65 stnilto. Posebno ladanje V Livbitnt.« nMta U nm m. — _______^^^^——^———— .-----~*~^~ — *"~ U> irto. .Slovenski Narod* v*t|a p* pottt: <■* fcraje Uvie A vi tro -Ogrske: za Ncmčtfo: :-o 1 eto skupaj naprej. K 60*— ćelo leto naprej K 65* ''. "^ieta " * * ?5— " A™^*10 ln « dra8e dežele: i* ^resec . . . 5 50 ćelo leto napre) K 70*— /..rc&snjeis glede fnseratov se na] priloži za odgovor dopisnica ali znam U. iBravfilitvo {spodaj, prltllćje, levo) Suflm sita* ftt fv total«« it ft. fska|s faak 4mm m, tololoai *. 14. Prestolni govor regenta Aleksandra. Apel na Pravico. Naš narodni program. Današnja svečana seia Narodnega Predstavništva. Dogodki v Uubliani in v Zagrebu. Službeni demanti o odložitvi v Parizu. Presiolni govor. iiOSPODJE NARODNI PREDSTAVNIK!! V imenu Njegovega Veličanstva i«a-k,i;a kralja Petra I. pozdravljam Vas in u Vas ves naš narod, ki ga danes predstavljamo. Pozdravljam vse brate slav-ncira imena: srbskega. hrvatskega, slo-venskega. 1 vsemi Vami delim neoniejeno ra-dobt, da nam je Najvišja Previdnost do-volila doživeti dan, ko se prvikrai v svojem dolgem zgodovinskem življenju vzpenjamo tuđi v svoji zavesti do sre-vle. da započnemo v enem samem dr-žavnem zboru, v enem samem narođ-nem predstavništvu kot nezavisni ro-spodarji svoje usode s plemenitim sode-i'vanjem krone in naroda delo v dobrobit naše lepe ujedinjene domovine in vseli njenih sinov in hčera. Vekove smo bili razjedinjeni, ali ne odtujeni: raztrgani z grobo silo ali pa z lokavostjo imperijev Rima in Bizanta, iMmaja in Carigrada, ampak nikdar zlomljeni v duši smo čuvali verno sveto sporočilo naših pradedov. Na tej podlaci, izišli iz skupnega korena, smo pre-živeli veke v težki zgodovini, pod raz-novrstnimi uplivi; razvijali smo se, ka-korkoli snio se mogli, in razvijali smo svoje jedinstvene in svoje posebne Jast-nosti. toda vedno smo dobro pamtili in znali, da smo bratje in da smo jedno. Ko je napočil srečni dan. da je sovraž-nika pobila Moja junaška vojska, ki ie po svojem sestavu že takrat bila slika narodnega jedinstva, skupno s sijainimi armadami naših zaveznikov in da je na Krvavem svetovnem bojišču sinila tuđi nam zgodovinska pravica, takrat se ka-kor velikan od Alp, do Balkana dv:g-ne narod s tremi imetil. a z jedno željo, jedno misliio. jedno voljo. Z zadovoljstvom in z zahvalo ome-majmo tolmače te volje in izvršilce te-sa čina: odposlanstvo Nirodnega Veča i 11 odloke Vojvodinske Narodne Skup-ščine za naš narod v prejŠnji avstro-o^rski monarhiji. Narodno Skupščino kraljevine Srbije in Ve;iko Narodno Skupščino Kraljevine Crnesorc. Njihove odloke in Moj vladarski odziv so z ne-izmerno radostjo spremi Sarajevo ka-kor Beograd, Zagreb kakor Novi bad, Ljubljana in Cetinje. Split in Skoplje. Asez mnogo vez nego radostjo. Našo slogo so dokazali mir ni dostojan-stvo prebivalstva za ves Cas od kate-rega naprej mu caruje svoboda do ua-našnjega dne. Tako ic to tuđi moralo biti. četudi ie naš narod '^''J^Vpd ra IZDRŽATI TEŽK4 1ZKUSTVA, KER MU NA VEC MESrm KO HAJ OD SOVRAŽNIKA OSVOBOIENI NARODNI TERITORIJ ĐR2I DRUG IUJEC. Ce bi to bilo drugače, bi se hili mi pokazali manj dostojne onih dragoceniH žrtev, prinešenih na oltar osvoboj^nja in ujedinjenju. I Miscl na te sve*e žrtvo raj tuđi nas 111 naše potomce spremila pri \sa-kem delu in nas opominja, da ne krenemo nikdar s pravega pota. L'gasnili