Številka 139 TRST, v sredo, 22. maja 1907. Tečaj XXXII. Izhaja Tiaki dan >%dt «b nedeljah In praznikih eb 5., tb ponedeljkih ob 9. zjutraj ?»saail{ne Številke se prodajajo po 3 nv6. (6 stotink> • mnogih tobakarnah v Trpto in okolici. Ljubljani. Gorici, Cranju, Št Petru, Sežani. Nnbrežini. Sv. Laciji, Tolminu, AjdovSčini, PoBtojDi, Dcrnbergu, Solkanu itd. KITE OGLASOT se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke S1', mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov 60 stot. Za oelase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsakana-: nI j na vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa »• 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Glasilo političnega društva Edinost" za Primorsko. Y edinosti je moč! Narofinlna znala za. v«e leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —. »» naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira Vsi dopisi naj «e pošiljajo na uredništvo lista. Nefirankovau pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Glorgio Gulatti 18. (Narodni dote Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsordj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorelia lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 19. sc^c^s Poštno-hranilnični račun št. $4l*6o3. —— - TELCPOH it*v. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Volilci! Rojaki! Pri jutranjih ožjih volitvah v II., III. in IV. mestnem okraju se bodo le tisti glasovi šteli za veljavne, ki bodo oddani za jednega od dveh nasprotnih kandidatov, soc.-demokrata ali italij. liberalca. Pri teh ožjih volitvah nimamo mi narodni Slovenci ničesar iskati. Vsled sklepa italijanske liberalne stranke, da se ona namreč ožjih volitev ne vdeleži, je izvolitev soc.-demokr. kandidatov zagotovljena. Vsak glas, oddan za soc.-demokratske kandidate, bi torej naši stvari ne koristil, talijanskim liberalcem ne škodil, ne pomogel do zmage soc.-demokratov — ker jim je zmaga brez boja gotova; — vsak Vaš glas bi le poveličeval njih zmagoslavje, le pomnoževal število glasov, s katerim hočejo dokazati svojo moč. Sklicevaje se na enoglasni sklep Vaših zaupnikov, o katerih shoda je poročilo na drugem mestu tega lista, Vas, volilci, rojaki, pozivamo, da se jutršnjih ožjih volitev v mestnih okrajih ne udeležite! Trst, 22. maja 1907. Odbor polit, društva «Edinost». BRZOJAVNE VESTI. Sklicanja ni že avstrijskega deželnega zbora. DUNAJ 21. Kakor je zvedel korresp. biro, je nižeavstrijski deželni zbor sklican za dan 27. maja. Za ožje volitve. DUNAJ 21. Za ožje volitve je sklenjen kompromis med neodvisnimi Nemci in krščanskimi socijalci v svrho, da bo v Trutnovu izvoljen Karol Herman Wolf. Kongres poljedelstva. DUNAJ 21. Danes je pričel osmi mednarodni kongres poljedelstva svoje delovanje Kongresa se udeležujejo mnogi zastopniki poljedelskih krogov vseli civiliziranih držav. Kongres je bil otvorjen v ponedeljek zvečer. Današnjo sejo je otvoril minister za poljedelstvo grof Auersperg, ki je pozdravil člene kongresa. Cementi. RIM 21. V vatikanskih krogih označajo kakor popolnoma neresnično vest, češ, da so ameriški katoliki zagotouli sv. Stolici en milijon dolarjev na leto. Imenovanja v nemški vojni mornarici. BEROLIN 21. Podadmiral pl. Prittwitz in Gaffron, načelnik mornariške postaje baltiškega morja, je imenovan admiralom, pod-admiral Ahlefeld pa načelnikom mornariške postaje baltiškega morja. Admiral Bendemann, načelnik mornariške postaje Severnega morja je stavljen v dispozicijo. Imenovanji za nemške kolonije. BEROLIN 21. Dosedanji guverner nemške južno zapadne Afrike pl. Lindequist je imenovan državnim podtajnikom državnega polonij alnega urada in dosedanji tajni lega- PODLISTEK. VOHUN 67 Amerikanski roman. — Spisal J. F. CQOPER. DVAJSETO POGLAVJE. Preteklo je več dni. ne da bi se zgodilo kaj posebnega na kobiljeku ali v Lav-tonovem taboru. Tam so se bodrili s tem, da so trdno zidali na Henrikovo nedolžnost in na Dunvudovo pomoč; tu se je tolažil nesrečni stotnik Lavton z upanjem, da dospe vsak čas vest o kakem spopadu in — s poveljem, naj odrine. A čakal je zaman. Majorjevo pismo je naznanjalo, da se je sovražnik, zvedevši o porazu Velmerjevega voja, umalmil zopet za gorovje. Naročal pa je major stotniku ponovno skrajne pazljivosti in pismo je sklepalo s pohvalo njegove marljivosti, poštenosti in hrabrosti. ..Jako laskavo, major Dunvud," je mrmral stotnik, zagnal pismo v kot in stopal nestrpno gor in dol. „Lepo delo ste mi dali ! cijski svetnik Schuckmann je imenovan guvernerjem južnozapadne Afrike. Potovanje portugalskega prestolonaslednika v Afriko. LIZBONA 21. Listi poročajo, da odpotuje prestolonaslednik v Afriko. Potovanje bo trajalo tri mesece. Izkrcal se bo v Kapstadtu, ogledal si bo rudnike angležke južne Afrike ter se od tamkaj preko Laurenzo-Marquez podal v Berra-Mozambique in v nemško vztočno Afriko. Nato se prestolonaslednik preko Sansibarja in Sueza povrne v domovino. Zaplenjeno orožje. TIENTSIN 21. (Reuterjev biro) Tukajšnji carinski urad je zaplenil 8000 pušk, 300.000 patron in 11.000 bajonetov, ki jih jejieka tvrdka poslala na račun revolucijonarcev. Ta zaplemba je provzročila med Kitajci veliko pozornost. Irski narodni konvent. DUB LIN 21. Irski narodni konvent, ki se je na prizadevanje sir Johna Redmonta danes tukaj sestal, je enoglasno odklonil irski zakonski načrt, ki gaje predložil glavni tajnik Birrel. Gledališče pogorelo. TULUZA 21. Silen požar je popolnoma uničil tukajšnje gledališče varietč. Požar se je razširil tudi na nekatere sosednje hiše. Francoska vojna ladij a ponesrečila. PARIZ 21. Ministerstvo vojne mornarice poroča, se je križar „Chanzv", pripadajoč vztočno azijski eskadri pri Saddle-Islandu razbil. Moštvo se je rešilo. Na pomoč je odšel en križar. „Chanzy'£ je bil zgradjen leta 1894, je imel 4730 tonelat in 375 mož. PARIZ 21. Glasom poročila dospelega ministerstvu vojne mornarice, je križar ,Chanzy' zadel le na prod in je nade, da ga v kratkem zopet dvignejo. Rusija. Otvoritev Finskega deželnega zbora. PETROGRAD 21. Jutri bo otvoijen deželni zbor finski. Atentat z bombo na dva policijska častnika. ODESA 21. V sredini mesta blizo policijskih zaporov je bila vržena bomba proti policijskima častnikoma Panasiku in Paljan-keviću. Bomba se je z groznim pokom razletela. Panasik je bil takoj mrtev, Paljanke-vič pa težko ranjen. Koščeki bombe so ranili tudi več pasantov. Enega provzočiteljev atentata so ubili policisti, drugi je bil aretovan. Po mestu hodijo vojaške patrulje. Zarota proti carju. BEROLIN 21. Iz Petrograda poročajo o zaroti proti carju v Carskem Selu nastopne podrobnosti: Umoriti so hoteli ne samo carja, ampak tudi malega car jeviča in edinega brata carjevega, velikega kneza Mihaila, ki biva v Gačini. Atentati bi se imeli izvršiti sočasno. Neki podčastnik telesne straže je opozoril svoje predstojnike, da so mu zarotniki za njegovo pomoč obljubili 10.000 rub-ljev in potni list, da zamore potem zbežati v inozemstvo. Predstojniki so mu veleli, naj se blini, kakor da vsprejme ponudbo ter naj mirno nadaljuje svoja pogajanja z zarotniki. Vspeh je bil nepričakovan. Doslej je bilo že aretovanih nad 80 oseb, med temi en docent liceja „Car Aleksander". V zaroto je baje zapleten tudi neki poslanec levice državne dume. V prostorih socijalistične skupine je bila preiskava, ki je trajala skoraj vso noč. Izmed omenjenih 80 oseb, ki so bile areto-vane, je tudi mnogo žensk. Deset oseb, med temi trije odvetniki, so bili odvedeni v zapore državne policije. Zaplenjene listine je odnesla policija. Poglejmo enkrat, nad čem imamo pravzaprav vse čuti ? Nad interesi napol-prismojenega, silno zapetega starca . . . nad štirimi ženskami, od katerih tri same na sebi niso ravno napačne, ki pa moje družbe menda ne ljubijo posebno ... četrta, kakor je dobra, je pa le malo