Poštnin? plačana — Sped. abbon. post. — JI gr.
GOSPODARSTVO
ISnSMMin			
LETO VI. ŠT.	127	TRST, 1. AVGUSTA 1952	CENA LIR 20
Na svečcbni seji v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ki je bila posvečena spominu na eno izmed najnekulturnejših dejanj v\ XX stoletju — na požig «Na-rodnega doma« dne 13. julija 1920 — je Odbor Za osi-ednji kulturni dom v Trstni zahteval, da se v_ središču mesta zgradi iz javnih sredstev kulturni dom za kulturne potrebe tržaških Slovencev in da se povrne prizadetim slovenskim ustanovam škoda, ki so j° povzročili fašisti.
Da so tržaški Slovenci še po 32 letih po požigju Narodnega doma in po sedmih letih po osvoboditvi Trsta primorani javno postavljati podobne zahteve, ni pač laskavo izpričevalo za vladajoče v Evropi in drugod po svetu. Ni dovolj samo govoriti in pisati o demokraciji in človečanskih pravicah, pa tudi ne izdajati milijarde za obrambo teh pridobitev, treba je tudi vladati demokraično; se pravi, uporabljati demokratična načela v, življenju.
Velika škoda zal Evropo in za stvar miru po vsem /cvetu je, da ni imela anglo-ameriška uprava na Tržaškem poguma, da bi bila prav ob vprašfnju poravnave škode, duhovne in gmotne, tržaškim Slovencem pokazala, kako v Londonu in Washingt'onu pojmujejo demokracijo, če se ni že na Italijan-
msterdam nov tekmec tržaškega pristanišča
Nov prekop veže Amsterdam z Renom
(Od našega stalnega nemškega sotrudnika)
Amsterdam je uresničil svoj veliki načrt. Zgradil je plovno zvezo med svojim pristaniščem in nemškim ter srednjeevropskim rečnim in prekopnim sistemom, ki ustreza zahtevam nagle in sodobne plovbe. Plovna zveza med Amsterdamom in Renom je stala 85 milijonov florintov.
V Amsterdamu so ob tej priložnosti priredili veliko razstavo, ki prikazuje ■evropski vodni sistem, ki ima za središče reko Ren- Holandci so zgradili skoraj 200 m dolg vodni bazen, ki vsebuje kar 1,2 milijona vode, da bi nazorneje prikazali pomen srednjeevropskega vodnega sistema.
Holandci so že iz davnih časov bili mojstri v gradnji prekopnih zvez. Z zgraditvijo novega prekopa je bila vod. na zveza med Amsterdamom in Renom skrajšana za 40 km. Do Utrechta se vije prekop v dolžini 72 km po starem ■prekopu Mervvede, ki je bil razširjen in poglobljen. Odstranjeni so bili vsi premični mostovi, ki bi lahko količkaj ovirali plovbo. Namesto nekdanjih štirih zapornic sta ostali samo še dve, skozi katere morejo ladje. Ponoči je pre-knn razsvellien. Plovba po novem pre_
■	■ ■	■ k ■
Italijanski gospodarski listi opozarjajo rimsko vlado na naraščajoči primanjkljaj v italijanski trgovinski bilanci, Primanjkljaj v trgovinskih bilancah v razdobju štirih let 1947-1950 se je znižal od 661 milijard lir nai 260 milijard lir povprečno za zadnja tri leta. Poleg trgovinske bilance se je u-godno razvijala tudi nevidna bilanca, ki ustvarja skupno s trgovinsko plačilno bilanco. Nevidne postavke: so kazale leta 1947 še pasivo okoli 78 milijard, leta 1949 112 milijard in leta 1950 110,4 milijard. Po vsem tem sei je pasiva skupne plačilne bilance t.j. trgovinske bilance in nevidnih postavk znižala cd 739 na 43 milijarde. Pasivnost plačilne bilance 485 milijard v letu 1947 se je v letu 1948 z dotacijami Marshallovega plana izpremenila v aktivo, ki je dosegla 76 milijard, v letu 1949 112 in 195 milijard leta 1950.
V letu 1951 je nastal popolen preobrat. Primanjkljaj trgovinske bilance se je povišal na 305,8 milijarde, se pravi, da se je podvojil v primeri s prejšnjim letom. Ce upoštevamo pasivnost v prvih štirih mesecih tekočega leta, ki je dosegla 188 (nasproti 105) v istem času lanskega leta, lahko računamo, da se bo pasivnost trgovinske bilance letos povečala. Italijanski gospodarstveniki računajo da u-tegne primanjkljaj doseči 500 milijard
lir. Dotacije iz sklada MSA (ameriške Uprave za vzajemno varnost) ne doseže višine Marshallovega plana; po vsem tem ne bodo nevidne postavke krile primanjkljaja plačilne bilance.
Lansto leto je denar iz Marshallovega sklada ugodno vplival na plačilno bilanco, kljub temu ni bila ta aktivna. Z ‘ene strani je Italija imela pri Evropski plačilni zvezi prebitek (aktivo) 193 milijonov dolarjev, toda z druge strani je njen primanjkljaj nasproti državam s čvrsto valuto (ameriškim: in kanadskim, dolarjem ter švicarskem frankom) dosegel 312 milijonov dolarjev. K temu je treba prišteti še primanjkljaj 7 milijonov dolarjev v drugih valutah. Celotno je plačilna bilanca pokazali 126 milijonov dolarjev. Ta primanjkljaj se je dal pokriti z dotacijami ECA (Marshallovega plana), ki so dosegle 280i milijonov dolarjev, tako, da je Italija v. inozemstvu razpolagala s prebitkom 154 milijonov dolarjev.
Poročilo guvernerja Italijanske banke opozarja vlado na sedanji razvoj trgovinske in plačilne bilance. Med raznimi vzroki, ki se navajajo v tem pogledu, je porast cene surovin po korejski vojni, nakupovanje italijanske države večjih količin blaga; za zaloge, povečani uvoz iz nekaterih držav O.E. E.C., oviranje uvoza nekaterih držav iz inozemstva, itd.
ski strani našla niti ena poltena organizacija, ki bi bila zahtevala, da se izpolni ta opravičena zahteva tržaških Slovencev.
Navajamo primer Švice, ki prednjači tudi v tem pogledu in se postavlja Za vzgled velikim in mogočnim silam — kakor nam ga je opisal naš so-trudnik.
(Pripomba uredništva)
*
Švicarski list »Neue Zuercher Zeitungn (21. julija) je priobčil pod naslovom »Hueckerstattung von Raubgutu obširno poročilo o pravdi, ki je tekla pred švicarskim zveznim sodiščem med tvrdko Th. Fischer iz Luzerna kot tožiteljico ter švicarsko zvezno državo kot toženko za-rali plačila zneskov 784.000 in 196.000 švi:. frankov. Stvar je biia takale:
Mnogo umetnostnih zakladov, ki so jih Nemci ugrabili med vojno v zasedenih državah, zlasti v Franciji, je po raznih Poten prišlo v Švico. Največji del jih je pokupila omenjena tvrdka Th. Fischer, ki jc znana trgovina z umetninami. Nekaj ugrabljenih umetnin je ta tvrdka sama obdržala, nekaj pa jih je prodala naprej. Po končani vojni pa so se oglasili oškodovanci ter zahtevali in s pravdami tudi dosegli vrnitev umetnin. Tako je tvrdka Th. Fischer utrpela s tem, da je morala bodisi sama vrniti umetnine ali Pa, da je morala drugim svojim kupcem Plačati odškodnino, škodo v višini 784.000 frankov. Pravdni stroški so narasli na 196.000 frankov.
Oškodovana tvrdka je zahtevala vrnitev teh zneskov od švicarske države. V Pravdi se je mnogo razpravljalo o dobri veri tvrdke Th. Fischer; država je namreč navajala in dokazovala mnogo okol-nosti, ki naj bi pričale za to, da je tvrdka trgovala s temi umetninami dobro vedoč, da so ugrabljene. Na podlagi izvedenih dokazov pa se sodišče ni moglo prepričati, da je tvrdka ravnala v slabi veri, IN JE ZATO OBSODILO DRŽAVO, DA MORA POVRNITI TVRDKI TH. FISCHER PRIMERNO IN PRAVIČNO ODŠKODNINO, katere višino je določilo na 200.000 Sv. frankov.
Poročilo švicarskega lista je za nas tržaške Slovence posebno zanimivo, ker nam znova vsiljuje primerjavo med tistim, kar je bilo v pogledu ugrabljenega premoženja ukrenjeno drugje, in med tistim, kar bi se sicer moralo storiti, pa Se ni storilo v Trstu glede premoženja, ki je bilo nam Slovencem ugrabljeno pod i aijanskim režimom.
Zanimivi sta predvsem dve vprašanji; Kako so mogli tisti inozemci, ki so jim bile umetnine ugrabljene, doseči V ŠVICI njih vrnitev, in pa, kako pride švicarska državna skupnost do tega, da mora plačati odškodnino tistemu, ki je moral umetnine vrniti.
Švica gotovo ni bila obvezana izdati po vojni poseben restitucijski zakon za svoje ozemlje; ni bila zasedena in na njenem ozemlju ni bilo nacističnih ali fašističnih nasilij. Vrhu tega bi reslitucij-sko pravo celo zapostavilo lastne državljane pred inozemci, posebno v primerih, kjer bi šlo za dobroverno pridobitev ugrabljenega premoženja. In vendar je Švica ubrala pot mednarodne morale; izdala je restitucijski zakon (Bundesrats-beschluss) z dne 10. 12. 1945, ki je bil objavljen v zbirki zveznih zakonov štev. 57 z dne 13. 12. 1945 in ki sloni na istih osnovah kakor ustrezni restitucijski zakoni v Avstriji in Zahodni Nemčiji in, kar sc tiče Zidov, tudi v sami anglo-a-meriški coni STO. S tem zakonom je omogočila vsakomur, ki je v zasedenih deželah prišel zaradi nasilja zasedbenih cblastev ob premično premoženje ali ob posamezne premoženjske objekte, da zahteva njih vrnitev, kolikor so v Švici, ne glede na to, ali je sedanji lastnik prišel do njih na dobroveren ali slaboveren način.
Seveda dopušča zakon tudi regres proti prodajalcu, kar je pa često jako problematična stvar. Za*o je šel švicarski zakon še dalje: Ce namreč slabo-verni prodajalec ni zmožen plačila alti če ga ni moči klicati v Švici na odgovor, sme sodišče obsoditi švicarsko državno skupnost, da Plača dobrovernemu prido-bitelju, ki Je moral ugrabljeni predmet vrniti ali ki je zaradi vrnitve utrpel škodo, primerno in pravično odškodnino. Tako si je švicarska država sama z izrecnimi besedami zakona naložila velik del bremen, ki iz njega izvirajo.
kopu je za 20 ur krajša; po njem lah_ ko plovijo ladje z nosilnostjo 4.300 t.
Zapornici na novem prekopu sta naj. modernejši v Evropi; dolgi sta 350 m in široki 16 m- Skozi -zapornice lahko plo. vijo dolgi vodni vlaki v istem času. Zapornice se napolnijo z vodo v 6.10 minutah.
V Amsterdamu pričakujejo, da bo od nove plovne zveze imelo največ koristi prav amsterdamsko pristanišče. Po voj. ni je promet v Amsterdamu občutno na. zadoval. Množični promet je bil doslej v Amsterdamu prav malo razvit. To vr_ zel naj bi zdaj zamašil množični pro. met (prevoz rud in premoga) iz Porurja po novem prekopu. To bo seveda prizadelo Rotterdam, pa tudi severna nemška pristanišča.
Ni dvoma, da se bo med Rotterdamom, belgijskim pristaniščem Anver-som in nemškimi pristanišči razvila ostra konkurenca za promet iz Porurja in Vestfalskega. Amsterdam bo prav go. tovo vzel Rotterdamu, belgijskim in nemškim pristaniščem velik del prometa iz nemškega zaledja.
Proslava otvoritve novega prekopa je trajala kar tri tedne. Njeno geslo je bilo: »Nemčija, Francija, Švica in dežele Srednje Evrope so zdaj tesnejše po. vezane z morjema. Holandci so spretno izkoristili te dogodke za to, da bi pri. vabili čim več prometa iz teh držav v Amsterdam.
-a-
Ustanovljena je bila Zvezna trgovinska zbornica
V smislu nove uredbe o ustanovitvi trgovinskih zbornic je bil te dni v Beogradu ustanovni občni zbor »Zvezne trgovinske zbornice«.
Doslej je Jugoslavija imela eno trgovinsko zbornico za vso državo (Trgovinsko zbornico FLRJ v Beogradu) Po novi uredbi se bodo zbornice ustanovi, le v prestolnicah posameznih republik, na sedežih okrajev in v mestih, med. tem ko bol csrednja Zvezna zbornica v Beogradu poslovala neodvisno od repu. Miških in okrajnih zbornic za vso dr. žavo.
Razprava na ustanovnem občnem zbo. iu Zvezne trgovinske zbornice v Beogradu je pokazala, da bo med njenimi glavnimi nalogami vskladitev zunanje trgovine- Jugoslovanska zunanja trgovine ni več monopolizirana, z zunanjo trgovino se ne bavi več samo nekaj pooblaščenih podjetij, temveč se je krog teh razširil. Pokazala se je potreba po povezavi podjetij, ki se bavijj z zuna. njo trgovino, da bi se s'Te izk »riščale bolj ekonomično in racionalno. Tako imajo n. pr. danes količkaj večja »od. jel ja lastne predstavnike na svojo roko, brez prave koordinacije z oslalimi podjetji Zvezna trgovinska zbornica lahko obvestila to službo v inozemstvu, vsaj glede nabiranja potrebnih obve. stil in podobnega dela, mnogo bolj ia_ cionalno in po enotnih načelih.
Dejavnost Zvezne trgovinske zbornice se bo torej pokazala predvsem na sedanjem trgovinskem področju in bo prišla toliko bolj do izraza, ker bodo državno.upravni organi omejevali svo. ja delovanja na izdajanje gospodarskih ukrepov, ki naj bi trgovinsko in plačilno bilanco ohranila v določenem ok. viru. Zvezna trgovinska zbornica bo po. svetovalni organ Sveta proizvajalcev, ki se pripravlja, in sicer na zunanje.trgo. vinskem področju. V tej zvezi se nalo. ge republiških zbornic omejujejo na notranje trgovinsko področje. V imenu svojih članov bo Zvezna trgovinska zbornica postavljala Svetu proizvajalcev in državnim oblastvom svoje pred. loge.
Švicarski zakon nam je v dokaz, kako živo so celo v nevtralni Švici občutili in imeli razumevanje za krivice, ki sta jih nacistični in fašistični režim prizadela s svojim nasiljem v zasedenih deže-lab.
Angleži in Američani niso na Tržaškem sledili švicarskemu zgledu. Tako tržaški Slovenci že več ko sedem let čakamo, da bi nam ZVU omogočila vrnitev u-grabljenega premoženja, vpostavitev uničenih gospodarskih ustanov in povračilo škode vsepovsod tam, kjer vrnitev v naravi ni mogoča.
dr. d. s.
SEVERNE LUKE
IZLOČAJO NACIONALIZEM
Predstavniki uprav severnih pristanišč so sklicali skupni sestanek, ki bo dne 8. avgusta v Hamburgu, da bi se posvetovali o sporazumnem delu in razdelitvi poslov med Hamburgom, Bremenom, Anversom, Rotterdamom in Amsterdamom. Sestanka se bodo u-deležili tudi predstavniki nekaterih manjših luk kakor Genta (Ganda), Emdena, Brake, Luebecka, in Norden-hama.
Ta akcija zasluži vso pozornost v tržaških gospodarskih krogih. Sporazum o sodelovanju severnih luk, katerih področje sega tudi v Srednjo Evropo, to je v Tržaško zaledje je gotovo velikega pomena tudi za razvoj tržaške luke. Značilno za današnje razmere je, da severnoevropski listi poudarjajo, da je nujno potrebno, da se pri u-rejevanju sodelovanja med severnimi lukami opusli vsak nacionalizem. Potrebno je doseči sporazum o sodelovanju v ozračju prijateljstva in medsebojnega spoštovanja.
Na dnevnem redu tega sestanka, ki so ga listi obeležili kot prvi praktični poskus sodelovanja med severnimi lu-
kami, je tudi vprašanje prisianiških tarif, pristaniških običajev in prometa sploh. Gre (udi za ureditev vprašanja železniških in rečnih tarif. Po tem sporazumu naj bi se imenovala »Zveza evropskih kontinentalnih pristaniških uprav«.