bo-ćo vekovi in mi se ne borno mogii 00-ac'žiti cnim vojskau iiših iunukov in nuičcnikov, ki so padli v Irjnioi Domo. vine in ki so ostvarili njene velike misli Velike so in drage hite te žrtve. . Hvala in slava rsem znanim m ne-znanim, ki so zasuli s svojimi svetimi grobovi naša brda in doime in pokrili s svojimi kostmi morske globlns in boji-ščc širom celega sveta. t")ni bodo uCili tuđi najpoznejše naše vnuke, kako je treba služiti domovini in kako se utisne velika doba v spomin ljudstva. Zajedno s spominom na njih je zarezana v Moje srce misel na vojskovodje, oficirie in vojake, vse zavezniške sile na kopnem in morju na našem Iztoku; ti so s pre« magovanjem samega sebe prenašali vse napore, dokler nišo zajedno 2 nami po-vrnili svetu svobodo, ki je bila ogrože-na za nje in za nas. Slava tuđi nepreglednim armadam njihovih vojnih cliu-gov, velikomu zavetju ljudskih prave in svobode, ki so Cloveštvu znjjotovila ogrožena prava neodvisnega življenja. Hvala vsem zavezniškim vladam in narodom, ki so vitežko stopili z nami v to zavezniško borbo in v niej zma&ili. Osnovano se nadejam. Ja bodo isto brigo, ki so k> zavezniki stalno iz-kazovali Moji hrabri vojski, pokazali tuđi pri svojih odločbah in na mirovnem kongresu narodu in zemlji., ki je to vojsko vzgojila in jo pokazala takšno, ka-koršna je. Ona ista neomajna vem«st, ki nas je odlikovala v drugih izkušnlali in ki ni dopuščala. da nas svlada grenka sumnja in ledeni obup. mora biti jamstvo vsem. da bo v svojih pravičnih zahtevah uzadovoljiena Kraljevina ^r-b0Vf Ifrvatov in Slovencev na evrop-skem Iztoku vedno *n jedini prvi čuvar interesov in načel pravice ln švobode, ki so tako sveti velikim duhom zavez-niških narodov. In če smo tuđi po ujedinjenju raajh-ni v razmerju z veličino nasipi velikih zaveznikov, veruiemo, da se NE BO PO TEM RAZMERJU MERILA VELI-KOST NAŠE PR4VICE. V tem uverje-nju se upravičeno naJejamo. da se nam ne bo odmerilo on.o, KAKOR SE JE PO NEKI ZMEDENOST1 ALI POD PRITISKOM PROŠLOSTI ODLOCEVALO O NAS A BREZ NAS. Mi ne iščemo od nikogar nlkakrs-nih žrtev. Mi zahtevamo edino ono. kar bo prineslo dobro ne samo nam. ne^o tuđi predstavnikom zvez okrog nas in kar bo nam in vsaksmu drugemu pri-štedilo mnoKo goiia in bodočitn pokole-njem mno^o izkust"a. Mi se nadejamo, da bodo naše pleme lite zavozmke na-pram nam vodila samo načela, ki so jih v času, ko so se odločili za kongres, sami Javno vnaprej profdasB ia pred-pisatt. MI ne zafatevuno nKcsar, kar ai pravica, ker ne zante^aani aičesar kar bi aaai bHo tale. M| nofeajo, da sa do- pusti našim bratom in drugemu prebi-valstvu, ki živi zajedno ž njimi v ua>i narodni niši, da sami slobodno odločijo o svoji usodi. Gospoda narodni predstavniki! Nadejam se, da bo tuđi Narodno predstavništvo doprineslo, da se vpra-šanja naše bodočnosti razpravijo na veltkem kongresu na korist naše narodne stvari. Mnogi in težki zadatki stoje pred Vami. Bodočnost pričakuje od Vas, da oprezno, ampak brez obotavljanja pri-pravi jate in izgrajujete naj potrebnejše nam dele naše nove državne zsradbe; sedanjost nestrpljivo gleda y Vas, da zalečite težke rane, ki jih je je neprijatelj zadal in da počnete kar najboJj skoraj in nevzdržno z lomljenjem že-leznih okov, ki jih je tuji sistem še za-pustil pri nas. Nadejam se, da boste v parlamentarnem soglasju z Mojo vlado složno in odlično