prestara... hm, no, in nad Singelto-nom. No, bolan tovariš ima pravico do naše pomoči, pa potrpimo torej, če ni drugače. Ko je stopil zdaj k mizi in prijel za vrč z vinom, da bi napravil požirek, je videl ležati pod njim zganjen papir. Odprl ga je in bral: „Mesec vzide še-le po polnoči — preje ostaja časa dovolj za temne čine \u Pisava je bila očividno od iste roke, od katere mu je enkrat že došlo svarilo, in stotnik je premišljeval dolgo, kaki razlogi bi mogli nagibati krošnjarja, da tako skrbi za svojega neizprosnega sovražnika. Da je angleški vohun, je Lavton vedel, kajti dejstvo, da je bil prinesel angleškemu vojskovodji poročil o nekem amerikanskem voju, poslanem sovražniku naproti, mu je bilo takrat jasno dokazano, ko so ga obsodili na Poslanci dume so bili izpuščeni na svobodo, potem ko jih je policija natančno preiskala. Duma. PETROGRAD 21. (Petr. brz. ag.) Duma se je bavila z načrtom poslovnega reda, izdelanem od komisije. Načrt obsega več članov, s katerimi se imajo čim možno preprečiti nepotrebne debate. Zbornica je vsprejela več članov a nadaljevanje je odgodila na četrtek. Izjava oktobristov. PETROGRAD 21. Kongres stranke oktobristov je na svoji predvčerajšnji seji izrazil carju svojo udanost ter ogorčenost nad nameravanim atentantom, ki se pa ni posrečil. Ta sklep je izzval na shodu veliko patrijotično navdušenost; zborovalci so zapeli narodno himno. Shod je nadalje sklenil resolucijo, v kateri se izreka ogorčenost nad političnimi umorstvi in obžalovanje, da ni duma izrekla nikake graje. Državnozborske volitve. Galicija. LVOV 21. V 59. volilnem okraju (Stanislav), istotako v volilnih okrajih št. 62 (Rova ruska), št. 66 (Brzezany, Robatyn, Bolecbor i. t. d.), št. 54 (Drohobicz) je potrebna druga volitev. V volilnem okraju št. 42 (Tarnov) je bilo oddanih 19*674 glasov, od teh veljavnih 19.318. Izvoljena sta bila Mihael 01szewski (poljska ljudska stranka) z 10.105 glasov, in dr. Zvgulinski (poljski ce.itrum) s 4866 glasovi. V volilnem okraju št. 38 (Boszczow). Oddanih je bilo 48.334 glasov, od teh veljavnih 48.215. Izvoljen je bil dr. Teofil) Okuvevski (ukraj. stranka) s 26.696 glasovi; v ožjo volitev sta prišla dr. Vladimir Okri-movicz (ukraj stranka) in Karol Mlihlner (narodni demokrat). priprave za ožje volitve. Včerajšnji „Lavoratore" ve poročati, da je volilni odbor „slovenskih narodnjakov" odločil, da se Slovenci ne udeleže ožjih volitev. Ta vest v „Lavoratoru" ne odgovorja resnici. Slovenski volilni odbor sploh ni imel v ponedeljek nikakega posvetovanja, ker so bili blizu vsi členi tega odbora odsotni iz Trsta. Pač pa je odbor političnega društva „Edinost" sezval za sinoči posvatovanje za upnikov, katerim je prepustil odločitev, kako stališče ima zavzeti narodna stranka nasproti predstojećim ožjim volitvam. Socijalna demokracija in ožje volitve v Istri. Z ozirom na ožjo volitev v 1. volilnem okraju istrskem priobčuje včerajšnji »Lavora-torc« sklep izvrševalnega odbora italijanske socijalne demokracije, da imajo glasovati socijalisti povsodi proti klerikalnim kandidatom. Iz tega je sklepati, da bodo socijalni demokratje glasovali v prvem istrskem okraju proti krščanskemu socijalistu. Spadaro. v drugem in tretjem pa p r ot i dr. u L a g i n j i. Na to nas je nekako že pripripravil v svojem govoru v Rojanu tudi voditelj slovenske socijalne demokracije, g. Kopač, ki je označal dr.a Laginjo kakor najčrnejega klerikalca. G. Kopač naj nam oprosti, ako mu rečemo, da on dr.a Laginje ali nič ne pozna, ali pa je namenoma podal svojo sliko, da opraviči sklep socijalne demokracije, da glasuje v Puli za dr.a Rizzija in proti dr.u Laginji. Dr. Laginja spoštuje versko čutstvovanje naroda in želi biti v soglasju z rodoljubno duhovščino v Istri. To je ves njegov »kleri- smrt. Posledice njegovega izdajstva pa niso bile tako hude, ker je Vošingten pravočasno zvedel o stvari in odpoklical dotični oddelek, predno so dospele na mesto angleške čete. ki bi ga imele uničiti — a zato je zločin ostal isti. „Morda," je pomislil stotnik, „bi rad imel v meni prijatelja, ki bi ga varoval, če ga zopet vjemo... Vsekakor pa mi je enkrat prizanesel, ko bi mi bil lahko vpihnU luč življenja, enkrat me pa rešil. Hm, hm..." Stotnik je bil res v zadregi, kaj naj bi si mislil o tem. Tudi si stotnik Lavton ni bil na jasnem, da-li preti v pričujočem listku naznanjena nevarnost Hvartonovi hiši ali lastni njegovi osebi. A nagibal se je k poslednjemu mnenju in sklenil, da bo previden. Prihod ranocelnika, ki se je ravno zopet vrnil z obiska na Kobiljeku, je prelomi njegova premišljevanja. Pipec je prinesel od gospodične Petnove povabilo, v katerem je prosila Lavtona, naj bi prišel nocoj na Ko-biljek v neki važni zadevi... kalizem«. Nikakor pa ni dr. Laginja klerikalec v tistem političnem smislu. Če bi g. Kopač malce bolje poznal osebe in razmere v Istri, videl bi politični klerikalizem v nekem drugem taboru in sicer v tistem s katerim se hoče sedaj socijalna demokracija vezati proti dr.u Laginji. Hrvatska narodna stranka ne le da nima nikakih stikov z ogromno večino duhovščine na Pulj-ščini, marveč je jej ta duhovščina — izvemši dve tri osebe — najodločneje nasprotna in je na strani tistega Rizzija, za katerega hoče socijalna demokracija glasovativ imenu — liberalizma! In ali ni znano g. Kopaču kričeče dejstvo, da je škof poreški direktno prepovedoval proštu Zanettiju kandidirati proti Bar-t o 1 i j u ?!! S kom se torej veže politični klerikalizem v Istri ?! Če hočejo socijalni demokratje s „klerikalizmom" opravičevati svoje glasovanje za Rizzija, ni to nič druzega nego prizadevanje, da bi nekako potajili dejstvo, da se v b ju našem z Italijani v odločilnem trenotku zopet enkrat postavljajo na stran — Italijanov in proti Slovanom. S sklicevanjem na „klerikalizem" niso socijalni demokratje nič opravičili in nič dokazali. Nedostatnost tega argumenta sluti menda tudi glasilo socijalne demokracije, „Lavoratore" ki v včerajšnji številki navaja še druga dva „razloga14, ki bi bila : da je dr. Rizzi obljubil glasovati za reformo in spopolnjevanje zavarovanja delavcev in proti § 14. Će je že sklicanje na „klerikalizem" neiskrena pretveza, je pa opravičevanje v „Lavoratoru" direktno hinavstvo* Da so socijalni demokratje povprašali dra. Laginjo, bi bili — to jim lahko zatrdimo z absolutno gotovostjo — dobili jednak odgovor, a razlika bi bila ta, da je dr. Laginja iskren resničen demokrat, ki svoj veliki um in svoje toplo srce posveča v prvi vrsti nižim zatiranim slojem dočim je dr. Rizzi demokrat — radi potrebe, torej neiskren neresničen. In kje je doslednost?! V Trstu označajo socijalisti kamoro kakor najhuje zlo, ki se mora iztrebiti s koreniko. Puljska kamora pa je kri od krvi, meso od mesa tržaške ka-more. A socijalisti hočejo puljski kamori priteći na pomoč v hipu, ko bi jej mogli zadati smrtni udarec ! ! Italijanska socijalna demokracija naj bo že enkrat odkritosrčna in naj pripozna iskreno : kjer treba nastopati v boju med Italijani in Slovani, je odločilen zanjo nje itali-jansko-nacijonalni čut. Tako je tudi sedaj glede ožje volitve v Puli in vsej tisti poplavi besed o klerikalizmu dra. Laginje je le namen, da zagrne pred svetom to resnico ! Socijalisti mislijo glasovati za Rizzija in proti Laginji. Zabeležiti treba za pozneje čase to dejstvo : da hočejo socijalisti pomagati človeku, pod čegar režimom je prišla ena velika cvetoča občina na vrh gospodarskega razsula, za človeka, ki je ohol aristokrat po vzgoji in mišljenju, a proti človeku, ki je poznan velik prijatelj vseh trpečih in tlačenih, proti človeku, ki je demokrat notri do kosti in mozga, in po čegar inicijativi se je med si-mašnim ljudstvom — in to tudi italijanskim — ustvarila že cela vrsta organizacij v osvo-bojenje iz okov oderuškega kapitalizma istrskega. Svet pa naj sodi