Političen list za slovenski narod.
mM rnJCMMl T«lj»: z* mIo l«te predplažan 1& fU., » pol leta 8 jld., u četrt leu 4 rld., u en mesec 1 jld. 40 kr. ▼ Ualnirtrmeljl prejemno TelJi: Za oelo leto 13 fld., za pol leta « fld., ta četrt leU I (U., sa en meMO 1 gU. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Raitinin* prtjosa opravnikvo (administracija) in skipedicija, Semeniške uiice št. 2, H., 28.
X«inantla (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., de se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., č« se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zman)i»
Bokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Trednlitvo j« v Semeniških uiieaii h. št. 2, I., 17.
Iihaja vsak dan, izvsemši nedelje in praznike, ob V|6. uri popoludn«.
I&tev. lOO.
7 Ljubljani, v torek 15. julija 1890.
Letnik: XVIII.
Ravnikarjema slavnost na Tacah.
Po vzporedu, katerega smo že priobčili, odkrila se je mioolo nedeljo na Vačah spominska ploča na rojstveni hiši pokojnega Matevža Ravnikarja, škofa tržaško-koperskega in odličnega pisatelja slovenskega. Navzlic jako slabemu vremenu se je odpeljalo zjutraj z mešanim vlakom iz Ljubljane okolu 60 oseb: zastopniki ,Pisateljskega društva", »Sokoli", člani slov. del. pevskega društva »Slavca" in še nekaj druzih rodoljubov.
Iz Litije smo odrinili po kratkem postanku na Vače. Dočim nas je s potoma neprestano nadlegoval dež, jelo se je po našem prihodu na Vače vendar-le jasniti, in skoro je pogledalo solnce izza oblakov. Došlece je pred Vačami pričakoval »Zagorski Sokol" z godbo trboveljsko, župan vaški g. Grilec pa nas je pozdravil s krepkim nagovorom. Po odgovoru predsednika »Pisateljskemu društvu" g. dr. Vošnjak a smo se napotili v trg. Vače so bile po neumornem trudu lokalnega odbora ta dan kar naj-bogateje okrašene s slavoloki, raznimi napisi, zastavami in mlaji; zlasti lepo je bil videti prostor okolu cerkve. O napovedanem času je prof g. Tomo Zupan z lece obilo zbranemu ljudstva govoril o slavnem rojaku njegovem. Na podlagi Koseskega verzov: »Pusti svet, opravke svoje, .Sursum corda' v domu poje. Mož pobožni, rajski svat; Vse obrne v božjo slavo, Mitra diSi sveto glavo, Papež piše: ,Ljubi brat!' Kadar grob nemilo zine, Angelj čist na svetu mine — Kdo je mar? Ta pobožni korenine Je slovenski oratar" — slavil je g. govornik v dovršeni propovedi Ravnikarja človeka, dobrotnika in škofa. Po propovedi je g. kanonik Earol Klun, zastopnik in pooblaščenec ljubljanskega knezoškofa in stolnega kapiteljna, daroval sv. mašo z asistencijo domačih in sosednjih gg. duhovnikov, peli pa so združeni litijsko-šmartin-
ski pevci, katere je vodil litijski nadučitelj g. Ravnikar. Ko se je bilo ljudstvo zbralo na trgu pred j šolo, zapeli so gori navedeni pevci krasno Jenkovo .Molitev", na to pa je bil slavnostni govor g. no-i tarja, deželnega poslanca L. Svetca. Z živo besedo nam je g. govornik v prvem delu svojega govora slikal življenje slavljenčevo, v drugem pa risal, kolike zasluge si je pridobil pokojni škof-pisatelj za razvoj jezika našega, opominjal, kako žalostni so bili tedanji časi za šole in urade, kako nerazvit jezik slovenski. Ako dandanašnji uživamo lepše čase ter je našemu jeziku odločeno dostojno mesto v rodni deželi, to je vsekakor zahvaljati one vrle može, ki so krepko zastavili svoje pero, v gladkem poljudnem jeziku pisali knjige slovenske ter z besedo in dejanjem spešili razvoj naroda našega. Med temi možmi pokojni škof gotovo ni zadnji, in zategadel je [vsekakor častno, da se mnogoštevilni čestilci njegovi danes toli živo spominjajo odličnega rojaka vaškega, čegar ime bode slovelo, dokler se bode oglašala beseda slovenska. — Krepka trikratna »Slava" je po dovršenem govoru zadonela po trgu, združeni litijsko-šmartinski in »Slavčev" zbor pa je zapel »Svoji k svojim". Tudi vrli šentlamberško-zagorski pevci so se odzvali s krepko »Sokolsko" ter pokazali izvežbanost, katera res zasluži javne pohvale. Po odpeti pesmi smo se odpravili k rojstveni hiši Ravnikarjev!. Ondu smo čuli litijsko-šmar-tinskih pevcev zbor »Spevajte Bogu", na to pa je g. dr. Vošnjak, na kratko razloživši pomen tega dneva, razkril spominsko pločo, ki priča vedno in vsakomur, tujcu in domačinu, da se je v tej nizki hišici porodil jeden prvih mož slovenskih — Ravnikar, ustanovitelj slovenske proze naše! Topiči so zagrmeli, zazvenel je združenih »Slavčev" in litijsko-šmartinskih pevcev prelepi zbor »Slovanski brod" in za njim šentlamberško-zagorskih »Zrinjski Franko-pan". Ves izprevod se je sedaj razvrstil po prejšnjem redu ter znova korakal po trgu. Na to smo šli obedovat v posamične gostilne; skupnega obeda namreč ni moglo biti radi nedostatnega prostora.
Pričela se je lepa prosta zabava; največ ljudstva se je seveda zbiralo pri pevcih, .Sokolih" ljubljanskih in zagorskih, kakor tudi pri polnoštevilno došlem litijskem gasilnem društvu. Pri obedu je gosp. dr. Vošnjak nazdravil najmlajšemu ^Sokolu" slovenskemu, ustanovljenemu v dosihdob trdo nemškem Zagorji; starosta »Zagorskega Sokola" g. Medved je odgovarjajo omenil, kako živo se zanima zagorsko prebivalstvo za to društvo, tako da šteje že sedaj nad 80 članov in je upati, da se skoro popnč do prve stotine. Po krepki zdravici, katero je v imenu »Ljubljanskega Sokola" izpregovoril gosp. Dragotin Hribar, odšli so šentlamberški pevci in zagorski »Sokoli" domov, a tudi drugi smo se zajedno z Litijani jeli odpravljati v Litijo. Ondi se je pričela v gostilni na pošti prosta zabava, ljubljanski »Sokol" pa je na trgu litijskem izborno kakor vselej proizvajal težavne produkcije.
