8654 601002 GO OSREDNJA KNJIŽNICA M.P. U6 Primorski c VpSlšCr Cena 200 lir nevmk Leto XXXIII. Št. 188 (9796) TRST, nedelja. 14. avgusta 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je zadel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Ooveu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Obetaven začetek Milo na razgovor o tako važ-^>S Van. kot je obveza za glo-, 0 zaščito slovenske narodnost-čJJ^Pnosti v Italiji v polnem poko '*eVl času, zbudi lahko razne oj %e' Lahko bi šlo za podcenje-aL za željo, da bi prav po-orfjj dnevi zameglili negativen Ne kih 9 6t*e na Pnrlohae misli in na %anja 0 Primeri'osti časa. je ^ . neizpodbitna druga resnica, !>eijW srečanja delegacije Slo-- Cev s predsednikom 'vlade od- tisi tej °' ^aj in kako ■se bo začelo FUr,Vat‘ slovensko vprašanje v ^ a,,iji - Julijski krajini. Prav «0i)( narekovalo hitre in hkrati od- jn °r'le odločitve, kako ustrezno |[Q, Prepričljivo prikazati položaj, 0 utemeljiti zahteve, predvsem h, kT:" jj« *aksne zahteve je treba poki , bi se globalno reševanje ^nnsk'o začelo in da ne bi zašli tostranska pota, kamor bi pri-e drobne zahteve, ki so sa-d, p0 sebi sicer važne, toda so le Globalnih. ' bilo dvoma, da je bilo treba azati dejanski politični polo-lr0( v državi in deželi, ki je več t^,.2.rel za to, da se začne sistoli c,1° in dejansko ukrepati ter te ,e osimski sporazum poleg ob-0slt odprl možnosti za akcijo, utemeljevanja pri predsed-pfej vtode je pa lahko slonela t jJ’Se,n na obveznosti, ki jo je O vlade ob razpravi o osim-p),e sporazumu, decembra lani jjj B?el zunanji minister, ko je spre-j ’es°lucijo demokratičnih strank bilo naperjeno prosti slo-skupnosti in njenim zahte- ttei^ine zahteve, ki jih je bilo t)j> a, Postavili predsedniku vla-trc’ Je narekoval torej današnji Po tolikih stališčih, ob-** in obvezah, je bilo treba *refV.at*, da se začne pri o-Dfa nhh državnih organih raz-(!0i la'd o zakonskih osnutkih za kht° za*čito. Treba je bilo «04 ®<>ali zagotovitev aktivnega % °Vania predstavnikov sloven-lt0tl ^njšine in tudi, da bo za-te,. liQlasovan v obdobju, v ka-tie ‘n mora vlada izdati pooblašče-peza izpolnitev drugih ob-°sli iz osimskega sporazuma, itt^dsednik Andreotti je z od-krij!rom na omenjene zahteve po-Jddj,. vt‘s, ki ga vzbuja njegovo pri reševanju drugih (j . emov in dogovorov. Obvezo, Je zunanji minister Forlani w ?el Pred parlamentom, je vzel Zato sta si bili govorica slo-*e delegacije in njegova v bi- 1dnevnik «b prvi nb-'ilci obstoja sedanje vlade Aiidrcollijeva vlada apolitični čudcž» Cijraj _ Dejstvo, da je An-^eottjjevi vladi uspelo, da je Di^novala prvi rojstni dan, se Prvo obletnico obstoja, 4 naibolj razširjeni avstrijski ®vplk označil kot «politični Sv «Kronen Zeitung* po-pveCa uvodnik z naslovom «Hap-y'l “irthday» «podjetnemu in t, fiftiu pr0f. Andreottiju*, ki p^bes «uživa ob občutku, da je Puloren. kar je prava redkost 4a. Pijanske politike*. List do-V|Ja’ da se sam predsednik Vljar'e ob prvem rojstnem dne-40 'Ifzi ob strani, ker se zave-lii’, 'la njegovi sodržavljani ne Dlj<> vlad, ki trajajo predolgo. 8 |U,lajski dnevnik ne varčuje sanicami tudi za drugega "Ujetnega in tihega* politika, h v6 ta:inika KPI BerlinKuei’-)0' Komunisti so odprli pada-D Pravi «Kronen Zeitung* — PrgV, ko je bila Italija na robu slvu enaki. Tako njegovo zadržanje je seveda objektivno pogojeno, saj se zaveda, da bo njegova manjšin ska vlada toliko časa živela, do kler bo učinkovita, dokler bo torej izpolnjevala obveznosti in dogovore med strankami, ki jo pod pirajo. Omenjena resolucija pa predstavlja dogovor med stranka mi. Prav tako je bilo začutiti, če prav ni bilo naravnost omenjeno, da narekujejo uresničitev zaščite ■ tudi zunanjepolitični razlogi. Predsednik Andrčotti je predvsem obljubil, da bo pismeno odgovoril na spomenico, ki mu je bila izročena. Strinjal se je s potrebo po ustanovitvi posebne komisije, ki naj bi z udeležbo slovenskega predstavništva proučila zakonske predloge. Dodal je, da bo to komisijo imenovalo predsedstvo vlade in da bo njena naloga izdelati o-snutek zakona, ki naj bi predstavljal povzetek iz že predloženih in I izdelanih zakonskih osnutkov. Tako sestavljeni osnutek bj vlada predložila parlamentu. Nadaljeval je, da ni treba izgubljati časa, da je zato treba začeti delati že v septembru in da je treba izdelati načrt, kdaj bodo prišle posamezne faze na vrsto, od izdelave osnutka, do razprave v parlamentarni komisiji in v samem parlamentu, o čemer da bo govoril s predsednikoma obeh zbornic. Za ves postopek eno leto popolnoma zadostuje, saj da ima Italija z manjšinsko zakonodajo že izkušnje. Dragocena je bila njegova pripomba, da je nevzdržno, če bi nekatere manjšine, ali njeni deli zaradi mednarodnih obveznosti bili privilegirani pred drugimi, ker takih obveznosti zanje ni. Da je treba torej upoštevati ustavo in ji dati možnost, da bo imela učinek. Pri vsem tem, je dejal, je potrebna koordinacija med državniki in deželnimi zakoni, zato je treba rešiti tudi organizacijska vprašanja. Slovenska manjšina v Italiji ima torej formalno obljubo, da bo ■ italijanska država takoj stopila na pot organskega reševanja slovenskega vprašanja. Prepričani smo, da bodo roki spoštovani, predvsem pa, da bo vsebina zakonskih določb ustrezala potrebam slovenske manjšine in načelnim izjavam. Vse to bo seveda odvisno tudi od politične pripravljenosti sil, ki bodo poklicane k sodelovanju bodisi tistih, ki so bile -vse do danes v tem pogledu hladne, bodisi tistih, ki so se aktivno in vztrajno zavzemale, da je treba pravice slovenske manjšine uzakoniti. Odvisno bo tudi od nas Slovencev, kako bomo zastavili zahteve, kako jih bomo utemeljevali in kako se bomo zanje borili, če bomo naleteli na nerazumevanje. Posebna priložnost se s tem ponuja krajevnim, predvsem pa odgovornim deželnim političnim dejavnikom, da z večjo odločnostjo in pogumom prevzemajo odgovornosti v zvezi s slovenskimi vprašanji. Zadržanje sedanje večine v deželnem svetu-je prevečkrat izpričevalo, da se raje omejuje na načela in reševanje manjših vprašanj. S tem je dajala nedvoumen vtis, da ji je po godu. da važna slovenska manjšinska vprašanja rešuje Rim, čeprav bi marsikatero izmed teh lahko rešila dežela sama. Obsodbe vredna odklonitev deželnega nadzornega odbora glede rabe slovenskega jezika v tržaškem pokrajinskem svetu, je zadnji dokaz takega zadržanja. Mirno lahko rečemo torej, da se z obiskom slovenske delegacije v Rimu začenja zelo važno Obdobje za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Zakon bi lahko bil dober ali slab. Dober zakon nam bo lahko res omogočil enakopravnost in možnosti za razvoj. Slab zakon današnje stanje lahko še poslabša, čeprav nimamo razen šolskega zakona in določb nekaterih deželnih zakonov ničesar drugega. Stranke, v katerih delujejo Slovenci. in osrednje slovenske organizacije so pred veliko odgovornostjo. Potrebno bo mnogo ustvarjalnega duha, jasnosti stališč in vztrajnosti, 'predvsem pa take pripravljenosti za sodelovanje, dogovarjanje in iskanje skupnih stališč. kakršno so dokazovale od lanskega poletja sem, hjo je skupna delegacija imela v Vidmu najprej razgovor s predsednikom poslanske zbornice Ingraom in prvi razgovor s predsednikom vlade Andreottijem, posebno pa še ob zadnjem obisku v Rimu. Začetek je torej obetaven, naj bi tako bilo nadaljevanje in zaklju- tek' BORIS RACE PESTER POČITNIŠKI ZEMLJEVID ITALIJE Veliki šmaren: Italijani kolebajo med oddihom doma ali v letoviščih Medtem ko je Milan skoraj povsem zapuščen, so Rimljani sklenilida preživijo dolgi praznični most doma-Dolge kače vozil na vseh mejnih prehodih RIM — Veliki šmaren je pred durmi in kot se ob tem prazniku spodobi, kdor še ni bila na oddihu, se čuti dolžnega žrtvovati na oltarju sodobnega malika, ki mu pravimo tudi poletne oočitnice. Pa nič zato, če se vsiljeni oddih spremeni v pravi križev pot s počasno vožnjo v koloni, s čakanjem v gostilnah, s prerivanjem na plažah, kjer so na voljo samo «stojišča». Z razliko od prejšnjih let pa je kot kaže letos položaj vendarle nekoliko bolj znosen: promet na cestnem in avtocestnem omrežju je sicer gost, vendar do večjih zastojev ni prišlo. Edina izjema so mejni prehodi, pred katerimi se vijejo dolge kače vozil. Počitniški zemljevid Italije je letos bolj pester kot v preteklosti, skoraj čmo-bel, brez vmesnih sivih tonov: prevedeno v razumljive besede to pomeni, da se v nekaterih večjih mestih življenje odvija povsem normalno, drugod pa imajo zlasti mestna središča običajno velikošmarno podobo: parkirišč na izobilje, zaprte trgovine, in le tu pa tam gruča turistov, pregretih, lačnih in potnih, ki zaman iščejo gostilno ali samopostrežno restavracijo, kjer bi se lahko nekoliko okrepčali in odpočili. Ta dvojnost, to različno tolmačenje velikega šmarna pride še predvsem do izraza v italijanskih prestolnicah: v upravni, Rimu, so se ljudje odločili, da preživijo oddih doma, oživijo stare običa.je in pozabijo na vsakodnevni hrušč; v industrijski prestolnici Milanu, pa so ljudje trumoma zapustili svoja bivališča in mesto je skorajda prazno. Rimljani so se proti običaju odpovedali tudi krajšim 'izletom v bližnjo okolico in k morju, ki so ga pa vsekakor po mučnem polževem potovanju v koloni videli le od daleč skozi gozd senčnikov. Gospodarska kriza, vse višje cene hotelskih storitev so jih prisilile k ponovnemu odkritju običajev, ki so šli skorajda v pozabo: zbirajo se v preprostih domtačih gostilnah, kier ob steklenici črnine in krožniku «paštašute» stari oče nategne meh, mlajših sin seže po kitari, družinski oče pa se odkašlja in z nekoliko hripavim glasom od-' poje «stornello» ali dva. Dokaz, da so se Rimljani odločili za počitnice doma ie tudi nepričakovano visoko število obiskovalcev v gledališčih na odprtem in na plesiščih, marsikdo pa se zadovolji tudi s posedanjem ob enem od neštetih vodnjakov in s kramljanjem v večernem hladu. Skratka — kot pravi filmski producent Massimo Cecchi Gori — Rim ni bil nikoli tako lep kot letos, ker so mu Rimljani vrnili dušo. Popolno nasprotje je Milan. Ulice prazne, trgovine zaprte, vsi v letoviških krajih. Neki večerni list je prišel celo do tega, da je začel z objavljanjem filmskih sporedov v najbolj znanih letoviških krajih. Nad tri četrtine trgovin z jestvinami je zaprtih, da o trgovinah z obutvijo in oblačili ter o tobakarnah sploh ne govorimo. Za okrog 700.000 Milančanov, ki so raje ostali doma se bo danes začel pravi peklenski teden, težak boj za preživljanje. Edini, ki bodo imeli v teh dneh polne roke dela so policijski agenti, karabinjerji in mestni redarji, ki se bodo šli običajne slepe s tatovi in žeparji. Varnostna služba je letos zelo skrbna, vprašanje pa je, če bodo tatiči dovolili, kar brez boja, da jim možje postave pokvarijo «medeni teden*. Vsaj' začetek velikošmarnega mostu pa so nadvse številnim domačim in tujim gostom po- kvarili šoferji občinskega prevoznega podjetja v Riminiju z nenapovedano «divjo» stavko. Zaradi avtobusov, ki so jih stavkajoči pustili kar sredi ulic je promet v središču letoviškega mesta skoraj nemogoč in posledice zastojev je bilo občutiti tudi v okoliških vaseh, (vt) Šele februarja na Cipru predsedniške volitve NIKOZIJA — Štiri glavne grško-ciprske stranke so dosegle sporazum, na osnovi katereg;. bo začasni predsednik Kiprianu ohranil svojo funkcijo do februarja prihodnjega leta. ko bi zapadel mandat pokojnega Makariosa. Vodja desničarske demokratske stranke Kle-rides se je odpovedal zahtevi, da naj bi bile predsedniške volitve že prihodnji mesec, češ da noče u-st var jati novih napetosti. PRED NAPOVEDANIMA OBISKOMA NA KITAJSKEM IN V SEVERNI KOREJI V TOREK BO TITO ODPOTOVAL NA URADNI OBISK V MOSKVO Komentarja tiskovnih agencij Tanjug in Tass - Zanimanje opazovalcev za vsebino pogovorov z Brežnj^vom (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Prihodnji teden bo vnovično jugoslovansko - sovjetsko srečanje na najvišji ravni. V Moskvi se bosta srečala in pogovarjala Tito in Brežnjev. Kot so včeraj uradno sporočili v Beogradu, bo Tito kot jugoslovanski državni in partijski voditelj obiskal Sovjetsko zvezo od 16. do 24. avgusta. Na uradni in prijateljski obisk sta ga povabila partijski centralni komite in prezidij vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze. V jugoslovanski delegaciji, ki jo bo vodil Tito in ki bo nato o-biskala še Severno Korejo in Kitajsko, so tudi druge pomembne jugoslovanske osebnosti, med njimi tajnik partijskega izvršnega komiteja Stane Dolanc, predsednik predsedstva Črne gore Veljko Milatinovič, podpredsednik zvez-nčga izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Mi- Afriški rog: tiskovna konferenca somalskega ministra Bareja v Rimu Po razgovoru z italijanskim kolegom Forlanijem se je somalski zunanji minister Bare udeležil tiskovne konference (Telefoto ANSA) nič, tajnik v partijskem izvršnem komiteju dr. Aleksandar Grličkov in zvezni tajnik za zunanjo trgovino dr. Emil Ludviger. Že sestava delegacije priča o pomembnosti obiska in o pričakovani vsebini pogovorov, lei bodo očitno zajeli aktualna mednarodna vprašanja, politične in gospodarske odnose med državama in tudi aktualna vprašanja iz partijskega sodelovanja in iz mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja. Beograd in Moskva sta v agencijskih komentarjih pred Titovim obiskom v Sovjetski zvezi že razgrnila širši javnosti svoja stališča. Tanjugov urednik Djordje Miloševič rrted drugim piše o u-spešnem razvoju jugoslovansko -sovjetskega sodelovanja po zadnjem srečanju Tito - Brežnjev novembra lani v Beogradu. Komentator poudarja, da medsebojni odnosi obeh držav temeljijo na vzajemnem spoštovanju skupno sprejetih načel — neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti, nevme-šavanja, upoštevanja različnih poti notranjega razvoja in posebnosti mednarodnega položaja. Ta načela vsebujejo beograjska in moskovska deklaracija iz let 1955 in 1956, izjava iz leta 1971 in drugi skupni dokumenti, pomen teh načel «je potrjen v praksi*, njihova dosledna uporaba pa je «najboljše jamstvo za uspešen in vsestranski razvoj medsebojnih odnosov, vzajemnega razumevanja in zaupanja*. Tanjugov urednik med oblikami jugoslovansko - sovjetskega sodelovanja navaja stike med partijama. ki »razvijata konstrjktiven in odkrit dialog o vseh aktualnih vprašanjih*, in poudarja, da vsestransko in plodno sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ni pomembno samo za ti dve državi, temveč dosti širše, saj po jugoslovanskih ocenah pomeni «konkreten prispevek k boju za mir, aktivno miroljubno koeksistenco, družbeni napredek in socializem*. Tudi sovjetska agencija TASS je pohitela z objavo komentarja pred Titovim obiskom v Moskvi. Zanimivo je, da TASS v celoti navaja tisti del skupnega jugoslovansko - sovjetskega sporočila o o-bisku Brežnjeva v Beogradu novembra lani, ki govori — zelo natančno in nedvoumno — o načelih, na katerih temeljijo in se razvijajo jugoslovansko - sovjetski odnosi. Moskva v tem komentarju priznava določene razlike med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Komentator namreč omenja različne oblike graditve socializma v eni in drugi državi ter ugotavlja, da je navzlic temu dovolj možnosti za napredek in poglobitev odnosov. Pozornost pa vzbuja to, da v komentarju sovjetske • llllltllllllllHIIMIIIIHtllllllllltlltllllllllllllllflMIHIIIIIIIIItllMIIItlllMIMimillllltllllltlllinillltllllllinilllllllll PETURNI SPOPADI MED DEMONSTRANTI IN POLICIJO Več kot sto ranjenih med neredi v Londonu Povod za incidente je dala izzivalna rasistična manifestacija LONDON — Dvesto devet oseb aretiranih in 104 ranjene, to je dramatičen obračun silovitih spopadov med policijo in levičarskimi demonstranti v londonski čert-ti Levvisham. Povod za incident je dala fašistična orgartizacija »National front*, ki je priredila v omenjeni četrti, kjer prebivajo povečini črnci, izzivalno rasistič- o manifestacijo. Prebivalci četr-in mladi levičarji so organizirali protidemonstracijo, da bi protestirali proti fašistični provokaciji. Nadaleč od ulice, koder bi moral sprevod rasistov, se je včeraj zbralo okrog dva tisoč levičarskih demonstrantov, ki jih je nadzorovalo okrog štiri tisoč policistov v popolni bojni opremi. Incidenti so izbruhnili, ki so se mladi levičarji skušali približati sprevodu rasistovi Policija na konjih je ze lo odločno posegla ter je prišlo do splošnega pretepa. Med 104 ranjenci, kolikor so jih pridržali v raznih bolnišnicah, je tudi 45 policijskili agentov. Spopadi med policijo in demonstranti, med katerimi so bili sindikalisti ter številni duhovniki (med njimi anglikanski škof Southwarka Merwyn Stockvvood), po trajali celih pet ur. Prišlo je tudi do poskusa napada na policijsko postajo v Le-vvishamu, ki po so ga agenti pravočasno zavrnili, (tm) Mobulu aretiral zunanjega ministra KINŠASA — Iz glavnega mesta republike Zaire sporočajo, da je predsednik republike general Mo-butu Sese Seko ukazal, naj razrešijo zunanjega ministra Zaire Ngu-zn Karl - I - Bonda vseh njegovih uradnih funkcij. Mobutu je obtožil bivšega ministra veleizdaje, ker je baje sodeloval pri poskusih, da bi prišlo do odcepitve pokrajine Šaba (bivša Katanga) od zairske republike. Mobutu je navedel v svoji izjavi številne okoliščine iz katerih naj bi bilo razvidno, da je Nguza imel stike s prevratniki. Poleg Nguze so oblasti aretirale tudi nekatere druge vidnejše osebnosti. (V.K.) RIM — Zunanji minister Jeme-na Alasnag je končal dvodnevni obisk v Vatikanu in z letalom odpotoval v Damask. MOGADIŠ — «Z zadnjimi spopadi večjega obsega smo stopili v zadnjo fazo svojega boja. Lahko bo trajala samo nekaj mesecev ali še cela leta, toda prešli smo v zadnjo fazo!* Tako je novinarjem na sedežu Organizacije za osvoboditev zahodne Somalije v Mogadišu zatrjeval eden izmed voditeljev organizadije Hasan. Napačno ocenjevanje afriških dogodkov je Evropi, predvsem zahodnemu delu, očital tudi so-.malski zunanji minister Jama Bare, ki je bil včeraj na «neuradnem obisku* v Italiji. Med tiskovno konferencu v Rimu je v kratkih obrisih preletel zgodovino »afriškega roga*, eksplozivno stanje ob «krivo in proti vsem načelom določenih meja* označil za zapuščino zasužnjevalne politike bivšega etiopskega cesarja O trenutnem položaju na oga-denski planoti m Bare povedal nič novega; poudaril je, da 97“o vsega ozemlja nadzirajo pripadniki Organizacije za osvoboditev zahodne Somalije, ki so edini poklicani, da se udeležijo morebitnih mirovnih pogajanj z Etiopijo ali s kakim posrednikom. Vendar se tudi o izbiri države-posredoval-ke, razširila se je namreč vest, da bi lahko tako vlogo prevzela Italija, mora izreči osvobodilna organizacija. Etiopskemu vojaškemu svetu je somalski zunanji minister izrekel že znane obtožbe, vključno s trditvijo, da je najel tuje vojaške sile. Vsekakor naj bi ojačanje, tuje ali domače, privedlo do prve etiopske zmage v Ogadenu. Udeležba drugih držav na eni ali drugi strani je sicer že od vsega začetka predmet obojestrn-skili obtožb. Po zadnji z etiopske strani naj bi v boje posegli tudi pripadniki Osvobodilne organizacije somalske obale, kar pa so iz Džibutija odločno zanikali, (bp) iiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimmitiiiiiiiiiioiimairaiii lltltlllllllfMtltl LONDONSKI POGOVORI BREZ NYEREREJA Afričani odklanjajo kompromisne rešitve Pred srečanjem s premierom Callaghanom se je Vanče sestal s tanzanijskim predsednikom LONDON — Predsednik Tanzanije Julius Nyerere je zavrnil povabilo, da bi se udeležil kosila v rezidenci «Chequer* britanskega premiera Jamesa Callaghan? da bi tam razpravljali o rodezijskem vprašanju. Nyerere je prispel v London v včerajšnjih poznih jutranjih urah na svoji poti pri povratku v domovino. Prihajal pa je iz \Vashingtona. Namesto da bi šel do rezidence «Chequer» se je zadržal v nekem hotelu blizu londonskega letališča, kjer se je srečal z ameriškim državnim tajnikom C. Vanceom, ki je tudi prehodno v Londonu v zvezi s pogovori z angleškim zunanjim ministrom Ovvenom in južnoafriškim zunanjim ministrom Pik Botho glede tega vprašanja. Nyerere je znan kot eden od predstavnikov «prve linije* afriških držav, ki so najbolj zainteresirane za rešitev rodezijskega vprašanja. Njegova odločitev, da ne prisostvuje razpravam v rezidenci «Chequer» je seveda izzvenela kot odklon načine in bistva pogovorov na tej ravni. Nekateri o-pazovalci so menili, da se Nyerere ni hotel udeležiti sestanka, ker se osebno ni strinjal z Owenovimi sta- lišči, toda tanzanijski predsednik je pozneje pojasnil, da pri vsem tem ne gre za osebna nasprotstva, saj je on kot tak prijatelj angleškega zunanjega ministra. Nyerere pa je pribil: »Moja vloga .je v tem, da spravim z oblasti Jana Smitha (rodezijskega premiera). Če bodo angloa-meriški predlogi pomagali nam, da dosežemo ta čili, in da bi prišlo do vlade, ki bi bila svobodno izvoljena od vseh tistih, ki imajo volilno pravico, bom podprl te predloge. Smith pa je zelo odločen pri svojih poskusih, da bi preprečili to možnost. Mi pa ga moramo odstraniti. Jaz osebno škrbin) za ure.jen.je svojih oboroženih sil in tudi za urjenje gverilcev. Tega človeka, se pravi Smitha, moramo izgnati*. Medtem so potekali v rezidenci «Chequer» pogovori med Vanceom, Callaghanom, Ovvenom, Bho-to in drugimi udeleženci. Vanče .ie med drugim dejal, da so bili njegovi pogovori z Nyererejem zelo koristni. Botha je takoj po sestanku odšel v Frankfurt, kjer se je srečal z zunanjim ministrom ZRN Genscherjem. Jugoslovanski predsednik Tito Leonid Brežnjev agencije niso omenjene razlike v mednarodnem položaju ene in druge države, kajti nikjer ni najti niti besede o jugoslovanski neuvrščenosti, torej o politiki, ki je izhodišče in temelj jugoslovanskega mednarodnega delovanja. Res pa je, da o pomembni vlogi neuvrščenega gibanja govori že o-menjeno skupno sporočilo o zadnjem obisku Brežnjeva v ’ jugoslovanski prestolnici. Iz Moskve tudi poročajo, da jugoslovanskemu predsedniku pripravljajo prisrčen sprejem. Na letališču »Vnukovo 2*. rezerviranem za visoke osebnosti, bo Tita v torek pozdravil sovjetski partijski m državni voditelj Leonid Brežnjev, medtem ko napovedujejo, da se bodo vzdolž poti v' Moskvo zbrale množice tamkajšnjega prebivalstva. Med obiskom bo Brežnjev Titu izročil «red oktobrske revolucije*. Sovjetsko vodstvo je to odlikovanje dodelilo jugoslovanskemu predsedniku ob njegovem 85. rojstnem dnevu, in sicer »za izjemen prispevek v boju za ideale velikega oktobra*. Seveda pa velja največ pozornosti pogovorom, ki jih bo imel Tito z Brež-njevom. VLADO BARABA* Gen. Antonino Anza umrl v ne povsem pojasnjenih okoliščinah RIM — V petek popoldne je ▼ svojem stanovanju umrl general armadnega zbora Antonino Anza. Okoliščine smrti so dokaj nejasne, pa čeprav kaže, da je šlo za nesrečo ali samomor. Domnevo pa bo morala vsekakor potrditi obdukcija generalovega trupla. Po dosedanjih skopih vesteh kaže, da je generalovo truplo odkril njegov starejši sin. Častnik naj bi slonel v naslonjaču za pisalno mizo z okrvavljenimi prsmi, pred njim pa samokres. Dejstvo, ki vzbuja sum, je, da je bilo orožje na mizi in ne v generalovi roki ali pa na tleh, kot naj bi po mnenju izvedencev bilo najbolj logično, če bi šlo za nesrečo ali samomor. Antonino Anza je bil podpoveljnik pehotnega glavnega štaba, nato je poveljeval tretjemu armadnemu zboru in o njem se je govorilo tudi kot o enem od najresnejših kandidatov za načelnika glavnega štaba oboroženih sil. • VČERAJ V PROSVETNEM DOMU Na Opčinah slovesno odprli tradicionalni Kmečki tabor Danes je na sporedu zanimiva okrogla miza o poljedelstvu, industriji in vlogi zadružništva v osimskem sporazumu Včeraj so slovesno odprli XIX kmečki tabor na Opčinah, ki ga je kakor vsako leto priredila Kmetijska zadruga iz Trsta. Otvoritev je bila ob 18. uri in se je je po leg drugih uglednih gostov udeležil tudi konzul SFRJ v Trstu Srečko Kovačič. Predsednik Kmetijske zadruge v Trstu Miloš Kodrič je pozdravil vse prisotne in prebral brzojavko deželnega odbornika Dal Masa. ki je zaželel taboru čim boljši uspeh. Kodrič je še dejal, da bo tudi letošnji tabor zapustil v naših ljudeh lepe vtise, saj pomeni tabor vsem nam in predvsem kmetom, priložnost za srečanje in izmenjavo mnenj. Po pozdravnem nagovoru Kodriča je spregovoril predstavnik pokrajine Z. Markovič, ki je v svojem imenu pozdravil XIX. kmečki tabor. Pozval je vse kmete, naj se trdno drži,jo svoje zemlje in naj jo o-hranijo, čeprav jim grozijo tuje s:le da jo bodo vzeli. Že danes pa se moramo pripravljati na jubilejni dvajseti tabor, ki bo izzvenel v mogočno manifestacijo našega človeka. S temi besedami je Markovič zaključil svoj poseg, nakar je spregovoril predsednik deželnega študijskega centra za zadružništvo Silvino Poletto. ki se je dotaknil n'katerih načelnih vprašanj za-družniškega in kulturnega značaja. Svoj nastop je zaključil s pozivom, da se morajo vsi zavzet: za pravice Slovencev in zaščitni zakon slovenske manjšine. Dr. F. Juri-ševič je obrazložil kriterije, ki so ga vodili pri opremljanju razstave razglednic, ki jih je prijazno odstopila gospa Mila Daneu - Perkova. Razstava razglednic nudi prerez skozi vso našo zgodovino in je verodostojen dokument našega bivanja na tem delu zemlje. Številni gostje in povabljenci so se nato zadržati v prijetnem pogovoru ob zakuski. Zvečer pa je sledil ples ob zvokih ansambla «Thc Lords». Naj omenimo, da so včeraj odprli tudi razstavo del slikarja Maria Viterbija. ki je ob tej priložnosti tudi sam spregovoril in dejal, da ves izkupiček prodanih del gre za dom handikapiranih na Opčinah. Danes se vrata kmečkega tabora odprejo že ob 9.30, ko bo na sporedu okrogla miza na temo »Poljedelstvo, industrija in vloga zadružništva v osimskem sporazumu*. Glavno poročilo bo imel dr. A. Zenchi, odgovorni za ekonomski odsek Vsedržavne zveze zadrug in posojilnic Furlanije - Julijske krajine. Seveda bodo obiskovalci lahko obiskali tudi razstavo razglednic v organizaciji PD Tabor, popoldne pa bo občinstvo prisostvovalo plesom folklorne skupine iz Pasiana di Prato. Jutri zjutraj ob 9.30 se bo razvila zanimiva debata o »Kmetijstvu, zadružništvu in vključevanju handikapiranih v kmetijske dejavnosti*. Uvodno poročilo bo imel dr. Pavel Fonda. Godba na pihala «Breg» bo imela popoldanski koncert, nakar se bo mlado in staro lahko zavrtelo ob zvokih ansambla »The Lords*. ki bo poskrbel za veselo razpoloženje tudi v torek, saj letošnji kmečki tabor traja kar štiri dni. Ob ugodnem vremenu pričakuje organizator Kmetijska zadruga iz Trsta velik naval občinstva, ki bo lahko preživelo na Opčinah mnogo brezskrbnih in sproščenih uric. DANES IN JUTRI V NABREŽINI Nadaljevanje praznika socialističnega liska Na športnem igrišču Sokola v Nabrežini se danes nadaljuje praznik socialističnega tiskg »Avanti* in »Naprej*. Od 15. ure dalje bodo delovali kioski s klobasami, čevapčiči, piščanci in z drugimi poslasticami ter seveda z vinom in nealkoholnimi pijačami. Na razpolago bo tudi miza z izborom knjig o socializmu. Ob 18. uri se bo predstavila občinstvu rezijanska folklorna skupina, sledil bo nastop moškega pevskega zbora Vesna iz Križa. O 20. ure dalje pa bodo zvoki znanega ansambla nudili priložnost plesalcem, da se po volji zavrtijo. , Jutri, na veliki šmaren, pa bo zaigrala nabrežinska godba na pihala. Sledilo bo zborovanje, na katerem bosta govorila pokrajinski tajnik socialistične stranke Gianfranco Car-bone in član uredniškega sveta »Naprej* Igor Tuta. Za veselo razpoloženje pa bo od 21. ure napjrej ples. Prijava alkoholnih pijač Glede na ministrski odlok z dne 24. julija 1976, ki uvaja norme za izstavitev prijav uskladiščenih vinskih in alkoholnih proizvodov, tržaška občina obvešča, da morajo vsi tisti, ki imajo te proizvode, to so kmetovalci, trgovci in drugi, sporočiti do vključno 6. septembra količino alkoholnih pijač, ki jih bodo imeli na zalogi opolnoči, -31. avgusta letos. Zainteresiranim so na razpolago posebne izpolnjevalne pole, ki jih nudi občinski davčni urad v Ul. del Teatro 4. Za kršilce pa so predvidene globe od 100.000 do enega milijona lir ter objava obsodbe v dveh časopisih. Šlivansko papirnico prevzame družba Burjo? Med uslužbenci štivanske papirnice vlada precejšnja zaskrbljenost glede domnevne spojitve družbe Fab-bri - Bonelli, ki je lastnica omenjenega obrata, z družbo Burgo, ki je obenem najmočnejša italijanska papirnica. Spojitev bi pomenila osredotočenje 90 odst. proizvodnje papirja v Italiji pri eni sami družbi. Razumljiva je zaskrbljenost, saj bi bile posledica monopola vidne na področju trika in svoboda tiska bi bila močno ogrožena. Temu vprašanju pa se p>ridruži problem naba- MaiMHtiiHHlMMHHIIIIIIIIIMMMMMIHMMIMIMIllirtlllliiMMIIMMMMMnMtltllllllimMMMMHMMMUi'IIIIUMMI* VELIKI ŠMAREN V TRSTU Poskrbeli za prijetno počutje vseh, ki so ostali doma Praznik sardel na nabrežju in koncert na Trgu Unilu Živimo v obddbju, ko predstavlja vsak daljši izlet precejšen strošek. te smo prejšnja leta doživljali pravi «exodus»-. naših vrlih meščanov, tega letos nismo doživeli. Bencin je vrtoglavo narastel, ljudje raje ostanejo doma, kljub temu pa-si želijo zabave. Tu-istična in letoviščarska ustanova je izdatno [»skrbela za prijetno poču.jc. Ob piomolu p>ri ribarnici je sinoči več deset metrov dolg pult privabljaj goste na prigrizek ob domačih ribah in kar dobrem pi no tu. Ljudi je bilo kot mravelj, slastno so se mastili ob sardelah na žaru in drugih poslasticah. Na konc i pomola je ansambel le s težavo, kljub ojačevalcem, privabljal ljudi, ki so izdatno zalivali ribice z vinom da so v želodcih kar plavale. Med o-gromno množico Tržačanov so bili t"di turisti, predvsem nemški, ki so si s svojo trdno valuto lahko privoščili prave «pantagruelske» pwje-dlne. Morda je koga motila zastava, ki je imela ha modrem p»lju zlato kozo, a dobro vino je poskrbelo, da je le redkokdo to opazil. Morda je najbolj motila ljudi, ki so v njeni senci delali, saj bi bil skrajni čas, da na te duhove preteklosti pozabimo in jih pokopljemo. Denar je iz listnic puhtel kot spomladanski sneg, kogar ni še pinot zdelal, je lahko zavil na Trg Unltžu Tu so ga p>ozdr vile K. unu K. koračnice, začuden je lahko pogledal na ljudi, ki so burno ploskali ob izvajanju Straussove Radeckijeve koračnice. Na račun je prišla najbolj otročad, ki je neme zrla v kapielnika in skušala z ročicami dajati ritem. Komaj so zadnje note utihnile, že je na valobranu pred starim pristaniščem zabobnela. Ognjemeti, najprej sramežljivi, nato vedi.o bogatejši do prekrasne simfonije barv in vzorcev. Prekrasen je pogled na odsev barv na oljnati morski gladini. Res, človek se lahko zabava, čeprav ostane v mestu. Morda so izdatki prav tolikšni, kot če bi odp»- toval, a prihrani si p-aženje v razbeljenem avtomobilu in se še dodobra ohladi ob čakanju avtobusa, ki ga ni od nikoder. To je morda edini črni madež ob mestnih prireditvah, ki se bodo nadaljevale tudi jutri na srečo vseh ki jim gospodarsko stanje in delovne razmere ne dovoljujejo bega v letoviščarske kraje. ve in preskrbe surovin. Uvoz lesa iz tujine bremeni italijansko plačilno bilanco. Zato se sindikati potegujejo za predelavo starega apir-ja in za pospešitev pogozdovanja. Na pobudo tovarniškega sveta je 20. junija potekala seja med uslužbenci papirnice, političnimi predstavniki, krajevnimi upravitelji in sindikati. Na seji s > vodilne osebnosti obrazložile položaj v tovarni. V papirnici je trenutno zaposlenih 850 uslužbencev, uprava pa ne namerava povečati njihovega števila. Prav te dni pa ji je občinska uprava predložila program o zaposlitvi brezposelne mladine. Kmečki tabor je »tvoril predsednik Kmetijske zadruge v Trstu inž. Miloš Kodrič ob prisotnosti številnih gostov lil III lllll IIII lllllll III lllllllillll lil lllllll |||||||||||||||tlllllt|||||||l1M||lllll|ltia|||||||||||||MIII1l|||l||||||||||||||||l||||.i||llllll lili lllll IIIIIIII lili I lili III lllllllllllllllllllllllll,llllllllUUllllllllllllllllllllimilllllll|llllllll,IIIIIIIIIIHII,l, OB PRILIKI VEUKOŠMARNIH PRAZNIKOV Za večina razvedrilo in oddih \ za nekatere pa polne roke dela Plaže in Kras glavna cilja izletnikov, za zaključek pa obisk raznih prireditev - Poostreno nadzorstvo na cestah X> vit«,, Kolona avtomobilov na enem izmed mejnih prehodov V teh tradicionalnih px>čitniških dneh je tudi na Tržaškem promet narastel, čeprav ni dosegel gostote prejšnjih let. Mnogo je predvsem tujih turistov, ki si ogledujejo naše kraje in nato nadaljujejo px>t v Jugoslavijo ali v letoviščarske kraje Italije, medtem ko bodo Tržačani velikošmame počitnice preživeli menda večinema doma ali se bodo podali na krajše izlete v Istro ali v druge krije naše dežele. Plaže na Tržaškem so bile včeraj natrpane in bodo gotovo tudi danes ' i jutri, seveda če bo vreme to dopustilo. Problem bo tudi letos [»manjkanje parkirnih prostdrov za avtomobile predvsem ob obalni cesti pri Bar-kovljah in pa v Sesljanskem zalivu, kjer bodo imeli redarji devinsko-na-brežinske občine gotovo polne roke dela. Promet na mejnih prehodih se je odvijal včeraj še kar normalno in to predvsem, če pomislimo na prejšnja leta, ko so se pri Fernetičih in pri Škofijah vile dolge kolone avtomobilov. Nekoliko gostejši promet je bil le pri Pesku in v popoldanskih urah pri Fernetičih, kjer je prešlo mejo mnogo tujih turistov in jugoslovanskih zdomcev, ki bodo poletne počitnice preživeli doma. Kljub zmanjšanju prometa pa se nadaljuje izredno nadzorstvo prometne px>-licije in karabinjerjev, ki pazijo, da se promet redno odvija in skušajo preprečiti nesreče s tem, da kaznujejo grobe prekrške. Varnostni orga- ni . hočejo tudi letos preprečiti d oj ge kolon* predvsem na obalni cesti, ki povzročajo zastoje in težave z . avtomobiliste in policijo, zato vabijo, naj se predvsem domačini poslužujejo stranskih cest in pa trbiške ceste, ki je v prazničnih dneh, ko ne vozijo tovornjaki, še precej tekoča. Ni odveč še enkrat ponoviti, da bodo vsa navodila zaman, če se vozniki ne bodo zavedali odgovornosti, ko sedejo za volan. Večina ljudi se torej v teh dneh pjoslužuje avtomobilov, čepra/ so polno zasedeni tudi vlaki in ladje, ki prevažajo izletnike v Gradež ali v letoviščarske kraje sosednje Istre. Kot smo že povedali, pa bo marsikdo izmed nas ostal kar doma an še bo udeležil raznih prireditev in praznikov, ki jih je v Trstu in okolici še kar precej. Tako je na Opčinah že tradicionalni kmečki tabor z za nimivim in pestrim sporedom in pa praznik socialističnega tiska, ' ! ga letos prirejajo na igrišču Sokola v Nabrežini. Praznično vzdušje bo tudi pri cerkvi na Repentabru, kjer bodo zjutraj pobožnosti, v čast farnega patrona sv. Roka, [»poldne pa se bo lahko vsakdo okrep»al in odžejal na cerkvenem dvorišču. Zabavali p>a se bomo lahko tudi v Sesljanskem zalivu, kjer je na sporedu več zabavnih prireditev. Za tiste na. ki bodo ostali v mestu, je Avtonomna letoviščarska u-stanova poskrbela za vrsto zabav- liiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiimiiimmiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimmiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiii ROP V TURISTIČNEM URADU PRED POMOLOM AUDACE Namesto turistov so menjalnico na nabrežju obiskali roparji Mlada nezakrinkana roparja odnesla pet milijonov vrednosti v lirah in tuji valuti Vse je kazalo, da bo ena tistih ugodnih avgustovskih sobot, ki so za menjalnice »mastni* dnevi. Vreme je bilo čudovito in turistov na tržaškem nabrežju več kot ponavadi. V malem turističnem uradu ob začetku pomola Audace, ki se je brezskrbno grel v soncu, se je Bruno Portelli, 78 letni upokojenec, ki tre nutno nadomešča šefa menjalnice Costantina Geia. ravnokar priprav Ijal na prihod pjrvih turistov. Bilo je okrog pol devetih in v menjalnici, ki je last tržaške pokrajinske letoviščarske in turistične ustanov je bil poleg P.,rt£llija le njegov zna nec Manlio Marcuzzi. Njun sproščen pogovor je nenado ma prekinil prihod dveh moških. Kaj pa sta drugega, če ne turista, je bila njuna prva misel in sta zato prišleca komajda ošinila s p»gledom. Šele nato. k sta neznanca potegnila za sabo rebračo vhodnih vrat ter px>mcdila presenečenima moškima dolgi avtomatski pištoli pod nos, se jim je posvetilo, da mladeniča ni mata s turizmom in menjavo Valute nič skupnega. Prišla sta, da bi si valuto enostavno prilastila in to je eden od dveh roparjev, očitno vodja {»dviga, v pravilni italijanščini, a z rahlim tržaškim prizvokom, tudi jasno izpovedal, ko je zavpil, naj se nikar ne ganeta, ker da gre za rop. Prvi ropar, visoke in vitke {»stave, plavih las in z gosto brado, s sončnimi očali in klobukom širokih krajcev, je najprej prebrskal predale, nato pa velel Portelliju, naj mu izroči ključ blagajne, v kateri je bilo tri milijone lir ter dva milijona v tuji valuti, v glavnem mark, šilingov, dinarjev in rublov, skupna torej pet milijonov lir vrednosti. Ko sta opravila z blagajno, sta pretrgala telefonsko žico ter odcaplja la iz urada. Odpeljala sta se z rde čim fiatom 500, ki sta ga bila seveda ukradla pred dvema dnevoma v Ul. S. Cilino. Avtomobil so uro kasneje odkrili agenti letečega od delka v bližini {»kritega bazena, kar pomeni, da se mladeniča po ro pu nista dolgo vozila. Ugotovili so tudi, da sta zamenjala evidenčno tablico. Ukradla sta jo z nekega fiata 600. Bruno Portelli ,(e seveda takoj ste kel k bližnjemu telefonu ter [»klical agente letečega oddelka. Pozneje je izjavil, da se ni roparjev prav nič ustrašil, ker jih je pač že veliko doživel v svojem dolgem življenju. Mladeniča mu navsezadnje nista storila nič hudega, le plavolasi ga je pred odhodom krepko odrinil, med tem ko je drugi, nekoliko nižje po stav. in temnejših las, budno in brez besed pazil, da bi ju kdo ne zasačil pri delu. Policijske agente, ki so prispeli na kraj pod vodstvom komisarja A-bateja in podčastnika Varesana, je čakalo običajno delo. Zaslišali so Portellija in Marcuzzija, poizvedovali naokrog, če je še kdo videl mlada roparja ter vse pregledali, če nista morda zapustila za sabo prstne odti se ali kaj podobnega. Zaenkrat ni za njima najmanjšega sledu. nih in kulturnih prireditev. Poleg praznika sardel, o katerem poročamo na drugem mestu, bo na Trgu Unita v teh dneh koncert mestne godbe na pihala »Giuseppe Verdi*, ki jo vodi Liliano Azzopardo. Vsak večer p>a bo na Trgu Cavana kulturni sp»red: včeraj, je bila na sporedu Molierova »Šola ženinov*, da nes pa bo nastopil znani tržaški pevec Lorenze Pilat. Jutri pa bo na stem trgu zanimi\ nastop nekaterih znanih rokohitrcev. V primeru slabega vremena bo prireditev V Avditoriju v Ul. Tor Bandena. V NEDELJO, 4. SEPTEMBRA Sedmi slikarski ex tempore KASTA KASTA prireja sedmi slikarski ex tempore, ki bo letos v nedeljo, 4. septembra, pri LAJNERJIH nad Rojanom (Ul. Molini 16). Vabilo velja tudi za mlade slikarje do 15. leta starosti. Tehnika in slop sta poljubna, prav tako je dovoljena čmo-bela tehnika. Mera platen: daljša stranica lahko doseže 120 cm, vendar celotna površina ne sme presegati enega kvadratnega metra. Vsak udeleženec lahko predstavi v žigosanje dve platni ali osnovi, vendar bo izročil le eno samo izgotovljeno delo. Žigosanje platen ali osnov bo 4. septembra od 7.00 do 13.00. Dela bo treba izročiti brez podpisa, brez okvira in stekle najkasneje do 15. ure. Ob 15.30 bo komisija ocenila izročena dela ter dodelila nagrade. Slikarski ex tempore bo ob vsakem vremenu. Dela iodo razstavljena v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, od 10. do 24. septembra. Vsak zmagovalec ene izmed nagrad ali tisti, ki je prejel pohvalo žirije, mora opremiti svojo sliko s podpisom, z okvirom ali steklom ter s svojim naslovom in ceno dela. Tako opremljene slike je treba izročiti Tržaški-knjigarni najkasneje do 13. ure v petek, 9. septembra. Zmagovalce ter avtorje del, ki so prejeli pohvalo, vabimo že sedaj na otvoritev razstave, ki bo v soboto, 10. septembra, ~ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne. Francoska kinematografija na Gradu sv. Justa Ljubitelji filmov bodo prišli zopet na svoj račun: na Gradu sv. Justa se bo namreč konec tedna začel izbor sodobne kinematografije, ki bo tokrat posvečen «francoskemu filmu 70. let». Pobuda je prišla s strani Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove in skupine Cap-pella Underground, ki večkrat prirejata podobna «gostovanja». Na platnu se bo zvrstilo 22 filmov mladih francoskih režiserjev, polovica teh filmov pa so za italijanski kinematografski trg še neznani in ne-predvajani. Tržaško občinstvo bo tako uživalo privileg ekskluzivnosti glede predstavitve filmov. Uradna predstavitev programa je predvidena za četrtek, 18. avgusta ob 19. uri, na Gradu sv. Justa. Prisotna bosta francoski kritik Jean-Pierre Jeancolas in režiser filma «La Cecilia» Jean-Louis Comolli. U-strezne informacije in program nudi osrednja blagajna v Pasaži Protti. REPENTABOR VABI / 15. avgusta slavi svoj praznik priljubljena romarska in izletniška cerkev na Repentabru. Ob tej priložnosti vabi vse svoje občudovalce, še posebej pa Marijine častilce, da jo obiščejo. Pobožnosti v cerkvi bodo ob sledečih urah: ob 8. uri sv. maša, ob 10. uri slovesna peta sv. maša. Popoldanska pobožnost se začne ob 16.30 s sv. mašo in konča z litanijami. Ta dan, kakor že tudi jutri in v torek, ko obhajamo farnega patrona sv. Roka, se bo lahko vsakdo okrepčal in odžejal na cerkvenem dvorišču. • šolski skrbnik sp»roča, da rok predložitve prošenj za suplenco na nižjih srednjih šolah zapade 25. avgusta 1977. s Razna obvestila Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo sprejela v začasno službo od 5. septembra 77 dalje, za šolsko leto 77-78, vzgojiteljico v občinskem otroškem vifcu. Zainteresirane morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju na občinsko tajništvo do 12. ure, 17. avgusta 77. Podrobnejša [»jasnila na tajništvu občine. Natečaj občinskega gledališča Verdi Avtonomna ustanova, ki upravlja tržaško občinsko gledališče Verdi, razpisuje dva natečaja za prosta mesta v orkestru in v pevskpm zboru tržaške Opere. Natečaj za drugo violino in za violo je mednarodnega značaja, saj se ga lahko udeležijo glasbeniki iz Italije in drugih držav Evropske gosp»darske skupnosti, natečaj za tri tenoriste in za mezzosopranistko ali kontraltistko pa je vsedržavnega značaja. IIIIMMIIIIIMMMMMMIMMIMIIIMMIIIlIMMIIIIIMIIIIIIIinMllIlMMMMIIIMMIIIMHMIMMMlflMIMMIIIMlIllIlMIIIIMHI VČERAJ V MESTNEM SREDIŠČU Dostavni avto do smrti povozil 4-letnega otroka Iztrgal se je materi m stekel čez cesto naproti očetu Poletne počitnice so se včeraj tragično iztekle za mlado avstrijsko družino, ki je imela namen preživeti v našem mestu nekaj lepih, razvedrilnih dni, preden bi odpotovala verjetno v bližnjo Istro ali v Dalmacijo. Malo ''rod 13. uro je namreč pri prometni nesreči v središčni Ul. Machiavelli tragično izgubil življenje komaj 4-letni Herbert Tram-posch dom, iz Innsbrucka, ki je skupno z očetom, materjo in mlajšo sestro včeraj zjutraj z vlakom dospel v naše mesto, kjer bi jih morali pričakovati sorodniki, da bi tako skupno nadaljevali pot v kak letoviščar-ski kraj. Zato so včerajšnji dan izkoristili, da si ogledajo mesto. Malo p«"e:i 13. uro se je oče trenutno oddaljil od družine in stopil v bližnji v Ul, Machiavelli-, žena z otrokoma pa ga je čakala na nasprotni strani ulice. Nesreča se je zgodila v trenutku: mali Herbert, ko je videl očeta, ki se je vračal iz bara, steke, čez ulico in to prav v trenutku, ko je mimo privozil do.-tavni avto florentinsh registracije, ki ga je upravljal 38-letni Ottavio Giovannetti. Udarec e bil silovit: nesrečnega otroka je vrglo na asfalt, kjer je obležal v mlaki krvi. Takoj so mu priskočili na pomoč starši nekateri mimoidoči, prišel je tudi rešilec Rdečega križa, a mali Herbert je zaradi hudih u-darcev v glavo ii, v prsi izdihnil že med prevozom v bolnišnico. Tržaška občina za razširitev ugodnosti zakona 336 Občinska uprava tržaške občine je pristopila k pobudi, da se razširijo ugodnosti zakona št. 336 tudi na nekdanje bojevnike, ki so zaposleni v zasebnih podjetjih, ali pa opravljajo samostojno delo (ugodnosti predčasne up»kojitve so bili do sedaj deležni le delavci in uslužbenci drža- ve). To razširitev bo uvedel zakonski osnutek, katerega pobudnik bo prebivalstvo. Podpise zbirajo v teh dneh, p»buda je naletela na širok odziv; včeraj zjutraj so jo v imenu občine p»dpisali poodžupan Giorgio Cesare in odbornika Oliviero Fragia-como ter Rino Bartoli. S tem so k pobudi pristopile tudi stranke, ki sestavljajo občinski odbor (KD, PSD1 in PRI). Hlače... brez lastnika Ob barkovija.iski obali se v poletnih mesecih, ko je kopalcev kot mravelj, kaj rado primeri, da ostaneš brez denarnice ali celo brez hlač. Veliko bolj čudno pa zveni, če nasprotno na plaži ostanejo hlače brez ...lastnika. Neverjetna, vendar,res. Med školji pred barkovljanskim gozdičem so predsinočnjim, ko je mrak pregnal še zadnjega kopalca, našli obleko, o lastniku pa ni bilo sledu. Prva misel vseh je bila, da je kdo utonil, zato so policijski agenti pozno v noč z lučmi buljili v valove. Zaman! Vest so nato sporočili radijskim postajam, dr u morebiti na ta način prišli do lastnika. In čes. V sriu noči se oglasi neka ženska in pravi, da je p»zno pop»ldne videla na plaži človeka nizke in čokate postave, ki je tarnaj prijatelju, kako sta mu lušnJ dekleti, priložnostni znanki, skrili obleko. Dva ranjena pri trčenju V Barkovljaii se je sinoči v p»znih urah pripsetila huda prometna nesreča, pri kateri sta bila ranjena finančni stražnik Giuseppe Massaro s Pomola Bandiera 15 in 22-letna Anita Marži stanujoča v Loojerski ulici, ki sta se peljala na motorju, ki je iz f nepojasnjenih razlogov trčil v obcestni drog. Massara so zaradi hudih udarce, v glav in rebra sprejeli na oddelku za oživljanje tržaške olnišnice s pridržano prognozo, medtem ko se bo moralo dekle zdraviti približno 30 dni na ortopedskem oddelku. Šolske vesti dijaške- v Trstu, Ravnateljstvo Slovenskega ga doma »Srečko Kosovel* Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Lui-gi 11, tel. 793-167 (avtobus št. 25 in 26, prva {»staja nad polikliniko INAM) sporoča, da sprejema prošnje za vpis v dom za šolsko teto 1977-78, in sicer vsak delavnik od 9. do 13. ure. V dom se lahkp.-Vpišejo jaki vseh vrst in stooenj slovenskih šol, dijaki slovenske narodnosti, ki obiskujejo italijanske strokovne šole, ki jih v slovenskem jeziku ni, in univerzitetni študentje. Vpisovanje traja do 10. septembra, oziroma do zasedbe prostih mest. Gledališča FESTIVAL OPERETE ROSSEl^ Danes, 14. avgusta, bo ob 18- u zadnja ponovitev Abrahamove ope^ «Ballo al Savoy*. Dirigent T*"® Breitner. ' . Z današnjo predstavo se zaklju Festival operete 1977. Skupno z našnjo si je tržaško občinstvo ogledalo 22 predstav, in sicer seč ponovitev operete «Cin-Ci-La», ponovitev «Sogno di un valzer* in ^ dem ponovitev operete »Bali® Savoy». j. Vstopnice so na razpolago pri °s nji blagajni, Pasaža Protti. B 'A I MIRAMARSK1 PARK: a Luči in «v0^ Predstavi: ob 21.00: «Der Kčjjjfj traum von Miramar* (v nemšciH ’ ob 22.15 «11 sogno imperiale di 1 ( ramare* (v italijanščini). motornim čolnom od pomola » -ce do grljanskega portiča (ob 1' in 21.20). Po predstavi iz grlj«119 , ga portiča dva povratka. Ariston 21.30 «11 portiere di n° . Dirk Bogarde, Charlotte RamP Prepovedan mladini pod 18. *e° Barvni film. .. Mignon 15.30 «La sua vita, 1® leggenda*. Bruce Lee. Barvni 1 Nazionale «Un tocco di classe*. u L ge Segal. Gienda Jackson. B® film. iJ Grattacielo 16.00—22.00 «La stanz®^4 vescovo*. Ugo Tognazzi, Ori ^ Muti. Prepovedan mladini P°“ letom. Barvni film. _ ..j, Excelsior 16.30 «Sebastiane». Povedan mladini pod 18. letom-vni film. Fenice 16.30 «11 colosso di Barvni film. Eden 16.00 «1 santissimi*. Gerard pardieu, Miau Miau. Prepove°^ ga? Rjgib' mladini pod 18. letom. Barvni film- Rilz 17.00 «Napoli si ribella*- ■ Merenda, Enzo Cannavale. PreP° ^ dan mladini pod 14. letom. B* film. ... che rom» Cristallo 16.30 »Sorbole. , MaS! gnola*. Maria Rosaria Riuzzi. .. Prepovedan m» simo Ciavarro. pod 14. letom. Aurora 15.30 «Un uomo da „ re». Burt Reynolds. Barvni 1 Capitol 16.30 «Sfida a White Bu««1 Charles Bronson. Barvni film- ,e| Moderno 16.30 «La corsa piu P®zz* mondo*. Barvni film. Filodrammatico 15.45—22.000 della*. Barvni film. mladini r»d 18. letom. Ideale 16.30 »Basta con la “.m, facciamo 1’amore*. Jacques Du 1 Barvni film. . Inipero 16.00 »Una ragione per V1 -e una per morire*. Bud Barvni film. pvtbrf> Vittorio Veneto 15.30 «Police ~ 357». Yves Montand, Simone ret. Prepovedan mladim p»d tom. Barvni film. «[[. Astra 16.30 »La fuga di Logan»- j chel York,, Peter Ustinov. B®*. film..Jutri ob 16.30 »Zanna BiaflC Franco Neto. Barvni film. butta- »La J* Prepel gueh* Duf: %£* pyth^ S0* 14.1* '„'.'111,' ■ SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE obvešča člane, da bodo v ^ seču avgustu posvetovalnice _ Nabrežini, na Opčinah in v ™ ljuncu zaprte. ZAHVALA 'Ob težki in prerani izgubi našega nep»zabnega VLADIMIRA PREGARCA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna hvala naj gre darovalcem cvetja, dragim vaščanom, Stalnemu slovenskemu gledališču, osebju radijske {»staje Trst A, zdrmv' stvenemu osebju, dr. Dušanu Miillerju iz Ljubljane ter prijaj®" ljem duhovnikom, ki so nam bili ob strani. Žena Valerija, sinova Aleksij in Viljem ter drugi sorodniki Trst, 14. avgusta 1977 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega dragega očeta RIK0TA PERT0TA na njegovi zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način {»častili njegov sp»min. Družini Portograndi in Jankovič Trst, 14. avgusta 1977 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MARIA BRIŠČIKA se iskreno zahvaljujemo članom društva »Gabrovec* in vseh1 tistim, ki so nam bili na katerikoli način ob strani. Žalujoči: žena Ljudmila, hčere, sinovi in drugi sorodniki Trst, 14. avgusta 1977 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridk1 izgubi našega dragega CELESTINA R0JACA Posebna zahvala darovalcem cvetja, kolegom in vsem, ki *° na kakršenkoli način počastili njegov sp»min. Družina in drugi sorodniki Trst, Nova vas, 14. avgusta 1977 IgASANJE SENATORKE GERBČEVE MINISTRU ZA ŠOLSTVO Kako je s šolo za geometre h zavodom za elektrotehnike 1 ržaška pokrajina je 11. marca sprejela sklep, s katerim zahteva ustanovitev omenjenih šol J«lka driska komunistična senatorka Gerbec je pred dnevi spet W°n 8 v'ac*ne organe na že več-l#e nastavljeno vprašanje ustanovi-;a slov'ens..p etm ter izpopolnjevalnega Dj j-a Za 'lektrotehnike v slovenšči-jjL1 na-i ■ bil priključen k itali niu Kernu ndustrijskemu strokovne-stu 2ay°du «Alessandro Volta* v Tr-UjgL®®natorka namreč vprašuje mi-„ a 2a šolstvo, kaj namerava nje-l>”e1° ®j?istrstvo ukreniti, da bi čim-£W«o do ustanovitve omenjenih nskih šol in da bi bilo sloven- ski*,TV' soi in da Valil- aiiakom, ki jih zanima in pri- ii?.tov--1- ----- -------Ji— dosl. vabr J iq Ja Zvrstna strokovna usmeritev ^ doslej niso imeli možnosti to- w .ga šolanja v svojem materi-šolf omogočeno obiskovanje v Za geometre in elektrotehnike prvenskem učnem jeziku že s - »kom Drihodnjeg . šolskega leta. znano, in to senatorka Gerb-vudi omenj v svojem pisme-ie tf--Vp.raaanju niinistr" za šolstvo, Iraška pokrajina že 11. marca *6Va Spreie'a s klen, s katerim zah-ia a ustanovitev slovenskega zavoda geometre ter izpopolnjevalnega tV0jJH za el »ktrotehnike pri zavcdu kt,j • S tistjm sklepom si je po-s*va uprava prevzela tu ,> da bo poskrbela za ustrezne lij. ^Prostore v že obstoječih po-iiej?. š>ola za geometre bi bila j1 Pov.,em novega za našo na- skupnost. Številni sloven siljeni ^ S0 namreč doslej pri- obiskovati italijanske šole po-dob, takšnih izbir pa so nam prc- jy,o° znane. Marsikdo od naših di-laCj; | je neizprosno podlegel asimi-u Pr’Gsku tujega okolja, ff. I no je s strokovnim šolanjem. a leti je sicer začel delovati slo- venski strokovni zavod, za katerega je bilo in je še zmerom (kot nam dokazuje zadnje vpisovanje) veliko zanimanje; vendar ne daje tiste strokovne pod la'D in usposobitve, kot jo daje industrijski tehnični zavod «Volta». Zato naša skupnost že dolgo let zahteva takšno šolo tudi v slovenščini. Dod...i je treba tudi to, da se je medtem že veliko govorilo tudi o prostorih nove šole za geometre. Priključena naj bi bila trgovskemu tehničnemu : ivodu, ki naj ' i se preselil v enega od izpraznjenih paviljonov bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Končni odgovor vsekakor pripada ministrštvu v Rimu. Upajmo le, da nam tudi tokrat ne bo treba čakati predolgo. Komisija za imenovanje perifernih funkcionarjev Na zadnjem zasedanju je deželni svet spremenil nekatere člene pravilnika u. ustanovil komisijo za imenovanja, ki bo izrazila predhodna mnenja o imenovanjih deželnega sveta in odbora. S tem bi morale krajevne ustanove postati uspešnejše, saj bo jamčena strokovnost in poštenost funkcionarjev. Predsednik te komisije je predsednik deželnega sveta, ki lahko poveri kakega drugega svetovalca. Sedanji predsednik je svetovalec Trauner, drugi člani pa so Biasutti, Vigini, Ginaldi in Vi-cario (KD), Bettoli in Colli (KPI), Zanfagnini (PSI), Vitale (PSDI), Bertoli (PRI) in Morelli (MSI). PO DOLOČILIH DOPOLNIL K REGULACIJSKEMU NAČRTU Zadruga za zgraditev Kulturnega doma, ki ji tako preti razlastitev, je naslovila na tržaško občino ugovor Dopolnila k regulacijskemu načrtu, o katerem se je prejšnji mesec mnogo govorilo prav zaradi pomislekov, ki so jih lahko prebivalci kraških vasi naslovili vzhodno in zahodnokraški rajonski konzulti, so dvignila po naših krajih precej prahu, ki pa se še ni polegel. Prebivalci očitajo načrtovalcem, da se niso pred načrtovanjem posvetovali z družbeno političnimi organizacijami in drugimi dejavniki naših vasi, da niso upoštevali njihovih specifičnosti, tako da se je izkazal načrt, o katerem so morale rajonske konzulte dati svoje mnenje, pov-vsem «tuj» našemu človeku. Ena izmed tolikih organizacij, ki jih dopolnila k urbanističnemu načrtu neposredno prizadevajo. J6 tudi Zadruga za zgraditev Kulturnega doma Prosek - Kontovel. Zadruga je pred nekaj leti kupila zemljišče, na katerem naj bi zgradili Kulturni dom, to zemljišče pa naj bi bilo, po urbanističnemu načrtu, namenjeno prostoru za rekreacijo in otroške igre: Na njem torej je prepovedana gradnja vsakega večjega objekta, kot bi tudi bil Kulturni dom. Zamisel o izgradnji Kulturnega doma je tlela v vaščanih že dolga leta, prvi konkreten korak v tej smeri pa je bil storjen z ustanovitvijo Zadruge, v katero se je včlanilo 78 domačinov, od katerih so, žal, trije medtem preminili. Zadruga je koordinirala zbiranje finančnih sredstev, ki so bila večinoma prostovoljni prispevki domačinov, obenem pa se je začela pogajati za odkup prostornega zemljišča blizu proseškega pokopališča, ki mu vaščani pravijo «na Balan- EADESSO RICOSTRUIAMO aMKMRF.AOtfMC ICOKTTOUTI, COMEI ■COIONALL P F-It LA Pl BfOUlOriCt DANNtil AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA KAKO NAPRAVITI NA KOGA SE OBRNITI ZA PRISPEVKE KAKO TOLMAČITI RAZNE PREDPISE NA RAZPOCAGO SO NAVODILA O IZVAJANJU DEŽELNEGA ZAKONA ŠTEV. 30/77 GLEDE OBNOVITVE IN POPRAVILA HIŠ, KI JIH JE POŠKODOVAL POTRES ZAINTERESIRANI NAJ SE OBRNEJO NA SVOJO OBČINO, NA GORSKO SKUPNOST IN NA IZREDNO GENERALNO DEŽELNO TAJNIŠTVO V VIDMU (Ul. Carducci 9) cu». Pogajanja so obrodila zaželene sadove in Zadruga je tako 11. a-prila 1974 odkupila zemljišče. V teh treh letih so zasuli del doline in tako zravnali tla, zgradili o-der, pod njim pa ploskev, tako da služi prostor političnim organizacijam, prosvetnim in športnim društvom s Proseka - Kontovela za prirejanje raznih manifestacij. «Na Balancu* se torej že kaže vaško u-dejstvovanje. Po določilih urbanističnega načrta pa bi morali ta izredno lep kotiček Proseka odvzeli zakonitim lastnikom, torej razlastiti Zadrugo, in ga nameniti prostoru za javne storitve (verde giuoco per bambini) ter tako uničiti dolgoletni trud in prizadevanja Prosečanov in Kon-tovelcev. To pomeni seveda hud udarec za slovensko narodnostno skupnost o-beh vasi, ki bi bila v bodočnosti prikrajšana za zelo pomemben kulturni objekt. Zaradi tega so vprašanje prireditvenega prostora pri prose-škem pokopališču obravnavali na sestankih treh strank, KPI, PSI in SSk, ki združujejo tamkajšnje slovensko prebivalstvo, o njem so govorili na javni razpravi, ki so jo sklicale vaške sekcije KPI, PSI in SSk, ugovor proti določilom dopolnil k regulacijskemu načrtu pa je naslovila tržaški občini tudi Zadruga sama. V svojem ugovoru Zadruga za zgraditev Kulturnega doma Prosek - Kontovel ugotavlja, da bi pomenilo izvajanje dopolnil k regulacijskemu načrtu praktično njeno razlastitev in konec njenega delovanja. Poleg tega pa opozarja občinsko upravo, da nedaleč od zemljišča, kjer naj bi zgradili Kulturni dom. tam, kjer je nekoč stala vojašnica, ima na razpolago zemljišče, ki je pokrajinska last in na katerem bi lahko uredili prostor za rekreacijo in otroške igre. Zato predlaga Zadruga občini, naj razširi naselitveno jedro vasi tudi na prireditveni prostor «na Balancu*, tako da bo možna gradnja. Na ta način bi rešili problem zemljišča pri pokopališču in tudi prostora za o-troške igre. vil 16 upravnih prekrškov zdrav stvenega pravilnika. Nadzorni urad je tudi stalno nadzoroval stopnjo o-nesnaženja morja na obali našega mesta. # Rajonska konzulta za Skedenj in čarbolo sporoča občinstvu novi urnik delovanja: Občinski center v Ul. Roncheto 77 bo posloval vsak delavnik od 8.30 do 10.30. Higienski nadzorni urad ugotovil vrsto prekrškov Meseca junija je nadzorni urad devetega oddelka komisariata za higieno opravil 1956 pregledov v tovarnah in skladiščih jestvin. Vzeli so 225 vzorcev pijač in prehrane, ki so jih poslali na posebne a-nalize. Posebno so pregledali tiste prehrambene snovi, ki se jih odjemalci najbolj poslužujejo. V okviru nadzorovanja stanovanjskih prostorov je omenjeni urad izvedel 275 inšpekcij. Meseca junija je nadzorni urad za higieno prijavil odgovornim oblastem tudi osem meščanov in sicer dva zaradi neupoštevanja navodil higienskega urada; odprtje javnega lokala brez dovoljenja sanitarne komisije: obratovanje skladišča mineralne vode. ki nima ustreznega dovoljenja; prodajanje mleka kot djetetski proizvod; bivanje v stanovanju brez dovoljenja župana: prodaja malinovca v javnem lokalu iz steklenic brez nalepke. Zadnja prijava pa se tiče stanovanja brez higienskih služnosti. Nadalje je nadzorni urad ugoto- AV01T0RIJ PORTOROŽ POLETNE PRIREDITVE 77 Predstava ob 20.30 (sončna ura) Danes, 14. avgusta PORTOROŠKA NOC Ognjemet V sredo, 17. avgusta Los magicos Paraguayos Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel. (066) 73571 in 73090. OTROCI IN ANIMATORJI SO SR POPOLNOMA VŽIVELI Nadvse spodbudne prve izkušnje otroškega centra v Dijaškem domu V centru je trenutno okrog 30 otrok - Z veščino ne ze premikajo med materialom, orodjem in barvami - Novi načrti za prihodnji teden Po prvem tednu delovanja slo , barčice, letala, mlin ali padalo, gre venskega poletnega centra se nam zdi prav. da nekoliko seznanimo javnost o delovanju in začetnih vtisih. Trenutno je v centru okrog trideset otrok in to je glede na delo vanje centra naravnost idealno. V centrih s sedemdesetimi otroki je po izjavah operaterjev delo skoraj nemogoče. Slovenski center ima to veliko prednost, da pride na vsakega animatorja okrog pet otrok. Delovanja nismo razdelili po skupinah, v katerih bi moral otrok o-stati od začetka do konca. Raje vsak animator predlaga neko delo, okrog katerega se potem otroci prostovoljno zberejo. Nočemo namreč, da bi se otroci navezali izključno na eno skupino, saj imajo že tako in tako malo odnosov z drugimi kot so starši, kakšen sorodnik in učiteljico med odraslimi, ter nekaj prijatelji med otroki. Cilj animatorja ni, da bi ga otroci brezmejno občudovali in se ga oklepali. Potrebno je, da otroci spoznajo veliko odraslih in se naučijo videti dobre in slabe lastnosti vseh animatorjev. Za to je seveda potrebno, da v ekipi, ki dela v centru, vlada razumevanje in sloga glede principov dela. Otroci so zelo hitro razu meli, da nihče od nas noče biti prvi ali najboljši, da nihče ne zna vsega, zna pa zato vsak določene stvari bolje kot drugi. Zato otroci sami izbirajo: če hočejo izdelovati do h Klavdiju, če delajo cirkus, pletejo mrežo in napeljujejo skakalno vrv, so vsi okrog Silvana, ka dar se šemijo, delajo maske ali že lijo delati z najmlajšimi, vedo, da to delata Neva in Julijana, itd. Z veseljem opažamo, da se že precej vešče premikajo med materialom, orodjem in barvami. Prve dni so bili nekoliko zbegani, zdaj so bolj avtonomni in imajo vedno več idej. Ko prihajajo v center, si že sami iščejo svoje opravilo. Važno se nam zdi, da otroci ob vladajo material, ki ga imamo. Ta teden so se na primer precej spoznali s potistirolom. Zdaj vedo, kako ga režemo, lepimo in barvamo, kako plava na vodi in leta v zrakb kako ga je treba obtežiti za .jadrnico ali letalo. Ko se spoznajo s temi osnovnimi principi, je pot fantazije in izdelovanja igrač na široko odprta. Podobno se dogaja z barvami, o-ziroma z risanjem. Otrok ve, da bi rad narisal «nekaj lepega*, ne ve pa, kako in kaj. Če otroka prepustimo samemu sebi, bo risal hiške in drevesa vedno na podoben način, ali vsaj ne bo tako napredoval kot bi lahko. Risba lepše uspe, če se najprej pogovorimo, kaj bi radi risali. Animator razvija otrokove želje: bi rad uporabil veliko barv? Kaj je zelo pisano? Ptič? Kakšen? Tako pridemo do velike rajske ptice, pava ali kar že je, drug druge- ..m ................. Ivan Riosa praznuje 70 let Leto 1907 je bilo zelo rodovitno za I našo narodno skupnost v Trstu; saj j je «štorkfja» obiskala izredno-mnogo slovenskih družin ter jim pustila dragocene darove — novorojene Slo-venčke, ki so v teku let skoro vsi postali narodno zavedni in pošteni člani naše družbe. To nam potrjujejo številni članki v Primorskem dnevniku, '-ki so posvečeni mnogim takratnim rojenčkom — letošnjim sedemdesetletnikom. In še posebno smo jih lahko občudovali na sreča n ju, ki so ga priredili sredi junija v «Cankarjevi» dvoranici pri Sv. Jakobu, kjer se jih je zbralo kar lepo število — kakih 25; in med njimi je bil seveda tudi naš današnji jubilant Ivan Riosa, ki je bil tudi glavni pobudnik tistega res lepega večera. Ivan Riosa. znan prosvetar še iz čaša Mladinskih dfuštčt, se je rodil 12. avgusta 1907 pr< Magdaleni v Trstu. V tem okraju je obiskoval slovenski otroški vrtec: s šestim letom pa je stopil v osnovno Ciril-Metodo-vo šolo pri Sv. Jakobu, ki je bila prav v tistem poslopju, kjer so se 64 let pozneje zbrali takratni sošolci na prijetno praznovanje lepega življenjskega doživetja. Že kmalu po končani šoli se je vključil ti vrste naprednih mladih Slovencev v svojem okraju. In ko je bila leta 1922 u-stanovljena pri Magdaleni podružnica mladinskega društvi. Prosveta, pozneje preimenovana v «mladinsko društvo Obzor», je deloval v pevskem, dramskem in v športnem odseku. Toda na žalost, prišlo je za primorske Slovence usodno lelo 1926, ko se je začelo uničevanje naše kulture in vseh ustanov, ki so bile s tem delovanjem povezane; tako je bilo tudi magdalensko društvo. «Ob-zor» razpuščeno ter je moralo prenehati z javnim delovanjem. Fašistične oblasti pa niso dosegle svojega podlega namena, kajti kot se je dogajalo po vsej Primorski, so tudi mnogi «obzoraši» in med njimi tudi Riosa, nadaljevali naskrivaj po poti svoje narodne zavesti in niso klonili. črnemu pritisku. Leta 1927 je naš slavljenec odšel tkralju služit». poslali so ga v Livorno, kjer je našel precej rojakov — Slovencev, s katerimi je takoj navezal prijateljske stike, seveda predvsem v narodnostnem pogledu. Ob prostem času so zahajali v neko gostilno, kjer so prepevali lepe slovenske pesmi ter s tem vzbujali pozornost navzočih do teh slovenskih fantov, kar pa seveda ni bilo všeč policijskim oblastem. ki so prepovedale prepevati «jn quella lingua». Ko se je po odsluženem vojaškem roku vrnil domov, je našel žalostno praznino im kulturnem področju, na katerem so se gibali le tisti, ki niso klonili krivičnemu zakonu, ki je obsodil našo kulturo na pogin. In tem se je Riosa takoj po vrnitvi pridružil ter pomagal čuvati in širiti narodno zavest: skupno so se sestajali na domu znanega antifašističnega borca Josipa Mezgeca, kjer so kovali načrte za skrito delovanje v svojem okraju in bližnjih vaseh ter prinašali ljudem bodrilno besedo in pesem. Končno pa je leta 1935 skupno z nekaterimi prijatelji prišel k Sv. Jakobu, kjer je delovala znana pevska skupina, se ji pridružil ter je ni nikdar več zapustil razen dveh zadnjih vojnih let, ki jih je preživel kot vojak v Grčiji in kot vojni ujetnik na Poljskem. Od tam se je po dolgem, odisejskem potovanju, polnem nevarnosti, čez Karpate in Avstrijo vrnil, oziroma pribežal v polovici a-prila leta 1945 domov. Preden je odšel v vojsko, se je udeleževal nabiranja blaga za partizane, trošenja propagandnih leta kov, itd. Po kratkem in prepotrebnem, nekaj dni trajajočem oddihu, se je odzval pozivu tovarišev, ki so pripravljali vstajo, se jim pridružil ter bil nameščen v začasnem uradu IV. rajona pri Magdaleni (v, gostilni pri Rozi) in z njimi dočakal konec vojne in prihod svobode. In kot vsi preživeli predvojni šentjakobski pevci in drugi prosvetarji se je tudi Riosa takoj po končani vojni vključil med one. ki so se lotili obnove uničene slovenske kulture ter s svojo veliko vnemo in izkušenostjo res mnogo pripomogel, da je prosvetno življenje pri Sv. Jakobu spet zaživelo. Deloval je pri ustanovitvi prosvetnega društva «1. Cankar», v katerem je bil ves čas marljiv odbornik, nekajkrat predsednik ter večkrat načelnik tega ali onega 'odseka. A požrtvovalni Riosa ni deloval samo pri nCan-karju»; bil je že v prvem odboru novoustanovliene Prosvetne zveze in še pri drugih ustanovah. Trenutno je predsednik slovenskega filatelističnega kluba v Trstu. Najbolj zvest — in to tise* do danes — pa je ostal svojemu društvu «Cankan, za katerega se je razdajal s plemenito nesebičnostjo idealista, ki ne sili nikdar v ospredje za priznanje, — plačilo so mu le uspehi dela v korist kulturnemu življenju Slovencev na Tržaškem. Riosa pa ni samo požrtvovalen in priznan prosvetni delavec, dober in plemenit je tudi kot človek, kar se kaže vedno in povsod. Vsem je drag in odkrit prijatelj, ki so mu cilj le dobre storitve in iskrene tovariške besede vsem, ki pridejo z njim kakorkoli v stik. Z ato mu vsi, ki ga poznamo — prijatelji in znanci — pošiljamo iskrena voščila k njegovemu lepemu življenjskemu jubileju, da bi se še dolgo srečavali v lepi, odkriti tovariški družbi kot doslej. Lado Premru *.................................................................................-.................................................................................................................................................................................................................... NEDELJA, 14. avgusta DEMETRIJ 5o.*5 vzi()e ob 6.04 in zatone ob ^ v ~~ .Dolžina dneva 14.11. — Lu-Ju/. ob 5.37 in zatone ob 19.41. n> PONEDELJEK, 15. avgusta v VNEBOVZETJE včeraj: Naj višja temperatura ..hinje, najnižja 17,3, ob 13. uri 'ht^ij topuije, zračni tlak 1014,6 mb, ^6seti b' v*aga 05-odstotna, nebo 3 \ pooblačeno, padlo je 6,8 ^ nfŽja’ veter zahodnik 5 km na ®rje skoraj mimo, temperatura a 23.7 stopinje. >?TVA, smrti in poroke Jtu j, avgusta 1977 se je v Tr- 5 0se|jllc) 15 otrok’ umrl° pa 3e jV^Ll SO: 73-letna Firma Ursini ®lich Onconi, 82 letna Antonia An-Coppina, 70-letna Vittoria vd- Renner, 65-letni Dante Včeraj - danes šofer Fabio Coslovich in otroška negovalka Annamaria Medelin, u-radnik Carlo Tenze in delavka Alba Cobau. Ivi-0'- ^t-letni Aldo Goich, 77-let-ar*a Pecorari vd. Tomadin, # Olimpia Wassmuth vd. i Gastone Bradaschia, j ®’dseppe Toffoli, 61-letni Goli 0 Maldini, 48 letni Aure-S.i 1 es' 46-letni Giovanni Castal ii%i„6tna Marcella Podbersig vd. Marziano Zonta, Ralza vd. Michelli. uradnik Mario Fabrio in tistih 2 Marc 53-letni OK^aria SEIKO iti vnetljivo velika Izbira UR '-ATN1NE ZLATO 18/75096o tšnt,,llr'|ČPi servis SEIKO z ‘Jskim listom, in zlatarna UURENTI ga- % 1 - •fieste Lurgo Santorlo 4 učiteljica Elsa Scarabello, mehanik Bogdan Bernetic in uradnica Kse-nia Abrami, Giuseppe Caragliu in Maria Laura Di Felice, vojaški podčastnik Domenico Monaco in šivilja Pasqualina Palma, finančnik Aldo Petralia in trg. pomočnica Olga Tončič, šofer Alessandro Tramarin in trg. pomočnica Licia Gallina, pek Orlando Candian in natakarica Lo-retta Gherbassi, kapitan trg. mornarice Mario Cattani in uradnica Flavia Gabre, Argovec Marco Mari-naz in uradnica Donatella Vascot-to, uradnik Ezio Lipott in uradnica Laura Bressan, delavec Stojan Družina in uradnica Helena Danieli, u-radnik Sergio Meneghello in gospodinja Amina Fedeli, učitelj Ennio Zangrando in študentka Rossana Kozlovič, elektromehanik Fabio Seodeggio in študentka Orjana Franza, uradnik Paolo Benevoli in uradnica Paola Dolce, avtoličar Fabio Pincin in frizerka Tiziana Gla-vina, pristan, težak Fabio Russi-gnan in, natakarica Nevia Monaro, nogometaš Daniele Zamparo in gospodinja Aurora Nicoli, šofer Paolo Martini in uslužbenka v menzi Jožica Kosovel, uradnik Giancarlo Gašperutu in uradnica Annamaria Cineopan, uradnik Giuseppe Zambon in delavka Silva Martini, pek Bruno Morgan in delavka Novella Al-tin, delavec Guerrino Petohleb in uradnica Carla Giordani, upokojenec Emilio Katarincic in gospodinja Giulia Taddei. študent Sergio Cor-nachin in uradnica Renata Sanzin, delavec Luigi Vidali in učiteljica Zmaga Ciuk, uradnik Luciano Gne-sda in uradnica Marisa Balbi, te žak Giuseppe Roveredo in delavka Luciana Pellizon, pristaniščnik La- di Burolo in pomočnica Franca1 Marchesi, upokojenec Giiuseppe Česano in gospodinja Olga Pospisil, tehnik v zdravniškem laboratorju Guido Lanfrit in bolničarka Laura Bragoli, uradnik Mario Carboni in uradnica Daniela Pesel, uradnik \Valter Nagi in študentka Silvia Angelini, tesar Paolo Santin in bolničarka Elide Marion, pristaniščnik Livio Sullini in trg. pomočnica A-lessandra Tenze, mehanik Daniele Felluga in uradnica Annalise Bas-si, metalmehanik Alfredo Smutz in uradnica Claudia Elvira Sacilotto, uradnik Aldo Dragovina in trg. pomočnica Luisa Guiducci, zdravnik Giuseppe Magro in opremljevalka Luisa Millotti, mehanik Sergio Giu-govaz in natakarica Luisa Tarlao, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) U). Oriani 2 in Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2 in Trg Venezia 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. "71-124. LOTERIJA BARI 15 23 87 it 85 CAGLIAR1 79 80 86 9 87 FIRENCE 68 28 l 54 83 GENOVA 31 42 13 60 53 MILAN 74 57 78 2 35 NEAPELJ 34 90 28 57 31 PALERMO 74 64 45 66 50 RIM 86 12 30 83 46 TURIN 86 12 18 n 40 BENETKE 1 26 15 5 45 ENALOTTO 12 2 X 2 X 2 2 2 1 2 1 Darovi in prispevki mu pomagamo z novo idejo, vsebina risbe nastaja... Nato je tu tehnika. Tehnika pa je najprej — poskušanje. Vsak slikar potrebuje veliko časa in porabi precej papirja, preden pride do slike, ki jo je želel. Tudi otroci morajd slediti istemu postopku. Spominjam se, ko jih je pet stalo pred veliko polo papirja in nihče ni hotel začeti. Kajti, kako naj potem popravi, če ne bo prav. Otroci niso navajeni, da bi slika nastajala, saj navadno v šoli risbo začnejo in končajo v pol ure na enem samem listu in rišejo vsi npr. pomlad. Otrok je tudi nepotrpežljiv, rad bi čimprej končal, vsako delo pa zahteva natančnost in čas. Zato raje rišemo več stvari hkrati, pol vlaka danes in pol čez dva dni, ko- bomo imeli že kakšno idejo več kot danes. Otrok bo počasi spoznal, da je vsaka »kreacija* tudi stvar časa, vzdušja, navdiha, da je proces. To, kar vedo umetniki, naj vedo tudi otroci: od ideje do dokončanega izdelka je dolga in lepa pot, ki nas bogati. Otrokom tudi ne vsiljujemo naslovov (nariši psa), raje skupaj ugotovimo, česa si želimo. Veliko majhnih otrok si želi ogromnega medveda, toda brez pomoči odraslih jim ne pride na um, da bi se ga lotili. Tako na primer nihče ni rekel Klavdiju, da si želi padalo, ko pa so zagledali prvo, so se celo dopoldne i-grali z njim. Naloga animatorja je predvsem ta, da zna predlagati delo ali igro. ki si jo otrok na tihem želi, in otroku pomaga, da se organizira. da razume, kako naj se loti določene stvari. V ta nameri smo o-premili dve delovni polici za orodja in material, da si otroci začnejo počasi pridobivati delovne navade. Važno je tudi. da nihče nikakor ne hiti in da ni živčnosti, saj se otrok razvija le v mirnem vzdušju in sploh nima tistega občutka za čas kot odrasli. Otroku tudi nič ne pomaga, če nekaj naredi mimogrede in na hitro: imeti mora čas, da dela z animatorjem, se z njim pogovarja. odrasli pa mora imeti možnost. da otroku sledi pri delu, da opaža kako ravna z orodjem in ga opozarja, svetuje itd. Otrok potem ohrani spomin na to, kar je delal, in je bogatejši za to izkušnjo. Stvari. ki se jih naučimo počasi in sistematično, najbolje znamo. Zbrano izdelovanje hišk. igrač in risb itd. v mirnem pogovoru, je učinkovit vzgojni prostor za otroke in odrasle. Za prihodnji teden imamo v načrtu prve poskuse glasbenega izvajanja. izdelovanja inštrumentov, pisanja pesmic. Poleg tega se bomo lotili besednih lepljenk in vsega, kar nam bo prišlo na misel. Baje je na programu tudi vlečnica. Upamo, da bo ob koncu centra e-kipa animatorjev sposobna predlagati (na podlagi izkušenj) konkretne pobude našim organizacijam, ki se zanimajo za otroke. Naučiti se moramo, da v otroke vlagamo energijo, čas in tudi denar. Poznejši šolski in študijski u-spehi mladih so v ogromni meri odvisni od tega, koliko kreativne družbene nege je imel otrok. Vztrajnosti, kulturnega zanimanja, čuta za umetnost, kritičnega odnosa do sveta, sodelovanja s skupnostjo, ki nas obdaja — vsega tega se je treba naučiti že od malega preko igre. Najboljše sredstvo proti slabemu kulturnemu okusu je stik z umetnostjo in pestro okolje, s tem pa je treba začeti pred vrtcem, ko kupimo prvo igračko. Mimogrede: odrasli so v centru dobrodošli, toda naj ne prihajajo samo na oglede, raje naj sodelujejo in pokažejo, kar bi lahko otroke zanimalo. Kdor hoče razumeti, kak® center deluje, se mora vanj vživeti, če ne drugače, s pristno radovednostjo, ki ji bodo otroci znali odgovoriti. In ne nazadnje naj dodamo. da sprejemamo tudi finančno pomoči od organizacij, kajti večja denarna sredstva odpirajo tudi večje možnosti. Alenka Rebula Tuta KVOTE: 12 tačk — 19.643.000; 11 točk — 785.700; 10 točk — 52.000 Ur V spomin na 33. obletnico smrti Avguština Ivančiča daruje Regina 5.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na Antonijo Parovel darujeta Sonja in Stevo Zahar (Boršt 58) 3.000 lir za PD Slovenec.- Ob tretji obletnici smrti Viljema Čoka darujq družina 5.000 za TPPZ. Namesto cvetja na grob Rikota Pertota daruje družina Marija Martelanca 5.000 lir za Skupnost-dm-žino z Opčine. V isti namen darujeta Marija in Franc Ukmar 5.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Silvija Kolombina darujeta Štefanija in Karlo Kalc 5.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Rikota Pertota daruje Milena Lovrečič 5.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju. Namesto cvetja na grob Rikota Pertota in Vladimira Pregarca da ruje družina Kuret 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Ul. Donadoni po »Karlu Širokem*. Milica čok daruje 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob dragega svaka in strica iRikota Pertota darujejo svakinja Lojzka in nečaki Ivo, Vera in Rosana z družinami 10.000 lir za Glasbeno matico, 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za Dijaški dom. Namesto cvetja na grob pok Fani Sušič daruje Draga Pahor 2.000 lir za TFS »Stu ledi*. V spomin Petra Sancina daruje družina Počkar 3.000 lir za Skup nost-družino z Opčin. V spomin na Jožefo Škapin daru jeta družini Počkar in Krasna 3.000 lir za Skupnost-clružino z Opčin. Namesto cvetja na grob dragega Rikota Pertota daruje Milka Pertot 5.000 lir za Dijaško matico. Za sklad kriškega glasila »Skdanc* daruje družina Ukmar 5.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Pep-ke Sedmak daruje Dora Tretjak 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Namesto cvetja na grob Vladimira Pregarca darujejo družine Hrvatič (Ricmanje 1) 15.000 za PD Slavec, 15.000 za godbo na pihala iz Ric manj in 15.000 lir za ŠD Breg. V počastitev spomina na pok. Rikota Pertota darujeta Anica in Janko Pertot 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na ljubljenega pok. Vladimira Pregarca daruje družina 20.000 lir za PD Slavec, 20.000 za obnovo Beneške Slovenije in 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Rozino Turko darujeta Žuljan, Zdravko in Milka 5.000 lir za PD Slavec. V spomin na pok. Vladimira Pregarca darujejo Albina, Pierina in Bazilija Pregare 30.000 lir za PD Slavec, V spomin na pok. Silvija Kolom bina daruje družina Stojan Udovič 10.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Rozine Turko daruje družina Žuljan (Ricmanje 61) 5.000 lir za PD Slavec in 5000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob Vladi mira Pregarca daruje družina Vit torio Hrvatič (Ricmanje) 5.000 lir za PD Slavec. Namesto cvetja na grob pok. Ro zine Turko daruje Vittorio Hrvatič (Ricmanje) 2.000 za PD Slavec. Namesto cvetja na grob Vladimi ra Pregarca daruje družina Kozina (Boljunec 412) 3.000 lir za PD Prešeren. V počastitev spomina Rikota Per tota darujeta Irma in Egon 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na nečaka Franca Grgiča daruje teta Justina (Padriče 67) 10.000 lir za ustanovo za slepce Rittmeyer. V počastitev spomina na pok. Franca Grgiča daruje Kralj s Padni 3.000 lir Za ustanovo za slepce Rittmeyer. Namesto cvetja na grob Franca Grgiča daruje Vida Grgič (Padriče) 3.000 lir za ustanovo za slepce Ritt-meyer. Namesto cvetja na grob Rikota Pertota darujeta Savi in Armando 10.000 lir za Glasbeno matico. Za kriško glasilo «Skdanc» daru jeta Eda in mali .Marko 5.000 lir. Namesto cvetja na grobova Ivana Švaba in Zofije Košuta - Skif daru je Milka Švab 10.000 lir za »Skdanc*. Namesto cvetja na grob Rikota Pertota darujeta O. V. Usič 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina na pok. Ri-ka Pertota daruje Stojan Udovič 20.000 lir za Bor. V počastitev spomina na pok. Rika Pertota darujeta Anica in Milan Udovič 5.000 lir za PD Bar-kovlje. V spomin na prijatelja Rika Pertota darujeta Miro in Tva Ščuka 10 000 lir za Dijaško matico. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA. S KOl.ONKOVCA IN OD SV ANE V spomin na 33. obletnico smrti Avguština Ivančiča daruje Regina 5.000 lir. Urnik trgovin za veliki Ninami Zveza trgovcev na drobno je javila umike trgovin za velikošmam® praznike. Danes, 14. avgusta, bodo vse trgovine zaprte z izjemo mlekarn in pekarn, ki bodo lahko poslovale od 7.40 do 13. ure. Jutri, na veliki šmaren, bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure. Mali oglasi ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conoscersi*. Ul. Pellicceri« 6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923. POPRAVLJAMO elektronske žepne računalnike in pisarniške stroje. EMMECI - Foro Ulpiano 2, tel. 823737, Trst. POTUJETE V Rl,\1? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled. Via S. Croce in Gerusulemme 4Q, 00185 Rim telefon 06/777102. »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmaver '4/a. KUPUJEM sladki ianež, rože. Brezar - Ul. S. Michele 22 — tel. 796061, Timorski GORIŠKI DNEVNIK 14. avgusta OD DANES DO KONCA TEDNA Višek počitniškega vzdušja ob velikošmarnih praznikih Mnogo trgovin bo v tem tednu zaprtih - Številne prireditve v niexlu in okolici * Policija priporoča previdno vožnjo po cestah Smo na višku počitniške in turistične sezone. Jutrišnji veliki šmaren, italijanski »ferragosto*, pomeni tradicionalno prekinitev vsakega delovanja v državi, višek dopustov in seveda tudi začetek razmišljanj za povratek domov. Za mnoge ljudi bo prihodnji teden zadnji teden počitnic. Bo pa istočasno teden, v katerem prihaja do viška počitnic. Pisali smo že, da so mnogi trgovci letos ostali v trgovinah, jih niso zaprli za nekaj tednov, kot je bil običaj. V Gorici so nam mnogi trgovci povedali, da imajo zaradi gospodarske krize in manjše kupne moči prebivalstva polne zaloge blaga in zato vsaka še tako majhna prodaja v julijskih in avgustovskih dneh je bila dobrodošla. Pri nas imajo sicer tudi sedaj precej jugoslovanskih kupcev in se zato mnogi ne pritožujejo. Sicer pa je zapitih precej trgovin, vendarle ne toliko kot lani ln v prejšnjih letih. Trgovci bodo sicer zaprli svoje obrate v teh dneh. Jutri in v torek bodo skoro vse trgovine zadrte. Marsikdo bo podaljšal počitnice do srede, našel se bo še kdo, ki bo vzel kar ves teden počitnic. Od ponedeljka 22. avgusta, pa bo teklo vse naprej po starem. Za one, ki ostajajo danes doma, bo odprta samo ena dežurna cvetličarna in sicer v Drevoredu 24. maja. Jutri bodo, samo v dopoldanskih urah, odprte prodajalne kruha in mleka ter cvetličarne. V Tržiču pa bodo počivali tudi peki. V torek. 16. avgusta, pa bodo od prte samo trgovine s prehrambenimi proizvodi. Prepričani smo, da bo od danes do torka tudi mesto prazno. Zamudniki bodo izkoristili praznične dni za izlet v bližnje obmorske ali planinske kraje. V gostiščih bo dovolj hrane za vsakogar. Gostinci čakajo prav praznike, da lahko nekaj zaslužijo. V Gorici je v teh dneh tradicionalni praznik v četrti Podturn. Na sporedu imajo vse te dni vrsto običajnih prireditev. V Ronkah se zaključujejo prireditve ronskega avgusta. Podobna prireditev je tudi v Jasihu pri Krminu in tu pa tam po Goriškem so na sporedu šagre. Jutri zvečer bo velika prireditev z ognjemeti v Gradežu. Seveda pa bo treba v teh prazničnih dneh paziti na vožnjo po natrpanih cestah. Zlasti še ob večernem povratku proti domu. Pi šali smo že. da .je prometna policija pripravila vse potrebno, da se bo promet odvijal normalno, vendarle policisti ne morejo nadzorovati vseh cest. Avtomobilisti naj bodo torej previdni. Športno društvo Sovodnje če-, stila odbornikoma SAVINI COTIČ in SAVU OŽBOTU, ki se bosta iutri poročila. Družino prizadevnih prosvetnih delavcev Cvetane in Ivana Humarja je osrečila novoro-jenka MAJA Srečnima staršema čestita odbor prosvetnega društva *Briš-ki grič* v števerjanu. SE MESEC IN POL DNI JE ČAS ZA <ŠAGRE» PRIPRAVE NA PRAZNIKA NA OSLAVJU IN NA PEČI Na Oslavju nastopijo v soboto «Veseli planšarji' - Na Peči bodo čez petnajst dni otvorili ploščad za kotalkanje Med napisi, ki opozarjajo na počitnice, so tudi nekateri dvojezični V naših prosvetnih društvih se pripravljajo na zadnje letošnje praznike. Napovedani so prazniki na Oslavju, na Peči, v Štandrežu in letošnja novost bo praznik slovenskih lovcev, ki bo v začetku septembra na razstavišču Espomego. Prvi na sporedu bo praznik prosvetnega društva «Briški grič*, ki bo na Oslavju še ta teden. Podrobnejši spored objavljamo v o-glasu na naši strani, naše bralce lahko samo opozorimo na nastop znanega slovenskega ansambla «Ve-seli planšarji*, ki bo v soboto zvečer. To je eden najbolj pristnih posredovalcev slovenske folklorne in narodne pesmi. Seveda ne bo manjkala na Briškem prazniku tradicionalna razstava dobrih in znanih briških vin. Na svojo prireditev pa se marljivo' pripravljajo tudi člani prosvetnega društva »Vipava* na Peči in v Rupi. Njih prireditev bo na običajnem prireditvenem prostoru v Ronku pri Peči, kjer so domačini s prostovoljnim delom v prejšnjih letih postavili cementno ploščad in oder ter si uredili tudi skromen prosvetni sedež. Letos pa so, prav tako s prostovoljnim de- ■111111111111 m m •imiiiiiiiiiMumiMiiHiiiiiiiiiiiiimiiiuiiimiimiiiiiimianmiiimiiiiiiiiimiiiHiiiiiiimiiiiiiiituiiiiiii iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimniiiu OBISK PRI KAMmRJIH V DOLU Mladi se neradi zaposlujejo v javi Kljub modernizaciji žulji ostajajo Na Goriškem obratujeta le dve javi, vendar imajo velike težave pri najemanju nove delovne sile ■ Ostajajo le stari, ki ljubijo svoj poklic «Kamen, kamen, samo kamen*, tako je Alojz Gradnik označi! Kras. In res ta kraj skoraj ne pozna rodovitne zemlje in še tisto malo, ki je je ostalo na površju, se skriva v raznih dolinah, kamor jov je odnesla voda. Tudi vode je na Kra su vedno primanjkovalo, tako da je skoraj vsako leto odnesla pridelek suša. Ko še niso Kraševci hodili na delo v tovarne in so živeli samo od lastnega pridelka, ki iim ga je nudila zemlja, je tu vladala prava beda. Ljudstvo se je naučilo prave borbe za vsakdanji kruh. ki je šla skoraj nepretrgoma od zore do mraka, od rojstva do smrti V tej težkih pogojih so vzljubili to zem ljo, ki jih je kljub svoji skoposti preživljala. Vzljubili so tudi kamen, ki jim je sicer bil najhujši sovražnik v borbi za kruh, bil pa jim je tudi sredstvo, s katerim so gradili svoje borne koče in ograjevali svoja zemljišča. Kamen pa jim je pomenil tudi pomemben vir zaslužka. V raznih javah. posejanih po vsem Dober-dobskem krasu, so opravljali teža ško delo, ko so skoraj brez orodja riii skale, jih nato »škvadrirali* špontali in delali iz njih stopnice in razne druge izdelke, ki so služili v gradbeništvu. Pri starejših Kraševcih še živijo spomin na enakomerne udarce z «maculo» na zagozde. Zagoreli so udrihali pod najhujšim soncem in še večja vročina se je odbijala od sten. Pravili so, da v breznu «kuha», a žilave in žuljave roke, ki so imeli v trdoti mnogo skupnega s kamenjem, niso poznale počitka. Kratke pavze so služile le za požirek vina in da so si nabrali novih moči, da so sle- PROSVETNO DRUŠTVO «NAŠ PRAPOR« priredi 19., 20., 21. in 22. 8.-«na borjaču« na Oslavju BRIŠKI PRAZNIK PETEK: SOBOTA: SPORED: ob 20.00 -ob 20.00 - Tekmovanje v briškoli; zvečer ples. Ples z narodno - zabavnim ansamblom VESELI PLANŠARJI. NEDELJA: ob 9.30 — Otvoritev trim - steze; zvečer ples. PONEDELJEK: ob 20.00 - Ples. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel «UNHO». Vse dni odprta razstava briških vin — na razpolago klobase in piščanci na žaru. VABLJENI! Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje [A GO RIŽI AN A GORICA — UL Duca D’Aosta 180 - tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA dili še močnejši udarci. «Udarec mora biti trd, jeklen, če hočeš, da kaj zaleže*, mi je pravil star kamnar, ki je vedno ljubil javo in trdo delo. «Začeli smo že kot o-troci trdo delati, najprej smo kopali svinec, kakor hitro pa smo odrasli, smo odšli v javo, kjer smo najprej prenašali neuporaben grušč, šele nato smo začeli pomagati starejšim kamnarjem. Delo takrat je bilo res težaško, saj smo delali kot sužnji. Mislim, da se je tudi v javi v zadnjih časih precei spremenilo, dobili so nove stroje, ki jim pomagajo pri delu in jim tudi J* . Tudi sam sem psed dnevi obiskal .javo v Dolu, ki .je začela obralo vati šele pred dob/im letom, kljub temu delaj« "v %j|f izkušeni delavci, ki so skoraj vse življenje preživeli v javi. Večina delavcev, ki je zaposlena v tej javi, prihaja iz bližnjih slovenskih vasi, nekaj delavcev je tudi italijanskega porekla in prihajajo iz Furlanije. Delovodja v javi je Doljan Emilijo Devetak, ki je začel svojo delovno dobo prav v javi, delal je tudi v tovarni, ven-' dar to delo, ki je bilo sicer lažje, ga ni privlačilo in zaradi tega se je zopet vrnil v javo. Kamen mu .je nekaj domačega, pozna vsako žilo, kako se bo razvila, če se bo blok okrušil, blizu mu je vse, kar je v zvezi s kamenjem. Vprašali smo ga, kaj misli o delu v javi: «DeIo se je v zadnjem desetletju precej moderniziralo in ne zahteva več toliko truda, kot ga je bilo potrebno nekdaj, ko nismo še imeli tako modemih strojev. Nov žerjav, ki ga je nabavil gospodar, kamen skoraj izrije iz zemlje in nam tako precej olajša napore. Uporabljamo tudi bolj moderne načine kopa, ki omogočajo večjo storilnost, vsak od nas danes napravi v enem dnevu prav toliko, kolikor smo prej napravili v enem tednu. Enkrat smo bili tudi prisiljeni vsak izrezan -blok »škvadrirati* s špico, danes pa nam vse to opravi žaga,* nam je povedal z veseljem človek, ki uživa ob novi tehniki, ne samo zaradi tega, ker mu ta olajšuje delo, ampak predvsem zaradi tega, ker vidi tudi v svojem delu napredovanje. Tudi njegovo delo se modernizira, sledi splošnemu na. predku in tudi storilnost je večja, tako da lahko pokažeš boljše rezultate. Med svojim razkazovanjem novih strojev ni nikdar omenil, da je delo v javi kljub vsem modernizacijam še vedno eno najtežjih, zato sem ga kar sam po tem povprašal. «Treba je priznati, da .je delo še vedno zelo naporno, saj vidiš: med nami so samo starejši, mladina se izogiba temu delu; raje išče zaposlitev v raznih uradih, kakor da bi sem prišla se potit. Gospodar išče približno petdeset delavcev, vendar do sedaj jih ni bil zmožen dobiti, kljub temu da plača ni slaba in je tudi v naši pokrajini veliko mladih, nezaposlenih. Nimamo namreč niti enega mladega, ki bi se posvetil temu poklicu. To KMEČKA BANKA USTANOVLJENA UTA 1909 GORICA Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA delo je verjetno primemo samo za nas* starejše, ki ljubimo kamen, da se sploh ne zavedamo vseh naporov in težav. Po končanem delu pa nadaljujemo klesati kamen pri spomeniku. V Dolu gradimo velik spomenik in zaradi tega je bilo treba opraviti veliko dela. sedaj so nam ostale še zadnje ure dela, pa bomo spomenik dokončali.* Spomeniki v naših krajih niso le spomin na NOB, ampak so tudi prikaz ljubezni Kraševcev do lastne zemlje, do kraškega kamna, ki jo simbolizira in ji daje tisto veličino, značilno za ljudi, ki si služijo'"'kruh'v navezanosti na sjvoje delo m z žulji svojih rok. K. D. lom, zgradili novo ploščad za kotalkanje. Na njej se skoro šestdeset mladih kotalkarjev iz Rupe, nr Peči, iz Gabrij in Sovodenj vadi skoro vsak večer in marsikdo iz drugih vasi je že izrazil željo, da bi prišel vadit v ta kraj. Prav to ploščad bodo marljivi prosvetni delavci društva »Vipava* svečano otvorili v nedeljo, 28. avgusta, v sklopu' napovedanih praznovanj. Pečanske prireditve se bodo pričele že v petek. 26. avgusta. višek pa bo v nedeljo ob otvoritvi plošče. Na prireditev so domačini povabili številna kotalkarska društva. Nekatera so se že pozitivno odzvala, pričakujejo pa še marsikoga. Razna kotalkarska društva bodo nastopila s svojimi skupinami, tako da bo moč videti pravo kotaikar-sko revijo. Poleg domačih kotalkarjev je že gotovo, da bodo nastopile skupine društev «Yogi» iz Nove Gorice, «Poiet» z Opčin, AP iz Ronk, UGG iz Gorice, Italcan-tieri iz Tržiča, AC iz Pierisa in ENAL iz Turjaka. Morda se oglasil še kdo. bo Dve interpelaciji PSI Občinski svetovalec PSI Marko Waltritsch je včeraj poslal goriške-mu županu dve interpelaciji. V prvi zahteva, da bi se občina zavzela na pristojnem mestu za to, d . ostane v Gorici, v sklopu bolniške blagajne, lekarna. Sklep o njeni zapori je odredil pred dnevi komisar, ki je zadolžen za likvidacijo INAM. Lekarno so v Gorici odprli že pred prvo svetovno vojno V drugi interpelaciji pa zahteva omenjeni svetovalec, da občina poskrbi za očiščenje odtočnih kanalov v Ul. Ticino v Štandrežu. Ti so že več časa polni vsakovrstne umazanije in zaradi tega voda poplavi ob vsakem dežju dvorišča tamkajšnjih hiš. Prebivalci so že večkrat protestirali, a zaman. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM -SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za sprejem notranjih in zunanjih gojencev za šolsko leto 1977/78, ki bo trajalo do zasedbe razpoložljivih mest v zavodu. Vabimo zato vse zainteresirane, da oddajo prošnje na posebnih obrazcih. Vse informacije dobite pri upravi doma v Ul. Montesan-to. tel. 83495 (0481), vsak delavnik ob 8. do 13. ure. KAŽIPOT ZA VSAKDANIE IN NEDELJSKE IZLETNIKE V gostiščih na Goriškem in Tolminskeni se dobe v glavnem le «standardne» jedi Le malokje pripravljajo kuharji tradicionalne slovenske specialitete - Prav na ^ področju se bodo morala gostišča specializirali, kot to delajo v drugih dei* V Novi Gorici ter bližnji in daljni okolici je veliko število gostišč in drugih javnih lokalov najrazličnejših kategorij, kjer gostu lahko postrežejo s hrano in pijačo. Kljub temu, da je poslabšanje gospodarskega stanje vplivalo na to, da je o-biskovalcev manj in tudi njihove denarnice so tanjše, si gostje med bežnim obiskom alj letovanjem v tem ali onem kraju zažele čim boljše hrane. Vsi imajo najrajši kulinarične specialitete, ki pa jih žal lahko ponudijo le v nekaterih gostiščih ali hotelih oziroma restavracijah na Goriškem. Če sestavimo nekakšen vrstni red gostišč, kjer lahko postrežejo s specialitetami oziroma s hrano, ki je drugod nimajo na jedilniku, potem je morda na prvem mestu zasebno gostišče «Pri Rezki* na Ajševici pri Novi Gorici. Tam dobite v vsakem času skoraj vse, kar si lahko zaželite, denimo od prekmurske gubanice (gre za potico zelo dobrega okusa), do purana, telečje ali svinjske krače, kislega zelja, polente, raznih vrst sirov in tudi do raznih jedil, ki so sicer doma v Italiji. Žal so prostori tega gostišča premajhni, zato lastnika že gradita manjši motel na vzpetini ob glavni cesti na Ajševici. Dobro kuhinjo i-majo nadalje v zasebnem gostišču «Pri Komelu* v Kromberku, ki je slovelo tudi že pred vojno. V gostilni «Pri hrastu* v Kromberku, ki je sicer poslovna enota hotela «Park», pripravljajo pizze/ ki pa se, mislimo, ne morejo povsem primerjati s tistimi, kot jih je moč dobiti v italijanskih lokalih. Precejšnjo izbiro jedil ponudijo gostu v obeh novogoriških hotelih, namreč v «Argonavtih» in v «Saboti-nu*. Toda gre za jedilnike, kakršni so tudi drugod, se pravi, da nudijo predvsem standardni menu, to je juho, krompir, takšen ali drugačen zrezek, solato, sladico in kavo. Pijač imajo povsod v izobilju in to vse od jugoslovanskih vin, do francoskega in albanskega konjaka ter škotskega viskija. Gostišče «Kekec» je znano po odličnih palačinkah z orehovim namazom. Obrok stane 2.500 starih dinarjev, palačinki pa ...........................................iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii TUDI LETOS BO ZANJO POSKRBELA GLASBENA MATICA POSPEŠENE PRIPRA VE ZA GLASBENO SEZONO Tudi v prihodnji sezoni pet koncertov - Na predstavo ljubljanske Opere bodo šli Goričani v Trst - Prikazati tudi Italijanom slovensko glasbeno ustvarjalnost Čeprav smo sredi počitnic in je začetek jesenske kulturne sezone še daleč, se kulturni delavci že sedaj pripravljajo nanjo. Posebno velja o-meniti goriško glasbeno abonmajsko sezono, ki jo že več let prireja Glasbena matica ob organizacijskem sodelovanju SPZ in ZSKP. Glasbeni abonmaji v Gorici so imeli precej odziva pri slovenskih ljubiteljih glasbe in lahko .nirnodušno rečemo, da je bil nivo slovenskih glasbenih sezon nad povprečjem podobnih sezon, ki jih v Gorici prirejajo nekatere italijanske glasbene ustanove. Organizatorji so prepričani, da bo tako tudi v bodoče. Tudi za prihodnjo sezono naj bi bilo v abonmaju pet koncertov priznanih slovenskih in jugoslovanskih inštrumentalnh in vokalnih ansamblov. Priprave za se- V GORICI ZADNJIH 5 DNI SENZACIONALNE PRILOŽNOSTI, KI SE NE BO PONOVILA !!! v bivši blagovnici Ul. Arcivescovado S ______ «M0DE SAFFI» ________ blago, ki izhaja iz STEČAJA ki ga je imenovalo goriško sodišče in še blago najboljših znamk v IZREDNI RAZPRODAJI ♦ *o IZREDNO nekaj prirperov BLUZE - KRILA - ŽENSKE HLAČE NIZKIH CENAH po 1.900 lir po 3.000 lir p« 3.000 lir po 5.000 lir po 5.000 ,lir po 5.000 lir po 5.000 lir po 5.900 lir po 5.900 lir po 6.000 lir po 6.000 lir po 6.900 lir po 7.000 lir po 7.500 lir po 8.000 lir Ženske hlače vseh vrst Poletne ženske bluze vseh vrst Ženske hlače iz volne shetland Ženske modne bluze Jeans krila - moda oliver Hlače iz gabardina (čista volna) Hlače iz flanelc (prava volna) Bluze - model polo Bluze iz jerseja za močne postave Bele jeans hlače znanih znamk Modne črne jeans hlače Bluze baptist (čisti bombaž) Krila «vigogna» (volna) Podložena krila - tisk moda ’77 Krila iz gabardina - fin kroj RAZNE MOŠKE IN ŽENSKE PLETENINE Ženske majice vseh vrst Moške majice «giro collo* Unisex majice ovratnik »ciclista* Modne pisane friset majice Moške majice - jeans moda Tiskane majice «Cobra» Puloverji - jeans moda Moške majice bouclet - visoka moda Pulover majica - visoka moda Vezene ženske majice z.a sončenje Ženske majice (čista volna) Moške majice «La Persiana* Moški puloverji (čista volna) Moški puloverji (angoretta) Moški puloverji (prava volna) po 1.500 lir po 1.900 lir po 2.000 lir po 2.500 lir po 2.900 lir po 3.500 lir po 3.500 lir 2° 3.900 lir fo 3.900 lir po 3.900 lir po 5.000 lir po 6.500 lir po 7.500 lir po 7.900 Ur po 8.500 lir OBLEKE - OBLEKE ZA SONČENJE -ŽENSKI KOMPLETI Enobarvne dekliške obleke Tiskane ženske obleke (organsrino) 'Tiskane obleke za sončenje (frotir) Ženske obleke raznih modelov Tiskane obleke za sončenje (organz.) Ženske obleke raznih vrst in modelov Pisane ženske obleke (bombaž) Pisane obleke (bombaž) Jeans brezrokavna obleka Fine ženske obleke (angoretta) Pisane ženske obleke - visoka moda Bele ženske jopice Fine modne ženske jopice Ženski kompleti - visoka moda Kompleti: krila iz gabardina in bluza SRAJCE - HLAČE - MOŠKE JOPICE Moške srajce raznih vrst Moške jeans jopice Hlače za mlade (grisaglia) Blue jeans raznih vrst Fine moške hlače Kariraste moške srajce s.m. Moške srajce - visoka moda Bele jeans jopice Biue jeans jopice Moške bele jeans hlače znanih znamk Modne črne moške jeans hlače Fine srajce - visoka moda Modni blue jeans - lini Fini blue jeans znanih znamk Blue jeans znanih znamk p« 1.000 lir po 1.000 Ur po 2.000 lir po 2.500 iir po 3.000 