sedaj med „klerikalizmom" Laginje in liberalizmom Bartolija in Rizzija. Sodbe pričakujemo z mirno vestjo. „Aj," je vzkliknil stotnik, „potem so tudi dobili pismo !" „To je jako verjetno," je menil Pipec. „Zakaj prišel je tja neki duhovnik kraljeve armade, da bi zamenjal angleške ranjence; baje ima pri sebi povelja od polkovnika Sin-geltona. A večje neumnosti nego pošiljati ranjence zdaj strani, še nisem doživel nikoli!" „Duhovnik, pravite? Ali je pijanec — lenuh — požeruh — človek, čisto zmožen, da nam nakoplje na glavo lakoto? Ali pa je mož, kateremu je resno do svojega poklica ?" „Videti je čisto spoštovanja vreden in zmeren gospod, soditi po zunanjostih," je odvrnil Pipec. „In ostane čez noč tam ?" „Da. Ali požurite se, stotnik, ne smeva se muditi dosti." Stotnik Lavton je oblekel svojo gala-uniformo in se odpravil vnovič z ranocelnikom na Kobiljek. kamor sta došla ravno, ko je solnce z zadnjimi žarki zlatilo vrhove dreves. Prvi pogled, ko je stopil Lavton v hišo, mu je povedal več nego bi bil izvedel Pipec z opazovanjem celega dne. (Pride še.) ritran IT »EDINOSTc ?tv. 139 V fi3iu, dne 22. muja lvQ7 Po volitvah. m. V Istri. V Trstu je poraz gospodovalne stranke temeljit, popolen. YT Istri pa je naravnost uničevalen. Sedaj je jasno vsakomur, kako sleparsko je ta istrska laška oligarhija, ki vedno kriči o svobodi, morala delati doslej, da je vzdrževala tikcijo o italijanstvu Istre,1 da je sebe vzdrževala na krmilu in ohranjala politično gospodstvo v svojih rokah : kako je »lepariia ves svet in še posebno našo vlado. Po novem volilnem zakonu ima Istra 6 poslancev za državni zbor. Razdelitev volilnih okrajev je bila prikrojena po predlogih in milih prošnjah italijanskih poslancev in sicer tako umetno in proračunjeno Italijanom v prilog, da so poslednji mogli računati z vso gotovostjo, da v 1., 2. in 3. volilnem okraju dobe vsaj pretežno večino. Ali tudi tu se je pokazalo, da je narava močneja, nego vsa človeška volja in preme-; tenost. Dočirn so v vseh treh slovanskih okrajih naši kandidatje že na prvem skruti- j niju izvoljeni enoglasno oziroma z velikan-; skimi absolutnimi večinami, ni pa v takozva-! nih „italijanskih" okrajih se niti enemu italijanskemu kandidatu posrečilo zbrati toliko glasov, kolikor jih treba za izvolitev, marveč morajo vsi trije italijanski kandidatje nastopiti trnjevo^ pot ožje volitve — ponovnega plebiscita. Se huje je prišlo : v prvem okraju italijanski oficijelni kandidat gospodovalne stranke sploh ne pride v poštev v ožji volitvi nasproti Italijanu druge politične barve, kajti; slavni dosedanji diktator Istre dr. Bennati je. vrgel že pred odločilno bitko puško od sebe. j Če uvažuj emo prežalostne kulturelne raz-1 mere, v katerih je živel dosedaj hrvatski. seljak v drugem volilnem okraju, poreško-! motovunskem, je izid prve volitve v tein okraju naravnost senzacijonelen in pomenja smrtno obsodbo za vladajočo kamoro. Pomi-! slimo le : na tej zapuščeni Poreščini n i niti ene javne hrvatske šole, ni niti enega inteligenta, ki bi z narodom čutil in ga poučeval!) Vrhu tega se je tudi cerkvena oblast z vso | svojo brezobzirnostjo škofa Flappa stavila v j kontribucijo kamore, najhujih sovražnikov na- j roda. Kaj hočete še več: škof Flapp je di- j rektno prepovedal italijanskemu proštu Za- ] nettiju kandidirati proti Bartoliju !! In v tem namišljeno italijanskem okraju in ob takih okolnostib, ko so se proti narodu j našemu združile vse sile sveta in pekla, je I dobil dr. Laginja celo nad 100 glasov več, nego slavni in vsemogočni Bartoli! Z jednako elementarno silo je dne 14. maja narava pro lrla na površje v 3. volilnem okraju istrskem, ki naj bi tudi tvoril italijansko posest. Kamora je postavila svojim kandidatom v puljskem okraju svojega miljenca : bivšega župana puljskega in prov-zročitelja gospodarskega propada občine pulj-ske, še deželnega glavarja po neskončni milosti avstrijske vlade, znanega irredentista avstrijskega mišljenja, liberalca in klerikalca, kakor že nanaša hipna potreba — dra. L u-dovika Rizzija. Da zagotove njegovo izvolitev, so ta okraj tako prikrojili in volišča tako določili, da imamo pred seboj pravi monstrum, kakor ga morda ni enakega med volilnimi okraji Avstrije. K občini Pulski so priklopili mestni občini Mali Lošinj in Osor na daljnjih kvarnerskih otokih. Volišča so pa, v pregrešnem soglasju z vladnimi organi, določili tako na redko in neprimerno na periferijah. oziroma v najsrditejih laških gnezdih, da je moralo na tisoče hrvatskih volilcev romati po štiri ure daleč peš na volišče — n. pr. iz Premonture, Banjol, Ka-vrana — ali pa ravno tako daleč po morju čez nevarni Kvarner — iz Unij — ter se vrhu tega izpostavljati zasramovanju od strani steklih zastopnikov italijanstva. A kljubu vsemu je prodrla narava z elementarno silo, naš narod se je uveljavil tako mogočno, da je naš kandidat dr. Laginja dobil le kakih 100 glasov premalo, da ni nadkrilil vsemožnega. od vseh mogočnih faktorjev podpiranega Rizzija. Kar se tiče tiste od italijanske strani naglašene, v resnici malenkostne afermacije italijanstva" v naših okrajih, soglašamo dejstvo, da so še tisto malo glasov vjeli le na ta način, da so narodu govorili in pisali v pristnem domačem hrvatskem narečju. Posebno karakterističen je proglas dra. Gostantinija v Libur-niji, kjer je ta slavni Italijan, da bi slepil neuko ljudstvo, hotel nastopati kakor branitelj avstrijanstva in krone ! ! V svojem proglasu pravi namreč : „...ki če, da Istrija ostane tako kako sada Istrija va Austriji pod zapovedi pre-svitloga našega cesara neka vota za dra. Ettore Costantinija". To so značaji! ! More li značajen človek podpirati stranko, ki je tako brezznačajna in hinavska v zbiranju svojih sredstev! In za take ljudi se hoče kompromitirati socijalna demokracija v Puli ? !! Ne moremo verjeti. Poražena in pogažena je kamora, na vsej črti, da ne more biti huje. Kapitulirati je morala celo v kulturnem središču tuzemskih Italijanov, pobita je v Istri na vseh svojih italijanskih bojnih poljib, pobita v Furlaniji. Padla je tako nizko, da le še po pomoči in milosti druzih faktorjev in strank upa vjeti kakov mandat dne 23. maja. In moralo je priti tako. Italijani so ho-' G. dr. Rybar je na to reasumoval izva-teli nadvladovati naravo, potajevati to, kar janje predgovornikov in konečno dal na glasuje in živi. Ali narava hodi svojo pot neiz- i vanje predlog referenta, ki je bil enoglasno prnsno dalje in prej ali slej se nevsmiljeno sprejet. Konstatovaje izid glasovanja, je na to maščuje nad njim, ki jo je hotel skruniti in g. dr. Rybar predočil zborovalcem, kako so se jej je upiral! oni v polnem soglasju z oficijelnim glasilom Hrvatje in Slovenci, ki so jim bili do-; soc. demokr. stranke, s samim „Lavoratorom", slej v delež le trpljenje in mučeništvo, žalost ki je v svoji včerajšnji številki pisal doslovno: in solze, doživljajo sedaj najlepše moralno „L'astensione dei nazionalisti sloveni e logica zadoščenje in poštena čela se jim vedre v e naturalissima", vzdrževanje slov. narodnjakov , uverjenju, da se bliža dan popolne zmage njihove pravice ! Aleluja! je torej, po mnenju samih soc. demokratov, logično in nadvse naravno. Kakšne priimke bi pač mi zaslužili od njih strani, če bi se jim | _ „ _ . ! vkljub temu usiljevali in bi vkljub njihovemu i TrZdSKO 00111110 SlDOnjC. nasvetu ne ostali doma. Sinoćnji shod zaupnikov. Slovenci i fred zaključenjem shoda, ki je bil ne- j se ne vdeležijo ožjih volitev! Na vabilo i nav*dno a™mir?n m 5°Pet lep dokaz politične političnega društva „Edinost" se je sinoči vršil v Sokolovi dvorani mnogoštevilno obiskan shod zaupnikov slov. narodne stranke za mestne volilne okraje, kateremu je bilo sklepati o postopanju naše stranke pri jutršnjih ožjih volitvah. Okoli predsedniške mize so se zbrali gg. dr. Rybar, dr. Slavik, dr. Gregorin, Bogdanović in dr. "VVilfan, za odbor polit. društva, ter g. prof. Mandić, predsednik centr., .... x .. . volilnega odbora za Trst in Istro. Zborovanje m,s,J ,n naSe zaupnike. Od neke strani se probujenosti našega življa v mestu, je g. dr. Rvbar, kakor vže prej g. dr. Slavik in referent, toplo priporočal, da naj se volilci strogo držijo discipline, in naj niti jeden ne pojde na volišče. Soc.