebom razgled skozi majhno Iinico, ki si jo brodo-lomec poljubno odpre ali zapre
Celih deset let so policijske oblasti v Si dnevu zasledovale 27 letno množestveno morilko Emilijo Beakranovo in so jo naposled le prijele, čeprav se je skrivala v moški obleki Zgodba te ženske katero so ljudje zaradi njene nenavadne barve v obrazu imenovali »rumeno hudičevko«, seči ta kakor roman.
Emilija je zabredla na zločinska pota še kot učenka Tedaj je pohajala šolo v Chi-cagu in j' je bilo 17 let. Ker se je pa vedla več nego prostodušno jo je neka učiteljica posvarila ter ji dala ukor pred celim razredom. Naslednjo noč je postala
vzgojiteljica žrtev atentata.
Emilija Beakranova je potajno vdrla v stanovanje učiteljice ter ji polila obraz z žvepleno kislino.
Preiskava je ugotovila storilko in Emilijo so zaradi atentata izključili iz šole. Napad sedemnajstletnega dekleta je zbudil tedaj v Chicagu splošno pozornost V javnosti so se razdelili ljudje na dva tabora Eden je zagovarial učiteljico drugi nedo-letno dekle Za Emilijo se je posebno zavzemal farmer Edvin Rhaw. Zakaj, bomo kmalu 'zvedeli.
Emilija Beakranova je postala že čez par tednov Rhawova žena Toda njen zaščitnik je moral prekmalu spoznati da njegova družica v zakonu
nI ženska, marveč hodlč v človeški podobi.
Tri mesece po porok sta se zakonca spria Tedaj je Rhaw okusil vso ženino zlobo. Emilija je sredi noči, ko je mož trdno spal v postelji, vstala z ležišča, pobrala svoje reči. odšla t hiše. zadelala vrata in zažgala hH>o nad moževo glavo Le čudežno naključje je pomagalo Rhawu do rešitve Emilija pa 'ie izginila brez sledu Neka i mesecev pozneje se je pojavila na otoku Haiti. v mestu Port au Prince. Pridružila se je nekemu inženjerju ki je vodil v bližini mesta dela na veliV cesti. Inženjer jo je v vljudni obliki odklonil, a Emilija b' jo je r®zkači1o. ga je ostavila z grozečimi psovkami. Kmalu nato se je primerila na cesti strahovita nesreča Neko
vozilo se ?e ponesrečilo in pri tem je izgubilo življenje 37 oseb. Oblasti niso niti najmanj dvomile, da ie povzročila katastrofo ženska, ki jo je odbil inženjer pri njenih ponudbah.
Tako 9e je zgodilo, da je začela policija na vso moč zasledovati »rumeno hudičevko«, ne da bi jo mogla iztakniti. Dolgo časa ni b;lo o njej duha ne sluha Ko ni bilo nikjer uspeha, so položili zadevo ad aeta. Policij-i se je namreč zdelo, da je hudičevka izvršila samomor
L 1^30 pa se je nenadoma zopet pojavila na Floridi Neka imovita dama iz ameriške družbe, mrs. Bagvverieva je hotela starta ti s svojim letalom toda tik pred vzletom so odkril' da je nekdo položil v letalo posodo z žvepleno kislino, ki bi se v trenutku dviga razlila čez krila aeroplara. Kislina bi bila raz jedla krila m
letalo bi treščilo na zemljo Ko so zaradi odkritja zasliševali mrs. Bagvverjevo. je z-povedala da je pred nekaj dnevi na letališču odslovila prosjakmjo. Pri opisu so poznali, da n ta ženska nihče drugi kakor - Emilija Beakranova, izg:no!a Rhavvova žena.
Po tem poskušenem atentatu je Emilija zopet zginila Dve leti je ni bilo na spregled Potem pa so našli na neki državni cesti v Avstraliji umorjenega moškega.
Pred umorom je bil v družbi ženske,
ki je zbujala pozornost s svojo rumenico v obrazu Policija io je začela 'skati — kakor navadno, brez uspeha Emilija Rhawo-va je tudi to pot ubežala usodi.
Slednjič pa je posta! zanjo usoden nenavaden slučaj Em lija se je seznanila z moškim, ki se je bil izselil v Avstralijo Ta jo je vzel s seboj v Sidnev kjer sta živela nekaj časa v koruzi Toda tud- ta divji zakon se je zarad^ Emilijine neznosnosti končno razdrl Edwin Rhavv prvi mož »rumene hud čevke« pa se je medtem povzpel do lepega premoženja Skleni! je odpotovati v Avstralijo m si tam osnovati novo življenjsko eksistenco Začel se je pogajati za nakup mesarije m ko si je ogledoval naprave. se mu je zdelo da vid' med zaposlenimi moškimi sumljiv rumen obraz Rhavv n- niti trenutek okleval Vprašal je lastnika podjetja kdo je ta delavec Mesar mu je odvrnil, da je moški p-n njem v službi že leto dni Nato sta šla dalje m ko se je Rhaw vračal po isti poti ter je prišel zopet do delavca z rumenim obrazom, se ie ta
vrgel nanj z železnim drogom
ter ga hotel pobiti na tla Rhaw pa je bil dovolj gibek in se je oprezno umaknil v stran V naslednjem trenutku je bila Emilija Beakran-Rhawova že v rokah detektivov. Na policiji je priznala vse svoje zločine. V kratkem bo morala stopiti pred sodnike, ki ji bodo pač prisodili zasluženo plačilo.
Zoro ooda
proti sivim lasem!
Ne oarva. temveč vrača sivim lasem prejSnlo naravno bitrvo
uK
Odobrena oa nigijenske-ga zavoda v Ljubljani pod St 2392-933 Kot za zdravje popolnoma neškodljiva Uspeti siguren in trajen Cena steklenici bre2 ooštnine Din 35.—
ZORA VODA I. OREL
ZAGREB. Radieeva (Duea) ulica 32 Prt naročilu navedite vašo naravno oarvo las.
Od kar je hripa v novembru 1918. na^ stopila tako uničujoče, se je vedno zneva vračala, tako posebno v letih 1919., 1920., 1922. 1927, 1929.. 1931., 1933.. torej v zadnjih letih redno vsako dngo leto, in sicer spomladi. Zavoljo tega pa se nam ni preveč bati, da bo prihodnja pomlad prinesla novo, težko epidemijo te bolezni, kajti hripa je v zadnjih letih izgubila dokaj svojega življenjsko nevarnega značaja. Prej je kosila brez izbere med starim in m'.adim, krepkim in šibkim danes pa je treba pred njo čuvati posebno dojenčke in starce.
V zimskem polletju se razširjajo tudi velike otroške bolezni: davica, škrlatinka. Ošpice in oslovski kašelj. Tudi te bolezni danes niso več t=>ko nevarne kakor nekoč. ker se je ljudstvo kolikor toliko navadilo predati obolelega otroka hitro zdravniški oskrbi in so nam v pomoč tudi različni novodobni serumi. Takšen serum imamo celo že proti ošpicam, ki bi ga lahko takoj uporabili splošno, čim bi hoteia ta bolezen zavzeti hujši obseg.
Kar se tiče hripe, čujemo dostikrat na ziranje. da jo pospešuje posebno vlažn« in ne preveč mrzlo vreme. To »hripno vre me« pa nosi brez velike upravičenosti 6vo je ime Treba je paziti le na to, da se čin prej osvobodimo mokrih oblačil, čevlje; in nogavic. Velike periode mraza so pw za prav bolj nevarne, ker jim bolni ii oslabeli ljudje ne morejo dobro kljubovati Pri nizkih temperaturah se lažje prehladi jo Zdravo vreme pa je pozimi prav zj prav samo tisto, ki je mrzlo, sončno in su ho ob obilnem snegu.
Z lahkoto se obranimo vsake bolezni, č« se držimo zgornjega pravila o vlažnil stvareh na telesu in še nekaterih enostav nih higienskih navodil Kašljati in kihat ne smemo okrog sebe. ne da bi držali ro bec pred usta, in gibati se moramo čin več v čistem zraku. Skrbeti moramo z? utrditev svejega telesa, toda pravočasno že v poletnem času, in brez pretiravanja ki gotovo bolj škodi nego koristi.
Poroka in ločitev v Ječi
Če se zaljubita jetnik in letnica na dvorišču kaznilnice • • •
Andor Remete in Marija Raboldova sta se seznanila v nek- madžarski ječi. Remete jo je videl med vsakdanjim sprehodom, kako se je sprehajala tudi ona na dvorišču ženskega oddelka. Na daljavo sta ugajala drug drugemu in na daljavo sta se dogovorila, da se vzameta. Povprašala sta jet-niškega ravnatelja Ni imel nič zoper to čudno zvezo in poroka se je res izvršila v cerkvi zavoda
Mladi par seveda ni smel živet' skupno, a prejela sta dovoljenja, da s smeta vsak dan pisati. Spočetka sta se kar cedila od ljubezni drug do drugega Malo pozneie ie začel Andor govoriti o svojih bodočih načrtih. Pisal je. da namerava po svoji osvoboditvi kupiti posestvo in preživeti na njem s svojo ženo najlepše ure svojega ž vljcnja Na to pismo je Marija odgovorila precej razdraženo, da bi mu n:kakor ne hotela slediti na posestvo, ker takšno življenje bi ne bilo po njeni volji Andor je poskusil ta odpor odpraviti, toda Marija se ni dala pregovoriti. Nasprotno, po-
Mrzle noge
Je več načinov, da se obvarujemo mrzlih nog. Najpreprostejši je za domačo rabo pač ta, da položimo na tla preproge in kože. da se noge pri sedenju, n. pr. ob pi salni mizi. preveč ne ohladijo. Isti učinek imajo tudi dobre, tople copate ali plahta v katere si zavijemo noge. Gozdarjem stražnikom, lovcem, cestnim delavcem m sploh vsem. ki imajo opravek n2 prostem, pa takšen »luksus« ne zaleže nič. Ti pa si lahko pomagajo prav enostavno s tem. da si noge zavijejo v časniški ali svileni papir in si nataknejo šele čez tega nogavice in čevlje.
Posebno skrb moramo v tem pos-ledu posvečati šolski deci, ki ima n3 zimski ln vlažni poti v šolo in domov dovolj prilike, da si ohiadi noge Za ne preveč dolge pou so .=e baš za otroke kot zaščitni pripomoček dobro obnesle galoše in snežke, a tudi za odrasle liudi Seveda ovirajo no neke meje transpiracijo nog, a to nima posebnega pomena, če ne pozabimo na suhem in na toplem, v sobi, rumasto ohu. valo sezuti, kar se. žal. iz udobnosti rado zgodi.
Bacili tuberkuloze
v krvi
Na eni zadnjih sej dunajske Zdravniške družbe sta poročala profesorja Reitter in Lowenstein o primeru akutnega poliariti-sa, v katerem sta v pacientovi krvi ugotovila bacile jetike Kak Dr znano je profesor Lowenstein pred nekoliko leti zbudil veliko pozornost z dejstvom, da mu je uspelo vzrediti bacile tuberkuloze iz žive krvi. Cela vrsta znanih klinikov je poskusila to važno dejstvo izkoristiti, pred tremi leti pa sta oba poročevalca odkrila, da so bili takšni bacili v zvezi s sklepnim revmatiz-rnom.
Mnenja so bila tedaj zelo deljena, a med tem so drugi raziskovalci dali obema učenjakoma prav Danes je gotovo, da imajo bacili jetike važno ulogo tudi pri raznih boleznih ki jih prej niso spravljali v zvezo z njimi Novi primer profesorjev Reit-terja in Lowens»eina to samo potrjuje, v debati pa se je med drugim izkazalo da je imelo Lowensteinovo odkritje že praktične posledice kajti graška klinika Berger ln Neumann Pta obravnavala takšne bolez-ni z injekcijami tuberkulina in sta dosegla hitre uspehe
Kadar perete
uporabljajte le domače »Hubertus« milo in »Perion« pralni prašek. Sta dobra domača izdelka.
Svoji k svojim!
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Zakaj ste se po ločitvi poročili s svojo taščo?«
»Zato da bi imel očetovsko pravico pre-tepsti svojo ženo.«
•
Zdravnik: »Vaš mož potrebuje absoluten mr.«
Žena: »To je za sedaj še nemogoče, gospod doktor: potrebujem novo večerno
obleko, nov klobuk in zimski plašč.« *
»Zakaj se jočeš draga?« »Ne morem ti povedati.« »Zakaj?«
»Ker je predrago ...«
Inserat: Mlad letalec, lastnik termosa, volnenih rokavic in šestih maslenih kruhov. išče blagohotnega mecena, ki bi nosil stroške za polet čez Ocean.«
stajnla je čedalje bolj razdražena in ga j« začela na zadnje še psovat Tedaj ji je Andor pisal, da b' se ločila. Ta predlog je sprejela z navdušenjem in te dni so res izrekli ločitev tega zakona ki je trajal tako kratko v ječi in ki sploh ni b'l zakon, saj nista mož in žena preživela niti enega dne skupaj.
Zgodba dokazuje, da rekordi niso samo v Amerik doma.
Vsakdo zadovoljen!
Pridite, izberite pri nas blaeo za oblačila
za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek, površnikov in su-keni ter z nizkimi cenami
Drago Sshvvab, Ljubljana,
Aleksandrova cesta
Nova reklama
Neka liverpoolsk3 tovarna čevljev si jo izmislila novovrstno reklamo. Da bi dokazala trdnost svojih izdelkov, ie najela kopico m!adih in lepih deklet, ki imajo samo to nalogo, da v teh čevljih mnogo potujejo in plešejo. Na desni čevelj imajo dekleta pritrjen kilometrski števec, ki ne tehta mnogo. Dekleta so vsa enako oblečena in morajo dnevno napraviti vsaj 18 km peš in plešoč. Čim bodo čevlji obnošeni, bo tovarna javno razglasila, koliko kilometrov prepotuje lahko človek v njen:h čevljih, preden se stržejo.
Nezgoda v ameriški mornarici
200 milj od Magdalenskega zaliva sta med nočno vežbo. ki se je je udeležilo 26 vojnih ladij, trčila skupaj rušilen *Mc Farlend« in »Ellis«. Nezgoda ni zahtevala smrtnh žrtev, to.da ruš !ca so morali potegniti v najbližje pristanišče, da ju popravijo.
Člta\te tedensko revijo
»ŽIVLJENJE W SVET«
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo po-legati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« g renči ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ANE
T A
Znani češki zgodovinar dr. Hrejsa, profesor Husove fakultete, ima navado, da svoje slušatelje često pelje na lice mesta, kjer se je odigra! kak pomemben dogodek češke zgodovine in jim tam z vsem cgnjem predava o dogodku. V letnem semestru je bil odpeljal dijake na Betlemski trg, kje* je kapelica, v kateri je Jan Hus imel svoje stalne ognjevite propovedi Tudi profesorja je prevzelo navdušenje, da je z velikim navdušenjem govoril o tej slavni dobi češke zgodovine. Kar naenkrat pa je pristopila k skupini stara ženica in opozorila dijake: »Gospodje, ne poslušajte ga in ne verujte mu, kar pripoveduje. Zdaj še govori, kmalu pa bo začel pobirati denar za svoje gobezdanje.«
VSAK DAN ENA
»Denar ali življenje!« je zavpil ropar. »Tu 'maš tisoč Din, ki jih še dolgrvUmi'« nri je odvrnil napadena.