lir po 3.000 Ur po 5.000 lir po 5.900 Ur po 6.000 Ur po 7.500 lir po 8.000 Ur po 8.000 Ur po 8.900 Ur po 9.900 lir po 10.000 lir po 1.500 Ur po 3.000 Ur po 3.900 lir P« 4.900 lir po 4.900 Ur po 5.000 Ur po 5.000 lir po 5.000 Ur po 6.000 lir po 6.000 Ur po 6.000 Ur PO 6.900 Ur P« 7.000 lir P« 8.500 lir po 11.000 Ur in še na stotine drugih finih artiklov na izbiro 4 PO NEVERJETNIH CENAH 4 priložnost ki omogoča vsakomur nakup modnega artikla za par lir GORICA E X «M0DE SAFFI» Ul. Arcivescovado 5 OD TORKA, 16. AVGUSTA, OD 9. URE zono so še v teku, najbrž bo v Gorici letos nastopil znani slovenski violinist Igor Osim. Koncerti naj bi bili letos v že znani palači Attems in v novi dvorani deželnega avditorija, ki je zelo pripravna za glasbene prireditve. Poleg omenjenih petih koncertov ; ■ naj bi bila dana pariškim abonentom možnost udeležbe na izrednem gostovanju ljubljanske Opere, ki bo v režiji Glasbene matice v Trstu. Goričani bodo morali ob tej priliki v Trst, ker ni pri nas ustrezne dvorane in tudi ker bi bili stroški za tako gostovanje preveliki. Z naše strani želimo, da bi bila letošnja sezona Glasbene matice u-spešnejšg pfj prejšnjih. Zqto pa se bodo, morali potruditi tako Glasbena matica sarria kot slovenske kulturne organizacije in tudi tisk, da bi to sezono bolj popularizirali. Istočasno m bi bilo prav, da bi bila tudi italijanska javnost obveščena o teh slovenskih glasbenih prireditvah, saj ne . bi bilo tu ovir zaradi nepoznavanja I jezika. Razna obvestila | Od 8. do 11. septembra prirodi Mladinski krožek Gorica seminar v i Bohinju. Kdor želi sodeiovat.i, naj se j vpiše pri Davidu Sosolu v Dijaškem domu ali v pisarn^ ZSŠDI v Ulici sta tako obilni, da skoraj zad° ^ ta za večerjo. Pri «Kekcu» s®Lj. kratkim jjobili nova upravitelj® roma najemnika, ker je to ^ last Planinskega društva v rici. Gostišče sta vzela v nekdanji receptor v hotelu Slavko Šuligoj in bivši kuhar J ^ stišču «Mark* nad šempetr®111 že Žabar. oroti Ko iz Nove Gorice krenem®^ Lokvam, se lahko pomudimo p kavnem novem gostišču «13», je uredila Stana Rijavec >z ejc Gorice. Gostišče je moderno ^ no in v pravi ponos Trnovega^, dila pa je moč dobiti po n.arLp«-Na Lokvah, kjer je letos sjC®1 (. koliko manj gostov kot običaj®0 gostu, ste dobro postreženi v 1 ^ «Poldanovec*, toda zdi se, da.pi' lje v zasebnem gostišču specialitet. «Pri Franku* im°P < voljo tudi nekaj sob za turist®.. Malta. Starem selu pripravljajo dobro, no tudi v gostilni Štih. ^et Bovec smo že omenili, v ,.’L t proti Trenti pa je prvo goSjlS Jt vasi Soča. V njem imajo tudi. ^ s prenočišči. V tem lokalu D% izdatne obroke hrane, na volj0 •' ^ di sveže postrvi iz reke Soč8’|,j, za ve^jpp gostov je njihova n' Ji kot se zdi, nekoliko premastn8' f kmalu smo v Trenti, kjer Pa Lfl dini hotel »Planinski orel* t®'Jt no zaprt. Pravijo, da ga P° , c® odkupila in preuredila tovarn8 j merita in salonita iz AnhoV®&. y i Trenti je moč dobiti kosilo 8‘ L p, čerjo le v Planinski koči «Zlat0 vjf ki pa ima premalo prostorov z“ $ goste. Poudariti pa je treba, 0 spodinji pripravljata okusno in tudi sladice. Tudi zaradi ,, f kuhinje je Planinska koča z teh poletnih dneh polna gost°/^| Poskušali smo predstaviti ^ gl Kino Gorica VERDI Danes 15.39—22.00 «Emanueile in America*, L. Jenser in G. Tinti, barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri 15.15—-22.00 «Carry - lo sguardo di Satana*, Sissy Spaček, J. Travolta, barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO Danes 15.30-22.00 »Gator*, B. Reynolds in J. Reed, barvni film. Jutri 15.15—22.00 «Per amore di Cesarina*, G. Bramieri in V. Marconi, barvni film. MODERNISS1MO Danes 15.45-22.00 «Leny», D. Hoffman in Piperine, prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri 16.20—22.00 »Novecento, atto 1», R. Deniro in G. Parden. VITTORIA: Danes 15.30-22.00 »Por-gi i altra guancia*, B. Spencer in T. Hill, barvni film. Jutri 15.30— 22.00 «La nipote del prete*. K. Jockart in G. Zanetti, barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE Zaprto. Tržič PRINCIPE Danes in jutri 15.00—22.00 «Superkorig». EXCELSIOR Danes in jutri 15.00— 22.00 «La trappoia di ghiaccio*. LETNI KINO MARCELLIANA: ob 21. uri »Fantozzi*. Nova ‘Gorica in okolica SOČA »Ivanhoe* (amer.) ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Frankeštajn mlajši* (a-mer.) ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Karate Jones* (amer.) ob 18.00 in 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Od danes naprej je v Gorici de žuma lekarna Pontoni e Bassi, Ul. Rastello 52, tel. 83349. gostišč in drugih javnih širšem območju Nove Gori®e: pjt postrežejo s toplo hrano. N8-1 )jje-darimo, da je tudi nekaj gostil0'^ s lahko obiskovalcu postrežejb ^ s hladnim narezkom, ali moto8 d» sendvičem. Sicer pa meni®1?' f bralci našega časnika Poz,ia gg * čino lokalov onstran meje ih J# tudi že ustvarili mnenje 9 Jif) gostišči na obeh straneh ntoj^siij s dinarjev, odvisno od števil8 P območju Nove Gorice stan® Tgfijj povprečno od 7.000 do 12.06° •in kategorije lokala, ki si - , ,■ bral. Glede na takšno gibaDJ iiiJ bo lahko vsak presodil, kjer jr splača obedovati ali večerj8*;'^ veda takšna odločitev ni 211. til' odvisna le od denarnice, mari!, f* di od tega, kje se pač rnU bodo morda zdaj v obdobju “ jf in počitnic obiskali tudi K gostinske lokale onstran m®je' Izleti vabi Slovensko planinsko društvo . jfi1 nedeljo 21. avgusta na enodne^^j# žinskj izlet v Trbovlje, na P^gv8' tamkajšnjega planinskega izpolnitve razpoložljivih mest- « ^ Goriška zveza obrtnikov Prt^gt Vpisovanje je že v teku °a 'jj društva vsak dan od 9.30 do 1 ' 25. septembra do 1. oktobra * « otok Elbo. Vpisovanje na se<1 Gorici, Ul. 24. maja 1. DEŽURNA LEKARNA V Od danes naprej je v Ti'zU ^ žuma Lekarna bolnišnice, U*' ziana 26. tel 44387, N.N. s Peči Je prispeval 20'. za Podporno društvo v Za partizanski spomenik v f sekcija VZPI - ANPI iz ^ Trstu darovala 100.000 lir. Nenadoma nas je zapustila VALERIJA PERKO vd. C0MEL Žalostno vest sporočajo nečaki z družinami in svakinja Podgora, Gorica, Bari, Milan, Metz, 14. avgusta 1977 OB SMRTI FILOZOFA ERNSTA BLOCHfl Z upanjem v drugačen naravno, boljši svet Kot je bil dosleden v boju proti nacizmu, mu tudi togi režim v Vzhodni Nemčiji ni bil pogodu * Ostal je dosleden marksist 'Ljudje ne razpolagamo z gotovostmi, imamo samo upanje». V ‘ern kratkem in seveda do skrajnosti poenostavljenem stavku lahno predstavimo življenjsko delo in JUozofijo znanega in pomembnega nemškega filozofa Ernsta Blocha, ni je umrl v četrtek, 4. t.m., pri letih. v nemškem mestu Tiibin-Ben. Pri svojem filozofskem delu je bil vsekakor samosvoja in markantna osebnost, saj se je po eni strani vezal na miselni razvoj nemega idealizma, zlasti na Hegla, P° drugi pa je s svojo filozofsko vizijo načel nove poli, zlasti kar zadeva celo vrsto aktualnih, konkretnih in vsakdanjih problemov življenja. ^udi njegova življenjska pL je vila v dobri meri odvisna od n jelovega miselno - filozofskega prepričanja. Po rodu Jud je zelo odločno odklanjal sionizem, iz rojstne Nemčije je zaradi odklanjanja nacizma moral bežati najprej v jVico in nato leta 1938 v Filadelfijo, kjer je z Brechtom in Thomasom Mannom ustanovil revijo 'Svobodno Nemčija». Po vojni se le vrnil v Evropo in se zaradi zavračanja kapitalizma raje naselil v Vzhodni Nemčiji, vendar je i-mel tudi tam težave, ker so ga zaradi njegovih samosvojih pogledov na družbo in na marksizem ’n zaradi anti stalinizma imeli za heretika. Po njegovi obsodbi sovjetskega posega na Madžarskem Spacalovo poletje se nadaljuje ie padel dokončno v nemilost. Nehaj let kasneje se je preselil v Tu-oingen, v Zahodni Nemčiji, kjer je do upokojitve poučeval filozofijo in kjer je prav do zadnjih dni življenja nadaljeval svoje miselno delo in pisal filozofske razprave. In kljub takemu razgibanemu in Pogosto težkemu življenju, predstavlja Blochova filozofija vsekakor zanimiv predlog brezmejnega zaupanja v življenje, v zgodovino, v človeka in v razvoj celotne človeške družbe. Pomisliti je treba, da je obe svoji poglavitni deli «Duh utopije» in «Princip upanjem izdal Prvo po prvi in drugo pt. drugi svetovni vojni. Se pravi, da je pokazal svoje veliko zaupanje v človeka in v pozitiven razvoj človeštva v tistih trenutkih naše polpretekle zgodovine, ki so bili konč-n° tudi za filozofa najbolj problematični, saj so postavljali v dvom dejanski razvoj naše družbe in e-tične kvalitete narodov in ljudi, ki Srj tako ali drugače bili zaplete-Vi v dogajanje tistega časa. In prav to robu or.> upanje», prav ta Blo-choia «utopija» je tako značilna Za vlogo, ki io je imel in jo ima ta nemžici marksistični filozof pri oblikovanju in pri razvoju novih Pogledov v marksizmu in v krščanstvu današnjih dni. Bloch je namreč že od vsega začetka svo-ifga življenjskega dela zanikal kakršen koli dualizem med marksizmom in krščanstvom, «eden in drugi hodita vzporedno, povezana z istimi nameni», seveda vsak na svoj in svojski način se v svoji avtentični obliki bori proti kakršni koli oblasti, ki zatira in uničuje človeka, proti nasilju denarja, proti alienaciji. Njegova misel se je zato morala nujno obrniti proti izključno pozitivističnim in racionalističnim smerem v filozofiji in tudi odgovarjajočim tendencam v vsakodnevni praksi. Niti filozofske tradicije določenega dogmatizma, niti uradna krščanska teologija se do zdaj nista rešili vpliva tega tehnološkega *rrodukeij in slik naleteli tudi na seznam grožnjanskih umetnostnih "galeriji ki jih je po tem seznamu kar 40. Kadar pa nas pot zanese v to malo, zanimivo mestece na vrhu griča, komaj 7 kilometrov od Buj, bomo morda nekoliko razočarani. Vsaj na prvi pogled. Tudi sedaj, sredi avgusta, ko je počitniška doba na vrhuncu in bi marala biti sleherna grožnjanska galerija odprta, bomo ugotovi' da je odprtih kvečjemu kakih dvajset ali še manj. Sicer to ni malo, posebno za mestece, kakršen je Grožnjam Nasprotno, to je kar veliko, vendar je treba vse to vključiti v okvir naloge, ki so Grožnjanu dali njegovi pobudniki, ki so hoteli, da bi to izumirajoče mestece spet o-živelo. In če je bilo mestece do 1964. leta zares že skoraj mrtvo, moi-emo danes z veseljem ugotoviti, da je Grožnjan >snovno živ, pa čeprav ne vse leto. ker prihajajo sem umetniki iz Slovenije in vse Jugoslavije, pa tudi i; tujine, v glavnem v poletnih mesecih, ko tu ^strnjujejo počitek in ustvarjalnost v počitniški dobi. Ker se tu srečujejo domači i. tuji umetniki in ker imajo tu svoje razstave umetniki iz vseh predelov Jugoslavije, je izmenjava misli in izkušenj zelo bogata in koristna, zato je prijeten in koristen tudi obisk grožnjar skih galerij, pa čep-av gre v mnogih orimerih le za priložnostne raz- (Nadaljevanie na 6. strani) ........................um...............................miiiiiiimiiiiiiiiih Priprave za proslave 100-letnice rojstva pesnika Otona Zupančiča , Januarja prihodnjega leta bo stoletnica rojstva pesnika, velikega Predstavnika slovenske moderne, ^tona Župančiča. V Sloveniji prijavljajo številne spominske složnosti s podobnim namenom, kot ®° ga imele lanske proslave Cankarjeve in Kosovelove obletnice — Približati bralcem njegovo delo. . Župančičeve proslave bo uskla-I®val poseben odbor pri Republiki komisiji Socialistične zveze dejavnega ljudstva Slovenije, ki ima k članov, predseduje mu književ-P*k Malej Bor, njegov sekretar pa -je literarni zgodovinar Janez Ro-■®r. elani odbora predstavljajo družbenopolitična in kulturno živ-‘jenje vse Slovenije in tudi sloven-skega zamejstva na Koroškem in v deželi Furlanij: - Julijski kraji-"*• Slovence iz Italije zastopata v odboru predsednik SKGZ Boris Ra-"Ce in pesnik Miroslav Košuta* ko-žke Slovence pa predsednika o-osrednjih organizacij dr. Fran-Cl Zvvitter in Matevž Grilc ter pe-*hik Valentin Polanšek. Ker se je Oton Župančič rodil P® Vinici ob Kolpi (23. januarja V"8), bodo prve prireditve v po-častitev tega jubileja v Beli krajci že prihodnji mesec, sklepna Proslava pa bo predvidoma konec Prihodnjega šolskega leta, t.j. v ju- niju 1978 na Vinici. Dotlej bodo dokončno uredili pesnikovo rojstno hišo, tako kot se spodobi iz spoštovanja do velikega moža v slovenski literaturi in kulturi. O vsem tepi so bili v preteklih dneh v Metliki in v Črnomlju razgovori, ki sta se jih udeležila tudi podpred- ............................. sednik slovenske skupščine in kji-ževnik Beno Zupančič ter predsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije Ivo Tavčar. Prav bi seveda bilo, da bi se Otona Župančiča ob lOO lelnici nje govega rojstva spomnili tudi pri nas v zamejstvu. TRIESTE Trimesečna revija za politična in kulturna vprašanj«. Leto XXI, št. 105 za julij 1977. Številka se začne z uvodnim člankom «Appunta-mento a Belgrado*, v katerem Lu-dovico Garruccio obravnava vlogo in pomen zasedanja predstavnikov evropskih dežel ter Kanade in ZDA, ki so se sestali v jugoslovanskem glavnem mestu, da bi preverili, kaj se je uresničilo od sklepov, ki so bili sprejeti v Helsinkih, hkrati pa da bi postavili platformo za sestanek šefov evropskih držav, ki se bodo v Beogradu sestali v oktobru. V drugem članku je govor o prometnih perspektivah na cesti med Vidmom in Trbižem. Članek je prispeval En-nio Santucci, ki je poskrbel tudi za grafikone o premet ^na tej relaciji. V temeljitem članku z naslovom «Nuovi -dirigenti e nuovo sta-tutto per il gruppo etnico italiano delTIstria e di Fiume» Franco Sabino obravnava zadnji občni zbor italijanske unije za Istro in Reko, ki je bil junija v Kopru 'r na kate"cm je bilo izvoljeno novo vodstvo italijanske manjšine. Franco Sabino temeljito analizira tudi novi statut, ki je bil potrjen na občnem zboru in ga primerja s prejšnjim. Sledi Gaetana Blasine članek «Per una nuova politica sani-taria*, ki obravnava prehod iz dosedanjega zdravstvenega sistema na nov sistem, ki je v kompetenci dežel, članek «L’istruzione tec-nico - professionale in Italia» obravnava in statistično prikazuje e-nega najbolj perečih problemov stave, ki niso na posebni višini. K temu oomo dodali še eno značilnost malega »mesta umetnikov*. Že dolgo let je Grožnjan tudi zbirališče jugoslovanske glasbene mladine, ki iz leta v leto pri haja sem na študijski oddih, hkra-' ti pa vabi v goste tudi glasbeno mladino iz sosednih držav, pa tudi iz ZDA in Kanade, torej z onstran-Atlantika, da ne govorimo o gostih iz severne in vzhodne Evrope. In ko te pot zanese v teh dneh v Grožnjan, te bo na sprehodu po tesnih uličicah od galerije do ga lerije spremljala glasba mladih glasbenikov, ki se čez dan pripravljajo za večerni nastop, saj sc tako rekoč sleherni večer zberejo tu ali tam mali ansambli domačih ali tujih glasbenikov na priložnostne koncerte. Nemogoče bi bilo obiskati in podrobno opisati ter oceniti vse razstave, kar jih je sedaj v Grožnjanu, zato se bomo ustvili le pri nekaterih, ki so se nam zdele bolj zanimive. Predvsem moramo povedati, da v Grožnjanu nekateri umetniki živijo in ustvarjajo skozi vse leto in so njihove razstave tako rekoč trajne. Ena teh je galerija Jasne Kozlovič, ki ustvarja v glavnem ke-amiko. V njeni galeriji je pra vo bogastvo zelo lepih in hkrati preprostih obeskov, pa tudi bogatejše stenske keramike. V nekaterih keramičnih izdelkih se kažejo istrski motivi, to se pravi motivi, ki jih ena in njen mož kot I-strana nosita v sebi. V galeriji Jasne Kozlovič smo mogli te dni videti tudi nekaj ina lih kipcev slovenskega kiparja Petra Černeta, k j je pripravil samostojno razstavo v galeriji »Lev* na Župnem trgu, kjer je dal na ogled nekaj svojih drobnih barvanih kipcev. ’ Z galeriio Jasne Kozlovič meji galerija «Jedan plus*. V tej galeriji je tudi zelo veliko keramičnih ročnih del, krasnih obeskov in rekli bi stenske keramike. Poleg teh del pa je tu tudi pet temper iz ciklusa «Vojna», ki jih je dal na ogled Zdravku Rajkovič. Kiparska dela pa so stvaritve njegove žene Mirjane. Stopimo še v sosedno galerijo v «Umetniško kolonijo likovnega srečanja*, ki jo že dolgo let vodi Združer' • likovnikov iz Subotice. Galerija LS (Likovni su-sret) ima tokrat v gosteh tri u-metnike, od katerih pa je le mlada umetnica Nemes Fekete Edit Subotičanka, vtem ko j_> Jerzy Beški Poljak, Klara Barakonyi pa «Madžarka iz Madžarske*. Nemes Fekete Edit je tokrat razobesil« na steno galerije le tri svoje najnovejše keramične izdelke, ki ne potrebujejo, pa tudi ne za služijo te*, eljitejšt ocene. Bolj zanimiv je Poljak Jerzy Beški ki je razstavil dober ducat svojih novejših gvašev. Kadar si ogledujemo Poljakova dela, bomo ugotovili v njem precejšnjo konfuzijo, tako da se često vprašujemo, kaj hoče mož povedati. In vendar je za vsa, njegova dela značilno, da so na njih upodobljeni nekakšni izbruhi, rekli bi lah' j tudi eksplozije, vsekakor zuL.ji iz povsem določenih odprtin ali posod. Druga značilnost za njegova dela so mračna, pogo sto črna vrata in temni prepadi, skratka bi njegova dela mogli o-cenjevati kot plod podzavestnih u- metnikovih izbruhov. Umetnik je star okoli 40 let in zato bi mogli sklepati, da danes upodablja to, kar mu je v čiru vojne kot otroku in doraščajočemu dečku prišlo v podzavest. Ponavljamo, da dela niso na neki posebni višini, vendar so značilna. Poleg Poljaka je tu Klara Ba-rakonyi «Madžarka iz Madžarske*. To poudarjamo zato, ker je tudi Nemes Fekete Edit Madžarka, ker je ves ubotiški klub umetnikov sestavljen iz Srbov oziroma Hrvatov ter Madžarov. Klara pa je doma iz Pecsa na Madžarskem in je prinesla v Grožnjan n i ogled kakih deset svo jedkanic v črno-belem in v barvah. Vsekakor je ta umetnica na višji ravni kot oba umetnika, H smo ju že omenili. In ko že govorimo o Madžarih, domačih in gostih, stopimo še v galerija «Togyi*, kjer razstavlja mlad subt-iiški profesor likovne u-metnosti Joseph Todjeraš, ki pa je tokrat v Grožnjanu navzoč izključil s keramiko. Prof. Todjeraš, ki je doslej razstavljal v Novem Sadu, Beogradu, Bratislavi, Moskvi, Istanbulu in drugod, ima v mali galeriji bogato zbirko svojih del. pa tudi dela svoje žene Irene ter keramiko drugih vojvodinskih umetnikov. Njegova gale rija je zanimiva izključno za tistega, ki ima namen izbrati si kak okusen spominček. V galeriji je veliko žgane gline in keramik; nasploh, vc idar se nam zdi, da so najboljši tisti motivi, ki ponazarjajo vojvodinsko folklorno boga stvo. ki je zares bogato, saj je nastajalo pod vplivom različnih kultur, ki se križajo v Panonski nižini. V galeriji Renzi je Američanka Grace Renzi - Kantušo- dala na o-gled nekaj večjih grafičnih listov abstraktnega značaja, hkrati pa tudi nekaj majhnih a zelo dobrih risb z domačo, grožnjansko motiviko. Stopimo v rilerijo «Z». Tu razstavljata v svoji galeriji Karel Zelenko in njegova žena Sonja Rau- V Zelenkovi galeriji «Z» v Grožnjanu ter - Zelenko. Karel Zelenko je raz stavil osem olj v tipično njegovih mračnih barvah, njegova žena pa je azstavila sedem kipcev iz bar vane žgane gline. Kot (xi navadi se Jože Spacal tudi tokrat predstavlja s svojo grafiko. V galeriji «Stara Kovačija' je razobesil 16 svojih velikih grafičnih listov in sicer štiri »Jesenske ptice*, dva «Jesenska vetra*, nato še »Poleti.i večer*, »Erupcijo* in še kaj. Gre za resnično grafiko, ki ne potrebuje temeljitejše ocene, saj je znano, da se Spacal predstavlja le s svojimi uspelimi in resnično veljavnimi deli. Prav -tako bi mogli reči tudi za Janeza Grudna, ki v «Ateljeju 77» razstavlja 15 serigrafij, ki prikazujejo nekolikanj »stilizirane* pokrajine. Vsa dela so zelo dobra, v lepih skladnih barvah razen ene, kjer mojster po našem ni našel skladja med pokrajino in nebom. P"ed dnevi je v svoji improvizirani galeriji razstavil nekaj svojih del tudi Štefan Planinc. Tokrat je dal na ogled šest svojih olj in tri risbe. Vtem ko je olja prinesel s seboj iz Ljubljane, so risbe nastale kar na kraju samem in so zato v nekak"nem kontrastu z olji. Razstava pa vendarle zasluži vso pozornost. V tem svojem bežnem sprehodu po grožnj.nskih uličicah od galerije do galerije se bomo na koncu ustavili še v galeriji »Ars Medica*. Nalašč smo to galerijo pustili za zadnjo, kajti v njej trenutno razstavlja naš tržaški rojak dr. Robert Hlavaty, ki je prinesel na ogled v Grožnjan kakih deset svojih akvarelov. Umetnik se ob vhodu v galerijo predstavlja s svojim barvnim avtoportretom. Nato se zvrsti nekaj kraških motivov v zimskem času in zimskem razpoloženji. fe več je kraških motivov sredi pomladi in poletja, med vsemi terni deli pa je tudi ena marina. Kot vedno je Robert Hlavaty najboljši v svojih kraških motivih, saj je njegov Kras zares živ, pa naj bo sredi zime ali poletja. Našteli smo vrsto galerij, umetnikov in se ustavili tu ali tam pri kakem delu. Kot smo že rekli, je galerij veliko in mnogo preveč, da bi jih vso navedli in se v vsaki dalje ustavili. Morda pridejo druge na vrsto kdaj drugič. Fre strokovnjak ter si v teku let nabavil drigoceno zbirko s tega področja. Tudi poljedelstvo je proučeval in skušal vpeljati umnejše obdelovanje zemlje. Med drugim je priskrbel iz Rusije neke nove vrste ajde, ki je bila bolj odporna proti mrazu in slani; [fosejali s jo najprej nekje na Štajerskem ter jo i» njem imenovali »Cojzla*. Toda izmed vseh teh zanimivih ved pa mu je bila morda najbolj pri srcu književnost; zelo dobro je poznal italijansko, francosko in nemško literaturo. A čeprav je bil samo po materi slovenske krvi in je bil šolan v tujih jezikih, jc kljub temu tako zelo vzljubil jezik svoje matere — slovenščino —, da se je ves predal učenju in spoznavanju te govorice, katero je odlično obvladal. . Zato je vabil na svoj dom in v svoj krog vse tiste, ki so kazali količkaj zanimanja za slovenstvo, ter jim dal r.a razpolago, poleg svojega obširnega znanja, tudi sredstva, kot n.pr. bogato knjižnico, kjer so ukaželjni mladi kulturniki našli zapise, ki bi jih drugje zaman iskali, saj je Zoisova knjižnica slovela kot najbolj bogata na Slovenskem, ker je zbiral knjige vse svoje življenje; plačeval je dva uslužbenca — strokovnjaka, ki sta zanj vsepovsod iskala in kupovala knjige vseh vrst Zois je skušal tudi pisati v slovenskem jeziku, prevajal je pesmi iz nemščine in italijanščine in se trudil, da bi prišla slovenska beseda v gledališču na oder; in ko so prihajali italijanski operni pevci v Ljubljano, je prevajal opeme arije in pesmi, da so jih peli po slovensko, kar . o poslušalci sprejeli z velikim navdušenjem. Velike so bile in mnogovrstne zasluge, ki jih je Zois storil slovenstvu tiste in tudi poznejše dobe, a morda se še najbolj odlikuje ta, da je pridobil slovenski književnosti i stvarjalce, ki so postali znameniti kot s. Linhart, Vodnik, Kopitar, Japelj, Kumerdej in še drugi, kateri so s svojimi deli zapustili neizbrisne sledove v slovenski književnosti. Linhart (katerega oče je bil Čeh) je na Zoisovo pobudo priredil za slovenski oder prve igre in sicer »Županovo Micko*, ki je bila prvič igrana v Ljubljani 28. dec. 1789; kmalu za tem pa »Ta veseli dan, ali Matiček se ženi*. Tudi Valentin Vodnik, naš prvi pesnik, je v glavnem sad Zoisovega kroga. Po prvem srečanj, v Gorjah na Gorenjskem je vplivni Zois pridobil Vodnika za slovensko književnost; priskrbel mu je službeno mesto v Ljubljani in od tedaj sta ta dva znamenita moža vneto sodelovala v prid slovenskega slovstva vse do skoro istočasne smrti; kajti oba sta umrla leta 1819. ' Jernej Kopitar, učeni jezikoslovec. je tudi i.šel iz Zoisove plemenite delavnice; prišel je namreč kot I9-letni študent v hišo k Zoisu za domačega učitelja b ro-novemu nečaku; pozneje je postal Zoisov tajnik in knjižničar ter o-stal pod to gostoljubno streho devet let. V temu času je pri Zoisu Kopitar napisal svojo znamenito slovnico, ki je zaslovel« kot prva znanstvena slovnica slovenskega ježka. Toda če je bil Zois gmotno in umsko zelo obdarjen, je bil na zdravju toliko bolj prizadet. Že od mladih let so ga nadlegovale razne bolezni tako da je moral sorazmerno mlad opustiti potovanja izven Ljubljane, proti petdesetim letom pa je popolnoma ohromel ter ni zapuščat več niti svojega doma. Po stanovanju se je premikal s stolom na kolesih celih 22 let, to je do svoje smrti. Umrl je 10. nov. 1819 v Ljubljani. LADO PREMRU IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilltillllltMtllllllllllllMIIIIIIIIItllllllllMIIHlHMIIIIMIMIIIIIIIIIIIHimill Primorske bibliografske vesti XV. PLANINSKI VESTNIK. 8. - 1977. Drago Karolin je napisal članek Ob 70-letnici PD Ilirska Bistrica 1907 1977 (465-476). Ker se bistriško planinstvo napaja in krepi predvsem v objemu mogočnega Spežnika, je primerno, da je avtor vsestransko opisal to znamenito goro ter jo prav pesniško predstavil. . DOMETI. 5. - 6. - 7. - 1977. Reška mesečna revija je izšla v enem samem zvezku, ki obsega kar tri številke. Zanimivo zgodovinsko gradivo se v glavnem nanaša na čas in dogajanja med obema vojnama in med NOB. Za Primorsko najzanimivejši prispevek je vsekakor razprava, ki jo je napisala Anna Maria Vinci Cona in ima naslov Nacionalna politika trščanske kurije od 1938. do 1945. (83-93). Avtorica je z deloma novih in izvirnih izhodišč raziskala delovanje tržaško - koprskega škofa msgr. Antona Santina v letih 1938 1945. ETHNOLOGIA SLAVICA. 7. 1975 (1977). Ugledna mednarodna re- vija za slovansko etnologijo, ki od leta 1968 izhaja pri filozofski fakulteti univerze Jana Komenskega (Universitas Comeniana, Facultas Philoso-phica) v Bratislavi in je njen sourednik za Jugoslavijo dr. Vilko Novak z ljubljanske filozofske fakultete, je v zvezku VII. za leto 1975 (z letnico izida: Bratislava 1977) objavila razpravo Milka Matičetovega v italijanščini z naslovom Čas in podnaslovom Un essere mitien dalla Val Resia (221 226). Razprava, ki vsebuje tudi v rezijanščini zapisano neko zgodbico Ane Bordanove iz Njive, je bila napisana leta 1974 in zanimivo je, da revija objavlja njen povzetek v slovenščini («čas», bajno bitj« iz doline Rezije - Povzetek, 226). QUADERNI DEL LOMBARDO - VENETO. 2. - avgust 1977. čeprav samo ciklostilirana, pa vendar čedna in zanimiva revija, ki jo izdaja »mittelevropski* navdušenec in prijatelj Slovencev Nino Agostinetti (v Padovi), na str. 30 prinaša kratek članek Karel Lavrič dottore a Pa; dova, v katerem zvemo, da je na padovski univerzi, ki je imela v preteklosti precejšen vpliv pri Slovencih in Hrvatih ter drugih Slovanih, 2. 5. 1845 diplomiral tudi naš znani narodni buditelj v prejšnjem stoletju, dr. Karel Lavrič; obavljena je fotokopija Lavričevih osebnih podatkov z njegove doktorske diplome, ki jo sedaj hrani Goriški muzej na Kromberku. • T. p. ZEMELJSKI PLIN Z ALJASKE V ZDA PREKO KANADE OTTAWA — V svojem hlastanju po velikanskih prirodnih bogastvih .Aljaske n^tieia.ajO iu.i na številne, tudi nepredvidene oviie. Pred leti so se komaj komaj odločili za naftovod od severa proti jugu in ga po' več letih tudi končali, tako da je pred nedavnim začel s poskusnim obratovanjem, ki še traja. Te dni pa se bodejo s Kanadčani in tudi z drugimi ovirami, kako bi speljali z Aljaske prirodni ali tako imenovani zemeljski plin. Tu se spoprijemajo s prirodnimi težavami, pa tudi z Indijanci. Kakor poročajo agencijske vesti, je tudi tretja komisija, ki jo je imenovala kanadska vlada za proučitev vprašanja, kako speljati plinovod z Aljaske čez Kanado proti potrošniškim središčem v Zl)A, izrazila zaskrbljenost za obstoj indijanskega plemena, ki živi na področju Yuco-na, ter tamkajšnjih belopoltih doseljencev. Gre v bistvu za samih 7.000 Indijancev in dvakrat toliko doseljencev, toda «nepošteno 'in nesprejemljivo je. da bi Američani uživali blagodeti tega pri rodnega bogastva, račun pa naj bi plačali domačini. Indijanci in doseljeno belopolto ljudstvo*, kot je rečeno v poročilu, ki ga je sestavil predsednik komisije prof. Kenneth Ly-*yc, dekan pravne fakultete. Doslej je eno zadevno poročilo sestavila tako imenovana Bergerjeva komisija, ki je predložila, naj bi z izvajanjem načrta počakali deset let. Komisija, ki jo je imenovala državna ustanova za energijo, pa je postavila zahtevo, naj bi plinovod le oplazil deželo Yu-con. Bergerjevo poročilo torej zahteva odložitev izvajanja načrta za deset let. V tem času pa bi ZDA morale poiskati drugo rešitev, kajti potrebujejo ogromne količine goriva, torej tudi zemeljskega pli- na. Zato se v ZDA vedno bolj uveljavlja mnenje, da bi namesto kanadskih načrtov izpeljali svoj prvoten načrt, to je načrt ki predvideva vzporedno napeljavo plinovoda z naftovodom vse od severnih predelov Aljaske do pristanišča Valdez na jugu, tu pa bi plin utekočinili in ga nato z ladjami prepe-ljavali v ZDA. Ta načrt bi veljal 8 milijard in pol dolarjev. Z zaupanjem v boljši svet (Nadaljevanje s S. strani) * v BERITE REVIJO tej poli določene ovire, z upanjem graditi Ihto prihodnost, v katero težijo najbolj avtentične prvine človekovega duha. Že v tem skopem prikazu vloge, ki jo je imel Bloch v razvoju filozofske misli v zadnjih desetletjih in ob pomenu njepovih izvajanj m dejanski razvoj odnosov med ljudmi, je oč razumeti izredno važ nost njegovega miselnega življenjskega dela. In na noben način se ne moremo strinjati z Magrisom, ki je v «Corriere della sera» poročilu o Blochovi smrti dal naslov «Razočaran profet, ki je teoretiziral upanje*. Če je bilo Blochu kot človeku in kot filozofu kaj tuje, to je prav obup in razočaranje. Tudi v težkih in celo kritičnih trenutkih je znal in je hotel verjeli v drugačno prihodnost. S tem jo je tudi pomagal graditi in s tem je tudi dal izreden zgled drugim, nam vsem, da je dinamika bistveni sestavni del življenja in da je človekovo upanje vzgib za to dinamiko. In to je tudi tisto upanje, ki sili zatirane in odrinjene, da se organizirajo in se borijo za svojo osvoboditev. V tem svojem predlogu je Bloch izredno sodoben, izredno jas' ‘ in izredno perspektiven. Žal je njegovo delo med Slovenci vse premalo poznano, sploh pa ga tudi v italijanskem in francoskem kulturnem prostoru le redki dobro poznajo. Tudi zanj bo torej veljalo, da bo kot vsi veliki duhovi, šele po smrti postal bolj znan in upo- števan. KRIŽANKA... z našim krajem r" r" 3 L r 6 u 9 10 11 12 iT3 u 15 r 16 17 w~ 19 20 21 22 23 2T 25 26 C tt W~ _____ 29 30 3f" 32- n 33 3r _______ 35 L I VODORAVNO: 1. «naš kraj*, 7. grški filozof, 13. sozvoki; soglasja; ubranosti, 14. skalna...trava, 15. kontakti, 16. revščine, 17. predlog, 18. naplačilo. 19. Peter in. . ., 20. Branka Jurca, 21. rimski pozdrav, 22. ubožen, reven, 23. predlog. 24. nikalnica, 25. slovensko smučarsko središče. 26. življenjska tekočina. 27. medmet, 28. nevarna gorska ptica. 29. norce. . (norčevati se), 31. francoski revolucionar, 33. dunajski park, 34. doba v zgodovini človeštva, ki obsega grško in rimsko družbo v starem veku, 35. v knjigovodstvu obveznosti, ki jih ima trgovec. NAVPIČNO: 1. nemški spolnik, 2. priimek kasnejšega rimskega cesarja Avgusta, 3. francoska reka, 4. evropska (otoška) prebivalka, 5. Sandi na koncu, 6. Anton Ingolič, 7. odveč, 8. debelo, kosmato sukno, 9. Kajnova žrtev, 10. osebni zaimek, 11. privolitev, koncesija, 12. žensko ime, 16. sod, sodec, 19. večkrat jih mečemo pod noge, 21. pozitivni električni pol, 22. vrsta sloga z razkošno dekorativnostjo, 23. dospeti, 25. kornerji pri nogometu, 26. zamejsko športno društvo, 29. mestece v Piemontu. 30. irska teroristična organizacija, 32. Nikola Tesla, 33. Pablo Picasso. (lako) I— UBrail NEDELJA, 14. AVGUSTA 1977 PONEDELJEK, 15. AVGUSTA 1977 TOREK, 16. AVGUSTA 1977 TRST A 8100, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Nedeljski sestanek z orkestrom; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.80 Na morje, v hribe ali pa doma; 13.15 Pa se sliš; 13.35 Klasično a ne preresno; 14.05 Operetna glasba; 14.35 Orkestri KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30. 21.30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujenje; 8.40 Kako se počutiš; 9.15 Orkester Vince Tempera; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77; 12.10 Glasba po že ljah; 12.40 Pičice na i; 13.00 Avto story; 14.35 Mini juke-box; 15.00 Folk in tudi' ne; 15.30 Koncert na trgu; 16.15 Glasbeni p"ogram; 16.45 Armando" kotiček; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Sosednji kraji in ljudje' 17.45 Od hiše do hiše; 18.30 Primorski dnevnik; 19.25 Programi tedna; 19.30 Primorska poje 77; 20.30 Crash, 21.00 Srečanje z našimi pevci. RADIO 1 8.00. ,0.10, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Program za praznični dan; 8.40 Glasben skrinja; 10.20 Pisan poletni glasbeno - "ovorni spored; 15.20 Plošče, vesti, neposredni stiki itd,; 17.20 Lahka atletika zr evropski pokal. Finalne tekme, prenos iz Helsinkov; 17.35 Ljudske zgodbe, stare in nove; 18.05 Pro gram resne glasbe; 19.20 Večerni pcogram; 20.55 Marco Praga: La porta chiusa. RADIO 2 7.30, 8.30, 13.30, 19,30 Poročila; 6.55 Jutranji snored; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Pogovor o TV sporedih med tednom; 9.40 Johnny Do-relli s programom: Buona dome-nica a tutti; 11.00 Pisan spored «Radiotrionfo»; 12.45 Po treti s svinčnikom; 13.40 Polke, valčki in mazurke, oziroma program Pod vedrim nebom; 14.00 Glasbeni spored «No Stop*; 15..“ Lepo poletje oziroma program s Paolo Ferrari in Rito Savagnone: 17.00 Neposredni prenos športnih dogodkov ob glasbeni spremljavi; 18.55 Lahka glasba iz Južne Amerike; 19.50 Franco Sopr.ano vodi spored Opera 77; 21.00 Radie 2 SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00. 16.00. L9.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.43 Skladbe za mladino; 10.05 še pomnite, tovariši; 11.05 Nedeljska panorama zabavne glasbe; 12,15 Glasba po željah; 14.10 Zabavna glasba: 14.20 Nedeljska reportaža; 14.15 Obisk pri orkestru RTV Ljlibljana; 15.05 Nedeljsko popoldne; 17.00 Zabavna radijska 'gra; 20.30 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer. TRST A 7.00, 8.00. 9.00. 10.00, 11.30, 13.00, 14.00. 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Gla_ba in kramljanje; 9.00 Maša; 9.45 Kon ceri sredi jutra; 10.00, 11.30 Pred-po,»klanski omnibus: 11.05 Mladinski oder; 12.15 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mia dina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.30 Klasični album; lb.i5 Ud melodije do melo dije; 17.00 «Božja planina*, radijska igra; 18.35 Slovenski zbori. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13 30, 14.30. 18.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujenje: 9.30 Plošče; 10X0 Z nami je...; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77; 11.30 Lepo poletje: 11.45 Pojejo The Jacksons; 12.05 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.10 Popevke; 14.35 Pismo iz...; 14.40 Mini juke - box; 15.00 Skladbe za klavir; 15.30 Par besed; 15.45 La Ve-a Romagna; 16.30 Poje Ljupka Dimitrovska; 16.15 Glasbeni program; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasi v' cocktail; 19.35 Iz zborovskega arhiva; 20.30 Crash. RADIO 1 8.00, 10.00, 13.0J. 19.00, 21.00 Poročila: 8.40 Resna glasba: 9.00 Vi in jaz, glasbeno-govorni spored; 11.00 Italijanska folklorna glasba; 11.30 Komu zvonijo zvonovi . . .; Glasbeno - govor. 1 spored; 13.30 Pisana glasba; 11.3. Strnjena ko medija: Ivan Turgeniev: «Tuji kruli*; 15.00 Pisan glasbe li spored; 15.30 Zgodbe ii. kronike pod naslovom Prizma; 16.15 Poletni spored: Glasba, razmišljanja in še kaj; 18.05 Srečanje z VIP: Tokrat je na vrsti Mozart; 18.35 Mladina o sedanjem in tudi drugačnem turizmu; 19.20 Pesmi za veliki šmaren; 20.30 Kitare in kitaristi, pa tudi še kaj polemike; 21.05 Kako vidijo nekateri bodočo Evropo: 21.40 Zdravstvene novosti in zani mivosti; 22.00 Jazz. SLOVENIJA 6.00, 7.00. 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 16.00, 19.00. 20.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija' 7.50 Dob o jutro, otro ci!; 8.20 Beseda na današnji dan; 9.08 Glasbe;.matineja: 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pesmice na potepu; 10.40 Vedre melodije; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Za vsakogar nekaj; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.20 Kmetijski nasveti: 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.30 Glasba po željah; 16.30 Melodije in ritmi; 17.1)0 «Vrtiljak»; 19.05 Iz tuje gl&sbene folklore; 19.25 Zvočni signali; 20.20 Zabavn; glasba; - .35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minite z ansamblom Vilija Petriča: 21.(K) Poletni kulturni vodnik; 21.10 Operni koncert: 23.20 Popevke. • TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Po točila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert sredi jutre; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mladina v zrcalu c-.sa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Slovenski glasbeni mojstri; 17.25 Glasbena panorama: i8.05 Klasiki moderne demokracije; 18.15 Zborovska glasba. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujenje; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami jj . . .; 10.15 Orkester Micbel Lcgrand; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Orkester lahke glasbe; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred mikrofonom; 14.15 Ansambel Casadei; 14.35 Mini ,iuke-box; 15.00 Valčki, polke in mazurke; 15.30 Poje Mersia; 16.15 Glasbeni program; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Do mači pevci zabavne glasbe; 20.30 Crash; 21.00 Operne skladbe; 2 .35 Rock party; 22.00 Glasbeni sestanek; 22.35 Komorna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.20 Kronike in glas ba; 8.40 Progra i resne glasbe; 9.00 Vi in jaz: glasbeno - govorni spo ed; 10.25 Komu zvonijo zvonovi ; 12.05 Nekaj besed in nčkaj glasbe: 12.30 Po ena dežela na enkrat; Ligurija; 13.30 Pisan glasbeni spored' 14.30 Roman v nadaljevanju; 15.05 Glasbeni spored; 15.30 Romani, poezije in še kaj; 16.15 Bogat »letni spored z glasbo in razmišljanjem; 18.05 Tandem; 18.35 Srečanje z VIP; Herbert von Kara jan; 19.20 Večerni spored; 20.30 Jazzovski p.ogram; 21.05 Kronike s sodišča: Proces Zaniboni - Ca-pello; 21.35 11 Trovarobe; 22.00 Klasična glasba. SLOVENIJA 6.00, 7. 8.00, 9.00, 10.00. F.00, 12.0(1. 14.00, 16.00, 19.00, 20.00 , 23.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, o-troci!; 8.20 Beseda na današnji dan: 9.08 Glasbena matinej 10.05 Be-rislav Kosier: Beli potop; 10.20 Mladi koncertant: 10.40 Ljudske v solističnih in zborovskih izvedbah; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Poletni promenadni koncert; 13.10 Da nes smo : brali: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.0' V korak z mladimi; 16.30 Glasbeni rijozajk; 17.00 TVrtiljakz; 19.05 Poletni sprehod z našimi solisti; 20.20 Zabavna glasba ; 20.35 Lahko noč, ot-oci!; 20.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič; 21.00 Slovenska zemlj,. v pesmi in 'seji. NEDELJA, 14. AVGUSTA 1977, 11.00 11.00 13.00 13.30 18.15 19.00 20. (K) 20.40 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA »D 17. DO 20. AVGUSTA 1977 SREDA, 17. avgusta 16.25 Nogomet: Budučnost - Pa-nathanaikos; 18.40 Obzornik; 18.55 Spekter: 19.2Š W. A. Mozart; Čarobna piščal; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film tedna: Ubijalec stoletja; 22.35 Dnevnik; 22.50 Vateroolo; Jugoslavija - ZRL; 1 j.40 Evropsko prvenstvo v plavanju. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otrošl i kotiček; 21.15 Dnevni:;; 21.35 Na zatož..i klopi: Najboljši od vseh, prvi del; 22.25 Plavanje - Jbnkoping," evropsko prvenstvo. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Plavanje in skoki - Jonko-ping, evropsko prvenstvo; 20.55 O-troški 1 oti',‘' 21.15 Dnevnik; 21.35 Bandit Cord, film: 23.00 Rdeča ro ža za zdravnika Vo.ja, dok. oddaja; 23.20 Univereiada - Sofija. ČETRTEK, 18. avgusta 19.00 Obzoi ik; 19.15 Puste ci. serija; 19.45 Modri plašček; 20.15 Risanka; ' .30 Dnevnik; 21.00 Svet 1900 1939, dok. serija; 22.00 Izziv kulturi: Turizem in kultura; 23.30 Dnevnik: 2:3.40 Jbnkoping: Evropsko prvenstvo v plavanj i. PETEK, 19. avgusta 15.55 Jbnkbpi. p: Vaterpolo Jugoslavija - Romunija; 18.30 Obzornik; 18.45 Po brazdah partiza s!.ih ladij; 19.15 Profesor Baltazar, risanka; 19.25 Glasba z obzorja, serija: 19.45 Od vsakega jutra raste dan: Sele:; 20.30 Dnevnik; 21.05 D. Guardamagna: Krištof Kolumb, TV nad.; 22.05 Od glave do pete; 23.30 Dnevnik; 23.45 Enoroki policist, serija Policijske zgodbe. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Živeti za ubijanje, film; 23.10 Plavanje - Jonkopin?. SOBOTA, 20. avgusta 9.00 Profesor Baltazar, risanka; 9.10 Modri plašček; 9.40 človek in zemlja; 10.10 Po sledeh napredka; 10.40 D. Guardamagna: Krištof Ko lumb. TV nad.; 17.45 Nogomet: Vojvodina - Velež; 18.30 Obzornik; 19.45 Brigadirski TV studio; 20.30 Dnevnik; 20.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 21.00 Feniksov let, film; 23.10 Dnevnik 23.25 F25 -pregled sno eda; 23.45 Evropsko prvenstvo v plavanju in vaterpolu. KOPRSKA BARVNA TV 17.40 Nogomet - Novi Sad: Vojvodina - Velež; 19..0 Jbnkoping: Plavanje in skoki, evropsko prven stvo; 20.30 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Na zatožni klopi: Najboljši od vseh, II. del: 22.05 Težki čas-1 za krvosese, film; 23.35 Jčnkoping - Vaterpolo: Jugoslavija - Nizozemska. ITALIJANSKA TV Prvi kanal Maša Nabožna oddaja Nedeljski koncert DNEVNIK Za praznični dan Popevke zadnjih 20 let DNEVNIK Film z Anno Magnani: AVTOMOBIL Z današnjim nadaljevanjem se zaključi ciklus filmov, ki v njih rigra glavno žensko vlogo Anna Magnani., Italijanska TV je posvetila veliki umetnici ciklus z naslovom «PorUreti ženske*. Anna Magnani igra v tem filmu vlogo nekoliko ovenele nekdanje dame, ki je znana pod imenom «Contessa». ki je bi lo pravzaprav njeno nekda nje ime. «Contessa» je že cižpregla* in preživlja svo je večere sama. Sicer si pri vošči vsega in je vedno ve sela, ljudje se z njo dostoj no obnašajo. Skratka, vse b bilo v redu in prav, toda ni ma piti doma, niti družine nima1 celo niti nekaj takega kar bi jo vezalo za živi je nje . . . ŠPORTNA NEDELJA Kronike in rezultati ter komentarji glavnih športnih dogodkov Napoved programa za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik - OB 13. URI 13.15 Izbor iz «One druge nedelje» 14.00 Neposredni športni prenos Vse do 18.15 bodo prenašali razne športne prireditve kot na primer ameriški nogomet, avtomobilske dirke v Zeltwe-gu v Avstriji, tekmovanje v lahki atlet.ki iz Helsinkov na Finskem ter evropsko plavalno prvenstvo iz Jbnkopinga 18.15 Napoved programa za Jpri-hodnje dni 18.25 PRIGODE LAURE STORM 19.50 Dnevnik 2 ODPRTI STUDIO 20.00 športna nedelja 20.40 Pregled včerajšnjih TV dogodkov 21.55 Dnevnik 2 - DOSSIER 22.50 Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI 2J.05 Judovska stvarnost 22.15 23.05 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.45 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Jožeta Burnika 10.15 Pregled sporeda za prihodnji teden 10.35 Cronin: ZVEZDE GLEDAJO ’ Z NEBA, barvna nadulj. 11.25 Jbnkoping: Evropsko prvenstvo v vaterpolu Srečanje med JUGOSLAVIJO in ITALIJO -- neposreden prenos 12.30 Fndji je naš raj, serijski film 13.00 Kmetijska oddaja 14.55 Finale evrovskega atletskega prvenstva, prenos iz Helsinkov 17.55 Igre brez meja 19.15 POROČILA 19.20 SANDOKAN, serijski film 20.30 DNEVNIK 21.00 S. Stojanovič: VEč KOI' I-GRA, barvna nadaljevanka 21.50 Po sledeh antične kulture: SKRIVNOSTI MORJA 22.20 DNEVNIK 22.35 Večer z Jackom Parnellom 23.00 Cesta in mi 23.10 Švorlni pregled Koper 17.30 Lahka' atletika, prenos iz Helsink 20.15 Otroški kotiček 21.15 Čudeži se ne Jonavljajo 22.55 Vateroolo: JUGOSLAVIJA -ITALIJA Zagreb 19.55 Mozart: COSI' FAN TUTTE, prvo dejanje 21.00 TRETJI ČLOVEK, film 22.55 BUDIMPEŠTANSK1 VEČE RI, zabavna glasba PONEDELJEK, 15. AVGUSTA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 13.00 Ameriška glasba 13.30 DNEVNIK ■ 17.00 Stan in Oliver 18.05 Jo Gaillard: tretja epizoda: OTOK SPOMINOV 18.55 Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro Trije kratki risani filmi 19.20 Nepremagljivi človek iz džungle Logično, da gre za film s Tarzanom. Med nekim lovom se rani lovec domačin, ki se udinja belopoltim lovcem. Tarzan poklic^ zdravnika in tudi komisarja, da da bi kontroliral početje lovcev, ki na veliko lovijo divje živali. Lovci ujamejo njegovo opico Cito ter dečka ki jo hoče rešiti. Tarzan reši vse, naravno, s pomočjo slonov. 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Film «1 MOSTRI* Delo je režiral Dino Risi, v glavnih vlogah igrajo Ugo Tognazzi, Vittorio Gassman, Michele Mercier, Marisa Merim, Lando Buzzanca itd. Ob koncu DNEVNIK in Vre- s menska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 Mali koncert 17.00 ,OVEC IZ MISSOURIJA Film je režiral Wellman, glavno moške vlogo pa igra Clark Gable 18.15 Program za mladino: OPAZUJMO ŽIVLJENJE 18.45 - sevnik 2 — športne vesti 19.00 DAVID COPPERFIELD. 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Prenos iz milanskega gledališča Scala «NAGR/.DA DINO CIANI 1977* 21.45 HAPPY END Delo sta napisala Bertolt Brecht in Kurt Weill. 22.25 Potovan': na dva jezikovna otoka Ob koncu DNEVNIK 2 -EVROTSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, prenos iz Jbn-kbpinga JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.50 Obzornik 19.13 Človek in zemlja, serijski film 19.45 Mladi za mlade 20.30 DNEVNIK 21.00 Z. DirnlKich: NOČNI POGO VORI HENRIETTE VON SCHIRACH,'drama Nocojšnja drama je pravzn-prr v portret nacističnega psihološkega fenomena Henriet-te von Schirach, vdove Bal-durja \ i Schiracha, voditelja nemške nacistične mladine in noznejšeta dunajskega gaulaiterja. Petdeset let je minilo od nastanka nacizma in več kot 30 let je že mimo, odkar ' - moral nacizem kloniti in ko se je druga svetovna vojna ko">č''ia. Že neštetokrat je bil govor, kaj so nacisti ncjeli in kolikšno zlo je nacizem predstavljal ne le -a zasedene dežele in na-ode. pač pa tudi za same Nemce. 21.55 Kulturi e diagonale 22.35 DNEVNIK 22.50 Vaterpolo: JUGOSLAVIJA -MADŽARSKA Koper 20.00 SKUi.1 V VODO, prenos evropskega prvenstva 20.50 Otroški kotiček 21.35 Vaterpolo: Jugoslavija — Mad' irska 22.30 Glasbena oddaja: Nastopa Julio lglesias Zagreb 21.00 M. Jakovljevič: RANJENI OREL, drama 21.25 Kulturna oddaja 23.15 Polh, dok. oddaja TOREK, 16. AVGUSTA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Jazzovski koncert SREČANJE Z ENRICOM RAVO 13.30 DNEVNIK 19.10 Fritz in Franz, risan film 19.20 Tarzan v prepovedani džungli. L del Skupina lovcev, ki lovi divje živali kar povprek, sklene, da bo divjak poiskala tudi na tistem ozemlju, koder je lov prepovadan in kjer je sicer veliko živali a domače pleme Zeculu ne pusti nika-kega tujca v bližino. S tem plemenom je v dobrih odnosih edinole dr. Colliers. 20.00 DNEVNIK 20.40 BREZ MADEŽA IN BREZ STRAHU, nadaljevanka Nadaljevanje se začenja s poročnim slavjem, ko se vzameta Ulla in Sorensen. Oče Kempoivski se je vrnil z bojišča. Navzoč pa je tudi ženinov oče. Ker je vsakdo popil kak kozarec, prihajajo na dan razne stvari, predvsem danski odpor proti na-nacizmu. Mladoporočenca odpotujeta na Dansko, kjer bosta tudi ostala. 21.35 Zastrupljena Italija: MARE MOSTRUM 22.05 Glasbena prireditev Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika. Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 Komorni koncert, nastopa klavičembalist Ruggero Gi-arlin 18.15 Energetika: PARNI STROJ 18.45 Športne vesti 19.00 II Palio dell'Assunta, prenos 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Dnevnik 2 — Dossier Današnja oddaja b6 govorila o trenutno najbolj aktualnem vprašanju italijanskega turizma in sicer o tem, koliko se sme in koliko ne človek na kopališču sleči. Nekoč smo poznali dolge kopalne obleke, nato so prišle «normalne», za njimi je prišel bikini, nato spet tanga in za tem še tako imenovani monokini, oziroma enodelna kopalna obleka, ki pokrije le del spodhjega dela. Sedaj smo pa že v fazi popolnega nudizma ali naturizma kot cn tpmn rpor* 21.30 )ves Montand:' LE VERGlNI Dl SALEM, film Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI in prenos evrpspkega plavalnega prvenstva •. JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.35 Vaterpolo: JUGOSLAVIJA -SOVJETSKA ZVEZA 18.25 Evropsko prvenstvo v skokih ,v vodo 19.00 Obzornik 19.15 Pika nogavička 19.45 PO SLEDEH NAPREDKA 20.30 DNEVNIK 21.00 Novele Grahama Greena, i nanizanka 21.55 B. Blacher: ROMEO in JULIJA. opera Opero Romeo in Julija izva; jajo domači, slovenski pevci 22.45 DNEVNIK 23.05 Evropsko prvenstvo v plavanju Kofier 19.40 Vaterpolo: JUGOSLAVIJA -SOVJETSKA ZVEZA 20.30 ODPRTA MEJA 20.55 Otroški količek 21.15 DNEVNIK 21.35 ŽELEZNIČAR, celovečerni film 23.25 Aktualna tema 00.00 Evropsko prvenstvo v plavanju Zagreb 21.00 Signali 21.50 Akcija: TURIZEM 22.00 Življenje gre dalje, film se je začel napad eno uro pozneje. Osnovna naloga je bila nezadržno napredovati takoj za artilerijskim ognjeni. Vsaka avstrijska napadalna operativna skupina je imela svoj cilj. Vse enote so bile tako koordinirane, da bi ob določenem času in na določenem mestu dosegle prvi skupni operativni cilj: prekoračitev državne meje. V sestavu te operativne koncepcije in postavljenih ciljev so posamezne skupine imele še svoje posebne naloge. Akcije teh skupin bomo opisali posebej, začenši od severne strani proti jugu. Operativna naloga te skupine je bila, da v prvi etapi nezadržno prodre proti Kaninu ter skozi Bovec in Žago na Skutnik in. Stol, čez Vršič in Vrata skozi Drežnico v Kobarid. Naslednji cilj je bil prehod prek državne meje in napredovanje proti Tarčentu in Tilmentu ter s sodelovanjem drugih operativnih skupin v sestavu 14. avstrijsko - nemške armade in enot 10. avstrijske armade proti Reziji. NA ROMBONU Verjetno ni bil alarm sprožen pravočasno, saj so se n nogi vojaki zadušili med spanjem. Drugače tudi ni moglo »iti, saj so bile takratne plinske maske italijanske vojske ned najboljšimi. Stražarska in alarmna služba bi bila norala takoj opaziti spuščanje plina, ker se pri tem za-•adi silnega pritiska sliši piskanje uhajajočega plina in ,e čuti tudi poseben vonj. Po skoraj dveurnem obstre-jevanju s plinskimi in rušilnimi granatami so topovi o-loli štirih utihnili. Ob 6. uri se je silno topovsko obstre-jevanje spet oglasilo — tokrat so uporabljali samo ru->ilne granate in šrapnele, ki so se jim pridružile še mine z minometov od Banjšic do Bovca. Zatreslo se je ozračje. Dkoli 2.C00 topov in 1.000 minometov je bruhalo jekleno ,očo od predniih do zadnjih italijanskih položajev. Široke iične ovire, betonski in v skalo vsekani strelski jarki, artilerijske postojanke, opazovalnice in komandna mesta, i/se je postalo plen rušilnega ognja. Vse. kar je bilo še rivega. je zbezalo v zaklonišča in v galerije. Odsekani ad zunanjega sveta, drug od drugega, v večni negoto vesti in strahu, so begunci pričakovali rešitev. Nihče pa ni vedel, od kod in kako naj bi prišla Točno ob 8. uri je avstrijsko - nemška pehota na črti od Loma na Banjšicah do Krna prešla v napad; pri Bovcu 7. OD ROMBONA DO KRNA Skupina Kraus je imela v svojem sestavu divizije «Edelweiss», 22. avstrijsko strelsko divizijo in nemško »Jager« divizijo. Skupaj je bilo v skupini 41 bataljonov. Skupina Kraus je bila razporejena od Rombona (kota 2208) proti jugu na Raveljnik pred Bovcem, pa čez Javoršček (kota 1549) proti Glavi (kota ,1867) in Lemežu (kota 2061) do Krna (kota 2245). Pred italijansko kaverno na gornji Soči Divizija »Edehveiss«, ki je imela poleg 2. planinskega polka tudi 3 bataljone 59. pešpolka, je bila razporejena v rajonu od Rombona na jug proti Bovcu. Pred seboj je imela skupino treh italijanskih alpinskih bataljonov in 88. pešpolk, ki je zasedal položaje na črti Mali Rombon - Čuklja - Bovec. Na eni in drugi strani so bili strelski jarki in kaverne vklesani v kamen in obdani z bodečo žico. Na teh položajih, če izvzamemo občasne borbe, se v dveh letih vojne ni kaj posebnega spremenilo. Osnovna naloga divizije «Edelweiss» je bila varo vati. desno krilo in bok avstrijsko - nemških enot pri preboju preko Bovca in z napredovanjem desno proti Prevali in Kaninu stopiti v zvezo z enotami 10. koroško armade, ki so operirale proti Reziji. Druga naloga je bila, da z eno brigado sledi 22. strelski diviziji. Topniško obstreljevanje v zgodnjih urah 24. oktobra ni dalo pričakovanih rezultatov zaradi dobro utrjenih jarkov in kavern. Italijanska poročila o strupenem plinu, ki se je baje vzdigoval iz Bovca in Bovške kotline, so brez vsake strokovne podlage. Strupeni plini so težji od zraka in silijo navzdol in ne navzgor. Avstrijski napadi so bili na tem mestu tega dne odbiti s precejšnjimi izgubami. Toda opoldne je bila zavzeta vas Plužne nad Bovcem; s tem so bile prerezane poti iz doline proti Rombonu in Prevali. Zaradi tega se ie italijanska alpinska skupina na masivu Rombona začela umikati na črto Kanin - Prestre-ljenik - Prevala - H,udi Vršič (kota 2344). V visokem sne- gu in hudem mrazu je zmrznilo in je bilo zajetih okod 1.000 vojakov. Tudi napadalci so imeli izgube. AVSTRIJSKA STRELSKA DIVIZIJA PRODRE PRI BOVCU Za glavni udar in preboj v Bovški kotlini je bila odrejena 22. avstrijska strelska divizija. Za tako nalogo i® imela vse organizacijske in borbene pogoje. Premeščen® je bila čez Vršič iz okolice Beljaka in prišla v rajon v®s Soča v dolini Trente. Po navodilih komande 14. avstrijsko - nemške armad® generala Biilovva je bil prvi operativni cilj te armade, d® zavzame planinsko črto Kanin - Breški Jalovec - Mij® Matajur - Ježa - Globočak. To naj bi obenem bila od' skočna črta za nadaljnje nezadržno napredovanje pnot* Čedadu in Huminu. Na podlagi tega navodila bi moral® 22. strelska divizija osvojiti vrh in greben Stola (kot® 1666) nad Žago že v prvem naletu oziroma najkasnej® naslednji dan, 25. oktobra, dopoldne. Trupla padlih italijanskih vojakov na gornji Soči DANES SE BO PRIČELO JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO PRVE LIGE v ; 7 f Ze v 1. kolu Hajduk-Dinamo Ljubljanska Olimpija se bo v tej sezoni borila za sredino lestvice tovn8°S 0vanski nogomet prav goltali' n,rna razsežnosti (in milijard) ^ga, vendar postaja iz se bij.' v sezono vedno bolj prilju-!it Razumljivo torej, da vlada st8l0 Prvenstvo, ki bo danes pro- »ini» avo-' ognjeni krst, veliko za-^Pje. Ekij-j je osemnajst, imž-iitev Da ne,iRdto. Možnosti za osvo vau llaslova jugoslovanskega pr L? namreč, saj se za prestižno k|Uk:no zmago jasno potegujejo trije v ' vendar ni izključeno, da se (s. i n.iem trenutke stvari ugodno '^tsido V *tor‘st tega oneSil stvf*;a’ o katerih govorimo, so jo. manci vrha Lestvice in lma-kuSo9 sak>° veliko mednarodnih iz-jj ,nJ' Hajduk, Dinamo in Crve-so zato v tem prvenstvu ie 'v* m nesporni favoriti. Poleg Hj an(iardnih igralcev, s katero to Se U klubi ponašajo, so si za ^ivre®10 zagotovili še vrsto ole-kiisk mladincev, ki bodo tako de-itvjK0 ojačili vrste t>rvega rno- jupnjduk je klub. ki mora juri č9 aa vrh!» je dejal trener Spli-^tl Krkovič. »Znano je. kje je jo /° Dinama. Na vrhu - jasno!* [j^JC manj samozavestno izjavil zvezda se bo kot doslej bo-(Vj^za prvo mesto!*, postavlja kandidaturo za osvojitev ^serJ6 z-mage trener Zec. Katera !9|l a je prava? To bodo poka-Rezultati, ki gotovo ne bodo tem prvem koIu, V središču pozornosti prav C. zvezda opravila po Avstraliji, kjer se je večkrat srečala s tamkajšnjim klubom Arsenal, s Celti-com in z reprezentanco Avstralije. No, Beograjčani so se zelo dobro odrezali in le dvakrat so odšli poraženi- z igrišča. Med klube, ki sodijo v »zlato sredino*, sodi tudi ljubljanska O limpija, ki lani ni igrala najbolje. Varovanci trenerja Bečejca, pa bodo letos storili vse, da: bodo ta slabi vtis popravili in konkretizirali svojo uvrstitev nekje okrog desetega mesta, kar je tudi njihova glavna ambicija. To so nogometaši, ki jih bo imel trener na razpolago: Delanovič, Klampfer, Dogandžič, Hristovski. Samatovič, Tomič, Lalovič, Radulovič, čalsan. Komljenovič in Rožič, medtem ko bodo rezerve: Pcrriuv, Hazabent, Matovič, Vujinovič in Ameršek. Olimpija bo že danes pokazala svojo ,realno moč proti solidnemu Par tizanu, ki bi pa po predvidevanjih moral zmagati. Eden izmed glavnih problemov ljubljanskega kluba je publika, ki je na bežigrajski sta- dion lani prihajala bolj poredko. Zato so za letošnjo sezono že opozorili igralce, naj igrajo tako. da bodo privabili čimveč občinstva. V zvezi s tem pripravljajo tudi nov pravilnik, po katerem naj bi bili igralci nagrajeni sorazmerno s prodanimi vstopnicami. Vodstvo Ohm pije pa pričakuje od njih predvsem večjo profesionalno zavzetost in resnejši dostop do nogometa. Trener Bečejac že sedaj ugotavlja pomanjkljivosti in vrzeli v igri svojih varovancev, vrzeli, ki jih bo skušal nadomestiti z ustreznim te kom in z neke vrste «pressingom». Med pravkar zaključeno nogometno borzo pa niso manjkali zanimivi nakupi. Mednje spada tudi večkratni državni reprezentant Dragan Džajič. Lahko bi celo trdili, da je bil to neke vrste jugo slovanski «primer Virdis*. Džajič je bil namreč negotov med dveletno pogodbo s svojim prejšnjim klubom, francoskim prvoligašem Ba-stijo in med «ekipo srca* to je C. zvezdo. Ob koncu pa je domovinska ljubezen le zmagala... PRED PRIČETKOM NOVEGA PRVENSTVA 2. AL Tudi Brežani startaii Breg ho igral tudi v Ireli mladinskih prvenstvih Bliža se začetek novega nogometnega prvenstva in društva preštevajo svoje vrste. V torek, 9. t.m., je bilo tako »preštevanje* na sedežu Brega, kjer so se prvič, pred začetkom nove sezone sestali igralci z društvenim vodstvom in novim trenerjem Potassom. Po običajnem pomenku in pozdravih je prišlo do konkretnih zadev glede opreme in priprav. Razen dveh presledkov bodo trajale priprave, ki so se začele 10. t.m., nepretrgoma do nastopa r.a «Puntarjevem memorialu*, če i velja sodba, da se da dober dan spoznati od dobrega jutra, tedaj lahko zatrdimo, da Breg lahko gleda optimistično na novo prvenstvo. Glede prve postave, ki bo nastopala v 2. AL menimo, da ima vsaj na papirju nekaj več možnosti za boljšo uvrstitev, kakor lanska. Predvsem so nekateri mlajši igralci, kakor Klun, Krevatin, Lovriha in Strnad, pridobili na izkustvu in so se poleg drugega telesno, okrepili. Problemi pa prihajajo od drugje: v Na mladinski ravni bo Breg sodeloval tudi v prvenstvu začetnikov in naraščajnikov, kjer ima tudi možnosti za dober nastop. Posebej je treba omeniti drugačen pristop bivših igralcev Zonte in čuka, ki krepko pomagata glavnemu trenerju pri vadenju. V kratkem bo priskočil na pomoč tudi Švara, ki bo treniral predvsem mladince. -Poleg teh je vratar Geržinič o-pravil trenerski izpit in bo posredoval znanje najmlajšim nogometa- Jolo OBVESTILO ŠZ Bor Odbojka za vse. Pod tem geslom je Športno združenje Bor sklenilo organizirati vsak četrtek (v poletnih mesecih) rekreacijski večer za vse ljubitelje odbojke, za aktivne in neaktivne odbojkarje, na sploh za vse, ki bi se želeli enkrat tedensko pošteno »politi. POLET IN SLOGA DANES NA KORČULO Danes odpotuje na Korčulo večja skupina naših športnikov. To so kotalkarji in košarkarji Poleta In pa prva ženska odbojkarska ekipa Sloge. V športnem centru Hrvaške, ha Badiji, bodo imeli desetdnevne priprave. Kotalkarji bodo nabirali v glavnem fizično kondicijo, ki jim bo izredno potrebna na vseh bodočih prvenstvenih nastopih. Isto velja seveda tudi za mlade košarkarje, za Slogo pa pomeni to začetek nove odbojkarske sezone, v kateri bodo slogašice nastopale v italijanski C ligi. Naj omenimo, da spremlja skupino športnikov večje število staršev, priprave pa bo vodil prof. Ivan Peterlin. NOGOMET Dokajšnje spremembe le pri Primorju Tudi za amaterske nogometaše je počitnic praktično konec. Nekateri klubi so že začeli s skupnimi pripravami, ostali pa bodo stopili na igre-šče v tem tednu. Amaterska nogometna prvenstva so namreč letos anticipirali in so s tem skrajšali nogometašem počitnice. Voditelji klubov pa sploh niso počivali, saj je prišlo v tem kratkem premoru v nekaterih klubih do vrste' sprememb s »kupoprodajo in posojilom* nogometašev. V tem obdobju so seveda bili zelo aktivni tudi voditelji naših klubov, čeprav glede »kupoprodaje* nogometašev v naših klubih ni prišlo do velikih sprememb, vsaj po izjavah voditeljev ja bo začela s pripravami v tem | vodil trener Hafner. Letošnji pro- od katerih smo pred kratim zvedeli ■HiiiiiiiiimiiiiiimnuiiHMHiiiiiiMfimmiiiiiiiMiiiiiiiifiimiiiiiimiifiimiiiiiiiinMiiiiHiiiimiitimiiiiiiiiiiitiiiiiiinimiiiiiiiiiiimiimiiiiiPiiiiiiiiMmiiiimniHiii j nekaj nOVOSti ill Smo O tem Že pO- ročali. Tik pred pripravami vsi go- Vcčina naših nogometnih enajsteric je že začela s pripravami. Na sliki: nogometaši Zarje med treningom zadn jem času izgleda da ni fizično * mm,mm iimmiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiliii mm mm...........................................................................imimmtmii mimo NAŠE ENAJSTERICE PRED ZAČETKOM PRVENSTEV stanje Soviča najboljše, zaradi tega j tudi ne trenira. Težave ima pa tu-1 di Jež, ki mu koleno nagaja, vse-1 kakor pa se vestno pripravlja. Nadalje je vprašanje še odprto glede prestopa Bržana k Primorju, kajti ta element je pri Bregu težko nadomestljiv. Društveno vodstvo upa tudi, da se bo vrnil na zeleno polje Pavel Lovriha, kar bi dalo sredini igrišča krepko pomoč. Pozitivno se je v zadnjih dneh zaključilo posredovanje za igralca Dagrija in Križmana, ki sta prestopala od Li-bertasa k Bregu. Društvo meni, da je s tem «nakupom» okrepilo bodisi obrambo, kakor tudi napadalno vrsto. če računamo da se «stara garda*, ki jo sestavljajo Cadenaro, Melon, Rodela in Mikuš dobro pripravlja. lahko resnično gledamo z optimizmom na prihodnje prvenstvo. Nadalje smo. prepričani, da bo dober vzgled teh naših »veteranov* vzpodbudil nekatere mlajše igralce, ki še niso začeli s pripravami. Prav zate se je društvo prijavilo za prvenstvo »kadetov*. v___________ _ gl c L . (Crvena zvezdni, l»^*Up°vič __________ , "aiboijših jugoslovanskih strelcev •jdui'6 med dvema favoritoma: i^hkom in Dinamom. Že danes Drev torej trenerji imeli priliko tvjvj1« trenutno formo svojih va-in se mogoče premisliti iw teh izjav... Zakaj pa so tre-W toh treh klubov tako prepri-W e,V končni izid? Hajduk zato, Dre v svojih vrstah bero re-iw fantov, Katalinič, Boljat, Peli »1C' Mužinič, Nikolič, Šurjak t_ ^llfflll inivtAim o et//viQ lzklJ” rezulta- Se*>osrSUt jamčijo, s svojo V »-0, osvo.jitev dobrih r \T 0 VV,IHCV UUU1JI1 1 couivu 'j^ ^sprotno je Dinamo okrep- Spasski - Portisch Polfinalni dvoboj svetovnega šahovskega prvenstva med Spasskim in Portischem se trudno vleče proti koncu. Pred 12. partijo dvoboja je bila daljša prekinitev, ker je najprej madžarski, nato pa.sovjetski velemojster prosil «time-out» zaradi bolezni. Rezultat je bil pred dejstvo pa, ki se mimo vseh mnenj in komentarjev ohrani, je dejstvo rezultatov in številk, ki .je do sovjetskega velemojstra neizprosno. Dvoboj rfted Spasskim in Portischem se bo sedaj redno nadal.je- ganjan, Beljavski, Makaričev, Dorf-man in Mihajlčinšin. Jugoslovanska reprezentanca ne bo nastopila zaradi finančnih težav. To bo zadnja olimpiada te vrste. V bodoče ne bo več študentskih val ob torkih, petkih in nedeljah, j olimpiad, marveč mladinske, na ka-saj sta že oba tekmeca izrabila 1 terih bodo lahko nastopali šahisti vse zdravniške »time-oute*. pa tudi to partijo še vedno izenačen, ša- <^vo^0-' *w)n^no hista pa sta dokazala, da oba zelo želita zmago. Portisch se je za pre- mor šel celo spočit za en teden v domačo Budimpešto, Spasskemu pa je v Ženevo celo prišel na pomoč velemojster in bivši svetovni spet redno stekel. Slovensko šahovsko prvenstvo Pred kratkim se je v Laškem pričelo 27. redno slovensko član- prvak Vasili j Smislov, ki Je pred j sko šahovsko prvenstvo, katerega kratkim dosegel, zelo dober rezultat J Se udeležuje kar 44 šahistov. Če na velikem turnirju v Leningradu, | prav na tem prvenstvu ne nasto-kjer je v izredno močni konkuren- [ pa jo trenutno najboljši slovenski ■r*i Holil t.retip mpstn. Smislov ie inl-ncti L*r»+ en Pamto Planinc in •ci delil tretje mesto. Smislov je bil sekundant Spasskega že v njegovem zmagovitem dvoboju s češkoslovaškim velemojstrom Hor-tom, vendar pa je ob tem Spasski izjavil, da mu Smislov ni bil v ^ladimi in obetajočimi no- j veliko pomoč, češ da ima zelo o-stj j, med katerimi so tudi ti- mejen repertoar otvoritev. In prav sodelovanje pri izbiri otvoritev in analiziranje prekinjenih partij je kak klub, ki meri sedaj kjjv r®dino lestvice in ne razpo-s iako dobrimi nogometaši, sig .Moštvi, kot tudi ostale ekipe, odigrali vrsto predprven-ttiikj8. tekem, da bi se posame sekundantovo delo. Smislov je v Ženevo uradno prispel kot dopisnik sovjetske šahovske revije «64», vendar pa je jasno, in ,ie to naposled tudi sam izjavil, da je prišel, da bi Spasskemu pomagal pri preostalih petih partijah dvoboja. Smislov je med drugim izjavil, da je pred kratkim govoril s Polugajevskim, katerega ie kor-čnoj neusmiljeno «razmrcvaril». Po-lugajevski mu je rekel, da je prišel na dvoboj z »disidentom* komaj dva dni pred začetkom boja in da se še torej ni aklimatiziral. Cl timbolje’ uigrali in tako lah- ! Poleg tega ga ie. po njegovih beto ^Ui boljši odpor klubom, ki \ sedah, v prvih partijah hudo mučil V 4 J sedaj na papirju močnejši. | glavobol. T°r9.i Poluga.ievski ie 5tW, Predprvenstvenih tekmah je I skušal razumljivo svoj poraz 0-n,b® vredna turneja, ki jo je I pravičiti in sploh omiliti. Edino ..1"1..........................mi........ ......mi...111.1 NA LETOŠNJEM «PUNTARJEVEM MEMORIALU* Dvanajst ekip na startu Turnir se bo pričel 22. avgusta s tekmo Portuale-Domjo i^deljek, 22 avgusta, se prične | SKUPINA A: Primorje, Primorec in Sonato turnir za «2. memorial San Marco Dumo ttUPtar». W l?a organizira pro-Rfimorje v spomin na tragično i’.g()h,nuiega nogometaša Primorja iio Puntarja. Turnir bo'trajal to® 10, septembra in vse tek- odigrali na proseškem i- šahisti kot so Parma. Planinc in Barle, pa je vendar udeležba še kar kakovostna. Najvišji naslov ima Stojan Puc, ki je mednarodni mojster, za njem pa sta mojstra Osterman iz Kočevja in Cuderman. Sledi vrsta 29 mojstrskih kandidatov, med katerimi izstopajo Konvalin-ka, Papler in Mihevc, ki sta osvojila naslov slovenskega prvaka leta 1973, oz. leta 1975, ter še Penko in Slak. Število nastopajočih dopolnjuje še 12 prvokategornikov, od katerih bi omenili Silva Kovača iz Idrije. Glavni favoriti so veteran Stojan Puc, ki se je udeležil kar 22 slovenskih prvenstev, kar je pravi rekord, kjer je v treh delil prvo mesto, leta 1967 pa ie zmagal sam. Resni kandidati za prvo mesto so še odlično Osterman, ki se sicer poredko udeležuje tudi močnejših turnirjev ter še Cuderman in tnorda Slak. Prva kola turnirja, ki se odvija po švicarskem sistemu, so potrdila pričakovanja. Po šestih kolih je na prvem mestu sam Puc, ki je oddal le en remi, s petimi točkami pa mu sledi Slak. štiri točke so osvojili Gatle, Jokovič. Sor-čnik, Zorman, Papler, Penko, Po-lajžer, Cuderman in Vsterman, sledi pa še cela vrsta šahistov. Študentska šahovska olimpiada v Mehiki Na študentski olimpiadi v Mehiki bo nastopilo 27 ekip. med katerimi tudi branilec naslova Sovjetska zveza. Ta ekipa je tudi nesporen favorit, saj uvršča v svoji sredi igralce kot so Romanišin, Va- do 25. leta. Velemojstrski turnir v Budimpešti Na mednarodnem velemojstrskem turnirju v Budimpešti premočno vodi sovjetski velemojster David Bronstein, saj je zbral osem točk v enajstih odigranih partijah. Na drugem mestu mu s sedmimi točkami sledi rojak velemojster Gip-slis, nato pa Castro 6,5; Ree 6 (1); Sax 5,5; Filip 5 (1) itd. Dušan Jelinčič vorijo, da imajo še nekaj v programu, vendar ni še nič konkretnega. Zato poglejmo kakšno je stanje v posameznih klubih. BREG Brežani si niso še zagotovili nobenega nogometaša, kot tudi ne prodali nobenega. Edina novost predstavlja novi trener Potasso, ki se je že lotil s skupnimi pripravami 10. t.m. «Plavi» bodo v okviru priprav za prvenstvo igrali na «Puntarjevem memoriiilu*. Naj omenimo še, da [»leg člknske ekipe, ki bo nastopala v 2. AL, so, se Brežani prijavili še za prvenstva kadetov, naraščajnikov in začetnikov. GAJA Tudi pri Gaji ni novosti, tako trdijo voditelji kluba, čeprav smo prepričani, da imajo že nekaj imen na seznamu. Gre omeniti, da se je prvenstvo za Gajo precej zavleklo in zato sta «glavna» protagonista letošnjega podviga Gaje trener Kozina in spremljevalec Rismondo na oddihu in zato tudi ni svežih novic. Ga- tednu, ker se bo udeležila »Puntar jevega memoriala*. Gaja bo letos nastopala tudi v prvenstvu začetnikov. KRAS Krašovci bodo začeli s skupnimi pripravami 22. t.m,, pod vodstvom trenerja Hafnerja. Trenutno edino novost v vrstah Krasa predstavlja vratar Bogateč, ki je lansko sezono igral pri Vesni in je bil obenem tudi blem Krasa bo spet igrišče. V začetku so namreč krasovci upali, da bo dokončano igrišče v Velikem Repnu, vendar tudi letos bodo morali igrati na «tujem». Doslej so igrali domače tekme na Proseku, letos pa krožijo novice da bo Kras igral na kriškem pravokotniku. PRIMOREC Ekipa, ki zmaga, se ne menja. To j je geslo,-vki je letos postalo zakon v vratar reprezentance ZSŠDI. Vod- j Trebčali. S tem ni rečeno, da ne bo’ stvo Krasa si namerava zagotoviti | prišlo do novosti. Voditelji Primor-še Čuka in Stranščka (oba Gaja), ca imajo stike z nekaterimi nogome- Stike ima tudi z Vesno za branilca D. Košuto. Tudi Kras bd> letos nastopil z ekipo začetnikov, katero bo .............................................MiMiMimiiiifililiiiiiiimiiiiiMniiuliiiiimiinmiMlliiiiiM taši, vendar doslfj ni nobene novosti, Trebenci se bodo prvič zbrali v torek, 16. t.m., ob 18. uri, na igri ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA > H So C/5 H Prehrana v gorah nabavili v kočah in kaj mora- Naša dosedanja razmišljanja so 1 mo vzeti s seboj. Pravzaprav je verjetno že pokazala, da poti v pore ne smemo jemati prelahko in da se je treba pred odhodom do dobra popovoriti. p lede. cilja, časa bivanja in potrebne opreme, če tepa ne storimo, smo lahko na milost in nemilost izročeni muham narave in vremena, lahko se nam primeri, da zavoljo tehničnih po manjkljivosti ne bomo dosepli ci Ija ter bo celo ogroženo naše življenje. Enakega pomena je vprašanie prehrane in oskrbe med potjo ki pa moramo že vred odhodom temeljito obdelati ter vedeti, kaj bo- večemih urah. ,;o p 8 je že peto leto zaporedoma, jti (j lr,iorje prireja ta turnir. Prvo kriška \ leto si je turnir za£°lovila taj,a Vesna in obenem tudi prvi ; rpH ^Memorial Egon Puntar*, t taverna ietoma je turnir osvoji-% aska ekipa Costalunga, lansko , CmP? Moštvo Portuale. 'Aih „nii turnir fle predstavlja ve-Vosti glede na pretekla leta. W * Aurisine in Costalunge ne Hf Nastopili na turnirju. Na nju-*tfrj m°stu bodo letos igrale enaj-Juventine iz Štaiidreža in °Vkt Vesne. ki se je lansko leto k la nastopu na turnirju. Sn^tošnjem «memorialu* nastopa SKUPINA B: Portuale, Domjo in Duino SKUPINA Ct Juventina, Opicina in Gaja SKUPINA D: Zarja, Vesna in Breg Zmagovalec skupine A se' bo v polfinalu srečal z drugouvrščeno ekipo v D skupini. Isto velja za zmagovalca skupine B in C. V otvoritveni tekmi 22. avgusta ob 20.30 se bosta spoprijela Portuale (zmagovalec lanskega pokala in Domjo. Proseško Primorje, organizator turnirja, pa bo igralo že v torek, 23. avgusta, ob 20.30, proti ekipi San Marco Duino. ^ ^ ■ESt ekip, ki so jih razdelili v -v C zv ?__i___1 ‘ i , , mv 1 )*_ )3 J, sknpine. Organizatorji turnir-V!,že sestavili štiri kvalifikacij-SauPine, ki so naslednje: OBVESTILO ŠD PRIMOREC obvešča, da bodo nogometaši pričeli z rednimi pripravami v torek, 16. t.m., ob 18. uri na nogometnem igrišču v Trebčali. Priporoča Sc polnoštevilna udeležba. „ „ Odbor Boletova mladinska balinarska ekipa, ki je na nedeljskem turnirju na Opčinah osvojila odlično drugo mesto niiiiiiiiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiimtiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiimiiiiHiHiiiiiiiiiiimimiiiiMiiiiiiiiiia V NEDELJO, 21, AVGUSTA, BO PliVMA POBIH NOV ŠPORTNI OBJEKT Odprtje nove trim steze Stezo je opremila mladina raznih društev - Namenjena je vsem ljubiteljem šporia \V-. kš Gabrijel Husu, član proseškega Primorja Prihodnjo nedeljo bomo v Pevroi odprli svojevrsten športni objekt. Zanj niso bile potrebne velike de narne investicije, niti dosti grad benega materiala, niti dragi in zamotani gradbeni načrti. Uporabili smo naravno okolje, nekaj tabel in smerokazov ter nekaj debel, vej in žebljev. Nastala je «trim steza*, ki po svojih značilnostih spominja na »trim steze*, ki so jih gradili v Sloveniji. Naša ie precej skromnejša tako pok številu postaj kot po napravah. To hibo ali pomanjkljivost, bomo skušali postopoma odpravljati, zlasti če se bo. izkazalo, da bodo društva in posamezniki stezo množično uporabljali. Stezo je opremila mladina raznih naših društev, speljana pa je po kolovozih in poteh, ki vodijo iz Pev me na gričevje proti Osla v ju in nato proti Grojni. Zaenkrat ima trinajst postaj, na katerih Ijodo u-porabniki lahko izvajali proste vaje, vaje na orodju in vaje z orodjem. Namenjena pa je prav vsem, saj gradijo po svetu take steze pod geslom »šport za vsakogar*. Na tablah so opisane vaje, ki jih je treba izvajati na vsaki postaji, kdor pa ima težave s, telovadnim izrazoslovjem, lahko razbere vajo iz shematične podobe, ki je tudi narisana na tabli. Tudi obremenitev je lahko različna: table sicer predvidevajo obremenitve za družine in za aktivne športnike, nihče pa ne bo kaznovan, če bo med sprehodom po trim stezi žvečdl ali zmanjšal število ponovitev: vsakdo pač po svojih močeh in zmožnostih. Zato je in bo steza zelo hvaležen objekt za kondicijsko pripravo na šili odbojkarskih, košarkarskih, nogometnih in namiznoteniških ekip; je pa tudi posameznikom koristna, če mislijo izboljšati svojo kondici jo, poživiti svoj krvni obtok in zvečati pljučno kapaciteto. Priporočamo treninge na, trim stezi zla sti smučarjem (še posebej smučarjem - tekačem), tistim, ki se odpravljajo na gorske ture in tudi nedeljskim izletnikom, ki bi radi razgibali celo telo in ne le noge. Najlepša spodbuda, da bo posameznikom obisk trim steze postal navada, pa je nedeljsko odprtje, ko si bomo po obveznih kratkih nagovorih, stez« ogledali in jo v celoti prehodili, oz. pretekli. Odprtje naj, bo tudi prilika za vse tiste, ki trenirajo ali sledijo ali odgovarjajo za različne naše ekipe, da si ta objekt ogledajo, ocenijo in napravijo okvirni načrt uporabe v na slednjih mesecih. To ne pomeni, da bodo morali zainteresirani uporabo komu prijavljati; nasprotno, trim steza je vedno in vsakomur odprta, s po gostno uporabo se bo tudi manjšala možnost, da bi zlonamerneži kvarili table ali orodje in morda celo odnašali posamezne dele o-rodja. V nedeljo, 21. t.m.. torej naj se vsi, ki jih trim steza zanima, zberejo na trgu v Pevmi, kjer bo od* prtje, nato ogled (v športni opre mi in tudi brez, le obutev naj bo izletniška), po ogledu pa skupno kosilo na kraju, kjer prireja tiste dni domače društvo »Naš prepon BRIŠKI PRAZNIK. R. A. prehrana pomembnejša od vsepa drugega, saj našemu telesu zagotavlja dovajanje snovi za obnovo celic in energije za opravljanje vsakršnega dela. Zahteve po obrtem na so ravno v gorah precejšnje. , Med poglavitne elemente prehrane sodijo beljakovine, maščobe, sladkor, mineralne snovi, vitamini, voda in nasladila. Osnovno vodilo, ki nai ihmerja posameznike kot vodje skupin, je naslednje: «Važna ie kakovost, ne pa količina zaužite hrane.* Vodilo je važno, saj je dosti preveč tistih, ki mislijo, da so zado voljili telesne potrebe, če so se do onemoglosti nabasali s prvo hrano, ki je bila pri roki. Manj vredna hrana ni le slabo hranljiva, ve like količine hrane prekomerno bre mene prebavila, zmanjšajo storilnost in tako še posredno škoduiejo uživalcu. Omenili smo že, da orenajede nost, presitost nikoli ni dobra; če vemo, da nas na določen dan čaka hud naper, se bomo nanj pripravljali že nekaj dni prej. Naš oraa nizem je, na srečo, zelo prilagodljiv, zato si lahko privoščimo porabo do 6000 kalorij dnevno brez škode za telesno počutje. Če smo porabili več, kot je navadno, bo mo organizmu lahko tvrnili* naslednji dan ali 'kasneje. V kratkem rečeno: , 4. Si'ai (Pom.) 2'01”28, 5. Schacht (ZRN) 2'01"61, 6. Januchta (°oli.) 2'01 ”97. 7. Colebrook (VB) 202"98, 8 T,vynela (Fin.) 2'03”48. 1.500 m moški: 1. Ovett (VB) 3’44”94, 2. VVessing-Imge (ZRN) 3’45”:š8, 3. Paunonen (Fin.) 3'45"90, 4 Wasilewski (Polj.) 3'45"93, 5. Gonzales (Fr.) 3'46”56, 6. Straub (NDR) 3'46”58, 7. Mamon-tnv (SZ) 3'46”60, 8. Scartezzini (It.) 3'48"67. 400 m ženske: t. Koeh (NDR) 49”53, 2. Sidorova (SZ) 51 ”20, 3. Hartlev (VB) 51”62, 4. Hapman (Fin.) 52”01, 5. Fuhr-m-inn (ZRN) 52”12, 6. Tarita (Rom.) 52”36. 7. Katolik (Polj.) 53"06, 8. K-^va (Bol.) 54”26. 400 m moški: 1. Herrmann (ZRN) 45"92, 2. Pod-las (Polj.) 46”, 3. Demarthon (Fr.) 46”38. 4. Jenkins (VB) 46”40, 5. Kokot (NDR) 46”80, 6. Di Gnida (It.) 47”04. 7. .Turčenko (SZ) 47”53, 8. Makela (Fin.) 47”53. Met diska ženske: 1. Melnik (SZ) 68,08 m. 2. F.ngel (NDR) 65,60 m, 3. Meniš (Rom.) 62,22 m. 4. Salminen (Fin.) 55.44 m, 5. Streljova (Bol.) 54,96 m, 6. Nadol-na (Polj.) 54.64 m, 7. Manecke (Zah. Nemčija) 53,90 m, 8. Ritchie (VB) 52.40 m. 10.000 m: 1. Peter (NDR) 27'55”50, 2. Uhle-mann (ZRN) 27'58”79, 3. Moseev (SZ) 28'03”60, 4. Vainio (Fin.) 28’ 07”23, 5 Kowol (Polj.) 28’09”96. 6. Fava (It.) 28’ 11 ”59, 7. Gomez (Fr.) 2815”66. 8. Simmons (VB) 29'03”97. Skok v višino moški: 1. Bcilschmidt (NDR) 2,31 m, 2. Wszola (Polj.) 2,28 m, 3. Grigorjev (SZ) 2,20 m, 4. Bruni (It.) 2,20 m, 5. Thranhardt (ZRN) 2,20 m, 6. Poa-nievva (Fr.) 2,11 m, 7. Butterfield (VB) 2.08 m, 8. Pesonen (FinJ 2,08. Met kopja ženske: 1. Fuchs (NDR) 68,92 m, 2. San-derson (VB) 62,36 m, 3. Jakubovič (SZ) 61,84 m, 4. Zorgoe (Rom.) DANAŠNJI SPORED 14.00 skok s palico 15.05 110 m ovire 15.10 met diska moški skok v daljino ženske 15.15 800 m moški 15.30 1.500 m ženske 15.45 3.000 m zapreke skok v višino ženske 16.05 100 m ovire ženske 16.10 met krogle ženske 16.15 200 m ženske met kopja moški 16.20 troskok 16.20 200 m moški 16.35 3.000 m ženske 16.50 5.000 m moški 17.15 4x400 m moški 17.25 4x400 m ženske 17.35 zaključna slovesnost Italijanska TV (2. program) se bo vključila v prenos iz Helsinkov ob 14. uri. 60,16 m, 5. Vančeva (Bol.) 59,98 m, 6. Becker (ZRN) 57,30 m, 7. Ble-cliaz (Polj.) 55,46 m, 8. Metso (Finska) 53.20 m. Skok v daljino moški: 1. Rousseau (Fr.) 8,05 m, 2. Pod-lužni (SZ) 7,94 m, 3. Mitchell (VB) V prijateljskem srečanju je sinoči prvoligaš Vicenza visoko porazil Triestino, s 5:1. \ Tekmi, ki je služila obema ekipama kot priprava na bližnje prvenstvo, je sledilo lepo število gledalcev. Vicenza je s prikazano igro presenetila, Triestina pa je bila proti takemu nasprotniku brez moči. Predvsem hitra igra prvoligaša je dobro ponazorila vrzeli tržaške o-brambe. Nič bolje pa se ni izkazala Triestina v organizaciji igre: predvsem se je tu poznala odsotnost Traininija, mladi Mitri pa ga kljub požrtvovalnosti ni utegnil ustrezno zamenjati. Tudi nova nakupa doma činov, Salvadori in Marcolini nista Fontana 7,94 m, 4. Bapmgartner (ZRN) 7,72 m, 5. Langt (NDR) 7,68 m, 6. Siega (It.) 7,66 m, 7. Korniak (Polj.) 7,55 m, 8. Paivarinta (Fin.) 7,44 m. Met krogle nio.ski: , 1. Beyer (NDR) 21,65 m, 2. Stahl-berg (Fin.) 20,90 m, 3. Reichenbach (ZRN) 20.42 m, 4. Capes (VB) 20,15 m, 5. Komar (Polj.) 19,71 m, 6. Mon-telatici (It.) 19,09 m, 7. Jaroš (SŽ) 19,04 m, 8. Beer (Fr.) 18,07 m. 4x100 m ženske: 1. NDR 42"G2, 2. SZ 43"43, 3. ZRN 43"72, 4. Poljska 43”74, 5. Velika Britanija 43”74, 6. Bolgarija 44”72, 7. Finska 45”32, 8. Romunija 47”28. 4x100 m moški: 1. NDR 38''84. 2. SZ 39' 27, 3. Poljska 39”38. 4. ZRN 39”74, 5. Velika Britanija 39”84, 6. Francija 40”06, 7. Finska 40”51, Italija je bila dis-kvali ficirana. Po prvem dnevu so lestvice naslednje: MOŠKI L NDR 66, 2. ZRN 60, 3. SZ 48, 4. Velika Britanija 47, 5. Poljska 42. 6. Francija 35, 7. Finska 31, 8. Italija 30. ŽENSKE 1. NDR 55, 2. SZ 46, 3. Velik'?, Britanija 31, 4. ZRN 28, 5. Poljska 27, 6. Bolgarija in Romunija 24, 8. Fin skr 17 TENIS BENETKE - Teniški reprezentanci Italije in ČSSR se bosta danes in jutri spoprijeli v finalu italijanske cone pokala Valerio, na katerem lahko nastopajo samo igralci pod 18. letom starosti. Italija je premagala Avstrijo s 5:0, medtem ko je ČSSR odpravila Jugoslavijo s 4:1. zaigrala najbolje, tako da sta bila najboljša na igrišču pravzaprav ve-i teran Politti in pa vratar Bartolini. Sam Politti je tudi dosegel častni zadetek za Tržačane. Ostale gole so dosegli Prestanti, Salvi in pa srednji napadalec Rossi, ki je bil kar trikrat uspešen. Nič bolje se niso izkazali tržaški mladinci, ki so v predtekmi, ravno tako visoko izgubili (5:3) proti mladinski ekipi Vicenze. ' A. K. ODBOJKA EP MLADINK S/ evropski prvak Sovjetska mladinska reprezentanca v odbojki je že šestič zaporedoma osvojila evropski naslov. V finalu EP je premagala ČSSR s 3:2. Z e-nakim izidom je v srečanju za 3. mesto NDR premagala Poljsko. Na peto mesto se je uvrstila Madžarska, ki je s 3:1 premagala Italijo. Jugoslavija pa je zasedla 7. mesto po zmagi nad Bolgarijo s 3:2. Deveta je Nizozemska, 10. Romunija, 11 Turčija in 12. ZRN. AVTOMOBILIZEM YN AVSTRIJE iauda in Hunt v prvi vrsti ZELTVVEG - Niki Lauda in James Hunt bosta danes startala v prvi vrsti na avtomobilski dirki formule 1 za VN Avstrije. Lauda je najboljši čas dosegeJ že v prvem dnevu poskusnih voženj, včeraj pa ni uspelo nobenemu dirkaču, da bi mu to mesto odvzel. Končna razvrstitev najboljših časov je naslednja: 1. Lauda (Av. - ferrari) 1'39”32 2. Hunt (VB - melaren) 1’39”45 3. Andretti (ZDA - lotus) 1'39”74 4. Stuck (ZRN - brabham alfa) ' 1’39”97 5. Reutemann (Arg. - ferrari) 1 ’40”12 6. Laffite (Fr. - ligier) 1’40"22 7. Tambay (Fr. - ensign) 1’40”29 8. Scheckter (Juž. Afrika - wolf) 1’40”40 9. Mass (ZRN - melaren) 1 ’40”44 10. Depailler (Fr. - tyrrell) l'4n”62 KOŠARKA Jugoslavija — ZDA 100:95 REKA — V prvi od treh prija teljskih tekem je jugoslovanska državna košarkarska reprezentanca premagala ZDA s 100:95. LONDON — V nogometni tekmi za angleški super pokal sta se enajsterici Liverpoola (zmagovalca državnega prvenstva) in Manchester Uni-teda (zmagovalca angleškega pokala) razšli pri neodločenem izidu 0:0. Izidi včerajšnjih prijateljski! « no gometnih tekem: Bolzano - Milan 0:0 Bologna - Latina 3:1 Etnikos - Avellino 1:0 Česen-. - Cervia 1 5:0 Atalanta - Rovereto ■ 1:0 Genoa - Torino 1:1 IHHHHHHMtHtlHHHIHHHHUHHHUHUlHIHJHHIIHiHHIIHIIIHIIHHHHHHHHIIHIIHHHHHHIIHHHHHHUnill NOGOMET Prijateljska tekma v Bazovici ZARJA KLONILA Včerajšnji nasprotnik Bazovcev nastopa v 1. AL Zarja — Portuale 0:4 (0:2) , ZARJA: Puzze (Saul); Počkar, Grgič; Saines., Franco (Krasna), Žagar, Terčon, Messi, Metlika, Cec-chi (Pet-etič), Jacopino. PO! tjaLE: Ban (Scabar); Gotti (C. Dilifca) Novci, L. Dilica (De Menia), Penko, Doz; Tesevac, Glo-ria (Modolo), Pobega (Tauzerb Le-nardoo (Degano). Di Psnedetto (Bologna). STRELCI: v 25. min. Di Benedet to, v 40. min. P. bega, v 77. min. Boloana, v 89. n.in. Tauzer. SODNIK: Zidarič. Po nastopu proti tržaškemu tretje-ligašu Triesth.i se je Zarja pomerila z enajsterico Portualeja. Prijateljska tekma je bila v okviru vsakoletnega športnega praznika, ki ga prireja bazoviško drurtvo, Portuale, ki nastooa v ir amaterski ligi. je z enakim izi-iom kc. Triestina od pravil Zarjo. Bazovci so tokrat na stopili v okrnjen postavi, zlasti v obrambi. k*er zaradi poškodbe ni igral steber ekipe Vojko Križmn-čič. To se je tudi poznalo med vso tekmo, saj Lagar, čeprav je zaig.al dobro, ni mogel na noben nač.n organizirati obrambo, v kateri so <-grali večinoma mladinci. Že samem začetku so namreč Tržačani močno pritisnili na vrata bazovske- ga vratarja. Toda v 25. min. je Glo-ria lepo predložil Di Benedettiju. ki se je znašel sam pred vrati in premagal nemočnega Puzzerja. Po golu se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča, le Portuale je redkokdaj, a nevarno pritisnil na vrata Bazovcev. V 40. minuti je Pobega lepo ei; ral obrambo ter streljal. Puzzer je branil, toda ni mogel ničesar proti ponovnemu strelu Tržačana, ki je podvojil. V nadaljevanju se je Zarja nekoliko bolj organizirala, rtmrav je bil Portuale še vedno nevaren s Pobego. V 69. minuti je Grgič leno sprejel podajo Jacopina ter zadel prečko. Dobro je streljal v vrata tudi Terčon, ki je bil najboljši v bazovskih vrstah. V 77. minuti je Portuale še izkoristil napako obrambe i- z Bologno potrojil. Končni pečat pa je dal Tauzer, ki je brez ubotavljanja streljal in premagal mladega in požrtvovalnega Saula. Tekma se je tako končala, poraz Zarje je v dokajšnji meri opravičljiv, saj je igrala s pomlajeno ekipo. Po tekmi so se igralci in gledalci zbrali v zadrugi, kjer so ob zvokih ansambla Furlana nekaj spili in pojedli. Športni praznik ŠD Zarja se nadaljuje še danes in jutri. Kaal limitlllinillllHiHHIflHMHHtHMIIIHIHIIHlIillintllHIHIIIlIlHIHHHIHHIIIIIIIIIIIIHHIHilfllHIIIIIIfllllHIIIHM NOGOMET VČERAJ NA GREIARJU TRIESTINA-VICENZA 1:5 Edini gol za Tržačane je dosegel Politti SREČEN ZAKLJUČEK ZRAČNEGA GUSARSTVA NA LETALIŠČU V BR1NDISIJU S sekiro in piškoti je skušal preusmeriti letalo, da bi pobotal Egipčane in Libijce Devetnajstletni študent Tarek Khater iz Kaira je bil edini preusmerjevalec na francoskem «airbusu» - Policijski komisar in gusar plešeta «tarantello» BRINDISI — «Zdelo se mi je — je izjavil policijski funkcionar dr. Ernesto Panvlni, ki je včeraj zjutraj aretiral zračnega gusarja na letališču v Brindisiju, kot da bi plesala «tarantello». Gusar je sicer dvignil roki, toda v eni je dre žal sekiro, kot da bi bil pripravljen, da mahne po glavi prvega, ki bi se mu približal. Kričal sem na ves glas ter uporabil ves neapeljski besedni zaklad psovk, ker angleščino poznam zelo slabo. Zdi pa se, da me je gusar dobro razumel, saj se mu je postava' kaj kmalu sklju-čila ter je pokazal jasne znake, da se hoče vdati.» Približno tako se je končala Odiseja «airbusa» francoske družbe Air France, ki je na progi Pariz - Kairo prevažalo 230 potnikov in 12 članov posadke (poveljnik Bony je navedel številko 13). Zdelo bi se, da Tarek El Sajed Khater je šlo za nekakšno farso, seveda sedaj, potem ko se je vse srečno končalo, toda v tistih urah čakanja na letališču v Brindisiju je čas tekel zelo počasi. Gusar, ki je preusmeril letalo, je 19-letni Tarek El Sajed Khater, egiptovski državljan iz Kaira. Njegov oče je baje umrl v času nedavnega spopada med Egiptpm in Libijo. Menda je v svoji neuravnovešeni pameti povezal vse te dogodke ter skušal dokazati svetu, da se bojuje za spravo med Egiptom in Libijo. Toda o vsem tem bodo morali preiskovalni organi uvesti strogo preiskavo preden bodo lahko odgovorili, če je vse res, kar danes aretirani gusar izjavlja. Prav gotovo pa je, da je bil Tarek Khater edini gusar na letalu, čeprav je večkrat kričal na ves glas «X1, X2, X3>,, kot da bi bili na letalu tudi drugi preusmerje-valci. Sploh pa ni bil oborožen, oziroma je imel v rokah le gasilsko sekirico, ki menda pripada normalno o-premi vsakega letala. Poleg tega je držal v rokah škatlo v kateri pa so bili le piškotj, ljudje pa so mislili, da je eksploziv. Spočetka pa je bil Tarek zelo samozavesten. Kričal je in grozil, puhal dim iz cigarete v obraz stevardese, ki je sedela zraven njega, osorno zahteval, naj čimprej napolnejo rezervoarje letala z go- rivom in baje celo ukazal vsem članom posadke, naj slečejo hlače. Toda prav tedaj, ko se je po radiu pogovarjal s poveljnikom letališča ter zahteval gorivo, je pokazal, da ne pozna letala. Ko ga je poveljnik vprašal koliko goriva rabi, je onemel ter mu sploh ni prišlo na pamet, da bi vprašal poveljnika letala Bonyja. Tako ie poveljnik letališča na lastno pest odloči! naj pripeljejo do letala dva tankerja s 26.000 litri kerosina. In tu je gusar ponovno dokazal svojo nepremišljenost. Stopil je iz letala ter se pogovarjal z uslužbenci in tudi z nekim policijskim funkcionarjem, ki je bil pomešan med tehničnim osebjem. V rokah pa je imel še vedno sekiro in šjjatlo s piškoti. Hodil je, kot da bi bil živčen gor in dol ter strastno kadil (v letalu je neprestano pil visokoalko-holne pijače). Njegovo početje je bilo nevarno, ker so prav tedaj polnili rezervoarje s kerosinom ter ga je zato poveljnik Bony opozoril na nevarnost. Tarek je brez ugovarjanja ugasnil cigareto. Med tem časom je iz letala izstopilo 20 Dotnikov, ki pa jih je izbral sam gusar na podlagi potnih listov. Zdi se, da je skrbel zato, da bi na letalu ostali Libijci in E-gipčani (da bi se pobotali?). Niso še dokončno pojasnjene okoliščine Tarekove aretacije. Poveljnik Bony trdi, da je zaprl vrata, ko je bil gusar pod stopnicami in da je ta stekel po stopnicah navzgor ter začel udarjati s sekiro po vratih (res je, da so morali popraviti lahko poškodovana vrata). Nekateri potniki pa pravijo, da ga je poveljnik z njihovo pomočjo porinil skozi vrata in vrgel na stopnice. Tareka je že zaslišal preiskovalni sodnik. Morda gre za neuravnovešeno osebnost, morda pa tudi ne. Potniki »airbusa*, ki so jih najprej namestili po raznih hotelih v Brindisiju, so že odpotovali v Kairo. (vk) Arcsf «Samovcj>a sina» ni v.N«w Yorku pretrgal verige krvavih zločinov NEW YORK - Kljub arestu zloglasnega «Samovega sina», neuravnovešenega morilca, ki je napadaj osebe v lastnih vozilih, se tovrstni zločini v ameriškem velemestu še pojavljajo. V četrtek zvečer je namreč neznani moški z lovsko puško ubil dve osebi, žensko in moškega srednjih let. Preiskovalci ne najdejo druge razlage za krvoločno dejanje, kakor bolno posnemanje «vražjega služabnika Berkovvitza*, ki je skozi leto dni ustrahoval prebivalce New Yorka. «Dif Wclt» dolži tri levičarje atentata na sodnika von Drenkmanna BONN — Dnevnik «Die Welt» v svoji včerajšnji izdaji obtožuje tri pripadnike skrajno levičarskih or-, ganizacij Ralfa Reindersa, Andrea-I sa Vogla in Inge Viett, da so novembra 1974 ubili predsednika za-hodnoberlinskega sodišča Guntherja von Drenkmanna. Vse podrobnosti o atentatu naj bi v zaporu izdal bivši član iste skupine — «gibanje 2. junija* , kateremu pripadajo tudi trije obtoženi zločina in ki jih zaradi drugih sodnih prijav policija že več časa zasleduje. Vedno po pisanju bonskega časopisa «Die Welt» naj bi uradni glasnik sodišča uredništvu izjavil, da je osumljenka umora bančnika ZA MINISTRE NI SPODOBNO Medtem ko se navadni smrtniki vse bolj osvobajamo starih tabujev, kot med drugim dokazuje «poplava» golih teles na evropski', plažah (golim ženskim oprsjem, izpostavljenim sončnim žarkom na italijanskih plažah bo posvetila posebno oddajo tudi italijanska televizija), morajo izvoljenci (beri ; 'ni-stri) skrbno paziti na svoje dostojanstvo. In to — v tolmačenju francoskega predsednika Giscarda d’Estainga — pomeni, da se ne smejo nastavljati fotografu v ko-alkah. Giscard d’Estaing je pred odhodom na zasluženi oddih poslal svojim sodelavcem, ministrom in tajnikom posebno o-krožnico, v kateri jim je priporočil, naj se med kratkimi velikoimanimi počitnicami ne pustijo slike ti v kopalkah. Edini, ki priporočila ni bil deležen, je bil predsednik vlade Ragmond Barre, pa ne zato, ker bi bil v kopalni obleki posebno lep in dostojanstven. Barre je namreč edini francoski vladni človek, ki bo ostal v Parižu in bo prepotil velikošmarni most pri delovni mizi. Jiirgena Ponta v letih 1973-74 imela stike z Andreasom Voglom. Milijardna goljufija na škodo družbe SNAM MILAN — Za skoraj milijardo lir je neznanec z dokaj preprosto spletko okradel petrolejsko družbo SNAM iz San Donata pri Milanu. Gradivo o uspeli goljufiji in o nje- ni zapleteni poti je družba predložila milanskemu sodišču. Načrt se je odvijal med dvema bančnima zavodoma: 20. julija je namreč «Banea Nazionale del La-voro» dobila nalog, da izplača 954 milijonov lir Giancarlu Meloneju, lastniku mehanične delavnice v O-leggiu, oziroma, da mu vsoto nakaže na tekoči račun druge banke («Banca Commerciale Italiana*). Že naslednji dan je neznanec dvignil dvajset milijonov, kmalu nato pa še celo vsoto in sicer v krožnih čekih. O goljufiji so se pri družbi SNAM zavedli šele 10. avgusta, ko jim je banka poslala mesečni o-bračun. Obrnili so se seveda na Maloneja, ki pa kot kaže ni vpleten v tatvino. Kaj več, predvsem pa kdo si je goljufijo zamislil in izvedel, bodo morali odkriti preiskovalci. Pri Ikggiu Calabrii s« oropali cerkev PALMI (Reggio Calabria) — V noči med petkom in soboto so neznanci s kipa Matere božje revežev v baziliki Seminare pri Reggiu Calabrii pokradli vse zlato in nakit, s katerim ga odenejo pred vsakoletnim praznovanjem. Skozi celo leto namreč neprecenljive dragocenosti hranijo v posebni sobi, od koder jih, skupaj z bizantinskim kipom, vzamejo sanio pred praznikom «čme» Matere božje, kakor jo tudi imenujejd. Zelo težko je oceniti plen, saj nekateri predmeti nimajo tržne cene, vendar so nekateri verniki izjavili, da bi lahko znašal do milijarde lir. Mdlovcrn na Madžarskm BUDIMPEŠTA — Ameriški senator George McGovem je po zaključku štiridnevnega obiska v Beogradu dopotoval včeraj v Budimpešto, kjer ga je pričakal madžarski zunanji minister Janoš . Nagy. Po Budimpešti bo McGo-vern obiskal še Varšavo in nato Moskvo. TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo PIROTEHNIČNO PODJETJE GARBARINO UMETNI OGNJI IN OGNJEMETI TRADICIJA V PIROTEHNIKI OD 1890. LETA S. SALVATOUE - Genova - P.P. 36 CH1AVARI Tel. (0185) 380-438 — 380-133 UMETNI OGNJI: UMETNOST, STROKOVNOST, NAVDUŠENJE. V tej pisani umetnosti imamo bogate izkušnje, za katero ima veliko zaslug naš ded po materi; ki je začel s to dejavnostjo leta 1890, najprej v drugem podjetju, ko pa je zaradi svojega mojstrstva obogatel, se je na osnovi neštetih izkušenj od vsepovsod po svetu in na osnovi svojega nesporno velikega ugleda v stroki postavil na lastne noge. Ko se je preselil v San Salvatore smo tu ustanovili moderno, racionalno, funkcionalno pirotehnično podjetje, z namenom, da sledimo blesteči poti prednika z enako resnostjo in umetniško kvaliteto. Želeli bi Vam v skopih obrisih predstaviti našo razvejeno dejavnost: dnevni in nočni ognjemeti, pirotehnične atrakcije in fantazije, folklorne pirotehnične predstave, goreči stolpi, zvoniki, figure, grbi, napisi, svetlobni ognji na morskih in jezerskih bregovih, ki ustvarjajo nepozabno sugestivno predstavo, nepozabni spomin na lepe poletne noči. Nudimo bengalične ognje vseh vrst za svetlobne koreografije na morju in jezerih v poletnih večerih. Ladijske bitke na morju in jezerih, zgodovinske dogodke, bengalične ognje, bakle, svetlobne slapove, rimske sveče za procesije in za baklade. Ob vsaki priložnosti Vas vabimo, da se obrnete na nas. Pripravljeni smo Vam poslati naše tehnike v katerikoli kraj, da skupaj z organizatorji proučijo najboljšo predstavo, ob zaključku lokalnih prireditev. Pozdravljamo in zahvaljujemo se vsem našim sedanjim in bodočim klientom. Pirotehnično podjetje GARBARINO Tel. (0185) 380-438 - 380-133 Policija zaplenila sedem jaht s tujimi zastavami GENOVA — Davčna policija j« včeraj prijavila sodišču 36-letneg milanskega inženirja FerdinaiJ?. Bozza, predsednika družbe Certosa* zaradi tihotapstva in yrS drugih kaznivih dejanj. Agenti namreč ugotovili, da je Bozzo nik jahte, ki pluje pod panatfS* zastavo. Skupaj z Bozzom so postave prijavili sodišču še dr}1', šest oseb; prav tako lastnikov ki so plule pod panamsko ali dr11*1 mi tujimi zastavami. Obtoženi, med katerimi so ^ Italijani, so kršili valutne norire niso plačali davka na dodatno vre nosi: IVA in vrhu vsega 0* spoštovali zakona o plovbi. ^ vseh obtoženih (vrednost vsake P sega 30 milijonov lir) so bile u plenjene. SVASHINGTON - Sovjetska ^ za je v preteklih dneh od ZDA pila 400 tisoč ton žita in 450 ' koruze ter s tem občutno poveF svoj letošnji nakup. Uradno poročilo je podalo atnev ško ministrstvo za poljedelstvo,, , je podčrtalo, da je z zadnjo ko v tekočem finančnem letu * teče od L oktobra lani) v SZ 0(1 slalo nad 750 tisoč ton žita in raj milijon ton koruze. 25. JUBILEJNE mednarodne POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Danes, 14. avgusta, ob 20. url, malo dvorišče KLASIČNA INDIJSKA GLASBA Sunil Kumar, sitar Shankar Lal. tabla Jutri, 15. avgusta, ob 20. uri, poletno gledališče BALETNI VEČER ANTIČN'# DRAM Hellenic Chorodrama, Atene, Grčija Torek, 16. avgusta in sreda, 17. avgusta, ob 20. uri, poletno gledališče MUSICALI LEONARDA BERNSTEINA The Indiana University Ch&° ber Opera Theatre, ZDA četrtek, 18. avgusta, ob 20. uri, preddverje VEČER S STARINSKIMI . IRANSKIMI ZVONOVI GON^ IN TIBETANSKIMI CIMBALAMI Alain Kremski Petek, 19. avgusta, ob 20. uri, viteška dvorana KOMORNI VEČER PRVONAGRAJENCEV 11. JUGOSLOVANSKEGA TEKMOVANJA GLASBENIH UMETNIKOV V- ZAGREBU Branko Mihanovič, oboa, Zagreb Ivan Borčič, klarinet, Split Sobota, 20. avgusta, ob 20. ur'' malo dvorišče KUHLAU KVARTETTENS, Danska Vstopnice v prodaji pri blagajn* Festivala v Križankah Posebna ponudba do 20. avgusta! Največja izbira surove kave po ZNIŽANIH CENAH in IZREDEN POPUST 500 lir pri kilogramu za vse mešanice sveže pražene kave. V DEGUSTACIJI na Trgu Goldoni 10 — skodelica kave po 180 lir. POSKUSITE POSEBNO MEŠANICO DEKOFEINIRANE KAVE DK 005 PRIMO ROVIS 'RA2 ARNA: UL PIGAFETTA 6/1 • tel 820-747 . Industrl|*ke con* PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29-210 JEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - TEL 793-735 . 750-575 ffijMicaUZ VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA EDI MDBILI UL. G. Dl VITTORIO.12/1 TRST- TEL. 813301 Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo • Izbrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE