413
Bajdnek v Poljanah ob Kolpi.
Ker se bližajo božični svetki (prazniki), ne bo odveč, ako ^Novicam" popišem, kaj nek Poljanec pod besedo wbajd-neka ali „badneka razume.
„Bajdnektt — ktera beseda je od une „badneka navadniša — pomeni v Poljanah dan pred Božičem, in vsak ti odgovori, postavimo na vprašanje; „kdaj pa prideš?" ie misli tisti dan pred Božičem priti: „na bajdnek" pridem. Mislim, da pred ko ne je pomen ta v zavezi s kakim slovanskim božanstvom, ker ta dan je posebno nespodobno, če ee otrok na mizo *) vsede; valje (koj) se gospodinja ali kdo drag oglasi, otroka posvari in mu požuga rekoč: „Z mize! drugac boš dobil ture". — Tudi ne pušajo radi otrok na bajdnek v vas (v druge hiše iti), ker pravijo, da potem kokoši pri takih hišah jajc ne ležejo. — Otroci se ve da verjamejo in se tega zlo varujejo, in čeravno stareji ali avarniki ne mislijo, da bi se kaj takoga zgodilo , je vendar le čudno, odkod ta navada! Izmišljena menda ni, ker kaj takega se ne nahaja lahko na kmetih. — Da bi pa to ime „bajdneka popačeno bilo iz nemškega „Weihtag", ker na ^bajdnek" vodo blagoslovijo in z njo hiše, hleve itd. škropijo, ni lahko misliti, ker se v vsi fari čisto hrovaško-slo-vensko govori; malo, celo malo je domačih ljudi, ki bi umeli nemško, in ti so skoraj sami nemškarji **), kteri, se ve, nemški jezik le za silo lomijo. — Navada pa, otroke z mize tirati, znabiti izvira odtod, da gospodinje, ktere se pri peki navadno kislo derže in sitnosti dovolj ianajo , mize ta dan bolj kot druge dni rabijo za povijanje povalnic (potic) itd. in ker nečejo imeti otrok napoti, jih strašijo: „boš dobil ture".
Na bajdnek imajo pri nas še to posebno navado, da v primorskih hišah spečejo kolač v velikosti hleba , kterega krog in krog iz bele gotuvine (moke) in samih jajc brez vse vode narejenimi podobicami tic, voličkov itd. olepšajo, v sredo kolača pa še poseben šapol (venec) iz bele gotuvine in samih jajc, narezan kot glavnik, devajo. Tak kolač in ee nektere druge hlebe postavljajo na sveti večer, pred novim letom in sv. tremi kralji čez noč v jerbasu (košarni) na mizo. Kolač načnejo še le po svetkih, kterega navadno vsako družinče svoj kos dobi; šapol se malokrat deli; dobi ga navadno tisti otrok, kterega starši nar raji imajo.
V Beču spisal                               Juri Sterbenc.
*) Miza je pri naših kmetih v veliki časti; večkrat so mi pokojni oce rekli: .,miza se ima spoštovati; ona je kmečki lota> (altar)".
Pis. ^**) Ne ms kar se pri nas rabi namesto „pohiševaveccc, po-hišni kramar (Hausirer), in le to besedo za to rabimo. Ce kdo le čez meje krajnske dežele gre, da s kakim blagom ter-žuje v deželah nemškega jezika, pravimo, da gre na Nemško, in on je nemškar. Ako pa gre kdo na Horvaško, na pr,, drobnice kupovat, cujn nabirat, takemu pravimo: „gre v Krajn (zgovori fkrajn)".                                                               Pis.