Th • j'- - ■ ' J-,'V est medi u m t o reach the best customers* lakaja dvakrat na teden. Velja za celo leto $3.00 * «€ Published sem? q weekly. Subscription I3.00 yearly. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. "EDINOST* 1649 W. »4 Si I = s Telephone: Canal 98. P Chicago, 111. I □ tete = = g ZA RESNICO g 1 IN PRAVICO. E+ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER xi. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. fc ŠTEV. (No.) 64. CHICAGO, ILL., TOREK, 16. AVGUSTA, 1921. LETO (VOL.) VII. Pukteafeed and distributed uader yeraait (Hi. 3>o) anthaaiaed by the Act ef October t 19x7. en file at the Poat Office mi Chica*e. HL — By the Order erf the President A. S. Burleson. Poatmaster General NAJNOVEJŠE VESTI. ODPELJAN DUHOVNIK UMORJEN. San Francisco, Cal., 11. avg. — Mrtvo truplo Fathra Patricka Hes-lina. katoliškega župnika iz Colma, Cal.. so našli na Salada obrežju ob Pacifiškem oceanu, zakopano v pesek, nekako 20 milj južno od San Francisco. Father Heslin je bil u-morjen.\ Prestreljen je bil skozi srce in skozi glavo. Del črepinje je bil odstreljen. Telo so izkopali včeraj zvečer ob enajsti uri. Neki človek, po imenu Hightower, je povedal policiji, da je našel njegov grob in ga je natančno določil, kje je. Takoj ko je policija našla, da je to res, je prijela Hightowerja, od kod on to ve? Hightower je rekel, da mu je to povedala neka Dolly Mason, s katero poznan še iz Salt Lake. Ta ženska mu je povedala zadnjo nedeljo, da je bila skupaj z moškim, ki ni bil Amerikanec, ki je bil pijan in ki ji je kazal samokres. Ona se je prestrašila samokresa in odsko-čila. "Prav imaš, da se ga bojiš! S tem sem vzel že eno človeško življenje", ji je rekel. Ženska ga je potem vprašala, kam je zakopal truplo? "O, imam tovariša, ki ga straži", je odgovoril, 4'ki peče " Flapjacks" (izgovori flep-žeks) "šmoren". — Hightower je na to šel tja in tako našel tam desko, kjer je bil naslikan človek, ki peče "flapjacks". Ko je nekoliko pobrskal po pesku, odkril je truplo. Hightower je pek in je sedaj brez dela in je bil v San Francisco, samo nekoliko tednov. Prišel je v San Francisco iz Lemay, Utah. Kakor znano, je pred dobrim tednom dobil nadškof Hanna pismo,, v katerem se je zahtevalo, da naj položi na gotovo mesto $6,500 v bankovcih po en dolar. Dva dni za tem se je pa v drugem pismu zahtevalo že $15,000.00. Ako bi nadškof tega ne storil določenega dne, bode Father Heslin umorjen. Kar se je tudi zgodilo. 2. avgusta zvečer ob 9. je prišel nekdo z avtomobilom Pred župnišče in zahteval Fathra Heslina, naj gre 2 njim nekam, kjer ga čaka nek bolnik. Father Heslin se kot vesten duhovnik ni obotavljal, temveč takoj sedel na avtomobil in se dal odpeljati — k bolniku, v svojo smrt. To kaže, kako mora biti dandanes katoliški duhovnik previden, a-ko ga kličejo neznani ljudje k bolniku. Zato si je pa že marsikak duhovnik naredil pravilo, da nikdar ne gre s tujim človekom nikamor, temveč vedno vzame seboj spremljevalca, da sta dva. Tako tudi noben previden duhovnik nikamor ne gre na telefonsko sporočilo. Koliko duhovnikov je že strašno naletelo, ker so to storili. tla, odšel je minister hladnokrvno k sodniji in se sam izročil. "Prosim, zaprite me!" je rekel stražniku. "Zakaj?" vpraša stražnik ministra, katerega je dobro poznal. "Pravkar sem imel nek "trubel" in sem moža ustrelil". Sestra duhovnikova je bila v kuhinji, ko je čula strel. Pritekla je pred hišo in našla brata na tleh s prestreljenimi prsi umirajočega. Časnikarskim poročevalcem je povedal minister, da je čul govorice, da je Father Coyle poročil njegovo hčer. V jezi je vzel samokres v žep in odšel v župnišče k Fathru Coy-, le -u vprašat, koliko je resnice na tem. Duhovnik mu je seveda potrdil resnico, na kar je minister zakričal nad njim, da je "umazan pes". Father Coyle je vstal in protestiral proti tej žalitvi in rekel: *'Prosim, ne recite več tega "drugič!" Toda minister je ponovil svoje zmerjanje. Na kar ga je baje duhovnik udaril dvakrat v obraz. Minister pravi, da je v tem potegnil samokres iz žepa in ustrelil dvakrat na duhovnika. Minister je bil eden izmed tako-zvanih "potujočih" ministrov in je bil znan v okolici kot "minister, ki samo poročuje", kajti poročil je vsakega, kedor je prišel k njemu. Tako so hodili k njemu od blizu in daleč najrazličnejši parčeki, da jih je poročal. METODISTOVSKI MINISTER USTRELIL KAT. DUHOVNIKA. V Birmingham, Ala. — Father Coyle, župnik cerkve sv. Pavla v Birmingham, Ala., je poročil nekega katoliškega fanta Gusmana s hčerjo metodistovskega ministra Ste-phensona. Nekoliko ur po poroki je prišel pred župnišče Fathra Coy-lea nevestin oče Rev. Stephenson s samokresom in ustrelil duhovnika. Duhovnik je ravno sedel na "por-ču" pred hišo. Takoj ko je ga ustrelil in je Father Coyle padel smrtno ranjen na MESTNA UPRAVA V NEW YORKU ZABREDLA V DOLGOVE. Mestna uprava je zabredla v velike dolgove. Nasprotniki sedanjega župana Hylana, hočejo porabiti to priliko", da bi nanj nametali bla-tn in njega naredili odgovornega za vse. HARDINGOV OČE SE POROČIL. Marion, O., 11. avgusta.,— Oče predsednika Hardinga, Dr. Harding se je te dni poročil z neko bofniško postrežnico, staro 5.2 let. Oče je star 76 let. UPOR MAVROV V AFRIKI. Pariz, 8. avgusta. — Upor Mavrov v Afriki je postal resen. Kralj je sklical dvorno posvetovanje, kjer so se posvetovali, kaj ukreniti, da se upor zaduši. LEPA