Posloviti smo se morali naposled, ali odšli smo s prijetno zavestjo, da se je bila slavnost zvršila vsestranski lepo. Obžalovali smo samo, da nam zjutraj nebo ni bilo pokazalo milejšega lica, zakaj izvestno bi bila^vdeležba .neprimerno mnogoštevil-nejša. Vrli lokalni odbor vaški pa se sme ponašati, da je navzlic raznim, zlasti krajevnim težkočam do cela zvršil svojo nalogo; istotako bodi čast vsem Vačanom, ki so storili, kar se je sploh dalo storiti ter na slavo prvemu rojaku svojemu prijazni svoj trg okrasili tako, da smo se morali res kar čuditi!
Volitve v Pazinii.
(Izviren dopis.)
I »Slovenec" poročal je svojim čitateljem o srečnem izidu volitev občinskih v Pazinu. Toda, ker so te volitve velike važnosti v boju Slavjanstva proti življu latinskemu v Istri, mislim, da ne bode odveč, ako nekoliko besedij izpregovorim o tem i za Slovence veselem dogodku.
Mesto Pazin leži v srcu »tužne Istre* in je zaradi tega velike važnosti. Pred 40 leti je bilo v
LISTEK.
Vladika Matej Ravnikar v slovstvu slovenskem.
(Konec.)
Ravnikar je pomogel, da je Metelko tako naglo prišel iz Gorjan, kjer je bil leta 1814 za duhovnega pomočnika, v Ljubljano za stolnega kate-heta, leta 1815 v duhovnišnico za hišnega gospodarja in duhovnega voditelja, in leta 1817 za slovenskega učitelja. Radi bi bili to službo nekateri naklonili Vodniku, toda bil je nekaj že v letih, nekaj pa še v zameri. Iu prav Ravnikar je menda naklonil Metelkota k vstanovitvi nove abecede po pravilih Kopitarjevih. Oznanil jo je bil vsaj leta 1817 v »Zgodbah sv. pisma" (IV. D. str. 324—325), in bilo je leta 1820, da so se v ta namen sošli na Dnnaji Dobrovskj, Kopitar, Ravnikar, Metelko, Ka-lister, Šlakar, — in posvetovali se o napravi jedi-nega slovenskega in celo občno-slovanskega pravopisa (vid. Življ. Ravnikarj. 1. 1845).
Kako je pisal slovenski Ravnikar, je natanko razvideti n. pr. iz predgovora »Zgodbe sv. pis. d.
I. 1. 1815", kjer piše mej drugim o jeziku ali besedi:
»Ce v kakšino besedo v teh bukvah zadenete, de je precej ne vumeste, nikar berž ne recite, de je izmišlena: poprašajte koga drujiga. Krajnske so vse, in tu ali tam po Krajnskim domu. Pač redka ktira je nova, pa lohka vum^ti. Ves krajnski jezik bi mi obožali, ako bi nobena beseda v bukve ne smela, če le v kaki vasi ni domača. Nektire besede, so bol po Gorenskim, druge po Dolenskim ali po Notrajnskim v navadi. Zakaj bi mogla le Gorenska, Dolenska ali Notrajnska obvelati? Nismo vsi Krajnci? Pa, reči po pravici, nisim jih besedi veliko jiskal ne po Gorenskim ne po Dolenskim, ampak po svojim sim pisal, kakor sim jih se nekadaj v svojimu kraju pastir še navučil. Torej pa tudi mislim, de me bote otroci in pastirji od vučenih veliko bol vumeli. Od otrok in mladenčov svojiga kraja sim si tega svest. Vi imate še bol nepokaženo Krajnšino; vučeni radi Nemšino, Latinšino ali Lahovšino vmes brodijo, in tudi clo krajnsko besedo tako po ptuje stavijo, de praviga Krajnca všesa bole! Večidel pravijo po kmetih takim, de prevučeno govore. Drugim, ktiri se lepši Krajnšine derže, pravimo, de jo po domače povedo. Pa tudi med kmečkimi ljudmi je že veliko zbrodene Krajnšine, in clo kmet se sča-
sama te kolobocje tako pervadi, de misli prav lepo povedati, če postavim namest: sim spoved opravil, reče, sim spoved dolj položil. Skorej bi ga vprašal, kam jo je položil, na tla ali pod klop? Ta kolobocja ves krajnski jezik obruzdd, in ga ptujim slovencam perostudi, in Krajnca po nedolžnim v zaničovanje spravi. In če pojde tako, nas bo tako deleč ta kolobocja perpravila, de ne bomo zadnič znali ne Krajn-skiga ne Nemškiga. Vam na čast tedaj, ljubi moji mladi Krajnci! sim se tiste zbrodene Krajnšine ogibal. Ne le mi Krajnci, šedeset milijonov ljudi govori slovenski jezik, in vsim pridejo naše bukve simtertje v roke, in gerdo je, jelite, če nam očitajo, de smo Krajnci vso besedo skazili? Torej vsaki pametni Krajne more sam želeti, de ue v bukvah sej čista Krajnšina perhrani. Res je scer, te moje bukve niso zavolo Krajnšine, ampak zavolo lepiga navuka pisane. Pa, kdo nima raji, de se mu koščik tudi beliga kruha iz lepe rute po perilu, kakor iz vma-zane nagnusne cunje poda? Jelite, otroci! še jedli bi ga ne? Ravno tako spakdrdna beseda še taki lepi navuk, če vam ne, pa drugim slovencam, perskiiti. Ravno za to, ker le lepi navuk meni in vam le toljko per serci, tud mislim, de ga moremo v lepo, čedno besedo obleči.
Nektiriga izrečovanja pa tudi ne smem tajiti,
tem dosti čistem mestu le malo i to jako siromašnih hišic; govorilo se je izključljivo hrvatski. Ko so častni očetje Frančiškani odprli gimnatijo in pa ko so se pomnožili uradniki, rastel je vidno Paziu. Gimnazija bila je nemška iu ljudske šole popolnoma italijanske. Zato se ni čuditi, ako je obraz mesta v primerno kratkem času postal italijansk, tako celo, da je stranka italijanska smatrala in imenovala Paiio ^trdnjavo italijansko". Tudi politično društvo „So-cietii politica istriana" izbralo je večkrat omenjeno mesto za svoj sedež.
Videči rodoljubi, posebno pa rodoljubni duhovniki, kako pogibeljuo dela poitalijančeni Pazin tudi na popolnoma hrvatsko okolico, začeli so buditi priprostega poljedelca. In Bog blagoslovil je njih trud: pred tremi leti zmagala je stranka hrvatska in Pazin z vso okolico dobil je narodno zastopstvo. — Na vse zakonite in nezakonite načine trudili so se Italijani, da bi ovrgli volitev, a nij jim bilo mogoče. Nij jim ostalo druzega, kakor nada, da pridejo po treh letih zopet do krmila.
Narodna stranka pa je znala dobro porabiti težkim trudom dobljeno zmago. S svojim zmernim postopanjem in strogim redom dosegla je zaupanje od strani vlade, a z varčnim gospodarstvom in uljud-nim ravnanjem prikupila se je kmetom. Res jih je verolomni načelnik ali župan nekoliko prekanil, toda tudi to težavo vedela je stranka premagati.