-demokratskim agitator- j jem pa, ki bi jih hoteli pripraviti do nasprotnega, naj pokažejo včerajšnji „Lavoratore". S tem je bil shod sklenjen. Važno za naše člene volilnih ko- je otvoril v imenu polit, društva g. dr. Rybar, prisrčno pozdravljen od zbranih volilcev. Označivši predmet posvetovanju je podelil besedo referentu g, dr. Wilfanu. Ta je opozarjal pred vsem na to, da po postavi veljajo pri ožji volitvi le tisti glasovi, ki so oddani za jednega od dveh kandidatov, katera sta pri prvi volitvi dobila največ glasov. Stranka, katera se hoče udeležiti ožjih volitev med kandidatoma drugih dveh strank, se mora tedaj odločiti za jednega od njih dveh, ne more pa več zmagati z lastnim kandidatom. Govornik je nato označil položaj, ki je navstal vsled sklepov ital. liberalne stranke, da se noče vdeležiti ožjih volitev. Izključen je vsak dvom, da bi ta sklep ne bil resno premišljen in nepreklicen. Stranka, ki hoče doseči vspehe pri volitvah, ne more storiti sklepov, s katerimi bi morda premotila nasprotnika, ob jed-nem pa zanesla največjo zmešnjavo v lastne vrste. Sklep ital. liberalne stranke je potrjen od soglasne izjave njenih kandidatov, da namreč njih kandidature ne obstojajo več. Z volilno abstinencijo ital. liberalne stranke je vspeh ožjih volitev že odločen in je zagotovljeno, da bodo v vseh treh mestnih okrajih izvoljeni socijalno - demokratični kandidatje. Slov. narodna stranka mora tedaj povsem trezno, brez ozira na morebitne simpatije ali antipatije za jedno ali drugo stran, oziraje se samo na lastno korist odločevati, kaj je storiti slovenskim volilcem v navzočem položaju. Ako bi se vršil boj med ital. liberalno in socijalno-demokratično stranko tudi pri ožjih volitvah, bi slov. narodna stranka mogla biti v dvomu, ali naj ne pomaga tisti stranki, ki ima z našo skupno to, da se tudi ona bojuje proti tržaški gospodovalni stranki. Ker pa pri ožjih volitvah ne bo boja proti tej stranki, odpade za nas vsak razlog, da bi podpirali socijalne demokrate, ki nas ne potrebujejo in ki bi izrabili naše glasove samo v poveličevanje lastae zmage. Tudi položaj v Istri nam odsvetuje, da bi se vdeleževali ožjih volitev. Socijalni demokratje v Puli so se postavili na stran tlačiteljev proti tlačencem, na stran italijanskega gospodarja proti slovanskemu trpinu. Z ozirom na vse te okolnosti je predlagal referent dr. \Vilfan, naj zbrani zaupniki slovenske narodne stranke za mestne okraje sklenejo, priporočati volilcem svoje stranke absolutno vzdrževanje od ožjih volitev. — Referentov predlog je bil pozdravljen soglasnim odobravanjem. — K predmetu so se oglasili šre\ilni zborovalci, kakor gg. Barič, Vodopivec, Zore, Hrvatin, Kamen-šek in drugi, ki so se vsi izražali za abstinencijo, povdarjaje, kako malo razloga je v postopanju soc. demokracije nampram nam za to, da bi jih podpirali pri ožjih volitvah. — G. dr. S 1 a v i k se je oglasil za besedo, naštel poslušalcem v izredno plastični in prozorni obliki vse razloge, ki govore za vzdrževanje naših volilcev od glasovanja pri ožjih volitvah, naglaševaje posebno, kako sta naša in soc. demokratična stranka bili odkritosrčni nasprotnici pri volitvi v okolici in kako bi bilo nedosledno, da se sedaj bojujeta rama ob rami, ko bi nas soc. dem. stranka sedaj ne potrebovala za zmago nego le za svoj triumf in za dokaz, da je večina Trsta socijalno-demokratska. Takemu namenu pa ne moremo mi dajati svoje podpore, tem manj ko so soc. demokratje ravno pri teh volitvah z vsem svojim nastopom pokazali, da bodo v narodnem po gledu ravno tako nestrpni Talijani napram nam Slovanom, kakor stranka, ki je dosedaj tu gospodovala. Dr. Slavikov govor je izzval navdušeno odobravanje. Za njim se je oglasil g. prof. Mandić pozdravljen z živahnimi živio-klici ; bil je te dni v poreškem okraju, za katerega bo ožja volitev med Laginjo in Bar-tolijem; držal je agitacij ske shode za prvega, in odnesel je utisk, da so liberalci, krščansko-socijalci in soc.-demukratje, vsi jedini v boju proti zastopniku pritiskanega istrskega Slo-vanstva, dr. Laginji, uzornemu rodoljubu, sinu kmetske hiše, ki je v tridesetih letih težkega boja za narodno stvar pač mnogo žrtvoval, za se pa ni ničesar priboril. Govornik izvaja v plamteči besedi, da nam se ni naslanjati ne na levo ne na desno, ne zanašati se na lepe obljube ne jedne ne druge strani, nego iti samo našo pot, zaupati v sebe, v Boga in srečo junaško. Gromovito odobravanje je sledilo tem besedam. nam daje nasvet, ki nam se vidi zelo umesten : Priporoča se namreč, da bi naši členi volilnih komisij in zaupniki zapisovali volilce, ki pridejo jutri volit. Na ta način se bode dalo izračunat koliko odstotkov Slovencev je glasovalo s soc.-demokrati, in se zamore dopolniti slika o Številnem razmerju med Slovani in Talijani v Trstu, oziroma med slovanskimi in talijanskimi socijalisti. Toplo priporočamo, da bi se ta svet izvršil. Jugoslovanski ali Susteršičev klub ? Iz pisanja „Slovenca" in „Gorice", kakor tudi iz letakov, katere razpošiljata novoizvoljena državna poslanca dr. Gregorčič in Fon po ajdovsko-komensko-sežanskem volilnem okraju je razumeti, da so dr. Suster-šičevi pristaši že nekako sklenili da vstano-vijo klub na strankarskem stališču pod vodstvom Šusteršičevem, v katerega ne sprejmejo nobenega, ki ne prisega na njihov strankarski program. Mi pa zahtevamo, da se ustanovi ednoten jugoslovanski klub brez strankarske barve, v katerega naj ima pristop vsak jugoslovanski poslanec. Kdor dela proti temu, dela na očitno škodo naše skupne stvari. Prepričani smo in vsa znamenja kažejo, da bodo obmejni slovenski kakor tudi hrvatski poslanci iz Istre in Dalmacije znali preprečiti vsak tak poskus, ki bi hotel onemogočiti osnovanje skupnega kluba, katerega naloga naj bi bila, da varuje skupne narodne, gospodarske in kulturne koristi Jugoslovanov ter da pušča sicer vsakemu popolno svobodo prepričanja in nastopa v prašanjih, ki so, izven gornjega okvira. Tako nastopajo vedno Poljaki ter dosezajo s tem največe vspehe v parlamentu. Nesmiselno je torej, ako se nekateri novoizvoljeni poslanci že danes vedejo tako, kakor da bi imeli že svoj klub in bi mogli po svoji strankarski volji že danes dehti „vstopnice". Ako bodo ti poslanci pretiravali stvar se zna dogoditi, da bo klub prisilno in prostovoljno izključenih številnejši, nego klub onih, ki imajo gornje namene. Mi pa bomo se vsemi silami delali proti takim bratomornim in za naš narod pogubnim poskusom. _ Probne politične vesti. Japonska v Mandžuriji. New-jorški „World~ poroča, da je Japonska naročila za mandžursko železnico materijala v znesku 12 milijonov dolarjev. Nemčija in Japonska. V političnih pariških krogih se zatrjuje, da je nemški cesar Viljem storil pri japonski vladi primerne korake, da bi japonska eskadra na svojem povratku iz Londona obiskala tudi kako nemško luko. Zatrjuje se, da je japonska vlada na to pristala. Japonska križarja ,.Hi-tose" in „Tekule" sta namreč iz Amerike od-plula v Evropo. Španska vojna mornarica. Iz Madrida poročajo, da španska vlada poviša proračun za vojno mornarico. Proračun iznaša za tekoče leto 50 milijonov, a se v prihodnjih letih poviša na 65 milijonov. Arzenal v Feirolu bo prirejen za velike vojne ladije, arsenala v ;Kadiksu in Kartageni bosta pa služila za manje ladije. Gradili bodo tri vojne ladije od 15.000 tonelat, potem več manjih vojnih ladij in nekoliko podvodnih ladij. Dela se