V tej zvezi naj omenimo še članek A. Giordana v milanskem gospodarskem listu »24 Ore« (22.VII), v katerem se poudarja potreba po sporazu-mu med evropskimi pristanišči. Pisec pravi, da so v tržaških pomorskih krogih sprožili misel, da bi italijanska vlada posredovala pri nemški vladi v Bonnu, naj bi nemške železnice opustile tarifno borbo proti jadranskim pristaniščem, ki ima namen usmerjati nromet proti Bremenu in Hamburgu. Ta predlog so sprožili v Trstu v času obiska italijanskega ministra za zunanjo trgovino La Malta, ki je obiskal Trsi v času tržaškega velesejma.
Težaške pomorske kroge obvladujejo danes popolnoma ilalijanski elementi, saj ima Italija še vedno v rokah vodstvo največje tržaške plovne družbe »Tržaškega Lloyda«. Po vsem
tem je naravno, da se predstavniki italijanskih koristi v Trstu obračajo na Rim s prošnjo za posredovanje.
G. Giordano pravi, da bi se sporazum med Rimom in Bonnom ne smel omejiti na višino železniških tarif, temveč bi moral obsegati tudi luške pristojbine in brodnine. Čeprav bi se n. pr. prevoz blaga med Dunajem in Trstcm vršil kar brezplačno, bi nemška pristanišča z nizkimi pristaniškimi pristojbinami in brodninami še vedno privabljala promet iz tržaškega zaledja.
Omenjeni pisec opozarja tudi na akcijo Zahodne Nemčije v Švici, ki je v škodo Genovi in tirenskim pristaniščem sploh. Nemška pristanišča so organizirala kamionski promet med Švico in severnimi pristanišči, ki ima zbirališče v Bazlu. Najprej bi bilo potrebno doseči sporazum med jadranskimi in tirenskimi pristanišči, t.j. med Trstom, Benetkami in Genovo.
Kako si zamišljajo Genovežani podobne sporazume, so pokazali dovolj nazorno v raznih priložnostih. Prav te dni je razburjenje tržaških mornarjev in pomorskih nameščencev doseglo višek, ko je genoveška družba »Italija« ukinila v svojem tržaškem predstavništvu odpravniško službo za nekdanje tržaške ladje »Vulkanijo« in »Sa-turnijo«, ki so se ju polastiti Genovežani.
Preobrazbo jugoslovanske zunanje trgovine
Zvezna trgovinska zbornica ni orga_ nizirana zvezno (federativno) v smislu, da bi bile v njej zastopane samo repub_ liske zbornice po svojih delegatih, tem_ več se v njo včlanijo lahko tudi posa_ mezna podjetja neposredno. Tako so v upravnem odboru tudi predstavniki več_ jih podjetij, kakor n. pr. «Jugodrvo», »Jugometal«, »Jugolinija«, »Hmezad«, »Agrarprodukt« itd. Pristop v zvezno zbornico, kakor tudi v republiške no_ tranje je prostovoljen.
Za predsednika Zvezne trgovinske zbornice je bil izvoljen Stane Pavlič, predsednik iniciativnega odbora, ki je pripravil ustanovitev zbornice in po_ močnik predsednika Sveta za industri. jo vlade FLRJ.
TRGOV. ZBORNICE V LJUBLJANI
IN SUBOTICI
V	Sloveniji so že v teku priprave za ustanovitev republiške trgovinske zbor. niče in okrajnih zbornic. Predsednik sveta za blagovni promet pri vladi LRS je imenoval zadevni iniciativni odbor. Republiška zbornica bo tesno povezana z notranjimi zbornicami.
Prav tako pripravljajo ustanovitev trgovinske zbornice v Subotici.
Fred iislanovilvijo devizi boiz
V	začetku julija je bila jugoslovanska zunanja trgovina močno sproščena. Go. spodarskim podjetjem ni treba več na. bavljati posebnih izvoznih in uvoznih dovoljenj pri upravnih oblastvih. Izvoz kakor tudi uvoz sta prosta; državni or. gani se ne mešajo več v poslovanje po. sameznih podjetij, pač pa lahko omejijo samo uvoz ali izvoz določenih vrst blaga, ako to zahtevajo gospodarske koristi države-
Devize, ki so si jih podjetja nabavila pri izvozu ostanejo v njihovih rokah po izročitvi dela, ki ga morajo odstopiti Narodni banki. Podjetja, ki se bavijo z zunanjo trgovino, razpolagajo zdaj s 45 odst. izkupljenih deviz. Ta odstotek jim bo na razpolago v deviznem računu pri Narodni banki. S tem odstotkom bodo podjetja svobodno razpolagala, ne da bi bila dolžna poprej izposlovati po. sebnega dovoljenja od Narodne banke-Ta denar bodo lahko uporabljala za kritje svojih obvez v inozemstvu ali pa ga bodo lahko prodale za dinarje drugim gospodarskim organizacijam v dr. žavi, in to po svobodnem tečaju, ki bo plod povpraševanja in ponudbe na borzi
V ta namen bo Narodna banka usta. novila devizne borze v prestolnicah narodnih republik, pa tudi pri svojih podružnicah v važnejših gospodarskih središčih. Devize bodo lahko prodajale in kupovale samo gospodarske organizacije, ki bodo registrirane pri deviznih
borzah. Gospodarske organizacije, ki bodo registrirane pri posameznih de. viznih borzah, bodo lahko prodajale in kupovale devize neposredno pri vseh deviznih borzah v državi-V okviru »Gospodarskega sveta EL RJ» je bil osnovan Urad za zunanjo tr. govino, ki bo urejeval in nadziral zunanjo trgovino. Kot posebna organizacijska enota Narodne banke je bil v Beogradu ustanovljen devizni center. V njem bo urejeno celotno devizno pošlo, vanje velikih beograjskih izvoznih in uvoznih podjetij. Beotgrajska podjetja bodo poslej nakazovala devize v inozemstvu in jih prejemala iz inozemstva po tem deviznem centru. Kakor rečeno, razpolagajo uvozna in izvozna podjetja popolnoma prosto s 45 odst. izkupljenih deviz, medtem ko odstopijo ostali del Narodni banki po uradnem tečaju.
Zdravila jugoslovanskega Izdelka
Med tovarnami zdravil v Jugoslaviji je znana zagrebška »Pliva«. Gre za velik kombinat medicinske industrije. Poslopja in laboratoriji zavzemajo 7,5 orala zemljišča. Nedavno je bil tovarni dodan znanstveno raziskovalni zavod, ki bo začel obratovati v prihodnjem mesecu. V njem bodo uredili laboratorij, za organske in anorganske snovi, farmacevtski in biokemični laboratorij. V njih bo delalo okoli 60 strokovnjakov. Tovarna ima tudi propagandni urad, ki v njem dela 6 znanstvenikov. Le-ti obiskujejo klinike, bolnišnice in lekarne, da bi se posvetovali s strokovnjaki o potrebah, uspehih zdravljenja in zdravilih, M jih izdeluje tovarna.
Za letošnje leto je tovarna pripravila 11 vrst novih zdravil. Prvo je »Vitonin«, sredstvo za okrepitev telesno in duševno izčrpanih bolnikov; drugo so iz sulfami-dov sestavljene tablete »Sulfakombin«, preparat proti sepsi; tretje so sulfatiazol tablete proti črevesnim boleznim — »Stalil«; četrto je sirup proti hudemu kašlju »Efetusin«, peto je sredstvo za uničenje črevesnih zajedalcev — »Heksilresorci-nol«, šesto tablete za zdravljenje pljučne tuberkuloze »Evtizon«. Tovarna »Pliva« je ena izmed petih tovarn na svetu, ki začenja proizvajati to zdravilo za jetiko.
Koliko zakleva Jugoslavija od Nem®
Na londonski konferenci o povračilu škode, ki so jo vojni nasprotniki povzročili v zadnji svetovni vojni, je Jugoslavija postavila naslednje zahteve nasproti Nemčiji. Za kritje predvojnih jugoslovanskih terjatev naj Nemčija plača 16 milijonov DM. Ta nemški dolg znaša verjetno še( več; med vojno so se namreč zgubile zadevne listine. Vojne terjatve znašajo 500 milijonov DM. Jugoslavija
zahteva odškodnino za prisiljeno izkoriščanje jugoslovanskih delovnih sli v Nemčiji, in sicer 230 milijonov DM za delo, y‘ so ga v Nemčiji prisilno izvršili jugoslovanski delavci, begunci in civilni interniranci. Ta denar pojde za socialna zavarovanja, 150 milijonov nemških mark pa za plače. Nemčija mora poravnati tudi dolg za izvoz blaga med vojno, predvsem bakra. To blago je takoj po vojni padlo pod določbe o restituciji, pozneje pa so ga zavezniške vojaške oblasti zopet stavile na razpolago nemškemu gospodarstvu. Vrednost tega blaga se ceni na 13 milijonov DM. Nemško poslaništvo v Beogradu se doslej še ni bavilo s tem vprašanjem, kakor poročajo nemški listi.
Kdo bo prejel 10 milijard ?
Italijanski senatni odbor je odobril načrt zakona z dne 21. junija 1951, po katerem s" italijanska vlada pooblašča, da razdeli 10 milijard lir, ki jih je Jugoslavija plačala Italiji na račun odškodnine za italijansko premoženje podržavljeno v Jugoslaviji. Komisija je odbila dopolnilo k temu zakonu, ki ga je sprejel parlamentarni odbor italijanske poslanske zbornice, po katerem naj bi) se iz te vsote plačala odškodnina tudi tistim italijanskim državljanom, ka'erih premoženje ni bilo podržavljeno. Proti sklepu odbora poslanske zbornice se je postavil tudi finančni minister. Finančni odbor senata je izposloval pri finančnem ministrstvu, da je iz drugih sredstev nakazalo 5 milijard za odškodnino tistim Italijanom, katerih premoženje ni bilo podržavljeno. Vprašanje odškodnine za nepodržavljena italijanska imetja se dokončno ne da rešiti brez pristanka Jugoslavije. Tako poročajo italijanski gospodarski listi iz Rima. Italijanski oškodovanci bodo od vsote 10 milijard lahko prejeli posamezno največ 25 milijonov lir, torej ne 50, kakor je bilo prvotno določeno. 10 milijard, ki jih je nakazala Jugoslavija, bo zadostovalo, da se izplača približno 50% prijavljene škode. Glede nezaplenjenih premoženj pravi novi zakon, da se italijanskim državljanom izplača 50% odškodnine, in to najbolj potrebnim.
Ameriška naročila Franciji. Ameriška naročila evropskim državam za izvedbo oboroževalne akcije v finančnem letu 195i-52 znašajo 300 milijonov dolarjev. Francija je prejela za 100 milijonov dolarjev naročil.
Anglo-iranska družba izvaja: bojkot. Posredovanje italijanskih in švicarskih tvrdk in perzijske vlade, da bi anglo-iranska družba prenehala bojkotirati izvoz petroleja iz Perzije, je bilo zaman. Zaplenjena petrolejska ladja »Rose Mary« je obtičala v Adenu.
PRESEK ITALIJANSKIH FINANC
V razdobju zadnjih petili let, t.j. v finančnih letih, ki gredo od leta 1947-1948 do 1951-52 znaša primanjkljaj italijanskih državnih financ povprečno 500 milijard lir letno. Poleg tega se je državni dolg povečal za okoli 2bo im-Jijard; ta povišek utegne do konca le-ga leta doseči okoli 300 milijard lir. Italijanski proračuni dosežejo povprečno višino 2.000 milijard lir letno; ker znašajo dohodki okoli 1.500 milijard letno, se pokaže primanjkljaj na leto v višini 500 milijardi lir.
Piornel skozi Genovo aazaM
zcr 15”/,
Bo uradnih podatkih je blagovni pro_ met po suhem in po morju skozi Geno_ vo v teku prvega polletja 1952 nazadoval za 15 odst. Ladijski promet je sicer napredoval, toda ladje so bile povprečno manj natovorjene. V juniju 1952 n. pr. je znašal tovor povprečno za posamezne ladje 518 ton, lansko leto v juniju pa povprečno 715 t. Ladijski prostor je pri prihodu v prvem polletju 1952 napredoval za 7 odst. Blagovni promet je v juniju 1952 dosegel 560.963 t. in je bil za 70.843 t manjši kakor meseca maja. Izkrcali so v juniju 465.154 ton blaga, t. j. 83 odst. celotnega prometa. Naložili so na ladje 97.809 ion, t j. za 13.619 t manj kakor v mesecu maju. Švicarski tranzit je v mesecu ju. niju 1952 dosegel 31.513 ton, in sicer je v Švico odšlo 17.045 t, prišlo pa iz Švice 4.468 t blaga.
Za nazadovanje prometa v I. polletju se navajajo razni razlogi. Zaradi nape. tih mednarodnih razmer je bil lansko leto promet v pristaniščih sploh živahnejši. Letošnje popuščanje politične napetosti jei melo za posledico zmanjšanje nabav in s tem popuščanje prometa. Italijanskemu prometu so letos škodovale tudi nove ovire, ki so jih razne države postavile uvozu iz Italije. Tako je nazadoval italijanski izvoz v Veliko Britanijo, Indijo in Avstralijo. Prav tako nazaduje izvoz iz Genove v New York. Glede smeri prometa se navaja. jc naslednji podatki: V Indijo, Daljni vzhod in v Avstralijo gre 24 odst. železniškega prometa, na Sredozemlje 22 odst., Severno Ameriko 13 odst-, Južno Ameriko 9 odst., Srednjo Ameriko 3 odst., Severno Evropo 6 odst. in v Afri. ko izven Sredozemlja 6 odst.; 2 odst. prometa gre v italijanska pristanišča.
nn n
nase
n
u
n
Pomagajmo našemu kmetu !
Na drugem mestu, poročamo o letošnji slabi letini na Tržaškem. Suša je neusmiljeno zadela našega kmeta, ki se nai neplodni zemlji bori' za svoj obstanek. Naš kmet stoji letos pred vprašanjem: kako naj se prehrani in kako naj plačal davke.
Večkrat smo v našem listu že poudarili, da se ze povzdigo našega kmetijstva premalo stori. Pristojni organi ne morejo slediti usodi 'našega kmeta s srcem, saj ga kot tuji meščani ne morejo razumeti, ne morejo razumeti njegovih stremljenj in njegove duše. Slovenci nimamo pri upravi kmetijskih oblastev nikakšne besede.
Ce je kdaj naše kmetijstvo zaslužilo več pozornosti, jo zasluži letos. V »Vestniku Kmečke zveze«, opozarjamo stalno na najaktualnejša vprašanja, ki bi jih kmetijski uradi morali rešiti. Med temi sta zlasti vprašanje večjih dotaciji iz javnih sredstev za povzdigo kmetijstva in ustanovitev slovenskih kmetijskih strokovnih šol.
Ako že ni v normalnih časih — v časih srednjih letin — naš kmet našel dovolj razumevanja pri oblastvih, naj ta ne zamašijo svojih ušes vsaj letos, v času\ vidne stiske. Predvsem, naj mu znižajo davke. Ti se plačujejo in odmerjajo po dohodku, če pa dohodka nij če ga je- ugrabila suša, potem odpišite kmetu davek.
Lahko bi mul priskočili na pomoč tudi z brezobrestnim posojilom za nabavo krme in za golo prehrano.
Iz zadnjih statističnih podatkov britanskega trgovinskega ministrstva je razviden velik porast britanskega uvoza iz Jugoslavije. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je V. Britanija uvozila iz Jugoslavije raznega blaga v vrednosti 11,138.488 funtov šterlingov, to je nad 8
Britanski izvoz v Jugoslavijo
Železo, jeklo in izdelki Rezila, železnina in orodje Stroji in pribor Bombažni izdelki Volneni izdelki Drugi tekstilni izdelki Kemikalije, droge in barve Avtomobili in nadomestni deli Britanski uvoz iz Jugoslavije žito in moka
Neželezne rude in staro železo Les
Neželezne kovine in izdelki -
Vela Bnlaniia še vedno na cela
SVETOVNEGA LADJEDELNIŠTVA Velika Britanija še vedno vodi na svetu v ladjedelništvu, saj gradijo zdaj britanske ladjedelnice 243 ladij z 2,076.241 tonami. Ta tonaža predstavlja 37% tonaže ladij, ki jih zdaj gradijo na svetu. Na drugem mestu so Združene države z 11%, na tretjem Japonska z 8%. Te številke so razvidne iz danes objavljenih uradnih podatkov v »Lloydovem registru«.