JENE MALIM OGLASOM
Po 50 pai za besedo, L)in 2.— davka za vsaK oglas to enKratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo um, ki Ifičejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin l!i.—. Dopis) in Zemtve ae zaračunajo po Din t.— za vsako besedo, Din 2.— davka 2a vsak oglas m enkratno pristojbino Din ft.— za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši eneaek za enkratno objavo oglaaa Din 20—. Vsi (mtall oglasi ne zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šitro ali dajanje naslovov Najmanjši zneseh za enkratno objavo oglaaa Din 17—*
Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le. Ce samevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« f|«M * _ •Mamlrah
odgovor priložite UH1 J« ▼ inamKan.
Vse pristojbine a male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
'hM' rilil
Be'<«da 1 Oin, davek 2 Din, U šifra ali dajan,e naslova 5 Dia Najmanjši znesek 17 Dia.
Brivskega
poslovodjo
ki :m» mo.tiii«« Lziu<»u.»j, dobrega oniiutcrja, fMjrfekt-n<-gu v moški stroki, taikoj eprt.ime Ivan Pr.-iern v RuiJOV jioi.
Steklar, pomočnika
za-ut*. ji-vega vn puškinoma e»m wt<c>»iiega. po možnosti z mojstrskim izpitom, takoj sprejmem. ponudbe ua ogia«sai oddelek »Jutra« v Uiub.janr pod	»i\š'en
poin._-j.ini«.	3JO0O-1
Trgovski pomočnik
»trakovno izobraieji v špe-earije-ki stroki, dobi m.^io Potrebna kavcija in pa/:a po dogovoru. Ponudbe do •20. nov. ra NabervijaJno zadTugo držami Ui [mm«-Skenvctrv v Koč«v;n.
92SMM
izprašan&ga
kurjača
ai!<i4ega, po mirinot^D1 -a.u akt-ga i i <• gorama na deoeic ta *rabr.m» okorno-bilo 16 HP Prosto sta no vaije d iurja-va Latuio-K>6no p^in* ponu<ibt t nevedoo	»rep,«' f,pri
čeva c foiog-sfiio na «<? a*. .*i<leiek »Jtit-o« ;<oo t\i •<> »Siroma: «ant.evki«
Več pletilj
dobro auoenih *[>re;im« za sratao K. Soeč. Meetn.i trg fc. 18.	32620-1
Kolar. pomočnika
Izurjenega 7 izdelovanju smučI !n sank — sprejmem. Dolenc Jože, Btražlšče pri Kranlu Št. 122.	32663-1
Perfektno kuharico
rvščo »mofto^ine kuhe m v\kiul«pva,n.«i. išče tigovuka hiša. Prednost imaio one, ki i?o zmožne tudi v &e-zo-ntkftn dasu kuiiH; za pemzijek« g»»te. Ponudb« na tvrdko N anbt-rt ian« & eta, Sv. Pav« pn Preboldu.	33587-1
Bolniško strežnico
iščem h gospe Slovenki v Beograda. — Potrebr-o je znanje oego>vanja r^vma-fif.ne-ga bolnika. Ponudbe i zahtevami na oglorai oddelek »Jutra« peni zračko »Bojik«.	33530-1
Vrvar. pomočnike
takoj aprcjni« uvomie« kotioipiije d. d.. Snpeki Mi-letid, Bačka.	3261uj
Navijalke
fšpalar+ee) s:>re:ime Dcrvar-ria ooea.vic Vidmar. Ljubljana Sa vije 18. — Samo pno-v dobro izvežbame naj se javita t tovarni. _____32500-1
Postrežnico
sprejmem za popoMansk« ure. D.>bi e-tanovauje i® ne:ka.j gotovrine. Naeioiv v ve oh posl o vaiodcah J;i.'-a.
__3-x?n-i
Krojaškega
pomočnika
Izrvežtsanega v boljših velikih komadih, eventualno damskih plaščih, sprejme Lado Setlc. Novo mesto.	32727-1
Kuharico i
pošteno ln zanesljivo, I
izvezbano gospodinjo vseh hišnih dei. ki razume nekoliko nemško, sprejmeta mlajša zakonca brez otrok. Zglasltt se v trgovini Kongresni trg 5.	32681-1
Uradnico
sprejme lesna Industrija na deželi. Z nekoliko prakse v tej stroki Imajo prednoit. Resne ln delavoljne naj pošljejo ponudbo z navedbo zahtevkov proti prostemu stanovanju ln hrani j pod: Nastopim takoj«.
32673-1
Mlajšo postrežnico
veščo vseh domaMh del Iščem od 7. do 16. ure dnevno. Dobra plača ln hrana. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »21«.
32735-1
Mesarski pomočnik
ki Je vešč v sekanju mesa dobi stalno službo takoj. Ponudbe pod »Mesar« na ogl. orklo>!ek »Jutra«.	327S7.-1
Simpatično damo
mlado, polnoletno, samostojno, z nekaj gotovine. Iščem za otvori tev Industrijskega podjetja. Fomidbe na podr. »Jutra« Maribor pod šifro »1935«.	32651-1
Izurjene pletilje
z i te-Vvrniike i-Ti dninlfTii-r-p iščeni. Zagreb. Oza' ^ka 100.	3-»566-l
G. Th. Rotman:
Vožsii
Vidite, otroci, tole sta Zdravko in njegov mlajši bratec Siavko. Tako strašno rada bi lmt\a kolo. »Pojdiva k očetu,« pravi Zdrav-fco »morda ga preprosiva!«
Toda oče je zmajal z glavo. »Ne gre ln
jne gre.« je žalostno odvrnil: »kriza je kar prehuda. Saj človek že skoraj ne ve, kakšen je dinar!«
Tedaj sta jo dečka mahnila k starlnarju In sta tam izbrala dve lepi kolesi. »Za kovača in pol vama dam obe.« je rekel gtari-nar. »Velja!« je odvrnil Zdravko,
Oskrbnika
in kirtianeo
zakonski par Iščemo za planinski dom Po!ževo nrt Sv. Duhu nad Vlžnlo goro. Imeti morata naj-bolišo prakso v gostilni ali penzllonu. Kuharica mora biti prvovrstna. Ponudbe na ocl oide-
»Jutra« pod nlk«.	32787-1
Samostojno
kuharico
Bnrp'm"mo Ta	ppnzi-
ioTiaf na cevp-ipem nv. Na^fvp ^l^ihe takoi. Ttefleiktnrsmo Pamio r1« df>-bro i-zvpžbfi-n^ osebo, ki HTiTp 7^[po»=-,'p'TiP v ho* te'čh. onimymo mSiSh T>«n-zijoma.tnh.	itma!o
o<re. ki ima ^ nsr-bno n a-
za v^vl^jtrvo p (^717* nfl ta. p^opion iv-p r»o ob^t-"""m za-ViO-n-n n-odpifap^ tw>-P 0.^11 .^HP t tni,v'm TpVom d^vp^a^V zar>rw='!+
vp. kaiV'*- 47 Tn^miimalimh zalrtPT-kov z« dpJ« v čaoti pr7.omp irn dp-'m	fin r"^^1
w> no 0.^1. ^^»ik Jn>ttra .>0<i šifro »Jadran«.
337110.!
Kon^n^mia
mlajša, dob-^? ra^marl-o. re^a dr>bl me^to takol ali pozne'e. Ponudba z vsemi podatki 1n sliko na o<r!. oddelek »Jutra« pod »Oo-renlsko«.	32826-1
(losrH>da aH ""^č.
sprejmem v sHižho s 5000 Din v gotovini. — NastoD taVo' Ponudbe na oel odd »Jutra« pod »Podružnica«.
32796-1
Mesar
(Mv-r (»PVB5. -M taiko; tf u&bo. PloSa 400 Din. _— Poifphno nekaj ka>w:ije. Pornj^p na	Jrafra
v CeO'jn zinaSko »Zmožen rojstva«.	^866-1
Pisarniška moč
samostojna, vešča slovenske. srbohrvaške, nemške korespondence, knjigovodstva, se sprejme. Natančne ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Besno marljiv«.
32800-1
Kolar. pomočnika
dobrega, vajeuega Izdelave smuč; ln sank — iščem za takoj. Ponudbe na Franc Planine, kolarstvo Dol pri Hrastniku.
32812-1
Lena eksistenc?
za maj d-PTin r ee nud-i im-teH^pntrm favn* ali giMpod« 6e prerzeme
komolet. bibl^e-ko
v ob-a>t!D Drupiee na o<rl. o^dH+ik ».Jtrt ra« v L ; irf>!;a-ni peni zmeSko »Bib^ofpka 15<.	S2864-1
Mlajša natakarica
marljiva ln poštena, z panjem nemškega jezika. se takol sprolme. — Ofprte s sliko ooslatl na ogl. odd. »Jutra«. Maribor, pod »Reetav-aniia, 32870-1
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro aH dajante naslova 5 Din. Ka:manjši znesek 17 Din.
Vajenca
proti plačilu zu krojaško obrt Iščem, Prednost oni, ki se Je že učil. — Znidar, Reber 11.
32737-44
Učenca
prldneara. zdravega, poštenih staršev z dobro šolsko Izobrazbo, sprejme v treovlno z mešanim blasrom Ignac Volk. Holmec pri Prev*'i<»h.
32677-44
Besed* 50 »ara, davek 2 Din za Šifro ali dalan'e naslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din.
Natakarica
fSe mpf»to —	ra
OoretiVskoTn. P^nidibe na ogia«. cympv4; »jut-a« p<wl z.na^ko »Zmotna kan*<-iV« 8i30O •
Prodalalka
m'a«i« ki vl.VMtia. ieH • 1. sli 15. dPCPtnibrnTO me-»t*) — n«i'a.!e na d^f.eli. Pn.nwH»p na ogle*, tvl^pipk »Jutra« pod »SaKpaftfftna " " "	33-130-2
1000 Din dobi
tisti, ki prttirbi Soferjia-mehain^fcu, gwore6e®m ve< jezikov, z veiletaimii apri-čevač, eliižrbo. Poaudbe na po<lru4ni<x> »Jutra« v Tr-bovijih pod »fro »Snfer«« 3S5U-2
Krojaški pomočnik
in»rjeai t	ptn dp'"a,
išče e"offll>o za takoj. Po-mudfee na oglai^n: o-Mei^t »Jutra* pod »poften«.
Urarsikj pomočnik
fttair 21 te*, b k om,p'f-t.Tir'im orod	zmožen vseh
n-arwk;h m 'a-S^h e'»t*r. e»kiih dpi, žoli pkižbo. — Iva« Maadelc, RadoriMpa.
333S8-8
Za poslovodinjo
grpm ▼ večje sro^ti^rriSko oodjefcie. — Zm'Azm »c-in kavcije i-n imam oepbno p-avi<y>. Na zahtevo prpd-ioiim siikn. NnstKMp po "■ovoru. PomMilbe na o^^plftk »Juitra-c prxl 6i'fro »Irvtnžbana«.	32.101-2
Gospodična
pr>štpida in m« ri.iiva, zp'o
Bpo.g-a^Ti p'i mam :5i obi-tpl ji službo koit p^tn ^
? otšpod'n Orni. po«n«dbe no r^fd^ržni^o ».Tit.fra« n<a Jwpnr>ah pH šifro »Dobro pr*itwen:-p«. 3S02-?
Mlado dekle
priditro in fnrrvnat^no. iPl-i ftl-u^ibo v eo^titai. ali koko druiro na.mp^«n.'e. X,-«' nT v vseh poslovalo. ».Tir*-««
ki^čavničar
vo:ašftme prr«t. ?pli p-ak-tVi-ati pri 5'aVfin.i loko-mobiJj. Gre kamo^ko-K. — Na^ov r vseli por'"i-re.h »Jutra«.	K5F0-2
V brezplačno
službo
f.akoj. k bi ee la Irko na-u^il nPfnKSTn©. — Na;raip b; šp! kot	v
trgovino ali ka; pV^mpffa. pvprtupl. ttifl* k ^mu kTrip^u. P^ni4(bp na o.srns. n^d^ek »Ji:tra< pM 5;f-o »35«.	32650^3
Trjr. pomočnica
p-i<3ma in potema, k: bi pp>m<i!ra'a fcti«i- v 2-r*ipo-
d>a:«s*ra žpK p'uižibo. p^nif^ibp na nas'>v: V:'-*o-riia Sioiok. Vrhnika
Strojnik
i?mtp<n klručatni^fa'. z vp7-
!o prakso.	vFph
prvn-a^il. i5fp s'mi?l>o Orp tudi za kur!a^a. Pomi^lbP na	Jnft.ra
ped »Stroimik št. 20'.
32627-8
Čevljar. pcmočn'k
ki rmn pr-i'lcr0':p<va"|iii tp?aj !ti 2 Siva:'™ pt.ro:a flpv**-
r^n-T; j-n pi"fTidp-1. i Ve
r'ni» bo. — M':'hfl Fa.M,ic«. R»fca 6. LaSko. 3^34-2
Tkalski mojster
prvovrstni, išče drugo službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalno dovoljenje dela«.
32648-2
Postrežiuca
pridna, poštena, išče zaposlitve za popoldanske ure. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
32646-2
Krojačica
S<e fthrrbn v k«kp<m iem modrtesn gaJonti, aii pri vipiji (i-u^oi. Cenjen' ponudbe na podrtni. .Tirtm v Oolju pod >Kw>!a^:pa«.
Natakarica
»nlada. poštena in solidna, Išče službo kjerkoli ■» Sloveniji. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	32813-2
Samos+oina šivilja
gre na dom po nizki ceni. Fine oblekp in plašče po meri. Pomidbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Fina šivilja«.
32858-2
Mladenič
•i S* e kskrfnoko^i tev. Pfvnti^be no og'a«.m o^^o-pfe »Jutra« pod š.ifro »M;izar«.	S»if>-2
Brivski pomočnik
p-virvrte® bu+»i Stuoer. iti vpW moSke stroke. flluibo. — F-e nBersrie^. Celje, Kralja Potrr
32863-2
Natakarica
stara 27 let, simpatična, Išče nameščenje kjerkoli. Ponudbe pod šifro »Kavcija« na podr. »Jutra«. Maribor.