oddajo večinoma španskim podjetnikom. Shod francoskih Škotov v Parizu. Pariški list „Echo de Pariš14 piše, da je izvedel od zanesljive strani, da se francoski Škofje sestanejo dne 28. t. m. v Parizu. Na shod pridejo škotje, pokrovitelji katoliškega zavoda, ki bodo proučavali način in sredstva, kako bi se ta zavod razširil v smislu najnovejega papeževega pisma. Drugo zborovanje bo omenjenega dne popoludne. Dnevne vesti. V spomin. Zakon narave zahteva od nas, da pridemo in minemo in temu zakonu se ne da upirati. Pokojna Marija Žvab, rojena Bapotec, je bila, kakor milijoni drugih, žrtev tega zakona. Ta mlada žena ni bila v svojem kratkem življenju, ne slavna in ne imenitna, a bila je vrla hči slovenskega naroda. Od nežne mladosti je sodelovala pri „Kolu" in marsikako kronico je nabrala za slovenske šole. Narodna je bila, kakor so bili narodni njeni stariši in narodna je ostala, ko je zapustila samski stan, kar naj jej bo v časten spomin. Vrlima narodnima delavcema, žalujočemu očetu Rapoteeu in soprogu Milošu Kaše prisrčno sožalje. Ti nepozabna Marija pa bodi našim dekletom in ženam v izgled ! „ Kolaš". Umrl je na Dunaju podadniiral v pokoju Gustav pl. de Brudl v starosti 71 let. Pokojnik je bil rojen v Trstu leta 1837, v pokoj je šel leta 1895. Po zmagi. Dalmatinski skup je prejel nastopno brzojavko : Vis — „Bratski sklad, junačku borbu, neumrlu pobjedu uz braću Slovence, kojom smeste, zasramiste, unististe nametnike Ziliotta e compagni, radosno pozdravlja — viški skup". Osebna vest iz poštne stroke. Poštni oficijal Otmar W i 11 i k a v Zadru premeščen je k poštnemu in brzojavnemu uradu v Trst. Zloraba našega lista v prid kandidature dra. Laharnarja. Iz Sežane se nam poroča, da se na tamošnji razprodaji našega lista prilaga vsakemu izvodu našega lista, ki se ga proda, letak, ki sta ga izdala novoizvoljena goriška poslanca dr. Gregorčič in Fon v prilog kandidaturi dr. Laharnarja. S tem se hoče zavajati neodvisne volilce, ki so glasovali za dra. Gregorina, češ, da je poslednji za kandidaturo dra. Laharnarja. Ker se to godi morda tudi drugod, kjer se razprodaja naš list, izjavljata naše uredništvo in upravništvo, da nista priložila listu omenjenih letakov ter da je omenjeno postopanje, ako je resnično, grda zloraba v volilne namene, proti kateri protestirata odločno. O „fikciji" italijanskega Trsta. Med ano solzo in drugo se je „Piccolou grozno raztogotil radi brzojavke dičnega ljubljanskega župana o priliki naše zmage in hotel dokazati, da je 8000 manje nego 6000 t. j., da smo Slovenci v Trstu nazadovali. Le jezite se „cari burloni1*, mi smo veseli svojega „nazadovanja", saj imamo poslanca (in to na podlagi splošne vol. pravice) katerega vi — nima'e! Ali opozoriti hočemo „Piccola" (ki tako rad čita naš list) tudi na članek o tržaških volilnih izidih v njegovem slovanožr-skem prijatelju „Grazer Tagblattu" od dne 19. t. m., ki pravi med drugim tudi tole : „Poleg slovanske zmage v okolici so velikanskega pomena („von schwerwiegend-ster Bedeutung") tudi za nas Nemce velike Številke, ki so si jih pridobili Slovani tudi v mestnih volilnih okrajih, ker one govore glasneje nego li vse drugo o Slovanskem navalu. Volilo je : v I. vol. okraju 911 Slovanov » II. * „ 1614 „ III. „ „ 660 r » IV. « 485 Skupaj 3670 Slovanov Poleg tega iz okolice 4496, torej 8166 slov. volilcev t. j. 28'8 po sto vseh 39.827 volilnih upravičencev. (Odstotke se seveda pravično izračunava le, če se upošteva res oddane glasove Op ured.) Te številke naj bodo odgovor „Indipendentu", ki je trdil, da je Trst „completamente italiana". Tako „Grazer Tagblatt". Ste razumeli ? Zdaj pa le pljujte zopet svoj žolč. Ker šteje Trst danes nekaj nad 200.000 prebivalcev, smemo zahtevati od teh po nemškem računu 28'8 po sto t. j. okroglo 58 008 Slovanov zase ; ker menda ne boste trdili, da žive Slovani tu brez žen in otrok. Nič ne pomagajo zavijanja. Jalov je račun, po katerem se hoče italijanska stranka „en bloc" intabulirati na vse one, ki so ostali doma. v Številke govore. Kaj pa, če bi mi reklamirali od volilcev, ki niso prišli na volišče, sorazmerno število zase ter sešteli, koliko glasov je vdobila vsaka drugih treh strank od naših nezavednežev ? Gospoda, to bi prišle števile na dan, da bi se vam kar zavrtelo v možganih, če vam je to po 14. maju še potreba. In to bi bil pravičen račun, ki bi mu moral pritrditi vsak logično misleči človek. „Piccolo" priznava slovanstvo Istre. Hoteč dokazati, da se je storila Italijanom Istre velika krivica z razdelitvijo volilnih okrajev po novem zakonu, piše „Piccolo* : „Slovanom so se dali trije volilni okraji, zagotovljeni pred vsakem iznenađenjem, s tem. da so Italijanska notranja središča zadušena v pravi slovanski povodnji z razmerjem 58,000 Slovanov in 7200 Italijanom ali 54.000 Slovanov in 5300 Italijanov. Italijanom pa so se dali, izvzemši prvega, narodno bolj homogenega, okraji ki se gotovo ne morejo smatrati narodno čistim, ko se n. pr. v drugem okraju nahaja 39.900 Italijanov nasproti 21.000 Slovanov in v tretjem 31.400 Italijanov nasproti 13.000 Slovanov". Je že tako : ako hočeš dokazati, da črno je belo, ne gre, pa ne gre. „Piccolo" je hotel dokazati, da se istrskim Italijanom godi krivica. V resnici pa je dokazal, da se godi krivica istrskim Slovanom. In to izhaja neposredno iz „Piccolovega" dokazovanja. Dočirn se je ob razdelitvi okrajev Slovanom žrtvovalo le neznatno število Italijanov, žrtvovalo se je Italijanom ogromno število preko 40.000 Slovanov. Iz tega pa izhaja nepobitno dejstvo, da se je moralo priklopiti ital. okrajem mnogo Slovanov, da so se sploh mogli ustanoviti 3 italijanski volilni okraji, dočim bi po razmerju prebivalstva Italijanom pripadala le i 2 volilna okraja, Slovanom pa 4. Stoji torej »dejstvo, da je Istra po dveh tretjinah slovan- V Trstu, dne 21. niaja iyu7 »EDINOSTc št. 138 dran III ska, kar se je tudi pokazalo na dan 14. utaja in kar izhaja tudi iz „Piccolovih"4 izvajanj. „Naj se čita „Edinost", in videlo se bo. da je tako". Tako piše — „Indipen-dente" v članku, kjer hujska Italijane proti socijalistom, ker da so se bratili se Slovani na. večer 44. maja, in kjer navaja, kar je pisala rEdinost14 z ozirom na ono bratenje. Kako? „Edinost" naj se čita, ko je vendar pisana v slovenskem jeziku, torej v jeziku, o katerem so praviii italijanski listi, ko so se ga posluževali naši poslanci v dež. zboru, da je nekaj nerazumljivega?! Saj je stalo napisano še celo v protokolih deželnozborskih sej : »dopo che ebbe parlato in una lingua ir.compresibile«. Ali je morda slov. jezik šele po 14. maju postal naenkrat razumljiv?! Zdi se. da je splošna volilna pravica napravila čudeže. TEŽAŠKA MALA KRONIKA Neznani tatovi. Ivanka Gulič, stanujoča z očetom v ulici Media št. 40, je prijavila na policiji sledeči dogodek : Predvčerajšnjim popoludne ob 4. uri je šel njen oče po ulici della Raffineria. Hkratu so stopili predenj trije mladi ljudje, katerih edeu mu je rekel: „Kako je kaj starček?", a takoj nato mu je iztrgal srebrno uro in srebrno verižico, v skupni vrednosti 15 kron. — Gospej Antoniji Nikoletič, ki stanuje v ulici Montecchi št. 7, je predsinočnjim ob S. uri in pol neznan uzmovič v ulici della Barriera vecchia ukradel usnjato torbico, v kateri je imela bankovec za 20 kron in za krono drobiža. Zloben starec je 64-letni Karol Pitto-relli. stanujoči v ulici della Pieta št. 1. Predvčerajšnjim popoludne je v rečeni ulici pretepal deklico Josipino Benčina, ki stanuje v ulici [del Solitario št. 25. Slučajno je prišel tam mimo redar in je starca aretoval. Josi-pina Benčina trdi, da jej je mej tem, ko jo je starec pretepal, zmanjkalo 5 kron denarja. Eden nevarnih prijateljev. Včeraj smo poročali, kakšne prijatelje da si je našel Josip Pasqualetti v krčmi „Alle tre porte" v starem mestu takoj drugi dan svojega