V	začetku tega meseca so odobrili načrte in naročili material za nadaljnjih 312 ladij z 2,531.623 tonami, kar je za 137.921 ton več kot v začetku preteklega četrtletja. Združeno kraljestvo gradi tudi največ petrolejskih ladij, saj so konec junija britanske ladjedelnice gradile 100 takih ladij od skupno 226 svetovne gradnje. Te gradnje predstavljajo s svojimi 1,830.486 tonami 44% svetovne gradnje petrolejskih ladij.
PRIPRAVE NA NAJVECJ1 SKOTSKI VELESEJEM
V	Glasgowu pripravljajo za leto 1954 veliko škotsko industrijsko razstavo in ve-
milijonov funtov šterlingov več kot v istem razdobju lanskega leta.
Poročilo trgovinskega ministrstva navaja naslednji pregled britansko-jugoslo-vanske trgovine za posamezne vrste blaga v prvih petih mesecih 1952:
januar—maj 1951	januar—maj 1952
funtov šterlingov	funtov šterlingov
314.692	186.770
139.395	201.827
776.229	4,87.179
391.864	478.641
221.931	60.030
109.920	230.528
152.762	3442.249
440.711	2,749.193
januar—maj 1951	januar—maj 1952
funtov šterlingov	funtov šterlingov
—	6,006.026
		2.659
3,246.237	4,413.441
217.272	447.628
lesejem, kakor so	ga priredili leta 1949.
Priprave vodi poseben organizacijski odbor. Do zdaj se je prijavilo za razstavo in velesejem že 300 velikih podjetij in nad 100 industrij. Na velesejmu pred tremi leti so imeli 10 milijonov funtov šterlingov prometa. Od tedaj pa je nastalo še mnogo novih Industrijskih podjetij, izboljšala se je tudi proizvodna tehnika in tehnika raziskovanja naravnega bogastva Škotske ter njegovega trgovinskega in industrijskega izkoriščanja. Na prihodnjem velesejmu hočejo seznaniti z novimi škotskimi izdelki prekomorske kupce, da bi tako razširili kupčijo z inozemstvom. Predsednik velesejmskega odbora, Maclean je izjavil, da bo to največja razstava škotskih izdelkov, kar jih je kdaj bilo. Dokazala bo napredek škot-se industrije od leta 1949.
AMERIŠKI IZDATKI ZA DAVKE ZA
30% VEČJI KOT ZA HRANO
Američani so plačali v letu 1951 skupaj 75 milijard dolarjev davkov, td je najmanj 30% hrano.
več kot so izdali za
Francija predlaga
eviopski železniški sporam
V mednarodnih prometnih krogih je izzval splošno odobravanje francoski predlog za ustanovitev evropskega železniškega »poola« (sporazuma), ki
naj bi olajšal železniški tovorni promet med evropskimi državami. Poleg tega bi sporazum omogočil proizvodnjo tovornih železniških avtomobilov po enotnih smernicah. Tako bi Evropa dobila nova prometna sredstva. Francozi pa računajo, da bi se prevoz na evropskih progah pocenil.
Evropska gospodarska komisija v Ženevi že proučuje možnosti za sklenitev podobnega sporazuma. V okviru komisije obstoji odsek za prevoz. Predstavniki šestih držav in ZDA proučujejo prav te dni francosko nemški sporazum o izmenjavi železniških tovornih vozov, ki se je popolnoma obnesel. Izmenjava obsega okoli 100.000 železniških vozov, ki so označeni z »Evrope«. Ta sporazum se bo razširil tudi na nekatere druge evropske države. K njemu bodo pristopile Belgija, Italija, Luksem., Holandija, Posarje in Švica. Računajo, da se bo pričel izvajati ta širši sporazum že v pričetku prihodnjega leta.

JEKLARSKA STAVKA Mezdni odbor ameriške zveze kovinarjev je danes odobril sporazum, ki je bil dosežen včeraj in ki napravlja konec 53 dni trajajoči stavki v ameriški jeklarski industriji. Zveza kovinarjev je to objavila svojim 600.000 članom, ki so se vrnili spet na delo v tovarne po vsej državi.
Poleg obnovitve dela v več kot 80 jeklarnah pomeni to tudi reaktivacijo sto-tin drugih industrij, ki zavisijo od jekla in zagotavlja zaposlitev tisočem oseb, ki delajo v povezanih industrijah.
Jeklarski strokovnjaki pa izjavljajo, da bo trajalo najmanj pet dni, da bo produkcija v polnem obratu, ker je treba na novo zakuriti talilne peči in opraviti razna pripravljalna dela.
Sporazum med zvezo kovinarjev in jeklarskimi družbami predvideva povečanje mezde za 16 centov na uro, podporo za socialno skrbstvo vi znesku 5.4 centa na uro in kompromis glede zaposlovanja delavcev. Pred stavko so bile mezde kovinarjev povprečno 1.88 dolarja na uro.
Za industrijo predvideva sporazum povišanje cene za 5.20 dolarja na sedanjo ceno 110 dolarjev za tono jekla. Po dodatku k zakonu o obrambni proizvodnji so bile jeklarske družbe upravičene povišati ceno za 2.844 dolarja na tono zaradi povišanih stroškov produkcije. Sporazum pa predvideva poleg navedenega poviška še 1.66 dolarja na tono glede na sporazumno povišanje mezd in 77 centov za kritje v preteklem maju povečanih tovornih stroškov.
Nove pogodbe, glede katerih st bodo pogajali zdaj, bodo veljale do 30. junija 1954, novi razgovori o mezdah pa se lahko začnejo že 30. junija 1953.
KONFERENCA MENARODNEGA RDEČEGA KRIZA
Konferenci	Mednarodnega	Rdečega
križa v Torotu prisostvuje nad 750 predstavnikov 69 društev Rdečega križa posameznih držav. Navzoči so tudj diplomatski predstavniki večine od 72 držav, ki so podpisale ženevsko konvencijo za čas vojne. Združene države niso zastopane po uradni delegaciji, pač pa bodo navzoči ameriški opazovalci.
Na predhodnem sestanku zveze društev Rdečega križa sta poskusili Sovjetska zveza in komunistična Kitajska preprečili razpravo o sprejemu nemške zvezne republike kot članice. Izvršni odbor zveze je končno odobril s 15: 2 glasovoma sprejem nemške zvezne republike, soglasno pa je sprejel med članice državi Ceylon :n San Marino. Proti koncu sestanka je član kubanske delegacije polkovnik Camlnero protestiral proti prisotnosti delegacije komunistične Kitajske, vendar so na sestanku sklenili, da naj o tem vprašanju razpravlja plenarna 'konferenca.
(Ce je San Marino zastopan v Mednarodnem Rdečem križu, zakaj ne včlanijo tudj Svobodnega tržaškega ozemlja?)
Ncrednosli na tržašhem velesejmu
Posebna anketa ^Gospodarstva"
XiV
Tržaški iredentistični tisk se je obregnil ob nekatere tržaške trgovce, češ da so iz svoje politične zagrizenosti sabotirali tržaški velesejem. »Gospodarstvo« je že obširno poročalo o vzrokih neuspeha letošnjega tržaškega velesejma, ki so mu iredentisti namenoma dali politično obeležje, da bi tudi to ustanovo vpregli v svoj propagandni voz Da bi do dna razčistil vprašanje, ki ga je postavil iredentistični tisk z omenjeno obtožbo, je naš list izvedel anketo pri raznih tržaških trgovcih, ki so razstavljali na velesejmu. Rezultate našega poizvedovanja objavljamo v čim krajši obliki.
Razstavljale! se predvsem pritožujejo, da je tarifa za razstavljalne prostore
(5000 lir za kv. m.) za njihove blagajne previsoka. Med pripravljanjem in urejevanjem stojnic so razstavljale! pogosto ostali v temi, ker je bil prekinjen električni tok. V paviljonu »Mehanike« je bilo slabo preskrbljeno z ventilacijo. Zaradi tega je temperatura dosegla neznosne višine. Uprava velesejma je dovolila nekemu podjetju, da je postavilo v te prostore ob vratih kotel, ki so ga greli z nafto, da bi podjetje lahko izvajalo svoje poskuse. Ta kotel je seveda še pripomogel k zvišanju temperature, ki je bila že tako neverjetno visoka. Od štirih vrat, ki vodijo v paviljon mehanike, so bila odprta samo dvojna. Dohode so zastirali ogromni oglasi italijanskega podjetja »FIAT«, tako da so domača tržaška podjetja popolnoma izginila v ozadje.
Ze v noči med soboto in nedeljo, t. j. še pred zaključitvijo velesejma, je uprava velesejma dala pobrati vse napise na stojnicah posameznih razstavljalcev, ki so obiskovalcem kazali, kdo razstavlja in kaj razstavlja. Razstavljale! so upravičeno dobili vtis, da je bil za velesejmsko upravo že v soboto sejemj zaključen in da ni uprava imela nikakšnega interesa, da bi vsa prireditev ostala nedotaknjena še v nedeljo, ko se je pričakoval večji obisk. Razstavljale! so presojali ta ukrep sejmske uprave v smislu, da ji ni do dejanskega trgovinskega učinka, ki bi se zrcalil v sklepanju čim večjega števila kupčij, temveč da ji je šlo bolj za to, da se dosežejo politični propagandni smotri. Sele na izrecne proteste razstavljal-
MEDNARODNA TRGOVINA
Im tmUBa
Jugoslavija - Italija
Na sestanku med italijanskimi in jugoslovanskimi lesnimi trgovci v Zagrebu je bilo sklenjeno, da se bodo razgovori o pospešitvi izvoza jugoslovanskega lesa v Italijo, nadaljevali v Italiji, in sicer dne 25. julija. V tej zvezi je zanimiv dopis iz Trsta, ki ga je priobčil italijanski gospodarski list »II Sole« (27. julija) pod naslovom »Možnosti ekspanzije na italijanskih trgih«. Dopisnik omenja, kako je jugoslovanski izvoz v Italijo nazadoval že) za časa italijanske avtarhične politike. Leta 1934 na pr. je Italija uvozila iz Jugoslavije 795.000 kub. m rezanega lesa. Nato je Italija uvedla sistem nadzorstva nad uvozom, tako da je leta 1938 uvoz jugoslovanskega lesa padel na 330.000 kub. m. Po vojni je Jugoslavija počasi prodirala na italijanski trg, v letu 1951 je Italija uvozila iz Jugoslavije komaj 171.011 kub.
Vsakemu svoje
Vročinai ima različne učinke na posamezne gospodarske veje. Na nekatere učinkuje ugodno, drugim zopet škoduje. Njene posledice so n. pr. za naše kmetijstvo vprav usodne.
Drugačno men j e o njej imajo seve-gostilničarji ter lastniki letovišč in kopališč; saj sili meščanstvo na obale in v planine kar v. trumah. Gostje, zvesti starim tradicijam, naročajo še vedno pivo, vino in brizganec, medtem ko sega mladina rajši po »finih« modnih pijačah, kakor ie poleg oran-žade, malinovca in limonade. »Coca-cola«, ki neusmiljeno izpodriva vse domače pijače.
Za jestvinčarje nastopa res huda suša. Vse sili na letovišče. To ni samo zdravstvena potreba, temveč tudi moda, ki se ji iie izognejo pogosto niti najšibkejše finance. Na letovišče je treba, čeprav ni denarja. Jestvinčar bo že počakal in ko se vrnemo, bomo stiskali
Šoferji ne čitajo več zaspano listov v svojih vozilih. V. poletnem času ne razbijajo avtomobilov samo Američani. Tako, je tudi zai mehanike dela dovolj.
Uradniku ostane potenje po razbeljenih uradih in seveda tudi upanje na zvišamje plače
Potrošnje! pivci v 3at?.TTemčiji
m mehkega in trdega lesa, in sicer 113.688 mehkega in 55.387 trdega rezanega lesa. Uvoz industrijskega lesa je obsegal 207.954 kub. m celuloznega lesa, 90 kub. m vezanih plošč, 43 kub. m drogov in 260 kub. m drugega lesa. Nasproti temu uvozu iz Jugoslavije je 882.387 kub. m uvoza iz Avstrije. Kontingent jugoslovansko - italijanskemu sporazumu omogoča uvoz 500.000 kub. m lesa.
Tega kontingenta Jugoslavija ni izkoristila, temveč je svoj izvoz usmerila v druge države, predvsem v Veliko Britanijo, Argentino in drugam. Jugoslavija je zanemarjala italijanski trg, čeprav obstoje možnosti povečanja izvoza v Italijo. V Italiji bi Jugoslavija lahko plasirala več lesa, toda računati mora z zahtevami italijanskih kupcev. Danes se kupčija z lesom ne razvija več pod pritiskom povojnih razmer, temveč je lesni trg svoboden. Danes so velike važnosti za sklepanje kupčij cene in pogoji. Ako bodo jugoslovanski izvozniki upoštevali vse te okolno-sti, si lahko zagotovijo italijanski trg, ki lahko absorbira 1 milijon kub. m na leto.
cevi je uprava v nedeljo zjutraj postavila napise razstavljalcev na staro mesto.
Z začudenjem so razstavljale! in obiskovalci ugotovili, da od časa do časa spuščajo iznad sejmske uprave (zgradbe na levi strani ob vhodu) balončke okra^ šene z italijansko zastavo in da ni bil spuščen niti en balonček z zastavo drugih držav, ki so bile zastopane na velesejmu. V skladu s to propagando je tudi velesejmskl zvočnik obširno poročal o folklornih prireditvah in komadih, ki so jih izvajale razne skupine iz Italije. Vmes so se čule tudi italijanske propagandistične pesmice.
Lansko leto je uprava ražstavljalce vselej pravočasno opozorila na obiske raznih skupin in uradnih predstavništev. Ta hvalevreden običaj je uprava letos opustila. Zaradi tega se je dogajalo, da niso bili pri stojnicah prisotni razstavljale! prav v trenutku, ko so prispela takšna predstavništva; tako niso mogli zbuditi potrebne pozornosti za svoje razstave.
Razstavljale! raznih strojev, posebno električnih, So se pritoževali, da so jim bili letos dodeljeni oddelki s cementnim tlom in ne z voskom ali kakršnim kolt luščilom prevlečena tla. Stroji v pogonu na cementnih tleh in že hoja sama dvigajo prah, ki silno škodi nekaterim strojem, zlasti električnim. Nasprotno, z luščilom namazani oddelki So bili dodeljeni lesni razstavi, ki bi ji zadostovala cementna tla.
Za ražstavljalce je tudi kočljivo vpra sanje telefona. Tako je neki razstavlja lec za uporabo telefona v teku 12 dni plačal 13.000 lir. To je seveda mnogo. Kljub tako visokemu izdatku so ostali razstavljale! že v ponedejek po zaključku velesejma brez telefonske zveze. Prav v času razpreme stojnic je razstavljalcem nujno potrebna telefonska zveza z mestom. Velesejmska uprava ima verjetno s podjetjem TELVE pogodbo, ki predvideva prekinitev telefonskih zved že v ponedeljek, takoj po zaključku sejma. Vsekakor je takšna pogodba v škodo razstavljalcem, ker pomeni veliko zgubo časa, kj je za poslovnega človeka dragocen.
Kdo po vsem. tem sabotira tržaški velesejem?
Tržaški lesni trg
Na tržaškem lesnem trgu vlada še vedno mrtvilo. Mednarodna kupčija je v popolnem zastoju. Le za trgovce na drobno je nekoliko konjunkture zaradi gradbene delavnosti, ki jo pospešujejo državni krediti. Zaloge trgovcev na drobno so precej pošle, kljub temu se ti z nakupi zelo obotavljajo in čakajo na splošno razčiščenje.
Po poročilih iz Avstrije skušajo avstrijski izvozniki še vedno ohraniti razmeroma visoke cene, kar je povsem razumljivo. V zadnjem času se oglašata zlasti v Levantu češkoslovaška in romunska konkurenca. Trdijo, da ponujajo češkoslovaški trgovci v Aleksandriji (cif) po istih cenah les. kakor stane avstrijski v Trstu (fob). Avstrija zahteva za jelove deske fco meja (Trbiž) neocarinjeno blago 23.500—24.000, za tramove 13.500. Vprašanje je, ali bo Avstrija lahko vzdržala pri teh cenah. Avstrijski izvoz je namreč zelo zaostal. V teku petih mesecev leta 1952 je Avstrija izvozila komaj 830.000 kub. m. Ako bi se Izvoz razvijal v tem koraku, bi dosegel v vsem letu samo 2 milijona kubičnih metrov, medtem ko je Svet za gospodar-
jenje z lesom na Dunaju predvideval izvoz 3,2 milijona kub. m.