32873-2
221etni mladenič
i želi službo bodisi kar-i koli: sluge, lnkasanta, i Fkladiščnlkn ali kal sllč-| nega. — Gre pod zpIo 1'godnimi pogoll. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	32675-2
Mesto hišnika
Išče zakonsk' par brez otrok v Llubllani. Zna tudi popolnoma nemščine. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
32754-2
Mesto gospodinje
zmožna nemščine, vajena vsega gospodinjstva in kuhe. išče namešče-nja k samostojnemu go-sD--du. event. k mali družini. Naslov v vseh ccelovalnicah »Jutra«.
32659-2
Kontorist»n?a
stro'eipi>ka i dTama:rtettK» nrakso. ie'" prpuipn«,i fliii)! bo. Pomidbe na	od-
delnk »Juira« pod zma?ko »Vpttma«.	S2215-2
Vodja barvarstva
perfekten v barvanju
bombaževine. polvolne, umetne svile v križnih cevk&h ln drugem materij alu, v barvanju ko-nopca ln kosov, apt etu-rl ln plamenenju Išče primerno mesto. Ponud-be pod »F&rberelleiter« na ogl. odd. »Jutra«.
32122-2
Podjetniki!
De'aTfw. trpTPn in ooSfon iiš6pm službo Spib absolvent bivše Mahrove trgovske p-o!e. t do' sro! ptr,o pi-»a miško ra r:ma-rvjo prak «0. z D«.?bol	»pričeva-
li. _ Pomidbe na T^ap-ni ^dd^iek »Jutna« [>od šifro »Samec«	325M-2
Šofer-mehanik
zmo^ffi popravi! m ki po-ioži ka<vcijo iSiSe e.hižJx>. Ponudlbe na eg'as. pddeleik »Juitra« pod Šifro »Trezen« 33650-2
Absolventka drž. dvorazr. trg. šole
kakr&nokoli zaposleno*. Naslov v vsei po-elovailoicah »Ju^ra«
800 Din dam
onemu, kt m! preskrbi stalno službo oskrbnika. skladiščnika. lnkasanta. sluge, skladiščnega delavca. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod značko »Delaven«.
32788-2
Šofer
trezen ln pošten. Ima prakso tudi pri Dtesel-strojlh zmožen kavči le. že'l stalno službo. Ponudbe pod šifro »Za-ne^lilv« na ogl. od^®iPk »Jutra«.	32775-2
Tnr. sotrmhifca
z ro^etmo |»r»ifr«>. ?«■" na-
tupf en.'p. — G-o tat<W n tra Vi^ča Hco. Ponudlbp n« <v?'ap. r>ddpVi »Jirt-a« t»^d »MaHiTOa*.	aesn®-?
Mlada
nrfd-na Im prStema — "??e s^iiSbo hidfl izven ne.	v vwh
valmirah »Juitra«.
Molster
8 dolgoletno prakso T strojnočevljarskl stroki. Išče primerno mesto. — Popolnoma zanesljiv. — Naslov: Bohinc, Detelo-va C, Moste, LJub"an&.
32831-2
Gospod poačuje
klavir, kromatlčno harmoniko, violino ter nemščino la Italijanščino po zmerni ceni. Pride tudi na dom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Glasba«.
32724-4
Odličen inštruktor
'akademik) iofttrtiira tiudi proti hrani. Dfipiae na e«ri. oddelek »Jutra« pod šifro »Ibpeino«.	S2TT41-1
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Potnik
z a-rtom. ki je dobro ▼pe-■«n na Stajemkem, dobi faeb.-xpM.vo periša in m*-mifakture, z ugodno proti ziijo. Ponudbe na otfa*. oddolek »Jutra« pod šifro »Stalili dohodki«. 33476-5
Zastopnike
za novo« pti pečeh (h*«-de-nje kuriva) e p r e j in a »Veka«. Ljutomer. 33G82-5
Potnik
Slovenec, kateri oblSče galanterijske trgovine v Vojvodini ln Beogradu, išče še nekatere predmete, novosti brezkon-kurenčne za prodajo. Izčrpne ponudbe z navedbo višine zaslužka ln vzorce prosim pod »Agl-len ln marljiv« na oel. odd. »Jutra«. 32768-5
Zastopnike
sprejmemo. TakoISnJl dober zaslužek. Ponudbe na "gl odd. »Jutra« pod »Zaslužek«.
32827-3
Sprejmem
zas*o»*sfva
domaMh tvomlc ra Bprvrred ln okolico. Ponudbe na »Piopa<?anda« a., d.. B^o^rad. no5t. predal 409 pod »28«»
32811-5
//
Be«eda t Din. davek 2 DIb. za šifro aH dajan!e naslova 5 Din. Naimanjšl znesek 17 Din.
Kupim Vofgtljindeir
udej. samoproiiiec. Ponudbe g ceao pod šifro »Fe-»oanarat« n« ogi. oddeiek »Jtitra«.	92460-7
Pekle
ki zna kuhati. 196e službe v goeflnl. Gre tudi Izven LJubljane Naslov v vseh poslov9ln<eah »Jutra«.	32795-2
Kavarniška
blagajničarka
lSče primerne službe. Gre tudi v kako slaščičarno, pekarno aH kaj primernega. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva moč«.
32696-2
Brivski, damski pomočnik
Išče službo Dela trajno, železno, vodno ondulacl-1o. Nastopi takoj. Plača po dopivoru. Ivo Sppr-njak. N^vo mesto Vr-hovčeva 2.	32726-2
I«čem sltifho
na posestvu ali kmetiji. Grem tudi za skladiščnika ln podobno. Vaien sem kmotHskih del. ker sem up -avl < al mnogo let posestvo. 8em povsem zanesljiv ln zdrav Na- , slov: A. Leriak, Mrzla luža n Velika Loka na Dolenjskem.	32719-2
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali daianie naslova 5 Din. Natmantil ineaek 17 Oin.
Damsko kolo
raMjono, kupim. Naelor v vaeJi poslovalnicah ».Tirtra« 30486-11
Damsko kolo
rfoors! oo*o naprodaj v
St. Vido, Gumf.l|ie ». 32.
serse-id
Mlado dekle
staro Ifl let sr^ravo. B maniem n»rn5Mne. razred« meščan sVp ftoie 'n zmo^nn robnih del.
sl"žbp k ntmkrm. Naslov «• "seh DOsloval-nlcah »Jutra«.
3285R-2
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanle naslova 5 Din. NaimanjSI zneaek 17 Din. Dijaki 12 Din
Reven akademik
instralj* vae gimnazijke p-edmete po imemi čemi. Naslov v Tw>h (»osiovatai-cah »Jutra«.	326:3-4
Nemško
kom-erzaoijo h) pouk rmd.1 Hot>ra4f*ia goefa po 8 tto od are. G-leda iftka >»!• 18. pritličje — pri g. ReMc.
98172-4
Akademik
v vi»vfh aemert^h W In-Struiral rep predmeta re-«ilo* is klasične gimnazi.ie 0»nj. ponudbe na or'a*»>i oddelek »Jutra« pod šifro »Ueoeb«.	33M94
Po7X>r, trsrovcl!
Kdo proda partijo razne železnlne za povečanje trgovine z mešanim blagom proti takojšnjemu p'ačllu? Kupi se tudi kako drugo blago v partiji. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Takojšnje plačilo«.
32664-7
?ele7T»o Magajno
iVbro ohranjetvo i»r> n1^! eeni k ti p i S. P. D. v L.čabVam.	33601-7
Lovsko nifSko
kal.	kup'm. Ffflin*
rwvnndt>» n« 0(r'aan1
'pV ».Ttl^rg« pod rraJ"Bto
»TTamm-riea«.	3Sfl0O-7
?e'e-ren šte<fln?k
d"bro t»hnn»ipir. kupim. — Premene r»™nudbe na »»st. r-M^-ifc »Jutra« pod »S'ed'Vnik«.	S?fiT2-7
PerrPar^Vo kxtv>
kr-Vrn.	n« <wr'ai».
ruM^Hk ».T-nt-a« ped Wfr® »Dobro ohranjena
83735-7
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Radio
štlrlcervnl, »Ingelen« b zvočnikom »Ampllon« prodam po selo ugodni ceni. Naslov ▼ vseh poslovalnicah »Jutra«
32763-9
Radio-aparat
»Tfaii.porulrt« trieevni. i rektnim priključkom na 160 W. totoamemi tok. ta vde'anim zvo6r.ikem uffod-no tianrrda]. — Pu*f Edfi. Linibljana, 0ooo>va 81.
S2846 9
t/1 ft I

Beseda 1 Din, davek 2 Dia, za Hfro ali dajanje naslova 5 Din. Nalmanjil znesek 17 Dih
Zlato aro
z vertovo. tivSio ta daan-fko, vredno *)0O Dta. p»*>-dnm ca 20U0 Dta. Naatanr v vsefe porfovaioicah Jutra 388674
Pisalno mizo
l»n««t>0To. amerft. z rolo, roo - reg »tratono, piiiaeto eatarako ga-nnttjro z m zo, rtenake qr* io doto 1 % poete I.mv. Naeiio>v v voeii posfovainicah »Jutra«.
Mlekarne
ht sirarne
nabaTljajo kemikal. ta pre-iekovomle mieka. kn'<«ire ta ferme«Me za airenje ta wm.iv le. bairre ln <w»1e
notrebSfttae pri L T K O S Mr. K. Vonk. Zafr<*. jfv i	S0Sfi3-8
PBnsJd štedilnik
v dotKean	poc<Ml
prod* BotA, Levstikoma ulica l».OU.	a
Kopalno banjo
za sedeče kopeli, posteljo. 2 moška klobuka, lepe prte, ročno delo, poceni prodam. Sokllč, Karlovska 26. 32720-6
Za 12letnega fanta
poceni prodam suknjič, obleko ln gojzerlce. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	32745-6
Gnoj
naprodaj na St. Petri e. Hi. «1.	3OT
S. Rebolj & dru«
Goepoivetska c. 13 vam nudi globoke
otroške vozičke
že za 500 dinarjev — Dalje tudi vsakovrstne triclklje. holenderje. avtomobilčke. gugalne konje, vozičke za punčke itd. za Miklavža po reklamnih cenah.
84-6
Avto
__ »Ford«, JivetemHki
skuo mo^rjii,	tiov,
u^odoo aaj>podaj. Zamo-ga pa tudi u vino. Ponudbe n« og.aa- odd*»«k »Jutra« pod fcfro »Prav prUika«. 9PT0-JU
Avtobus
irajee^Bedeien ta &rottm.
I tovorni avtomobil
'	naprodaj prt anmv
, podjetja C*o>. Gore-jii prad
a27B:-10 Chevrolet
4 sedežen, 4 clllnderskl ali Buick, 6 sedežen 6 clllnderskl, v dobrem stanju, prodam ali zamenjam za živino, les ali drugo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« ped »3333«.	32757-10
Ureditev dolgo/
trgovsJto-obrmi nasveti.
pojasnila ln izvedba konkurzov ter sodnih la tihih poravnav, kalkulacije, strokovne knjigovodske revizije, sestava ln aprobacua bilanc, preskrba kreditov, movčltev ln prodaja hranilnic knjižic.
vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonlrana komercljalna pisarna:
Lojze Zaje
LJubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38- 8.
32835-16
Od 550 Din
• a p t e j dobite modom« g1! ob*«
otroške vozičke
edino v tovarni otročkih vozičkov
Kucler & Co.
OeiovSka e 28. poleg pivovarn« »Union«. 32S36-6
Pokušajte Kovačev Biserluk
prolzvodjava »Felngold« tvornica, lstočne morske ribe. Novi Sad.
32810-6
Prilika!
rren>rm,«n droN»T*4? <»»-vorai Ford piv-enj proda 0. Žmiek. L;iut»! nrja. Tav-iacjefra «>a fcer. ITI.
33790-10
Pozor!	Pozor!
| Lepa priložnost!
1 Poeodrim hr»niteo knjizroo (▼eijo veo^K-) KoeSk« pn-sojiimoe v L;oiWjani. Ponudb« da o^a^i »Jutra« pod šifro »pr«^«®« 32123-16
Lisice, kune, vidre
Hd. na-^hitrej« ta najbofj zanesljivo zastrupit« z Le-tolinom. Vfaka zvef pade ne mppvo v pa.r reku«ida.h kot od fltreOe zadeta. Mamil« cWi.tterwie) mami zverjad iz velike oddal»e-nop-t-i do vab«. Pr^nek+e ta tM-vodila 4a>« LVKOS Mt. K. Vouk. Zagreb. Jur-jev 8. — Moogio dom»<«h priznainjt	33fwe-6
Zložljivo posteljo
ftamioo ta	— dmVo
ohrain;eino. prodnm. Na^'ov v mh pon!ora<ltn. »Jutra« 92001-6
Biljard
»SeiferU	obee*a
po zelo n?md(m eesn' prodam. Ponudftve na og*a«ii oddelek »Jiu*ra« pod šifro »Bol.Vard«.	3MfM-6
Pozor, mizarji!
Napredni mizar uporablja mm patentirano ploeteitao tračtiifo fBettnc.1iin«) »KAPO«. Prihrani d«4o ta 6aa. Br« zadolbenja. DoW s« v trpov;nah * »pJeztiioo: Sohneidsr & Veroviek. Stnoi«a. Breroik. Erjavec. Zali a 4 Oo.. ZčjUS — wi
t L^nbliani: Rok Arhar v St. Vidu. Omerza v Kra-njo. D. Ba*uaoh v CeJjn in Andra&chita Lota v Mariboru.	91449-6
Peči na žasrovino
najboljšega sistem*, kat« ra o« porrročajo nobeoe-g« aoiradn. izdoluje ter r««>oii.lja na oe^mdnevu« Doekušajo E. Joke+j. Bled 32174-e
Povr§n*kf
trenchooouti oonjeml »ok-nji« Itd Najbolj« nakup pri Preskerjn. Sv. Petra eeeta 14.	1334
DIvan
4 o b r • o6-an jen, por eni prodan. Naslov v v»eh pOAloraioicaii »Jutra«.
3091M
Otroške vozičke
najoovejš« modela dobro blago dobite po *eklamo>* prt
M. Tomšič
9r. Patra cesta štev. 52.
31196-6
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajante naslova 5 Din, Na<manjši znesek 17 Din.
Dietni tz: Geschichte Kralns
ta 14»	let staro vfoir&o
p-odam.	Ponudl>e na od.
odd^pi	»Jc+*a« pod šifro
»Redka	prilika«. 32643-8
Oblačila
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šilr0 ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Vaša garderoba
bo elegantna ta oo trajala let« če jo daete v likanje. čiščenje ta popravo parotikalnict. modne-mn ateljejn Joe«pu Boou, Kolodvorska ol 6. Naj-bojSa ta oajcenejJa oi> aovljalnica obiačil 218-13
Kam pa,kam ?
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din.