bivanja v Trstu, potem, ko je prišel sem iz Pule. Popival je žnjiini ves dan v rečeni krčmi, a na večer je zapazil, da mu je zmanjkal mošnjiček, v katerem je imel 70 kron. Včeraj pa je bil aretovan 38 letni slikar Vincenc Seguro, doma iz Benetk in stanujoči v ulici Canova št. 9, ker je na sumu, da je eden onih treb, ki so okradli Pasqualettija. V spanju ponesrečil. Kakor se nam i Ljubljane poroča, v sedel se je v nedeljo po noči deželni brambovec Anton Pater-n o s t e r, ki je že delj časa bolehal na srčni napaki, v odejo zavit v drugem nadstropju na odprto okno vojašnice, hoteč se naužiti svežega zraka. V tej nevarnej situaciji je Pater-noster zadremal ter v spanju padel z okna na cesto. Bil je takoj mrtev. Samomor. V Ljubljani se je na bin-koštni ponedeljek zvečer v svojem stanovanju ustrelil krojaški pomočnik Ciril Schuster. Svojim prijateljem je še istega dne zatrjeval, da jim napravi „velik špas". Vzrok samomoru ni znan. Smešnica. — V šoli. Učiteljica (precej priletna) : „Povej mi. Lizika, od kje dobivamo bombaž?" — Lizika [pogledavši pazljivo učiteljico od obeh strani): „Iz ušes !u Koledar lil vreme. Danes: Helena devica; Obren ; Boža. — Jutri: Deziderij. mučenec; Milo-rad ; Budišlava. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne 4- 2:1' Celzius. — Vreme včeraj : de-ioma oblačno. Društvene vesti in zabave. „Dramatično društvo" v Trstu naznanja, da bo imelo svoj letošnji občni zbot prihodnjo soboto, dne 1. junija. Slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaju. II. redni občni zbor slovenskega akad. društva „Slovenija" na Dunaju se vrši dr.e 25. velikega travna 1907 ob pol 8. uri v društvenih prostorih. — Slovanski gostje dobro došli ! ,.Učiteljsko društvo za Trst in okolico* naznanja gg. članicam in članom, da je na 23. t. m. določena pevska vaja odložena na četrtek 6. junija ob uri in kraju določenem zadnjič. Ob enem naznanja, da je odprta društvena soba in knjižnica (ulica (jiorgio Galatti 12. II. nad.) vsak četrtek in soboto od 4.—5. ure pop. in vsak dan od 10.—11. ure zjutraj. Vesti iz Goriške. Po Krasu agitirata sedaj na vse krip-lje obe stranki. S posebno silo vrgla se je v agitacijo zlasti klerikalna stranka, katere kandidat Laharnar ima sedaj vsled sklepa % soci-ialnih demokratov, da bodo podpirali Strek-lja. dosti manj upanja, da zmaga. Tekom 4 dni bilo je na Krasu in Vipavskem okoli 50 shodov, večjih in manjših. Zanimivo je, da so klerikalci razposlali po celem volilnem okraju oklic novoizvoljenih državnih poslancev dr. Gregorčiča in Fona, v katerem poživljata vo-lilce, naj volijo Laharnarja, ker bi s Strek-Ijein ne hotela iti skupaj ! Glasovnice za ožjo volitev dalo je goriško okrajno glavarstvo na razpolago vodstvom bojujočih se strank, sežansko glavarstvo pa jih je samo dostavilo voliicem. Prvi način zdi se nam mnogo pametnejši in pripravne] ši, ker varuje mnogo bolj svobodo glasovanja. Vsak volilec dobi glasovnice od vsake stranke ter odda potem tisto, katero hoče. Kjer je število glasovnic omejeno, je agitacija zelo otežkočena, ker že prvi agitator po- maže vso glasovnico tako, da druzega imena ni mogoče več napisati. V takem slučaju ni ostalo druzega, kot nalepiti na glasovnico listek s kandidatovim imenom. Dasi pa je to po zakonu dopustno, so vendar nekatere komisije take glasovnice razveljavljale. Shod za Laharnarja v Kazljah. Sinoči ob 7 in pol uri se je imel vršiti v Kazljah v gostilni Jurija Dolgana shod sklican od kandidata dr. Laharnarja, a kandidata ob določeni uri ni bilo : pač pa je prišel v Kazlje namesto njega njegov glavni agitator dr. Drmastja iz Gorice. Ko so zbrani volilci, ki so prihiteli od blizu in daleč na shod, uzrli dr. Drmastjo, so mu šli nasproti pozdravljajoč ga s klici : živio Štre-kelj ! Dr. Drmastji je upadel pogum ter se je isti, ne da bi izstopil iz voza, takoj zopet odpeljal iz Kazelj mej klici : „Zivio Strekelj !" Improviziran je bil na to shod volilcev, na katerem se je govorilo v prilog kandidaturi Štrekljevi mej neprestanimi živio-klici na istega. Osmi mednarodni kmetijski kongres se otvori v torek 21., na Dunaju v prostorih državnega zbora. Vlada je storila vse, da se ta kongres, ki se ga vdeleže strokovnjaki v vsega sveta, izvrši čim bolj slovesno. Iz Gorice se ga vdeleži kmetijski potovalni učitelj g. Anton Štrekelj, ki bo ob enem zastopal „Slovensko goriško kmetijsko društvo" in bo na njem poročal o kmetijskih razmerah naši deželi. Otvoritev postaje Grahovo. Postaja Grahovo, črte Jesenice—Gorica drž. žel. Trst c. kr. drž. železnice, ki je bila do dovršitve dovozne ceste od občnega prometa izključena, se je otvorila 18. maja 1907 za občni promet. Prometne dobe vlakov, ki se na tej postaji ustavljajo, so v dotičnih voznih redih že objavljene. Vesti iz Istre. Občinske volitve v Puli. Dne 5. junija t. 1. se bodo vršile v Puli občinske volitve. Italijanska stranka je tudi v občini dogospo-darila in ne pride več na krmilo. Ustanovila se je nova „gospodarska stranka", ki obsega vse sloje prebivalstva puljskega mesta, katere program je, da odpravi iz mestne uprave vsako korupcijo. Za ožjo volitev v poreškem volilnem okraju priredilo je politično društvo v Pazinu šest sijajno vspelih volilnih shodov v Zrenju, Sv. Luciji, Topolovcu. Čepiću, Sv. Bortolu in Gradinju. Na shodih so govorili državnozborski poslanec Matko Mandić, ki je bil povsod oduševljeno aklamiran in Dr. J. Mandić. Oba govornika sta vabila ta dični narod, naj odbaci od sebe okove suženjstva in se svojimi glasovi pripomore Istri, da 23. maja slavi svojo zmago nad hudim in nev-smiljenim nasprotnikom. Prof. Mandić je tumačit temu ponosnemu narodu pomen novoga volilnega reda in se bavil s programnim delom, s posebnim ozirom na potrebe kmetske-ga stanu. Dr. Josip Mandić pa je ilustriral našo politiko in politiko laške signorije. Narod je na vseh shodih podajal krasan primer politične zrelosti in narodne zavednosti. Nekateri shodi so bili naravnost ganljivi. — Tako je n. pr. v Topolovcu stajalo nad 500 ljudi pod milim nebom skozi dve uri — čeravno je dež padal. — Povsod oduševljenje, povsod isti čar: Istra je starinska *in mi hočemo to Slovinstvo braniti! Shodi so vspeli nad vsakim pričakovanjem. Istih se je vdele-žilo najmanj 1500 volilcev, a računa se, da seje temi shodi predobilo najmanj 300 glasov nezavednih volilcev. Na vsak način : hud bo boj v tem okraju a hvalevredno je od vodstva političnega društva, da tako intenzivno deluje in pripravlja ljudstvo za revindikacijo prihodnjega četrtka. — Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1906 do 18. maja 1907 je prišlo v Opatijo 20.924 oseb. — Dne 18. t. m. je bilo navzočih 1912 oseb. Vesti iz Iz Mallnitza na Kranj akt'm nam pišejo dne 9. t. m.: Umrl je v pijanosti kolar Fran Cezar, doma blizu Kamiiika, v starosti 34 let. Bil se ga je prav pošteno nasrkal po krčmah. Pil je skozi tri dni od 1. do 3. maja. Ko je zmanjkalo cvcnka in ga je pijača premagala, je prišel na stanovanje, kjer je nekoliko razsajal, a bo ga tovariši spravili spat. V jutro pa so ga tovariši našli nezavestnega. Došli redar je nemudoma dal poklicati zdravnika iz tukajšnje bolnišnice. Zdravnik je dal prenesti nesrečneža v bolnišnico, kjer so konstatirali, da je že nastopila smrt vsled — žganjepitja. Pokojnik je ostavil na svojem domu ženo z dvema nedoraslima otročičema. Ta tragični slučaj bodi v resen opomin k zmernosti. Vesti iz Kranjske. Organizacija odvetniških in notarskih uradnikov. Na binkoštno nedeljo se je vršil v „Narodnem domu" ljubljanskem shod jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov v svrho, da spopolnijo svojo stanovsko organizacijo. Shoda se je udeležilo tudi nad 20 hrvatskih tovarišev. Shod je med drugim soglasno sprejel resolucijo, v kateri se zahteva, da se določijo najmanjše plače : za strojepisce, kancliste in