V Trstu se je razširil glas, da se Jugoslavija pogaja z lesnimi trgovci iz Južne Italije za sklenitev večjih kupčij; sicer niso kupčije z jugoslovanskim lesom še oživele. Vse kaže, da ima Jugoslavija na zalogi precej lesa. Jugoslovanske cene v bistvu ustrezajo avstrijskim, ako upošlevamo razdaljo obeh meja. Jelove deske stanejo okoli 24.500 fco postaja Sežana ali fob Reka tramovi. 14.500 lir kub. m. To So osnovne cene, ki dopuščajo majhne spremembe, ko gre za sklenitev konkretne kupčije.
BELLUNO: konične deske dolžine 4 m, debelina 20-60 mm: jelka: I sort. netto 41-49.000, I sort. 40-44.500, II sort. 34-37.000, II sort. slabše vrste 28-35 tisoč, III sort. 25-29.500, IV sort. 20-24 tisoč; tombante 26-32.000; tramovi po tržaškem običaju 4-7 m. 13-15.000; stebri 4 m 27-32.500; debla 15-21.000. Macesen: deske sort. netto. 44-48.500, I sort. 40-44.000, II sort. 34-39.000, III sort. 25-28.000; IV 18-22.000; tombante 29-33.000; hlodi 16-21.000. Bor V hlodih 12-13.500; bukev parjene deske I sort. 24-30.000; tombante 24-27.000; oreh deske I sort. 39-48.000; tombante 35-42 tisoč.
(Glej še poročilo o znižanju cene sovjetskega lesa na zadnji strani).
ŽVEPLA BO DOVOLJ
Predsednic ameriške družbe «Freeport Sulphur Co«, ki sodi med največje proizvajalce žvepla, je izjavil, da že danes lahko računamo s koncem pomanjkanja žvepla. Američani proučujejo danes 92 načrtov za povečanje proizvodnje žvepla, tako da bo proizvodnja v ZDA in svobodnih državah narasla za 4 milijone ton. Ze v teku tega leta bo zmogljivost proizvodnje narasla za 1,5 milijona ton. Do konca leta 1955 bo svetovna proizvodnja lahko dosegla 15,736.700 ton.
NEWYORSKE NEPREMIČNINE
VREDNE 26 MILIJARD DOLARJEV
Obdavčljive nepremičnine v New Yorku so letos cenili na 19.425,499.000 dolarjev, to je za 650 milijonov višje kot lani. Davkov proste nepremičnine
pa cenijo poleg tega na 6.780,000.000 dolarjev, tako, da lahko označimo resnično vrednost nepremičnin na več kot 26 milijard dolarjev.
H po
v	italiji bo solski koledar
IZPHEMENJEN
Italijanski listi poročajo iz Rima, da bo šolski koledar za leto 1952-53 nekoliko izpremenjen. Tako bo za božič in Novo leto manj počitnic. Po novem načrtu se bodo začele 24. decembra in zaključile po Novem letu. Šolskega pouka ne bo samo na praznik Sv. Treh kraljev. Šolsko leto se bo začelo že 20. septembra, zaključilo pa 30. maja. Izpiti se bodo pričeli 5. junija. Državni izpiti bodo v času med 15. m 30. junijem. Tako bi se izognili izpitom v najbolj vročih dneh. Načrt še ni bil uradno objavljen.
VEC ŽITA OD POLJSKIH KMETOV
Poljski sejem (narodna skupščina) je med svojim zadnjim zasedanjem odobril nov zakon o obveznem odkupu žita. Po novem zakonu bodo kmetje morali izročiti državi za 5 odst. več žita kakor prejšnje leto. Zakon vsebuje po. leg tega tudi druge podrobnosti. Kmet mora pri mletvi vsakrat odstopiti drža.
vi	določeno višino žitaric, dokler končno ne doseže višine odkupa, ki mu je bila odmerjena.
Valute na prostih trgih
1950
1951
Potrošnja na prebivavca
Na najrazličnejših področjih uporabljamo steklo in steklene izdelke. Seznanimo se v kratkem s postopkom po katerem pridobivajo sleklo iz osnovnih surovin v steklarnah.
Najvažnejše surovine za izdelovanje stekla so kremen, soda, pepelika in beli apnenec. Namesto gručavega kremena uporabljamo večinoma kremenov pesek, ki pa naj po možnosti ne vsebuje prav nič železa. Ker je zaradi nečistih surovin raztaljeno steklo lahko obarvano, ga razbarvamo z dodatkom rjavega manganovca ali pa cinkovega oksida. Kot poslednjo surovino naj o-menimo razna barvila, s katerimi dobimo različno obarvana stekla. To so uprašene kovine ali pa kovinski oksidi.
Prva stopnja pri izdelovanju stekla je v tem, da zdrobimo surovino v drobilcih. Kremen najprej žgemo v posebnih pečeh in še vročega vržemo v vodo. Tako pripravljen kremen drobimo šele takrat, ko odberemo manjvredne primesi. V primernih strojih mešamo zatem v določenem razmerju vse sestavine stekla. Prostor, v katerem se vrši to delo, mora biti dobro zračen, da ne bi prah škodoval dihalom' delavcev.
Ko je mešanica surovin pripravljena, jo nasujemp v talilne lonce, ki so izdelani iz netaljive opeke. Ti lonci lahko vsebujejo 100, 600, pa tudi 2500 kg steklovine. S surovinami napolnjene lonce položimo; v talilno peč, ki je na poseben način zgrajena iz netaljive opeke. Kot gorivo so steklarne nekdaj uporabljale les, pozneje so se pa oklenile premoga; vendar je dandanes v vseh velikih steklarnah upeljano ogrevanje s plinom. Tega pridobivajo steklarne same v takoimenovanih generatorjih. V teh pečeh najprvo užgo cenena goriva (lignit, šoto) in pazijo, da izgorevanje ni popolno. Pri tem nepopolnem gorenju se tvorijo gorljivi pli-
tehnične
Kako izdelujemo steklo
gospodarska bilanca — prikazuje uspeh, ki je lanko pozitiven ali negativen, t. j. povečanje ali zmanjšanje ljudskega premoženja v nelti poslovni dobi.
gospodarska geogralija — je veda, ki proučuje geografske odnose v zvezi s trgovino, prometom in gospodarstvom sploh.
gospodarska politika — je zbirka-celo-
kupnost določb v glavnem državnih oDlasti, ki urejujejo in usmerjajo gospodarstvo države.
gospodarski revizor — se imenuje strokovnjak, ki se uradno ukvarja s pregledom poslovnih knjig in zaključnih računov-bilance v gospodarskih podjetjih.
gospodarska statistika — proučuje na temelju številčnih podatkov vprašanja iz gospodarskega življenja. Obse. ga v glavnem: statistiko proizvodnje, prometa, zunanjo trgovino, gibanje cen jn plač, brezposelnost, konjunkture.
gospodarska zgodovina — proučuje razvoj gospodarstva in gospodarskih znanstvenih struj: merkantilizem, fi. ziokratizem, klasične gospodarske šole, socializem itd.
gospodarske vede — proučujejo gospodarsko življenje po raznih panogah: narodno ekonmijo, gospodarsko zgodovino, politiko, finance, gospodarski promet j. sl-
gospodarska vojna —- je boj med dvema državama z gospodarsko političnimi ukrepi: bojkot, prepoved uvoza. izvoza, carine itd.
gospodarstvo (ekonomija) - je delovanje ljudi v cilju pridobivanja in ohranjevanja dobrin v svrho kritja telesnih in kulturnih potreb. Smoter gospodarstva mora biti uravnovešenje dohodkov in izdatkov, ustvarjanje rezerv in dvig gospodarske enote. Gospodarstvo je javno (država, pokrajina,občina), če ena izmed omenjenih javnih ustanov upravlja dohodke in izdatke, premoženje in dolgove svoje ustanove- Načrt dohodkov in izdatkov za določeno dobo (1 leto) se imenuje proračun ali budžet. grain — kratica gr, je angl. teža enaka 0,64 g; v rabi tudi v lekarstvu. 1 lekarniški funt je 12 unč je 373,2 g; 1 unča je 8 drahem je 31,1 g, 1 drahma je 3 skrupule je 3,89 g, 1 skrupula je 20 granov je 1,3 g.
gratilikacija — pomeni darilo, posebno nagrado, priboljšek navadno, v denarju, ki se izplača ob posebnih prilikah: 13 plača, bilančevina i. sl. Gresham Thomas Sir — angleški trgovec, ustanovitelj londonske borze leta 1566; leta 1571 so jo preimenovali v Royail Evchange. Bil je organizator angl. denarstva, v ekonomiji je znan njegov zakon, da slab denar izpodrine dobrega, a dober ne more izpodriniti slabega. Stvarno: če sta v prometu zlat in srebrn denar, bo zlat izginil, ker je več vreden in ostal bo le srebrni denar.
groš —■ od lat. grossus = debel; nekdaj srebrn denar v Prusiji in državah v Severni Nemčiji do 1871 v vrednosti 10.12 pfenigov, v Bolgariji 20 stotink, v Rusiji 2 kopejki; danes v Avstriji 1/100 šilinga.
	18. VII.	25. VII.	Raz. v o/o
Frauk:	Curih Bruselj	1.0:75 13,70	1,0975 13,625	0,54
Dolar:	Pariz Curih Bruselj	393,00 4,2012 53,60	393,00 4,2975 53,475	-0,08 -0,2.3
Funt	Pariz Curih Bruselj	1000,00 11,08 138,75	1005.00 11.10 137,25	+0.05 —0,36 —0,90
Frank ši/ic.: Pariz Bruselj	91,50 12,55	92,00 12,45	+0,54 -0,79
Frank boli*. : Pariz Curih	715,00 8,07	715,00 8,05	-0,24
Marka;	Curih	97,75	96,25	-1,53
ni, katere skupno z vročim zrakom vedimo v talilno peč. Plamen te mešanice plinov je izredno vroč. V sodobnih steklarnah so večinoma opustili taljenje v talilnih loncih. Namesto njih so zgradili velika korita, da lahko naenkrat dobe velike množine stekla.
Mešanico surovin ugrevamo postopoma in pazimo, da temperatura preveč ne naraste. Surovine se bodo talile in kemično spajale. Pri tem pojavu se stvarja na površini pena, v zrak pa uhajata dva plina: ogljikov in žveplov dvokis. Peno posnamemo, nato pa zvišamo temperaturo, da ugrejemo snov na približno 1200 stop. C. Najtežje delo, ki zahteva izredno izvežbanost, je pri tej visoki temperaturi. Iz stekla’ je treba odpraviti zračne mehurčke in napraviti tekočo stekleno snov čim bolj enakšno. Pravimo, da steklo) čistimo. In to čiščenje traja 4 do 6 ur. V ta namen uporabljajo steklarji razne pripomočke: tekoče steklo mešajo z mokro leseno palico, v talino vržejo nekaj arzenika ali pa krompir. Ko je talina stekla očiščena, jo ohladimo na temperaturo 700 do 800 stop. Celzija.
Večinoma obdelujemo taljeno steklo s nihanjem. Na ta način so napravljene steklenice, čaše in še raznovrstni drugi stekleni izdelki. Pihanje stekla je izredno težaven posel. Steklopihač pomoči svoje dolgo pihalo v raztaljeno steklo in ga nekaj zajame. Potem pihne in tako poveča obliko' zajetemu steklu. Zatem položi to razpihnjeno steklo v železni kalup, ki ima
n. pr. obliko steklenice, in ga toliko časa razpihuje, da zavzame steklo vso prostornino kalupa in dobi njega obliko. Z vso spretnostjo zatem odtrga steklopihač svoje pihalo od tako oblikovane steklenice in njen vrat na vrhu zarobi. Nato odnesejo še vročo steklenico v) peč temperature 300 do 400 stop. C. V tej peči ostanejo iz stekla pihani izdelki nekaj dni, dokler sel popolnoma ne shlade. Cim dalj časa hladimo steklo, tem bolj bo odporno. V velikih obratih ne uporabljajo več steklopihačev za serijska dela, ker je človeka nadomestil stroj.
Manjvredne steklarske izdelke dobimo z ulivanjem tekočega stekla v kalupe iz železne litine ali pa medenine. Velike steklene plošče pa dobimo z vlečenjem in valjanjem.
OMET IN SLIKANJE HKRATI
«Paint and Varnish Corporation« v Chicagu je začela v velikem obsegu izdelovati «plastraton», to je material iz alhilinskih smol, ki se hitro strdi in postane zelo trd. Ce preoblečemo surove stene ali strope neposredno s »plastra-tonom, dosežemo boljši uspeh, kot če bi najprej napravili omet in nato stene po_ loščili. «Plastraton» je zmes posebnega umetnega lepila in laka. Uporablja se ga lahko na kakršnikoli podlagi, na lesenih stenah, na zidu, na novih kot na starih zidovih; ko se posuši je površina popolnoma gladka in ni potrebno gla. denje ali kaj podobnega. Ce ga uporabimo na razpokanih' stenah ni potrebna nikakšna štukatura.
VELIKA IR001A V CENTRU
z radijskimi aparati, električnimi potrebščinami, električnimi predmeti za domačo uporabo, hladilniki, električnimi pralnicami, bogato založena, o-premljena in vpeljana, z lepimi izložbenimi okni, s priključenim skladiščem in delavnico za popravila radijskih aparatov in podobnih predmetov, se proda zaradi bolezni.
Obrlno dovoljenje za prodajo najrazličnejših predmetov.
Naslov: PUBBLIPRES, Goldonijev trg št. 4 — Trst
SILVIO SERIN
Import ' Export
T R I E S T E
VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80
Tečaji za 100 enot, razen tečajev dolarja n funta šterlinga, ki ustrezajo enoti.
AVTORIZIRANI GRADBENIK	|
MARTELLANI (Martelanc) MAKS
♦
Izvršuje vsa gradbena in obnovitvena dela, načrte in proračune
♦
Trst, Šalita Contovelio 20 Telefon: 31025
C L) S C I N E T T I A S F E It E ED A R U L L I
Uteusileria - Struiueuti di misura
Kroglični in valjčni ležaji O rodje - Aparati za merjenje
AVTO PODJETJE S. T. A. R
d. d. TRST
ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08
Avtobusna proga: Trst - Koper
Vozni red veljaven od 15. maja 1952
ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja) ob delavnikih ob 13.— in
ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in Prihod v Koper (hotel Triglav)	ob delavnikih ob 14.15 in
ob nedeljah in praznikih ob 8.45 in ODHOD IZ KOPRA (hotel Triglav) ob delavnikih	ob 7.30 in
ob nedeljah in praznikih ob 10.— in Prihod v Trst (avtobusna postaja)	ob delavnikih ob 8.45 in
ob nedeljah in praznikih ob 11.15 in
20. -
12.30 21.15 13.45
16.30 ob 20,-ob 17.45 ob 21.15
Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno
SEDEŽ. TRST - Ul. 1CA FABtO FILZ1 ST. 10/1. - TELEFON ST. 78.08
SPOmRSKFf.A ZORI IZENJA
Znižanje pridolinskeoa davka
Uradni list ZVU št. 19 (11. 7. 1952) objavlja ukaz št. 131, s katerim se zniža izmera pridobninskega davka pri dohodkih katergorije 13 in C/L. (K.M. cat. B, C/l). Ta novi ukrep v davčni zakonodaji predstavlja nadaljni razvoj zakona o davčnem izenačenju (zakon Va_ noni), s katerim je bila uvedena obvezna vsakoletna prijava dohodkov, in stremi za tem, da z znižanjem davčne izmere pridobi davkoplačevalec to, da izvrši prijavo dohodkov, ki ustreza resničnemu stanju.
Ukrep se nanaša na pridobninski davek pri dohodkih kategorije B in C/L, dočim ostanejo glede dohodkov 'kategorije A (dohodki od kapitala) in glede dohodkov kategorije C/2 (dohodki od odvisnega dela) v veljavi že obstoječe davčne izmere. Ukaz št. 131 zadeva le državne izmere, dočim veljajo glede pokrajinskih, občinskih in zborničnih do. klad še prejšnji predpisi.
Značilnost teh znižanj davčne izmere je, da veljajo le za fizične osebe in le za najnižje dohodke, M so nujno potrebni za vzdrževanje (eksistenčni mi. j nimum), ne pa za dohodke, ki ta znesek presegajo in tudi ne za dohodke družb. S tem se je ustvarila neka progresivnost obdavčenja in tudi neke vrste davčne izenačenosti. Preidimo sedaj ha konkretne določbe ukaza št. 131.