Prišlo je do novih volitev. Najprvo so bile volitve za ožji odbor, koji ima skrbeti za mesto in ožjo okolico. Te so izpale ugodno za narodno stranko. To je bilo dobro znamenje za volitve podobčin, koje eo se vršile koncem junija in prve dni julija. Kmetje imajo sicer v tem času veliko dela, vendar so mnogobrojno po več ur daleč prihajali oddat svoje glasove za narodno stranko. Italijani videči, v koliki množini dohajajo poljedelci, vstrašili so se i sramotno odstopili od boja. Mej tem, ko so se vršile volitve za III. in II. razred, pripravljala seje stranka protivna na vse mogoče načine, da bi vsaj v I. razredu zmaga bila na njihovi strani. Sluteči, da bi jim utegnilo tudi tu izpodleteti, obrnili so se v Poreč po pomoč. Sam deželni glavar stari Campitelli podal se je v Trst k cesarskemu namestniku prosit, da bi on na kak način porabil svoj vpliv, da bi vsaj v I. razredu zmagali. Ne znam, kako je opravil v rumenej hiši v Trstu, a gotovo je, da je od tam prišel v Pazin k okrajnemu glavarju Simzigu. Seveda mu ni omenjeni gospod, koji je posebno radi lanskih volitev pri latinski stranki na slabem glasu, nobene pomoči obljubil, ker to je tudi njegova dolžnost. Kako se na svetu vse maščuje!
Na dan volitve 3. julija pokazal je načelnik Fabris, nesrečnega spomina, še jedenkrat svojo pravo barvo s tem, da je v komisijo za volitev I. razreda imenoval same zagrizene Italijane. Toda i to nij pomagalo; z večino 33 glasov zmagala je i v tem razredu stranka hrvatska. Ko so naši volilci z nekoliko „živio"! dali oduška veselju svojemu, razšli so se mirno na vse strani. Sploh se mora priznati, da so se kmetovalci vse dni volitve lepo in vzorno obnašali; skoraj da se nij niti poznalo, da so volitve, ker mesto nij prav nič izpremenilo svojega vsakdanjega lica.
Ako letošnje volitve primerjamo z onimi leta 1886., vidimo velik napredek pri naii stranki. Veselt zmaga v Pazinu pokazala je ne aamo Iitrl, nego celi državi, da gre Slovan v .tužni* Istri na dan. I na Dunaju bodo po malem prišli do izpoznanja, da je Istra po svoji večini slovanska in da je ta večina odlično lojalna, in zaradi tega je naloga vsakega pravega avstrijskega državnika, da jo podpira, a ne zatira, kakor se je do sedaj žalibog večkrat storilo.
Ideja pa slovanska, koja je že nekoliko odkrila zagrneni obraz tužne Istre: naj živi, raste, cvete!
Politični pregled.
v 1.1 u b Ij aa i, 15. julija, dežel«.
Deielnozhorake volitve. Solnograški deželni zbor šteje z virilnim glasom knezo-nadškofa 28 poslancev. Po zadnjih volitvah je deset katoliških konservativcev, 10 liberalcev in 6 nemških konservativcev ali Lienbacherjevih pristašev. Lienbacher je namreč v veleposestvu prodrl s svojimi kandidati. Tako bode Lienbacherjeva stranka jeziček na tehtnici v deželnem zboru.
Kdlnoktj in Caprivi. „Neue Freie Presse" poroča, da se avstrijski in nemški vnanji minister snideta v drugi polovici avgusta. Kraj shoda še ni določen.
Tnanje države.
Srbija. Koncem preteklega meseca se je osnovalo v Belem Gradu društvo „Velika Srbija" in sicer v spomin Kačanskega, ki je bil prvič izdal I. 1887. istotako imenovani list, namreč „Velika Srbija", glasilo društva, ki seje zdaj osnovalo: Namen temu društvu je širiti složne misli med vsemi Srbi, pobijati tuji vpliv in podpirati vse trpeče brate. Te svoje namene bo pospeševalo s knjigami, časniki, veselicami in predavanjem. Število društvenikov jako narašča, kajti v jednem tednu se je pomnožilo za 600 udov. Nemški listi že trdijo, da je omenjeno društvo naperjeno le proti Avstriji. To pa sklepajo posebno iz tega, ker se je osnovalo baš v teh nekaj napetih razmerah med Avstrijo in Srbijo. Upati pa je, da to društvo ne bo gojilo protiavstrijskih namenov, temveč bo vzelo v svoj delokrog druge lepše zmotre, t. j. prosveto in blagostanje narodovo.
Bolgarija. Iz Sofije se poroča listom: Še pred svojim odpotovanjem v Avstrijo je skušal princ Ferdinand vstvariti boljše razmere med vlado in bolgarskim metropolitom. V ta namen se je bil podal princ^v Varno, da bi bil tam pri službi božji, katero je imel tamošnji metropolit opraviti. Ko je pa ta slišal, da pride princ Ferdinand v Varno, podal se je takoj na pot v Šumlo, umaknil se Ferdinandu, in službo božjo je moral opraviti nižji duhovnik. Če je pa prosila bolgarska vlada metropolita, naj pride v Sofijo ali k sejam sinode v Buščuk, izgovarjal se je vedno, da je bolehav ter mu je nemogoče iti iz Varne. No, zdaj je bil pa nakrat zdrav in je šel lahko v Šumlo. Ko je princ Ferdinand to slišal, šel je k službi božji, toda v grško cerkev, kjer je opravljal helenski metropolit sveto službo. Po končani službi božji nagovoril in pozdravil je imenovani grški metropolit princa ter ga zahvalil, da je počastil njegovo cerkev z obiskom. Konečno pa ga je poprosil, da naj bode naklonjen grško-pravoslavnim cerkvenim občinam v Bolgariji. — Ta dogodek je dal povod ostremu članku v „S?obodi", v katerem obsoja obnašanje bolgarskega metropolita.
ter pristavi naravnoit, da naj bolgirika vlada ne priznava več za vrhovnega poglavarja bolgarske cerkve, ker se je tako nedostojno obnaiil do nje.
Rusija. O obsodbi ruskih anarhistov v Pariza piše peterburški „Svef: Pri tej priloiooati je pokazalo francosko sodišče največo nepristranost in ostrost proti sovražniku vsakega državnega in socijalnega reda. Omenjena sodba je pa tudi ugodila povsem vsej Franciji ter kaže avojo dozorelost v politiki in naklonjenost do Rusije. Sovražniki Rusiji in narodu ruskemu bodo baš iz tega vzroka postali tudi Franciji sovražniki. Lahko opomnimo, da je obsodba pariškega sodišča zadovolila povsem tudi javno rusko mnenje. Kako se je izpremenila Francija! Še ni prav dolgo temu, ko so pretili anarhisti pogubo društvenemu redu pod francoskim varstvom, in danes postopa ista država najostreje proti omenjenim kalilcem javnega miru in reda. Ta obsodba pa ima poleg svojo teoretične važnosti še druge prednosti. Prvič ne bodo mogli dlje časa pogubljivi in nevarni elementi, kakor so bili zgoraj imenovani rogovileži, nadaljevati svojega zločinskega dejanja in drugič bo imenovana sodba ostro svarilo vsem drugim sovražnikom države in javnega miru. Ponavljamo še enkrat, da je ta obsodba, vsekako energičen korak francoske vlade, mnogo tesneje zvezala Francijo in Rusijo v prijateljstvu.
