VMIMK CELOVEC PETEK 1.DEC. 1989 Letnik XL!V. Štev.88 (2511) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Poštni urad 9020 } Celovec Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt Cena:7šil. 3000 din. ! P.b.b. Ustavno sodišče na Dunaju danes o dvojezični šo!i Po sklepu Ustavnega sodišča 15. junija letos, da po pritožbi družine Messner-Zeichen zaradi zavrnitve vpisa sina H k dvojezičnemu pouku v Celovcu zahteva uradno preverbo ustavnosti določenih določil manjšinskošolskega zakona, je za danes sklicana javna ustna razprava na Dunaju. Začela se bo od 10.30 uri v veliki dvorani Ustavnega sodišča, Judenplatz 1. Kot je znano, je ZSO podprla pritožbo družine Messner-Zeichen, da bi bila na ta način Slovencem v Celovcu zagotovljena javna dvojezična šola. K/jub odpoved/ m/f/nga ve//a;o danes za L/t/b//ano /n vso S/oven//o posebne od/očbe, k/ ome/d/e/o g/banje oseb, promet ter zborovanja na javn/d mest/d. V#i Srbqa napovedata bojkot! Razvoj okrog za današnji dan napovedanega „mitinga resnice" Združenja Srbov in Črnogorcev za vrnitev na Kosovo v Ljubljani je kljub prepovedi in odpovedi dramatičen. Po dolgih razpravah v sami Sloveniji in po vsej Jugoslaviji ga je ljubljanska uprava za notranje zadeve prepovedala, kar pa organizatorjem očitno ni zadostovalo, še pred dvema dnevoma so izjavljali, da jim ga nc more nihče preprečiti in da jih bodo Slovenci v Ljubljani sprejeli z navdušenjem. Po vse širšem nasprotovanju slovenske javnosti, ki je prepričana, da poulično mitingaštvo ni najbolj primerna metoda za spoznavanje resnice o Kosovu, je miting prepovedal tudi republiški sekretariat za notranje zadeve, njegov sekretar pa je za ohranitev varnosti občanov in premoženja odredil prepoved javnega zborovanja nad 30 oseb, javnih shodov in prometno kontrolo za preprečitev potovanj na miting. S tem je Slovenija jasno in odločno odgovorila na vsiljivo vztrajanje, da bi od zunaj vnašali nemir in obračunavali s slovenskim političnim vodstvom. Tudi siceršnja jugoslovanska javnost je reagirala. Na Hrvaškem so miting odločno obsodili, železničarji so zagrozili celo s stavko, s čemer bi preprečili potovanje z vlaki. Po jasnem „Ne" se je v sredo popoldne (kljub prazniku republike) sestalo srbsko predsedstvo socialistične zveze, ki je z ogorčenjem obsodilo slovensko „fašistoidno" negostoljubje in pozvalo vse družbenopolitične subjekte in gospodarske organizacije v Srbiji, da prekinejo vse stike in sodelovanje s Slovenijo. Takoj za tem je predsedstvo združenja Božur, ki je miting pripravljalo, le-tega odpovedalo. Pripravljeni pohodniki pa so za danes ob 10. uri napovedali miting v Beogradu, kjer naj bi izrazili nezadovoljstvo s predsedstvom Jugoslavije in predsednikom Jenezom Drnovškom. V času, ko to poročamo, slovensko politično vodstvo še ni sporočilo stališča o nastali situaciji, odredbe republiškega sekretarja so v veljavi, življenje pa poteka mirno. Kljub vsemu pa danes pričakujejo v Ljubljani okrnjen miting z 10 do 20.000 udeleženci. Več v prihodnji številki. Protest na Tržaškem Profesor Samo Pahor je skupaj s somišljeniki v nedeljo na tržaškem trgu Unita z razdeljevanjem letakov protestiral proti vladnemu zakonskemu osnutku o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Najprej je bila predvidena celo manjša protestna manifestacija, ki pa jo je tržaška kvestura prepovedala, češ da bi lahko povzročila izgrede. „Popraviti storjeno škodo!" Tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm je v izjavi za avstrijsko televizijo zahteval, da 40 milijonov šilingov, ki jih je avstrijski parlament v torek sklenil dodeliti kot plebiscitno darilo za Koroško za leto 1990, namenijo slovenski narodnostni skupnosti za popravilo škode, ki jo je avstrijska in koroška politika storila Slovencem po letu t920. PREBERITE 2 Srečanje slovenskih pravnikov treh dežel v Celovcu 3 Analiza gospodarskega položaja okraja Velikovec 4 Heute im Slovenski vestnik 5 Koroška v zrcalu: protestna akcija v Podrojah 6 Vestnikova križanka 7 Televizijski in radijski spored ob koncu tedna 8 Predstavitev knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze za leto 1990 L-_______________________J ,,Protiporoči!o je pse vdorecenzij a!" Poročilo Avstrijske rektorske konference o položaju in perspektivah narodnih manjšin v Avstriji je že dolgo v javnosti, postalo pa je tarča napadov predvsem na Koroškem, kjer se je jeza domovinske službe in politikov pomešala še s splošno gonjo proti znanstvenim sodelavcem celovške univerze. Najnovejši tovrsten napad pa predstavlja brošura koroškega zgodovinskega društva, ki je bila predstavljena celo kot protiargument k ugotovitvam rektorske konference. „Toda to protiargumenta-cijo je mogoče označiti kvečjemu kot psevdorecenzijo poročila Avstrijske rektorske konference", kakor je dejal dr. Vladimir Wakounig na diskusijskem večeru v Tinjah. ..Brošurica zgodovinskega društva namreč nima kaj opraviti s stvarnim soočanjem, pa tudi po znanstveni politiki Dr. Dietmar Larcher je z opisom delovnega postopka pri sestavljanju plati ne bo žela kakšnega mednarodnega priznanja." Tudi drugi referent tretjega večera serije o manjšinski poročila rektorske konference obrazložil, da delo avstrijskih in mednarodnih znanstvenikov raznih strok predstavlja poglobljeno obravnavo situacije, „hkrati pa nakazuje tudi razvojne per- spektive, ki so usmerjene v krepitev narodnih manjšin kot takih, hkrati pa tudi za tako kulturno zavest, v kateri bi moralo biti samoumevno, da se na dvojezičnem področju pač vsi učijo obeh jezikov." Eno izmed priporočil rektorske konference za dosego tega cilja je tudi interkulturna vzgoja. Resje, da sta pravzaprav oba referenta vsaj v Tinjah opustila nazornejši prikaz vsebine tega priporočila, toda razpravo je motilo predvsem ozkotirno vztrajanje tudi nekaterih Slovencev zgolj na jezikovni kompetenci, ki bi jo morala nuditi šola. Prav s tem bi se namreč sami (čeprav upravičeno kritiziramo tudi pomanjkljivosti sedanjega dvojezičnega pouka) omejili izključno samo na jezikovni pouk v šoli, čeprav je za dejansko enakopravnost in enakovrednost v družbi ta vidik občutno preozek. Poslovilni sprejem 15. decembra zbor KSŠŠ/D Po izredni aktivnosti, s katero so slovenski študentje na Dunaju v letih 1987 in 1988 še posegali v takratno šolsko razpravo, so v preteklem letu čedalje bolj vztrajno krožile govorice o krizi in zastoju klubske dejavnosti. Dejansko KSŠŠ/D v letošnjem jesenskem semestru ni priredil omembe vrednih prireditev (diskusiji o slovenski gimnaziji in s predstavnico Mlade KEL le nekoliko izstopata). Namesto tega pa je bil v pretekli izdaji Punta, glasila KSŠŠ/D, napovedan izredni občni zbor. Predsednik Andrej Leben ga v uvodniku utemeljuje s formalnim usklajevanjem finančno-proračun-skega z odborovim delovnim obdobjem. Hkrati pa tudi ugotavlja, da je skrajni čas, „da na novo definiramo položaj in pomen kluba v družbenopolitičnem življenju slovenskih študentov na Dunaju." Kot probleme navaja neaktivnost in potrošniško orientacijo večine članov kot posledico splošne depolitizacije in neangažiranosti današnje mladine. Izredni občni zbor bo v petek, 15. decembra 1989. Ob jugoslovanskem dnevu republike je generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič v torek zvečer priredil sprejem (na sliki s soprogo in bivšim deželnim glavarjem Wagnerjem), ki so se ga udeležile vse najvišje osebnosti iz politike, gospodarstva, kulture in drugih pomembnih področji na Koroškem. Sprejema, ki je bil hkrati tudi poslovilni, saj je generalnemu konzulu potekel mandat in se vrača v Slovenijo, so se udeležili kar štirji deželni glavarji (Sima, Wagner, Ambrozy in Haider) in seveda tudi najvidnejši za- stopniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij ter drugi predstavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem. S strani ZSO so se ga udeležili predsednik dipl. inž. Feliks Wieser, podpredsednik Franc Kukoviča, tajnik dr. Marjan Sturm ter nekateri člani izvršnega, upravnega in nadzornega odbora. ZSO pa se bo od generalnega konzula Boruta Miklavčiča poslovila še ob posebni priložnosti in se mu zahvalila za podporo teženj slovenske narodnostne skupnosti v odnosih med Koroško in Slovenijo oz. Avstrijo in Jugoslavijo. Poslovni prostor Avstrija Gospodarski vestnik je v sodelovanju s predstavništvom Gospodarske zbornice Jugoslavije v Celovcu in Zvezo slovenskih zadrug pretekli ponedeljek predstavil knjigo z naslovom „Avstrija, naš poslovni prostor". V knjigi je svoje prispevke združilo 14 avtorjev s področja ekonomije in prava. Knjiga je namenjena tako Slovencem onstran meje kot koroškim Slovencem. Slednjim ne toliko zaradi poznavanja vsebine kot zaradi prve predstavitve ekonomskega znanja v slovenskem jeziku. Kot je dejal eden izmed avtorjev dr. Avguštin Mahe, je bila do sedaj tovrstna literatura poznana samo v nemškem jeziku. noevropske države. Praktično to dokazuje npr. lanskega decembra sprejeti Zakon o podjetjih, ki omogoča ustanavljanje tujih in mešanih podjetij v Jugoslavi- Knjiga se dotika vseh pomembnih vprašanj, ki zadevajo avstrijsko gospodarstvo, tako na primer bančništvo, carinski sistem, obrtno-pravna določila, pogodbe o. ustanovitvi družbe z omejenim jamstvom in vpis v sodni register itd. Poleg omenjene knjige je bila izdana še informacija „Vrednostni popravki eks-Owfekpredsfav//enebrošure portnih terjatev", ki jo je „Aysfr;)a, naš pos/ovn/ part- napisal dr. Marjan Wakou-ner "'g Zdenka Varga-Novljan -AUSTR1A— Avstrija našpostovni partner GLOSA Spone preicAr/o.sJ popu.š-čajo tar// v ./u^oj/ar//';'? Dogajanja vprefe AJcm icJu;; tega nLo ravno <7oAnzovn/n. LabAro rečen; o, Ja v/a Ja g/o-/>o/(a go.spoJar.sAra /n po//-Jčna Arr;'za ter nemoč ,,re.se-vo/cev". /n Ja /n Zn/n mera po/na, je je v a/eAr.smsArem ruJn/Ara v .Srbi); pr;peJ/n Jo seJaj naj/mjsa ruJar.sAra ae.sreča v ./ago.s/av;)';, v Acater/ je /zga/n/o ž/v/jenje 90 raJa/jev. po/ZJčne procese že znač/Z-no. /n Ja Zn Zu/o v.se sArapaj.še Z?o/j po oAra.sa jcem;r;.s;ov proceja, toArra/ ne Z) o Jo veZjaZa pravna pravZZa, po Ar ate r J; obtožba JoAcazaje Zn je obramba bran/, temveč obratno, na tem proceja bojo moraZZ obtožen/ JoAto-zovatZ jvojo neJo/žnojt. Jago.sZavZja je na za/toJa JoZgo ve/jaZa za najnapreJ-nejjo Zn najjvoboJnejjo vzboJnoevropjAro Jržavo, čejar pa jeJaj ne more več opravZčevatZ. Ko JragZ z SPONE PRETEKLOST!, ČER! SEDANJOST! 7ago.sZovan.sAro jovnojt je za Janej napoveJanZ mZtZng ZJraženja .Srbov Zn Črnogorcev za vrnZtev na Kosovo prZpeZjaZ Jo ZtZjterZje. .SZove-ntja je prejta/a prvt' preZzAraj arejntčevanja ajtavnZ/t Jopo/m/ o javerenojtt. MZtZng je prepoveJaZa Zn aveJZa pojebne aArrepe. ZVobenZb ZZaztj nt več, ./agoj/avZja je je JoArončno razJeZZZa na Jva JeZa, na jevernt' j .SZovenZjo Zn Z7rva-jAro, ter ojtaZZ jažnt JeZ, z Zzjemo ZZo.sne Zn ZVercegovZ-ne, ArZ je je nt prav o JZočZZa /t Aroma bt pravzaprav prijto-pZZa. ZVa jeverozaboJne brate ZetZjo Zz Jneva v Jan bajjt' očZtArZ, ArZ prtmerjajo Goebe/jovo propagan Jo tretjega rajba j jeJanjtmt po/ZtZč-ntmt težnjamt v .SVoven/jZ. DemoArractja je bejeJa, ArZ jo aporab/jajo po vjej Jrža-vZ, v njenem Zmena prtbajajo na ZjabZjanjArZ mZtZng, v njenem Zmena poJptrajo naj-nojt poZZttcne JtjerencZnctje, ArZ na grobo preveJno pome-nZ, „če ntJt' z namZ, Jt protZ". /n jpet, v njenem Zmena poJ-pZrajo noJoZ/evonje jojenja v KZtovZ MZtrovZcZ Azema VZZaJtja Zn /7 joobtoženZm, ArZ jtb obtožntca brement ArontrarevoZacZonarnega Je/ovanja Zn poJptbovanja razreJnega jovrajtva. 7orej ntc AronArretnega, Arot je to za veZZAro nagZZco obračanavajo j preteAr/ojtjo Zn prtznavajo napaAre, Vago.sZavZja ne jamo Ja jtopZca na mejta, ampaAr ceZo nazaJaje. OJ močno opevanega bratstva Zn eJZn-jtva jo ojtaZa zgo/j najpro-tja, Arrvavo Kojovo, nezaJo-voZjjtvo Zn preprZčanje JeZa .Zago.sZavZje, Ja je ArZ/ab vje-ma JocZaZZzem eJZna prava pot. .SeJaj pa je ta popoZnt' razAroZ meJ .SZovenZjo Zn .Srbijo. Zrnopnrttj.sAr; joctaZZ-jtZčnt' jZjtem za neAratere nt' Ze ZJeoZogtja, je taJZ JtJtem, ArZ Jaje ..bogatemu" jevera povjem praArtZčno pravtco, Ja pZačaje ..revnemu" juga. Če Ar tema JoJamo je težnje jrbjAre poZZtZAre, ArZ bt' bZZa raJa jpet ve/ZAra Zn močna, potem je jajno, Ja boJo vZaArt prZboJnojtZ je tiaprej Jrve/Z mZmo. 7agoj/avZja pa je bo JajZZa v ZajtnZ majb-nojtZ, nerazumevanja Jemo-ArracZje, nerazumevanja pra-vZce Jo JragačnojtZ, ArZ jo pogojujejo jpZojuo znana zgoJovtnjAra Jejjtva, Zn ne nazaJnje nerazumevanja, Ja je veZZAro tega ArrZva gojpo-JarjAra ArrZza, ArZ je jajno zrcaZZ v tia.sZeJttjem po JatAru. jitgojZovan.sArZ JržavnZ proračun za prZboJnje Zeto znaja Jva trZZZjona tr/jto tZjoč bZZtjonov JZnarjev. KrZzZ pa nt vZJett' Aronca, Ze vje boZ/ je zapZeta... Zdenka Varga-Novtjan Novo zavlačevanje trgovske akademije? Za Slovence onstran meje pa ima ta knjiga seveda povsem drug pomen. Dr. Rudi Kropivnik, vodja predstavništva GZ je na kratko orisal dokaj pozitivne gospodarske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Blagovna menjava v korist Jugoslavije se je lani povečala za 20%, v prvih 8 mesecih letošnjega leta pa za 35%. Zaradi pozitivnega trenda je zanimanje za avstrijsko tržišče vedno večje, kar jasno kažejo tudi številna vprašanja, ki prihajajo na naslov GZ. Zato naj bi ta knjiga služila kot osnovna informacija, obenem pa naj bi slovenske gospodarstvenike spodbula k podrobnejšemu preučevanju specializirane literature. Služila pa naj bi tudi kot zanimiv model, saj se Jugoslavija s hitrimi spremembami v gospodarski zakonodaji vedno bolj približuje tipu tržnega gospodarstva, kot ga poznajo zahod- Javna dvojezična trgovska akademija ter vse druge točke memoranduma, sklenjenega med zvezno vlado in zastop-