Z učinkom od 1. julija 1952 dalje I se izmera pridobninskega davka fizičnih oseb glede dohodkov kategorije C/L J določi na 8 odst. ugotovljenega odnosno prijavljenega čistega dohodka. Poleg oprostitve do Lir 240.000 v smislu člena | XII. Ukaza št. 169 z dne 26. 10. 1951. (Vanonijev zakon) se pa izmera za ti. sti del dohodkov, ki presegajo Lir 240 tisoč in ne presegajo 960.000 letno zniža na polovico, t. j. na 4 odst. Kot znano so dohodki kategorije C/L dohodki od neodvisnega dela brez investicij kapitala v pretežni meri, t. j. dohodki oblatov, kjer igra pretežno vlogo delo sa. hiega lastnika podjetja. V to vrsto obratov spadajo zlasti obrtniki, svobodni Poklici ter tudi manjše trgovine, kjer lastnik sam, dela. S to določboi se je ta Vrsta dohodkov v pogledu obdavčenja I izenačila z dohodki kategorije C/2 (dohodki od odvisnega dela), kjer je že Prej veljala in še velja nadalje oprostitev do Lir 240.000, izmera 4 odst. za dohodke od Lir 240.000 do Lir 960.000, in izmera 8 odst. za dohodke nad Lir 960 tisoč.
Z učinkom od 1. julija 1952 dalje se imera pridobninskega davka fizičnih oseb glede dohodkov kategorije B zniža na polovico za del dohodkov, ki presegajo Lir 240.000 in ne presegajo Lir | 960.000. Nove davčne izmere za dohodke kategorije B (dohodki od dela in kapitala) so torej naslednje: 9 odst. za Prvih Lir 720.000 letnega dohodka (po odbitku Lir 240.000) in 18 odst. za dohodke ki presegajo to vsoto.
Ce ima davkoplačevalec dohodke kategorije B in C/l velja znižanje davčne izmere na polovico najprej za dohodke kategorije C/l in šele nato za dohodke kategorije B, v kolikor ni ta pravica že izčrpana pri dohodkih kategorije C/I. Znižanje davčne izmere na polovico je torej dovoljeno le enkrat kot to velja tudi za davčno oprostitev do Lir 240 tisoč.
Oprostitev do Lir 240.000 in znižanje izmere na polovico pritiče z učinkom °d 1. julija 1952 dalje tudi delovnim Zadrugam ter družbam, ki niso bile ii-stanovljene v obliki delniških družb, | družb z omejeno zavezo in komandit.
tlih družb, če tvori njihov predmet pro. ' izvajanje blapa in izvrševanje uslug in j se njihovo delovanje vrši pretežno z delom članov.
OliiMIlivi dohodek za dopolnilni davek
Ukaz ZVU št. 131 (3. 7. 1952) prinaša Judi nove določbe v pogledu najmanjšega obdavčljivega dohodka pri dopolnilnem davku.
Od 1. julija 1952 dalje niso podvrže, ni dopolnilnemu davku od skupnih dohodkov davkoplačevalci, katerih skupni dohodek, vštevši davka prosti znesek. Lir 240.000 in odbitka za vzdrževane družinske člane, ne presega Lir 480.000
letno. Ce pa skupni znesek presega Lir 480.000, se davek računa na ves čisti dohodek seveda po odbitku Lir 240.000. Znesek dopolnilnega davka ne sme v nobenem primeru presegati razlike med skupnim dohodkom in stalnim zneskom Lir 480.000.
Z veljavnostjo od 1. 7. 1952 odtegnejo delodajalci svojim uslužbencem dopolnilni davek v izmeri 1,50 odst le na del dohodkov, ki presegajo Lir 480.000 letno (Lir 10.000 tedensko, Lir 40.000 mesečno). V kolikor skupni letni dohodek uslužbenca presega Lir 600.000 letno, bo uslužbenec moral izvršiti prija, vo svojih dohodkov. K prijavi bo moral priložiti potrdilo delodajalca, iz katerega je razviden dohodek prejšnjega leta in znesek pridobninskega in dopol. nilnega davka, ki je bil pridržan od teh dohodkov.
Davčni spiski za lelo 1852
Do 30. julija 1952 so bili na občinskem davčnem uradu na vpogled glavni in dodatni davčni seznami II. serije za leto 1952. za pridobninske davke, dopolnilne davke, izredne davke na dobiček in hišne davke. Po tem datumu so bili davčni seznami izročeni občinskim davčnim izterjevalcem v izterjanje. Davčni izterjevalci bodo poskrbeli za vročitev davčnih plačilnih listov davčnim obvezancem.
Proti vpisu v davčni seznam dohod, kov, ki ne obstojajo, proti materialnim napakam v seznamu kakor tudi proti vpisu v seznam dohodkov, za katere davkoplačevalec ni prejel od davčne uprave ugotovitve, se davkoplačevalci lahko pritožijo v roku 6 mesecev, t. j. do 30. januarja 1953.
Četrti obrok davkov za 1952
Dne 18. avgusta t. 1. zapade rok za plačanje četrtega obroka davkov glasom davčnih plačilnih listov I. serije za leto 1952. Za plačila po tem roku do 21. avgusta si izterjevalec pridrži 2 odst. zamudne obresti, za plačilo po 21. avgustu pa 6 odst. zamudne obresti.
Sodne izpraznitve stanovanj ukinjene
do 31 decembra 1952
Zavezniška vojaška uprava je podpisala Ukaz št 145. s katerim se izvršitev sodnih odlokov, ki odrejajo izpraznitev
Med družbeno proizvodnjo in predvidenimi izdatki se je pokczal v obeh okrajih Istrskega okrožja znaten primanjkljaj. Osrednja vlada Jugoslavije je dodelila koprskemu okraju v kritje primanjkljaj za lelo 1952 znesek 441.948.000 dinarjev in vlada republike Slovenije 50 milijonov din.
Bujskemu okraju je vlada FLRJ dode-ila v kritje primanjkljaja 233.134.000 din in vlada republike Hrvatske 10 milijonov din. Skupno so dodelie vada FLRJ in vladi republik Sovenije in Hrvatske vsemu Istrskemu okrožju za dvig njegovega
gospodarstva 735.082.000 din.
Financiranje opekarne »Ruda« (Nardone)
Največja opekarna v jugoslovanski coni STO bo velikopotezno modernizirana. Za nabavo strojev, ki so že v opekarni, je bil podeljen kredit 20 milijonov din. Stroški za elektrifikacijo podjetja so preračunani na 13 milijonov din.
Več vode in boljše prometne zveze
Poleg velikih investicij za melioracijo v dolini Mirne, ki že kažejo prve uspehe, in se nezadržno nadaljujejo, so določeni v letošnjem proračunu znatni zneski za melioracije v koprskem okraju, v Ankaranu in Semedeli. Potrebna je obnova in očiščenje starih kanalov, da se melioracije pospešjjo. Za te melioracije je določen znesek 34 milijonov din.
Zelo nujna potreba Istrskega okrožja je redna preskrba z vodo, in sicer vsega prebivalstva, ne samo obalnih mest, kakor je bila prvenstvena skrb inženirjev prejšnjih oblasti. Vojna doba je povzročila velik0 škodo na vodovodnih napravah. V obeh okrajih se je dragocena voda izgubljala iz poškodovanih vodovodnih cevi. V koprskem okraju je do leta 1948 uhajalo iz pokvarjenih cevi 75%
stanovanjskih prostorov v tržaški občini, začasno ukinejo in odložijo do 31. decembra 1952.
Inalne mezde goslinsl uslužbencev
Razsodišče za minimalne mezde je izdalo glede uslužbencev v gostilnah in restavracijah, ki niso včlanjeni v strokovni organizaciji te stroke ali ki zanje ne veljajo kolektivne pogodbe, raz_ sod, s katerim se zo te uslužbence določijo nove minimalne mezde.
Od 1. maja 1952 dalje velja za uslužbence v gostilnah in restavracijah naslednja lestvica mezd in plač. Uradniško osebje:
Obrat
I., II, III , IV. kat. kat. mesečno
1. kategorija	22.500	17.850
2.	kategorija 3.	kategorija	15.950	13.200
ekonom kontroler	13.450	10.600
marker in blagajnik Neuradniško osebje: L kategorija	9.900	8.500
prvi kuhar 2. kategorija	25.900	21.300
nam, I. kuharja	19.800	19.800
kuhar.vodja oddelka kuhar in kuharica odgo-	18.700	18.700
vorna za kuhinjo prvi skladiščnik, prvi kletar, prodajalec v bi-	17.050	14.750
feju 3. kategorija	14.850	12.800
kuhar	14.850	13.450
kuharica pom. kuhar, drugi skladiščnik, drugi kletar,		12.100
pomož. prodajalec moški za notranje delo,	10.450	9.050
drugi kuhinjski sluga ženska za notranje delo,	8.950	8.650
snažilka	6.950	6.950
sluge in vrtnarji do 18 1.	2.200 2.200
Glede ostalih prejemkov pa veljajo še določila prejšnjih razsodov in sicer: izredna doklada je kot izhaja za te vrste podjetij z zadnjimi poviški; uslužbenci imajo pravico na dva topla obroka hrane; če ne dobivajo hrane, se jim pa izredna doklada zviša za 23 odst.
vode. Popravila po letu 1948 so to izgubo zmanjšala na 40%.
V bujskem okraju nj bila izguba vode tako velika; tu so se tudi na popravilo vodovodnih naprav spravili smotrneje. V letošnjem proračunu je določen znesek 13 milijonov za komunalna javna dela v Umagu. Dober del tega zneska, ki je sicer določen tudi za modernizacijo in zgraditev kanalizacije, je določen za razširjenje vodovodne mreže.
Oba okraja sta se lotila znatnega zboljšanja cestne mreže. Bujski okraj je določil 18 milijonov din za popravo in razširitev ceste Kaldanija—Vižinada do meje med jugoslovansko cono STO in FLRJ. Koprski okraj je žrtvoval 30 milijonov din za zgraditev ceste, ki bo povezala vasi Sergaše, Gažon in Barede a Izolo. Ta cesta, ki bo skrajšala pot ome-i.jenih vasi v Izolo za 10 km, bo te dni končana. Prav tako bo dovršena rižanska cesta od križišča Škofije Sv. Nikolaj, Koper do vasi Rižane že v avgustu. Nad 1000 gospodarstev bo kmalu dobilo električno luč.
Velika škoda po toči
Toča je konec junija prizadela zlasti bujski okraj. Potolkla je pšenico in oljke, zlasti pa vinograde. Hudo je prizadeto področje občine Giožnjan. V Lozarjih je toča ponekod uničila 95% grozdja, v Sv. Ivanu 88%, v Gardinah in Lorencih 40%, v Peroju in Radanicih 25%. V Kršinu, v Novigrajski občini, je uničila tudi do 80% grozdja.
Na trgovinsko mrežo se postavljajo čedalje večje zahteve
Zboljšanje trgovinske postrežbe, ki je zelo dvignilo življenjsko raven okrožja, je povod za zahtevo občinstva po spo-polnjevanju. V bujskem okraju zahtevajo ljudje v časopisju in pri organih oblasti boljšo preskrbo s sadjem in zelenjavo. V Kopru pa so želje občinstva dovedle do reorganizacije trgovinske mreže. Podjetje »Egida«, ki je imalo do se-
Suša ie opravila svoie delo
Dež je te dni ohladil vročo zemljo m osvežil naše rastline, toda ogromne škode, ki jo je povzročila suša, ni mogel več ropraviti. Koristil bo samo jesenskim rastlinam, predvsem trti. Zaradi hude suše je začela rumeneti celo trta, posebno na Krasu. Vsekakor bo grozdja kljub dežju mnogo manj kakor lansko leto. Zarod ni bii tako obilen kakor lani, poleg tega je suša ovirala razvoj grozdja. To velja v glavnem za Kras kakor tudi za vinograde na Bregu, t. j. na n.orski strani.
Smokve kažejo razmeroma dobro; tudi breskev bo verjetno več kakor lansko leto. Slive so bogato obrodile, toda sad je ostal droben zaradi suše. Hruške so se razvile normalno. Mandeljne sta pokvarila mraz in burja že spomladi. Orehov bo precej. Sadje je na splošno drobno. Poleg suše je veliko škode napravila burja, ki že dolgo let ni v poletnem času tako pihala kakor letos.
Krompirja je bilo zelo malo. Bil je silno droben. To velja tudi glede fižola in koruze. Kmetje so koruzo kar poželi in jo uporabili za krmo. Detelje ni bilo skoro nič. Sena zelo malo, pridelek je bii tako pičel, kakor ga zlepa ne pomnijo. Lansko leto je stot sena stal na tržaškem Krasu 1080—1200 lir, danes stane že nad 2000 lir.
Pšenice in ječmena je bilo na Krasu (v vaseh Zgonik, Salež, Koludrovica, Mavhinje in Cerovlje) precej. Vse te va-Si seveda pridelajo prav skromne količine žita.
Bež, ki se je končno vlil, utegne koristiti otavi, detelji, ajdi, pitniku in repi. V veliki nevarnosti je posebno živinoreja, ker morajo živinorejci kupovati seno po tako visokih cenah.
Glas iz občinstva
UPRAVI DRUŽBE MALIH ŽELEZNIC (OPENSKE VZPENJAČE)
Glede na to, da se Opčine čedalje bolj širijo v smeri proti avtomobilski cesti, je uprava vzpenjače že davno uvedla tramvajsko postajo na križišču Narodne ulice in avtomobilske ceste. Število potnikov, ki vslopijo oziroma izstopijo na tej postaji, iz dneva v dan narašča. V primeru slabega vremena potniki občutijo na lastni koži pomanjkanje čakalnice na tem mestu. Glede same čakalnice nimajo posebnih zahtev. Zadovoljili bi se s pošteno streho in steno, ki bi jih zavarovala proti burji. Prostora za postavitev takšne čakalnice je na tem mestu dovolj. Upamo, da bo uprava uvidela opravičenost naše prošnje in nam čimprej ustregla.
Več potnikov
Višji svet za kamnolome
Višji svet za rudnike in kamnolome. Zavezniška vojaška uprava je imela za u-mestno, da ustanovi višji svet za rudnike kot posvetovalni" organ oddelka za proizvodnjo glede vprašanj, ki zadevajo rudnike in kamnolome. Nedavno podpisani ukaz 144 vsebuje zadevna določila.
Upravni ukaz št. 38 vsebuje imenovanje posameznih članov višjega sveta za rudnike in izpopolnitve zgoraj omenjenega ukaza 144. Oba ukaza sta stopila v veljavo z dnem podpisa im bosta objavljena v Uradnem listu ZVU dne 1. avgusta.
Radovedni smo, ali je ZVU imela za umestno, da pokliče v Svet za kamnolome in rudnike tudi Slovence; saj so Slovenci lastniki raznih kamnolomov.
Inšpekcijski obisk ameriškega generala.
Generalmajor Franklin Shaw, pomočnik glavnega vojaškega sodnika vojske Združenih držav, je dokončal dvodnevni pregled vojaškega sodnega poslovanja pri poveljstvu TRUST-a Spremljal ga je pcl-kovnik Roginald Miller, častnik v glavnem vojaškem sodnem uradu v VVashing-tonu. Med njunim pregledom naprav TRUST-a sta obiskala tudi urad za pravne zadeve polkovnika Voorchisa pri ZVU. General Shaw in njegovo spremstvo so odpotovali včeraj v Benetke. Na svojem potovanju bo general pregledal vse urade vojaških sodišč ameriške vojske v Evropi.
Francosko državno posojilo na zlati podlagi je vrglo 428 milijard. To je bila
največja kreditna operacija francoske vlade po vojni.
daj monopol vse trgovine v mestu, je razdeljena na tri posebna podjetja. »E> gida« sama bo vodila samo 11 različnih trgovin. Drugo podjetje NAMA bo vodilo štiri trgovine in tretje podjetje bo imelo na skrbi mestno klavnico in mesnice. Trgovine »Egide« in »NAME« bodo lahko med seboj vršile zdravo konkurenco.