Italija. Rimski dopisovalec ,Berl. Tagbl." se je pogovarjal z italijanskim finančnim ministrom, ter poroča tako-le: ^Crispi je omenil nedavno v senatu, ,če tudi je mir začasno zagotovljen, vendar se vojna lahko uname danes ali jutri. Ali bi mogle italijanske finance zdržati vojne troške?" Na to minister: »Vsekako, če tudi bi končala vojna naše finance. Sieer m^nim, da ne bode še tako kmalu, če bi pa prišlo do tega, vedo dobro naši zavezniki, da bi storili mi svojo dolžnost ter ostali zvesti trodržavni zvezi. Kar se vzhoda tiče, menim, da ni tam evropski mir v nikaki nevarnosti. Tudi ne verujem, da ste sklenili Rusija in Franqija prijateljsko vez. To so gola sumničenja brez vsrjkih razlogov." Dopisnik: „Kaj meni Vaša vzvišenost o Crispijevi vladi?" Minister: „Viada Crispijeva bode zmagala z veliko večino pri volitvah; to se ne dd tajiti. Vsekako pojde vlada tudi za naprej po sedanjem potu in se ne bode več družila z desnico, ki prav za prav več ne obstaje." Konečno je opomnil minister z ozirom na brezvspešno kupčijsko pegajanje s Francijo: „To nima nikakega pomena, mi tudi lahko shajamo brez Francije."
Nemčija. Odkar je končal nemški državni zbor svoje delovanje, govori se pri javnih razpravah največ o nemško-angleškem sporazumenji. Kar se tiče te pogodbe, lahko se reče, da je Anglija na boljšem, kakor Nemčija, posebno glede na ozemlje in na materijalni prid. Helgolandski otok je važen za Nemčijo le zato, ker že takorekoč po naravi k njej pripada in bi ji bil v boji s Francijo preveli-cega pomena. „Pol. Frag." pišejo nadalje o tej pogodbi: A to ni še vse, kar je pri tem Nemčija dobila. Mnogo veče vrednosti je sporazumenje in prijateljstvo med sorodnima državama, ki je nastalo iz zgoraj imenovane nemško-angleške pogodbe. To prijateljstvo pa ni važno le za Nemčijo, temveč za vso Evropo. Kaj je par tisoč kvadratnih milj, katere je prepustila Nemčija Angliji v primeri z moralično podporo, ki jej je zagotovljena od Anglije? Ali ni mnogo bolje, zagotoviti mir v Evropi, kakor tam v oddaljeni Afriki zahtevati ozemlje in s tem Anglijo, vsekako važno zaveznico, pehati od sebe? S tega stališča moramo imenovati pogodbo za Nemčijo popolnoma jednako; kajti, kar izgubi nemška država v Afriki, dobi v Evropi na svoji veljavi, dočim je pokroviteljstvo angleške vlade nad znanim vzhodno-afriškem ozemljem velike važnosti za njeno naselbinsko politiko.
de res po Krajnskim ni kaj navadno, postavim, kadar pišem: te bukve zbravši bom kmalo druge dobil, namest reči: po tem, kadar bom te bukve zbral, bom kmalo druge dobil. Jurja živlenje mi ot^všiga bom z vsim preskrbel, namest reči: Jurja, ktiri mi je živlenje otel, bom z vsim preskrbel. Andreju toljko hudiga prebivšimu se zdaj bolj godi, namesto reči: Andreju, ktiri je toljko hudiga prebil, se zdaj bolj godi. Take izrečovanja, pravim, res niso kaj zlo po Krajnskim v navadi. Pa v duhu so krajnskiga jezika, tako govore vsi drugi slovenci, tako so naši krajnski spredniki vsi govorili, kar se iz starih nekdajnih krajnskih bukev pokaže, tako je sveti Ciril pred devetimi vekmi ali devet sto letmi že pisal v našim ieziku. Tako govore in pišejo še zdaj kmalo unkraj Stajerskiga. Tako so zadnič sploh začeli pisati tudi po Koroškim in po Štajerskim; in povsod je to prav, zakaj bi le nam Krajncam ne bilo? Krajnska beseda se tako grozno lepo okrajša, in kar je še več vredno, je dobičik, de bomo sčasama tudi drujih slovencov bukve lohka umevali, in naše oni. Iz Pemskiga, iz Duneja, od vsih krajov nas Krajnce hvalijo zavolo tega. Zakaj bol skrbe drugi slovenci za nas in naše besede lepoto, kakor mi sami za-se. Ni kaj lepo to, pa je res. Pa zmiraj ne sm^ biti taka. Vsaki narod, kadar se začne nekoljko otesdvati, začne to per svoji
domači besedi, de jo očedi. Ako tedaj tudi mi tako storimo, ktiri pametni Krajnc bo marnje delal? Tega braniti se pravi Krajnce v nič tlačiti, in pot jim do veči vuma zaperati. Mene tega Bog vdri! Ne le vam, otroci in mladenči! ampak tudi odraše-nim Krajncam sim hotel to povedati (str. III—VIII)."
Koj po vladi francoski ter žalostni osodi Vodnikovi tako krasna pa ponosna beseda! Po njem se je ravnal Metelko s svojimi tovarši in učenci, in kakor so prej prehudo nemškutarili, tako so odslej jeli preveč trebiti in slovenariti. In na to m^ri Prešernova »Nova pisar ij a" v Obelici (II, 30—37) na pr.: „če hočeš kaj veljati, pisar; besed se ptujih boj, ko hud'ga vraga; debelo po gorjansko jo za-robi; tri leta idi v rotar.ske At^ne; med pastirje, kmete, sredi kožarjev; kar v bukvah je natisnjeniga, npije, to, bratec, med učene gre lingviste, in priča od jezika lepotije; Slovenci bodo brali bukve čiste, častili pozni bodo nas narodi itd.!" In z ozirom na malo navadne deležnike spustil je Presern (Obel. III, 19.) Ravnikarju sršena — češ — poptujčvavcu: »Gorjancev naših jezik poptujčvavši — Si kriv, da kolne Krajnc molitve bravši!"