svladali goleme težkoč, ki so se žvalile pred nas takoj pri vstopu v naše novo državno in narodno življenje. Nadejam se, da bo tuđi v tem pogledu imelo Vaše delo velik pomen posebno ker bo v izobilju poslov, ki so doslej čakali na takšno Narodno predstavništvo. Posebno naglašam nujnost potrebe, da se poljedelec po tisočletnem te-žkem životarenju oslobodi vezi, ki ga še sedaj delajo odvisnega od velikega lastnika zemlje, ki jopa on obdeluje, in da postane gospodar grude, ki jo kvasi s svojim znojem Bratstvo, ki nas spaja vse zajedno in družabna pravica, ki nas mora voditi, ter veliki državni interes, za katerega se moramo brigati, zahteva-jo, da se te odločitve ne odlagajo. Tako isto, kakor je svobodni in gospodarsko samostalni seljak v Kraljevini Srbiji tako primenio razvil svojo društveno, vojaško in moralno silo, tako naj postane njegov brat širom celega kraljestva v svoji sreči neomajni temelj, na kterem bo naša država brez škode pričakala in zvladala vsako bur-jo časa in dogodkov, ki bi jih doživela v bodočnosti. V istem smislu je potrebno, da se dosedanji plodovi notranjega razvoja, ki so Srbiji stekli zasluženi glas v ce-lem našem narodu, čim prej presadijo na vso ostalo državno oblast z Začas-no Ustavo, po kateri borno vladali in upravljali, dokler ne bo Velika Narodna SkuDščina kot ustavotvorno telo izdelala končnih temeljnih zakonov našega Kraljestva. Briga za naše invalide in vojšČake ne srne popustiti niti en hip ne pri Moji Vladi ne pri Vas. Tako sem prepričan. Moja Vlada bo Vam, Gospoda postanci, predložila v oceno in odobrenje tuđi druge predioge, ki zahtevajo se-danji trenutki, da se proučiio in uza-konijo, da bi se zemlja prej ko mogoče vzduniila, obnovila in za gospodarstvo in kulturo osvobodila. Današnja svečana otvoritev Narodnega predstavništva. (Izvirno poročilo »Slov. Naroda* J Beograd, 16. marca. Danes dopoldne se je vršila z velikim sijajem svečana otvoritev Narodnega Predstavništva. Mnogo ti-sočglava množica valovi že od zju-traj po širokih Terazijah in prireja prestolonasledniku regentu burne ovacije. Pred 10. uro so se napolnile vse ulice okrog parlamenta, v kate-rem so se zbrali poslanci v svečani in priprosti obleki. Pred velikimi vratmi parlamenta stoji v polni paradi častna stotnija z godbo. Točno ob Vi na 11. se je pripeljal v dvorskem avtomo-bilu ministrski predsednik Stojan Protić v sedanji prestolonaslednikov stan po regenta, ki je brez obotavljanja zasedel avtomobil. Vozil je skoraj korakoma, spremljan in obkrožen od tisočglave množice z zastavami. Ob neprestanem vzklikanju množice se je sprevod pomikal proti Narod-nemu Predstavništvu, na čelu je jezdila kraljevska garda na konjih, na to v avtomobilih dvorsko spremstvo, v odprtem vozu prestolonaslednik, ob njegovi strani ministrski predsednik. Sprevod je zaključila garda na konjih. Množica je regenta neprestano pozdravljala s silnim navduše-njem in klicala regentu, narodnemu jedinstvu in zahtevala resi-tev zasedenega ozemlja. Čim je dospel prestolonaslednikov voz pred parlament, je izkazala častna stotnija čast, godba zaigrala kraljevsko himno, »Lepa naša domovina« in »Naprej zastava Slave«. Pri vhodu je prestolonaslednika sprejel predsednik parlamenta poslanik Dra-žo Pavlović, v loajeju so ga sprejeli zbrani ministri