V. R.
Med 8. in 18.VTI. se je promet v tržaškem pristanišču gibal tako-le: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE
»Esperia« je priplula iz Bejruta s 49 t blaga in se vrnila s 1.820 t. »Resi« je pripeljala iz Rio Marine 681 t železne rude in odplula v Benetke prazna odkoder se je vrnila z 298 ti in odplula y Carigrad s 350 t. »Leme« je prispela iz Buenos Airesa z 27 t in se vrnila prazna. »Indiana« je iz Sidona pripeljala 8.252 t mineralnega olja in priplula iz Carigrada s 79 t in se vrni-je priplula iz Kalkute z 880 t in odplula v Neapelj prazna. »Vomero« je pripeljala iz Iskenderuma 1.828 t kromo-ve rude in odplula v Split prazna. »Alga« je prispela iz Chitagonga s 4.180 t blaga in odplula na Reko prazna. »Monrosa« je iz New Orleansa pripeljala 4.755 t žita in odplula v Benetke prazna. »Campidoglio« je priplula iz Bejruta s 141 t blaga in odplula v Larnaco natovorjena. »Barletta« je priplula iz Carigrada! z 79 t in se vrnila natovorjena. Priplule so: »Triton Maris« iz Porto Breira z 2.000 t železne rude, »Citta di Lecce« iz Adra-mita z 2.500 t mineralnega olja, »Sal-vore« iz Fort Saida prazna, »Assiria« iz Orana s 395 t blaga, »Pelorum« iz Norfolka s 6.992 t črnega premoga, »Maja« iz Orana s 6.204 t ječmena, »Stadium« iz Rio Marine s 1.257 t železne rude, »Maria Cosulich« iz Jagun-ta s 2.500 t železne rude, »Irma« iz Iskenderuma s 1.106 t blaga in »Maria Carla iz Genove s 150 t blaga. Odplule so: »Portorose« v Matadi s 500 t, »Au-rora« v Sidon prazna, »Chioggia« v Smirno s 485 t in »Domenico Jevoli« v Split prazna.
GRŠKE LADJE
»Plotarkis Blessas« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Fort Su-
Vse ostane pri starem ?
Glede na to, da se je pričel izvajati londonski sporazum, sklenjen 0. maja 1952 med predstavniki ZDA, Anglije in Italije, sta predstavnika tržaških Slovencev dr. Josip Dekleva in dr. J. Agndeto obiskala poveljnika anglo-ameriškega področja STO. Izrazila sta zaskrbljenost tržaškin Slovencev spričo prihoda i:ali-janskih uradnikov, ki bodo v smislu londonskega sporazuma zamenjali angleške in ameriške funkcionarje. General VVinterton- je ob tej priložnosti izjavil, da se politika nasproti tržaškim Slovencem ne bo menjala.
To izjavo si razlagamo tako, da se položaj tržaških Slovencev ne bo poslabšal. Upamo, da se b0 obljuba generala VVintertona uresničila, čeprav moramo hkrati pripomniti, da se s to izjavo ne moremo zadovoljiti. Ce n. pr. ostane vse pri starem, pomeni, da ne bo mogoče obnoviti slovenskega gospodarstva, ki ga je uničil fašizem. Kako naj S3 slovensko gospodarstvo obnovi, če Slovenci ne smejo obnoviti starih gospodarskih zavodov, niti ne ustanoviti novih?
ZA POSPEŠITEV PROMETA CEZ TRBIŽ
V	Pragi je bila te dni železniška konferenca, ki je) imela namen pospešiti promet iz zaledja čez Trbiž v Trst. Konference. so se udeležili predstavniki Avstrije, Italije, CRS in Madžarske. Dokler se dokončno ne uredi vprašanje tarif za češkoslovaški in madžarski tranzit, je bil med predstavniki italijanskih in avstrijskih železnic sklenjen sporazum, po katerem bosta Avstrija in Italija dovolili češkoslovaškemu in madžarskemu tranzitu posebne ugodnosti za blago na poti skozi Trbiž v Trst. Tako poroča agencija »Astra«. Poročilo ne govori o tem, kakšno stališče so na konferenci zavzeli glede češkoslovaškega in madžarskega tranzita skozi Jugoslavijo v Trst. REKLAMNA PUBLIKACIJA
V	času tržaškega velesejma je izšla reklamna publikacija pod naslovom »Publy-fiera«, ki je priobčila več oglasov raz nih tržaških podjetij; pri nekaterih je reklama tiskana tudi v slovenščini in angleščini.
TOVARNA »FLENT« V KRIZI
Tržaška tovarna žarnic je zašla v finančno krizo v trenutku, ko bi se morala preseliti v nov obrat v industrijski luki. Pasiva znaša menda okoli 60 mili-
dan s 350 t lesa. Priplule so: »Tinos« iz Strattona z 2.100 t železne rude. »Andromagki« iz Pireja s 350 t železne rude, »Andriana« iz Benetk prazna in »Aristodemos« iz Benetk| s 3 t osoljenih kož. Odplule so: »Tranchis« v Carlovacci (Grčija) s 420 kub. m lesa, »Rallis P.« na Krf z 240 kub. m lesa in »Eugenia« v Carlovacci s 468 t blaga.
AMERIŠKE LADJE
»Frank Flewers« je priplula iz Filadelfije s 47 t blaga in vdplulai v Carigrad s preostalim tovorom. »Cristos M.« je pripeljala iz New Orleansa 9 tisoč 900 t žita in odplulai v Združene države prazna. »Exilona« je prispela iz New Yorka s 6.000 blaga in odplula v Hajfo natovorjena. Pripluli sta; »Exermount« iz New Yorkaj z 857 t in »Tuskegee Victory« iz Mobila. prazna. Odplula je »Esermon« v Hajfo s 68 t blaga.
ANGLEŠKE LADJE
»Himalaya« je priplula iz Rodia in odplula v Benetke. »British Fortune« je priplula iz Bejruta prazna.
PANAMSKA ladja »Marina je priplula iz Bombaja prazna, »Lumina« je odplula v( Benetke prazna, in »Demo-stenes« je pripeljala 4.942 t mineralnega olja. TURSKA »Hopa« je priplula iz Carigrada z 18 t blaga in se vrnila natovorjena. HOLANDSKA »Nero« je prispela iz Amsterdama s 133 t blaga in se vrnila natovorjena.IZRAELSKA »Komemiut« je odplula v Hajfo natovorjena. NORVEŠKA »Braga« je pripeljala iz Bergena 200 t litega železa in odplula prazna.
JUGOSLOVANSKE LADJE
Poročilo o gibanju jugoslovanskih ladij je izostalo zaradi tehničnih ovir.
jonov lir. Ker je podjetje prejelo kredit od Zavezniške vojaške uprave, se je v zadevo vmešal odposlanec ZVU. Nameščence so odslovili, ker ni bilo mogoče nadaljevati dela.
NOVI TELEFONI
Urad za obveščanje javnosti (PIO) sporoča, da je nova telefonska številka TRUST-a (poveljništva ameriških čet) 31691. Stara številka 04 je bila ukinjena.
Uprava tržaškega sejma sporoča, da sta za razgovore z upravo odprti še samo dve telefonski številki, in sicer 96986 in 96987.
ITALIJANSKA KEMIČNA TOVARNA V ZAVLJAH
Ustanova za industrijsko pristanišče v Zavljah je prodala italijanski družbi »Montecatlni« zemljišče 135.000 kvadratnih metrov. Na tem mestu bo italijanska družba zgradila kemično tovarno.
[. LAGDMARSINO
MACCHINE PER UFFICI - OFFICINA RIPAMZIOM PISALNI IN RAČUNSKI STROJI - DELAVNIM ZA POPRAVILA
AGENTE PER TRIESTE E PR0U1NCIA PREDSTAVNIK ZA TRST IN PODEŽELJE
L0D0VIC0 SAKSIDA
Ulica Canal Piccolo 2 - Tel. 83-24
Denarna pomoč Jugoslavije coni B
Koper, 28. julija
Jugoslavija krije primanjkljaj Istrskega okrožja

Forti in De Courten = likvidatorja tržaške mornarice
Ostane še jugoslovanska mornarica
V zadnji štev. (julij-avgust) tržaške rčvije »Tecnica Italiana« je priobčil bivši predsednik »Tržaškega Lloyda °dv. Bruno Forti kratko študijo pod Naslovom Tržaški Lloyd, zgodovinske črtice, razvoj, težave in preporod. Bo-Ge bi bil g. Forti pogodil, ko bi bil namesto »in preporod« zapisal »in u-Honobitev«. Vsak Tržačan, ki vsaj po-l'ršno sledi gospodarskemu propadanju našega mesta, ve, da nekdaj slavnega najprej avstroogrskega, potem avstrijskega in slednjič Tržaškega Lloyda že davno ni več na svetu. Le njegovo ime se je še ohranilo. Toda zakaj? Odgovor na to vprašanje nam je dal g. Forti Prav na koncu svojega članka, ki ga. ie Zaključil s stavkom: »Danes se Lloyd j Dostopno, ampak vedno živahnejše pri-[ngojujc odgovornostim, ki so mu izro-cene od njegovega imena in njegove Preteklosti, t.j. od velikega pomorskemu podjetja, ki naj že nad 100 let širi sloves velike jadranske ljuke, ki mu je dala ponosno ime, po obrežjih Bližnjega vzhoda, Afrike, Azije in Daljnega vZhoda«.
Sloves, ki ga je užival Tržaški Llmjd 1 vseh lukah, ki »o jih posečale njego-
l’e ladje, je torej pobudili Italijo, da je Ohranila »tvrdko« s tako dobrim imenom, čeprav je »poitalijančila« vso njegovo mornarico in jo porazdelila ^ned Genovo in druga italijanska morska pristanišča. To jei isto, kakor če bi kdo prodajal malo vredno brozgo v steklenicah z etiketo »Pristni kraški teran«.
To pa ni za nas stare Tržačane seveda. nič novega, ker smo si bili že po tb'vih letih italijanske zasedbe popolnoma na jasnem glede te nepoštene Julijanske špekulacije s slavnim ime-
nom »Tržaškega Lloyda«. Novo je le fo, da je z navedenimi besedami priznal to špekulacijo sam dovčerajšnji italijansko - iredentistični predsednik, bolje rečeno likvidator našega slavnegai Lloyda.
Sicer pa italijanski brodolastniki v Genovi in drugod precej močno precenjujejo svojo navihanosf in zvijačnost, ker človek se lahko vara le dokler gleda etiketo, kakor hitro pa, 3'e* 1 popil kozarček te pijače, ve prav dobro, da je pil brozgo ne Pa teran. In tako je tudi z etiketo »Tržaški Lloyd«. Prav te dni smo namreč citati v. italijanskeh listih, da so italijanski brodarji že v velikih skrbeh zaradi konkurence, ki jim jo dela še zelo mlada in malo razvita jugoslovanska mornarica. To ni nič čudnega, ako pomislimo, da ni bila ne Lloydovai ne bivša avstrijska mornarica po vseh svojih sestavnih elementih italijanska, kakor trdi Forti v spodaj navedenem citatu, ampak jugoslovanska, tč istrska in dalmatinska. Inozemski pomorski krogi so zelo hitro prišli do tega spoznanja im danes vedo, da pravi naslednik Tržaškega Lloyda in sploh avstrijske mornarice, ni ponarejeni »Tržaški Lloyd«, marveč jugoslovanska mornarica.
Le jugoslovanskemu, isirsko-dalma. tinskemu pomorstvu se mora Tržaški Lloyd zahvaliti, da je pn-išel do svoje slave in mednarodnega uvaževanja. Do ustanovitve Lloyda se sploh ne more niti govoriti q tržaškem pomor-
stvu. Vsa italijanska protitržaška politika pa je dosegla to, da se je moralo tržaško pomorsko udejstvovale povrniti tja, od koder je prišlo: na istrsko-dalmat inske bregove dana ritje Jugoslavije.
Zelo značilno je dejstvo, da piše advokat Forti o Lloydovih pomorskih zvezah med Trstom in inozemskimi lukami, le do italijanske zasedbe, medtem ko govori od tedaj naprej le o zvezah ponarejenega »Tržaškega Lloy-da« med Italijo in inozemstvom. Kam pa je nenadno izginil Trst, tista »velika jadranska Vuka«, katere sloves bi moral, po že navedenih Fortijevih besedah, širiti po vsem svetu »Tržaški Lloyd«? Trst ni seveda nikamor izginil in Italija ga ne mara še izbrisati iZ zemljevida, le zaradi tega, ker bi ga hotela izkoristiti za odskočno desko na »vzhodno obalo«' t.j. v Istro Dalmacijo in balkansko zaledje. Trst ni izginil vač pa so iZL/Lhit' pomorske zveze meta Trstom in inozemstvom. O tem pa ne sme pisati iredentist Forti, zato je našo luko lepo pokril z italijansko tri-koloro in piše dalje le o pomorskih zvezah, ne Trsta, pač pa ponarejenega »Tržaškega Lloydu« med Italijo in inozemstvom, I/ svojem članku navaja kar II današnjih Llogdovih rednih morskih prog, noče nam pa povedati, duzeduiinh p, tdseJbnk te družbe iz katere italijanske luke izhajajo te proge, ampak omenja kot izhodišče le Italijo (6-krat), Jadran (5-krat), Ti-
rensko morje (4-krat) in dve drugi progi. Ako bi nam bil Forti povedal, ■v katerih italijanskih lukah so registrirane in iz katerih odhajajo ladje, k oskrbujejo navedene proge in nosijo ime Tržaškega Lloyda, potem bi vsak čitatelj takoj spoznal, da so le raznim italijanskim ladjam nadeli ponarejeno etiketo »Tržaški Lloyd«, ki pa v. resnici kct »tržaški« danes več ne obstoji in da ni sedanja doba za nekdanji .slavni naš Lloyd doba preporoda«, kakor trdi Forti, ampak do-oa likvidacije. Zato pa so poslali zdaj v Trst na njegovo mesto! novega in gotovo bolj energičnega likvidatorja, admirala in bivšega italijanskega ministra De Courtena. Fortijeva likvidacija Tržaškega Lloyda se jim je zdela bržkone prepočasna. Gospodarska kriza postaja vedno bolj nevarna za Italijo, napeti je treba vse sile, da se čim prej odstrani vsaka Italiji le količkaj škodljiva konkurenca in za tako nalogo, je gotovo bolj primerna vojaška roka italijanskega admirala, kot prebrisanost iredentističnega odvetnika. Oh, ko bi se dala tako lahko zadušiti tudi jugoslovanska mornarica!
Ko je iredentist odv. Brjuno Forti, vredni naslednik svojih sorojevkov Fe-lice Veneziana, raznih Marpurgov (Marburger), Luzzatov, Mayerjev, Se-gre-tov in družbe, ki je pred njim gospodovala v. Trstu, pisal svoj članek o Lloydu, se mu ni gotovo niti sanja'o, da so mu v. Rimu že izbrali nasledni-
ka De Courtena, ker bi sicer ne bil tako navdušeno poveličeval njemju nehvaležne Italije. Cujte vendar kake, jo poveličuje:
»Ko se je Lloyd pojavil v Trstu dne 2. avgusta 1836 leta v. dobi rastočega razcveta svetovne luke, kot plovna družba je bil že v. svojih letih prepojen Z italijanskim nacionalnim življenjem in udejstvovanjem. Zato je njegova zgodovina hkrati tudi zgodovina italijanskega pomorskega življenja: tržaški mornarji so že, n avstrijski dobi povsod zbujali duh bližnje Italije in so bili v. njenem imenu pionirji italijanskega pomorstva na Vzhodu«.
Gospod Forti ve kot bivši Lloijdov predsednik še bolje kot mi, da so te njegove trditve n popolnem nasprotju z zgodovinsko resnico, toda zdelo se mu je koristno, da to napiše, da bi se še bolj priliznil svojim rimskimi gospodarjem, ki so mu pa kljub temu, po svoji stari navadi poslali svojo zahvalo po — admiralu De Courtena.
Dne 3. novembra 1918 — nadaljuje Forti — so italijanske čete vkorakale v Trst in eno odi najdragocenejših daril, ki ga. je moglo odrešeno (sicl)i mesto podariti Italiji, je bil Lloyd, u-itvarjen od Italijanov, ki so zgradili in vodili po vodah treh kontinentov njegove ponosne ladje, dokaz ladijske tehnike in mornariških vrlin našega (italijanskega) ljudstva«.
Tudii tukaj kolikor trditev toliko laži! Nam pa je znano, da so italijan-
ski strokovnjaki, ko so po zasedbi prišli v naše mesto, občudovali tržaško ladijsko tehniko, in vzorne izdelke tovarne strojen pri Sv. Andrejfu, kjer so se marsičesa! naučili in spapol-nili svoje znanje. L'.oyd, tržaške ladjedelnice in tovarna strojev so delo zaledja.