Daoea veri lju4wteiji dobre jedače ta pijaf«
na martinovo gos
v Savski Tivoli
na OrouT-ali ob Savi. Gene zaoome ta točna po-euoiba.	3JSS8-18
Pohištvo
Beseda 1 Oin, davek 2 Pln, za iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Moderno pohištvo
precizno Izdelano, dobite najbolje in najceneje edino pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Vegova ulica 6.	32685-12
Jedilnico
noro. lopo iedoiano. počeno prodam. Narfov v pofliovataicah »Jutra«.
sjrea^e
Kompletna spalnica
za 2, belo barvana, skoro nova, poceni naprodaj. Blčevje 5, MarkelJ. Tik za dr. Kancem pri tržaški mitnici.
32700-12
Novo pohištvo
različno, spalnice, kuhinje, omare, postelje, — prodam za vsako ceno. Pišite pod »Menica« na ogL odd. »Jutra«.
32762-12
Toplodar
prar ccno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 32692-6
Kompletno
predtiskartjo
Olfflil DOdMIk!])
HOl1©^ pOCMM prodam. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod mačko »Zastale* 1904«.	92738-6
Stari vozovi
hi strelna ooe^ra
naprodaj v Troordteni pri-ataoa it. 1«.	3SN04
Dve omari
dobro -anjeni, vr*h»r lea, naprodaj na itoOU oeati >tav. 1VU.
3X904
Brivrl. pozor!
Dobro ohranjena 1 m 38 cm visoka 40 cm Široka pe* s kotličkom sa vodo do 15 1 ugodno Fr. *ah<ek. Ljubljana. — Kra^o^kl nasip St. 26. 33734-f
Beseda 1 Din, davek 2 Dia, za šifro ali dajanje naslova S Din. Nalmanjii znesek 17 Din.
Motorno koto
JAP 960 em». OHW, salo ofPodDo prodam. Mar«M loč. nove Ifime. V račon raamem tudi keoma tičoo ba-moniko. — Potmdbe na og-loeoi o^dolek »Jutra« pod značko >4000«.
38639-10
1 ali 2 avtobusa
mata raMjona. v dobrem •taojn. z največ 16 sedeti. kapi m Lasten ki imajo '«ke vosov« naprodaj. naj po*' i«j« takol pomidbe z det« italm opisom voza ta zadnjo »»eno na naaior: Blagonrir U. Gjukaaorič, Eijeljtea.
Pohištvo
Na obrok« ta na hranilne
knjižice. — Sperane orehov«« spalnic«, fcrefiniev« S&enn« ...... 3300 Dia
pleekan« ..... 1800 „
omar« ....... 400 „
posteljo ...... 200 N
nočne omarice . . 130 „ kubinjak« op'av« . 850 „ kuhanj. kred«DO« . 4GB _
vIoSU....... 90 „
mad -ad ......230 „
Sprejemajo se Taakiorrstn« popravila po konkurenčnih reoak. V6e drn^»> pokiStvo dobite najceneje samo pri misarMivu »SAVA« Kolo dvorska nJiea 18. MMtl"*) 6era ceeta 6. TeJefnr ?7S0.
926BWe
Vloge
L.taM-anake kredT4®« banke. na 200rt. 8^00. 14.0^0. 20.000 ta 3B.000. prod« takoj St. Praznik. Zaa-eb. Varžavtika	3tC00-i6
Ljubij. kred. banke knjižico
d-. »Ktka 40.000—50.000 Din, kupim na mesečne ohroke po 700 Dta ta eo-rano:V». Pomndbe na eci-oddielek »Jutra« pod fcfro »Hipoteka 40.000c. 33586-16
Kupim knjižice
Mesto« branitoice Ijitibljan-sk« — protf •akojaniemin p1»6i'n. Ponudbe « konkretnimi podatki na o«1. oddelek »Jutra« pod šiifro »Gotovina takoj«. 3310o-16
Posojila
n« branita« knr"4:«e dajem« p<d upednimi po««oiš na da-! :Ao dobo. — Preko
8000 zadružnikov. Pučka itediona — Zagreb Naš zastopnik: Zore Rudolf L;ulii 'aoa. Gleda 'i3ca ui. St. 1B. T<4efon »-10. Za pismen odgovor 3 Din v znamkah.	239-16
Bančne vložne
knjižice
ta vedzx*"t*>e pa.t«rj« kn-pp^eioo, prodajamo ia kre-Qj"t! i«™ najugodneje. Izplačilo takoj v gotovini. Naročila ia provimoe izvršujemo najvpetjnp.jp. Poslovni zavod 4. d.. Zagreb Praška niice 6/H. teiefor. tat. 38-38. — Za odg>yvoc pri ožite 3 Dm v znamkah.	851-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
denarnih zavodov
Rudolf Zore, Ljubljana
Gledalifika 18. teief. 38-10 867-3«
Vsem driaimim ta eajno-
upravnam uaroibeoeecn s pridobljeno pravioo dio poo-zij«. podeljujemo do
15.000 Din posojila
brea porokov, proti mo-senmem.u odpiadilu oa 5 tat Zahtevajte brezplačne prospekte! M-!«oaiaska detaa-ška hraniloica, Da.ruvar — 06iM>v«uia L 1^03. 3dui3-U>
Knjige Mest. hran.
ljubljanske do 400.000 dinarjev kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Zelo ugodno«.	32758-16
Lastniki vložnih knjižic
nočejo prodati svojih vlog po sramotno nizkih cenah, zato se Je odločilo več vlagateljev, da stopijo skupaj v konsorclj za nakup več-lih objektov ki bi se v to svrho ustanovil za varovanle njih Interesov. Pismene ponudbe sprejema lz prijaznosti
»Zaščita«. Ljubljana, Masarykova 14/TI.
32753-16
Kupimo knjižice
Meeute hrotZiiuce m mu.'. M ali večji »neaek — proti tak>.ž<ni«mii pifti.-a Mizarstvo *o*va«. Miklo-
šičeva 6.
32854-16
Družabnika
e 40.0i>0 Din sprejmeta v
!>r<-ziooikure<!ičfivo obrt t Celju- Dopis« na podrrtS-dioo »Jutra« v Ceiju pod »200 %«. »2862-16
Kupim knjižico
Banovineke hraci".Dioe — 5 do 30.000 Dia. Pačaaa najvižjo eeuo. Ponudb« ua o>sras. oddelek »Jutra« pod šifro »Boooviurfca takoj«.
38840-<*4
Več knjižic
članic Zadružne zvezo, manjše ln večje zneske, prodam. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod »Članice Z. Z.«.
32842-1«
Kupim kn^ice
ljubljanskih ln podeželskih zavodov. Sdok>-čite zavod, znecek In cono na ogl. odd Jutra« nod sVsaka vlosa«.
32844-1«
Beseda 1 Din, davek 2 Dta, za šifro ali dajanje naslova 5 Dta. Naimanjši znesek 17 Din.
Kuharica
pmoTsroa, Sče i S. t m. v zakup oficMako aK erad/niško menao, oekoma kaj	Taresija
Koear, Rimsko Topiw-e.
32P3S-VJ
Vinotoč
oddam v Dajem proti stoki najemirvta.i. — Nestor v vseh poeisvataieak Jutra.
Hišo z gostilniško obit jo
na Gorenjskem oddan to-koj v najem oziroma prodam Na^ov: Kraaj. pflit-ni preda. št. t 32414-17
Vrtnarstvo
z krvenitari«m, v
vrana
Ltab!,!one oddam pod zei« upodcitaji pr^oji.	v
vepih poeiovaiiinica.h Jnrtra.
3t36.Sf7-(3T
Gostilno
s pripravnimi lokali sa trgovino na Bledu oddam takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd- »Jutra« pod značko »Prav ugodno«.	32833-17
Beseda 1 Din, davek 2 Dia, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Naimanjii za enak 17 Din.
Lokal
primeren za de1avn^oo, eens odda Bemft. Ltabor-tova uiiea 8. 80609-1»
V Kranju
na gla-vueim ergu odutas
loka!. Na-vi-Krv v v^en pc-ftovalofesli »Jotra«.
K531-1«
Večje lokale
v Celto
za obflt, skfadišoe aii to-
dustrijo oddam takoj v najem. Pociulbe na oglas, oddeiiek l-»Jutra« v L_ul>-Ijaai pod »fj^odmo iti«.
39338-'»
Trgovski lokal
s stanovanjem ter veh-ko kletjo, pr'pravno za delavnico, oddam za 1. februar v Spodnji Siškl v hiSl g. Mahkota. Več se polzve v gostilni Pava'..	32713-19
Soalnlce
fe orehovih Voftazi, Irra-(»tfl»vie ta šperane. od Dta 8200 dai* proda ja ntmtr-Josip GoVar. G~>po-sveteka eeata štov. 14.
33TO6-12
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifra ali dajanie naslova 5 Dia. Nalmanjii znesek 17 Din.
3 hranilne knjftžice
Spodnje Stajmk« Maribor lii.000 Dio. Ljudsk« pooo-jiitaioe Celje 90.000 Din ta PosoH.luice Narodinj dom Maribor 10.000 Dta. radi dodičtae ngodno prodom. — Pooadb« na podružnico »Jutra« v Ceijn pod š=fro »DedSiJtaac.	36S74-16
Hranilna kn^žica
hranMntae Meri,bor (108.000 DfaO vRied sH« naprodaj. Ponudb« na o2-laa. oddelek »Jutra« pod značko »Sita«. 3E376-16
Posojila
kniifle* daj« Slovenska banka Lhibiia na. Krekov ter šf°r 10 38444-16
15.000—20.000 Din
posoii'« W&em na vkiu;ifbo Ponndbe na offlas. oddelek zoočko »P«<-asiiMC
Družabnika
za Izdelovanje aparatov v Industrijske svrhe, ki se v Jugoslaviji ln sosednih državah Se ne izdelujejo, iščem. Potrebno cc. 60.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Aparati«. _32821-16
Hranilne knjižice
raaličnih domačih zavodov prodamo — tajdi proti me #ečnwno odplačevanju. — Mizarstvo »Sava«. M'kta-šičeva cesta 6. 32653-46
Hranilno knttžico
z *og» 40—80.000 Dta kuptai proti mesečnim obrokom pe 4—8000 Dta. — P*Hiodbe na 02"es oddelek »Jutra« pod »Vamn*t«.
32373-16
1500 Din posoiUa
iščem za eno leto. Se lahko vkn'151 na večle posestvo. Naslov v v^eh poslovalnicah »Ju*"««.
32798-16
Hranilne kn^?«
dobrih denarnih zavodov vzamem kot polnovredno posojilo ln dobro obrejtujem. Ponudbe z navedbo zavoda Jn zneska pod »Trgovec« na ogl. odd »Jutra«.	32815-16
Prodam
knjižice Ljubljanske kreditne banke več sto-tlsoč Praštedlone 100 000. Mestne hranilnice. Ljubljana. 200.000 Din naj-bolfšemu ponudniku. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« nod »Nulna gotovina«	'—-<-16
Velik hlev
zraAem. taporaben tudi sa skladiSSe. oddam e 1. d*v c«n«Vom v Maistrovi ni. št. 30.	936TO-T9
Skladišče
oddam e 1. decembrom T Maietmovl rf-tai Ster. 10l SBCTl-a®
Mlekarno aH
bonboniero
dobro ido6o, kupim. Po-rnidJ>p na og11««™: odde'#k »Jutra« pod švfro »Tak^j denar«.	S0766-19
Loka] ali celo hišo
oddam v na«™. Nawl«iv v veeh postarvajoicaii ».Tnit«*« 33&47-19
Vpeljana tre. sadia
bonbonlera. center Ljubljane. ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Tudi najem« na ogl. odd. »Jutra«.	32799-19
Lokal s pisarno
oddam v Pražakovi oJL t.
Pojasnila pri hišniki na Tjrševi	56. 33814-19
Gostilno
najbolj prometno, v sredini Ljubljane, oddam zaradi bolezni za odkup inventarja 50.000 Din. Večletna pogodba, nizka najemnina. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	32818-19
Trgovino
t krompir i em ta sad;pm. ▼ Ljubljani prodam. — Ponudb na ig-lasni odd^'ek »Jutra« pod značko »Brez konkurence«.	928G1-10
Frizerfl In »r^erke
■tan dobro vpelianl salon za dame ln gospo-rte zaradi odpotovanJa nrodam Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Polovična cena«. 32877-U
^okal
Oddam v T«.vč»rj-ervi tri.
38807 10
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Novo hišo
K 3 sobama. pred&obo im kuhinjo. njrva. rni-ad sa ckwio«imiak in vrt. aa zelo prometnem kraju počen: prodam. Potreben kapitani 20.000 Din. Bazena St. 50 pri Rušah	32532-20
Trgovska hiša
•redi trga žaleč, pod zelo ugoditnim? pogoji naprodaj — Vprašanja na naslov: Foštai preda;! št. 9. 7-a.lec 32481-20
Hišo z vrtom
Y ©eni io 30.000 Din kupim v bližin.! Maribora. Lpiibi;eme ali Ceija P!a 6a.m poovioo akoj. osta-n-?k pa hranrlna knjiga. Naslov v v&eh po&lovail<nii-ca.h »Jatra-c.	36570-20
Štiristanovanj. hiša
v Celju ne Ljub!/ompki cesti pocemi naprodaj. Pojasni!« daje Hngo Sebm:dt ▼ Celju. hotel »Balian«.
32552-20
Stanovanjska hiša
lene (vile) z gostilno in prodajalno. n« periferiji Hu«ta. na lepum proeto-u kraipim. Premem bipote-ke in branike knjižice, nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ood šif-v» »Ugodni pogoji«. 32434-20
Stavbne parcele
i>b Vodmakovi i>e*»n. pro-jaje. fo^ačnita v zgornji Šiška št. bi.	827-49-20
Redka prilika!
V Ceiju. 5 m« nun t>4 kolodvora proium t i 1 o c kr««w} arej-Buim vrtom po agodint ceni. Ponudbe ne rgiae. oddelek »Jutra« pod znač&o »Solidna igradba«.
32661-30
Tristanovanj. hišo
prodam *	Kariovekem
predmestju. —	Ponudbe na
og-tiB oddol&k	»Jutra« pod
šiiro »320«.	33777-20
Parcelo
oca 900 m2 veliko, pod Rožnikom prodam delno za gutiooio. deloo pa za knjiižico Mestne branil-mice ljubljanske Naeliov v vse<h poslovalnicah »Jutra«.
32760-20
Dvosob. stanovanje
• kopainaco m uporabo vrta. v »reduti meete la koj oddam. Ponudbe na 'J-gian. oodolei »Ju.tra« pod »Sredin««.	33101-31
Lepo stanovanje
na ieaelj bhzu Ljubljane, ob glavni očetu kjer je žel. poetaija. (ara is Sol«, oddam. Vodovod v kra,u.
za zielenjaiv-o. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 32066-21
Dvosob. stanovanje
eoluAao. oddam takoj a.ii pozneje solidni stranki v Rožni dolini, oeeH V11/28 36644-31
Prodam posestvo
Lescah na Gorenjskem. bivša zaloga piva Union, obstoječa iz stavbe s trosobnim stanovanjem hlevom, shrambo, ledenico ln še eno veliko sobo. Vodovod m elektrika. Poleg velike kolnice še majhno pisarniško poslopje. Brez kolnice zazidano nad 150 m'. Nezazidanega veta še 1800 m- Cena nizka. Vprašati: Baeb-
Trisob. stanovanje
8 kopalnico in pritiifcMna-mi oddam mirni stranki £ X. februarjem — po dogovoru tudi preje. Mari'i>or-eka. aKca 28. 33600-21
Sobo
• poeebmm vnodom, oddam boljčt-mu gospodu v Strtaaski lilici Slav. 22.