»Trotz dieser Ausstellung," — pisal je pa učeni Mat. Čop (r. 1. 1797, u. 1835) v že omenjenem delu), — »kanu nicht geliiugnet werdeu, dass, wenn
die Bildung der krainischen Sehriftsprache hinsicht-lich der grammatischen Richtigkeit und lezicalischen Reinheit seit einigen Jahren bedeutende Fortschritte gemaeht bat, man dieses, nebst Kopitar und Vodnik, vorzUglich Hrn. Ravnikar und seinen Nachfolgern, unter denen sich dnrch Sprachgediegenheit vorzug-lich der Prof. Metelko und die Hrn. Potočnik und Zalokar auszeichnen, und der von jenem erwirkten slowenischen Lehrkanzel in Laibacb zu verdanken habe. Thatsache ist es, dass beinahe alle seit den letzten 15 .lahren in Krain erschienenen Biicher in sprachiicher Hinsicht die besten der friiheren Periode bedeutend abertreffen. Uebertreibungen, \venn sie wirklich irgendwo stattfanden, wird am besten die Zeit selbst ermiissigen. (P. J. Šafafiks Gesch. der sildslaw. Lit. pg. 38)."
To se je res tudi zgodilo in »Teducesermo viget patrius, ante rudis" — so leta 1827 v slovo pri odhodu iz Ljubljane v latinski žalostinki Ravnikarju spričevali modroslovni učenci njegovi. In kakor .lanežič v svojih slovnicah, tako kaže tudi Miklošič vzorno pisavo Ravnikarjevo Slovencem, naj jo posnemajo. — Iz tega je ž« razvidno, kolike po-membe nam je Ravnikar v slovenskem slov-, stvu.	Istinič.
TurUja. Hudo je imeti slabega soseda, a še huje slabega gospodarja. To čutijo posebno Bolgari, ki bi naredili radi sToje cerkvene zadeve popolnoma nezavisne od Carjigrada. Kneževina je v tem oziru sicer nezavisna od Tarčije, a zavisni so njeni verniki, živeči na turških tleh. V tem zmislu se je obrnil grški eksarh do turške vlade, in kakor se govori, ne brez vsega vspeha. Ko ste se oglasili na to srbska in grška vlada, da naj Turčija ne ugodi v tem slučaji Bolgariji, opomnil je veliki vezir, da nimate omenjeni državi nobene pravice vtikati se v razmere v Turčiji živečih Bolgarov. Ta izjava je še bolj ukrepila v nadi Bolgare in objednem neki zelo užalila in razdražila grške v Carjigradu živeče kroge._
Izvirni dopisi.
iz Prage, dne 10. julija. (Volitev nemškega zastopnika v deželnišolskisvet.— Razno.) Najboljši odgovor mesta Prage na neču-veno rogoviljenje nemških listov proti nameravanemu imenovanju poslanca g. prof. Heinricha v češki deželni šolski svk je bila včerajšnja volitev; poslanec ravnatelj J. Heinrich izvoljen je bil s 54 od
58	oddanih glasov in dr. Srb (češki zastopnik) z
59	od 60 glasov. Pred volitvijo spregovoril je g. dr. Milde nastopno: .Omeniti moram še jedno zadevo, in ta je nečuveno in neosnovano zabavljanje glede ukrepa mestnega starejšinstva o kandidaturi nemškega zastopnika v deželni šolski svet, zabavljanje od nemške strani, kakeršno je med olikanimi ljudmi skoro nemožno. O teh napadih nečem dalje govoriti. Skleneno je bilo, da se voli za češkega zastopnika pražkega mesta v deželni šolski svet dr. Vladimir Srb in za nemškega zastopnika državni poslanec Heinrich, iu s tem pražko mesto izvršuje samo po zakonu njemu zagotovljeno pravo. Nihče ni opravičen komu, ako se poslužuje po zakonu osigurane pravice svoje, česa radi tega očitati. V zakonu tudi ni nikjer določeno, da mora nemški zastopnik mesta Prage v deželnem šolskem svetu biti nemški nacijonal >'c ali liberalec. Kar se od njega zahteva, je tu. da je poštenjak, veščak v šolstvu in da je nemška narodnosti. Poslanec Heinrich zadošča vsem tem zahtevam in v tem oziru se mu tudi ne očita ničesar. Očita se samo nam, ker ne volimo po željah onih, koji se smatrajo za jedino opravičene zastopnike nemštva na Češkem. Kdor je pošten Nemec, ne strinja se ž njimi; v tem oziru se sklicujem na nemško konservativno stranko. S to volitvijo nečemo razžaliti nemškega naroda in nemške narodnosti, kojo čislamo; da bi nam pa tu kdo veleval, kako moramo izvrševati svoja prava, to se — dal Bog — nikoli ne bode zgodilo! (Burno odobravanje in ploskanje.) Še jedno stvar moram poudarjati. Mi tu ne volimo zastopnika narodnosti, temveč zastopnika kraljevskega stolnega mesta Prage; da bi izvolili gospode, ki često tej Pragi še lepega imena ne vedo, tega nihče ne more pričakovati od nas in tega tudi nikoli ne učinimo." (Burno odobravanje.)
Z volitvijo g. Jos. Heinricha je dostojno spregovorilo mesto naše na izživljajoče surove napade nemško-židovskih listov!
Cehi kot dobri katoličani so gotovo povsem pravični nasproti nemškim manjšinam in mirno prenašajo neosnovana očitanja proti stolnemu mestu. Tukajšnja .Bohemia" nazivlje to volitev: napove-danje vojne pražkega občinskega zastopništva — češko-nemški spravi! To je kakor pest na oko!
Istina je, da poslanec in vodja g. Heinrich ni bil simpatičen Nemcem na češkem, to je onim Nemcem, kojih idejal je centralizem z vsemi posledicami. Pri volitvi v državni zbor porazil je nemškega nacijonalca, in to je bil prvi njegov greh. V državnem zboru govoril je vedno z največjo simpatijo o Čehih, vsled česar so ga ljuto napadali nemški poslanci iz Češke. Strankarska nadutost in strast rojakov njegovih se je bolj obračala proti njemu, nego proti Cehom. Še v dobrem spominu so izgredi T državnem zboru zoper njega, ko so ga Nemci iz Češke napadali s psovkami .odpadnik" in .renegat*. Omenjeno bodi, da je mati njegova rojena Cehinja. In poslanec Knotz bil je celo aprila 1. 1886. pozvan od vsu zbornice k redu, ker je napadal poslanca Heinricha.
Vprašanje je, more li odločevati simpatija ali antipatija, ako se namešča strokovnjak? In tak strokovnjak je prof. Heinrich v svojem poklicu. Da je odličen veščak v šolstvu, to priznavajo vsi njegovi protivniki, in da je tudi poštenjak, ki se ravna po svojem prepričanji, in da bi tega ne imel, mož bi lehko igral odlično ulogo med svojimi rojaki.
Čudni so ti naši Nemci in zlasti njih miro-Ijubivost. Oni poznajo našo golobjo nrav, in baš to hote izkoriščati zd-s« pri vsaki priliki. Kedar hote od Cehov novih koncesij, vselej iškarijotski pouka-lujejo na januarijevo spravo, rekoč: Zdaj po spravi nam morate pokazati svojo miroljubnost!
Toda sami to miroljubnost čudno umevajo in tolmačijo. Tam, kjer mogo deliti s Čehi njihove pravice ali kjer so v manjšini, poudarjajo sicer miroljubnost, ali kjer so v večini, kažejo nam zobe
—	kakor je pri vas na Slovenskem! Tako so v Češki Lipi spravili ob kruh češke rokodelce, ker se le-ti priznavajo k svoji narodnosti. V Mostu (Brui) nečejo trpeti še češkega napisa na nagrobnem spomeniku, pod kojim počiva člen ondotnega .Sokola".
V	Trutnovem je njih gaslo: Spodimo češke uradnike! V namešanih krajih volijo v okrajne šolske svete za češke šole odločne neprijatelje češke narodnosti — zato pa hote v Pragi zaukazovati, naj se varuje njihova prenapeta občutljivost! Kraljevska Praga je konečno spregovorila možato, da brani svojo dostojnost; volitev njena je najboljši odgovor na huronsko kričanje fakcijoznih Indijanov. Drugi zastopnik mesta Prage v deželnem šolskem svetu je in ostati mora: samo miren in pošten Nemec!
Bralno društvo nemških velikošolcev sklenilo je pred nekoliko dnevi iz društvene blagajnice podariti 1000 mark v korist zakladu za zgradnjo spomenika
—	knezu Bismarcku! Takoj na to je bil pozvan predsednik društva — z6ve S9 Tomaschek — k policijskemu ravnatelju Stejskalu. Slednji de predsedniku, da bode društvo takoj razpuščeno, ako se ne razveljavi ta ukrep. Ako se pomisli, da je knez Bismarck povsem politična oseba, imel bode lep pojem o nemški lojalnosti nemške mladine, koja ima svoje gnezdo v stolnem mestu češkega kraljestva.
Priprave k deželni jubilejni izložbi leta 1891. lepo napredujejo, istotako priglasitve. Med drugimi tvrdkami pripravlja svetoznana češka izdelovalnica zlatih, srebrnih in cerkvenih posod, predmetov itd. g. A. Kettnerj a na Kralj. Vinogradih (Praga) zanimiv zgodovinsk spominek: strogo posneto ba-rokno monštranco iz prejšnjega stoletja, koja se nahaja v loretanski zakladnici na Mali strani, znana pod imenom .briljantova monštranca"; iz-' gotovljena bode v istiniti velikosti in okrašena z več tisoči briljantnih imitacij ter tehta več kilo-, gramov. Dotična tvrdka izložila bode dalje po načrtu prof. Mockra krasno izgotovljeno in dragoceno go-tično monštranco, namenjeno za novo vinogradsko ^ cerkev sv. Ljudmile.
, Dnevne novice.
(Drnžba sv. Cirila in Metoda) je te dni izdala V. zvezek svoje knjižnice pod naslovom .Tržaško-koprski škof Matej Ravnikar, slavni pisatelj in pedagog slovenski. V spomin razkritja spomeniške plošče, v 13. dan julija 1890. 1. v njegovi rojstveni hiši na Vačah, slovenski mladini poklonil Jernej j Ravnikar, slovenski učitelj". Knjižica ima na čelu podobo Ravnikarjeve ž njegovim podpisom in obseza 31 stranij. Gospod pisatelj je kaj spretno iu v lepem jeziku opisal v tej knjižici življenje in delovanje blagega slovenskega škofa, pisatelja in pedagoga. Cena knjižici je 10 kr., 100 izvodov vkupe 8 gld.
(Na C. kr. učiteljski pripravnici) v Ljubljani delalo je zrelostne izpite 15 učencev četrtega razreda. Od teh je jeden naredil izpite z odliko, 8 povoljno, 4 bodo ponavljali izpite, 2 pa četrto leto.
V	ostalih treh letih je bilo 59 učencev, od katerih je 40 sposobnih za višje razrede. Na deški vad-nici je bilo 116 učencev; od teh je 37 dobilo prav dobre, 72 pa dobre rede. Od dveh kandidatinj je jedna naredila zrelostni izpit, druga ne. Na ženskem oddelku je bilo 86 učenk; od teh je 75 sposobnih za višje razrede. Na dekliški vadnici je od 126 deklic dobilo 37 prav dobre, 78 dobre rede.
(Novo 8T. mašo) bo daroval g. Eduard Koso-bud 20. julija ob 10. uri v Radovljici in g. Josip Debevec 27. julija ob 9. uri v Begunjah pri Cerknici, ne v Ljubljani.
(Poskušen samomor.) Danes popoldne ob'/«3. uro je skočil iz 2. nadstropja gosp. Benedikta hiše na Starem trgu neki učiteljski pripravnik v Ljubljanico z namenom, da bi se usmrtil. Potegnili so ga iz vode, ne da bi bil vidno in nevarno poškodovan. Bil je golorok in bos. Slabi redi so bili baje povod poskušenemu samomoru.
(Vsprejemno presknšnjo) za I. šolo gimnazijsko je delalo 166 učencev, izmed katerih sta v nemškem razredu odklonjena dva, v slovenskih pa jih je propalo pet. Potrjenih je zdaj nemških 26, slovenskih pa 133. Za druge bo vsprejemna preskušnja 16. in 17. septembra. Nekateri so se že sedaj vpisali v nižjo gimnazijo. — Razun g. Lud. Lederhasa je tndi g. Josip Šorn pravi učitelj postal na višji gimnaziji ljubljanski.
(Z Unca) se nam poroča: Minoli mesec sta brata Zupana iz Kamne Gorice postavila pri nas nove orgije. Akoravno je kor pičle tri metre visok, vendar sta dobila prostora, ker sta meh spravila v orgije. Podobe so lične, vnanjost prijetna, registrov imajo orgije osem pevajočih in štiri pomožne. Glas orgelj je tako močan, da bi zadoščal tudi za večjo cerkev. Cena je primerno nizka. Ljudje so zadovoljni, ker delo bratov Zupanov je priporočila vredno.
(Postojina in okolica.) Tako se zove album, ki obseza 38 lično izvršenih podob Postojine, podzemeljskih čudes in okolice. Ukusno vezana knjižica velja 70 kr. Posamezne podobe imajo nemška, slovenska in laška imena.
(Goriško realko) je obiskovalo letos 218 učencev, in sicer 55 Slovencev, 122 Italijanov, 39 Nemcev in dve druge narodnosti.
(Razpisane) so učiteljske službe: V Rudniku pri Ljubljani, vPrežganju pri Litiji, drugo mesto v Vremu in drugo mesto v Šentjurju pri Kranju.
(Jedenindvajseti občni zbor prostovoljnega gasilnega drnštva ljubljanskega.) [Konec.] Naposled pravi stotnik Doberlet, da so njegovi dnevi šteti, postaral se je in ako še izvoljen ostane na čelu gasilnega društva, prevzel bo težavni posel le z ozirom na to, ker je preverjen, da ga bodo mlajše izvrstne moči podpirale. V to, zakliče, naj Bog pomaga! Zbo-rovalci pritrde navdušeno. Župan Grasselli je v daljšem, izvrstnem , neprenehoma z .živio"-klici odobravanem govoru odgovarjal na zahvalo stotnika in dvajsetletno človekoljubno delovanje prostovoljnega gasilnega društva slavil res v srca segajočih besedah. Odzivajoč se zahvali mestni zbor za napravo vodovoda, pravi, da bodo prostovoljni gasilci sedaj, kar Bog obvaruj, tudi v največji nevarnosti ognja šli na delo, gotovi vspeha, da ukrote sovražnika in obvarujejo someščanom premoženje iu življenje. Potem pravi župan, da je pač častno delati dolgih dvajset let na korist someščanom poleg svojih mnogobrojnih opravil, ue da bi iste k tem sihla kaka postava ali druge zaveze. Pač s ponosom sme gasilno društvo gledati na svoje veterane, mej katerimi je stotnik Doberlet sam. Njegova železna volja upognila je vse težave, da je društvo tako lepo uspevalo. Zahvaljuje ga župan za njegov veliki dosedanji trud v prid meščanstva ljubljanskega in, ako je tudi stotnik Doberlet naglašal, da so šteti njegovi dnevi, vendar ne dvomi župan, da ga njegova trdna narava, ko danes načeluje gasilnemu društvu še kot orjak, bode društvu ohranila še dolgo na čelu in da mu bode posvetil še nadalje svoje moči in svojo izredno izkušenost. Prisrčno bi župana veselilo, da stotnik Doberlet praznuje na čelu gasilnega društva še lepši praznik ko današnji, namreč 25letnico obstanka društva. (Dobro! Živio!) Potem čestita g. žnpan izvrstnima namestnikoma g. Ahčin-u in g. Šan-tel-nu in ju zahvaljuje za delovanje mestu v korist; tudi izreka zahvalo g. Rfitingu, zapisnikarju društva od začetka. Konečno pa izreka župan nado, da bode do 25letnice društva izpolnila se tudi želja društva, da dobi lastni dom, kar doslej ni bilo zaradi pomanjkanja pripravnega prostora mogoče; veselilo ga bode, ako bode društvo praznovalo 25letnico v svoji hiši. (.Živio"- iu .dobro"-klici.) — Ko je stotnik Doberlet odgovoril na zahvalo g. župana, izročil je g. Riiting-u častno sekirico v imenu društva in prijavil, da istotako danes zadržani g. Drelse, ki deluje že 16 let v društvu, dobi enako odlikovanje. G. R (iti n g se zahvali na veliki časti in pravi, da je storil zgolj svojo dolžnost in da se bode trudil i nadalje posvetiti društvu svoje najboljše moči. — Blagajniško poročilo kaže, da je imelo prostovoljno gasilno društvo 2853 gld. 21 kr. prejemkov in le 69 gld. 63 kr. manj izdatkov. Podporniška zaklada je imela 1724 gl. 10 kr. prejemkov, 1372 gld. 70 kr. izdatkov, torej prebitka 351 gld. 40 kr. Računi pregledani se odobre. Z vsklikom se izvoli g. Doberlet zopet stotnikom, na kar stori obljubo v roko županovo, kateri med .živio"-klici društvenikov potem sapasti zborovanje. Po listkih se izvolijo za poveljnike oddelkov: Ahčin, Šantel in Gerber. Za njih namest-
nike: Bitene, Kavčič in Stritzl, zipisolitarjem: Drelse. Ziupoi možje so: lliDterlechDer, Goriari in Jordan; pregledcvalci: Kalmus, Zirostein in Dimic. Ob 12. uri bilo je zborovanje končano.
Raznoterosti.
—	Lojalni župan. V Belgiji so toplice po imenn Spaa. Tu sem je prišla zadnje dni belgijska kraljica Henriette s svojo hčerko Klementino. Kraljica imft seboj nekaj priljubljenih psičkov. Ko je bila 6e v Bruselji, morali so nositi na gobcih torbe, ker je bil pasji kontamac. Prišedši pa v imenovane toplice je vprašala po svojem slugi tamošnjega župana, ali je tudi tukaj pasja bolezen, da morajo nositi psi torbe. In čez dobro uro je vže bobnal mestni bobnar po ulicah, da ne sme biti zanaprej noben pes več brez torbe. Ko se je šla kraljica zvečer sprehajat, zapazila je v svoje največje začu-jenje, da nosijo vsi tamošnji psi torbe na gobcih. Še tistega večera je bil povabljen župan k dvornemu obedu, pri katerem so se razumeli, kaj in kako. Ko so se tamošnji prebivalci druzega jutra vzbudili, bobnal je zopet bobnar ter naznanjal, da ni več pasjega kon-tufflaci. Da je bilo to povod smehu in smešnicam pri dvora, kakor med občinstvom, razume se samo ob sebi.
—	700 ljudi} utonilo. Iz Bombajja se 9. t. m. poroča listom: V mestu Muscat je razgrajal strašen vihar, ki je provzočil velike povodnji. Mnogo hiš se je sesulo v valovju in utonilo 700 oseb.
—	Sibirija ima izredno bogate rudnike. V vzhodnem Uralu se pridobiva baker kupoma takoj pod zemljo. Zlata se pridela 80 do 85 milijonov mark vsako leto. Srebro se nahaja posebno v Altaji in Transbaikalu. Železa, svinca, živega srebra in platine se izkoplje na leto za 10 milijonov mark. Vrhu tega ima neizmerne in neizčrpne zaklade grafita in premoga. Resničen je stavek: Rusija je dežela prihodnosti.
—	Kraljestvo za konja. Ogerska vlada je vojvodi Portlandskemu ponujala za žrebca Donovana 15.000 funtov, to je nad 180.000 gld. Vojvoda pa je odgovoril, da ga ne da za celo Ogersko.
—	V Balonu poročena. V Lovelu sta bila dne 4. t. m. poročena v balonu Charles Howel in Charlotte E. Anderson v pričo 10.000 gledalcev. Med poroko so držala sidra balon, da se ni vzdignil k višku. Ko ju je duhovnik poročil, izstopil je iz balona in za njim so stopili na zemljo poročne priče in družice. Ženin, spreten zrakoplovec, je na to spregovoril: „K višku!" Vrvi, ki so držale balon, so prerezali in balon je splaval v sinje višave z ženinom in nevesto, za katerima je gledala strmeča množica, dokler se jej ni izgubil balon izpred očij.
—	Ni razumel. „Ali ne veste očka, da ne bi smel svinjak tako blizu hiše biti?" — „Ztkaj ne. gospod zdravnik?" — „Ker je nezdravo!" — „To pa že ne, gospod zdravnik; moj prešiček ni bil še nikoli le jedno uro bolan."
—	Strašno smrt je storil zrakoplovec Colia v Palermu. Iz svojega balona je padel na tamošnjo cerkev in mrtev obležal.
—	Scegedinsko nabrežje. Kakor poročajo budimpeštanski listi, pokazale so se zopet poke na nabrežji v Scegedinu. Tisa izpodjeda breg, četudi so zavarovali breg s 4000 kubičnih metrov kamna. Na povelje poljedelskega ministra je preiskoval tehniški svetnik Manzberger omenjeno obrežje, in pokazalo se je, da bo treba še 30.000 kubičnih metrov kamenja v zavarovanje brega proti Tisi. To delo bo zahtevalo precejšnjo svoto, namreč 100.000 gld. Delo se prične dn4 15. t. m. in se bo nujno izvršilo.
Teie^mi.
Dunaj, lo. julija. Uradni list je objavil postavo o preraerabah finančne postave za 1. 1889., postavo o podporah za srednje šole, o popravah 1. 1889. vsled povodnji poškodovanih zgradb na Tirolskem, rainistersko naredbo o prepovedi uvožnja cunj iz Egipta zaradi kužne bolezni.
Gostln, 14. julija. Nocoj po noči je pobelil sneg.
Budimpešta, 15. julija. Vsi današnji listi proslavljajo današnjo poroko nadvojvodinje Marjete. Od ranega jutra hodi na tisoče ljudstva na Jurijev trg, ki je krasno ozaljšan; na mnogih hišah so zastave. Opoldne je bila poroka nadvojvodinje Marjete s knezom Albertom Thurn-Taxis. Navzočnih je bilo več nadvojvod.
Belgrad, 14. julija. Danes je izšla prva številka lista „Videlo" z izjavo vodstva na-prednjaške stranke, da zopet stopi v javnost.
Novi Jork, 14. julija. Vihar v St. Pavlu je naredil mnogo škode. Več sto ljudi je mrtvih.
o s	Cas	Stanje		Veter	Vreme	lil *s
opazovanja		inkom.n T mm	toplom.r. p« Ctliijn			
14	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	736-7 738-6	13-6 19 6 15^	si. szap. brezv. si. svzh.	oblačno n jasno	0-00
Vmrll 8o:
13. julija. Henrik Švvingshakl, hišni pomtnik, 42 let. Kolodvorske ulice 30, degeneracija jeter in obisti. — Antonija Potrebujei, gostija, 17 let, Gospodske ulice 18, edem na mo-žganiii. — Marija Juiie, šivilja, 28 let. Stari trg 22, jetika.
V bolnišnici:
12.	julija. Cecilija Vozu, krojaoeva hči, 6 let, catarrhus intestinalis. — 'Marija Ihan, gostija, 78 let, marasmus. — Alojzij Blaž, lončar, 25 let, jetika.
13.	julija. Jurij Gregorač, gostač, 70 let, jetika. — Jožef Rigler, gostač, 58 let, umirajoč prinesen.
v vojaški bolnišnici:
13. julija. Martin Kramperšek, vojak, 22 let, vsled vročinske bolezni.
Tremensko sporočilo.
Srednja temperatura 16-1° za 2-9° nad normalom.
Dunafska borza.
(Telegrafično poročilo.) 15. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88	gld.	35	kr.
Srebrna , 5', , 100 , „ 16% „ 89	„	15	„
5% avstr. zlata renta, davk* prosta . . . 109	„	50	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	15	„
Akcije avstr.-ogerske banke...... 986	„	—	„
Kreditne akcije.......... 304	„	—	„
London.............116	„	90	,
Srebro .............—	»	—	-i
Francoski napoleond.........9	„	27' ,,
Cesarski cekini...........5 „	53	„
Nemške ro»rke 57	.	15	.
I*ošteiio in »zanesljivo
kuharico
vsprejme takoj v službo neoženjen nadučitelj na deželi.
Ponudbe vsprejema gosp. A. Ambrož na Rakeku (Notranjsko).	(i)
Uradne |in trgovske
mm
s flrmo priporoča
!KAf. TISKAEMi
v Ljubljani.
Premija na mtOTnl razstavi v Londonu 1863, Parliiil867, Dnnaji 1873, Parliu 1878.
Klavirji na obroke za na deželo
salonski krilasti klavir, planine (52 i7)
iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. , Maver na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld., ' 550 gld.. 600 gld., 650 gld., planine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. W IzpoaOjUo kla-TlrJev za na deielo pod naj-ngodnejiimi poboji.
Prodajainica in posojilnica klavirjev A. Thierfeider, Ounaj, Vil., Burggasse 71.
lin H t i I i 11 U H H H
.-Sargove glicerinove specijalitete. -
Odkar sU izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo, prof. baron Liebig. prof. pl. Hobra, pl. Zeitsl, cesarski svitnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thoma* na
Dunaji in Meister v Gothi itd. Glicorinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr., v škatljici 65 kr., v deščicah
po 3 koščke vkupe 90 kr., v skatljici po 3 koščke......60 kr.
Medeno gllcerinovo milo v zavitku po 3 koščke.........60 „
Tekoie gllcerinovo milo v steklenici.............65 „
(Najboljše sredstvo za razkave roke in nečisto polt.)
Glicerinova ustna krema v steklenici.............50 „
Gllkoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gld I —
Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščki....... 1.20
Ia Al linilVnr ^licerlnova zobna krema po ........ — .35
'a-''**^''''"'-^" * ? (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)
F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji.
Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. — V Ljubljani pri lekarnarjih Ludoviku Grečelju, Vil) Mayerju, Gabr. Piccoliju, Iv. Svobodi, pl. Trnk6-czyju, dalie pri C. Karingerju, Josipu Kordinu. Petru Lassniku, M. F. Suppanu in Antonu Krisperju.	(20-19)

fSreČke dunaj*kVražstaYe"a 1
Vsaka srečka za oboje
fi
Sr
sreekaiije veljavna,
(22) [H^
jij Kazalo sreček obojega srefikanja.
rJ Prvo srečkanje 14. avgusta 1B90.; Drugo srečkanje 15. oktobra 1B90. f^J
IhI 1 dobitek50.000 gl.vrednosti i 1 dobitek 50.000gl-vrednosti ^^ 1 „ 6000 „ „ 1 „ 5000 „ „ [U;
SI	2000	1 „ 2000 „ „ )PJ
1 „ 1000 „ „ 1 „ 1000 ., „ M
fl^ :: "ol :: :; h :: ^ : : ft »
»
p
2000 1000 600 200 100 50 20 10
razstavnih srečk
a 10 20 .V) 200
fi
H] :: 6 „ : iooo „ 6 „ „ f y M OI	"i	dobivajo se pri	M
8CJi6 po 1 gld. Mayer-Ju v Ljubljanl^H
OLJNATB SARVB
-V
kopltarfikili pu^lcali po |miI Iii Jeileii kilo
pi'ipoi«ooa iiajeeiieje
tovarna oljnatih barv, laka in lirneža
® semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.