Poiščimo sposobne
Priprave na volitve so vedno obsežna in ne prav lahka akcija. Marsikje so se evidentiranja kandidatov lotili resno in že imajo dokaj jasno sliko o tem, kakšni Ijudje naj bi prihodnje leto stopili v prve delegatske vrste, veliko pa je še okolij, kjer jih akcija še ni »zagrabila«. Eno-stavno pa seveda nikjer ne gre. Medtem ko se nekateri bolj ukvarjajo s polemikami o tem, ali res morajo biti povsod odprte liste (za vsako funkcijo več kandidatov) imajo v marsikateri krajevni skupnosti velike težave, da bi sploh zbrali dovolj kandidatov za vse predvidena mesta. Prizadevni aktivist iz ene izmed mest-nih krajevnih skupnosti je zadnjič glasno poto-žil, da mu je v bloku s tristo stanovalci v nekaj dneh uspelo prepričati le šest Ijudi, ki so bili naposled pripravljeni izpolniti popisnico.
Nedvomno drži, da politično delo, zlasti po-klicno politično delo, ni prav na vrhu lestvice najbolj priljubljenih zaposlitev. Odgovomost in obremenitve so že davno »prevagale« ugod-nosti, ki so jih Ijudje pripisovali funkcionarjem. Ne nazadnje*tudi afere, kakršna je počila v zvezi z leško Verigo, hudo pačjjo sliko in prina-šajo daljnosežne posledice.
Po drugi strani pa vsi vemo, da rmoramo na vodilna mesta, pa tudi v delegatske klopi, do-biti najsposobnejše, najbolj borbene Ijudi. To je edino jamstvo za to, da se bomo nekoč izko-pali iz raznovrstnih težav. Evidentiranje zato ne more biti samo »tehnologija«, temveč vse-binska akcija, ki bo marsikje morala dobiti več žara, če nočemo le formalnih popravkov na kadrovskih vrtiljakih...