jednake pomožne uradnike najmanj 100 K, za stenografe najmaoi 150 K, za solicitatorje in vodje pisarn naj- manj 200 K mesečno ter da se dnevni delavni čas določi na največ sedem ur, Odpovedna doba naj se določi po preteku jednomesečne preskušnje na šest tednov, poleg popolnega nedeljskega počitka pa vsakoletni 14-dnevni dopust. Shod je sklenil nadalje, da se — ako se prijavi za to vsaj 100 članov — ustanovi lasten pogrebni in podporni zaklad, s hrvatsko organizacijo dnevni-čarjev pa se sklene bratska vez na ta način, da se obe organizaciji medsebojno podpirata v moralnem in materijalnem oziru. Shodu je sledil banket, zvečer pa koncert, pri katerem je sodelovalo hrvatsko društvo „Zvonimir". Skoro vsa Krka je pogorela. Nekaterim se bo zdel ta naslov kakor šala, pa ni! Na Dolenjskem imamo dve vasi in reko tega imena. Krka, o kateri tu poročamo, je vas kako uro hoda severovzhodno od Novegamesta pod Trško goro na desnem bregu reke enacega imena. Vas šteje 19 številk, blizo 12 posestnikov, hiše (razun ravno na tem požaru prizadetih petero posestnikov) so večinoma raztresene. Možkih je komaj kakih 20 doma; posestniki so večji del dobro situirani kmetje. Na usodepolni dan — četrtek 16. maja — popoludne ni bilo skoro nikogar doma. Vse je bilo na delu v vinogradih in na polju. Le nekaj žensk in otroci so se držali doma. Krog 4. ure popoludne je iz Jermanovega poda naenkrat izbruhnil ogenj. Govori se, da je malo preje od ondi ubežal domači fantek v gozd. Močna sapa nedoločene smeri je po-vspešila ogenj in v malo trenotkih je bila vsa vas v ognju. Kar je bilo s slamo kritih poslopij, je bilo vse v plamenu, in je tudi vse pogorelo. Zidane, z opeko krite hiše je ne-umerno delujoča novomeška požarna bramba rešila preteče nevarnosti. S početka so dohajale v mesto vesti, po katerih naj bi bili zgoreli 3 otroci in mnogo živine. Pa ni res. Zgorelo je vs»;ga skupaj 18 objektov, med temi dve hiši. Prizadeti so posestniki : Jerman, Ana Gorše, Mesojedec, Mohar in Matija Gorše. Zadujeiruenovani je popolnoma pogorel. Posebno pohvalno omeniti moramo novomeško dijastvo. V pravem pomenu besede: kakor „črne živine" so nevstrašeno pomagali na gašenju ; povsodi so vršili požrtvovalno delo rešitve in pomoči. Novomeški gasilci, na čelu jim gospod Luzar, so to pot z izredno požrtvovalnostjo in junaškim delovanjem rešili čast svojega vzvišenega ljudomilega poklica. Gg. Seifert, Recelj in Grebene so iz goreče Goršetove hiše na drzno junaški način rešili, kar se je sploh dalo dobiti. Okrajni glavar gospod baron Rechbach sam se ni sramoval lastnoročno sodelovati, kjer je bila naj veča sila. Gašenja se je poleg drugih meščanov in Kandijancev vdeležil tudi župan g. Zurc. Grajščak na Grabnu, gospod Smola pa je poslal gasilcem v obili meri potrebnega okrep-čila. Le bližnji sosedje so, namesto da bi pomagali, le prodajali svoja zijala; po noči pa so celo skušali okrasti uboge pogorelce. — Škoda se ceni na 35—40.000 kron. Zavarovani so bili večinoma vsi. Z gospodarskimi poslopji vred pogorelo je seveda vse seno, slama, orodje itd. Ogenj je bil tako velik, da se je videl celo na Toplice. Iskre so švigale po sosednjih vaseh. Da niso prišli še pravočasno gasilci in da ni sapa proti večeru pojenjala, navstala bi bila katastrofa, kakoršne še ni bilo na Dolenjskem. MACH1E & C° Koncesijonirana pisarna za trgovske informacije in iztirjevanja ulioa Vincenzo Bell in i št. 13. Dopisniki vseh mestih sveta. Oglase, posIaDa, osmrtnice, zahvale, mile oglase in v obče kakoršno koli vrsto cglasov sprejeme ,Inseratni otidelek" v ulici GiOrgio <"' ilatti it. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do iz. in od 3. do S. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarn. Edinost". ■39® Tovarna pohištva v TRSTU ulica Sella Tesa štev. 46 ^ZALOGA Piazza - -Bosario it. 1 KATALOGI, NAĆKTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO. Nabiralni vagoni na vse važne postaje srednje Evrope in Balkana. Posebni vagoni za vino. Vapreje ma vsakovrstne transporte od vsake strani in na vsako stran. Ulaga blago, uplačuje cariuo in daja posojila na blago. Robert Metzger & C°. mednarodno spedicijsko podjetje v Trstu Zastopnik : Fisclier & Rechsteiner nasl. Zastopstva: Benetke, Milan, Busto Arsizio, Verona, Como, Chiaaso, ----T urin, Luino, Mannbeim.---- Snera Pohištva Pohištvo svetlo in temno, spalne In jediine sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne posteije, slike zrcala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Radeče table) VITT0RI0 D0PUCHER Najnižje cene. "M dofesro kapljico: n miizuo wno iz najboljih maroških kleti; vino Mrsko, «le-s^rtiso vino iz leta i897; šiimeči roiošk. zadarski maraskiu, )uk-sar3 Via Farneto štev. komisijonar in zastopnik ulica CHIOZZA 45 Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno Gianoni Giovanni Izključno zastopnik z zalogo na debe^ »« UiUUUU — Oraetzin - Licht D. R. P. 126-135 (Mannesman) I Beložarna luč, takozvani električni plin, 100 sveč svetlobe, prihrani se 40'V0 na plmu, prihrani * se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin p.i tovarniških cenah. Aparati z mrežico za petrolejne avetiljke 80 sve6 svetlobe. V 15 urah porabi 1 liter petroleja. Zaloga papirja, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kainenoseke. Komisijsko in agentursko podjetje VCKOHAV PLCJdlCftR, Trst I ' ulica Giulia štev. 29 = Zastopnik z zalogo užigalic družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znideršič & Valenčič, čokolade, praške —— gnjati ter raznih drugih predmetov. = : : Nova zastopstva še vedno sprejemajo : : Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzancsljiveje informacije iz trgovskih krogov. I TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. KA1 iezpla6no. Stran IV >EDINOSTc Štev. 139 * V Trstu, dne 22. maja 1907 HOTEL BALKAN HOTEL BALKAN Gospodarstvo. ..Praha" zavarovalnica za življeoje in rente v Pragi ustanovila je tekoči mesec v Ljubljani generalni zastop za jugoslovanske dežele ter poverila vodstvo večletnemu zavarovalnemu uradniku g. Josipu Florijančiču. „Praha* je najstarejši češki vzajemni zavarovalni zavod za življenje in rente ter je na vseskozi zdravi podlagi. Kakor vzajemen zavod razdeljuje ves čisti dobiček med svoje člene tako, da se jim zavarovalnina znižuje. Dotična dividenda znaša do 14°/o* Njeni fondi znašajo nad 15 milijonov kron. Svoje častite čitatelje opozarjamo na tozadevni v včerajšnji številki priobčeni inserat ter priporočamo to podjetje. FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TEST, milem Ml* Aeqme4»tto it. 2» iitmnmi tfettrrteliičii feliliict i priflejui mehanično delalnlco Ifnjau tp«lj»TO •Uktrlftn« ruarcUJtv*, iwm», telefonov, strelovodot , kakor tudi meh&nlčaa ki M ▼ itmI ■ elektrotehniko, kakor poprav« đlnamlA-aik w*t*rjer in praoniova ■▼•tiljk kakarinoga al bodi alateaaa. Cm« Jak« zaerne !■ Izvršitev p*p*lia. i I I Razne vesti. I Zdravljenje krvi Bojeval se pod 18 zastavami. — Pokojni genoral Roland Douglas Mac Iver »e je v svojem 61-letnem življenju bojeval pod raznimi zastavami. Kakor deček je sodeloval proti ustašem v Indiji. Ko je postal častnik se je boril pod Garibaldijem, a kakor stotnik je stal na Španskem pod zastavo pretendenta Don Carlosa. V ameriški državljanski vojni je bil major, a kakor podpolkovnik je bil v službi cesarja Maksimiliana t Meksiki. Za čas nemško-francoske vojne je bil polkovnik v francoski vojski. Po vojni je postal v Egiptu nadzornik egiptovske ka-valerije, a svojo vojaško karijero je zaključil pod kraljem Milanom kakor generalni major v srbski vojski. Sodeloval je v vseh sodobnih vojskah izvzemši turško-rusko vojno. Bojeval se je v kubanski revoluciji, v Braziliji, v Argentiniji, na Kreti in na Grškem. Vulkan Stromboli je pričel, kakor poročajo iz Liparija, v nedeljo zopet v velikih množinah bruhati pepel in vroč par. Na mnogih mestih so bili poškodovani vinogradi. Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 21. maja: Volaušek J., eeometer, Tribuć, notar in Zoides, zasebnik, LJL BLJANA ; Clietehowzki, zasebnik, VARŠAVA; Stampoluk H., trgov., Ekono-modes B.. trgovec. Pantasis St., hotelir in Schwarz A., zasebnik. BELIGRAD; Lelek O., zasebnik. BO-DENBACH; Wlatnik J., uradnik, GRADEC; Kaučič V., nradnik, PAZIN; Tobernek J., zaseb., MARIA SAAL; Poppovič G., potovalec in Neu-mann, potovalec, ZAGREB; Janatka L., zasebnik, PRAGA ; Junk J., uradnik. DOMBOVA; Dr. Tur-ner P., zdravnik in dr. Vošnjak J., zdravnik. BISTRICA ; Antonon C., zas., TIVOLI; Rubinstein S., trgovec, BUKAREŠTA; Levera G., zasebnik, in Pilar -I., zasebnik, HORAVICE. Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori) Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim aluća'em, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju in hemeroidam. Jeden omot za ozdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „fi\ dne >lori" Crst, veliki trg MALI OGLASE. "T Mali oglasi računajo se po 3 stot. be?odo; mastnotisk&ne besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotnik. -■ Plača se takoj. - " -i Cloenuir skoraj nov „Heitzmann", proda se po Ulaouvil nizki ceni. Ulica Belvedere 10, I. n. „MORAM" je najbolje sredstvo za pokončanje stenic Dobiva se v mirodilnici TRST, ulioa Farneto štev. 33 Naročila sprejema Mlekarna Skrinjar, ulica Ugo Foscolo štev. 4. XXXKXXK*OtXKKKXKX vrata 5. 571 Odda se v najem dve sobi in kuhinjo v sv. Križu št. 218. 569 Gospodična Do,eoM2 se želi seznaniti s kakim mladim gospodom g 8tajno službo Pisati je pod „SREĆNA" na „Ins-,__t • j delek Ediposti"._ Pdina 72ilnna ViPav8keKa vina v Tr8!u-, &- Ullia ^alUlja Naznanjam vsem cenjenimi odjemalcem, da n 1. junijem 9e preselim s štev. 23, na štev. 544 v Skorkljo ter ee priporočam še za na J daljni obilen obisk G. Koruza, lastnik. 561 j Mnuo hSoO v Pobegih pri Kopru se proda; flUVd llloa aij 0dda v najem. Hiša ima 7 sob, kuhinjo in veliko dvorišče. Več se poizve pri J Ivanu Pucelj v Kopru._560 . Vnntorclfi pisarni službujoča, vseh pisar-. HULarolil niških opravil vešča gospodična želi takoj premeniti službo. Naslov pod „N a t a n Č -n o b t" ..Inperatnemu oddelku Edinosti-. 566 Restavracija „Aurora" Trst ni. Grinseppe Carincci 15 in nI. S. Grani 13 Hrvatsko tamburaško društvo „Sriemac" v narodnih nošah — Svira vs^ki dan od 7. do II1/, ure zvečar. Ob nedeljah in praz* nikih od 5. uro pop. do II.*/■ zvečer. Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso Fotoiralul atelje D. Fetener Trst, ulica Giosue Carducci št. 20 (eae ulica Torrente) fotografije na temnem platin-papirju Daje m poskusno sliko. IS slik ▼ obliki vixit......gld. 4*— 6 „ „ ..........2 50 3 Mike „ ............1-50 12 slik „ kabinet, doprsna *lika ,, 9'— 13 slik „ kabinet cela postara . „ 7*50 8 slik „ kabinet dopn>na slika „ 6*— (i slik „ kabinet cela postava . 5.— = fotografije na svitlem papirju. = Ve daje se poskusne slike. 12 slik t oblik Tizit......gld. 3"— 6 »lik „ ...-...„ 1-50 12 slik „ kabinet doprsna slika ,, 7"— 12 slik ,, kabinet cela postava . „ 6*50 H slik kabinet doprsna slika „ 4"50 6 slik ,, kabinet cela postava . ,, 4"— ifnmnnnnnnnB ©©©©©©©@ Guerino Marcor ulica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in dr a U je vedno preskrbljena z naj bolj šiir. kranjskim blagom. Prodaja na debelo li drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. ©©©©©©©© M. SALARIN1 t ulici Ponte della Fabbra it. 2. {Vogal «1. Torrente.)-- Poletje! Tapecirarska delavnica Alberto Bencich grst, via tiziano Vecellio št. 4 vsprejema vsako tapecirarsko dele in tudi popravljanja. — CENE NIZKE. ===== G. EEHIATAN urar in zlatar trst, Corso 23, Zx%\ Prodaja ure in dragocenosti. — Popravlja z največjo točnostjo in ga-= rancijo. = Cene smerne. — Kupuje in menja. Podpisani tem v ollol Las laritto v« o oblo i(«r 1* ss vofln ulic« Ban Glorgio) otvoril IT ZALOGO VINA u đomaćo rak«, pridelek lz nojih vinogratlov t Bola (otok Br»J ! Is ga prodajam t aod6ekih lo iteklenicah. Ze sac kraj Vaac aagotovljm, da J« kakovost najbolja. Da umonm ceojemss odjemalcem jamćiti za pristno Tino, sem sklenil, da ga dobtram > v originalnih sodoaklh naravnost lz mojlk klotl v Belo J Is da ga tako raspoliljam tudi na stanovanja. Za krSmarje in gostilničarje primerne cene T sadi, da počastit« a Vato naro£bo b«le*im te naj. iaasj« IVAN CV1TANI6. Pomlad! Zaloga oblek in površnikov L gospode, dečke in otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in modra obleka za delavce. Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvrSe točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA: AT.T.A OITTA DI LONDRA" ul, Poete nuove št. 5. (vogal ul. Torre bianca) Velika zalega istrijanukeg« in dalmatis-•kega vi na, belega in črnega iz najboljih kleti, maršala I. vnte na debelo in drobno Poiilja na dem brezplačno vsako količino, izven Trsta franko postaja Trst po konkurenčnih cenah. Ul. Olov. Boooaoolo H FRATELLI de GIOIA, Trat Prva in edina pisarna v vojaški stvari koncesij onirana od vis. c. k. namestništva ulica Bachi št. 12, II. nadst. (uhod pod prehodiščem.) Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdehge in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno do-brovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe vsprejetja v vojaške šole itd. itd. Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. Reševanje hitro in točno. UIADIEUXE: Ob delaTnikih od 9.—12. predp. in 4.—7. popol. Ob nedeljah in prainikih od 10.—18. opoludne. VAV KJIGOVEZNICA Tovarna trgovskih registrov j Gustavo Tassini & Figlio ; Trst, Via Porjorella št, 5 - ogel Via della Sanita ivanRa DorMliini TRST - ulica Madonnina štev. 8 ulica S. TRST Spiridione Štev Kot vzgojiteljica energična, inteligentna gospodična, ve^ča slovenščine in nemščine, vajena i gospodinjstva — ali "kot družabnica k dami iSče plužbo. Naslov pod „Značaj" na „Inseratni oddelek EdinoBti". 567 &kp m in m Prodaja tudi koruzno perje za postelje. BE. ud. ZERQITElfIK ulica lm da Palestrma 2 m\ nI. Coroneo) Barvaniea, pralnica in čistilnica na suho ===== (s parnim obratom) — xxxxx ALBIN BOEGAN xxxxx TRST - ulica Farneto štev. II - TRST s specijalno delalnico za čiščenje na suho, zgrajeno pred kratkim na MIRAMARU. Za barvanje se rabijo edioo le solidne in zajamčene barve, katere ne zblede vsled pranja. Močenje pana na par. — Perfektno likanie zagrinjal z modernimi statvami po 40 »tot. komad. — Ć isti se na suho tudi obleke, tkanine za opravo, kožuhpa pogrinjala itd^po najnovejšem zistemu, z največo natanjčnoatjo in brižnostjo. H^" Cene Jako nizke. Od jemanje in dostavljanje na dom. — Naročila se sprejemi aamo^v uUolFaraetoJtt ev^ 11 VELIKA ZALOGA pohištva, mani faktur, ur, elik. zrcal in tapet arij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. Prej, nego kupite otrobe, drobne ^mm otrobe, oves, koruzne in pšenične moke, koruzo itd. obiščite skladišče Vinko de jftarin Via Vittorio Alfieri št. 10 (kraj ognjegascev) kjer uajdete blago najboljše vr^le in najceneje vseh trgov. KOLESA (BICIKLJO Omlai, Vtetfldl, Ci(nMa svetovnoznane znamko modeli 1905 Mk je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. ■■■^■■■■■■■F^obi st pUfolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Stekleniea 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI PoiilJttTO poita«n ponora. Kolesa Courier Ddinoueji sisfem 13 kg. najnoveja oprava ?mm\\l I. yrste. Jamči se za 2 leti- Modeli 1906 Cene zmerne. TRST, ulica Ponterosso št. 14 Movo skladišče manifakturnega blaga Trst, Corso 34. M. GASFAHINI Trst, Corso 34. Bombaževine in platno po tovarniških cenah. _ CENE DOLOČENE. - VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, via