SLAVNOST. Denver, Colo., 7. avgusta. — Da- McDonnell je bil rojen v New Yor-ku, kjer je bil tudi škofijski kancler dolgo let dokler ni postal brook-lynski škof. DENVERSKI ŠKOF PRI PAPEŽU. Rim. — Denverski škof Rt. Rev. Tihen je bil sprejet v avdijenci pri svetem očetu, kjer je poročal o svoji škofiji. "Proletarec" govori o nekih jus-tičnih umorih in se jezi, ako kakega morilca obesijo ali denejo na električni stolček. Nesrečne žrtve, katerim so te zveri v človeškem telesu tako hladnokrvno vzele življe- nes je bilo v tukajšni frančiškanski se mu Pa ne smilijo. O mi-cerkvi Sv. Elizabete sprejetih nad l*jonih "justičnih umorov", katere je sto članov v tretji red svetega Fran- sovijetna vlada v Rusiji izvršila, o čiška. Med novimi člani je bil tu-. teh Pa "»česar ne ve povedati in jih di en Slovenec. Predpriprave za prvi mednarodni shod tretjerednikov, ki se bode vršil v Chicago prvo nedeljo in pondeljek meseca oktobra v največjem gledališču mesta, so v najlepšem tiru. Za slovanski oddelek slavnosti se je odločila naša cerkev sv. Štefana. DUHOVNIKI — UMETNIKI. Manchester, N. H., 11. avgusta.— Catholic Federation of Art, ameriška umetniška federacija, je odprla letos posebno poletno šolo za slikarstvo tukaj v tem mestu in sicer samo za duhovnike umetnike, slikarje. Celo šolo vodi sloveči benediktinski slikar Pater Rafael iz kolegija Sv. Anzelma. — Veliko duhovnikov se je udeležilo te šole, ki se vrši sedaj s prav lepim vspehom. tudi ne obsoja. Seveda rdeči koš-trunčeki so kratke pameti dovolj, vsaj ne bodo tega opazili. imperializma, vendar upamo, da se bedo odzvali tej naši prošnji vkljub težkim razmeram, katere je povzročilo brezdelje in draginja". Gospodje, okrog Republičanskega Združenja, na noge! Lepa prilika za nov milijondolarski fond! Spet je tukaj žetev! Na noge! Morda se bode dalo zopet kaj zbrati za re-š tev Trsta, ali morda za revne sirote v domovini, ali morda celo za Trotzkyja! Na noge! Nikar ne prezrite te lepe prilike! Bi je bilo škoda! Rdečih koštrunov imate med svojimi pristaši še zmiraj dovolj l NADŠKOF ARETIRAN. Chicago, 11. avgusta. — Nadškof Germanos Troianos, katerega je i-menoval grški kralj kot nadškofa vseh Grkov v Ameriki, je Prišel te dni v Chicago, da zasede svoj nadškofijski sedež za Ameriko. Določena je bila tukajšna grška cerkev na Michigan ave. Toda župnik te cerkve se ni hotel ukloniti odločitvi grške vlade in je vzel sodnijsko in-junkcijo na nadškofa, kot motilca njegove, joziroma posestnine njegove občine. — Na postaji ga je sprejel grški generalni konzul z nekako 200 Grki. Ko je nadškof v popolni nadškofovski obleki stopil iz vlaka, pokleknilo je pred njim 200 Grkov, da so sprejeli blagoslov. Nato so mu drug za drugim šli poljubit prstan. Med temi je prišel tudi detektiv, o katerem je mislil nadškof, da mu je prišel poljubit Prstan, toda dal mu je v roke sodnij-ski aretacijo. Duhovnik in občina motivira svoje postopanje s tem, da niso dolžni .sprejeti nadškofa, katerega je imenovala svetna oblast, ki nima nikake oblasti v cerkvi. Poleg tega pa grški kralj nima nikake pravice imenovati nadškofe za Ameriko temveč samo za svoje kraljestvo. ZDRUŽENO KARITATIVNO DELOVANJE KATOLIKOV. Milwaukee, Wis., g. avgusta. — Danes se je začelo tukaj zborovanje nad 1000 delegatov vseh delov Združenih držav, ki so se zbrali, da se posvetujejo, kako urediti katoliško karitativno delovanje, da bode vspe-šnejše. to so bolnišnice, sirotišnice, hiralnice in drugi enaki zavodi. OTROŠKA PARALIZA SE POJAVILA. Charlevoix, Mich., 12. avgusta. — Tukaj se je pojavila otroška bolezen, katera je pred nekaj leti tisoče o-trok naredila v pohabljencema celo njih življenje, takozvana "otroška paraliza", ali "otroški mrtvoud". — Vsi letovičarji, ki so bili tukaj, so prestrašeni bežali. Ostale so samo one družine, katerih otroci so zboleli. PRISTANIŠČE BAROŠ. Kakor poroča chicaški Daily News ostane pri Reki Jugoslovanski. Ta točka ni sicer v Rapallski pogodbi, vendar je pa bil poseben dogovor med Italijansko vlado in Jugoslovansko glede tega pristanišča, po katerem ostane ta luka Jugoslovanska. Kakor poroča poročevalec tega lista, je sedaj v Barošu jako živahno življenje, polno ladij in velik trgovski promet, v Reki pa vse mrtvo in enako v Trstu. — Starokraj-ski listi pa poročajo, da je Jugoslavija zašuštrala tudi to luko, kajti Slovence hoče popolnoma uničiti. _ Slovenski liberalci in rdečkarji ji pa pomagajo! LENIN PRbTI "PROSVETI". Zadnje dni je "Prosveta" trdila, da ni res, da bi bila lakota v Rusiji, da je vse kričanje o lakoti v Rusiji samo sleparija 44 kapitalistov", morda celo duhovnikov, ne vemo prav. Te dni je pa izdal ruski "ru-dečissimus rdečkarski rudečkar Lenin", njega rdeča carska visokost, poseben apel na ves proletariat in n?. vse kmete sveta, naj pomagajo ruskemu proletarijatu (?) in ruskemu kmetu, katerega je on spravil v toliko gorje, da lakote poginja kar na tisoče in da poginja za raznimi boleznimi na stotisoče. Toraj je na laž postavil tudi naše učene urednike Pri rdeči tetki "Prosveti", ki za jednotine žulje delajo propagando za najgrše ljudi na svetu. Ta možakar pravi v svojem pozivu: "V več ruskih pokrajinah je izbruhnila lakota, kakoršna je bila ona 1891. To so resne posledice ruskega ekonomskega nazadnjaštva (sa-moobtožba) in sedem let vojske, najprej imperialistiške vojske in potem državljanske vojske (pa so zmeraj trdili, kako nekrvava je cela ruska revolucija. Kako je "Prosveta" lagala, da ni res, da bi bil kedo u-morjen.) v katero je bilo pahnjeno delavstvo in kmetski stan po gospodarjih in kapitalistih vseh držav. "Pomoč je nujno potrebna! Delavci in kmetje sovijetne Rusije pričakujejo to pomoč od delavcev in kmetov vseh dežela. Te mase so povsodi stiskane od kapitalizma in IRSKA. Dublin, 15. avgusta. — Pogajanja za mir med Britansko in Irsko so prišla do najkočljivejše točke. Irski voditelji naroda stoje na stališču, da se mora dati narodu popolna svoboda, da se sam odloči za kakorsno koli obliko vlade, kakor tudi za to, ali sploh hoče spadati pod angleškega kralja ali ne. Lloyd George je pa odočno na stališču, da o kaki taki neodvisni Irski ni govora, da si more Irska izbirati samo ali 'dominion* vlado ali kako drugo obliko pod Londonom. Severni Irci, to so pro-testantje, katere je tam tekom let naselila Anglija, so dobili svoj parlament in sedaj trdijo, da nočejo z južno Irsko in da hočejo na vsak način ostati pod Anglijo. Irski republikanski parlament se sedaj posvetuje, kako se bode odločil. VELIK NAČRT AMERIKANSKE LEGIJE. . Amerikanska legija, organizacija dosluženih vojakov, je sklenila otvo-riti v Chicago velik dom za doslu-žene vojake veterane, ki so brez dela. Kupili so v ta namen stari hotel na Jackson Boulevard in Clark street, toraj prav v sredi mesta. Tu bode prostora za 1,000 oseb. Tu bodo dobili taki veterani, ko so brez dela in brez sredstev, brezplačno stanovanje in dvakrat na dan hrano. Vsakih pet bode imelo lastno kopališče. Kar bode Pa najvažnejše, bode pa posredovalnica za delo. Legija bode tu otvorila veliko pisarno in veterani bodo tukaj dobivali brezplačno posredovanje za delo. Iz Cherburga smo dobili poročilo, da je parnik Mauretanija, na katerega se je mislil ukrcati Rev. Trunk za Ameriko, zgorel. Zdaj se je pripeljal s parnikom Berengarija (Imperator). Odličnemu rojaku naj-prisrčnejši dobrodošli! EVHARISTIŠKI KONGRES V SAN FRANCISCO. Evharistiški kongres v San Francisco duhovske evharistiške lige, katere predsednik je novi elevelandski škof Schrembs, se je vršil ta teden v sredo in četrtek. Udeležba je bila tolika, kakor še nikdar preje. Iz-vanredno veliko duhovnikov se je udeležilo. — To je lepo znamenje, da se širi tudi med našo duhovščina vedno večja ljubezen do Evhari-stiškega Gospoda. Po duhovščini se X bode zanesla gotovo med naše ljudwjT stvo. + * + * * * + * + + + + * * SEDAJ JE ČAS! ..Da, sedaj je čas, da se spomnimo svojih sorodnikov v domovini in jim pošljemo kak dar, kajti jugoslovanske krone se tako nizko padle, da je vredno sedaj se poslužiti te prilike in poslati domov denar sedaj! Poslužite se pa pri tem samo svojega delavskega podjetja "Edinost", in pošljite po tem podjetju, ki je popolnoma varno in zanesljivo. Vsak, kedor je poslal po tem podjetju, vsak je bil zadovoljen. Zastopniki svetujte vsakemu naše podjetje in jim pomagajte pri pošiljanju denarja na naše podjetje I Delavci, podpirajmo svoje delavsko podjetje! Cene se ravnajo po najnižjem dnevnem kurzu. Za italijanske lire; 50 lir............$ 2.60 BROOKLYNSKI ŠKOF UMRL. V Brooklynu je umrl škof Rt. Rev. McDonnell 9. avgusta. Škof * Za jugoslovanske krone: 500 kron............$ 3.45 1,000 kron............ 6.50 5,000 kron............ 32.50 10,000 kron............ 64.00 Pisma naslovljajte: EDINOST 1849 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. 100 lir ............ 5.10 500 lir ............ 34.00 1,000 lir............ 48.00 ♦ 4» 4-* * 4- 4» * 4-4- 4» * 4» 4» 4- 4-* 4» 4-4» 4> «► * 4» 4* 4-4- j-i,.*.*** ... , .., ., . . Y Lti i \ ' r "EDINOST" sejpwjrw1! ■nHpHgi EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Lzjaha dvak^t na teden. Slovenian Franciscan Press. f&40 W. 32nd St. Telephone Canal 9S. Chicago, IIL ADVERTISING RATFS ON APPLICATION. Published S. Chicago, 111. — Pred kratkim sVno prejele pismo, iz katerega smo docela spoznale, kako skrbi ženski kat. red borštnaric za svoje članice. Nesreča v Pueblo je zadela tudi okoli sto članic tamkajšnjega dvora Corpus Christi, št. 914 W. C. O. F., ki so po večini Slovenke. Ženski kat. red borštnaric je velikanska ameriška organizacija, pri kateri smo me Slovenke, dasiravno smo razmeroma dobro zastopane, v primeri s sestrami drugih narodnosti kakort kapljica proti morju. Toda vkljub temu nas vpoštevajo ka- še je oglasil zadnjo ppmlad in glavnem popisal tukajšnje razmere pod naslovom "Canadski farmar". V njegov dopis se je vrinilo par pomot, kakor na pr. da imamo tukaj vsak teden sv. mašo, ko jo imamo v resnici samo vsak mesec enkrat. Ko je dopisnik popisoval premoženje posameznih tukajšnjih rojakov, je tudi povedal, da redi John Rejc 12 glav goveje živine, pravilno bi bilo, ko bi stala namesto 12 številka 62. Našim rojakom gotovo še ni znano, kako slovito božjo pot imamo v je, na vsaki strani kipa pa po eden oltar. Do levega oltarja vodite dve stopnici, na katerih gori na ducate sveč,ki so jih prižgali verniki na čast Brezmadežni. V ozadju je nekaj klopi, da se zamore človek za silo odpočiti. Na teh klopeh je bilo zbranih okoli 100 Poljakov in Rusinov, ki so prepevali do dveh popolnoči. Njihovo petje nikakor ni bilo umetno. Lahko celo rečem, da je bilo veliko bolj podobno kričanju kakor petju v pravem pomenu besede, in vendar je bilo nad vse ganljivo in pretresljivo. Kajti ako opazuješ spoštljivo obnašanje teh ljudi, ako tukaj v Sask. Mislim, da bo ena _ . T najznamenitejših v Severni Ameri- |zreš, s kako poboznostjo m s kako ki. Nahaja se 30 milj jugovzhod- j zaupljivostjo upirajo svoje oci na no od naše naselbine oziroma 6 milj |kip Brezmadežne, te mora ganiti ta severovzhodno od Duck Lake. Po-- prizor, ako imas količkaj srca v Pr-kor katerikoli.drugo narodnost. Na-^ehnost tega romarskega kraja jeJ sih. Tudi mi smo se pomudili neko-ša organizacija je nepristranska ma- da nJ tamkaj nikake cerkve in ni_| liko med temi pobožnimi Marijini- Pretekli teden, kakor poročamo na drugem mestu, sta padla v Ameriki dva katoliška duhovnika, smrtno zadeta od kroglje, ker sta izvršila svojo duhovsko dolžnost, katero jima je nalagal njihov stan. Father Heslin v Californiji je bil neki večer poklican k bolniku, vsaj kakor mu je njegov morilec lagal. V svoji skrbi za neumrjoče duše in v svoji ljubezni do bližnjega, se je dal pregovoriti tujcu, da je storil usode-poln korak in mu sledil, dasi se mu je takoj sumljivo zdelo, da ni vse v redu. Obotavljal se je iti ž njim, ker ni poznal človeka, dokler ni slednjič zmagala njegova duhovska požrtvovalnost, da je žrtvoval svojo osebno varnost in odšel k bolniku — ne! — v svojo strašno smrt. Father Coyle je poročil katoliškega fanta z dekletom, s katerim sta se ljubila. Dekle pa je bilo slučajno hči zagrizenega fanatičnega sovraž-'1* mka katoliške duhovščine. Vsak drug duhovnik bi bil enako storil. Oče je to izvedel, vzel revolver in šel v katoliško župnišče in hladnokrvno ustrelil duhovnika. Minister je sam v svoji podlosti izrabljal zakrament svetega zakona v svoje podle dobičkaželjne namene in je poročal kar na debelo, tako da so ga imenovali že kar splošno "marrying minister". Koliko krivic je s tem storil raznim zapuščenim ženam in otrokom, kaj še le Štarišem! Pa na to ni mislil! Tu je katoliški duhovnik storil samo vestno in modro svojo dolžnost, pa je moral dati svoje življenje zato. Da! Tako je vsak pravi katoliški duhovnik! Tu ste dve sliki, kjer katoliki lahko vidimo kedo in kakšen je oni. katerega imenujemo svojega duhovnika. In taka je vsa katoliška duhovščina z malimi izjemami. Noben stan pa ni bolj nespoznan. kakor je duhovski stan. Gospod Jezus, ki je ustanovil ta stan, je to že naprej vedel in je napovedal, da se bode to zgodilo. "Ker ne poznajo ne očete ne mene!" Vsakega človeka žrtve za dobro, za človeštvo ali za kako idejo se na svetu vpoštevajo. Edini katoliški duhovnik pa naj da kri za svoje sobrate — godilo se mu bode kot njegovemu Mojstru — dobil bode ne-hvaležnost za vse. Če je drugod tako, je to v Posebni meri to med nami Slovenci. "Prokleti far!" je častno ime, ime hvaležnosti in ljubezni, katero mu je dal slovenski človek, zapeljan in zaslepljen od svojih zapeljivcev in katero kaže vso črno nehvaležnost, s katero plačuje svojemu duhovniku za vse, kar stori zanj ! Vsi so dobri, vse je prav, kar drugi store, naj ga še bolj varajo, naj ga še bolj slepe in nalažejo, naj mu store še večje krivice, vse se odpusti, vse se pozabi! Naj pa stori duhovnik najmanjšo napako, naj reče najmanjšo žal besedo, gorje mu! Kakor sv. Štefana vlekli ga bodo ven iz svoje naselbine, in pobirali bodo kamenje in ga obmetali z njimi. "Vse to pa bodo storili, ker ne poznajo ne Očeta ne mene!" Katoliški duhovnik mora pa tiho molčati in trpeti, in se naprej žrtvovati, kaj- ti', ki ne prezira nobenega svojih o trt/k. Pa naj si bo še tako neznaten, temveč skrbi za vse z enako materinsko ljubeznijo. Omenjeni Dvor v Pueblo se je o-brnil s prošnjo za pomoč na najviš- kakega župnišča, kakor tudi ne stalnega duhovna. Vse naokoli je sa- mi otroci, zatopljeni vsak v svojo molitev. Deloma nas je motilo ved- ma ouscava. Zemlja v tej okolici! no prihajanje in odhajanje drugih 111 rodovitna, ker je preveč peska. Poraščena je deloma s topoli in le-ščevino. Ponekod se nahajajo tu- romarjev. Pred spovednico na desni in drugo pred oltarjem se vrstijo izpovedanci. Več takih spoved-nic je postavljenih okoli cerkve. Ker ji Dvor in ta je dne 1. avgusta raz-j d{ e pora§-ene s travo. Tu in poslal prekrasno okrožnico na vse, tftm se ^^ kak kravj-zvonec in i nismo bili še zadosti pripravljeni, podrejene Dvore pa ceh Ameriki, kij se kaže kaka mala čreda goveda. smo odložili spoved za drugo jutro jih je okoli 1200, naj po svoj, močijo enkrat na letQ dne l6 julija sei ter začeli misliti na počitek. Postla- tem kraju, posvečenem ^ smo si kar na tleh pod milim ne pomagajo nesrečnim sestram v Pu- , 1 ^ J 1 zbere eblo. \ sak Dvor se bo brez dvoma odzval s svojim darom, in ko bi bil ta dar še tako majhen, se bo morala pri tolikem številu dvorov le nabrati znatna vsota. Tukaj lahko razvidite, katera organizacija je nepristranska in katera se res potrudi za svoje članice. Naj bi ne bilo ameriške Slovenke, ^ ki bi nt- bila pri ženskem kat. redu borštnaric. Tudi na: chicaški Dvor Sv. Neže št. 8_?6 \Y. C. < >. F. je prejel omenjeno okrožnico, ki je radi Pomanj-I kanja prostora žatibog ne morem objaviti tukaj. Na seji dne 7. avg. na | ; _ _ - J Brezmadežni Devici, brezštevilna! bc m. Okoli štirih zjutraj nas je že množica katoličanov in tako je tudi; Predramilo glasno govorjenje neke letos romalo na tisoče vernikov sem- nemške obitelji. Takoj smo bili zo-kaj, med njimi tudi jaz. Na pot pet na nogah, se umili in uredili o-smo se podali že opoldne dan po- bleko, pdtem pa hajd na okoli po-Preje. Vzel sem seboj navadni voz gledat, kaj se je spremenilo tukaj "demograd" z dvojno konjsko upre- zadnjega leta. Novega nismo Ljo. Razen dveh mojih sinov sta šla naSH skoraj nič razen majhne ka-z nami tudi dva sosedova sina. da pelice na hribčku, ki je pred enim , je bilo več druščine. Pridružil se letoni še ni bilo tamkaj. Zidanje J nam je tudi Mr. M. Sedlar s tremi! cerkve, ki so ji še pred vojsko po-j udi svoje družine. Z jestvinami smo stavili fundament, ni še nič napre- se preskrbeli za dva dni. Veseli ( val o. V mdar pa že kar iz pri- smo se podali na pot, ker vročina' četka razvidi, da bo tukaj stala ne- : kdaj še veličastna stavba. Nato ni bila prehuda. Celih 25 milj se I ^H nismo nič ustavili. Šele nedaleč od smo se napotili zopet v cerkev. — smo nabrale S18 in jih poslale ne- mesteca Duck Lake smo nakrmili! Dasiravno še ni bila ura pet, so du- srečnim sestram v Pueblo. konje _n nJ potrcbno omenjati, da| hovniki že spovedovali. Ne morem tudi nase nismo pozabili. V hotel| povedati natančnega števila spove-nismo šli, temveč smo večerjali kar kancev, samo to lahko povem, da na prostem, da smo tako posnemali, Je bila Prva sv- maša takoj po peti starokrajske romarje. Tu so se nam! liri i" cla se obhajalo od tedaj pa pridružili še drugi rojaki s svojimi do enajstih s kratkimi presledki. Po Mrs. Helena Kušar, koresp. tajnica Dvora Sv. Neže št. 826 \V. C. O. F. Leask Sask, Canada. — Naša slovanska naselbina je zopet obsenče-na in to radi smrti blagega mladeniča Štefana Sedlar, ki je umrl v sedemnajstem letu svoje starosti. — Ril je jako marljiv in spreten pomočnik na farmi poleg svojega očeta. Vsi ga bodo težko pogrešali, najbolj pa njegov oče^ ki je ostal sedaj brez pomoči. Celi rodbini Sedlarjevi naše iskreno sožalje. Iz naše naselbine pride bolj malo vozovi in skupno smo nadaljevali pot. Med tem se je že stemnilo in sicer tako močno, da skoro nismo vedeli, kam se vozimo in konji so nas kar po svojem instinktu privedli na zaželjeni cilj okoli desete ure ponoči. Tu smo se okrepčali s sladoledom in mrzlo studenčnico. Naenkrat zaslišimo pretresljive glasove v sorodni govorici. Ko se obr- leg rimskih katolikov je prišlo semkaj tudi mnogo grških katolikov. Tudi števila duhovnikov ne morem navesti natančno. Bilo jih je od 20 do 30. Sv. maše so se brale pri obeh oltarjih. Ob desetih je bila glavna sv. maša. Pela sta dva cerkvena pevska zbora v latinskem jeziku. Ni mi treba omenjati, da je bila vsaka narodnost zastopana po nemo v smer, odkoder smo zaslišali svojem lastnem duhovniku, da je glasove, zapazimo nekako podstreš- ti, ko je sprejel mašniški plašč pri posvečevanju. govoril mu je škof, da! doPlsov v javnost, 4o pa zato, ker mu nalaga jarem, za katerega težo bode dobil plačo od Gospoda, da. da« smo vellko hoIJ va^eni oratl lePeIJe brez kake stene: le streha* okoli bode to njegov delež, ker učenec ni več kakor je učitelj. Ce so učite- in ravne brazde- kak^ P* rePo P1**-; roo čevljev dolga in 75 čevljev širo- lja križali, bodo učenca še bolj. Vendar ali je duhovnik res tvoj sovražnik? Čitatelji, pomislimo, kedo so tisti, katere vidimo v duhovski obleki pred seboj! Ali niso to naši lastni sinovi? sinovi slovenskega proletarca, delavca, katere je kak naš sotrpin, kak slovenski delavec, njih oče, poslal v šolo z velikimi stroški in žrtvami svojih žuljev? da ga je poslal v ta stan ? In poglejmo, kaj imajo dobrega v svojem stanu? Ako sodimo njih stan s svetnega stališča, kaj nudi vabljivega ta stan mladeniču danes? Neka mati bi bila silno rada imela, da bi bil njen sin duhovnik. Toda ta sin je veliko občeval z duhovnikom naselbine. Bil velikrat pri njem in tu videl veliko revščino in pomanjkanje, katero trpi duhovnik, videl velike težave in žrtve, katere mora prinašati dan na dan, videl težko odgovorno delo, katero mora vršiti in nehvaležnost, katero sprejema za to pa je odgovoril materi: "Mama, prosim te nikar ne želi tega! Videl sem toliko hudega, katero me čaka. ako postanem duhovnik, da sem se ustrašil. Tudi jaz sem želel, da v bi stopil v ta stan, toda, mama, pre-težak je za me!" Da, pomislimo, slovenski delavci, kedo nam je večji dobrotnik ali oni, ki nas uče preklinjati naše duhovnike ali naš duhovnik. Res morda ta ali oni duhovnik lahko kaj zagreši, ni morda ravno tak, kakor bi si ga mi želeli. Vendar ali nismo mi tega krivi, da je izgubil navdušenje za delo za nas? / Da! Kateri katolik ne spoštuje svojega duhovnika, ga javno sramoti in zasmehuje, ta sramoti in zasmehuje svojega Boga in tistega, katerega služabnik je duhovnik. Ta pljuje v lastno skledo in sramoti sam sebe. Kedor se dotakne katoliškega duhovnika, se dotakne božjega očesa, Pravi slovenski pregovor, in Bog ga bode in je še vsakega kaznoval. Zato začnimo že enkrat tudi mi slovenski delavci v Ameriki misliti sami in se vprašati, kedo ie naš duhovnik in zakaj ga nam naši ''voditelji" toliko sramote? Ali jim ie kaj zalega storil? Nič! Pa če ga vendar sramote, ali se nam ne zdi, da morajo imeti gotov uzrok za to? In kakšen je ta uzrok? Morda za to, ker bi radi videli, da bi bili vsi duhovniki dobri in navdušeni služabniki svojega Boga? Gotovo ne! To-raj zakaj ? Da, katoliki, premalo znamo ceniti, kako velikega in edino pravega prijatelja imamo v svoiem duhovniku. Kolikor preje se bomo zavedli tega, toliko bolje bode za nas! ti v ravnih vrstah. Le malo čitateljem Edinosti je znano, da sploh kak Slovenec živi v Sask., ker se nihče ne oglasi. Prvi ka sloni na stebrih, drugi konec strehe pa je uprt v hrib, kjer je neka mogel vsakdo opraviti spoved v svojem materinem jeziku, le mi Slovenci in Hrvatje žalibog- nismo imeli domačega gospoda. Popreje sem omenil, da smo se votlina. V votlini se nahaja kras- pripeljali iz naše naselbine na peno izdelan kip Lurške Matere Bož- t:h vozovih, ne smem pa pozabiti, VABILO K VRTNI VESELICI katero priredi SLOV. MLAD. SAM. PODP. DR. "DANICA" v nedeljo dne 21. avgusta 1921 NA M AX0 VEM VRTU. 22 CESTA IN 6i. COURT. Začetek točno ob 2. popoldne. VSTOPNINA 35c. Krasna darila se bodo razdelila na raznih tekmah, kakor tekma z jajci v žaklju, na kegljišču itd. Vzemite Douglas Park Elevated do kanca ali pa 22 karo do 46. ave., odtam pa La Grange karo do 61. court. Na to veselico se najuljudnejše vabi vse Slovence in Slovenke iz Chicage in bližnje o-kolice. Vabi se vsa slovenska Društva, da se te vrtne veselice udeleže, ter s tem pokažejo znak pravega medsebojnega bratstva. Društva Danica pa bo skušala to naklonjenost ob prvi priliki vrniti vsem društvom, ki bodo izk izala Danici pri tej prireditvi naklonjenost. Da bo pa zabava.na tej veselici na svojem višku, pa nam jamči izvrstna godba Mr. Fr. Šinkovca. Ljubitelji zabave in veselih trenutkov naj dne 21. avgusta pridejo na dan, na vrtno veselico Dr. Danice, kjer bo ta dan dom veselja in zabave. Za izvrstno postrežbo in vse najboljše jamči ■ DRUŠTVENI ODBOR. _ _ ___ a..,.- *.'' da je bilo še veliko drugih romarjev iz naše naselbine, ki so se pripeljali šele 16. jul. s karatni. Veličastna je bila procesija, ki se je vršila ob eni uri. Prostorna ravnina je bila vsa napolnjena. Kjer n". bila zadosti prilična zemlja, da bi se mogla procesija lepo razvrstili. se je vila slično črki S. Na čelu procesije so nesli križ, zadaj pa v presledkih šest bander, prvo je bilo indijansko, drugo poljsko itd. — Prepevali so neko pesem v čast Materi Božji, vsi so peli isto pesem, le vsak narod v svojem jeziku. Pesem je bila podobna litanijam ; jaz nisem razumel drugega, kakor samo t:sto, kar so drugi pevci odgovarjali prvim in to je bilo "Ave Maria". Bilo je res nekaj posebnega. Na misel so mi prišli naši socijalisti kakor tudi naši aragmeni. Naj bi prišli gledat to veličastno slavnost sredi prerije, pa bi se prepričali kaj hitro. kako bijejo z glavami ob steno. Rad bi opisal bolj podrobno nekatere stvari, pa se bojim, da se bo moj dopis že itak preveč raztegnil. Vreme je bilo lepo, le okoli poldneva je pritisnila silna vročina. Romarji smo se odpravili domov. Pri reki Sask smo bili prisiljeni čakati na prihod broda. Med tem so se zbrali na nebu črni oblaki, ki so nam žugali, da bomo še mokri predno bomo doma. Na drugi strani reke smo pa imeli srečo, da smo našli majhno hišico, šest čevljev dolgo in štiri čevlje široko. Bila je prazna in sam ne vem, za kak namen so jo postavili. Nam je prišla ravno prav. 12 oseb se nas je notri obvarovalo Pred dežjem. Tako smo srečno prišli zopet domov s trdnim sklepom, da se dne 16. julija 1922 zopet snidemo na tej slavni božji poti, ki se imenuje St. Lovrena. Letina nam kaže prav posebno lepo ; take nismo imeli že šest let. Ako bo le vse lepo dozorelo! Pred par tedni so nas obiskali trije Slovenfci iz Eveleth, Minn., ki so prišli semkaj po svoji kupčiji za farme. Le žal, da se niso hoteli pri nas naseliti. Slišal sem, da so kupili zemljo blizo Batleforda. Bojim se, da niso priši v roke krivim agentom, ker tukaj mora biti človek zelo previden pri kupčiji z zemljo. Novim farmarjem po imenu Martin in Franc Purkat in Franc Mostek pa želim obilo uspeha. Farme se tukaj prodajajo po $20 —$60 aker. Zemlja se lahko kupi na obroke. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke in vse čitatelje Edinosti sirom nove in stare domovine, tebi vrli list "Edinost", pa želim najboljšega uspeha! John Rejc. Chicago, 111., 16. avg. — Včeraj zvečer smo ustvarili v naši župniji sv. Štefana novo pevsko in drama-t:čno društvo, ki smo ga krstili "ADRIJA". Dogovorili smo se glede prvega koncerta, ki se naj vrši tretjo nedeljo v oktobru. V kratkem pričnemo tudi z vajami za prvi dramatični nastop. V odbor šo bili izvoljeni: Mr. Ivan Kušar. predsednik: Miss Julija Hočevar, tajnica : Mr. Joe Stevens, blagajnik, in Mr. Ivo Račič. pevovodja in režiser. Vaje za cerkveno petje bodo vsak petek ob osmih,, vaje za svetno ali narodno petje pa vsak pondeljek ob pol osmih. Tako je porojen novi pevski in dramatični zbor, ki ga je naša župnija prav živo potrebovala. Ne poznamo nobene Politike in nobenega; strankarstva. Naš namen je le to, da gojimo lepo petje in dramatiko,! ter s tem povzdignemo napredek in ugled naše slovenske župnije. Vsa-I kega, ki misli resno sodelovati, z veseljem sprejmemo med svoje vrste, kimavcev pa ne maramo. Na občnem zboru je bilo tudi do-ločeno, da vsakdo lahko postane podporni član "Adrije", kdo plačuje mesečno 25c v društveno blagajno, ustanovni član pa je lahko tisti, kdo da vsaj $10 za društvo. Slovenci in Slovenke v Chicago! "Adrija'' je zbor, ki je last cele župnije! "Adrija" je ustanovljena za vas in bo živela in delovala edinole za vas. Zato pa tudi pričakuje, da jo boste vsak po svojih močeh pod-1 pirali. To je sveta dolžnost vsakega zavednega rojaka in vsake zavedne rojakinje. Kdor ne more pristopiti kot aktivni član, naj pristopi kot podporni ali ustanovni član. Prispevajmo vsak po svojih močeh za čim večji uspeh in napredek "Adrije"! Prihodnji teden priredi "Adrija" zabavni večer za vse svoje člane, aktivne, ustanovne in podporne. Članstvo bo o tem še posebej obveščeno. IVAN KUŠAR, predsednik. MISS J. HOČEVAR, tajnica. N0YICE IZ JUGOSLAVIJE. Komunisti — vzgojitelji. — "Komunisti kot pedagogi so, tako bi človek mislil, gotovo na najvišji višini moderne vede. Ali njih metode in uspehi dokazujejo, da je njih stremljenje: nazaj k živalstvu! Te dni so priredili v Berlinu veliko demonstracijo otrok. Par sto paglavcev so zbrali pred bivšim dvorom. Dečki so nosili rdeče zastave in plakate z napisi: "Ven z veroukom iz šole !" "Proč s policijo!" — "Živela sovjetska Rusija!" — "Stran s palico!" i. p. Otroci pa so tudi govorili. Neki tak govornik je poživljal šolarje, naj na" reakcionarna vprašanja učiteljev ne odgovarjajo, drugi tak pe-denčlovek je svaril tovariše, naj nikar ne verujejo v Boga in naj nimajo spoštovanja pred oblastmi, češ vse to je sleparija itd. In otročaji so zapeli revolucijonarne pesmi ter se razšli. Tako so nemški komunisti tudi že pri svojih otrokih ubili spoštovanje avtoritete učiteljev in oblastev ter jim vzgojili mržnjo do reda in miru. Anarhija je njih cilj. Tak 1 otroci ne morejo seveda niti staršev spoštovati, jih ne ubogajo, nego zaničujejo, pretepajo in prepuščajo poginu, ko oče in mati ne moreta več delati. Konec naj bo vseh vezi in dolžnosti, a začni se doba popolne sebičnosti4 in najsirovejše brezobzirnosti!" — Konstatiramo torej, da konštatira "Slovenski Narod" od 10. t. m.: Poziv, naj otroci ne verujejo v Boga, naj nimajo spo- štovanja pred oblastjo, naj se verouk odpravi iz šole itd., pomeni: Nazaj k živalstvu! Starokrajski listi vnovič vprašujejo ameriško "Republikansko Združenje" če je res, da je to Združenje poslalo v domovino 6 tisoč dolarjev za reveže in hoče vedeti, kateri reveži so bili to, kateri so dobili to svoto. — Vendar, naši rdečkarji so pa tako tiho, kakor miš! Mrs. Min-ka Aleš, zaktij pa sedaj na pridete na dan in ne poveste, kedo je imel prav, ali Vi ali Rev. Zakrajšek? Povejte, povejte sedaj, zakaj je bil ali je milijondolarski fond? Vas je sram kaj ne? Mi smo pa ponosni! Po celi Sloveniji se dvigajo občina za občino proti sedanji ustavi in proti sedanjemu centralizmu. — Sedaj so se začeli tudi kmetje zavedati, kako veliko in usodepolno napako so naredili, ko so pri zadnjih volitvah v konstituanto volili liberalcel Ljudstvu je pač težko dokazatTTke-do ima prav in kedo mu dobro hoče. Ljudstvo posluša samo onega, ki najbolj kriči. Vlada je pomagala samostojnežem, to je liberalcem, s svojim denarjem, da so imeli dobro plačano agitacijo. Ljudstvo je sedle na limance in sedaj pa ima. Duhovščini svoji niso vrjeli, ki jim je dobro hotela in jih svarila. Naka! Kak pošnopsan liberalen učiteljček jim je bil več. Njega so raje poslušali. — Prav jim je! — Kaj pa-maga se sedaj jeziti nad Srbe. nad svojo krakovidnostjo naj se jeze! f,' NAZNANILO SLOVENSKEMU OBČINSTVU V CHICAGI, OKOLICI IN DRUGOD! ^ Xaznanjeva, da sva otvorila popolnoma nanovo "ICE CREAM PARLOR" v svojem lastnem domu na: y.. .v . __ 1847 West 22nd Street ~ ^ ROJAKI bodo dobili pri nas vedno najboljše raznovrstne mehke pijače in pokrepčila, najfinejše cigarete, smodke in najboljši tobak v zavojih. VAŠIH OTROK ne boste razveselili, bolj, kakor če jim boste kupili "candy-a" in raznih slaščic pri nas. Pri nas ne boste dobili Candy-a samo najceneje, ampak poleg nizkih cen tudi najboljšega. POTNIKI ki potujejo skozi Chicago, bodo dobili pri nas vedno čista in snažna prenočišča, kakor tudi najboljšo hrano. Vsem se najtopleje priporočava za naklonjenost: IVAN in HELENA KUŠAR, 1847 West 22nd Street CHICAGO, ILLINOIS. X' * * * + * * + * * + i + * + + + Mi pošiljamo denar na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske, Dalmacije in Srbije. Vse posiljatve garantira AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. Niti ena slovenska banka v Ameriki nima večjega kapitala.— J. P. ŠTEPINA. Capital & Surplus A. J. KJCA8A, ; $800.000.00 blagajnik. $ * * * * * I * * 4» * * 1 * i + T + + 0 * + + + + + * * <* * + + + emu v Dr. Mally je pripravljen uradovati vsak večer, da imajo priliko oni, ki so tekom dne-va zaposleni pri delu. V slučaju potrebe lahko pokličete vsak čas po dnevu ali ponoči. Dr. Mally stanuje na 1105 E. 63rd Street. Naznanilo slovenskemu občinstvu v Clevelandu in okolici. T\R. JAMES W. MALLY, Slovenec, odpre svoj zobozdravniški urad dne 8. avgusta. Urad - je dobro znan rojakom, nahaja se v Knausovem poslopju na 6127 St. Clair Ave. Dr. James W- Mally je sin slovenske matere, in je po pridnem študiranju in z malimi sredstvi se prispel na odlično mesto. Rojaki se bodo pri njem lahko pomenili v domačem jeziku in on jim bo lahko raztolmačil vsako stvar, da bodo jasno razumeli. _» Vabljeni so vsi Slovenci, da obiščete urad in si ogledate najmodernejše stroje, katere nudi zobozdravniška tehnika. Urad je eden izmed najbolje opremljenih v državi. URADNE URE SO: Phone—Randolph 37"* Od 9. zj. do 12. in od 1. do 5:30 pop. Od 6:30 zv. do 8. zvečer. V NEDELJAH DOPOLDNE OD 10. zj. do 12. DYE LETI DELA IN YSPEHA. 1919—1921 Ob nastopu meseca avgusta je imela tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK za seboj leto trdega dela in pa tudi vspeha. Okrog 1. avgusta 1919 je njen ustanovitelj Leo Zakrajššek prišel v New York iz Milwaukee, Wis., sam si izposloval potrebna zastopstva, odprl urad in se lotil dela z zavihanimi rokavi v zavesti, da točno, pošteno in vstrajno delo mora prinesti vspeh. V teku dveh let je ta tvrdka odpremila v Evropo nad petnajst sto potnikov, nad petato potnikov je prišlo z njenim posredovanjem iz starega kraja in blizu tristotisoč dolarjev je bilo poslanih skozi njo. V dveh letih je iz skromne potniške pisarne postalo bančno podjetje, ki posluje pod državnim nadzorstvom in ima svoje direktne bančne zveze z Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem. Za tak rekord bodi v prvi vrvsti izrečena zahvala številnim prijateljem in zagovornikom. Na podlagi dosedanjih pridobitev pa je ta tvrdka danes bolj kakor kdaj prej v stanu biti na službo onim, ki: ki potujejo v domovino; ki žele dobiti svojce iz starega kraja ter onim. ki hočejo poslati denar v stari kraj, kakor tudi onim, ki imajo kake druge posle s starim krajem. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: Zakrajšek & Češark SLOVENSKA BANKA 70 Ninth Ave. (med 15th in 16th St.) New York, N. Y. TELEFON: Watkina 7522. ^ntoaL^Sat* i* DEKLA ANČKA. (Dalje.) Napisal F. S. Finžgar. Spet trkanje in klic in prošnje in prisege ter mogočne obljube. Vse tiho. . ' Janez je skoro zavriskal od veselja. "O, Ančka, kako si dobra. Angelček si", je pomislil. Miha ni odlegel. Potrkal je glasneje, poizkusil odpreti okno, izpre-govoril je vpuhlo kvanto, tako, ki se je vezala. Začel je z drugo; ta je bila za smeh. Nič odgovora in nič smeha iz sobe. — Miha je začel zabavljati in groziti. "No, le imej Janeza — pusteža, mar ne vem. ,V,J J ~ . - *-----t-------- | J^J < Vaši-materi povem, daj gledal. Mokarjev glas se je razlegel po o-kolici. Na vasi so zalajali psi. Za hišo sta izginili dve senci: na desno prva, na levo druga. Mokar je zaloputnil s hruščem okno. VI. "Kam se ti mudi?" je vprašala njega Mokarica, ki se je zbudila, ko je bil mož že oblečen. "Kam neki; nad hlapce grem. Ali naj bo naša hiša umazana pred vsem svetom. Ne bo ne. Dokler bom jaz gospodar, že ne. Da bi ljudje govorili : Pri Mokarju se hlapci za dekle tepo. Še tega je treba, seveda". Mož je odprl vrata. Na pragu se je ozrl na ženo. "Ti tudi stori svoje! Da se ne zve ta reč!" Nato je trdo zaprl in odšel. Ko mu je na Preddverju voščil Janez dobro jutro, je skoro zarezal vanj: Kje je Miha?" In nič ga ni po- ga imaš, in stran pojdeš — nastava hinavska". Ob tej besedi je po Janezu zavrelo. Stisnil je koprivec, roka se je dvignila in tenko je švistnilo po senci ob oknu. Senca se je odtrgala od omrežja, Miha je kriknil, močna pest ga je zgrabila za vrat. "Janez, Janez, lepo te prosim —" je jecljal Miha, ko so ga stresale železne pesti. Tedaj se je odprlo okno nad njima. "Janez, pusti ga!" je kriknila Ančka. Pesti so pri tej priči odnehale. — Miha je glasno zaklel. ^tZa stražo, kjer sta spali dekli, se je posvetila luč In druga luč se je posvetila v nadstropju, kjer sta spala ona dva. Tam se je okno odprlo. " Mir, če ne, pridem dol!" "Še leži". Mokar je šel jezen mimo Janeza v hlev. Janez se je umeknil v vozarnico. Kakor bi ga bil kdo udaril po glavi, tako se mu je zdelo. Deseto leto je že služil pri Mokarju, napredoval od malega do velikega hlapca, toda gospodarja še ni videl takega. Res ga je tuintam oštel. Ali kaj tisto. Tedaj je vsaj govoril gospodar. Danes mu ni odzdravil, ga ni oštel, še pogledal ga ni. Janez je obstal ves potrt in zamišljen pri vozeh. Iz hleva je stopil Mokar, za njim razkuštran in napol oblečen Miha. Šla sta preko dvorišča in izginila v hišo. Mokar je stopil k oknu, vtaknil roke v žepe in kazal Mihu hrbet, ki je obstal za durmi in se praskal po razmršenih laseh "Kaj si počel ponoči?" je izprego- John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ Cai7 ST. CLAJ* AVSNUI CLEVELAND, O. IN DRteB OPRAVE. po naročila točno ia W. Szymanski. Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. — Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo. Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki je "*r na razpolago. Vam vedno Se priporočam vsem Jugoslovanom I 1907 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. PHONE: CANAL 597. voril Mokar in gledal skoz okno. "Nič takega",, je odgovoril Miha zadirno. , Mokarja je popadlo. " Lažeš!" je zavpil in stopil pred hlapca. Vse lice mu je zaripelo. "Kdo je voglaril snoči krog hiše? Kdo se je pretepal tule pod oknom? Kdo? Sram te bodi!" "Janez me je. Kaj sem mu hotel", je godrnjal Miha. " Prav je imel. Če misliš, da boš snedal čast naše hiše, se motiš. Tega kratkoinmalo ne trpim". "Malo sem bil pijan", je poizkusil Miha, da bi se opravičil. "Pijan ali ne pijan, vseeno. V pijanosti pokažeš, kaj si. Le čemu tiščiš za AnčkoN? Ali jo boš vzel ? Na kaj neki ? Na polževo hišo in cigansko bisago? Ali bi jo imel rad za greh in sramoto? Povem ti,, nikoli več tega pri naši liiši, sicer —" Gospodar je pokazal s prstom skoz duri. "Maram zanjo", se je nakremži! ti zaničljivo Miha. IT 4< Zgovorjeno ! In da mi ne črhnešl besedice o tem ne doma, ne drugod. Razumeš? Nikjer! Pojdi". Mokar se je obrnil, premeril sobo in spet obstal pri oknu. Miha sc je izmuznil skoz vrata. Prav takrat je govorila gospodinja v kuhinji z Ančko. Toda Mokarica ni bila kakor on. Veselo, žensko ničemurnost je občutila v srcu, ko so se fantje tepli za dekle. 4