Korošec, Ribarac, Trifković, Pribičević, Kramar, Ko-rać, Kapetanović, Rašić, Davidović, Lukinić, Aiaupović, Krulj, Ninčić. Vojaški spremljevalci prestolonaslednika so ostali izven parlamenta, kar znači povsem drug in ljudski duh, parlament brez uniform in orožja. V dvorani parlamenta, okrašeni z zeleni em in narodnimi zastavami imena srbskega* hrvatskesa in slovenske-Ka, so zbrani poslanci; parlamentovi predsedniki in tajniki pa na estradi. S strehe vihra samo nova naša državna zastava SHS, trobojnica plavo-belo-rudeča. Ko se pojavi na vstopu y parla-mentovo dvorano mlada energična postava regenta, zaorijo urnebesni pozdravi: 2ivio naš regent! 2ivik> kra-liestvo Srbov, Mrvatov, Sloveocev! Živio kralj Peter! Slava domovini in narodu! Hoćemo popolno ujedinjenje celeea naroda! Globoko ganjen je odzdravljal reeent in stopil na estrada Zavladala je grobno tišina* toliko v parlamentu, kakor pred njim, kjer so Čakale množice naroda. Vsak-do se je zavedal, da preživlja historič- j ni čin, ko manifestirajo zastopniki naroda, državni ministri in naš kralj- regent prvikrat za naše*jedinstvo, našo svobodo. za trdnost naše države in za neokrnjenost naše domovine. Đesede prvejta prestolnega jrovora v naši državi so izraz volje celega naroda, v njih je označen v vsakem na* šem vprašanju s kratkimi besedami naš narodni program, v njih je tuđi izražena naša narodna zahteva in naš apel na mirovni kongres, naš protest proti londonski krivici. Besede so umerjene. kakor moraj o biti s takšnega mesta, ob taki priliki in na takšno adreso, toda one so polne odločnosti: Naš regent je govoril celemu svetu iz srca in v imenu celega naroda Slovencev. Hrvatov in Srbov. Ko je stopil na estrado, se je zbralo na njegovi desni predsedništvo parlamenta in na njegovi levi državni minisrrj. Ministrski preHsednik mu je izročil tekst prestolnega govora, ki Ka je regent prečit. z jasnim, zvonkim glasom, ponovno prekinjen z burnimi klici pri-trjevanja, navdušenja in odločne vo- I lje, da moramo doseči to, kar je naša pravica. Vsebino prestolnega govora pri-nasamo zsroraj. Po prestolnem jrovoru je regent zaDustil parlament med Donovntrai viti amimi ovacijami poslancev in 5e posebno vihamimi in navdušenimi mani-festacijami množice. Položaj v Parizu. Ljubljana. 16. marca. URADNO SE DANES RAZGLABA, DA VCERAJ OD LJUBLJANSKIH DNEVNIKOV SPREJETE VESTI V SMISLU. KAKOR DA JE V PARIZU ODLOCITEV ŽE PADLA, NIŠO OD NOBENE STRANI POTRJENE. ZLASTI JE DANES IZ BEOGRADA DOSPELA VEST, DA TUĐI TAM V MINISTRSTVU ZUNANJIH ZADEV NI O KAKSNI TAKSNI RESITVl SLUŽBENO NIC ZNANEGA. Stran 2. JLPVENMO NAtOP" — 16. —ica 111», 65« itcv. Manifestacije v Ljubljani. Uradnih vesti ni. Ne prenagljite se! Kot prvi in edini smo včeraj prine-sli izvirno vest »Agence Centrale« y švici, da so se elani Antante med seboj pomenili o razdelitvi in da so prisoćili Italiji Trst, Gorico, Pulo in nekaterc dalmatinske otoke ter da so odlocili K'tko za mednarodno prosto luko. Kakor smo že včeraj Uvaiali na podlagi svojih izvirnih Reuterievih vesti o preokretu držanja Italije napram Franciji in Nemčiji (ne pa napram lugo-slaviji), je zgoraišnja v est y e r j e t n a. Ne smemo pa p o z a b i t i, da ta vest pomeni samo trenutni Doložaj, ki se lahko še vedno iner.ja in tuđi i z -b o 1 j š a. Pretirani optimizam bi bil misliti, da vkljub naši najsvetejši pravici dosežemo mejo, kakor si jo lahko mislimo in