Na predvečer prve svetovne vojne je stal Tržaški Lloyd na\ vrhuncu svojega razcveta. Njegova, mornarica je štela 69 modernih parnikov s skupno tonažo 268.000 brt. V enem samem letu, 1913, so te ladje prebrodile 2,400 tisoč moiskih milj in prevozile 1,573 tisoč ton blaga. Redna linijska služba je oskrbovala 17 merskih prog na Ja-drdnu (Benetke, Dalmacija, Albanska)^ na vzhodnem Sredozemskem morju (Grčija,, Turčija, Egipt, Sirija, i)n Cino morje) in onstran Sueškega prekopa (Indija in Daljni vzhod).
Razen tega smo imeli tedaj Kozuli-čevo in druge zelo pomembne brodarske družbe. (Tripkovič, Martinolič, Rakič itd.).
In, danes? Danes prihaja v. Trst za likvidatorjem Tržaškega Lloyda g. Fortijem, italijanski admiral De Cojur-ten z velika metlo . ..
Kaj pa naša anglo-ameriška vlada? No, Angleži in Američani imajo (tudi svoje trgovinske mornarice in če drugačne nego naša stara »prijateljica« Italija! Oni vedo še najbolje, kaj bi pomenila konkurenca Tržaškega: pomorstva, ako bi bila naša pomorska luka v. gospodarskem pogledu popolnoma neodvisna. Zato pa so naše gospodarstvo izročili na milost in nemilost našim starUn »prjuteljem« v. Ge-novi in Rimu.
-od-
TRŽNI PREGLED
Na. italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so se pričele čutiti posledice suše- Suša je občutno zadela vrsto pridelkov. Naravno, da je povpraševanje prav po teh narastlo. Tako n. pr. se omenja kot nenavaden pojav v ‘tem času, da trgovci povprašujejo po koruzi. Letošnji pridelek koruze ne bo poseben. Prav tako skačejo cene krmi. Redko kdaj je cena sena v tem pasu dosegla sedanje višine. Kmetje razprodajajo živino, ker je ne morejo hraniti. Ponudba klavne živine je torej večja. To ima zopet za posledico zmanjšanje proizvodnje mleka.
V zvezi js tem napovedujejo, da se bodo cene kmetijskih proizvodov ravnale še nekaj tednov po vremenskih razmerah. Dež bi še vedno utegnil ugodno vplivati na nekatere vrste kmetijskih pridelkov.
Ker je v teku obvezna oddaja žita so kupčije na svobodnem trgu v tem trenutku bolj omejene. Cene pšenice na svobodnem 'trgu kažejo težnjo navzdol. Kakor rečeno, je povpraševanje po koruzi veliko. Blaga je malo na razpolago. Cene stremijo po vsem tem navzgor. Cene boljše vrste riža so šibkejše, medtem ko so cene srednjih vrst čvrstejše. Ječmen in oves gresta od rok.
Ponudba sena i'n krme sploh je silno šibka. Povečano povpraševanje je pognalo cene navzgor.
Ponudba klavne živine narašča. Prav v tem trenutku pada potrošnja mesa v velikih mestih, pač zaradi izredne vročine in odhajanja na dopuste. Živahnejše je povpraševanje po prašičih, zlasti Po prašičih za rejo. Cene kažejo težnjo navzgor.
Cene sira so ostale v bistvu neizpre. menjene. Švicarske vrste gredo od rok, medtem ko je povpraševanje po mehkih vrstah zelo šibko.
Cene olivnega olja so še vedno čvrste, čeprav je bilo sklenjenih razmeroma malo kupčij; edino v Liguriji popuščajo, medtem ko se na jugu držijo.
Na vinskem trgu ni več dosedanje živahnosti. Vsekakor je iz za'og odšlo mnogo vina. Cene povrtnin so precej narastle, medtem ko je povpraševanje po suhem sadju pičlo.
ŽITARICE
PIACENZA: pšenica mehka proizv. 1952 6.950.7.050 lir, dobra 6.850.6.950; navadna 6.750.6.850; koruza proizv. 51 fina 5.550-5.650; dobra 5.450.5.550; oves proizv. 1952 5.000.5.500, proizv. 1951 3.900.4.200; pšenična moka tipa 1 8.050 do 8.150, tipa 0 8.350.8.450, tipa 00 9.300 do 9.500; koruzna moka 6.950-7.050; otrobi 4.250.4.350; riž Vialone 15.100.15.300; Arborio 16.600.16.800; Maratelli P- 6
13.800.13.900; R. B. 14.500.14.700
ŽIVINA
CREMONA: klavna živina: voli I 300 do 310, II 190.200, III 150.160; biki I 290.300, II 230.240; krave I 240.250, II 180.190, III 140.150; junci 290.300, II 210.220; teleta I 490.500, II 370.380, III 310.320; prašički 18.20 kg 340.360, 20 do 50 kg 300.350, 50.100 kg 290.300,’100 do 120 kg 280 lir. Debele svinje 120.150 kg 295, 150.180 kg 295, nad 180 kg 290. Piščanci I 850.880, II 680.710.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA: blago fco sirarna brez davkov: trdi sir svež 520.530; majski 1951 600.630, zimski 1951.52 580.600, zimski 1950.51 720.740; zbrinz svež 470 do 490, star 3 mes- 520.530; provolone svež 440-460, star 3 mes. 520.530; emen. tal svež 480.520, star 3 mes. 520.530; ita. lieo svež 330.360; talegigio svež 300.320; maslo I 750.760, čajno maslo 830.840; maslo II 740.750; maslo III 720.730.
OLJA
PADOVA: cene za sto fco Padova brez davkov: olivno olje extra 43.500 do 44.000; olivno olje fino 42.500.43.000; olivno' olje 41.500.42.000; dvakrat rafinirano A 43.500.44.000; B 39.500.41.000; semensko olje I 35.000.35.500, II 34.000 do 34.500.
VINA
MILAN: cene za stot stop fco milanska postaja: črno Piemonte 10.10,5 stop 400.420, 11.12 stop. 500.530; Barbera 550-580; Oltrepo Pavese 10-10,5 stop. 400 do 410, 11.12 stop. 480.520; črno Manto. vano1 380.390; Valpolicella in Bardolino 530.560; Reggiano 9.10 stop. 380.420, 11 do 12 stop. 450.470; Toscano navadno 380.400; črno Marche 380.400; Bardetta extra 13.14 stop. 460.490; navadno 430 do 450; belo Sansevero 410.430; Squin_ zamo 470.500; Lecceise 460.480; piemont. ski moškat 7.100.7.300 lir stot.
SLADKOR IN KAKAO
TRST: češkoslovaški sladkor proti izročitvi v avgustu stane 48/10 funta šter. linga za metrično tono fob Trst. Mad" žarski sladkor je ostal na prejšnjih kvo. taoijah in sicer 148 dolarjev za tono fco prevoz Trst, v kliringu in 45 funtov šterlingov za kupčije v tranzitu. Angleški sladkor ponujajo po 51 7/8 funta šterlinga cif. Trst.
Blago pripravljeno v prosti luki stane 144 dolarjev za tono netto fco vagon.
Kakao- Accra, lanski pridelek good fermented proti izročitvi junij-avgust ali julij.september kvotira 302/6 za 50
kg cif severna evropska' pristanišča. Cena kakava novega pridelka je padla na 277/6 proti izročitvi v oktobru.de. cembru, in 267/6 proti izročitvi v no. vembru-januarju in 265 proti izročitvi v decembru-februarju. Accra good fer. mented, old crop stane 317 fob Amsterdam.
KAVA
MILAN: fco grosist: Santos soft 1.295 do 1.325 lir kg; Brasile Superior 1.350 do 1.370; Bahia Superior 1.340.1.365; Rio N.Y. 5 1.230.1.250; Colombia Medellin 1.535.1.560; Kostarika prana 1.555.1.585; Equador superior 1.365.1.375; Guatema. la prana 1.540.1.565; Haiti 1.440.1.460; Salvador extra 1.470.1.495; San Domingo prana extra 1.510.1.540; Venezuela Caracas 1.535.1.555; Harar 1.405.1.420; Gimma.Sidano 1.390.1.395; Uganda prana 1.245.1.265; Kongo 1.275.1.300; Moka Hodeidah 1.420.1.440; Moka Sanani 1.455 do 1.475.
KOŽE
REGGIO EMILIA: za kg osoljenih kož z repom fco skladišče grosista: voli do 40 kg 310.320, čez 40 kg 300.310; bi. ki do 40 kg 275.285, nad 40 kg 240.250; teleta 3.6 kg 710.720, 6.8 kg 670.680, 812 kg 570.580; 12.20 kg 470.480, 20.26 kg 400.410; teleta fina z glavo in parklji do 30 kg 340.350: konji 190.200; mezgi 150.160; osli 120.130; ovni suhe kože 640.660; zajci suhe kože 170.180; jagnjeta 400 lir za kožo,
ZELENJAVA IN SADJE
FERRARA: česen 150-200 lir kg; čebula 40-60; korenje 20-50; paprika 40-60; paradižniki 15-35; peteršilj 100-180; rdeča pesa 20-25.
Limoni izbrani 180-220, navadni 130-170; marelice 30-45; banane 380; jabolka 20-40; breskve 30-90.
PAPIR
MILAN: časopisni papir v valjih 12 tisoč 300, vi polah 14.500-15.500; tiskovni papir satiniran neklejen 15-17.000, polklejen 21-24.000; pisarski papir navaden 16-17.000, srednje vrste 22-24 tisoč, fin 28-32.000, trikrat klejen za o-brazce 28-32.000; registrski navaden 20-24.000, srednje vrste 25-29.000, rut 32-37.000; pisemski srednji 24-27.000, fin 30-35.000, extra 35-38.000; prepisni papir za kopije 44-49.000; risarski papir 44-49.000; pološčeni srednje vrste 30-33.000, fin 37-41.000 beli in barvani »pellure« 29-34.000; ovojni papir nava-
Med dogodki, ki so vplivali na ustvarjanje cen na svetovnih trgih, naj omenimo skoraj dvomesečno stavko jeklarskih delavcev v Združenih državah. Prav tako so bile važne optimistične vesti o zaključku premirja na Koreji. Po prvih vesteh iz Egipta ni nainovejši državni udar v Kairu vplival na ceno egiptovskega bombaža. Cikaška borza namerava uvesti letne dopuste, ki bodo trajali po teden dni. Tako bo borza zaprta za teden dni začenši od 2. avgusta.
ŽITARICE
Na trgu z žitaricami .ni bilo opaziti posebne izprernembe. V tednu do 26. julija je cena pšenice na čikaški borzi napredovala .od 2313/8 na 233 5/8 stotinke dolarja za bušel. Tudi cena koruze je napredovala, in sicer od 175 na 177 2/8 stotinke dolarja za bušel.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja na newyorški borzi je za malenkost nazadovala in sicer od 4,20 na 4,10 stotinke dolarja za funt. Kava se drži pri 53,80 (teden poprej 53,50) na newyorški borzi proti izročitvi v septembru in 52,33 (teden poprej 52,57) proM izročitvi v decembru. Kakao je za malenkost nazadoval in sicer od 35,35 na 34,95.
KAVČUK
Cena v New Vorku je ostala neizpre-menjena, in sicer 26 1/ proti izročitvi v avgustu in 26 1/4 proti izročitvi v septembru.
den 8-9.000, srednje vrste 15-17.000; beli kalandrirani za kavo 10-11.000; per-gamin navaden 40,60,80 g 22-24 tisoč; extra 30,40,60 g 29-32.000; prosojni per-gamin 30 g 35-40.000, 40,50,60 g 32-35 tisoč; klobučni papir navaden 23-25 tisoč, srednje vrste 28-31.000, beli fin 32-35.000; ovojni sivi 6-7.000; slamnati za mesarje 5.500-6.500 lir za stot. Karton patent 9.500-10.500; karton siv .navaden 5.500-7.000, fin 8-9.000; dvobarvni duplex navaden in srednje fin 13-18.000; beli duplex ali triplex 19-26 tisoč; kartončini (manila) beli in barvani navadni 23-27.000, fini 33-38.000, tipa Bristol 42-47.000; kartončini pološčeni fini 42-46.000, srednji 35.38.000; kartončini (lepenke) 37-42.000 lir za stot.
MED
Cosenza: Cena medu domače proizvod^ nje 250—260 lir za kg.
PREMOG
Po podatkih italijanskega ministrstva za industrijo in trgovino pojemajo italijanske zaloge premoga. 31. maja so znašale 1,483.000 ton, 1. julija pa 1,393.000. Zmanjšal se je tudi dovoz, ki je v maju dosegel 687.120, v juniju pa 617.115 ton. Nazaduje uvoz ameriškega, belgijskega, poljskega in angleškega premoga. Za IV. tromesečje je vlada določila uvozni kontingent v višini 2,600.000 ton, mesečno povprečno 800.000 ton. Povečal se bo u-voz iz evropskih držav.
KRMA
Treviso. Cene se nanašajo na blago pri proizvajalcu ali grosistu. Seno 100—2300 za stot, pšenična slama 400—430, v balah 500—520 lir. Cene kažejo težnjo navzgor.
Trident (Trento): Seno pri proizvajalcu 1500—1700 lir za stot. Koruzni otrobi 4650—5100; slama v balah 700—750 lir za stot.
FIŽOL
Neapelj. Domači fižol vrste »Cannelli-ni Campani« 17.500—18.000; rumenkast (gialletti campani) 10.000—10.500 lir.
IZVOZ ITALIJANSKEGA RIŽA
V tem letu je Italija izvozila 3,400.000 stotov riža. Se vedno vlada konjunktura za izvoz. Primanjkljaj med svetovno potrošnjo in proizvodnjo znaša še vedno 50 milijonov stotov. Cena v juliju se je sukala okoli 6900 lir za stot, medtem ko je v juniju dosegla skoraj 7000 lir.
VLAKNA
V New Vorku je ostala cena volne ne-izpremenjena pri »suint« 150,5 proti izročitvi v oktobru in 146,5 proti izročitvi v decembru (teden poprej 147,8). V Rou-baixu (Francija) je cena nekoliko nazadovala, in sicer od 1370 na 1350 frankov za kg proti izročitvi v avgustu in od 1350 na 1320 proti izročitvi v septembru, v New Vorku so postavili novo cenitev letošnjega pridelka bombaža, ki se po mnenju kmetijskega ministrstva v Washing-tonu suka med 14,7 milijona bal, kar predstavlja povprečje v zadnjih desetih letih _ in 16,5 milijona bal, kar predstavlja rekord v omenjenem desetletju. V New Vorku je cena za malenkost napredovala, in sicer od 36,64 na 36,92 proti izročitvi v oktobru in od 36,42 na 36,72 proti izročitvi v decembru. V Aleksandriji je »karnak« ostal neizpremenjen pri 125 talarjev za kantar proti izročitvi v septembru, medtem ko je nazadoval proti izročitvi v novembru od 91,65 na 89,60; ašmuni je staj 73,50 (teden poprej 73,36) za avgust in 68,50 (67,65) proti izročitvi v oktobru.
KOVINE
Cena svinca, cinka in cina se je na newyorški borzi sukala v zelo omejenem obsegu. Cena niklja je skočila od 56,50 na 56,83 stotinke dolarja za funt. Po zaključku stavke jeklarjev je bila cena jekla v ZDA znižana od 42 na 39,33 dolarja za tono. Bakru napovedujejo nov skok. Dobro poučeni trdijo, da je ameriška vlada naročila svojim predstavnikom,
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel)	1/V1I.	15/VII. 228.— 181 Vs	29/V II OfiO 7/a
[<oruza .. „ „ „ 				1 7ft
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		36.50 121.50 16	36 60
Cln „ „ „ 				191
Svinec	„	„					16
Cnik	„	„	„ 			1 ^	16
Alummij „	„	„				1Q	19
Nikelj	„	„	„				56.50	56 50
Krom (dol. za tono) ..			
srebro dol. za steklenico		193.—	190,—
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono).,		—	
Cink		i so -	/.	
