i ölfi«
Pollnlfid ^avlsflranä.
Štev. 11.
\? Liubliani. v soboto 10. februarja >,^23.
Leto I.
tfO;
TWMiMK
NAROMIO RaaNKAkHI BKEVHls»
...
IM	__
ishala vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani pln 10“—, po poiti Din 12“—, Inozemstvo Din 20‘-
Uredniitvo: Wolfova ulica it. 1/1. — Telefon šL 213 Brzojavni naslov: „NovostRJubljana*. Upravnlitvo: Marijin trg It 8. — Telefon it. 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se pritoži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Komunisti
tretje intemacijonale.
Pri nas neprestano varajo svet, da so naši komunisti neke čisto nedolžne živalice in popolnoma postavni ljudje, ki morajo biti čisto enakopravni z drugimi političnimi strankami- To je velika zmota in laž.
Naši komunisti niso nobena samostojna stranka, oni so samo sekcija tretje intemacijonale, torej družbe, ki se je postavila sama izven naših zakonov, je napovedala boj naši, kakor rudi vsaki drugi državi in vsakemu neko-ffimnističnemu društvenemu redu, a ta boj z vsemi nepostavnimi sredstvi Država in človeška družba ima pravico in dolžnost da se brani in bori proti njim z vsemi .sredstvi, ki so ii na razpolago.
0	komunizmu s© da govoriti marsikaj, če pa govorimo o naših komunistih, moramo govoriti o komunistih tretje baternacijonaie, ki se morajo v vseh rečeh ravnati po navodilih iz Moskve, nimajo v nobeni stvari nobene svobodne odločitve. Za nas so merodajna pravila in načela tretje interna-cijonale, a ne kar govori ta ali oni nas domači komunist ali ta ali oni komu-tiistčn! prijatelj,
1	12. tretje internaeijonale se glasi: ‘'Splošni položaj v Evropi in Ameriki sili komuniste celega sveta, da sporedno z legalnimi komunističnimi organizacijami snujejo tudi še nelegalne organizacije. Izvršilni odbor mora zato skrbeti, da bo ta sistem povsod izveden.««
Komunisti so torej izrečno nelegalna, tajna organizacija, ter se morejo smatrati, kot taka.
Vsled tega pridejo za katoličane v poštev tudi vse one cerkvene odredbe in izjave raznih papežev, ki govore o tajnih zločinskih družbah. Katoličan ne srne s tako družbo imeti nobenih stikov ter ji ne sme na noben način Pomagati, ■
komunistična organizacija stoji zvezi z Moskvo, to je z vf, /l1Tn odborom tretje internacijo-- ",1rA(wiUiSto,'i na čeIu Jud Žinovjev,
1	ie po!iski J«d Radek in
druga podpredsednica Judinja Balaba-nova. Nobena komunistična stranka na svetu ne more storiti najmanjšega koraka brez njihovega odobrenja. § 9. govori izrečno:	»Izvršilni	odbor ima
pravico zahtevati od vseh pridruženih strank, da izključijo one skupine in osebe, ki bi kršile mednarodno disciplino, kakor tudi one, ki bi prekoračile odredbe svetovnega kongresa. Zastopniki izvršilnega odbora izvršujejo svoje politične naloge v najtesnejši zvezi
2	osrednjim odborom dotične komunistične stranke«.
Pri komunistih vlada torej največji absolutizem in despotizem. Nekoliko ruskih Judov vodi to gibanje po celem svetu.
Stranka, ki hoče pristopiti k tretji mternacijonali, mora podpisati komu-Program, ki obstoji iz 21 točk. jo 3* se 8iasi: »Komunisti moranj xnoSS-SV0ie delovanje tudi nelegalno ki bi vajo Pripravljati nelegalni aparat, st© voiuT0« trenutkih državljan-
Vsak kf^ev2e{ dosedanji aparat.«
pro ti posta vne^mi ie.toreJ d°Ižan vršitl
htevajo. Vsaka £ak° f "d njega 2a' mora na to delati °iniin st1^na stranka Ijanske vojne, med Pride 00 držav' la polastiti oblasti. ero bl se zaniog*
še bolj jasna je a	«
ganda in agitacija se’ mora je potrebno, tudi na nep0sta °dlt ’ ako Kdor bi se temu upiral, je fcec čre volucijske dolžnosti.«	re"
. Komunisti morajo torej na zahteva »vojih načelnikov voditi agitacijo tudi ^ nepostaven način. A kdor bl se branil. ž njim se bo postopalo kot z izdanem.	■
Zanimiva je točka ti.: btranka, ki ;toče pripadati tretji internacijonali. mora neprestano opozarjati na škodij.vost Aicijalističnega patrijotizrna in pacifizma in na brezuspešnost Društva narodov, ki ne more niti omejiti oboroževanja niti preprečiti vojne.«
Boljševiki so torej mnenja, da so za aie najbolj škodljive ideje, katere morajo najbolj pobijati: patrijotlzem, pacifizem, Ideje Društva narodov! Sedaj razumemo, odkod prihaja, da se socijalnim demokratom od raznih .strani ^ita glavno to» da so »patrijotje«. Be-
sedo »soeijalpatrijot« so iznašli ruski boljševiki še ob času japonske vojne. V leksikon naših političnih strank je prišla iz Rusije. Komunisti so pacifisti in protimiiitaristi samo takrat, kadar hočejo s to demagoško frazo drugim izbiti orožje iz rok. Sami so najhujši militaristi. Na Ruskem je sedaj militarizem hujši, kot kjersibodi v Evropi.
Druge točke se nanašajo na agitacijo med vojaščino, nagovarjanje vojakov k nepokorščini. V upravnem oziru se izjavlja stranka za demokratičen centralizem. Parlamentarna frakcija mora biti popolnoma odvisna od izvršilnega odbora itd.
Po vseh teh programatičnih točkah je torej jasno:	Komunisti so zločin-
ska, tajna organizacija proti državi in proti družabnemu redu. Nobena pravna država ne more te organizacije ščititi ter ji podeljevati svoje pomoči Obrat-
no se mora vsaka država proti nji boriti z vsemi sredstvi, ki so uporabna. Razumljivo je torej, da so vse države naredile izjemne zakone proti komunistom. Tako je na Nemškem in na Poljskem, kjer vladajo socijalisti, sedaj delajo tako postavo na Češkem in najbolj se zanjo ogrevajo socijalni demokrati.
Komunisti bi hoteli to postavo izigrati na ta način, da si dajo kakšno drugo ime (proletarska ali delavska stranka). To ne sme veljati. Zločin ne leži v imenu, nego v programu III. interna-cjjonäle. Lahko si komunist, če hočeš, država ti vsled tega ne more ničesar. Če si pa pripadnik lil. intemacijonale, si s tem že politični in navadni zločinec, ker si se programatično zavezal za zločinsko delovanje. Boljševizem je v današnjih časih najnevarnejša tajna pro-tidržavna in protiverska organizacija.
Volilno gibanje.
TEŽAVE HRVATSKE ZAJEDNICE — RADIĆEVSKE INTRIGE
njegove liste v Zagrebu, so postali zelo rezervirani glede te kombinacije. 2e sama okolnost da je Radič s tem zadovoljen, je znatno ohladila njihovo razpoloženje do dr. Lorkovića. Sedaj“ se še ne more reci, katera od teh dveh struj bo zmagala. Za nedeljo 11. t m. je sklicana seja hrvatske zajednice, na kateri se bo definitivno odločilo, kako stališče zavzame stranka naprara tej zahtevi Radičeve seljačke stranke.
Beograd, 9. febr. (B) Kralj Aleksander je sprejel včeraj ministra za notranje stvari Vujičiča, ki mu je poročal o volilnem gibanju po vsej državi.
Zagreb, 9. febr. (Z) V krogih hrvatske zajednice se govori, da njihova stranka ne mara pristati na pogojno sodelovanje z Radičem pri volitvah, v Zagrebu, ki jim ga je Radič pred par dnevi predlagal. Ta pogoj obstoja v zahtevi, da gredo na volitve v narodno skupščino pod imenom »Hrvatski republikanski blok«. V hrvatski zajednici so o tej stvari mnenja’deljena. Ena struja radičevcev, ki noče priznati pogojev in je intransingentna, deluje z vso silo na tem, da se omogoči ta volilna kombinacija, dočim se druga, zmernejša struja ne zavzema za absolutno izročitev Radičevi stranki. Zastopniki zmerne struje, dr. Laginja, dr. Šurmin, dr. Dežman in drugi, se boje, da bi na ta način njihova stranka popolnoma izgubila svoje zunanje lice, bi se izpremenila in se popolnoma potopila v Radičevi republikanski ideologiji. Čim so zajedničarji zaznali, da predlaga Radič dr. Lorko-viča kot najresnejšo osebo« za nosilca
Sarajevo, 9. febr. (B) Predvčerajšnjim je bila v Mostaru konferenca radičevcev. Izgleda, da bo Radič v mostarskem okrožju, v katerem so katoličani v veliki večini, postavil lastno kandidatno listo proti hrvatski težački stranki, za čije nosilca liste je določen Nikola Preka. Hkrati so imeli v Mostam sejo tudi Prekovi pristaši.
Sarajevo, 9. febr. (B) Radičeve! hočejo na vsak način, da pride na njihove kandidatne liste v Bosni in Hercegovini tudi po en musliman, ker računajo s tem, da na ta način pridobe zase one muslimane,, ki niso zadovoljni z dr. Spahom.
Radičevo demagoštvo.
NEVARNOST ZA RADIĆEVSKO ČLOVEČANSKO REPUBLIKO. — USTANOVITEV SLOVENSKE REPUBLIKANSKE KMEČKE STRANKE!
Zagreb. 9, febr. (Z) »Slobodni Dom« objavlja danes sklepe glavnega odbora hrvatske republikanske seljačke stranke, ki so bili sprejeti na zborovanju dne 31. januarja. Kar se tiče vprašanja, ali morejo priti monarhisti na kandidatne liste hrvatske republikanske seljačke stranke, se določi, da niti en monarhist ne more biti na seljačkih listah, ker bi to pomenilo prelom enotne obrambne fronte ter republikan-*tva in človeštva. Vodstvo hrvatske težačke stranke v Bosni se smatra za navadno, politično pokvarjeno gospodo. Stranka smatra za svojo dolžnost, da stori vse, kar ji je mogoče, da dobi hrvatski lemetski narod v Bosni brez razlike vere take poslance kakor je njihov stan, to je kmete-republikance. Z ljudsko stranko se hrvatska republikanska seljačka stranka noče niti razgovarjati o kakem volilnem sporazumu, in isto velja tudi za stranko prava (Frankovce). Kar se tiče vzporednih kandidatnih list hrvatske zajednice za štiri županije (varaždinsko, zagrebško, belovarsko-
križevsko in požeško) se sprejme predlog hrvatske zajednice, in predsedstvo hrvatske republikanske seljačke stranke ima določiti način podpiranja hrvatske zajednice. Končno se objavljajo nosilci list v poedinih županijah v banski Hrvatski. V sremski županiji kandidira Stjepan Radič, ki je na kandidatnih listah tudi v Hercegovini in južni Dalmaciji. V Bosni, Bački, Baranji in Banatu imajo priti na kandidatne liste kot nosilci prvaki hrvatske republikanske seljačke stranke, kakor bo to določilo predsedstvo. Na njihovi listi v daruvar-skem okraju kandidira kmet-repubiika-nec po narodnosti Čeh, v okraju Ruma kmet-republikanec po narodnosti Nemec, v okraju Stara Pazova v Sremu kmet-republikanec po narodnosti Slovak. Končno se objavlja, da priredi vodstvo hrvatske republikanske seljačke stranke tekom 14 dni s slovenskimi kmetskimi republikanci ustanovni ob. čni zbor slovenske republikanske seljačke stranke.
UPOR TURŠKIH EKSTREMISTOV.
London, 9. febr. (K) Iz Angore javljajo ,da so zadnje koncesije Izmet paše v Lausanni izzvale proteste enega dela narodne skupščine in časopisja. Zahtevajo, naj jih umakne. Baje zado-bivajo ekstremisti ve ^o več tal in imajo vedno večji vpliv. Gredo celo tako daleč, da se upirajo obnovitvi pogajanj.
L o n d o n, 9. febr. (K) Angleška In francoska vlada sta se sporazumeli gle-ae odgovora, ki naj se pošlje angorski ,! na njeno zahtevo po umaknitvi flaill1 i ,ad,J zveznikov. Vladi sta na-kfnmi?-enili’ nai sc turške zahteve odda so niihnai se an2°rski vladi naznani,
postavili	voin' 'i“1*	"»'<>«
bran.	morebitnim napadom v
POLOŽAJ V PQRUHRJU. Pariz, 9. febr. (K)	<«
predsednik Poincare je včeraj poj^lS
izjavil predsedniku zborničnega odbora za zunanje stvari, da ne more ugoditi želji odbora, da pride na njegovo sejo in poroča o položaju v Porenju in Po-rulirju. Dejal je» da noče od nikogar imeti nasvetov.
Düsseldorf, 9. febr. (K) Francoska oblastva demontirajo najodločneje nemško vest, da je po zaprtju Po-ruhrja odšlo 100 vlakov v Nemčijo.
ATENTAT NA POLJSKEGA METROPOLITA.
Varšava, 9. febr. (K) Bivši ravnatelj ortodoksnega seminarja v Koli-nu, arhimandrit Smaragd Lapiszenko, je izvršil napad na metropolita ortodoksne cerkve na Poljskem, Jurja Ja-roszewskega, ki ie umrl za zadoblje-nimi ranami. Lapiszenko je storil ta čin iz maščevanja, ker ga je metropolit odstavil z njegovega mesta, ker ni hotel izvršiti njegove odredbe.
KRONSKI SVET.