32791-33
Blizu U. gimnazije
oddam dvema osebama, dijakoma (in jama) lepo sobo., oskrba, kopalni ca. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
32748-23
Sostanovalca
s hrano alj brez sprejme prijazna stranica zračno, čisto, prav okusno opremljeno sobo. — Naslov v v=eh poslovalnicah »Jutra«
32781-23
Trisob. stanovanje
z vsemi pritikliinemi oddam a 1. februarjem mir-ai stranici v Gregorčičevi ulici St. 19/11. 3271.4-31
Enosob. stanovanje
v din ko. parketira.no. za 300 Din oddam e 1. d-ect-m brom v Rožni doMtni, cesta V/31.	32702-31
Sobo
poeebnnm vbodom, oddam 2 goepodiome Naslov v vseh poelo<valn »Jutra« 32828-?8
Dve sobi
skupaj aH posamezno. » pohištvom ali bre7 odda Štefam&ič Karlovška cesta št. 20.	3244*1-23
Stanovanje
2 sob in kuhinje za 200
ler. str. plet. Ra Svinca Din oddam. Jurčiove pot
32731 20 St. 67 (pri i-žciwkd miiMnicn")
30746-21
Parcela
4000 m5 obsegajoča, prip-arvna za 8ta>vhišče aM ek'ad-išče. tvorroico itd. — Darv-ndai b,:TU Ruskega ea-:e. Ponudb* na oglasni ©dd-ej-ek »Jutra« pod šifro »Ugoden nakup«
Enonadstron. h»«o ■ ~ , .__
_ leti staro 20 let pro- Dvosob. stanovanje
sto davka ugodno pro- « kopalnico in pn-tifcl^a
mi ta.koj oddam v M-fVtah — Zelena jama, Prešernova miica 15.	36700-31
dam na knjižice in nekaj gotovine. Vodovodna cesta 77.
32742-20 I
Novo hišo
5 minut od tramvaja, mesečna najemnina 3100 dinarjev za 250.000 dinarjev prodam Plača 32463-20 | se hipoteka. gotovina Naslov v vseh posloval nicah »Jutra«.
Enosob. stanovanje
s kabinetom takoj oddam Vp-flAaa med 3. iti 6. u.ro v kieti Po-všetova nfl. 37, Kodeijevo.	3:686-31
Hi«o in niivo
» stavbne pa^e-ple. na lepem p-nstio-nu tik avtobus- ,	,
ne po»t«'je. i« m:mnt od stiristanovanf. hišo Iodd- »Jutra« p°d ^Vrt*
Vrtno stanovanje
v mestu oddam dobro sltuiranemu penzionistu 32761-20 | al! privatniku zelo udobno. Ponudbe na ogiasn1
kolodvora t»nod^im — P^v. Ma r. v Pol m 33 326f>5-20
Novo hišo
enomadf-onmo. z mansa-r-<3»v f-k	in v^>dn<vo-
<}r«!n. v pritlrčTi rest^v^a-era. pri	V-h-
B?k« r>-odam. Im^Tna^ije v resito vraoi.ii »V-h*><:>a«.
3 bnVove eo?de
iei^-h o"a'ov. se^n;ev drv prodam v le«' a:K za poop-k — P«-tmdibe rw naslov Mi*"^ Pndlkrai n Leiš»5-e.
Posestvo
5 <*-a.'<w njrva. ^o^d dva •ad^osin^a rid«i.na hfSfl. po»=»rw>d a -fiko pns1 oo^-e v d-oib-pm atan^n. H'-7n d-žav »e iv>ste in knlod.vo-a — pr-Tv-flvno 73
a'F w>™Vn;p.n<* — pr-nda Kfi-el rTT-'ir<i. Dn'?'! vas pošt« Loče pri PV ^ji-rh
Zemn"če
•JI ve? »ta-rbiS? naprodaj ▼ Tmovs>kom pristane — Broit« h-ani'mm knMžicam
12698-21
v Zeleni jami zamenlam 1 za hišo ali narcelo v . me=tu Pismene ponud- TnSOb. St3nOV3««e be na ogl odd »Jutra« kopalnica ln souporaba pod »Zamenjava«	vrta oddam s 1. febru-
32824-20 arjem blizu Stadiona.
I Najemnina nizka Naslov v vseh poslov«'-!1'--^ 1 »Jutra«.	32682-21
Dvosob. stanovanje
fi kopalnico in ba''k on.mr oddam z decmft-^m P*o iizve se na T-žaš1r: e 26 mlekarna.	366*57-211
Enosob. starovaTile
v T. nadstrop:,u oddam ta bo' a*1 i si de^envb-i^ro na Vodiovodn-' e^sri 5t — četrta za tinn.e:'<vm
Stanovanja, pisani, rvms+ore lokrlp
ivldamn v na;em Po"'rrve se v Framkopanskr tri 31 iteevmo od Vi M do 12.
33747-2.
v Ljubljani za 18 000 JffiTT^n I ^'narlev več sto hiš parcel, po estev r prevzemom dolgov za knli-| ^'-ce ueodno Droda R.ea-•Ito+na DtsaTia Or-ašek Liub!'ana Gledališka 4
Sostanovalca
sprejmem v lepo opremil je-no sobo s pesr-breim vbodom. Vrho\-?eva miica 1.1. pritličje, levo 32683-23
OpremHeno sobo
s hrano, pranjem perila. elektriko, oddam 1 ali 2 priprostim osebam ali dijakom (injam) za 400 Din takoj ali pozneje Soklič. Ka-lov-ka St. 26.	32721-23
Veliko sobo
!<*po oprem.lj#«io. e posebnim vbodom, oddam. X« slor v vseh poelwai'n'>ah »Jutra«.	32715-33
Sobo
« počeno o«*.-bo. w6eim « 16. novembrom. Ponudbena oglaeai oddelek Jutre pod »65«.	33625-23/a
Katera
tu blizu prinese obrtniku v lokai ckusno kosilo. večerjo? Vsak me.ee 20 dni za dobro plačo. Frizer »Rapid«. Sentpe terska 25. 32699-23a
Iščem lepo sobo
t aporaio toipa.!w<;e 'er
brano, v bližini tehnike — prednost B!e.iw«isova c>esta Naslove na oglas, oddelek »Jurtra« pod »Arhitekt«
33036-23/8
Prazno sobo
e seperi ranim vfKKkim _
blizu univerze išče z« takoj Eoker. Unive-za.
32770-28/a
Opremljeno sobo
z vhrvjom s ^opn.iiic _
išč-em za tak"« i. Ponudbe na ogVni oddp'ek Jutra pod šifro »Za sfn'no«.
32817--r3'a
Gocnodična
i S č e PoHdno. s^pa-ii-ani p^Veo e 15. novi-rrb-om. Ponudbe na ot'«^ r...1^ »Jn*-n« pod š-f-o »^"«7 oskrbe«.	S^S^O-S/a
Di?al'5ti5a
iSče stanovan;e z vsic skrbo po m^Tv^sV v r\o-s»bni s o h i e i. v b'i žimi R-ednV tehm,;čnp šole v LiirV:anii Pornii.d1*«" ? iw ?o: na t> d^ii^^Vn Jn-tr v CV''i po«i zna«"1-o »T,->-,>> iana«.	32868 -?3'«
Čvrst gospod
36 let 6UM išče dede »ta ali vdovo do 36 1« sta-no, z nekaj gotovine — rade" tabojšnj-e ie-DJtve. Ponudbe na naslov: Marija Er žen. Celje-Lieee štev 13.
33865-35
Iščem prijateljico
ali družabnioo z nekaj g«> torine. za Zagreb. Zeoitev ni ijkl.oi^-ftna. PrTudbe na og*as. oddelek »Jutra« pod značko »Dalmatina o«.
3.^7-26
fWBS331ii
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na;manjši znesek 17 Din.
Alojsterski ceflo
antičen, sijaijen v glasu, na p-oda j. Nas ov v vseh posiova Inicab »JuitTa«.
3J342-26
Ivan Kacin
Domžale
t-vornlca klavirjev m aarmonljev, zaloga Ljubljana. Gosposvetska cesta 12 (dvorišče). Pre aen kupite ptanino ali narmonlj oglejte si naše nainove'še izd^ike in cene Istotam !>e sp-eje-majo popravila ln ugia-^anje klavirjev.
32286-26
DOBER VEČER
IN MNOGO ZABAVE PO VSAKDANJEM DELU
Lepo sobo
p-«»no a<!i op'eim'Me.nio. z vh-"dom s stopnišča, oddam v KriievniiSk-i ulici št 9/H.	85750-23
Prazno sobo
parketi-ano. oddim 6 1. d-cc-^mbro-m na Fr!Skovrn št. 6.	327.3«-;c5
Beseda 2 Din, davek 2 Dir za 5"ro ali da!an!e na«lpva 5 Din. Nain-aniši znesek 20 Din.
Pismo pod značko Vedno hvaležna vdova
prepoln d>viimMa Pros'm za drug ssetaneik 3ei>'il-24
Prazno sobo
in ki»hfnk>
oddam. Naslov v vspb po-
slwa.Inioa.h »Jutra«
32744-23
** 3 5fcon pr prt
s starodavnim pohl-*trnm 10 oralov zem-11»	pO"l0t5-
1e	ono r>in TOKflna
qr)fMV1 n<T1 Pi-rt^^cka ?8 32871 -20
1 i
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aii dalanie naslova 5 Din. Na:r-^njši znesek 17 Din
D'jakin?o
(srednješolko) sprejmem v prvovrstno oskrbo. —
Trisob. stanovanje
komfortno. ndid« zavairo valnrca »Dnn-av« v svoji pa'ač" tla Al^k/=«'ndrovi c
dobr»!ra T,avrvfln ponudbe Pouk nemščlne. franco-	se dobi_V> isto
Da ^'astri oddelek Jutra pod šffro »Net>remi-'čn-ne» 32©3-20
Kme+sko posestvo
prav lepo. eca 30 jnhov ▼elfko — na Gorem:sk"-m o^^d.no pro-inm tudr proti Inivžic«® Kmetsik<- P'-.so-jaln-ice 'jmblij. ail; Km-^t iratjrlnesa in poso:i!nega doma. Na^-ov v vseb po •'omlnnVa.b »Jutra«.
3?4fU-*0
Več stavb parcel
rfnipno r i-zmerl 7000 mv prodam t blržini koi-odvore Viižm« rje — Poizve s v Vižmarjiib št 59 32069-20
Cca 20.000 m'
zemljišča
prodam po zekt ugodni eemi na lepem prostoru — Hi-zu gorenjskega kolodvora. Vodovod in fJe4ct.ri.ke v Mižim. V poster pridejo tnd- knjSžve Mestne hra niJniee ljubljanske. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jirtra 32635-20
Velika hiša
trgovtta industrijska im Bta.nova<ti.jska v Lju bi iani oa<prodaj — Ponudbe na oglas ridd^lek »Jutra« pod »račko »4000 m1« 32520-30
Velrko novo hišo hi krasne parcele
tSk	▼ 1 Rtrrv-'šofn
la 45.000 IHn proda M Sarfner. Limiraš pri Mari 32650-20
Tf?ša s pikamo
aa zelo prometnem kraju. primerna tudi za vsako drugo obrt. takoj naprodaj. Naslov se Izve v vseh poslova^lcah »Jutra«.	32647-20
šMne in klavirja Skupno mesečno 450 Din. — Ci?o1. učiteljica Gosposka ulica 10/I
32716-22
Dijaka
v zf+o dobr« oskrbo po n-rk' oeni ar>re.:m'om na R:msfe,i eeett 'št. 34 TI — !m>.	38723-23
Dva di'aka
spreim-em v dobro in vestno oskrbo v (y»ntrn mesta Nnslrrrv v vseb pos>'ova3mi ca.h »Jutra«	32850-33
tdhovanja
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali daianie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Trisob. stanovanje
g pliinom in kopslm^o. po motnosti v bližin' banske uprave, iščem s febma-r jem 1935. Ponudbe na og< oddelek »JuitTa« pod šifro »Trisobno«.	336i19-3l/a
Trisob. stanovanje
v centra m^sta iSčem za fe-b-uer. Pon-udlbe na ogi odd>»!efc »Jutra« pod Šifro »Redno plačam«. 3;!7W-2?/a
Stanovanje
2 6ob. kuhiin.v to predsobe. po možnost! s kabvns tiom. i5č"m Ponndbe na og"as. odd«lek »Jutna« pod inaSko »1. de^^mber«.
32785-31/a
Dvosob stanovanje
•'ščem. Ponndibs n« oglas ""id »JuAra« r»od šifro »Dve sobi«	32840-?!/«
NaznanHo
1z proste roke prodam pod zelo ugodnimi plačilnimi poboji vse svoje premeno ln nepre- I mično Dremoženje	1
brez kota ln prev^Jtka. K nep-emi^nlnl spada hiS« ■> kova^nico eo^po-
tja^^m ooslTti«"*! travnik' rt'1"e pašnik ln
frrvni	1T»
BtoM na Tlelo nimotnem Ir^in trea P'T»r!ee. v bisi ie vndniM 1n elek
Po-
no*a:«Ti1ta ll) r»-na BO itvs rsnif f« Tjr* TjOs-fl- A tol-*' rr PilmffV St. 115 — T"'—'"a rtne
9. novembra 1934
Trl^oh. S^jmiavsu*1
z vsemi prltiklinaml na bli?n1i periferni suho ■trnovo in "olnčno Iščem zn december PnnnidHe na opri odd »Jutra« nod »Miren ln
ttmt-v*
- mnmmmjim
Vav9 hi5a dflvVs nrrHrtla g trwov-
Slr'rn loVoinrn v W*1n1 me<r+a rsnrM,! fjnBloT
»Promet 22«
S2674-?n
n^od-flM+tp hI' Trt * -o	r>«* «o>-
parlrot- rif-ri
TT-iv^noc+l p« pa o«r1 o^^ole* "»irtra« pod iAro^n*.
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek n Din
Dvosob. stanovanje
» vsemii priri-klTia.mi prail men in velikim vrtoim za 300 Din nvesečno takoj oddam ob Sm»rt.1nriri cc«tii — pot. v Obrije tretja hi-S2657-2a I m od št. 19 n«vprej.
80594-31
Dvosob. stanovanje
» pritiklinatni z decembrom oddam v RoSn-' df» 'ini. cesta Vm šte-v 27-33916-31
f eno stanovan'p ob?toieče lz treb prostornih *>ob ln vsemi D-itlkUnami v 1. nad-=t-ropiij Celovška
Kosovo pol le od-iam s 1. febrtiarlem '935 mirni stranki v na-iem Več ae polrve pri biSnema gospodariti
am v diužbeni prsa-ni
32705-31
Dvocob. stanovanje
e pritilklinamii oddam po niziki ceni Naslov v vtseih poelovalnicaih »Jnit-a«
32778-2T
Enosob. stanovanje
v prit3iiči;ii oddam taV'oj aJi s 1 diecem.brom v §išk; — Kosovo poJje šter 156 32776-01
Stanovanje
ore<oovti;eno sobe in kmbi i>ie oddam z deicemih^om v Rožni trtici 31. 3:80rl-91
Trisob. stanovanje
oddam v Židovski stez' 6.
32779-31
fldč.
«pre:me ?oeioa v bližin-' sv Jakoba Nflslov v vs^h poslovalnicah »Jutra«.
3:701-23
O premično so bo
lepo. ve'iko im z-o ono balkonom, vhod iz stop nišsa oddam bo':išemiu ' :dr "m'i! gospodu s 1. de-eeTi>b-.om na Bleive^-rvv4 c.
5t 9/n	327.V2-2R
Sostanovalca
Apr^-m^tn v ve'n'ko z-ačno sobo. NasVvv v vseh 00 ■dovalmicah »Jmt.ra«
32792-33
Orvrem'?e"<> sobo
-»oViČno z elektTiko 'fi par ketom odd.a.m sr^npndn — Avsec. Po'-tkova št. 17 — ?or kolodvor 32774-2S
Orvrpmlieriio, cn.Ho
naricefti-ano i elektriko. T nadstr. sraven 0'asbe-ne Marice v (?osir»ošik; n.! St 6 .>ddam golidim eo --■r>od:ČJni Vprašati rr h!š ni«'.	32772-2fl
Leno sobo
oddam n* Pol'ainsk! cesti št 13/7T. d"smo 0g'edari ponedeljek aH i*vr«k nd 1.—3.	32769-2R
Sostanovalko
sprejm-^m v l-eipo ooremlje no sobo e posebnim vho dom. e h-ano ali brez — Turk. Stari tng št. »RTTT desno.	3279^-23
D^r-icovat! ze"m
z inteligentnim do 35 let *\T"m d->ib""s-čnim so-spnd^m. — C'rr'pne dopVe na og'a«ni odde'pk Jutra pod »Plemenit ina"o;«.
»Prp,Cirp,+a R f
Prlčavu1em naslovi Nujno' O '-ov->- ^r. 22 11-st-onada 1934 »p.,-.---^« prijatelj«.	32729-24
flAC^/i1*«!,
j Se'i friania z fOBpOdOm orl^hnVn ču + e-I *e duše P^nn^he c etiko na "fl odd .Ti,«--^^ | pod »Idealna
3277' 24
^lad? CA^^ii
7Pa.nstv"> fi	't "rp
*i-y> •sr+iTrrn-niirr fv-Mno« na 1 ^ odd^-eV »Jutra« pod »Osatr' Vnj,.
338-^1-.??
r-eijrrane klavirie
H«'z Pet.rof m druce od .'5500 Dir. navro-or d.ob"" •hranjene prod« R \\%r bin>*k L'iib' ana Gregor i';čeva »lir« 5 32564-26
Klavir kupim
proti 'ako;šn-rmn p'ačil.0. Pon-udlbe na osr'a*. oddelek ».Tu-ra« pod »Dober kV rir€-	33612-26
Kratek klavir
orig;na' »Svmgl«. p-itrn. prodam Nas'ov v vseh posloval.nica.b »Ju>t-a«.
33603-26
VAM PRINAŠA NOVI
REFLEKSNI tipa
g
SPREJEMA KRATKE. NORMALNE ESI DOLGE VALOVE. IMA SEDEM VGLAŠE-NIH KROGOV TER JE ZATO POVSEM SELEKTIVEN. IZRAVNAVA SAMODEJNO FADINGE. SENČNATI MERILEC JAKOST1 OMOGOČI TIHO NASTAVITEV POSTAJ. APARAT IMA 3+2 NAJMODERNEJŠE TUNGSRAM BA-RIJEVE ELEKTRONKE.
DOBI SE PROTI GOTOVINI ALI PA NA UGODNE MESEČNE OBROKE, PRI
Krafe!< klavir
modern črn Bosendor fer. skoro nov. z lepim lasom, ugodno proda Dohraic. Ma-lbor Tat-tenbachova 21.
32652-26
f reg. z. z o. z. v
Miklošičeva cesta 7
Naročite se na tednik »Radio Ljubljana«, ki izhaja že nad pet leu
Kromatično
harmoriko
novo. pet-erov nst.no. poc^nii pr^vi.am. Nas'ov v vseh pes .ovalmeah »Jut.-a«
327P3-2G
Klavir
dobro oh-nti:en ceno produ Sekouči-čik Stari trg št. l:l/a. I. nads.tr.
3820-26
lep.
Planino
modern z močnim
Kupim
1 električni motor, približno pol HP in 2 električna motorja po približno 1 do pol HP za 220 380 voltov z opisom in ceno na Baebler strojno pletilstvo, Radovljica
32732-29
immm
Beseda 1 Din, davek 2 Din, 1 HP za I za silfo ali dajanje naslova Ponudbe | 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kislo zeUe. repo in
Šivalni stroj
knp-m proti -e.ko 'šnv-nrn "ViSlii N««1«!.? pustibi v og'asn.'m odd-e-lik-u »Jutra« pod »Mi-ndoza«. 32SK--_£)
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Slava Gril
Pausta Vidic. ("-ernetova kozmetični salon, Bee-[ Fausto V!dic. Cemetova thovnova 15 LJubljana
št. 6 Šiška
32819-26
Prilp/n^c^on nak,;n
Pian'no. skoro nov in kratek črn klavir, prvovrstnih znamk proda 3od-ie- za'oga klavir-1«r Ma"ribor. Gosno^ka ulica 2.	32872 25
se priporoča činstvu.
cen j. ob-32679-30
Beseda 2 Din, davek 2 Din
za šifro ali da'an!e naslova 5 Din. Najmaniši znesek 20 Din.
Gospodična
gospod i n s k o n a " bražena. po-oč: d-^. nsluižbeinca — tudi vdovca z otrok' m. Dojnse na os"!flsn.i odde>k »Jutira« pod šifro »L'iibiča mamica.«.	3J5ti2-25
Drž. ushižHenec
'uniformiram) S'ioven«e _
ž-eli znania z do 28 let staro gospodično dobro srospodinjo rad.: ženitve. švvflja i-ma p-«d.n^s.t Slika obvezna Ponudibe na >g'as oddelek »Jutra« pod šifro »Sol.nčma Dalmaoi:a« 32457-25
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šif-o ali daian<e naslova 5 Din. Na:iraniši znesek 17 Din.
Pes voičiak
1 leta 6tar. naprodaj v Lončarski aiioi štev 5.
32617-27
Nemško dogo
3 mesece sta-rega t>=a priznane peame i.n >d najboljših staršev proda Ja kil v Sevnici. 32515-27
Damskih klobukov
krasna zlr-a Preoblikovanje 25 Dn. — Salon »La f-tr.me Cb:c«. Se!<-nbuirgova uilica 6, I. nadst.nor>>.
32704-30
Punčke
popravljene, a	ne dvignjene Jamčim	saino en mesec. Koler.	Stari trg št. 6.	32743-30
sarmo
l>rvovnstno w oreitkonku "cnč-a: eea. vt^i^c nuiiržan--1-obu.vlja H>man Lju-b.ja Qi- Sv Peir« ^eata S3. — Telefo-n 27«	217-33
Pristii« dalmatinska vina
na veliko ln malo nudi staroznana tvrdKa Bra-ča Lasan, Šiška »Gostilna Dalmacija« Na zalog! črno namizno opolo. ružica opolo belo maraština. suhih jagod prožek pečeno vino vinsko žganje vinski kis in olivno o!je. Vse za'am'eno pristno! Cene udobne I Poskušnta brezpa*nal Se priporoča La- an Ivan.
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za silro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia.
Prazno sobo
oddam N.islov v vseh poslovalnicah »Jutra
Dvosob. stanovanje
oddam takoj. Pleteršnl-kova 14 prt Gyura
32751-21
Ženitve - poroke
posredu;emo najd-skretneje -»eno I in oajsolidmeje Info^na | ti-rne prospekte {navod;V az-poS-Va.mo prnet.: vrvislat V 10 Din v znamkah — »Pides«. Zagreb Tka'f-iče ve 4.	32585-26
Bel špic
r»=očka. sne7>nob«'e barve. 9 tednov s'ara. na.p-odaj. V;nko Vidmar. LjoM-jana. ZeVna iama. Val. Vodnikova i.	32718-27
Dvosob. stanovanj«
e predsobo. knhrnio in pritiikliinami oddam štraraki 3—3 odraslih oseb Naslov v vseli poelova-lniicaih J-ut-ra 3-2784-91
Enosob. stanovanje
s kabinet-om. oddam Beethovnovi ulici. — ZeJo nrimemo za u-radoiika « banovine ali učiteljico — Naslov v vseh DoslovaJmi-wh »Jutra«.	32816-31
Trisob. stanovanje
kuiVn je in pritiMio. ▼ I. nadstropja, oddam z decembrom za 500 Din. — Celovška ste 56. 868-28-01
Petsob. stanovanje
kopalni«« — r strogem centru mest« ta.koj oddam Ponudbe na ogl. oddel-ek »Jutre« pod »Komfort«.
38606-31
Ooremljeno sobo
solmčno. 2 osebama takoj oddam. — Naslov v vseh poelovailni-cah »Jutra
33502-28
Opremljeno sobo
z vhodom e stopmjnc. od da-m takoj — frndi t vso "skrbo im prehrano M. Sch.. tibertov« tjliir« 30/I.
32822-23
Opremljeno sobo
odda gospe — im sprejme
sostanovalko
Naslov v vs-eli poslovalm c-ab »Jutro«. 308:39-?8
Medic inec išče sostanovalca
Vila bW®u mediicinrfc.ih in-fltHmtov ookraj mosln —
Na Kodeljevo 13. 32875-23 | stara 34 let. 6 40.000 Din
gotovine se želii poročiti z i rž uslužbencem. Ponudbe na og'a<?mi oddelek »Juit-a« pod šifro »Pridna gosipodinia«.	92687-3B
Gdč. šivilja
želll poroči'tt «tareiši><ra «0-•"poda v starosti od 46 let dalje — t.ndi vdovca Po-oudlbe na ogasni oddelek »Juitre« pod šifro »350«.
32632-35
Drž. uslužbenec
'uniformi-anl Slovenec — želi znan;a z do 28 let *taro gospodično dobro gospodinio. rad' žem,itve viiif. 'mejo prednost — Ponudbe earni s sliko na •Mr'oe oddelek »Jutra« pod ii-fro »Solnčna Darm« ^i :a « 32487-25
Gospodična
Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Najditelja
čisto zla te zapet ime u.re e t*ekundii:m Kazalom, ki ie biia izgub ji->na v ere>uo zvečer o* Koug'esnem trgu pred »Radio Doberlet« p-os^m da ;o ppo-ti dobri naffradš odda v oglasnem oddeiku »Jutra«. 32631-28
3000 Din
dobi pošteni najditelj zapestnici spominske vrednosti lz velikih amethystov obdanlb 1 malim) svetlimi kamenčki Prijava v odvetniški pisarni L. Tornago — Liubljana. Kralja Petra trg 2.	81736-28
/J
Stanovanje
sobe to kuhinj« oddam « | [n zvečer po 6 url decembrom v Mostah.
Gospoda
mirnega ln solidnega sprejmem v zračno ln svetlo sobico poleg Ljud ske kuhinje. Ogleda se v nedeljo ves dan. čez teden od pol 12. do 2.
Bolha.
Ribniška al. 7. 36&16-21 10;n.
Strellška ulica 32808-23
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo
« poeetaiim vbodom.
Sob*co
lepo opremi :eno takoj oddam — Bežigrad šterv.
38851-28
Sostanovalko
no ttiiki coni «pre:m-em v dam ememn *li dvema go- I SiSki. černetova nHic« 13.
Od-
spodoma. Naslov v vseh pos!oveJt»i«alj »Jutira«.
»668-33

Gospoda
Trsr. t>osfovod-a
iSče 19—55 l-et staro trgovsko naobrai!e<TK> goepo. dično. v evrho ženitve. — Dopise na iglasrr oddelek »Jutra« pod zmeoko »22«.
3e66V2Ji
Mesarski mojs+er
ki posed'ti:e l-aei^no trš^i. želi po- oči ti gmpodičoo e 3f>—10.000 Din gotovine. Oz'Ta se na resne ponudbe » sliko, katere je poslati na og!isni od-iWeik »Jijitna* pod šifro »Rosno« 32605-26
Dve prazni sobi
primerni za poslovni lokal aH stanovanje, v Se-lenburgovi ulici oddam. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod značko »550«.	32684-23
Sostanovalca
sprejmem takoj v Spodimi Šiški Verovšfcove m' 32Tt 32835-23
apreijmem na sta.TH>va,n?e t Katera ROSpOd'Čna vw> ockrbo za 460 Dim nve- verzlrana v manufak. seftno Isto tam sprejmem turnl in mešani trgovl.
srospode na dobro hrano. ni bi poročila trgovca, Sef. Siv. Petra cesta 38. k) zaradi preobilice de-pritličje.	32860-33 | la mora iskati tem po-
tom znanja? Cenj ponudbe na ogl odd »Ju I tra« pod »bobra trgov-I ka«	32678-25
nh
Sobo
l-eipo opremljeno « poseb nim vhodom upona.bo ko pailraice in hra.rto odda m Ta^čarjeir^ uliic.i 2/1 lev* Ogfedatl med 10. to lrL W 5. to S w> 3eW4-5R
Beseda 50 para, davek 2 Din. ia šifro ati dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din.
Oprem Heno sobo
Z gospodično
čedne zunanjosti in Ciste preteklosti staro 20 dc 25 let trgovsko na-
z «0 oskrbo iščem — ~>braženo se 4e!1 «ezna-
Evemt gre.m todi kot so »ta-noval-ec k domačemu »inn. Ponudbe na oglasni
alti mlad «nmostoipn trgovec Poniae poslati na podr »Jutra« v Ma-ibo-
odd«!e& »Jati*« pod šifro I ru pod šifro »Treovec«.
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Na:msnjši znesek 17 Din.
Šivalnih strojev
večjo množino novih, raz oih im pog-ezljivih. ie od 1600 Din naprej, prov ugodno proda Franc Batjel v" Ljubljen«. KarV-vška c. St. i.	32537-29
Pisalni stroj
A. E. G. iin mizico prodam Ponnd.be ne osra« oddelek »Jutra« pod šifro »Dober« 9:613-29
Elektromotor
220 W vrt tok t,retjPi>o ali pol Ks. kupim. Ponudbe na oclasm odde'ok »Jmrra« pod »Elektromo tor«.	33616-29
Šivalni stroj
pogrezljiiv S;nger skoraj nov utgod.no naprodaj v Cerkveni irlici štev 1 _ pritličje.	327o6-f9
Favn; mo>or
320 voltov V4— V2 FTP ku trm Pon-udbe na naslov Kozič. Resi jeva -'«wta 18 3277» ~
Šival«' stroi
nwr-<>Tri*v tri 1-0 r«Wie<n. p-odam — Na ogrled pr' tvrdki Ivan J a * in eim. Ljubljana. Goepos^etrffn c. *» ?	32837-28 I
Krojačica
se priporoča cen :ori?m de-imit po telo solidni ceni. Kriievniška ulica 1" HI.
PjjVSEflBRSSEElK
U3B55HSS9
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Marija (Jsentk šivilja
je preselila tvojo delavnico iz Florjan.ke 3/1., Pred škofijo iS/lil., nakar se vsem cenj. damam toplo priporočam. Postrežba točna in solidna, cene nizke.
32668-31
Preklic
Podpisani Pavei Fajmut iz Tople, Črna pri Pre-valj&h, prekiicujem svojega sina Maksa rajmu-ta m Izjavljam da nisem plačnik za dolgove, ki bi Jih napravil ta na svoje ali na moje ime. Pavel Pajmut, Topla, — Črna pri Prevaljan.
32676-31
Preklic
Preklicu j em o bdolžltev, ki sem jo izrekel na mojo blvSo uslužbenko go-spodinčo Štrukelj Katarino, šiviljo v St. Vidu nad Ljubljano, kar JI s tem popravljam Ivan Walland. kroj. moj-ter, LJubljana, Slomškova Ulica 25.	32792-31
Dolenjska srorčica
izvrstna fš°nof) se dobi pri M. Kolenc Mokro-nog.	32874-33
mssim
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šitro aii dajanje naslova 5 Din. Ns manjši znesek 17 Din.
Ia zimska štajerska jabolka
strogo sortirana ln prebrana po sortah cena od 2.25 Din dalje, za ku-nanje tudi ceneje Oglejte si »Stalno sadno razstavo« Kmetijske družbe v LJubljani Novi trg št 3.	32134-34
Vretfnole
Zlato, srebro, plaiin
kupuj« po najivišjuh dnevnih cenaih Mori bo-t-ka afi-neriia zlata — Ma-ribor, Orožno™ ulica &tev. 8. ___330-35
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje rafinerija diagih kovin v Ljubljen«. Ilircska ulica štev 36 — vh-od iz Vidovdanske ceste (pri go stiins M ima).	~70
Vsakovrstno zlato
kupu je po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana. VVolfova ulica 3.
Damski frizerji!
Vse vrste rabljenih aparatov za trajno onduia-ctjo iščemo in piačamo r.ajvlšje cene obenem Jih vzamemo v račun proti povzetju za nove Fortschrirt aparate na vroči zrak z 28 ogreval kaml. model 34. — Fort-sehrift je lahek, zanesljiv brez nevarnosti opeklin Kot dokaz njegove bajeslovne vrednosti nudimo priporočila vseh prvovrstnih frizerjev Jugoslavije. Prodajamo rabljene aparate: Kadus. Meyer, Nam. Fu-va. od 1OOO Din dalje. — Zagrebški Izdelek popolnoma nov. kompleten. 2000 Din. Ffirster <fe Bau-er. Wien m.. Kellgasse 9 32878-33 Erentua'na oojasnila dale iz prijaznosti Salon Navlnšek. Liubljana Se-lenburgcva ul.
32091-37
Od 200 Din naprej
šivalne in druge stroje, otroške vozičke, kolesa, športne m gospodinjske potrebščine. _
glasbila, pohištvo, ocle-dala. Dregc in še nešteto drugih predmetov za vsakocar, ki odgovarjajo djci,.ji.ai ^	a so več kot poolvico cenejši. dobite edino pri »Promet« v Ljubljani
nasproti Krlževniške cerkve. Istotam imate priliko vse »oral nore-deDo nai bolje movčitl 32834-37
Plošče in
gramofone
fnpot-ojaimo. za-meiti:avamo ter proda nmo ie kupujemo.
ELEKTROTON
Tavčarjev« uii. 3
VATO
v tabiab tn za odeje.
PredeD Hrijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik!
AEBEITER
Maribor 29
Zahtevajte
lastnem interesu samo
Tex
original ameriški gum...
5 letno jamstvo.
Danes vsi na koline
v gostilno PANJU44
Vegova ulica štev. 10,
kjer se dobijo prvovrstne domače krvavic© in pečenice. Toči se prvovrstni dolenjski cviček m izborna štajerska vina. Vljudno Vas vabi in se priporoča
7763 gostilničar Tone Huč.
Trgovci in mehaniki!
, P°,bro speljana trgovina s kolesi, šivalnimi stroji, motorfi kakor tudi mehanična dela^ica, pisarna, nova stavba i skladisce m moderna avtogaraža za več avtomobilov, dalje stanovanje s 5 parketiranimi sobami, kuhinjo in drugimi nritikli-nami na prometni točki v Celju se s 1. januarjem 1935 odda Vprašati: IVO GAMS, Celje.	9488
POSTOJ IN POMISLI!
Smrt je gotova in ne izogneS se ji. Kaj bo takrat s Tvojo družino? Morda prideš v leta. Za delo nesposoben boš v nadlego drugim. In končno: Kaj boš dal svojemu sinu, kaj svoji hčerki, kadar si bo gradila lastno ognjišče?
I
NI treba posebne modrosti, da razumeš to-le: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je s svojim >Karitas«-zavarovanjem poskrbela, ia deset- in desettisoči brezskrbno zro življenju v očL In TI Se vedno nisi med njenimi zavarovanci!? Obrni se na naslov: »KARITAS«. Ljubljana, Masarykova cesta 12 (palača Vzajemne zavarovalnice), In ne odlaSaj s prepotrebnim zavarovanjem!	9459
Marcel le Xlnayrei
52
Ugiornica
Roman
»Mnogokrat?«
>Ne mnogokrat. In tako slabo! Sele zelo pozno sem vas našel.. .<
>Na žalost.«
»Prepozno?.. .<
>Ne, vem,< je zašepetala. >Ne ... Zakaj... prepozno? Prijatelja sva, to je toliko kakor...<
»Postala bova prijatelja.«
j>Postala?... Kecite: ,Sva'... Česa pa še manjka najinemu prijateljstvu?«
Noel je pogledal Jozani v oči in resno dejal:
r Popolnega zaupanja ...«
Odšel je bil... Sama in počasi se je peš vračala domov. Bila je globoko prosunjena. Nekaj oblakov je plulo po nebu; solnce je bilo kakor razbeljeno; s kostanjev se je cvetje osipalo na tlak.
Ob 2>rond-pointu« na Elizejskih poljih se je Jozana ustavila in pripravila, da bi med vozovi krenila na ono stran avenije. Vozel plavih las in svetel suknen plašč pod razpetim solnčnikom sta jo spomnila srečanja v Tuilerijah, ko je bila šla nedavno tega z Noelom na izprehod... V mislih je zagledala plavolaso mlado dekle v belem suknenem plašču, najbrže Američanko, ki jo je Noel mimogrede občudoval.
»Čudno,« je pomislila... >Jaz menda nimam tistega tipa, ki ga rad vidi...<
Neprijetno ji je postalo; obšla jo je ljubosumnost, ki sama ni vedela, proti komu se obrača. In v tem, ko je gledala bogate, na-
lišpane ženske v vozovih, se je zdela sama sebi kar nekazna v svoji siromašni črni obleki, ki ni bila več za ta letni čas ...	^
Vpraševala se je, ali ima Noel kako ljubico, in kako jo neki i
more ljubiti, ko ljubi s vsem svojim duhom in srcem njo, Jozano.
In vzlic prelestnemu, slovesnemu kosilu v dveh, vzlic nežnim prijateljevim besedam bi se bila najrajši zjokala.
»A, saj nočem,« si je rekla, »saj niti nočem, da bi me ljubil. In tudi sama ga ne morem ljubiti. Preveč leži med nama . . . tista ljubezen, ta otrok, vsa strašna skrivnost, ki jo Noel morda eluti, ker terja popolno zaupanje.«
Popolno zaupanje ali odkrito besedo? Seveda, lahko bi izpre-govorila odkrito, ne da bi jo mogel grajati ali zaničevati. Noben mož ni bil do slabosti in zablod ženskega srca prizanesljivejši kakor on. Vse bi razumei, smilila bi se mu ...
A kako naj izpregovori? Zakaj? Zakaj?... Nofil ni želel Jo-zane; nikoli si ni bil dovolil niti najmanjše prostosti, samo prijateljstvo ji je ponujal, samo prijateljstva jo je prosil... Ali je spoštoval v njej žalost vdove? Ali je ljubil kako drugo žensko, kakor mnogi moški, ki ločijo duhovne užitke in užitke čutov?... Ali je bil iskalec redkih čuvstev, platonik iz dilentatizma? Vsekako se je utegnilo njegovo zahtevljivo prijateljstvo spotakniti ob njenem molku ... In ona mu nikakor ni bila dolžna priznanja, ki se spodobi ljubici nasproti ljubemu, ne pa prijateljici nasproti prijatelju... So duševne koprene, ki jih odrgne samo ljubezen — z drugimi ko-prenami vred.
Takim predsodkom ee je vdajala Jozana, dokler Je ni beseda »prijateljstvo« pomirila in ni ohrabrena sklenila, da bo molčala tudi poslej. A Jozana ni vedela, da je prava ljubezen — tista, ki je stalna — tudi najbolj sramežljiva; da z neumirljivim koprne-njem, ki ne pušča čutnemu hlepenju nobenega prostora, terja in terja srce, vse človekovo srce ...
21.
Vrata v salon niso bila popolnoma zaprta, in NoSl Delysle, ki je stal pri oknu, je še slišal žlobudranje obiskovalk, ki so se v predsobju poslavljale od gospodinje.
Vse tri _zakaj toliko jih je bilo — M dokaj dobro zastopale
splošni tip Parižanke: tri mlade žene, vse tri elegantno oblečene
in sflno zavzete ea to, kaj ljudje nosijo, govorijo in delajo. Do>-bršuo uro bo bile pri čaju kramljale o otrocih, šiviljah, poslih in avtomobilih, nato pa, ko je ena izmed njih omenila veseloigro, spisano od nekega diletanta, iztresale običajne puhlice o umetnosti in literaturi.
Zdaj so nadaljevale pomenek v predsobju, ki je bilo že od petih živo razsvetljeno in dokaj nizko, kakor vse stanovanje. Skozi steklena vrata, pristrta s tenkimi svilenimi zavesami, je Noel slutil postavo gospe Moriceaujeve v rožnati obleki, nekam razšopirjeno v držanju, z bujnimi, rdečezlatimi, kar prehudo kodrastimi lasmi. Z grulečim smehom je govorila:
»Oh ne, dragica... To ni elegantno...«
Vdova i nkoketna kakor Celimena, trudeča se, da bi igrala v
6vetu, ki ji je bila možitev odprla vrata vanj, kar najbolj vidno vlogo, je imela Rencja Moriceaujeva elegantnost za edino merilo pri presojanju ljudi in reči... 2e dve leti je Noel pogosto opažal pri njej to spakljivost dokopancev, ki jo je prejšnje čase spretno prikrivala.
»Kako se je izpremenila,« je pomislil. »Taka, kakršno sem jo prej poznal, je bila skoraj naravna, mična, dovtipna, dobra tovari-šica in zabavna ljubica... Prav gotovo d ni bila tako brezsrčna in lahkomiselna... Da, zelo se je izpremenila!... Vsa nora je v svoji strasti, kako bi se bolj bleščala. Oblači se tako, da kar v oči bije, in govori brez zmisla in razuma o vseh mogočih rečeh, in še brez-taktna je po vrhu... Skoda zanjo... Saj sem jo skoraj resnično ljubil... In zdaj me dela kar nervoznega... Kdo je kriv tega, ona ali jaz?... Ali sem le bolj bistrih oči in premalo prizanesljiv?... In ona to opaža... Trma jo vodi k meni nazaj... Mene pa k njej samo dolgočasje, samota, poslednje vzplapolavanje nekdanjih želji ... Neumnost sem napravil!...<
Njegovo notranje uho je streglo na nežni, jasni zvok nekega drugega ženskega glasu.
Renee se je še vedno smehljala. NoSl, ki je hotel že oditi, je privzdignil konček okenske zavese in jih pogledali za poševnimi žarki zahajajočega solnca, ki so sijali čez ulico Vineuse.
specijalne trajno goreče peči nudijo s cenenim domačim rjavim premogom ravno isto, kar običajne peči z dragim inozemskim koksom in premogom.
Izdelek tovarne peči, štedilnikov In emajla.
„Zepfelr" d. d. Subotica
Zahtevajte brezplačne prospekte!
Samoprodaja za Ljubljano:
Jos. Zalta & Co., Dunajska c. 9. Za Celje: D. Rakusch. Za Maribor: Železnina Lotz. Za Ptuj: Anton Brenčič. Pri teh so skladišča vzorcev prvovrstnih »Elite« in »Eva« štedilnikov iz iste tovarne.
Obiščite nas!
Brezobvezno Vam bomo razkazal! zalogo naših vseh vrst krasnih preprog, tekačev, tkanin za pohištvo, stor itd.

ČILI M"
Pasaža nebotičnika 249-6
Čifatje „<
male oglase, ki imajgo vedno uspeh!
VRNITE BRZO POČRNELIM ZOBEM NJIHOVO PRVOTNO BELINO!
Začnite snažlti zobe s KOLTNOSom. Videli boste, s kako naglico 8« povrne vašim porumene-lim ln potemnellm zobem njihova prlrodna belina. KOLYNOS uničuje bakterije, ki se nahajajo v ustih., ki so povzročale madeže ln poškodbe vaših zob. Poskusite KOLYNOS ln vaše lastno ogledalo vam pokaže njegov učinek. — Vaši prijatelji bodo to opazili pri prvem vašem nasmehu.
1C01YN0S ZIa!obe
(Del i (ca
izbira
blaga za moSks te in plašče, barhentov, flanele, kam-brika, finih Sifonov in vseh vrst belih tkanin, volnenih ln flanelastih odej
solidno blago
Vam nudi vedno t najnovejših
vzorcih, v vseh kakovostih, samo trpežne vrste, aploi. mana tvrdka
R. MIKLAUC
PRI ŠKOFU"
— Pred Škofijo
Zaradi Jako veSUh kopov izredno
Prosimo oglejte ri na-če fadoibel
AKO 2 ELITE, DA BO VAS OTKOK
ZDRAV IN VESEL
dajte mn »Energin« za Jačenje krvi, živcev in teka. »Energinc krepi kri, Jačl živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Deci Škrat na dan po malo žličico okusnega »Energinac.
»ENERGIN« se dobiva ▼ lekarnah v pol-
litrskih steklenicah. 1 steklenica Din 85.—.
(Reg. S. br. 4787-321
ŽIMA"
KONJSKA STRUNA (Rosshaar)
žimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki
FRANC J E S E, tovarna žirae, Stražišče pri Kranju.
Vzorci franko!	Ustanovljeno 1768.	Cene nizke!
P E M 3 E
Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čobano.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko.
Dobavlja se v vsaki množini
C. Vajda, čakovec
Telefon štev. 59, 60, S, 4.
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
^KUKMliM TrrK (M! i


kje bo oglaševal, ser ve, da ima le dnevnik s vedno potnim
malim oglasnikom maso kupnomočnib čitateljev.

NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl
gostilno »Bavarski dvor"
Tyrševa cesta Stev. 31«
Točim pristna štajerska, belokranjska, viška in fiibeni-
ška vina ter izvrstni cviček. Topla jedila vedno na razpolago. Guljaž s kruhom, velika čaša pive ali belega ali črnega vina Din 5.—. Vina preko ulice Din 2.— ceneje. Danes bom nudil cenj. gostom izvrstne domače koline.
Za obilen obisk se priporoča	3447
E iS NEST DERGANC
bivši večletni plačilni natakar.
Cffl
te'!!
PRVI VIR ZA TRGOVCE?
ŽELEZNINARJI
S
GALANTERIST1 l'
igračami za
Zahtevajte ponudbe!
3
SOMMER I DRUG, RAČKA TOPOLA
Tvornica železnine in otroških igrač
BAZARJI
TRGOVINE S PAPIRJEM
895,

Ali je Vaš zakon srečen?
Ako mislite, da bi mogli svoje zakonsko življenje napraviti še bolj srečno, tedaj si nabavite takoj zelo inte-resanten in z mnogimi slikami opremljen katalog fit. 3 — nazvan »šola ljubezni«. V njem so vsebovane pari« ške gumaste novosti za intimno zakonsko življenje, diskretne potrebščine za moderno damo in gospoda, zaščitna sredstva za gospe in gospode, zanimive pariške specijalitete, pariSke fotografije in drugi razni predmeti, ki so za vsak zakonski par nujno potrebni. Ta nad ves zanimivi katalog s številnimi slikami razpošiljamo diskretno v zaprti kuverti brez vsakega naslova tvrdke za 10 Din. (Denar ali poštne znamke). Prospekt »Sa-lus Standard« za moško moč patentirano mehanično sredstvo, izumljeno od zdravnika, ki pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno, razpošiljamo diskretno za 10 Din (poštne znamke ali denar) v dobro zaprti kuverti brez vsakega naslova. — Zastopstvo »Salus«, Zagreb 6-Jo, Samostanska ulica fitev. 11.	232
NAJNOVEJŠE
RADIO
APARATE
odlične kakovosti po nizkih cenah
po ngodnih plačilnih pogojih
Din 165.
Din 265.
Vam nudi
" SUJPER-tXBUCTAXCE "
PHILIPS
SMtOpstVO
H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova c. 6
Zahtevajte brezplačni cenik!
Zoper Izpadanje las In prhljaj,
ne napravi mastnih las in ima prijeten duh. Priporoča se za vodno in trajno ondula-cijo.
Petrole
Hah n
Priporočajo ga mnogi zdravniki. Pro* dajajo ga vse trgovine te stroke.
Zastopstva: H. MAVER BV DRUG, Zagreb.	154
[GLASBILI)]
^hrieider^
ppiznoncu
«50 odo
^NAJPOPOLNEJŠA 'ineeS
KRALJGVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA domača RA2PO&UMM.NA TVRDKA1
P. SGHNEIDER
IZDELOVANJE GLASBIL IN GLASBENIH SRlT*KLJM<
ZAGREB,TIikoIice*au!1O/t
ViOlin&^od DinTIrnauzaonl Havajska ktnr«.
Kitare__• .14&-VJ,
HamSkP* * T*" * PBBL
Harmonike« 75.— • g
ZAHTEVAJTE BSSg8ž8"
V	Kočevju so dame izvrstno postrcicne
po najnižjih cenah
V	ČESALNEM SALONU

MARTA
V CERKVENI ULICL
ii
Krasne, moderne pričeske, vodna ondulacija in barvanje las, manicura, masaža. V najkrajšem času bo salon izvrševal tudi trajno ondulacijo z najmodernejšo pripravo. Dame po-elužite se najboljše postrežbe, ki jo nudi salon »MARTA«.
8966
Vse brivske potrebščine po nizkih cenah!
Din 10.— 15.— 16.— brivski aparati
>	27.— 34.— 50.— britve
>	30.— 36.— 76.— lasostriiniki
čopiči, mila in vae druge potrebščine pt izredno nizkih cenah.
Tovarna urila b oblek
Celje it. 20.
Zahtevajte veliki brezplačni cenik z več tisoč slikami. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Koristi dobre, zanimive knjige so neizmerne
i bojih za obstanek i misli v čudoviti svc kratek čas umirili
so romani iz "Jutrove- knjižnice dragocena pomoč, ker razbijajo najmočnejše spone, v katere so zakovane vse vaše misli in vsa vaša duša v vsakdani* ,lrrh»h ;„ * - u t- ■• vas popeljejo v nov svet, vas za neka časa rešijo vseh skrbi in vam tako nudiio naiboliše ra/vprfriln i„	f„ 1" - T . vsakdanjih skrbeh m težavah. Knjige
nad vsemi težavami. Po duševnem razvedri,u ste deležni tudi toliko £tr°ebnta z^S ST« Šo "vam^pre "g&ggZr* ^ " USPeŠ"° ^ * " ™
Vse cudovitosti fantazije, poleg tega pa tudi mnogo poučnega in potrebnega vam nudijo te kniize Novo živlienie rai v Tr^i	„„- „ , .
»Tigrovi zobje, ti dajo mnogo misliti, pri tem pa spoznaš in občutiš velikega junaka in bistrouLeeaT^	PnCara
potopili in izropali največji luksuzni parnik, te povede ».Rdeča megla« V »V kremnliih inkJrS	f L"peria\ fantastični krog ameriških banditov, ki so
zarad, svojega čistega značaja mars.ka, pretrpeti V knjigi .Zvestoba do groba« so drastično opisane spletke na dvoru francoskega kral a Henrika IH t el ' h Lkn ^ Sto na mis,iT„ živcre	ZSOdbe• * ,ma,° **	2e'° ZMimiVega «*»• K° Prečitaš le od teh del- ** * -se,jem opazi. kato zdra^lno vpLa zLimi^a
Oskrbite se zaradi tega s knjigami za vso dolgo zimo! Knjige so tudi najboljše darilo za Miklavža in za Bnžič Nahavn tni.v	i
jim od danes naprej (do 31 decembra) znižujemo cene. Zlasti globoko bomo znižali cine knjižnim skupLm, da"s.lahtotbavi^akfd"0^' VSak0mUr, 2310 ""
Knjige dobite v Ljubljani v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« in v upravi »Jutra« v Knafljevi ulici. Naročite in nlaeate na iih lahlm „	- • t
Mariboru, Celju, v Novem mestu,
na Jesenicah in v Trbovljah. Tekom treh dni vam jih bomo poslali po pošti	»Jutra«. v
Skupine S^ne^onSleS * ^ V Upravn'^'vo »Jutra« v L»bl>™°< ali P* "Vdajte pri najbližji podružnici .Jutra., kjer naročene knjige tudi plačate.
I. skupina knjig iz zbirke „Jutrove44 knjižnice.
Vsa sle trpina stane broširana Din 50.—,
vezana Din 80.—, poštnin« Din 7.—. Anton Melik, Do Ohrida in Bitolja (potopis).
Osk ar Hub'cki, Roman zadnjega cesarja Habsburžana,
Stanlev Weyman, Rdeča kokarda,
Zane Grev, Železna cesta,
Staroslav, Gostilne v stari Ljubljani,
Aleksander Dum as. Zvestoba do groba.
II. skupina knjig iz zbirke „ Jutro ve44
Knjižnice.
Vsa skupina stane broširana Din 50.—,
vezana Din 80.—, poštnina Din 7.—. Sinclair Gluck, Zlati panter, Cevre Richter-Frich. Rdeča megla, Claude Farrere, Gusarji Michel Zevacco, V krempljih inkvizicije, Jean de la Hire, Lucifer.
III.	skupina knjig iz zbirke „ Jutro ve44
knjižnice.
Vsa skupina stane broširana Din 60.—, vezana Din 90.—. poštnina Din 7.—.
James 01iwer Curwood. Onkraj pragozda,
Gustave le Rouge. Misterija.
Ma urice Leblanc, Tigrovi zobje,
O. Phillipis Oppenheim, Milijonar brez denarja,
M. Zevacco, Papežinja Fausta,
E. G. Seliger-Brat, Ugrabljeni milijoni.
IV.	skupina knjig iz zbirke „Jutrove44
knjižnice.
Vsa skupina stane broširana Din 50.—, vezana Din 80.—. poštnina Dn 7.—.
J. O. Curwood. Lov za ženo, Artur Bernede. Belfegor, Jack London. Roman treh src, Donald Keyhoe, Gusar v oblakih Frank Heller, Blagajna velikega vojvode.
V. skupina knjig iz zbirke „Jutrove" knjižnice.
Vsa skupina stane broširana Din 50.—, vezana Din 80.—. poštnina Din 7.—.
Marcel Priollet Seržant Diavolo, Rene la Bruyere. Hektorjev meč, Veridicus, Pater Kajetan, Aleksander Dumas, Zvestoba do groba, Frank Heller, Blagajna velikega vojvode.
VI. skupina knjig iz zbirke „Jutrove4( knjižnice.
Vsa skupina stane broširana Din 60.—, vezana Din 90.—, poštn na Din 7.—.
Anton Melik, Do Ohrida in Bitolja,
Oskar Hubicki, Roman zadnjega cesarja
Habsburžana, Emerson Hough, Možje, Staroslav. Gostilne v stari Ljubljani, Veridicus, Pater Kajetan, Jean de la Hire, Lucifer.
»Življenje in svet44.
Poljudno znanstvena in pripovedna tedenska revija.
Prav priporočljiva za druž:ne z ukaželjno in srednješolsko mladino.
Na razpolago so kompletni zvezki za prvih 6 knjig.
Cena zvezkom za eno kompletnih knjig Din 15.—.
Poštnina za posamezne knjige Din 3.—.
Seznam knjig in znižane cene za posamezne knjige iz „ Jutro ve" knjižnice.
Heller: Blagajna velikega vojvode Din 10.—
Farrere: Gusarji......
Hire: Lucifer...... .
Leblanc: Tigrovi zobje . . , Veridicus: Pater Kajetan . , Dumas: Zvestoba do groba , Cunvood: Onkraj pragozda . Rouge: Misterija......
» »
10— 15— 15— 15— 15— 10— 15—
Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana ......
London: Roman treh src , . ,
Bruyere: Hektorjev meč . . , ,
Zevacco: Papežinja Fausta . , ,
Curwood: Lov na ženo . . . .
Seliger-Brat: Ugrabljeni milijoni
Oppenheim: Milijonar brez denarja ..........
Staroslar: Gostilne v stari Ljub-lJani..........
Mel k: Do Bitolja in Ohrida . .
Grey: Železna cesta . . . , ,
Weimann: Rdeča kokarda . , ,
Sinclair: Zlati panter.....
Zevacco: V krempljih inkvizicije
Priollet: Seržant Diavolo . . .
Hough: Možje....., . »
Kevhoe: Gusar v oblakih . » »
Bernede: Belfegor
Richter: Rdeča megla . , , , .
Din 15.-» 15.-» 10.-20,-15,-20,-
»
»
ia—
10— 10—
20— 20— 15— 30— 25— 25— 20— 20— 15—
Vse navedene knjige imamo tudi vezane na zalogi. — Vezava za vsako knjigo Din 8.—.
Miklavž In Božiček ne smeta poznati krize, otrok pa je ne razume.
I?^ u0tu0Ške, ™ladosti je zahteva sreče in veseIia svet, naj bo še tako trd in skop napram odraslim, mora otrokom to nuditi Marsikatera dobra mamica in očka sta v velikih skrbeh, na kak način bosta mogla Miklavž in Božiček v teh hudih časih osrečiti njihove malčke. Kakor vedno doslej, tako tudi tok^	nate
K osrecevanju mladine smo rad, ob vsaki priliki prispevali po svojih močeh in poskrbeli smo tudi letos, da Miklavžu in Božičku ne bo težko osTrTeti prilrnm dam v med katerimi ne bo manjkalo mladinskih knjig, ki prineso v vsako družino toliko nedolžnega veselja in sreče.	osKroen pnmernin darov,
Knjige „Jutrove44 mladinske knjižnice, ki nudijo otrokom poln koš veselja in radosti in jih na zimo prijetno umirijo, so sledeče:
Prigode porednega Bobija
Sinko Debelinko
Prigode gospoda Kozamumika
Janko in Stanko
Skok, Cmok in Jokica
Bratec Branko in sestrica Mica
Sambo in J oko
Osel gospoda Kozamumika
Vrtismrček in Šilonoska
Popkins
Pri odjemu vseh 10 knjig Din 90.—, poštnina Din 7.—
Pr odjemu 6 knjig Din 60.—, poštnina
Din 5—
Pri, odjemu 4 knjig Din 44.—, poštnina
Din 3—
Posamezna knjiga stane Din 12.—, poštnina Din 2—
Plod naibujnejše domišljije in velike ljubezni do pri-vode sta knjigi o TARZANU, ki dajeta mnogo užitka starim in mladim.
Tarzan I. del Tarzan II. del
Din 20.— 20.—
n
Jelarjevi čuvaji
99
16.—

Naši romani so kot fUmi najbolj napete in razburljive zgodovinske in fantastične vsebine. Nobenih dolgočasnih opisovanj. Napeti in razburljivi dogodki, katerim sledijo zopet dogodki polni prisrčnosti in vzgledne junaške ljubezni, se vrstijo s kinematografsko hitrostjo. — Naročite si jih takoj po naročilnici ali pa v najbližji „Jutrovi" podružnici, da ne boste prepozni.
Upravnistvo „Jutra" v Ljubljani.
Podpisani naročam sledeče knjige:
Skupino I., H., IH., IV., V., VL za.....
Posamezne knjige: ___
Din
Poštnina . .
Skupaj . . . Din
Iznos sem vplačal pri podružnici „Jutra" t
Iznos sem nakazal po poštni položnici. — izn os nakažem, ko prejmem poštno položnico Neu^trezajoče prečrtajte!
Knjige pošljite na naslov:
ltar$an

reiu.ie Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« A.dolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi f Ljubljani