da resimo Irst To sicer ni izključeno pod gotov im i po-goji, toda kakor stoje stvari 1anes, to ni v e r j e t n o. Ne smemo se uda-j at i obupu, ravno ».ako tuđi ne smemo gojiti pretiranc n a ri e • ki vzbudijo razočaranje, kadar prl-dejo neugodne vesti. Tuđi ne smemo pozabiti, da se mora vsaka takšna važncj*a vest, pa naj jo poroča sicer še tako zaneslj:.v vir, uradno potrditi. Doklcr ne izjavi naša pariška delegacija, kaj smo dosegli in kaj smo izgubili, tako dolgo ni pravda izgubljena tuđi ne na pol. Dokler traja borba, ?e zmaga na-giblje sem in tja in konćni uspeh je od-visen od vporabe sredst *v, ki so l*oril-cem v tistem hipu na ra z tj o I a g o. Na-hajamo se sredi razvoja. Eno so nam te vesti pokazale: B e-d a s t i s m o b i I i v s i .) n i, ki smo mislili, da nam samim ni treba ganiti niti prsta in da se nam ni treba prpravijati za nobeno eventualnost, ker nam bo itak g. Wilson prinesel vse kar želimo takorekoč na krožniku kakor nttielj-sko pečenko. Ali se ne borno rikdar od-vadili svoje naivnosti ? Za sedaj mirno čak a jmo razvoja. Mogoče prihodnji ted2n, mogoče še pozneje izvemo končno, pri ćem da smo. Upostevati moramo, da smo mi kakor Italija stranki, da ima Am.vita interes, da se Italiji ne zameri absolutno in za vsako ceno in da bi radi sklonili z nami kompromis ali nam ga pa usilili. Kompromis pa pomeni, da se odrućemo vsaj delu svojega. Ml SE ODREKLI NE BOMO. Ako nam pa s silo vzamejo, pridemo v nov položaj, ali se morama ukloniti ali pa najdemo en ali drugi način odpora. So tuđi taki načini odpora, ki se Jih boli ne samo Italija, ampak tuđi ćela Antanta kakor živega vraga. Ta odpor je pa stvar bodočnosti in ne trenutnega razočaranja. Bos vami da M naše dttainie razpoK>ženie rodilo razveo manifestacij na alci ali kie dni-gje ce tudl aafMiii$l napad na katere-gakofi četudl laikesa zastopnlka. kl bi se ntegnil kedai pojaviti na naših H&cah. Vedno in v vsakeni slučaja daotts ka. kor jutri ali kedai pozneje, aoraao ce-lenra svetn sicer kazati svojo voQo do odpora m svojo gtoboko in nepomirljivo žalost nad nogocimi izgnuaori, zaledno pa tud! svoio disciplino In politični razum: Z vsakfan takšnim napadom bi lahko pokvarili v petih minutah vse, kar zgradi naša delegacija v petih dneh ▼ Parizu s težkim trudom tn v hud! diplo. matskl borbi. Mirno manifestiranje brez vsakega DO*rdnesa vzkHka pa pok.tže, da smo Jugoslovani bol] zreli« kakor sami člani Antante, in da smo nekaj vred-ni, če nas ie tud! malo. Tužne vesti o našem zunaniem položaju in o nenasitnem laškem imperijalizmu, ki nam grozi iztrgati najdražje dele naše zemlje, so povzročHe danes dopoldne v Ljubljani velike žalne manifestacije za naše Primorje in proti gra-bežljivemu laškemu sosedu. Okoli 11. ure se ie zbralo dijaštvo in akademska Omladina ored pošto, od koder se je razvil sprevod maniiestan-tov po mestu. Noseč narodne trohojnice z žalnimi traki se je stalno naraščajoea množica manifestantov pomikala po Kongresnem trgu, Bregu. Cez Stari trg in Mestni trg preko JubPelnega mostu in St. Peterskega predmestja na Pre-šernov trg. Omladini se ie pridružilo cb-činstvo brez razlike spola in stanu. Množica je narasla na več tisoč glav in z burnimi vzkliki »Zivelo naše Primorje! ven z našo pravico!« manifestirala za naše pravične zahteve. Ti vzkliki in naše narodne himne so se strnile v mo-gočen protest vsega v dno duše užalje-nega naroda. NE PRENAGLITE SE. Pri tem so pa nekateri nepromišljeni mladeniči v najbolj neprimernem hipu dali izraza, svojim čutom, ne da bi pomislili, da utegne v ravno tem neprl-rnernern hipu izraženo mne-ije privatnika naši stvari f ?.mo škoćovmi in ne koristiti. Takšnih nediscipliniranih izra/ov in nastopov ne moremo dovolj oštro obsoditi. Ponovno pozivljamo občinstvo naj ne kaže nestrpnosti, ker se stori vse, kar je mogoče, da se Antanti in tuđi njeni tukaj se nahajajoči komisiji pri- kaže položaj v primerni Inči in bi vsako nepozvano sodelovanje množice noglo samo sksodovati.____________________ Mainoniša poročHa. Posđbm briojđvtm paro&m »Stov Naroda*. ČASOPISN1 GLASOVI O LAŠKEM MEMORANDl) MIROVNI KONFE- RENCL Geaeve, 15. marca. Katoiiški -Corriere d Italia« imenuje laški memorandum svečan dokument in pravi, da ta dokument sicer še ne bo razorožil tistih jugoslovanskih prijateljev v Parizu in Londonu, ki bi radi izročili Jugoslovanom gospodarstvo nad Jadranom toda vsem drugim bo v memorandu dopadla — pravičnost laških zahtev! Glavni nacionaiistični organ »Idea Nazionale« pravi, da je iaškl memorandum dokument poniznosti in odrekanja v nasprotju s postopa-njem drugih držav. Laški reprezen-tanti morajo zastopati laske zahteve energično. Nobena diplomatična pretkanost in zlobna ideologija ne bo Italiji vzela njenega mesta pri — zopetni zgradbi sveta . . . Ravno tako pišejo tuđi drugi listi. Očividno Ie laska vlada izdala listom parolo, da naj naglašajo laško zmernost. NOVA LASKA ISUMNICENJA. Lucern, 15. marca. Činjenica, da je Herman Wendel imenovan za nemškega poslanika v Beogradu, je dala laskemu časopisju povod, da sumniči Jugoslovane tajnih zvez z Nemci. »Tribuna« pravi, da so Ju- goslovani z Nemci sorodni. (Človek res ne ve ali bi se smejal ali jezil.) Poročila IJubllanskega dopisnega uroda, AMERIKA NACELOMA PROTI TAJNIM POGODBAM. LDU. Budimpešta, 15. marca. (ČTU.) Brezžično se poroča iz Pariza: Vprašanje tajnih diplomatičnih pogodeb je povzročilo zadnje dni na pariški mirovni konferenci zopet nekako krizo. Poročilo angleškega ko-miteja z ozirom na Smyrno ni do-vedlo do nobenega končnega sklepa o usodi tega mesta. Odločba v tem vprašanju se je morala prepustiti svetu desetorice. Del velesil se skll- cuje na to, da so leta 1915. v Londonu sklenjene tajne pogodbe se \ veljavi in da je treba glede grških zahtev nastopati v zmislu teh tajnih pogodeb. Ameriški delegati pa so bili proti grškim zahtevam in meni-jo, da ni nobena kakršnakoli pogodba, ki je bila med vojno sklenjena, tuđi sedaj še v veljavi. WILSON IN MIROVNA POOAJANJA. LDU. Pariz. 15. marca. (CTU.) Včerajšnja posvetovanja Wilsonova so dokazala, da predsednik Zedinje-nih držav doslej še ni odobril dogovo-rov, ki jih je mirovna konferenca skle-nila za njegove odsotnosti. Predsednik kritično premotriva vse, kar se je med tem sklenilo. Dosedanji dogovori ima-jo nastopni uspeh: 1. Preprečitev združeni a Nemške Avstrije z Nemčijo, 2. vprašanje porenske republike, 3. Nem-čija mora plaćati 40 milijard dolarjev vojne odškodnine, 4. staliŠČe Poljske, ki prevzame dosedanjo vlogo Rusije na severovzhodnih mejah. — SploŠno prevladuje uverjenje, da so ti dogovori, ki so se sprejeli za njegove odsotnosti, v nasprotju z njegovimi 14 toč-kami. Američanski pooblaščenci menija, da se bo predsednik Wilson bavil tuđi z vprašanjem tajnih dogovorov, zlasti s tajno pogodbo med 11 a 1 i j o in Francijo, po kateri dobi Italija Dalmacijo, Francija pa Sir i j o. Govori se, da so poraz-govori med Wilsonom, Lloyd Georgem in Clemenceaujem zelo pripomogli do poravnave spornih vprašanj. Upati je, da bodo dne 25. t. m. Nemci že lahko sprejeli mirovno pogodbo. Prihodnji teden bo. kakor vse kaže, odločilen. LAŠKO POSTOPANJE. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 15. marca iz uradnega vira: Danes ob 9. dopoldne je prispel prvi živilski transport iz Trsta na postajo Podbrdo. Italijani nišo avizirali jugoslovanskih železnic o prihodu vlaka. Kljub temu so že ob pol 10. stavili na razpolago potrebne lokomotive in osebje. Tedaj pa so Italijani izjavili, da ne dovolijo prevoza skozi bohinj-ski predor, ker so živila naložena na italijanskih vagonih. To se je ponovilo, ko je ob 3. popoldne dospel drugi živilski vlak na postajo Podbrdo, namenjen za Čehoslovaško republi-ko. Nocoj so Italijani izjavili južni že-leznici v Ljubljani, da sploh ne dopuste vlakov po državnih železnicah in da jih bodo pošiljali čez Ljubljano. Zaradi neprestano se menjajočih, stvarno neutemeljenih dispozij italijanskih oblasti vlada v jugoslovanskih krogih veliko ogorčenje, to pa tem bolj, ker so se Jugoslovani glede transportov iz Podbrda čez Jesenice v Nemško Avstrijo že dogovorili z Nemci, da bodo ti vlak i vozili izje-moma tuđi ponoći skozi Karavanski predor in vojno zono na Koroškem. DOGODK1 V ZAGREBU. VES NA* ROD ĆUTI JEDINSTVENO. LDU. Zagreb« 15. marca. Danes zvečer se ie po mesta razširila vest, da je že padla odločitev v jugoslovan-sko - italijanskem sporu in da smo izgubili vse po Italijanih zasedeno ozem-lje ražen Dalmacije. Prebivalstva se je poiastilo radi tega veliko razburjenje. Po ulicah so se jele zbirati skupine, ki so živahno razpravljale o položaju. Sčasoma se je zbrala na glavnih ulicah, zlasti na Ilici več tisoč ljudi bro-ječa množica, ki je manifesirala po mestu za popolno narodno ujedinjenje in demonstrirala proti Italiji. Predstava v gledališču je bila v znak ogorčenja prekinjena. Vse Kostime in kavarne so takoj zaprli. Velik del demonstrantov je Šel na Markov trjf k banski palači. Tam so demonstrantje prepevali narodne pesmi in demonstrirali proti Italiji in proti imperijalističnim tenden-cam na mirovnem kongresu. Oglasilo se je več govornikova ki so pozivljali na neizprosen boi za naše upravičenc zahteve. Izpred banske palače so odšli demonstrantje na Jelačičev^tcg« kjer se je bila med tem zbrala velikanska množica. Tuđi tukaj je nastopilo več go-vornikov, ki so vr>livali na ljudstvo po-mirjevalno, če§, da vest še ni potrjena. Izjavili so, da je naša stvar res v veliki nevarnosti, da pa ne borno odnehali zahtevati, kar ie našega. Niti en del slovenskega ali hrvatskeea ozemlja ne srne pripasti samoeoltnemu sovražni-ku. Pozivljali so ljudstvo, naj se zbere jutri pred bansko palačo, da zahteva od bana pojasnilo, koliko je resnlce na teh vesteh in v koliko je naša domovina v nevarnosti. Manifestacije so se nadalievale pozno v noč. Mir in red s( ni kalil. Tuđi iz drugih krajev Hrvatske poročajo o velikem ogorčenju, k le nastalo zaradi došlih poroČil gled( u sode naših pokraj in. Izdala teli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskam««*