Beograd, 9. febr. (Z) Danes dopoldne se je sestal na dvoru kronski svet pod predsedstvom kralja Aleksandra. Udeležil se ga je tudi ministrski predsednik Pašič, ki je že okreval. Prisotni so bili vsi ministri, ki se nahajajo v Beogradu. Minister za notranje stvari Vujičič je poročal o notranjem položaju, nakar se je razvila debata o korakih, ki ijh je treba napraviti v Južni Srbiji, da se tam kaj izboljša položaj. Sklenili so, da se store uspešni koraki za zaščito tamošnjega prebivalstva. Zaradi obolelosti zunanjega ministra dr. Ninčiča se o zunanji politiki ni razpravljalo na kronskem svetu.
NAS SOFIJSKI POSLANIK PRI a PAŠIČU.
Beograd, 9. febr. (K) Danes dopoldne je predsednik vlade Pašič pred sejo ministrskega sveta sprejel v svojem kabinetu poslanika Milana Raklča, predsednika naše delegacije na mirovni konferenci, ki se je snoči povrnil iz Lausanne. Zaradi pomanjkanja časa ni mogel Rakič obširno poročati o lausannski konferenci Zato ga ministrski predsednik Pašič zopet sprejme popoldne ob 3, da mu poda obširno poročilo o stanju razprav na mirovni konferenci in o vzrokih, zakaj so se pogajanja tako hitro prekinila.
Rapallska pogodba.
Rim, 9. febr. (B) Finančni odbor italijanske zbornice je sprejel finančne klavzule konvencij, sklenjenih v S. Mar-gheriti o izvedbi rapaiiske pogodbe. Parlamentarni odbor je izvolil za poročevalca o teh konvencijah poslanca Orlanda.
PRED EVAKUACIJO SUŠAKA.
Sušak, 9. febr. (Z) Vsi italijanski častniki, ki se nahajajo tukaj in ki stanujejo v zasebnih hišah ali v hotelih, so dobili obvestilo, da imajo koncem tega meseca zapustiti Sušak in se povrniti na Reko. To se spravlja v zvezo s predstoječo evakuacijo v znusitt. s, margheritskih konvencij.
PRIPRAVE Z\ KOMUNISTIČNO REVOLUCIJO V ITALIJI?
Beograd, 9. febr. (B) »Novosti« poročajo iz Rima, da je tamošnja policija, ki je zasledovala cilj, da po vsej deželi hkrati izbruhne revolucija. Voditelji so bili v direktni zvezi z Moskvo. Njihov glavni štab je bil v Rimu. Aretiranci so priznali, da je v vseh večjih krajih polno podkupljenih ljudi, ki bi podpirali strmoglavljenje sedanjega režima. Komunisti so polagali največje upe na delavstvo in na slovensko prebivalstvo.
Vprašanje južne železnice.
Be o g r a d > 9. febr. (Z) Na generalnem ravnateljstvu državnih železnic sta bili včeraj pod predsedstvom dr. Rybafa. načelnika oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb v zunanjem ministrstvu, dve važni konferenci med našimi strokovnjaki in nekaterimi višjimi funkcijonarji južne železnice z Dunaja in iz Slovenije, ki sta se bavili z rešitvijo vprašanja te železnice. Današnja sestanka sta bila le informativna. Italijanski delegati se še niso udeležili teh konferenc, ker so prišli šele včeraj v Beograd.
Beograd, 9. febr. (B) Danes dopoldne se je nadaljevala konferenca zastopnikov držav, ki so interesirane na
rešitvi vprašanja južne železnice. Na» men konference je, da se določi besedilo konvencij glede te železnice. Včeraj sta dospela italijanska delegata dr, Brocchi in Viviane s strokovnjaki Na včerajšnji seji na ravnateljstvu državnih železnic se je v splošnem razpravljalo o finančnih vprašanjih. Ker je gradivo, s katerim se ima baviti konferenca o južni železnici, zelo obširno, ni izključeno, da bo trajal sestanek v Beogradu še več dni, vsled česar bo konferenca, ki je sklicana za 15. t. m. v Rim in ki ima definitivno rešiti vsa vprašanja, ki se tičejo južne železnice, odgodena do 20. februarja.
PREKINJENA TRGOVINSKA POGA-JANJA Z MADŽARSKO.
B e o g r a d, 9. febr. (Z) Pogajanja med našimi in madžarskimi delegati zaradi sklenitve trgovinskega dogovora so se prekinila. Kakor se doznava, je iskati vzrok za to prekinjenje v zadržanju Madžarske do Romunije.
MADŽARSKA PREDRZNOST.
Pariz, 9. febr. (B) »Temps« javlja iz Londona, da je madžarska vlada poslala Društvu narodov spomenico, v kateri zahteva, naj se vse države, Id meje na Madžarsko, popolnoma razorožijo.
NAŠI ODNOŠAJI 2 AVSTRIJO.
Dunaj, 9. febr. (B) Včeraj sta se naša in dunajska vlada domenili o posetu avstrijskega državnega kance-larja dr. Seipla v Beogradu. Njegov pri-
hod je določen za 28. t m. Dr. Seipel bo razpravljal z našimi vodilnimi dr? žavniki o raznih trgovinskih in političnih vprašanjih.
SPOMENICA DRŽ. URADNIKOV.
Beograd, 9. febr. (B) Udruženje državnih uradnikov je sklenilo, naj se takoj pošlje ministrskemu svetu spomenica, v kateri se zahteva, naj ministrski svet sklene na eni svojih prihodnjih sej, da so državni nameščenci ob nedeljah in praznikih popolnoma prosti
OBČNI ZBOR NARODNE BANKE.
Beograd, 9. febr. (B) Občni zbor delničarjev Narodne banke se vrši 4. marca. Na dnevnem redu so poročila upravnega in nadzorstvenega sveta. Dopolniti se imajo tudi nekatera mesta v odborih.
— Kurz Iz zgodovine umetnosti. Danes, 10. i. m. ob 6. uri zvečer se vrši v zbornic! bivšega deželnega dvorca sedmo predavanje. Tčma:	Toskanska umetnost
XV. stol. Predavatelj: Prof. dr. Izidor Cankar. Vstopnina po 5 Din pri vhodu.
— Rusko predavanje. Jutri v nedeljo se vrši v dvorani državne realke v Ljubljani predavanje Nikole Jezerskega o ruski cerkvi v sedanjem in prihodnjem času-
— Marljonetno gledališče v Liubljanl (Mestni dom) je moralo radi obolelosii dveh Igralcev in režiserja zopet ukiniti redne nedeljske predstave. _ Med tem se vršijo vaje z novo izpopolnjenim osobjem in pripravljajo nove igre. Vodstvo upa, da v kratkem premaga vse ovire in da bo moglo gledališče za kake dva tedna zopet pričeti z rednimi predstavami.
— Operni libreti »Carostrelec« Pravkar je izšel 9. zvezek opernih libretov in sicer »Carostrelec«, romantična opera v treh dejanjih. Spisal Friedrich Kind, godbo-zložil Karl M. Weber, poslovenil Anton Funtek, 68 strani, cena 3 Din. Dobiva se pri založnici. Zvezni tiskarni in knjigarni v Ljubljani in po knjigarnah. Razprodajaicem običajen popust. Dobi se tudi pri operni blagajni in pn gledaliških biljeterjih.
— Etijfcn d* Albertova nova opera »Ma-reika iz Nijmwegena«, katere premijera bi sc bila morala vršiti še v tei sezoni, je bila črtana iz repertoarja monakovske državne opere. Razlog y libretu, ki je, sličen onemu Korngoldovega »Mrtvega mesta«, tako *laF te pričakovati fijaska.
— Dve url ročnega dela za duševne delavce na dan. Tako predlaga mladi intelektualec Xanrof v Parizu, da bi se odpravila vsa bohema, vsa beda izobraženega naraščala. Razumništvo bi se uporabljalo v knjigoveznicah, tiskarnah, pri fotografih kot retušerji in v sličnih panogah obrti M so več ali manj blizu poklicu dotičnega posameznika. Da se ognejo sovražnosti rokodelcev, naj bi se zanosljevali v podjetjih, kjer bi se vrstili zgolj umstveni delavci.
DANAŠNJE PRIREDITVE
V	Ljubljani:
Drama: »Idijot«. Začetek ob pol 20. Izven.
Opera: »Mefistofeles«. Red D.
Kino Matica: »Dedinja milijonov«. Kino Tivoli; »Napoleonova hčerka«, Liya Mara.
Kino Ideal: »Zločinska roka«.
V	Mariboru:
Narodno gledišče:	»Ljubosumje«.
Gostuje g. Sest.
V Celju:
Celjsko mestno gledališče: »Sedemnajstletni«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Trnkoczy 02 Mestnem trgu in Ramor pri kolodvora*
v
Dogovor v Ženevi.
(Konec.)
Odposlanci »Narodnega Veća«, dr. Korošec, dr. Žerjav in dr. Čingrija so prišli že tretjega novembra v Ženevo. Dr. Korošec je še istega dne poslal noto vsem zavezniškim vladam — tudi srbski 1 — v kateri je javljal, da se smatra »Narodno Veće« za vrhovno vlado vseh jugoslovanskih dežel, ki ima svojo vojaščino in svojo mornarico. Prosil je vse zavezniške vlade, naj priznajo to novo jugoslovensko vlado, ter jo obenem priznajo za prijateljsko zavezniško državo. Dalje je javil, da je dr. Trumblć oficijelni zastopnik »Narodnega Veća« in »jugoslovanskega naroda« pri zavezniških vladah, zlasti pa na mirovni konferenci — Odposlanci »Narodnega Veća« so se torej v istini že pričeli ponašati kot neka vlada »Slovencev, Hrvatov in Srbov bivše av-stro-ogrske monarhije«.
Zanimiv je še sledeči dogodek: Po svojem prihodu v Ženevo je sprejel dr. Korošec tudi neko deputacijo naše omladine, ki je študirala v Švici, V predsobi je pa dr. Slepčević, Trumbi-čev tajnik, te omladince nagovarjal, naj se vpišejo v »Jugoslovensko demokratsko ligo«.
Dualizem, ki je obstojal ves čas vojne, dualizem, katerega je proglasilo »Narodno Veće« takoj po svojem nastanku, je bü s to noto od 3. novembra oficijelno javUen vsem antantinim vladam, med nji&ii tudi Srbiji kakor da je tudi Srbija samo »prijateljska« in »zavezniška« država. Pašlća so hoteli postaviti pred dovršeno dejstvo ter ga prisiliti da bi rekel »amen« k stvari, M je ne more več izpremeniti. Bilo je na tem, da nam ti gospodje zapravijo naše osvobojenje in ujedinjenje in sploh vse pridobitve svetovne vojne. Ako imajo »Slovenci, Hrvati in Srbi bivše Avstrije« svojo posebno vlado, so neka nova državna tvorba, nastala na razvalinah Avstrije, do katere ima antanta popolnoma svobodne roke. Z njo se lahko postopa, kakor se je postopalo z »jugoslovanskim« brodovjem.
Ko se je začela konferenca v Ženevi, se je dr. Korošec najprej dolgo razgo-varjal z dr. Tnimbićem. Potem je naredil kratek obisk Pašiću in potem je zopet dolgo govoril s Trumbićem. To je bilo dne <£ novembra. Naslednjega dne so se pričele konference med Pa-šićem na eni strani in vsemi ostalimi na drugi strani Odposlanci »Narodnega Veća« so zavzemali stališče, na katerem stoji dosledno dandanes še Radić: Zajednica se more proglasiti samo z ozirom na inostranstvo. V notranjosti pa obstojita dve vladi srbska za Srbijo, »Narodno Veće« za »nezavisno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov«. Tako naj bi ostalo do konstituante, ki naj bo suverena v vsakem oziru. Pa-šić je stal na stališču krfske deklaracije, toda nikdo ga ni maral poslušati. Trum-bić mu je pri neki priliki zaklical: »Pazite! Nas je osem milijonov, vas pa samo štiri. Na to se morate ozirati 1«
Konferenca se je izpremenila v brutalno provociranje. Nasprotniki so pričeli groziti, da bodo razbili konferenco in izdali poseben proglas, ako se Pašić ne ukloni. Medtem je še dr. Vesnlć poslal iz Pariza šifrirano depešo, v kateri je javljal, da Poincarć želi, da se Pašić sporazume z »Narodnim Većem«. Dr. Vesnlć ni hotel pozneje na razna vprašanja nikdar pojasniti, kaj je bilo z ono depešo. Italijani so takrat začeli v Londonu in v Parizu zelo živahno agitacijo, da se »Jugoslovenski Odbor« prizna za predstavnika »Slovencev, Hrvatov in
Srbov Iz bivše Avstrije«. Njihovo prizadevanje sta marljivo podpirala angleška novinarja Steed in Watson, ki sta od nekdaj igrala zelo dvomljivo ulogo — popreje za Avstrijo, pozneje za Italijo. Vesnić se je najbrže zbal, da ne bi te italijanske intrige uspele. Različni francoski, nam prijateljski krogi, so želeli, da se južni Sloveni v Ženevi sporazumejo in potem nastopijo v Parizu kot celota. S svojo depešo je hotel Vesnić pritisniti na Pašića, da se na vsak način sporazume z »Narodnim Većem« in tako prepreči italijansko nakano, ki bi bila lahko imela usodepolne posledice.
Pod pritiskom vseh teh razmer se je Pašić uklonil in sprejel pogoje »Narodnega Veća«. Priznal je vse one točke, ki so jih navedli odposlanci »Narodnega Veća« v svoji noti z dne 3. novembra. Srbija obdrži svojo vlado, »Narodno Veće« ostane kot vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov iz bivše Avstrije, osnuje se tretja, skupna vlada, v kateri bi bili trije »prečani«: dr. Brejc, dr. Čingrija, Dušan Vasiljevič, za Srbijo pa: Davidović, Mihael Oavrilović in Drag. Pavlovič. Pašića -nikakor niso marali v to vlado. Po tem dogovoru bi torej imeli tri vlade, dva suvereniteta in dve prisegi. Poleg tega bi ona zagrebška vlada bila samo neka centrala različnih vlad, kajti vsaka pokrajina bi imela še svojo posebno pokrajinsko vlado in vsaka teh pokrajinskih vlad bi imela celo pravico, da se neposredno obrača do tujih držav, ako bi se ji zdelo potrebno.
Ta način našega ujedinjenja bi bil naravnost monstruozan. Naša država bi izgledala kakor nemška država v oni dobi, ko Je vsak grof bil takorekoč vladar zase, samo s to razliko, da je bilo v Nemčiji mnogo več centripetalnih sil, kakor pa pri nas. Pašić je ta dogovor sprejel gotovo s težkim srcem in pod silo razmer, zlasti pa, da prepreči italijanske intrige in vsai na tak mršav način reši naše edlnstvo. Jasno je bilo takoj, da ženevska konvencija taka kot je, ne bo imela dolgega življenja. Ali bi država v kratkem času razpadla na posamezne pokrajine, ali pa bi se ženevska konvencija Izpremenila. Ako bi Pašić takrat ne bil podpisal konvencije, bi se bila ženevska konferenca razšla brez uspeha in vsak bi hodil potem svoja pota. Srbija bi dobila od bivše Avstrije, kar bi ji prisodila mirovna konferenca, z ostalimi južnimi Sloveni bi se pa delalo po božji volj! in po milosti zaveznikov. V Ljubljani bi sedaj gotovo vladali Italijani!
Pašić je torej podpisal ženevski dogovor, da zastopnike Slovencev in Hrvatov odvrne od blaznega čina. Toda izvršitev ni bila samo odvisna od njega. Pašičev dogovor sta morala sprejeti še dva druga činitelja: vlada in kralj. Srbska vlada je te sklepe takoj odklonila. Že prvega dne po svoji vrnitvi v Pariz, dne 12. novembra, je imel Pašić krizo kabineta. Vlada je odstopila in kralj Je poveril Pašiću sestavo nove, koalicijske vlade, ki je bila gotova že dne 16. novembra.
Ko so odposlanci »Narodnega Veča« v Ženevi dosegli, kar so hoteli, se jim nikakor ni več toliko mudilo domov. Odšli so s Trumbićem v Pariz, kjer so začeli iskati stikov s srbsko opozicijo, ne pa s srbsko vladajočo skupino, s katere predstavnikom so ravnokar v Ženevi sklenili dogovor. Obrnili so se tudi na tuje vlade s prošnjo, da bi priznale »Narodno Veće« kot za-
vezniško vlado. Ko sta dr. Tnanbič In dr. Korošec s to zadevo prišla v francosko ministrstvo zunanjih zadev, jima je odgovoril minister Pichon, da sta ravnokar bila v tej zadevi pri njem dr. Vesnić in Pašić, ki sta izjavila, da so sklepi ženevske konference padli v vodo in da je vlada radi tega demisijoni-rala.
Dne 26. novembra je depeširal Svetozar Pribičević v Pariz, da »Narodno Veće« sploh ni dalo svojim odposlancem mandata, da se pogajajo za sestavo vlade. Dr. Korošec je nato takoj odpotoval, dr. Čingrija je pa potrdil, da so odposlanci res prekoračili svoja pooblastila. Radi tega on in njegovi tovariši ne zahtevajo, da se izvrši ženevski sporazum, ki je tudi sicer postal odveč, ker sta medtem Zagreb in Beograd vzela stvari v svoje roke.
Iz tega je razvidno:
Ženevski dogovor je bil velika politična napaka, ker je hotel uvesti v naš narod neki dualizem po avstro-ogrskem načinu, a južne Slovene izpod Avstrije prepustiti samovolji Italijanov. Pašić je ta sporazum podpisal pod velikim moralnim pritiskom in samo z namenom, da prepreči še večjo nesrečo: ločitev našega naroda na dve državi izmed katerih bi Jugoslavija bila na milost In nemilost izročena Italiji. Srbska vlada in takratni princ regent niso hoteli priznati tega sporazuma in vslcd tega je Pašić odstopil. Odposlanci »Jugoslovenskega odbora« sploh niso imeli mandata za sklepanje sporazuma na takšni podlagi.
Darujte hnjip za horoštio mladino! nabiralnik pred Prešernoulm spomenikom.
Pismo iz Maribora.
Da so ostali najvitalnejši interesi naše pokrajine spričo letargije in brezdelja ljudskih zastopnikov deloma nerešeni deloma potisnjeni v ozadje, je povsem razumljivo. Kajti niti ena obstoječih strank, ne izvzemši onih, ki so sedele z našo stranko v vladi, ni imela nobenega izdelanega gospodarskega ali delovnega programa ter se je vsaka omejila ali na neplodno in najcenelšo opozicijo, ali pa motila z večnimi intrigami delo v boju za nadvlast v vladi. — Stvarne opozicije, ki je v vsaki državi potreben pojav, niso znale voditi. Niti ena teh strank pa ni svojih moči žrtvovala — razen strankarskim cll]em z izobrazbo oblasti — splošnosti in konsolidaciji niti ena teh strank ni hotela prevzeti odgovornosti, ki jo prinaša s seboj delo.
Vsi papirnati programi so se na mehkih foteljih parlamenta in ministrstva stopili v nič, ostala je samo blebetavost ta velika lastnost naših politikov.
Narodna radikalna stranka pa ja imela pred očmi svoj cilj, ona je vedela kaj hoče In tako edina vršila svojo misijo, ki jo ji narekuje njen program in zahteve ljudstva in države!
Važna socijalna vprašanja, uradniški zakoni, kmetijsko vprašanje, viničarski zakoni, davčne in valutne reforme ter tisoö drugih perečih vprašanj so našla naše parlamentarne velmože ali popolnoma nepripravljene ali pa rešujoče jih z vidika strankarskega okoriščanja. To slednje je zlasti velika lastnost naših demokratov, kmetijcev in klerikalcev!
In prišli so zopet ti preklicani Srbi in njih vodja Pašić na čelu prevzemat odgovornost pred narodom za grehe njih izvoljencev ter pomagali delali, često mogoče celo v nepoznanju razmer, a vse v najboljši volji — zadovoljiti narod velike domovine. Oni pa, ki jih je narod poklical, da pod njegovo suvereno voljo vrše te dolžnosti, so se zbirali v gostilni »Treh šeširev* ali v demokratskem domu po zabavah ter se ukvarjali s kupčijami in poslovnimi posli osebnodobičkarskega značaja ali vodili politiko pri okrogli mizi zadovoljnega Kranjca. Kazoč v Beogradu velikega Jugoslovena na zgoraj, so hujskali doma svoj lastni rod seveda — proti Srbom, Češ, ti so krivi, Če ne prinašamo domov tega, kar vi dragi vo-lilci od nas upravičeno zahtevate.
Da se taka politika maščuje sama — s tem seveda kratkovidni strelci niso računali. Pri vsem tem se je čuditi samo enemu, da se ti možje še upajo pred narodom iskati zapanja, ne da jih ta narod vpraša: »Pokaži svoje delo!«
M a r i b o r, 6. febr.
Upamo, da bomo z načelno politiko, s politiko politične in socijalne svobode odprli oči tudi našemu ljudstvu, ki se bo po letih zmote in prevare orijentiralo tako, kakor je že dolgo orijentiran politično in socijalno svoboden srbski narod.
Slovenska ljudska stranka (SLS), aH kakor jo narod prosto nazivlje klerikalci je bila v stari Avstriji že po svoji tradiciji do kosti monarhistična. Ako ji odpustimo vse, kar je bilo pred in po osvobojenju, je njeno današnje delo prav tako nečastno, kakor je bilo pred osvobojenjem. Njen duševni vodja dr. Ante Korošec hodi danes zopet po onih starih črnormenih stopinjah, kakor v Avstriji. Velejugosloven, dokler je bil v Centralni vladi in velecentralist, je postal mahoma iz strahu pred odgovornostjo in radi demagoške popularnosti grozeči lev — ali, žal, strupeno zobovje mu je popipal polom Avstrije, tako, da je ostalo od nega samo še — senca, ki se plazi za novim zaupanjem ljudstva.
Preobrat je izbil SLS glavno orožje
—	boj za Slovenstvo, ali kakor so rekli Jugoslovenstvo — iz nedri, ker se je naš narod osvobodil. Postaviti je bilo treba nove naloge, kajti za nacijonal-nim osvobojenjem mora priti tudi gospodarsko in socijalno osvobojenje. Tem nalogam pa dr. Korošec ni odrasel, zato so se jeli oglašati namestniki ala Gosar itd., ki so spravili svojo stranko v afront proti Jugoslovenstvu in državi — in to seveda pod šlagerjem
—	proti Srbom za krščanski boljševizem. Zmagal je Rim!
»Vera je v nevarnosti!« je zakričal Korošec in ta melodija zveni danes iz vse pisave njihovega časopisja. Da je prišla za tem avtonomija in ne vem, kaj še vse, Je samo dokaz notranje načelne razdrapanosti, je dokaz, da ta stranka nima več eksistenčne potrebe in čas bo v dogledni dobi obračunal sam ž njo.
Na Štajerskem, kjer je dominirala še iz dobe slogaštva in se vzdržala vsled njenega nacionalnega značaja, je imela pri zadnjih volitvah nevarne konkurente v SKS in socialistični stranki. Radi absolutne nedelavnosti zadnjih dveh, pa si je situacijo nekoliko popravila. Njena lista, tako zloglasna »Straža« kakor »Slovenski Gospodar« po umazani pisavi nadkrlljujeta vse zakotne žurnale naše zemlje.
Stranka, ki kaže na zunaj svojo enotnost, vzdrževano z denarnimi sredstvi, je v notranjosti vsled različnih načel in gesel ter hudih osebnih bojev močno razruvana. Z boljševiško pisavo je ustvarila med ljudstvom ve-
Arkadij Averčenko:
Naši otroci.
Ker je imel za praznike več troškov, je nakupil piščancev, nove čevlje, sardin, nov samovar, kaviarja in zapestnico za ženo — je ostalo uradniku Plje-Šinovu le še zelo malo denarja-
Ustava se je pred izložbo trgovine z Igračami In ogledovale ondi razstavljene igračke, je pomislil:
»Svojemu Vanjku kupim nekaj posebnega. Kaj takega z mehaniko in s peresom.«
Stopil ie v trgovino. »Dajte mi kaj primernega za dečka osem- ali devetletnega.«
Ko so mu pokazali nekaj igrač, se je navdušil za lepo izdelanega jockeya na psu: pes je pregibal noge, Jockey se je nagibal na njem naprej in nazaj ter je vlekel za uzdo, kakor bi bil živ. Dolgo si ga je Plješihin ogledoval, se smejal, čudil in prosil znova in znova, naj igračko navijejo.
Ko se je vrnil domov, ni čutil pod seboj niti nog od veselja, da je iztaknil tako krasno reč.
Ko se je doma slekel in šel mimo otroške sobe, je zaslišal glasove. Obstal je...
»O čem neki se posvetujejo tukaj? Gotovo sanjarijo, angelčki, o presenečenjih in ugibajo, kakšne darove dobe.
Radovednost jih muči — bodo li imeli božično drevesce... O, zlata otroška doba!«
Govorila je ondi trojka: Vanjka, Vova in Lidočka.
»Vzlic vsemu,« je govoril Vanjka, »sem za to, da jih ne žalimo. Ce hočejo prirediti drevesce, pa naj ga! Ce ga hočejo povesiti s stvarcami iz lepenke — naj, če jih veseli! Toda mislim, da je z naše strani vendarle potrebna vsaj čisto navadna delikatnost: moramo se delati, kakor bi nam bilo to všeč, moramo kazati, da smo veseli, navdušeni... No, saj moremo končno tudi malo poskočiti okoli drevesca in pojesti nekaj bonbonov.«
»Toda po mojem mnenju,« Je dejal odkritosrčni Vova, »je naravnost potrebno izraziti svoje resnično razmerje do tega prevsakdanjega drevca in do vsega, kar diši po šepetanju in naivnih bedarijah naših starišev. Cernu vse to? Naravnost dolgočasno!«
»Dragi moj, ti pozabljaš stare navade. Tebi je to lahko reči, a oče ne bo morda zato spal celo noč, ker je tega vajen od svojih otroških let, in zanj bi Božič brez tega niti ne bil Božič. Cernu bi starčka brez vzroka jezili...«
»Smešno in zoprno je,« se je zarežal Vova, »kako so pravkar prirejali božično drevce: zaklenili so se v jedilnico ter tam lepili neke okraske in svečke. Čemu to? Kakšna neumnost! A ko sem vprašal nalašč, kaj h tam počno, mi le
odgovorila teta Nina: »Mamica šiva tam novo obleko!..« Skrivnost Polichi-nelova!«
Vsi so se zasmejali
»Bratca,« je dejal proseče dobrosrčni Vanjka, »za boga, na vsak način se ne izdajajta! Glejta, kako se bom vedel jaz — brez pretirane veselosti, brez spakovanja, toda preprosto se bom kazal ginjenega, kakor da se mi leskečejo oči in mi bije srce od navdušenja. Storita tudi vidva tako: veselilo bo naše stare.«
Plješihin je odprl duri in vstopil v otroško sobo, kakor bi ne bil slišal ničesar.
»Pozdravljeni otroci!	Vanja,
kakšen darček sem ti prinesell prekrasno! Čudovito!«
Razvil je papir in spustil Jockeya, jezdečega na psu.
»Zelo ljubko,« je dejal Vanja in zaploskal. »Kakor živ! Hvala ti, papa!«
»Ti Je všeč?«
»Seveda! Zakaj bi mi ne všeč ta igračka? Čudovito je sestavljena, v njeni ideji in mehaniki je ninogo dovtipa in iznajdljivotl Zelo, zelo ljubko 1«
»Vanja!«
»Kaj?«
»Moj dragecl No, rad te imam, — no, bodi tudi ti do mene iskreni.. Povej ml kakšna se ti zdi v resnici ta igrača in zakaj govoriš s takim posebnim tonom?.«
Vanjka je v zadregi sklonil glavo.
»Vidiš, papa... če dovoliš, da sem iskren... moram ti povedati: otroška psihologija ti je popolnoma tuja-., niti otroškega okusa, niti otroškega hrepenenja ne poznaš čisto nič (o. razume se, da ne govorim o sebi, niti o Vovu — o prisotnih sploh ni govora). Po mojem mnenju potrebuje otrok primitivno igračo, kakšno polence ali punčko iz cunj, brez nosa in oči, kajti otrok ima veliko domišljavost in ima rad tvarino za svojo fantazijo, obdajajoč punčko z vsemi lastnostmi, ki si jih le izmisli; tam, kjer je obrtnik že vse sam oskrbel in kjer je dovršil že vse mehanik, tam pa nimata otroški razum in fantazija ničesar več opraviti Zreli ljudje prezro to okolnost vedno ter obdarjajo otroke z igračkami, od katerih so večinoma sami navdušeni, ker je pač njihova fantazija sušja,. rafinira-nejša ter se more razširiti le še z nečim, kar se približuje že popolni iluziji naravnosti, rokodelskemu posnemanju te naravnosti.«
Uradnik Plješihin je sklonil glavo ter molče poslušal svojega sinka.
»Tako... tako... In božično drevesce torej, kakor si pravkar rekel, je tudi le star običaj, ki je zrelim ljudem potrebnejši kakor otrokom?«
»Ah, ti si nas poslušal? — No, ne morem pomagati... Na vsak način smo toli delikatni, da bi vam nikakor ne dali čutiti te neokusne lažnivosti in te
liko nerazpoloženje proti državi kar ni bilo spričo povojne psihoze nobena umetnost, danes pa po klancu letečega vozička ne more več zaustaviti. Da bo s to trčavostjo razbila svojo politično barko, je povsem jasno, ker večinsko ogrodje stranke, obstoječe iz kmetskega ljudstva, pridobitnih slojev in duhovščine ne bo moglo slediti tej politiki Posebno poglavje v SLS tvori vsekakor duhovščina in nje krščanski svetovni nazor. Kako dolgo pa bo ista mogla vzdržati krščanskemu svetovnemu naziranju in veri skrajno škodljivo politiko svojih voditeljev, je vprašanje, ki ga morala rešiti nujno duhovščina sama. Dolžnost države pa je, da reši tudi ona sama vprašanje duhovniških plač- Ko bo naša duhovščina in nje socijalni položaj utemeljen z drugoverski-mi, tedaj sem prepričan, da socijalno osvobojena zakliče sama SLS: Ne izrabljajte vere in cerkve za svoje umazano podjetje in katoliški duhovnik bo, kakor danes pravoslavni prevzel vlogo učitelja in vodnika svojega naroda, politiko pa prepustil politikastrom.
Politične novosti
Češkoslovaška.
= Volitve obratnih svetov. »Ceske Slovo« poroča, da so končale volitve obratnih svetov v severnočeških okrožjih ravno tako, kakor v Ostravskl Moravi: s popolnim porazom komunistov, ki so dobili samo 26 mandatov. Narodni socijalisti so izvoieval! 105, nemški socijalisti 287 in češki socijalisti 84 sedežev.
LAUSANNE.
= Stroški mirovne konference. Stroški mirovne konference se cenijo na 6—7 milijonov švicarskih frankov. Vsekakor se more ta vsota še zvišati Dnevni izdatki članov konference znašajo nad 50.000 frankov. Novinarji so izdali samo za brzojav in telefon 1 milijon frankov. Pošta, telegraf In telefon so za časa konference izborno funk-cijonirali.
= Čuden tajnik turške delegacije. Suad
bej, tajnik turške delegacije, ki je bil zaposlen v arhivu, je lepega dne zginil. Kot spomin je zapustil v Lozani 7000 švicarskih frankov dolga. Kakor se domneva, je odpotoval z neko Angležinjo v Nemčijo. Pozneje so izsledili, da je prodal ruskim boljševikom važne akte za 30.000 frankov. Akti vsebujejo instrukcije angorske vlade svojim zunanjepolitičnim zastopnikom. Trdijo, da ]e prodal neka] dokumentov tudi Orkom.
AVSTRIJA.
= Sanacija avstrijskih financ. Kakor kažejo vsa znamenja, dobi Avstrija od angleške državne banke 12 mesečno posojilo. Pogajanja med avstrijskim delegatom In guvernerjem banke v Londonu so končala a pozitivnim uspehom. »Daily News« se izražajo precej optimistično o sanaciii avstrijskih financ.
Tekoči računi.
Za one, ki znalo čitati.
Priznati Je treba, da so gospodje pri »Jutru« pravi mojstri v natolcevanju in ponarejanju resnice. Včerai so zabeležili kar dva nova dementija, ki se tičeta njihovih razkritij o »nemško-radikalski kupčiji«. Seveda so zabeležili samo za one, ki znajo citati, ki pa ne razumejo tega, kar Čitajo, ker bi sicer ne pisali vedoma in namenoma laži. »Jutro« namreč piše: »radikalna stranka ne pravi, da so naše vesti neresnične, temveč da so premišljena agitacija.« Naš dnevnik pa je v tozadevni iziavi ponovno naglasil tendenciozne In Izmišljene vesti, ki jih objavllajo razni demokratski listi predvsem ljubljansko »Jutro«. Tako pretvarjajo demokrati resnico v laž, ker menijo, da njihovo občinstvo ne razume tega, kar čita. Toda njihovo mnenje se bo kmalu spremenilo v grenko prepričanje, da je občinstvo pametnejše nego si mislijo...
Da čimprej Izginejo...
Eni In drugi, desničarji in levičarji klerikalne stranke, so enakovredni bratci, brez načel, zgolj konjunkturisti, in naloga vsakega poštenega človeka je, da eni kot drugi Čimprej izginejo s političnega pozorišča v blagor ljudstva In vseh državljanov. (Prosto po »Slovencu«.)
vaše smešne situacije, ki Je tvojemu razumu toli očividna...«
Uradnik Plješihin je šel zamišljen po sobi trikrat gor in dol. Potem se Je naglo ustavil in dejal sinu:
»Sleci se! Takoj ti jih odštejem!«
Vanjkove ustnice je preletel muče-niški izraz:
»Prosim... Na tvoji strani je süa — vem. In razumem, da je to, kar nameravaš storiti — potrebnejše in važnejše nikakor ne toliko zame, kakor predvsem zate. Ne bom, seveda, govoril o krutosti, o nekulturnosti in nič-vrednosti takega argumenta, kakoršen je pretepanje z leskovko... To je splošno znana stvar. Toda če pač hočeš, potem te končno razumem in opravičujem ... Utrujen sl zdelan, razmetal si denar, žrtvoval si se, zato si zdaj slabe, zle volje... Moraš torej nad kom izliti svojo jezo — in vseeno je, ali nad mano ali nad kom drugim... No, kaj zdaj je prišla pač vrsta name, da sem žrtev tvoje slabe volje — pokorim se torej ter naglašam le še to, da se zato nad teboj prav čisto nič ne zgražam. »Vse razumeti,« je dejal filozof, »po-menja vse odpuščati.«
Stari Plješihin je nenadoma poskočil s stola, zamahnil z roko, slekel suknjo in legel na tla na preprogo.
»Kaj ti je, papa? Kaj pa počenjaš?«
»Odštej mi jih ti, ker pač ne preostaja nič druzega!« je rekel uradnik Plješihin in je tiho
Dnevne
— Zdravstveno stanje kraljice Marije. Iz Beograda poročajo: Bolezen kraljice Marije se je obrnila na bolje, vendar pa kraljica po nasvetu zdravnikov še nekaj dni ne sme zapustiti dvora.
— Bolezen dr. Ninčiča. Iz Beograda poročajo: Zdravstveno stanje zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki je obolel, se je nekoliko poslabšalo. Po nasvetu zdravnikov mora ostati nekaj dni v sobi.
— Povratek pokrajinskega namestnika. G. pokrajinski namestnik Ivan Hribar se vrne v Ljubljano v nedeljo ali pondeljek.
— Povečanje našega dnevnika. »Jutranje Novosti« so se v sorazmerno kratkem času tako udomačile v vseh slojih našega prebivalstva, tako v Ljubljani, kakor tudi v pokrajini, da smo se na splošno željo odločili list vsestransko Izpopolniti. Veseli nas, da so »Jutranje Novosti« našle toliko odziva, kar le za nas obenem dokaz, da je narodnoradikalna ideja padla v Slovenji na plodovita tla. Da ustrežemo vsem čitateljem in vedno večjemu številu naročnikov, bo naš dnevnik izhajal z rednimi tedenskimi prilogami, ki bodo vsebovale ak-tueine politične, gospodarske, kulturne in socijalnopolitlčne prispevke. Zagotovili smo •I ▼ ta namen krog odličnih sotrudnikov tako, da se bodo priloge »Jutranjih Novosti« lahko mirno vzporejale s prilogami drugih dnevnikov. V kratkem bomo pričeli izdajati te priloge večkrat v tednu. — Opozarjamo na jutrišnjo prilogo, ki bo brezdvomno «zadovoljila vso naše čitatelje in naročnike.
— Glavni volilni odbor NRS za mariborsko oblast in srezka odbora za levi in desni breg imajo skupno sedež v Mariboru, Vrazova ulica 3, III. — Somišljeniki in prijatelji stranke naj se v vseh zadevah obrnejo ustmeno ali pismeno na ta naslov. Tam se sprejemajo tudi prijave za vstop v stranko.
— Okrajna konferenca Narodne radikalne stranke v Kočevju se vrši, kakor smo že poročali, 11. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih okrajnega tajništva. Konferenci prisostvuje delegat Akcijskega odbora Iz Ljubljane, nadalje zastopniki vseh 9 krajevnih organizacij kočevskega okraja, ter vabljeni zaupniki Iz še neorganiziranih pokrajin. Na dnevnem redu je določitev kandidatov za narodno skupščino.
— Italijanske skomine po naših rudnikih. V Rimu obstoja neka »Unlone Italo-Jugoslava«, ki razpošilja na razne tvrdke, predvsem pa na posestnike večjih in manj-ilb rudnikov v Sloveniji silno vljudno pisane okrožnice, v katerih vprašuje, ako bi bili rudniki naprodaj In pod kakšnimi pogoji. Obenem pa prosi za pogoje, pod katerimi naj bi se prodajale rudnine v Italijo v slučaju, ako je prodaja izključena. V prvi vrsti se zanima omenjena družba za naše manjše premogokope. Opozarjamo naše merodajne gospodarske kroge, naj zasledujejo s paznim očesom delovanje omenjene rimske družbe v Sloveniji.
— Razpis stolic na veterinarski fakulteti univerzitete v Sofiji. Na veterinarski fakulteti univerzitete v Sofiji so razpisane sledeče stolice:	1. Za anatomijo, histolo-
gijo in embriologijo na domačih živalih; 2. za občo terapijo, farmakologijo, farmako-gnozijo .farmacijo in toksikologijo, in 3. za občo patologijo in patoiogično anatomijo. Natančneje podatke in pogoje morejo interesenti dobiti pri veterinarskem odseku oddelka za kmetijstvo.
— Romunski konzulat v Zagrebu. V Zagrebu je otvorll svoj urad kr. romunski ~?«zulat. Urad se nahaja v Draškovičevl ,1Icj25 (telefon 5-68) in posluje za področ-c- fIrvatske, Slavonije (do Vinkovcev), Slovemje In Dalmacije.
Mestna zastavljalnica v Ljubljani ürZnio97' đa se vrši tomesečna dražba, ju-1 L1^ nKaS5tavlJenlh Predmetov, v četrtek 6- *•	url Popoldne.
- "?0ors,ie vesti. Cene elektri-čnega toka Mestno električno podjetje naznanja, da ® občinski svet sklenil v svoji seji dne 29. ia™arJa> da se do definitivne, rešitve vprašanja glede Zviäania cen e,ek. tričnega toka zviša cena na lue in mnč začasno od 1. januarja 1923 dalje na dvakratni sedanji znesek. Eventualne razlike ki £ nastale po definitivni rešitvi tega vprašanja, se predpišejo in zaračunijo naknadno od i. januarja dalje. — Detomor? v Einspielerjevi ulici Št. 17 so našli davi pn «praznjevanju greznice truplo približno sest tednov starega, dobro razvitega otro-«a moškega spola. Po ugotovitvi sodnega * Pravnika je moralo truplo že kakih 15 dni ježati v greznici. Uvedena je bila preiskava. ~ Policijska statistika. « statističnega pregleda o delovanju marl-«orskih policijskih zaporov v letu 1922 Iz-da Je tekom leta prenočevalo v po-vS/sklh zaporih zaradi raznih prestopkov tU35 oseb Odgnancev je bilo v zaporih |50. Zaradi tatvine, ropa, vloma, zdravm-*kega pregieda itd. je bilo v zaporih 388
Je,sedel<> v zaporih 119, da je bilo lanskega leta vsega skupai v mariborskih policijskih zaporih 2392 oseb r* Spremembe v obrti. V mesecu Jamarju je bilo v Mariboru prijavljenih
danm ?OV,h obrtov> Pet iih ie bfl° odpove-O h j? ,n Podeljena je bila ena koncesija. — _Dcni zbor nabavljalne zadru-h^abavljalna zadruga državnih usluž-svni L,/. Mariboru Ima dne 25. februarja 'nit IT* občni zbor. -Pijančeva-dnevnem i-** 8 ^ 1 a n f e le še vedno na na hladno tri irtiSnoei ie P°liciia postavila srkali božje kam«nčke’ kl so se Preveč na-račila brez dovoVl Me 1° 1 e Preko-gitlmadje neka Ida vJa,in brez P°tne ,e-morala pred sodiščem;'	se bo
rtboruL Korn“ie^ÄrskT^iud“nV5^ ^zrasel in začel z delom, je 1; “dski °der dobro uspelih predstavah v Mari£? neka' £edil gostovanje v Slov. Bistrici k?rJi * kazalo, kaj premorejo naši mladi valni igralci ln igralke. Na Pustno nÄ °bj|;nri pop. zopet zaigrajo ra sicer doma v mariborskem Narodnem domu, kjer pt£ v*eb zapletljajev in veselja polno n-r ./Babilon« kot vojaško predstavo nrL21! žani Vstopnini. Pričakovati je, da se nr»!rtaVe “deleži tudi drugo občinstvo, D^dvsem delavstvo, ki hoče poštenega Predpustnega razvedrila. Da nudi s takimi I°3?štvu, ki je v Mariboru pre-
VedriU e šteh? Liud ltpega' cenejšega raz‘ poim;a’ Je štetl Ljudskemu odru le v pravo
Prödfltanle* svoJe^“Hnrne naloge. Pred-rodaja vstopnic kot ponavadi.
delieiT £el|ska °^in?ka se vrši v pon-Čiln	‘?a dnevnem redu so ooro-
raznih odsekov.
ud- Tč Mestna občina v Sarajevu ie vsled ^rasčajoče draginje zvišala plače svojim ■ »«ciiCcm,
novosti.
— Klerikalci nastopajo samostojno! SLS je vložila na deželnem sodišu kot prva svojo kandidatno listo za Ljubljano. Kandidat je dr. Andrej Gosar, njegov namestnik pa posestnik Jože Pirc. Ker se jim le »ponesrečila« volilna zveza s komunisti, so hoteli imeti prvo volilno skrinjico in to se jim je torej posrečilo.
— Podpora Splitu in Dubrovniku. Vlada je nakazala po 200.000 Din podpore za splitsko in dubrovniško občino. Podpora je namenjena podpiranju tujskega prometa.
— Zatvorltev bukarešks univerze. Kakor smo že poročali, je prišlo na bukare-ški univerzi do protižidovskih Izgredov. Po poročilih listov je vlada zatvorila univerzo za 1. semester, dijaki-agitatorji pa so bili aretirani.
— Gledališki upravi v Ljubljani je neznan uzmovič ukradel 24 kg sladkorja. — Trgovcu Kollmannu je nekdo ukradel sobno svetilko vredno 1200 kron.
— Berač s kratkim spominom. Prea par dnevi je bil aretiran berač Mihael Ko-renčič radi suma tatvine par ponošenih čevljev. V svojem zagovoru pravi, da mu jih je daroval neki sorodnik v Rožni dolini. Za Ime in stanovanje pa ne ve!
— Nesreča ali samomor. V nedeljo se ie v Vojniku ustrelil z lastno puško orožnik Dobre. Težko ranjenega so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je kmalu umrl. Ker je bil ranjenec nezavesten, se ni moglo ugotoviti, ali gre za nesrečo ali samomor.
— Skesan! zločinci. Policijskemu ravnateljstvu v Zagrebu so se prijavili trije mladeniči, ki so izjavili, da so dne 2. t. m. ubili Josipa Štrosa iz Sv. Križa, pravijo pa, da so dejanje izvršili v prepiru-
— Nepoštena vzgojiteljica. Pri Jelisavi Hirschler v Zagrebu je bila že 5 let in pol uslužbena kot vzgojiteljica Roza Pach-mayer, doma iz Weitscha. Spočetka je opravljala svoj posel vzorno in si je pridobila pri vseh domačih zaupanje. Lepega dne pa je gospodinja zapazila, da so ji zmanjkale razne dragocenosti. Po dolgem iskanju zločinca so končno dognali, da je tatica domača vzgojiteljica. Roza je svoje dejanje priznala in je izjavila, da je prodala ukradene reči v Gradcu ob priliki božičnih in velikonočnih počitnic. Skoda znaša okoli 52.000 Din.
— Požar v vagonskem stanovanju. Na
progi poleg Savske ceste v Zagrebu stanuje več železniških rodbin v vagonih. V četrtek zvečer je v vagonu kuhala večerjo Helena Sabolek. Ko je odšla po vodo, je padla na posteljo, kjer sta spala dva otroka, iskra. Postelja se je vnela in hipoma je bil vagon v plamenu. Prestrašena je prihitela mati in Še pravočasno rešila oba otroka.
— Pobegnil bi rad. V novosadskem zaporu sedi Svetislav Mihailovič, član banditske družbe, ki je v minulem poletju ogro-ževala novosadsko okolico. Dognal je, da se nahaja njegova celica baš nad kletjo in kaj kmalu je bil storjen sklep, da se osvobodi. Ob peči je nabrusil rob vrča, napravil iz njega nekakšno žago ter z njo pridno in previdno žagal. Že ste bili dve deski prežagani, ko je paznik zapazil, da se rob vr» ča sumljivo sveti; vse nade na rešitev so splavale po vodi.
— Krvav boj za dekle. Mano j to Gera-nič Iz Sokolca je šel oborožen v hišo Uroša Bartola ,da bi mu vzel hčer. Nastal je pravcati boj, v katerem je padel oče dekleta, v katerem pa je zgubil glavo tudi nesrečni mladenič.
— Velik požar v Skoplju. V Skoplju je pogorela trgovina »Braće Rajkovič«. Škoda znaša 5 milijonov Din. Vzrok požara je neznan.
— Lovska nesreča. V gozdu blizu Skop-Ija^ sta bila na lovu za lisico Dimko Duko-vič in Vasilij Adovič. Da bi žival sigurneje dobila, sta šla ločeno na lov. Kmalu je Vasilij zasledil lisico in oddal nanjo strel, ki Pa je zadel njegovega lovskega tovariša Dimka v trebuh. Dimko je čez nekaj časa “mrI- Pred svojo smrtjo je prosil, da se Vasilij ne kaznuje, ker je prepričan, da se je pripetila nesreča in da ne zadene tovariša nikaka krivda.
— Žrtev svojega poštenja. V Peči se je pred nekaj dnevi usmrtil trgovec Ragib Malušagič, ker ni mogel Izpolniti svojih trgovskih obveznosti. Ze par dni pred usodnim momentom je hodil raztresen okoli, izogibajoč se pogovorov z ljudmi. Kritičnega dne pa je poslal svojo ženo v sosednjo hišo po cigarete, sam pa je vzel revolver in se dvakrat ustrelil v prsi.
— Zahrbtni umor žensk. V Prištini je neto kmet s svojim slugo iz zasede ustrelil ženo svojega soseda, težko ranil pa 2 M, ki sta stali v bližini. Izročen je so-oiscu. Kot vzrok navaja prepir radi vinograda.
i i n. P,cgait! .Iesar v južni Srbiji., V ne-katenh krajih južne Srbije so se pojavili slučaji pegastega legarja. Oblasti so ukre-nile vse potrebno, da se ta kužna bolezen ne razširi.
— Posledica alkohola. Dninar Konrad Kessler iz Osijeka Je prišel vinjen domov. Žena ga je prosila za denar, da bi nakupila potrebna živila. To pa je bojevitega moža tako razsrdilo, da jo je pograbil za lase in vlekel k umivalniku, kjer jo je nameraval zaklati z velikim kuhinjskim nožem. Na njeno obupno vpitje so prihiteli sosedi ter nesrečnico rešili iz rok nasilneža. Sedaj premišljuje svoje početje v osijeških zaporih.
— Živinske posledice alkohola. Splltsl
Usti prinašajo sledeči pretresljiv dogodel
Pred nekaj dnevi je tamošnja policija an
tirala Franca Pechareka, radi bestijalne?
postopanja z mrtvo ženo. V soboto popo
dne je ležala njegova jetična žena v p<
slednjih vzdihljajih. Pijan Je prišel k nji
njen mož z žganjem ter jo silil piti Reva ]
v strahu nekoliko izpila, ostanek pa je pi
žrl mož in šel zopet pijančevati. Par ur pc
zneje je žena umrla. 18 letna hčerka jo ]
opravila in položila na mrtvaški oder.
kratkem se je vrnil domov pijani oče. N
prvi pogled se je sicer zdrznil, potem p
Je Pristopil k odru in pričel kričati: »Vst:
m» ti nisi umrla, ampak se samo zatajuješ!
nn-J’A .J® videl, da se žena ne gane, jo ]
Hčertv1 ,za kse in butal z glavo ob zi<
erdo rvJILs krvavečim srcem gledala t
cijo kl Ä*Potera ie pa stekIa 1,0 P01 ujo. ki je moža aretirala.
Markovič te	J6 nstrel2a ^
znan, pač pa Se doS«v?Vse°te tila radi siromašnih razmer 1 Sml — Posledica pijanosti, v sel« se je vračal iz gostilne PopoiLomf £ Bogdan Mihailovič. Med potjo se j9 „i s sosedom in potegnil velik oster nož, d bi ga zabodel. Tedaj pa se je
in nož, ki je bil namenjen drugemu, se je zabodel globoko v prsi svojega lastnika. Kmalu nato je Bogdan umrl.
— Smrt radi lastnega zločina. V šabcu je s pomočjo svoje matere in neke babice odpravila plod neka Natalija, žena Dragotina Bakočeviča. Posledica tega nevarnega eksperimentiranja je bila njena takojšnja smrt.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
Novosti iz Primorske.
— Smrtna kosa. Dne 4. t. m. je po kratki bolezni umrl v Ceru pri Žminju duhovnik Anton Šebesta. Pokojnik je rodom Čeh, ki pa ie vzljubil tužno Istro kot svojo novi* domovino. Med istrskim narodom je preživel 32 let. Bil je splošno priljubljena oseba, kar je tudi pričala ogromna udeležba pri njegovem pogrebu. Naj mu bo lahka ljubljena zemlja.
— Poslanec dr. Wilfan tožen. Tržaški sodniki so vložili na parlament prošnjo za dopustitev tožbe proti posl. dr. Wilfanu, radi razžalitve sodnika pri razpravi. Svoje-časno je imel posl. Wilfan incident na tržaški preturi.
— Hišna preiskava. Pri tajniku polit društva »Edinost« v Gorici dr. Bitežniku je izvršila v sredo varnostna oblast hišno preiskavo. Dr. Bitežnik je zahteval sodnij-sko povelje, toda preiskujoči komisar se je skliceval na dekret glede nošenja orožja. Orožja sicer niso našli, pač pa so odnesli nekaj spisov.
Šolstvo.
š Učni uspehi na realni gimnaziji v Ljubijani. Na zavodu je bilo vpisanih 593 rednih učencev. Od teh jih je izdelalo s pozitivnim uspehom 302; iz enega predmeta so padli 104, iz dveh ali več predmetov pa 183; nelzprašanih je bilo 6. Skupno jih je torej izdelalo z negativnim uspehom 285 ali 47.82 odstotkov. Kot vzroki slabega napredka se navajajo: malomarnost učencev in pa slabe gmotne razmere.
Zvišanje šolnine na avstrijskih srednjih šolah. Avstrijska vlada je zvišala semestralno šolnino na srednjih šolah od do-kron. Začetkom prihodnjega semfsfsfssssm sedanjih 16.000 kron na 80-000 kron; prispevke za učila od 1600 kron na 8000 kron in prispevke za telesno vzgojo učencev na 16.000 kron. Začetkom prihodnjega semestra se bodo tudi primerno zvišale pristojbine na avstrijskih vseučiliščih.
Narodno zdravstvo.
z Nova bolnica v Srbiji. Ministrstvo za javna dela Je odobrilo 3,134.000 dinarjev kredita za zidavo bolnice v Gor. Milanovcu.
z Za zgradbo telovadnice za srednje šole v Beogradu je ministrstvo za javna dela odobrilo kredit 1,636.555 dinarjev.
Sokolski vestnik.
— Stavbni odsek Sokola v Mostah priredi v nedeljo 11. t. m. ob 6. pop. v lastnih prostorih na Selu veliko maškerado. Za dobro zabavo, jedila in pijačo Je poskrbljeno. Dostojne maske dobrodošle. Zdravo i
Iz MtDcnep življenja.
— Celjsko olepševalno društvo ima svoj redni občni zbor v četrtek 15. t m. ob 20. v hotelu »Balkan«. Na dnevnem redu je sprememba pravil.
Dopisi.
— Iz Sp. Logatca nam pišejo: V nedeljo 4. t. m. smo imeli dokaj duševnega užitka. Uprizorili smo dramo »Stari grehi«. Želimo, da bi se naši vrli igralci kmalu zopet pokazali na odru. Posebno je veselo dejstvo, da so sodelovali tudi naši domači fantje. — Tihotapstvo zelo cvete. Posebno mnogo gre preko meie tobaka, ker Je kupčija s tem predmetom radi visokega tečaja lire precej plodonosna. Pred kratkem Je finančni stražnik aretiral ISletnega dečka, ki je imel pri sebi za 15.000 kron tobaka. — Tudi tatvine se često dogalajo. Nedavno tega Je ukradel neki tihotapec konja iz hleva nekega tukajšnjega domačina. Korajžno ga je zajahal in podil proti meji. Toda žival se ga je blizu meje iznebila in zdirjala nazaj k svojim jaslim.
IZVLEČEK IZ STATUTOV NARODNE RADIKALNE STRANKE.
člen 4. član Narodne radikalne stranke more biti vsakdo, U uživa vse državljanske pravice, ko sprejme program stranke ln Izjavi najbližji organizaciji stranke, da se hoče podvreči strankini disciplini in delovati za razširjenje in ostvar-Jenje strankinih načel, in ko se izvrši njegov sprejem v stranko.
člen 7. Vsi člani stranke imajo enake pravice in dolžnosti.
Člen 8. Vsak član stranke je dolžan glasovati pri vseh volitvah za kandidate* ki jih postavi stranka, in brezpogojno se pokoriti odlokom strankinih organizacij, ki se ustanove na osnovi teh statutov.
člen 9. Vsak član stranke Je moralno odgovoren za svoja dela. Poedlnl člani stranke ne morejo ničesar ukreniti v imenu stranke brez pooblastila strankinih organizacij, v Imenu kojih bodo delovali.
Člen 10. Člani stranke, kl bi delovali proti interesu stranke ali drugače grešili s svojim postopanjem prot| disciplini stranke ali škodovali nie ugledu, kaznujejo se s pismenim ukorom ali izključenjem Iz stranke po predhodnem pismenem zaslišanju.
VELIKI PUSTNI KORZO »SLAVCEVA maškerada. PUSTNA NEDELJA 11./2.
V VSEH PROSTORIH HOTELA »UNION« V LJUBLJANI
OBRTNIKU
pristopajte k Narodni radikalni stranki, ki jp ad hi» državotvorna stranka!
Gospodarstvo.
NAŠ REČNI PLOVNI PARK.
V našem prometnem ministrstvu se vrše ravno te dni posvetovanja o rešitvi vprašanja našega rečnega plovnega parka. Ves ta park je dosedaj izkoriščal brodarski sindikat. Kakor piše beograjski »Trgovinski glasnik«, je to vprašanje najbrže načeloma že rešeno. V svrho uspešne eksploatacije našega rečnega plovnega parka se ustanovi posebna akcijska družba, v kateri pa bo država sama udeležena z 80% kapitala, ki ga bo vložila na ta način, da bo izročila tej novi družbi vse one brodove, ki jih je dobila na račun vojne odškodnine, dočim ostane ostalih 20% drugim interesentom na razpolago in jih bodo morali vplačati v gotovini.
»Trgovinski glasnik« izraža svojo zadovoljnost nad tem, da hoče prometni minister rešiti to vprašanje brez nepotrebnega odlašanja. V ostalem je pa list zelo nasproten takemu načinu rešitve, kakršen je baje že sklenjen, in V tem mu moramo v mnogih ozirih tudi mi pritrditi.
Znano je namreč, da se podjetja, ki jih upravlja država, še daleč ne morejo kosati s privatnimi podjetji. Državni uradnik je vezan na svoje predpise, katerih se drži kakor pajek muhe, dočim prevladuje pri privatnih podjetjih trenotna uvidevnost, oportuniteta. Državni upravni aparat je težak, počasen in zelo drag; pri privatni upravi pa ravno obratno prevladuje elasti-citeta in povzroči taka uprava povprečno mnogo manj stroškov.
Ako je vest o ureditvi vprašanja našega rečnega plovnega parka na tej podlagi resnična, potem smo lahko takoj uver-jeni, da naše rečno ptovstvo nima prihod-njosti, da bo preje propadalo, ko pa se razvijalo. Prometno ministrstvo bi si s to rešitvijo popolnoma nepotrebno naprtilo ogromno breme, kateremu najbrže ne bo kos, ker ima pred seboj drugo ogromno nalogo: ureditev našega železniškega prometa. Dokler bo sedela v upravi te nove akcijske družbe večina državnih uradnikov in le manjšina privatnega uradništva, uprava ne bo dobro funkcijonirala, ker bo zmagovala komaj tekoče posle, kaj šele mislila na izboljšanje in razširitev prometa. — Vsaka država radevolje prepušča svoje brodarstvo privatnikom in jih povrh tega še podpira, ker ve, da Je na ta način njenemu prometu najbolje zasiguran razvoj.
Gotovo je, da bi s takim načinom rešitve vprašanja plovnega parka trpela naša rečna plovitba škodo. Dvomljivo pa je tudi, ako bi imela država od nie kako korist. Zato pa se nam zdi da je ta vest »Trgovinskega glasnika« najmanj netočna, ako že ne neresnčna. — Dasiravno smo v principu proti temu, da bi država imela take obrate v lastni režiji ,vendar pa moramo takoj omeniti, da bi bito pod gotovimi pogoji prav koristno, ako si pridrži državna uprava odločilno besedo pri podjetju. Sicer pa bomo govorili o tem vprašanju obširneje tedaj, kadar bomo imeli zanesljivejša poročila.	m.
INDUSTRIJAH
X Nove tobačne tovarne v naši državi.
Načrt za zgradbo nove tovarne v Nišu je sedaj izgotovljen. Tovarna bo opremljena z najmodernejšimi stroji, ki jih dobi naša država na račun reparacij Iz Nemčije. Kapaciteta tovarne bo znašala 2000 kg tobaka dnevno. Stroški za zgradbo te tovarne bodo znašali okoli 60 milijonov dinarjev. — Poleg te nove tobačne tovarne se bosta zgradili še dve in sicer v Smederevem in v Velesu. Tudi ti dve bosta opremljeni z najmodernejšimi stroji. Stroški za zgradbo teh dveh fovarn, za katere so načrti tudi že ogtovi, so proračunjeni na 40 milijonov dinarjev.
X Odmevi ruhrske zasedbe. Praška »Bohemia« poroča, da so prejele Škodove tovarne izdatna naročila iz Anglije, Italije, Danske in Švice. Ta naročila so v ozki zvezi z oslabelostjo poruhrske industrije.
X Stinnes v Madžarski. Te dni se mudi v Budimpešti sin nemškega veleindu-strijca Stinnesa ter vodi dogovore s tamkajšnjimi industrije! in agrarci. Stinnes preiskuje madžarsko gospodarstvo, da ugotovi, kje bi mogel njegov konzorcij najuspešneje nastopiti. V prvi vrsti se zanima za premogovnike in za železna podjetja.
X Pojemanje krize v ČsL tekstilni Industriji. V češkoslovaški so prošli teden številna tekstilna podjetja zopet pričela z delom.
X Zopetno povišanje premogovnih cen v Nemčiji. Po vesteh iz Berlina namerava državni premogovni urad v Berlinu ponovno zvišati cene premogu. Povišanje bo znašalo najmanj 100 odstotkov, skoro gotovo pa precej več.
X Povišanje cen železu v Madžarski, Ker se vsled zasedbe Poruhrja zelo množijo naročila pri madžarskih industrijcih železa, so ti s 1. februarjem zvišali ceno za železo v palicah od 10.600 na 11.600 madžarskih kron. Analogno so tudi podražili vse druge železne izdelke za 10 odstotkov. — K tej podražitvi je pripomoglo med drugim zlasti tudi povišanje delavskih plač in pa močno naraščanje draginje.
Praška železo-industrijska družba je izročila v sredo v Kladnem svoj prvi plavž prometu. Otvoritvi je prisostvovalo vet državnih funkcijonarjev. V tamkajšnjih industrijskih krogih upajo, da bo kmalu mogoče, staviti v obrat tudi drugi plavž.
X Zlati redniki v Avstriji. V letu 1921. so izkopali v zlatih rudnikih v Avstriji 12.100 kg surove rude, ki je dala 36 kg čistega zlata, 33 kg srebra, 265 q arzena v skupni vrednosti 24,561.796 avstrijskih K. Od tega je predelano 800 q surove rude, ki Je dala 2 kg zlata, 0.5 kg srebra v vrednosti 18^39.892 avstrijskih kron.
TRGOVINA.
X Vinska trgovina v Dalmaciji v Januarju je bilo mnogo živahnejša od decembra. Cene so bile precej stalne, vendar se je vsled padca dinarja opažala mala tendenca dviganja. Največ so kupovali močna črna vina. Izvoz je bil malenkosten in sicer je šel največ v Trst Ostalo pa so kupovali kupci iz Bosne, Hrvatske in Slovenije.
X Nova žitna trgovina. V Osijeku sta osnovala g. Kiš, bivši član ravnateljstva znane Majdičeve žitne firme, in g. Zimmer-man novo žitno tvrdko.
X Povišanje cen moke na Madžarskem. Vsled porasta žitnih cen so se precej občutno zvišale cene moke in sicer- »0« — 200, »2« — 195, »6« — 190, »7 in pol« — 163. ržena moka 146 ia 138 K za kg.
X Sladkorne cene v Romunski so ta-rastle v nadrobni prodaji na 28 lejev za kristalni in na 30 lejev za kockasti sladkor, mirala in sicer jih je dotočila v sporazumu Vsled tega je vlada sladkorne cene maksi-z industrijci sladkorja na 20 lejev za kg kristalnega sladkorja v veletrgovini in v istem razmerju za sladkor v kockah. Tovarnarji sladkorja so vladi obljubili, da bodo oddali 400 vagonov sladkorja za vojaštvo in državno uradnštvo. Obenem je imenovana posebna komisija, ki bo potovala v Prago, da uredi uvoz češkega surovega sladkorja v Rumunsko.
X Izvoz živil iz Rumunije. Madžarsko
poljedelsko in finančno ministrstvo sta zahtevali izvoz 30.000 svinj, proti čemur Je minister prehrane odločno protestiral. Dovoljen pa je bil izvoz 1500 vagonov ovsa. Mlini so zahtevali dovolitev prostega prometa z moko in so bili pri izvozu domače moke pripravljeni dati 5 odstotkov kot Izvozno takso, kar pa je ministrski svet odbil.
X Združevanje v avstrijski železni trgovini. Ker so do pred kratkem vladale v avstrijski železni trgovini ogromne razlike glede cen ter so utrpela nekatera podjetja vsled tega precej občutne izgube, so sklenile avstrijske železne trgovine dogovor, s katerim so na novo in sporazumno določile cene železu, ki se je podražilo od 3200 na 3550 kron.
PROMET.
X Kontrola potnih listin. Vsled slučajev izgubitve potnih listin potnikov, kl potujejo preko našega teritorija, kakor tudi vsled zamud vlakov, ki jih povzroča pregled potnih listin, je odredila generalna direkcija carin, da naj izdajo carinarnice za vse prijavljene vsote za tranzit in uno» zdrave valute posebna potrdila, in naj jih ne vpisujejo več v potne listine, ker bodo odslej pregledovali potne listine samo policijski organi.
X Romunska naročila vagonov. Ker
je velik del romunskega železniškega parka skoro neraben, je naročila Romunija na Madžarskem večje število vagonov. Obenem bo romunska vlada zgradila tudi delavnico za popravilo vagonov.
X Podržavljenje Buštjehradske železnice. Prihodnji teden se začno pogajanja za podržavljenje Buštjehradske železnice. Ta železnica je prišla vsled gospodarske krize na Češkoslovaškem v silne finančne tež-koče, o čemur je naš list že poročal. AH bo država železnico podržavila, ali pa samo prevzela v državni obrat, je še negotov«, verjetno pa je kvečjemu poslednje.
DENARSTVa
X Avstrijska vprašanja pred repara-cijsko komisijo. V sredo je razpravljala re-paracijska komisija v Parizu med drugim! vprašanji tudi o odredbah v svrho pospe-šenja ocenitve posesti bivše Avstrije, kl se nahajajo v nasledstvenih državah. Člen 208 mirovne pogodbe določa, da se mora pripisati avstrijski državi na račun reparacij v dobro vsa javna lastnina, ki se nahaja na teritoriju nasledstvenih držav. Vsled tega se mora izvršiti cenitev vsega tega premoženja, ki pa je zelo komplicirana. Repa-racijska komisija hoče sedaj to cenitev, kl traja že zelo dolgo, pospešiti, da bi se moglo končno to vprašanje rešiti.
X Sledenje v Avstriji. Mesca januarja so znašale vloge pri avstrijski poštni hranilnici 1033.8 milj. a. K, izplačila pa 525.000 milj. a. K- Saldo je narastel za 501 milj. K in znaša 2 in pol milijardi.
X Zvišanje obtoka nemških bankovcev. 31. januarja je znašal obtok nemških bankovcev 1948.4 milijard mark. Zvišal se je torej za 329.9 milijard.
Borzna poročila.
Zagreb, 9. febr. (Priv.) Devize: New York 106.50—107.50. Pariz 6.575-6-60, Curih 20.10—20.20, London 0—503, Dunaj 15.10—15.20, Praga 3.16—3.18, Budimpešta 0—4.20, Italija 5.10—5.15, Berlin 35-0. — Valute: Dolarji 104—105, lire 5—5.503,
Curih,	9. febr.	Otvoritev:	Berlin	0.01625,	Holandija	21025, New	York
53325, London 24.92, Pariz 33, Milan 25-70, Praga 15.85, Budimpešta 0.2025, Beograd 4.95, Bukarešta 2.50, Sofija 3.15, Varšava 0.015, Dunaj 0.0075, avstr, krone 0.007527.
Curih,	9. febr.	Zaključek:	Berlin	0.01625,	Holandija	21025, New	York
233.25, London 24.92, Pariz 33.20, Milan 25-70, Praga 15.85, Budimpešta 0.2025, Beograd 4.95, Bukarešta 2.50, Sofija 3.15, Varšava 0.015, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.007525.
Berlin, 9. febr. Dunaj 43.89, Budimpešta 1185, Milan 148.627, Praga 93.266, Pariz 192.018, London 143.640, New York 30-622.25, Curih 583.537, Beograd 29.127.
Praga, 9. febr. Dunaj 4.775, Berlin
10.50,	Rim 165.75, avstr, krone 4.75, lire 165.75, Budimpešta 134, Pariz 213, London 160.875, New York 34.30, Curih 646.75, Beograd 32.50.
Dunaj, 9. febr. Devize: Beograd 649—651, Berlin 2.30—2.40, Budimpešta 26.85—26.95, London 332.950-333.550, Milan 3436-3444. New York 71275—71.425, Pariz 4469-4481, Praga 2112—2118, Sofija 439.50-440.50, Curih 13.360—13.390. Valute:	Dolar]! 71200—72.500, levi 418—
422, marke 2.40—2.70. funti 332.170—333.170 Francoski franki 4.410—4.440, lire 3402-50 —341750, dinarji 640—644, leji 341.50—
343.50,	švicarski franki 13.270—13.330, češkoslovaške krone 2095—2105, madžarske krone 23.80—24.
Zagreb, 9. febr. Devize: Dunaj 0.15—0.1515, Berlin 0.34—0.355, Budimpešta 4.05—420, Italija 504—515, London 500 —503. New York 106—107.25, Pariz 655— 660, Praga 316—319, Sofija 0—60, Švica 2010—2020, Varšava 0—0.31. Valute: Dolarji 103—104, avstr, krone 0.0.149, češkoslovaške krone 312—314, funti 0—497.50, madžarske krone 0.4.10, napoleondorl 375 —385, leji 0-48, lire 500—503.
Beograd, 9. febr. Devize: Bukarešta 49—51, Berlin 0.32-43.35, Dunaj 0.151 —0.155, Budimpešta 3.95—4.10, Solun 125 —130, Sofija 61—65, Pariz 657—665, Praga 316—317, Ženeva 1985—2035, London 495 500, New York 103—107, Milan 512—514. Valute: Marke 0.45—0, leji 51—52, češkoslovaške krone 312-
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarna« x.IdahUaxd»
»UTIRANJE NQVOSTU
Štev. fl.
Stran 4
........»I- "U I ........... ....,. ..
iDinlo Šolstvo v Jošn! Sil
V	januarski številki v Skopiju izhajajoče revije »Južna Srbija« je objavil j. Drag. P. Obradović, inspektor našega prosvetnega ministrstva kratek pregled muslimanskega šolstva v Vardarski oblasti. Pri nas so prosvetne razmere v Južni Srbiji popolnoma neznane ali vsaj zelo slabo znane, zato objavljamo v naslednjem izvleček iz dotičnega pregleda, ki vsebuje zelo zanimive podatke.
Balkanska vojna je prekinila itak nezadostno in neurejeno šolsko-pro-svetno delo v Južni Srbiji, dotakratni provinci turškega cesarstva. V šolskem letu 1912/13 je divjala vojna in so vse šole počivale. Naslednje šolsko leto 1913/14 so bile istotako zaprte. Muslimani so namreč dobil pravico opcije in je srbska vlada čakala, da se Odločijo za našo državo ali za Turčijo, 2ato pa ni urgirala rešitve šolskega vprašanja, tembolj, ker muslimani niso stavili nikakih zahtev, V šolskem letu 1914/15 je izbruhnila nova, evropska vojna. V Južni Srbiji so začele delovati pravoslavne šole, muslimani pa so molčali tudi dalje. Nato je nastopila Vojna katastrofa, deželo so preplavile tuje čete in v takih razmerah je seveda bilo vsako resnejše prosvetno delo nemogoče. To mrtvilo je trajalo do osvo-
bojenja.
V	osvobojeni in ujedinjeni državi je bilo treba postaviti šolstvo na novo podlago. Meje na jugu so se znatno fazširile in smo dobili precejšnje število novih muslimanskih državljanov. Pa ne samo v Južni Srbiji, tudi v Bosni til Heregovini imamo muslimane. Treba je bilo rešiti šolsko vprašanje za Vso široko državo, ali že v teoriji so nastajale težave, tembolj še pri praktični izvedbi. Lažje je bilo uvesti reformo šolskega pouka v šolah za srb-sko-pravoslavno in katoliško prebival-
stvo, težko pa vmuslimanskih šolah, ki jih je bilo treba v Južni Srbiji vzbuditi iz večletnega- spanja ali postaviti iznova. Poglavitna težava je bila v tem, da se muslimansko prebivalstvo v naši državi cepi v tri narodnosti: v Srbohrvate, Turke in Arnavta. Vlada se je tedaj bila morala ozirati ne samo na vero, marveč tudi na materinski jezik. Povrh tega so muslimani v Bosni že imeil svoje šole in svoj učni red. Tega je bilo treba nekolik reformirati in stvar je bila rešena. Ogromne tež-koče pa so ležale v Južni Srbiji, L, 1919 je tamošnje muslimansko prebivalstvo samo Zahtevalo, da mu vlada vposiavi šolstvo, Vlada se je podala na delo. Računati je morala s tremi vrstami muslimanskih šol: za Turke, ki so v veliki manjšini, za Arnavte, ki jih je mnogo več kakor Turkov in za Srbe muslimane. Zadnje imenovanih ni bilo težko zadovoljiti, ker so v njihovih šolah mogli poučevati Srbi in Hrvati ter predavati po splošnem učnem načrtu, le verouk so poučevali posebni veroučitelji.
Turki pa niso imeli kvalificiranih učnih moči; kolikor jih je sploh bilo na tem ozemlju pod turško upravo, so 1. 1912 zapustile srbska tla in se izselile na Turško. Ostalo je zelo neznatno število ljudi, ki so bili sposobni za poučevanje.
Pri Arnavtih je bilo najslabše, ker sploh niso imeli učiteljev in tudi sicer niso kazali posebnega zanimanja za šolstvo Pri njih je tudi še ta težava, da so versko navezani na turški jezik, pa je bilo treba uvesti v šole tudi pouk turškega jezika. Za materinski (arnavt-ski) jezik pa ni bilo na razpolago ne knjig, ne literature, da, nimajo niti poštene abecede. Turki so sicer, imeli učne knjige, vendar pa se v novi državi niso dale vporabiti, ker je bila vsebina proti našm tendencam.
Kljub mnogim težavam je vlada šla vsem zahtevam s širokosrčno gesto
nasproti in je pridno odpirala muslimanske šole oziroma muslimanske od-de'ke na srbskih šolah, Vlad je poslala nekoliko kvalificiranih učiteljev, ki so predavali državni jezik in ostale predmete, izvzemški verouk, koran in materinski jezik, ki so jih poučevali nekvalificirani šolniki-veroučitelji. To je seveda zahtevalo izrednih denarnih žrtev, ker je bilo treba plačevati dva učitelja za snov, ki jo je na srbskih šolah poučeval eden učitelj.
V	splošnem pa velja za te šole oni učni načrt, ki je bil uveden v vse ostale ljudske šole v državi, vendar pa smejo nadzorniki s privoljenjem ministrstva prosvete nekoliko skrčiti. Za poučevanje vere, korana in materinega lezika je ministrstvo izdelalo podroben načrt, ker poučujejo večinoma nekvalificirane moči, katerim je treba učno snov natančno predpisati in razdeliti.
Olede učnih knjig je ministrstvo sestavilo posebno komisijo, ki je izdelala najvažnejše in jih že oddala v tisk.
Povprečni rezultat muslimanskega šolstva je še vedno slab, vendar pa se stopnjema zboljšuje. Najpotrebnejše je, da pridejo na te šole kvalificirani muslimanski učitelji, ki bodo mogli predavati vse predmete, torej tudi verouk in kateri bodo vzgojeni na naših šolah in v našem duhu.
H koncu nekoliko statistike o številu šolske dece in o stanju učiteljstva;
V	šolskem letu 1922/23 obiskuje vse
šole na ozemlju Vardarske prosvetne oblasti 7638 muslimanskih učencev in sicer: v tikveškem okrogu 1114, v te-tovskem okrogu 3255, v bregalniškem okrogu 1053, s skopskem okrogu 1346 in v kumanovskem okrogu 780. Muslimanskih čiteljev je v skopskem okrogu 25, v kumanovskem 15, v bregalniškem 22, v tetovskem 46 in v tikveškem 23, skupaj tedaj 131.	r. o.
Zanimivosti
9 Amerlkansko sredstvo proti tetoviranju. Neki ameriški mornar je iznašel prav amerikansko sredstvo, kako se na naisigurneši način odpravi tetoviranje. Ker mu ni ugajalo tetoviranje na lakti desne roke, jo je vtaknil pod drveč vlak, ki mu jo je seveda odrezal. Zdravnik, ki ga sedaj zdravi, je pa mnenja, da bi se moglo tetoviranje odstraniti na kak drug način.
*	Najboljši dokaz za sposobnega zakonca, Za vsako možaželjno resno devico je gotovo najvažneje vprašanje: Ali bom srečna z njim ali ne? Nek — gotovo zelo brihten angleški plesni učitelj je iznašel — seveda je to le niegovo osebno mnenje — prav dober način nekakega Izpita za sposobnost ali nesposobnost za zakonca. In ta preizkušnja ne obstoji v ničemur drugem, kakor v — plesu. s-Kako pogosto opazijo pari že pri prvem plesu, da ne spadajo skupaj!«, meni ta filozof plesne dvoran». Dalje meni: »Nikjer ne more ženska bolje spoznati značaja svojega bodočega, kakor pri piesu. Nič neprijetnejšega ni za dekle, ako ji njen plesalec naprej in naprej stopa na nogo in ne more se ji zameriti, ako tako nerodo odslovi.* — Iz te filozofije pač ne sledi ničesar drugega, kakor da ie ta »profesor« plesa — napeljava! vodo na svoj mlin.
*	Žalcstna poroka. Mlad vojak, ki Je sedel v milanskem zapiru in pričakoval, da se izvrši smrtna obsodba radi dezerta-ci'e, Je zaprosi! povel'stvo, da mu dovoli poroko z mladim dekletom. Svojo prešn o je utemeljeval z željo, da bi bil njun otrok zakonski Poveljstvo je prošnji ugodilo in nesrečna mladenka je prišla s svojimi sorodniki v zapor. Poroke so se smeii udeležiti vsi obsojenčevi jetniški tovariši
*	Nevarni Petofi Budimpeštanska državna poli.ija je pred kratkim razpustila neko Petofijevo proslavo, ki se je vršila v poslopju redute. Zadostoval ji je razlog, da je deklamiral član budimpsštanskega gledališča Petofijevo republikansko pesnitev »Apostol«. Mlad komponist je napisal k tej pesnitvi skladbo ter je predložil svoj manuskript policiji. Ker je našla policija v skladbi dva takta iz marzeljeze, ni le kon-
I fiscirala manuskripta, marveč celo zadevo j izročila — državnemu pravdnlštvu. Policija je razen tega prepovedala deklamiranje J Peiöfijeve pesnitve »Blaznež«...
*	izkopanine v Petri' In ArkonL Pred i kratkim je predaval prof. Schuchardt v An*
tropolski družbi v Berlinu o izkopaninah v 1 Retri in Arkcni, kjer se nahajajo ostanki

I slovanskih svetišč. Ni še ugotovljeno, kje i da je stal Retro. Sedaj se nadaljujejo raz* j iskovanja na Arkoni (najsevernejša točka polotoka Rügen). Saxo Grammaticus govori o tamošnjem slovanskem svetišču, ki so ga Danci in Pomcranci uničili baje v L 116S, Našli so se sledovi svetišča in Svetovidove podobe.
*	Ker se Je upijanil, je bil obsojen v 23= letno ječo. V Rlevelandu, kjer so prepovedane alkoholne pijače, je bil kaznovan » 25 letnim zaporom I. Rebar, ker se je večkrat upijanil, dasi je vživanje alkohola prepovedano. Bil ie že enkrat obsojen, a je slovesno obljubil, da ne bo nikdar več pil. Pa se ga je cb prvi priliki zopet nalezel. Kazen se mu more zmanjšati na 10 let. N©
j tudi to bo dovoli kazni za pijanost,
j * Bivši nadvojvoda privaten uradnik. Leopold Wölfling, bivši nadvojvoda Leopold Ferdinand, ki se je 1 19J2 odrekel vseh pravic in ugodnosti proti odpravnini 230.000 frankov ter dosmrtni apanaži in si je v Švici pridobil domovinsko pravico, se je po prevratu vrnil na Dunaj in je bil v Začetka v službi pri tvrdki »Deutsch Boden-bank«, odkoder je stopil v zasebno službo, Leopold Wölfling je mož pri 55. letih in biva v preprostem stanovanju v Hietzingu.
*	Kol ko ministrov je biio v Nemčiji? Po statistiki »Reclams Universuma« ie biio v poslednjih 4 letih po revolucij vsega skupaj 294 ministrov. Na posamezne poklice odpadejo sledeče številke: 73 novinarjev in Pisatel'ev, C2 zadružnih tajnikov, 82 juri* stov, 21 trgovcev, 16 kovinarskih delavcev, 13 poljedelcev, 11 profesorjev, 6 učiteljev, 0 drvarjev, 6 industrijcev, 5 gostilničarjev, 5 knjigovezev in manjša števila ostalih po* klicev.
*	To pa res ni prijetno. Kakor znano* je šel Lloyd Georg, da se po naoprnem državniškem delu nekoliko odpočije, s svplo soprogo na daljše potovanje. Te dni je prispel iz Gibraltarja v Plymouth. Takoj so g» obkolili različni novinarji in ga prosili Za izjavo v tem in onem vprašanju. Na njihovu žalost pa je Lloyd George izjavil, da zaenkrat ne more podati nobene izjave, ker že dalj časa ne zasleduje evropske politike. Tedaj pa ga ie neki novinar na kratko in-
i formiral o francoski zasedbi Poruhrja in j ga prosil za njegovo mnenje. Lloyd George, I ki ga je ves čas pazljivo poslušal je kratko i pripomnil: »Res, to nikakor ni prijetno.«;
*	Kaj vse ljubezen strl. V Islingtonu na Angleškem se je poročil 41 letni palček
|j Boudin, 91 cm visok z 21 letnim dekletom, |! ki je visoko 250 cm. Kdor ne verjame, ni$ I gre pogledat!
Gaboriau;
Akt štev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
»Star?«
»Dne petega maja bom trideset let*
»Poklic?«
»Jaz sem, —- to se pravi, — sem bil blagajnik banke Andrd Fauvel.
Sodnik je pogledal v majhno beležnico, ki je ležala zraven njega.
Prosper, ki je pozorno sledil vsem njegovim kretnjam, je začel upati. Mislil si je, da bi ga mož, ki je imel tako malo predsodkov proti njemu, mogel pridržati v zaporu.
Ko je našel Patrigent, kar je iskal, je nadaljeval:
»Kje stanujete?«
*2e štiri leta v cesti ChaptaL Prej sem stanoval na Boulevardu des Batignolles št 7.«
»Kje ste rojeni?«
»V Beaucairu, v departementu Qard.«
»Ali žive še Vaši stariši?«
Pred dvemi leti mi je umrla mati, oče še Živi.«
»Ali stanuje v Parizu?«
»Ne, oče stanuje v Beaucairu pri moji sestri, ki je omožena z nekim inženirjem Južnega kanala.«.
Strašno hudo je bilo Prosperju, ko je odgovarjal na zadnja vprašanja. Ce so v našem življenju are, ko nas tolaži spomin na rodbino in nam daje pogum, so tudi ure, ko bi si želeli, da bi bili sami na svetu in da bi ne vedeli za svoje starše.
Patrigeniu ni bilo ostalo prikrito razburjenje obdolženca, ko je govoril o svojih starših.
»In kaj je poklic Vašega očeta?« je nadaljeval.
»Bil je nastavljen kot paznik cestnih gradb: pozneje je bil uradnik pri Južnem kanalu; sedaj Živi v pokoju.«
Nastal je kratek molk. Preiskovalni sodnik si Je postavil stol tako, da je moral videti najmanjšo izpremembo na. Prosperjevem obrazu.
»Torej,« se je obrnil naenkrat proti Prosperju, »dolže Vas, da ste ukradli svojemu principalu 350 tisoč frankov.«
Štiriindvajset ur je bil imel nesrečni mladi tiraž časa, da se je sprijaznil s strašno mislijo na obtožbo, in vendar ga je ta obdolžitev tako potrla, ko jo je zaslišal tako določnov da ni spravil iz sebe glasu.
»Kaj imate odgovoriti na to?« je nadaljeval sodnik.
»Jaz sem nedolžen, prisegam Vam, da sem nedolžen.«
»To želim za Vas,« je rekel Patrigent, »in lahko računate na to, da bom storil, kar je v moji moči, da odkrijem Vašo nedolžnost. Gotovo lahko navedete v svojo obrambo gotova dejstva in gotove dokaze?«
»Moj bog, kaj naj rečem, ko sam ne morem razumeti, kako se je to godilo! Samo na celo svoje življenje se lahko sklicujem...«
Sodnik ga je prekinil.
»Govoriva določno: Tatvina se je zgodila pod okolnostmi, pod katerimi pada sum ali samo na Vas ali na gospođa Fairvela. Ali je mogoče koga drugega sumničiti?«
»Ne.«
»Vi pravite, da ste nedolžni; aii pa je gospod Fauvel kriv?«
Prosper ni odgovoril.
»Ali imate kak vzrok misliti, da se je gospod I Fauvel sam okradel?« ga je izpraševal preiskoval-; ni sodnik. »Povejte mi vse, pa naj bi bilo še tako I malenkostno.« In ko je obdolženec trdovratno molčal, je nadaljeval: »Dobro, treba Vam je še, da se premislite. — Moj pisar Vam bo sedaj prebral protokol. Vi boste podpisali in potem se vrnete v svojo celico.
Nesrečnež je bi! ves uničen, zadnji svit, ki je svetil v njegov obup, mu je ugasnil. Ničesar ni slišal, kar mu je pisar prebral, podpisal je, ne da bi se bil ozrl tja in ko je stopil iz pisarne, se je opotekal, da se mu je ječar ponudil, da naj se opre na njega.
»Gotovo ne gre dobro?« je vprašal ječar; »le pogum in kvišku glavo!«
Prosper je izgubil ves svoj pogum, ko se je vrnil v celico, jeza in sovraštvo sta mu polnila srce.
Odločil se je bil, da bo govoril s preiskovalnim sodnikom, da se bo zagovarjal in dokazal svojo nedolžnost; niso mu pa pustili časa. Bridko se je pritoževal sam pri sebi nad svojo 'lahkovernostjo napram goljufivi nadi v dobrohotnost
»Kako smešno!« si je mislil; »mar je bilo to j zaslišanje?«
Ne, tudi tega namena ni bilo, samo navadna j formalnost Patrigent se je držal, ko je poklical j Prosperja k sebi, paragrafa triindevetdesetega kri-; minalnega reda, ki določa, da se mora vsak osum-I Ijenec v preiskovalnem zaporu tekom šiiriindvaj-j set ur zaslišati.
Preiskovalni sodnik pa ne more tekom Štiri-s indvajset ur zbrati gradiva za zaslišanje, zlasti j ne v slučaju, kakor tem, ko ni bHo nobene opore, j nobenega dokaza, sploh nobenega najmanjšega i znaka. Da premaga obdolženca, ki se zaklepa v 1 svojo obrambo v trdovratno tajenje, kakor v trdnjavo, je treba orožja, in to orožje si je hotel Patrigent skovati,
Ce bi bil mogel ostati Prosper eno uro delj v čakalnici, bi bil mogel videti, kako je prišel oni sodni sluga, ki ga je bil poklical, iz sobe preiskovalnega sodnika ter zaklical:
»Številka tri!«
Priča številka tri, ki je sedel na klopi In čakal, da je prišla vrsta na njega, je bil Andrč Fauvel. Bankir ni bil več oni človek. Kakor se je bil v svojih prostorih kazal naklonjenega svojemu blagajniku, tako zelo je bil zavzet proti njemu, ko je vstopil k sodniku. Mirni preudarek, iz katerega izvira navadno potreba odpustiti, je vzbudil v njem samo jezo in maščevalnost.
Komaj so bila odpravljena neizogibna vprašanja, ki otvarjajo vsako zaslišanje, je že začel v svojem vročem temperamentu obdolževati Prosperja in ga obkladati z raznimi priimki. Preiskovalni sodnik Je bil prisiljen ukazati mu, da naj preneha ter mu reči, da ne sme pozabiti, kaj' je
dolžan samemu sebi, ee bi bila krivda njegovega nastavljenea še tako velika. Prej se je bil obnašal preiskovalni sodnik napram obdolžencu popolnoma neprisiljeno; sedaj je bil nad vse pozoren. Prosperjevo zaslišanje je bila le formalnost, ugotovitev gotovega dejstva. Sedaj ie šlo za to, da se najdejo stranske okolnosti in posebne razmere in da se zberejo končno tudi najmanj pomembne stvari, da si je mogoče iz vsega ustvariti sodbo.
»Vse lepo v redu,« je rekel preiskovalni sodnik Fauvelu, »in prosim Vas, da se zadovoljite s tem, da odgovarjate na moja vprašanja. Ali ste dvomili o poštenosti svojega blagajnika?«
»Gotovo ne. In vendar bi bil imel tisoč vzrokov, ki bi me bili morali vznemiriti.«
»Kateri vzroki, prosim?«
»Moj blagajnik, gospod Bertomy, je igral, po ceie noči je presedel pri baccaratu; tudi sem izvedel opetovano, da je izgubil velike vsote. Zahajal je v slabo družbo. Enkrat se je zapletel z nekim klijentom moje hiše v škandalozno igralsko afero, ki se je pričela pri neki dami in končala pri policiji.«
Tako je bankir nadaljeval kakih pet minut ter Prosperja na strašen način obtoževal. Ko je končal je rekel sodnik:
»Priznati morate, gospod Fauvel, da je bilo zelo neprevidno, da nerečem kažnjivo, da ste takemu človeštvu zaupali svojo blagajno.«.
»Gotovo, toda vedite, Prosper ni bü vedno tak,« ie odgovoril Fauvel. »Do lanskega leta je lahko veljal za upor svojim vrstnikom. Občeval je v moji hiši ter bil skoraj Član moje družine, svoje večere je preživljal pri nas in je bil intimen prijatelj mojega najstarejšega sina Lnciena. Naenkrat je izostal in nismo ga videli več v hiši. In vendar sem imel vzrokov dovolj misliti, da ljubi mojo nečakinjo Madelajno.
Preiskovalni sodnik je ugrbančil čelo kakor je to navadno storil, če je mislU, da je zasledil kako podlago.
»Ali ni bilo morda ravno to nagnenje Berto-rnyja vzrok, da je Izostal?«
»Zakaj?« je vprašal bankir začuden. »Iz srca rad bi bil dal svoje privoljenje za poroko in sem, odkrito rečeno, pričakoval, da me bo zaprosil njene roke. Moja nečakinja bi bila za njega žena, da bi si gotovo ne bil mogel želeti boljše; zelo zala je in dobi doto pol milijona.«
»Torej ne poznate vzroka za obnašanje svojega blagajnika?«
Videlo se je, da bankir premišljuje.
»Prav nobenega«, je odgovoril. »Vedno sem bil mnenja, da ga je zapeljal neki Raoul de Lagors, mlad mož, ki ga je spoznal pri meni.«
»Tako, in kdo je ta mladi mož?«
»Sorodnik moje žene, prijeten, zabaven in dobro vzgojen človek, nekoliko lahkomiseln, toda dosti bogat, da more plačevati svojo razposajenost.«
Preiskovalni sodnik dozadevno ni^ več poslušal; rapisal si je Ime Lagors v beležnico k že precej dolgi vrsti imen.
»Torej« je rekel, »sedaj pridemo k dejstvom. Vi ste prepričani, da tatvine ui izvršii nobeden iz vaše hiše?«
»Gotovo; popolnoma prepričan.«
»Ali imate ključ vedno pri sebi?«
»Navadno, in če ga nimam pri sebi, ga ds* nem v predal svoje mize v spainicL«
»Kje je bil ključ oni večer?«
»V miznicl«
»Potem seveda...«
»Oprostite,« ga je prekinil Fauvel, »dovolita, da pripomnim, da pri blagajni, kakršna je moja, ključ ne pomeni ničesar. Pred vsem morate poznati besedo, na katero se postavijo gumbi. S to besedo je mogoče odpreti blagajno, če treba tudi brez ključa; brez besede pa...«
»In te besede niste povedali nikomur?«
»Ne. nikomur na svetu. Pogosto bi bil v Z» dregi, če bi me bil kdo vprašal, s katero besedö je moja blagajna zaprta. Prosper je izpremenil be* sedo. kadar se mu je zdelo potrebno, mi to spo» ročil, in ugodilo se je že, da sem besedo pozabil*
»Ali ste bili besedo zgrešili tudi oni dan, k§ je bila tatvina izvršena?«
»Ne; besedo je premenil dan poprej in ta čudna beseda je ozbudila mojo pozornosti«
»Kako se glasi?«
»Gypsy... G-y-p-s-y,« je narekoval banklf preiskovalnemu sodniku, ki ie besedo zapisal.
Še eno vprašanje; ali ste bili oni veče* doma?«
»Ne, večerjal sem pri nekem prijatelju tet sem ostal ves večer pri njem. Ko sem prišel proti eni domov, je bila moja žena v postelji in tudi jaz sem šel takoj spat.«
»In vi niste vedeli, katera vsota je ležala 1 Vaši blagajni?«
»Niti slutil nisem tega. Po mojem izrecneth ukazu se je morala nahajati v blagajni samo neznatna vsota. To sem povedal tudi gospodu poli* čilskemu komisarju in gospod Bertomy je to po* trdil«
»Res je; to stoji tudi v protokolu.«
Gospod Patrigent je obmolknil. Za njega fe ležalo vse v enem dejstvu: Bankir ni vedel, da jf bilo v blagajni 350.000 frankov in Prosper Je bfi proti ukazu dal prinesti iz banke denar, torej... Lahko je bilo v tem slučaju sklepati.
Ko ie videl, da ga preiskovalni sodnik ne iž* prašuje več, je smatral bankir za potrebno» da poVi vse, kar mu je ležalo na srcu.
zajamčeno pravi asbest* Skrilj za krlt]e streh. Ne premočil Ne pozebe I
Proti ognju In viharju popolnoma siguren. Neomejeno trpeien. Tehta na 1 m4 = 12 kg.
Cenik In proračun poš’le
Fran Hošeear
ZiFöuniGäfMostBjOüF.


bi izgotovil obleke na kredit ŽS; nesljivim plačnikom (proti kfiat-kemu plačilnemu roku). Cenjene ponudbe pod .Tožno' upravi Ust«.
Sa Portland* = cement=
dobavlja
„GRADIVO“
trgovačko družtvO
Z&GUEB
BosoviCcva ulica 3.
Brzojavi: Gradivo» Teleton 555.
Izdala serij „Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnlh središč In kopališč kraljestva Srbov, Hrv.at.0.,,.i"
J. Zorman-ovo anončno in reklamno podjetje,
/\	/\	/\	/\ Generalno zastopstvo „Gledališkega Lista«, zastopstvo „Jugoslavenskog Lloyda“ za Slovenijo.	A	A A
\/ N/ \/	Tekoči račun pri „Jadranski banki“ in „Trgovski banki“, poštno-ček. račun 12.866 v Ljubljani; \/ \y \/ \y
priporoča p. n. uradom, zdravilišk m komisijam, trgovcem, hotelirjem in kavarnam svoje umetniško dovršene izdaje serij „Stenskih reklamnih načrtov« jugoslov. mest in kopališč po ugodnih cenab^
Izdaja £a tiska »Zvena tiskana la knjigarna* v Uubiiani.