Svlnec .... „ 				
			J JO.—
ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (v. talerjev za kantar) „ „Ashmouni“ I. „	(>	) SANTOS		126.— 73.17	i i
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)		201.40	201,—
VALUTE V MILANU

15.	VII. 1952	28. VII.	Min.	Maks-
Funt šterling	7.550	7.650	7.550	7.850
Napoleon	5.900	6.000	5.900	6.600
Dolar	644	644	643.50	644
Francoski frank	164,—	162.50	162.50	164,—
Švicarski frank	150,-	150	149,75	150 50
Funt št. papir	1.660	1.660	1.640	1.660
Avstrijski šiling	—	24	23.50	24
Zlato	791	798	790	798
BANKOVCI V CURIHU dne 28 VII. 1952
ZDA (1 dol.)	4,29
Anglija (1. f: št.)	11,04
Francija (100 fr.) 1,08 i/2 Italija (100 lir)	0,67
Avstrija (100 šil.)	15,70
Čehoslov. (100 kr.) 0.80 Nemč. (100 mark)	95,75
Belgija (100 fr.) Holand. (100 fi.; Švedska (100 kr.) Izrael (1 f, št.) Španija (100 pez.j Argent. (100 pez.) Egipt (1 f. št.)
8.02
105.50
73,-
8.78
19,-
9,50
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	16 . VI.	29. VII.	Min.	Maks
Južna železnica	1.385	1.485	1.365	1.485
Splošne zavarov.	8.215	8.450	8.215	8.510
Assicuratrice	2.560	2.620	2,550	2 630
Riun. Adr. Sic.	4.940	4.650	4.300	5.590
Jerolimič	5.230	5.230	—	—
> Istra-Trst«	850	850	—	—
»Lošinj«	8.400	8.400	—	—
Martinolie	2.500	2 500	—		
Premuda	8.400	8.400	—	—
Tripkovič	8.600	8.600	—	—
Tržaški tramvaj	—	—	—	—
Openski tramvaj	1.500	1.500	—	—
Terni	236	240	230	240
1LVA	293	295	287	295
Zdr. jadr, ladjedel.	73	69	69	73
Ampelea	800	800	—	—
Arrigoni	1.000	1.000	—	—
tstrm KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ: TRST -
Pripravimo se pravočasno na sušo!
Kaj bi lahko storili proti njej
Naše ozemlje je dia splošno: zelo podvrženo suši, Ki se pojavi skoraj vsako teto prej ali/ slej v poletnih mesecih in povzroča našim kmetovalcem prav
znatno skouo. Letos je ta prirodna nesreča za kmetovalca še posebno hudo in razmeroma zgodaj pritisnila tako na Krasu, kakor V Bregu in v Miljskih hribih.
Živinorejci obupujejo, ker je bila letina sena vsled šibkih pomladanskih padavin pičla in, kakor kaže, druge košnje (otave) sploh ne bo. Pridelki na njivi so tudi trpeli hudo pomanjkanje dežja in premnogi kmetje so pridelali Komaj tretjino krompirja in fižola ter drugih poletnih pridelkov, kakor bi Jih morali pridelati pri mas v normalnih, čeprav na splošno zelo skromnih letinah. Vinogradniki in sadjarji so tudi še silno zaskrbljeni, kaj bo z njihovimi trtami in sadnimi drevesi ter s pridelkom ako se narava ne bo kaj kmalu usmilila presušene in prepečene zemlje in nam ne bo dala izdatnega dežja. Celo naši vrtnarji, ki so po večini precej dobro opremljeni z vodnjaki in vodovodi za zalivanje svojih vrtov, se čutijo že težko priza. deti po letošnji izredno hudi in zgodnji suši- Poleg izredno hude vročine spremljajo letošnjo sušo še močni suhi vetrovi in zlasti burja, tako da celo obilno in drago zalivanje razmeroma malo zaleže.
Ker suša v naših krajih pritiska skoraj redno vsako leto in imamo mo. goče komaj na vsakih 5 sušnih let samo eno bolj mokrotno, o čemur nam pričajo tudi vremenoslovna ali meteorološka opazovanja in beležke, bi človek mislil, da je naše tukajšnje kmetijstvo dobro pripravljeno proti hudi suši. Na žalost pa temu ni tako. Čeprav imamo (na ‘tukajšnjem področju cone A Tržaškega ozemlja samo dve prav mali nižini — dolina Glinščice v Zavljah in Osapska dolina — nimamo doslej ;še v teh nižinah prave regulacije voda in umetnega namakanja. Ako se izplačajo namakalne priprave z regulacijo voda skoraj po vsem naprednem svetu, bi se morale tembolj izplačati v naših okoliščinah, ko imamo pri rokah vodo in tudi sigurnega potrošnika pridelkov.
Na Krasu in v Bragu, oziroma v gričaistem predelu našega ozemlja se. veda regulacija voda ne pride v pol štev. Niso pa to preveč obsežne površine in obdaljeni kraji, da bi jih ne mogli postreči z ustreznimi vodovodi, ki bi kmetovalcem lahko nudili dovolj vode tudi za zalivanje in po umerjeni ceni. Količine sladke vode, ki se izlivajo iz Timava pri Stivanu v moije, bi najbrže popolnoma zadostovale za zalivanje vrtov in mjiv ter ;po potrebi tudi vinogradov po vsem našem Krasu. Seveda so potrebni za napeljavo takih vodovodov znatni ka pitali in veliko delavne sile. Vendar bi se pri dobri volji dalo to vprašanje urediti, zlasti še ker obstoja pri nas velika brezposelnost in bi se omenje. na napeljava vode, ki je itak neob hodno potrebna za ljudi in za živino na tem ozemlju, bržkone kaj kmalu izplačala s poviškom rodovitnosti zem Ije.
K uspešni borbi proti suši v splošnem in skupnem merilu sodi gotovo tudi načrtno pogozdovanje, Iki jma predvsem namen zadrževati in, mani sati silo škodljivih] vetrov ih zlasti burje v naših krajih. Sicer si pristojni organi prizadevajo z obnovitvijo že prej obstoječih gozdov na tem pod. ločju. Vendar pa ni to dovolj ob-sežno in učinkovito. K temu naziranju nas povsem opravičuje primerjava skromnih uspehov pogozdovanja v povojnem času in sploh za časa itailijan skega gosipodovanja v naših krajih s Prav lepimi uspehi,ki jih je v tem pogledu dosegla tod bivša avstrijska uprava. Poleg tega so se poslej strokovne izkušnje in tehnični pripomočki silno izpopolnili.
naj kupujejo v inozemstvu, predvsem v Cileju, od koder uvažajo ZDA 80% bakra, baker po vsaki ceni; lastniki bakrovih rudnikov v Cileju so Američani, sedaj je veljala cena 27,5 stotinke funt. Cena živega srebra je bila 26. ju lija v New Vorku 194 dolarjev za steklenico 76 funtov.
V Zahodni Nemčiji je bila 24. julija cena svinca 162,00 DM za 100 kg, za cink 152,00, za baker 348,00 in cin 1197 DM za 100 kg.
Do
za
ZNIŽANA CENA SOVJETSKEGA LESA
Sovjetska zveza je znižala ceno mehkega lesa, ki ga izvaža v Vel. Britanijo vnovič za 4 funte pri standardu. Ze v maju je znižala ceno za 16 funtov pri standardu. Nova cena sovjetskega lesa za cif angleška pristanišča znaša (za 7-col-ski okrogli les) u/s 71 in za beli les 68 funtov. Tako so bile praktično dosežene cene, ki so veljale pred izbruhom korejske vojne. Zaradi najnovejšega znižanja cene sovjetskega lesa so se pretresle tudi cene skandinavskega lesa; tako računajo z znižanjem tudi teh cen.
MIZARJIH ^es^e smre-
KMEIOViLClIi0™;^!
PODJETNIKI • lesov, trame in parketa nudi najugodneje
CALEA
Tel.
90441 T
R S T Viale Sonnino, 24
Poleg že navedenih načinov in sredstev za uspešno borbo proti suši so kmetovalcu na razpolago še drugi razni pripomočki, s katerimi se tudi lahko posamezno več ali manj uspešno bori proti tej vremenski nesreči. K tem pripomočkom štejemo v jprvi vrsti umno in smotreno obdelovanje zemlje. To mora kmet obdelati ob pravem času in na tak način, da zemlja vsrka vase čim več! zimske vlage in poletnega dežja ter oddaja vlago predvsem le gojenim ali kulturnim rastlinam, ne da bi izhlapevala po nepotrebnem.
Škodo suše moremo znatno zmanjšati /tudi s pravilno' letvijo in gojitvijo ustreznih vrst in sort rastlin, ki potre. biujejo razmeroma manj vede in vlage za svojo rast in razvoj ter mnogo laže prenašajo sušo. Mišljeno je tukaj predvsem na vrste rastlin, ki razvijajo svojo rast v glavnem še pred poletjem,
imajo razmeroma kratek ciklus razvoja in dajejo dovolj pridelka, še preden nastopi poletna suša, ki povzroča v naših krajih navadno največ škode..
Tukaj se ne moremo spuščati v podrobnosti o pripravi in praktičnem načinu uporabe ali aplikacije navedenih pripomočkov za čim uspešnejšo borbo proti suši. Smatramo pa za nalogo in dolžnost merodajnih oblasti in uradov, da ukrenejo v sporazumu .z domačimi kmetijskimi organizacijami, vse kar je v njihovi moči za preprečitev, pziroma vsaj za ublažitev škode, ki jo tukajšnjemu kmetijstvu povzroča skoraj vsakoletne' suša. Zlasti je potrebno da dajo našim kmeioval-cem možnost za lustrezno strokovno izobrazbo v lastnem jeziku, ki je gotovo podlaga tudi za uspešno borbo proti sušf tega doslej majhujšega škodljivca za naše kmeti. Vprašamo se tudi: Ali res ni mogoče pričakovati od oblastnikov, ki gospodarijo na tukajšnjem ozemlju, da bi se že enkrat lotili vestno reševati tudi podobne važne gospodarske probleme v prid tukajšnjemu domačemu ljudstvu?
KMEČKI koledar
VAZNA KMEČKA DELA V AVGUSTU
NA NJIVI IN POLJU. Izkopati moramo ves krompir, tudi srednje zgodnje sorte, kakor sta rani ražnik in bintje. V zemlji naj ostanejo samo še pozne sorte, kjer jih še sadijo in če jih suša ni že uničila. Skrbi že sedaj za semenski krompir za prihodnje leto in odberi na njivi le najlepše grme in gomolje v ta namen, če imaš le kaj izbire. Letošnja suša je še enkrat pokazala, da moramo v naših sušnih krajih saditi le prav rane sorte krompirja, kakor pta nAlbo. nan, holandski« in iierstelingei).
Pri pobiranju krompirja oddeli takoj posebej tudi presekane ali kakorkoli ranjene gomolje, ker v shrambi ti prav-radi gnijejo in prenašajo gnilobo tudi na zdrave gomolje. Za krompirjem lahko še seješ ajdo, repo ali pa koruzo za zeleno krmo, katere je zlasti letos velika potreba zaradi pomanjkanja sena. Skrajni čas je, da posadiš na rodovit. no zemljo pozno zelje in; pa ohrovt.
V	VINOGRADU. Požvepljaj skrbno vsaj še enkrat nove poganjke in grozdje na trtah, ker se trtna plesen ali oi_ dij v tem času še prav močno širi. Mlade trte pa moraš tudi še poški-opiti z 1% bordoško brozgo. Žvepljaj in škropi le ob jutranjih ali večernih urah in nikakor ne ob vročem opoldanskem soncu. — Zadnji čas je, da vinograd okopaš in ga skrbno opleješ, da se plevel preveč ne razraste. Zgornje plasti zemlje — kakih 10 cm — naj bo vedno rahla, da bo tako pretrgana kapilariteta med spodnjimi plastmi in površino zemlje, kar preprečuje nepotrebno izhlapevanje zemeljske vlage. Ako so trte in grozdje v vlažnih legah napadene po črni rji (blackrot), tedaj poškropi trte z 2-3% bordoško brozgo.
NA VRTU. Presajaj še zadnjo cvetačo in broklje ter poletno glavnato solato. Sej zimsko indivjo in cikorijo za presajanje. Zalivaj pridno vso zelenjavo in drugo vrtnino. Zadnji čas je, da pobereš čebulo in razne semenice. Semena moraš skrbno očistiti in pospraviti, da se ne razgubijo in jih ne napadajo razni škodljivci. Spravljaj semena in zrnje v vreče ali v zaprto posodo le, kadar so te popolnoma suhe in dobro prezračene.
V	SADOVNJAKU. V tem času lahko cepimo ali precepimo sadno drevje v «speče oko» ali ga okuliramo. Pred cepitvijo se moramo prepričati, če so mladike v soku ali moževnate in se olupek lahko loči od lesa. Cepiče odreži le od poznanih jn rodovitnih dreves, ki gotovo rodijo' bogato v vsakem pogledu.
V	KLETI. V tem mesecu moraš opraviti morebitna potrebna popravila v kleti, ker se bliža čas trgatve. Prostore, kjer bomo mastili grozdje in kuhali mošt, kakor tudi prostore v kleti, kjer bomo hranili vino, moramo pravočasno pobeliti z apnenim beležem ali pa tudi
z 1 do 2% bordoško brozgo. Vse prostore in vinsko posodo je treba razkužiti z žveplenim dimom.
Kletar mora v tem času misliti tudi že na pravočasno pripravo vse potrebne posode in orodja za bližnjo trgatev.
V HLEVU IN SVINJAKU. Pokladaj živini čim več zelene krme in varčuj s senom za zimo. Pazi, da bo dobila živina tudi čisto vodo, kar je zlasti važno za mlado živino. Ako dobivaš sveže pivne tropine iz pivovarne, osoli jih s kuhinjsko ali živinsko soljo (2 do 3 kg soli na 100 kg tropin). Osoljene tropine gredo živini bolj v slast, ker so v pivovarni izlužili iz njih večino soli in se ohranijo zdrave tudi po več dni, zlasti če jih dobro stlačiš v leseno posodo. Živinski krmi moraš večkrat dodati tudi raznih rudninskih soli, kakor so: železna galica, klajno apno, z jodom mešane soli in podbno.
ZANIMIVOSTI
Koliko sredstev proti rastlinskim glivičnim boleznim je potrošila Italija v letu 1951? Potrošila je sledeče količine po statističnih podatkih:
Modre ali bakrene galice 78,135.675 kg Bakrenih oksikloridov (prah kafaro, regina in pod.)	6,045.463	kg
Žvepla ventiliranega	45,058.835	kg
od tega «škrop. žvepla«	2,074.990	kg
žvepla mešanega z modro galico (z. ramato)	5,136.570	kg
železne in zelene galice	2,540-270	kg
Skupaj da to 13.899 vagonov po 100 stotov ali približno 500 velikih tovornih vlakov. Ogromni so sicer zneski v denarju, ki so se potrošili za ta sredstva, toda neprecenljiva je vrednost kmetijskih pridelkov, ki so se s temi sredstvi ohranili kmetijstvu in gospodarstvu sploh.
»GOSPODARSTVO"
Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 6 tel. 89-33. _ CENA: posamezna številk; lir 20; za Jugoslavijo din 15; za cono £ din 10. — NAROČNINA: za STO in Ha •ijo letna 400 lir, polletna 220 lir. Pošt ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; z; Jugoslavijo letna 360 din, polletna 181 din, čekovni račun pri Komunalni banki ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za Cono B let na 260 din, polletna 140 din, naročnin* se polagajo pri Centru liska - Koper ostalo inozemstvo l dolar. — OGLASI s* naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg C. Gol doni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredni pri upravi »Gospodarstva«. — CENr OGLASOV: za vsak m/m višine v širin enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva«
m*.
Tovorni prevozi
AVrOPOUJETJE
STAR
Tei. št. 5S03 Osebni avtobusni prevozi
AVTOCtABAZA - TRST
IBLICA MOKER! 7 — ROJAN
MEHANIČNA DELAVNICA
ALBINO GOMBAČ
TRST, Ul. dell’Agro 10 = Tel. 96=130 (Vhod iz Ulice della Tesa)
Najmodernejši tržaški obrat za ratifikacijo na strojih «BERC0» — Retifikacija in zrcalno glajenje, cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev
Retifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno 0M 100 KS, Titanus i. t. d.
Priprava za retifikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih puc — Aparat za kontrolo trdote RRINELL — Priprava za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Retifikacija ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica
ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREROSLJIVIH HAT0V
FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR
Bati ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost
Zastopstvo tovarne šiTUVIELLIiž — Predelava «Diesel motorjev s uredmešanjenn na «sistem direktnega vbrizganja*1
Zastopstvo tovarne «AIVI(iELLilVII» — Kromiranje kolenastih gredi na elektro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell — Srednja vzdržljivost 250.000 km — Možnost naknadnega razkro-miranja in ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifikacijo