Mev. 258.
V imm V DCleft, line 13. novemora 1925. Posamezna Številka slane r5Q D!n LSlC L!I!.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
ca pol leta..... .120
sa celo leto .... .240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno T Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... . 80
S tedensko
Ilustrirani Slovenec:
Cene tnseralom:
Enosfolpna pelitnu vrsla mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3-— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
fri vačjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dnevu po prazniku ob 4. uri zjuiraj.
Pošinios plačana v eoiovlnl.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi Ljubljana 10.650 in 10.: jevo 7.563, Zagreb 39.011
'i ulici 6. Čekovni račun: | .349 (za insernte) Sara-1, Praga in Dunai 24.797. I
Vedno globlje.
Klavernejše vloge brez dvoma še ni igrala v naši mladi državi nobena strankr. kol jo igra radičevska. Ne samo takrat, ko sc je dal njen voditelj potegniti iz luknje, kamor se je skril iz strahu pred posledicami svojega jedka, tudi sedaj, ko sede štirje njeni ministri v vladi, je radičevska politika vse prej kot v korist hrvatskemu narodu, da ne govorimo o časti. Nikakih uspehov ne morejo pokazati, vedno in vedno se morajo udajati samovolji radikalov in zraven na ukaz deklamirati o sporazumu. S povešenimi glavami glasujejo za invalidski zakon, proti kateremu so svojčas sami napisali »oddvojeno mišljenje«, glasujejo za prednosti srbijanskih invalidov pred pre-čanskimi in da se rešijo mučnega položaja, v katerega so zašli v zakonodajnem odboru, so pripravljeni spremendi poslovnik zbornice brez premisleka, da more to nje same kasneje neusmiljeno tepsti.
Prepričani smo, da jih bodo radikali potiskali v še bolj smešne pozicije, ker je njihov namen, da svojega dobrega zaveznika osmešijo do kosti. Razgaljeni v vsej svoji nemoči, se bodo končno klaverno vrnili med svoje volivce. Njihov vodilelj to občuti in skuša rešiti situacijo s tem, da poskuša zlepa ali zgrda priti v vlado. V precepu, v katerem se zvija, meni, da je njegov osebni vstop v vlado edina rešitev in da bo tamkaj s svojim vplivom preprečil nadaljne načrte radikalov proti njegovi stranki in zadržal njen nadalini notranji razkroj. Zdi se, da si mnogi radikali naravnost žele njegovega ministrovanja, da tudi njega samega osmešijo in pokažejo njegovo nemoč. Prav radi te želje gotovega radikalnega krila se mu bo po vsej verjetnosti posrečilo priti na ministrski sedež kljub temu, da Pašič sam ne sedi posebno rad poleg svojega novega »zaveznika«.
G. Radiču privoščimo, da pride do ministrskega sedeža, četudi ni poslanec, da bo vsaj mogel pokazati, če je tako močau tudi v dejanjih; kakor v besedah. Kakšen bo konec njegovega ministrovanja, je njegova zadeva, nas danes mnogo bolj zanima način, kako se skuša prikupiti radikalom, da bi ga vzeli v ministrski svet. Ko vse drugo ponujanje ne pomaga, je g. Radič udaril na protikatoliško stnino. Ni sedaj prvič napadel katohčanstva. Delal je to že pred vojno, nadaljeval po prevratu in stopnjeval lansko leto zlasti ob hrvatskih pripravah na sveto leto in romanje v Rim. V sedanji svoji zadregi pa je šel tako daleč, da je pred samim kraljem obrekoval katoličanstvo. Na kulturno-historični razstavi v Zagrebu, ki sta jo obiskala 29. oktobra kralj in kraljica, je Radič ob kosu verige, v katero je bil baje uklenjen Mateja Gubec pri kronanju, dejal, razlagajoč, kralju: »In vse to se je dogodilo v službeni navzočnosti kardinala svete katoliške Cerkve.« Radičev »Dom« sam to pripoveduje in je torej brez dvoma resnično. Zagrebški »Hrvat« povdarja v članku »Rabo-ta za prelaz na pravoslavlje«, da je Radič kralju in kraljici izrekel s tem dve zgodovinski neresnici. Prvič takratni zagrebški nadškof Juraj Draškovič 1573 sploh ni bil kardinal, drugič pa isti niti ni prisostvoval strašnemu kronanju Gubčevemu. »Hrvat« trdi dalje po Klaičevi »Povijest Hrvata«, da Draškovič kmetom nikakor ni bil nenaklonjen in da je torej navadna izmišljotina, da je »užival«, kakor se je Radič po »Hrvatu« pri razlagi izražal, ob mukah nesrečnega Gubca.
Tako daleč je padla radičevska stranka, da bije po katoličanstvu, da se s tem prikupi pravoslavnim in svobodomiselcem in reši svojo zavoženo politiko.
Boli nas, da katoličan, da član bratskega hrvatskega katoliškega naroda s posebnim veseljem in celo z izmišljotinami smeši, kar je katoliškega, samo da more pomagati sebi in svobodomiselstvu, vendar smo na drugi strani Prepričani, da se prav radi tega sčasoma vendar najdejo med Hrvati možje, ki bodo tej poniževalni politiki znali napraviti konec. Saj fnora to nesmiselno poniževanje roditi odpor t»di pri tistih, ki morda niso ravno pravoverni, kajti katoličanstvo je vendar ena izmed kislvenih komponent tako slovenske kakor hrvatske narodnosti in pravi Hrvat in pravi Slovenec ne more biti proti katoličanstvu, če no-biti proti vsej svoji narodni tradiciji.
nost proti Slovencem. Vsaj nekaj sledov hočejo pustiti v politični zgodovini Jugoslavije, in če teh ne morejo v konstruktivnem delu, jih hočejo vsaj v razdiranju. Slišijo se glasovi, da ravno radičevski ministri delajo proti Slovencem in da se poštni minister Šuperina peča z mislijo odpraviti v Ljubljani poštno ravnateljstvo. Ne moremo teh vesti še do podrobnosti kontrolirati, vendar so značilne za politiko, ki se mogočnjakov klanja in misli, da sme potem tlačiti šibkejše.
V tej luči notranjega propadanja, ki ga najbolj označuje radičevski antiklerikalizem in zapostavljanje Slovenije, postane ne samo smešno, ampak naravnost škodljivo naslanja-nje naših nekdanjih republikancev in bivših samostojnežev na Radiča. Kakor njih pobrati-mi na Hrvatskem, tako oni na Slovenskem ničesar ne morejo, dasi so vladna stranka. Njihovi vladi je bilo prihranjeno, da na cesti kmetom rubijo krave... V svoji nemoči se jeze na druge, namesto da bi moško izpovedali, da so se zmotili, ko so stopili v nesrečne
NA DOLENJSKEM.
12. novembra.
Iz Trebnjega nam poročajo, da Je zadnje deževje povzročilo velike poplave po vsej okolici. Enako je v Veliki Loki ter v St. Lovrencu. Temenca se je kar razlila preko polja ter travnikov v okolici Radohove vasi ter Št. Vida pri Stični. Vas Dobova je od ostalih selišč dobesedno odrezana. Ljudje se vozijo v velikih koritih, da morejo priti v sosednje vasi. V sredo popoldne in po noči je na Dolenjskem močno grmelo iu treskalo. Dežuje še kar naprej. Železniške tračnice v Birčni vasi pri Novem mestu so se vsled zmehčane zemlje znatno ugreznile. Le za silo lahko še vozijo vlaki iz Zagreba preko Karlovca v Ljubljano, koder je usmerjen radi prekinjene zveze Zidani most—Zagreb celokupni železniški promet.
BOHINJSKA BISTRICA.
12. novembra.
Po vsem Bohinju je zadnje dni močno deževalo, grmelo in treskalo. Danes je pričelo močno snežiti po celem triglavskem pogorju od Jesenic naprej čez Planico. V Planici je danes padlo že 50 cm snega.
ŽIRI.
12. novembra.
Vsled neprestanega dežja je voda zopet silno narastla in odnesla tudi nek most. Elektrarna v Žireh ne more delovati. Tudi vsa dosedaj izvršena popravila, s katerimi se je začelo po zadnji povodnji, je nanovo va trgala in odnesla voda.
VRANSKO.
12. novembra.
Savinja je včeraj in danes tako narastla, da je državna cesta na progi Št. Peter—Gomil-sko—Vransko pri mostu pod vodo. Poštni avtomobil je včeraj 11. novembra le s težavo prevozil čez vodo.
CELJE.
12. novembra.
Danes zjutraj nekako ob 10 je pričela voda radi novih pritokov vedno bolj naraščati, tako da so vodne mase popolnoma zajele celo mesto Celje. Vse cesle in pota, ki vodijo v mesto, stoje pod vodo. Voda je okoli 11 predpoldne udarila v stanovanja, posebno na periferiji in je bil pri tem najhujše prizadet del na Dolgem polju Enako velike poplave so bile danes tudi v širši okolici Celja. Tako je v Vitanju danes ponoči bil velik naliv, da stoji vsn okolica pod vodo. Nalivi so bili posebno okoli poldne v ožji okolici mesta tako hudi in ne-varni, da se je moral celo ukiniti železniški proinot od Celja dalje proti Mariboru. Voda
Radičeve stopinje. Tolikokrat so se že spremenili, da bi jim še ena sprememba ne bila nobena težava. In tudi slovenska davčna fronta bi bila s tem sanioposebi ustvarjena. Posebno žalostno pa je, da se ta stranka oklepa tistega Radiča, ki tira hrvatsko ljudstvo hotoma v svobodomiselstvo. Ali mislile, da bodo tisoči hrvatskih kmetov, ki so še zaverovani v Radiča in bero njegov list, imeli o Cerkvi, katero njih voditelj ponižuje iu napada, tisti pojem, ld ga mora imeti katoličan o svoji Cerkvi? Ali ni dovolj znano žalostno dejstvo, da stoje marsikje po Hrvatskem zlasti pa v zagrebški okolici, kjer je radičevstvo najmočnejše, cerkve ob nedeljah skoraj prazne? In to radičevstvo hočejo presaditi k nam na Slovensko. Kakor smo prepričani, da so vsi napori »Kmetskega lista« in »Narodnega Dnevnika« zaletavanje pritlikavca v granitno skalo, vendar obžalujemo vsakega posameznika, ki ga krivi preroki potom radičevščine počasi vodijo iz slovenstva in katoličanstva v svobodomiselni tabor meglenega »narodnega edinstva«.
je spodjedla tir pri postaji Store in je skočil vlak iz tira. O življenskih nesrečah ni poročil. Danes zvečer smo v Celju brez električne razsvetljave, ker so veliki nalivi pokvarili daljnovod. Tudi so zaprte vse šole, ker otroci ne morejo iti v šolska poslopja, ker so vsa zalita z vodo. Dostavljamo še, da so radi pomanjkanja cestne razsvetljave stopili v akcijo gasilci, ki razsvetljujejo mestne ulice z baklja-mi in lako, vzbujajo spomine na srednji vek. Voda je stala najvišje ob 1 popoldne in sicer 3.20 nad normalo. Sedaj ob 7 zvečer stoji voda še 2.80 nad normalo.
MARIBOR.
12. novembra.
O polnoči je po velikem dežju nastalo silno neurje z bliskom in gromom. Dež je lil, da je v par urah bilo vse mesto pod vodo. Toda voda se ni mogla več odtekati po kanalih, ker so se vslec! listja in blata zamašili. Nižje stoječe hiše in kleti po vseh ulicah so se začele napolnjevati z vodo. Po ulicah je tekla voda v potokih, posebno še v zgornjem delu mesta, kjer je pritekel pravi hudournik od treh ribnikov. V jutranjih urah je bil ustavljen ves promet. Z dežele ni bilo skoro nikogar. Ljudje niso mogli iz stanovanj, razen če so šli v vodo. Otroke in žene so prenašali preko ceste na višje ležeče trotoarje, kjer voda ni tako drla. Najhuje je voda zalila okolico glavnega kolodvora. Dejanske škode je napravila posebno po kleteh in shrambah, pa ludi na cestah, ki jih je kruto razdrla. Požarna hramba je z največjo požrtvovalnostjo delala od polnoči dalje, očiščevala kanale in na to celi dan spravljala vodo iz kleti in iz spodnjih prostorov v hišah. Vlaki, ki bi imeli priti v Maribor, so izostali. Jutranji vlak iz Trsta se je ustavil pri Ponikvi, kjer je lokomotiva skočila s tira. Jutranji vlak na Koroško pa se je ustavil severno od Fale ker je progo zadelal plaz. Proti državni meji zjutraj niso mogli voziti, ker je bil šentiljski tunel popolnoma v vodi. Vlak, ki je šel na pomoč, je moral voziti v tempu koraka. »Slovenec« je prišel v Maribor šele pozno popoldne. Zdaj vozijo vlaki na Ljubljano skozi Dravograd—Celje, na Zagreb pa skozi Ptuj in Čakovee.
PTUJ.
12. novembra.
Drava je že od pondeljka hitro naraščala ter je v torek že poplavila bližnjo okolico, kar je »Slovenec« poročal že v sredo. Tekom današnjega dne je Drava narastla tako zelo, da je armijska oblast v Zagrebu telefonično zaprosila preko dravske divizijske oblasti v Ljubljani ob šestih zvečer poštno in brzojavno ravnateljstvo, da radi veliko nevarnosti uvede takoj v Ptuju nočno telefonsko službo, kar je bilo takoj odrejouo.
MURSKA SOBOTA.
12. novembra
Kakor je »Slovenec« poročal že v sredo, je bila okolica Murske Sobote že v torek zjutraj vsa pod vodo, tako da so segali valovi Mure že do železniškega nasipa. Danes Mura naravnost divja. V Murski Soboti ter okolici je ogroženih od vode čez 50 hiš. Murska Sobota, Ormož in Ljutomer kličejo Maribor na pomoč. Prekmurje je kakor jezero. Železnica je pod vodo. Škoda je nepregledna.
ZAGREB.
12. novembra
Že od preteklega petka dalje v Zagrebu in okolici neprestano dežuje, toda tako kakor snoči vse dni še ni deževalo. Okrog 2 zjutraj je izgledalo, kakor da se je utrgal oblak in do 5 zjutraj je lilo kakor iz škafa. Ulični kanali v Zagrebu tako velikanske mase vode niso mogli požirati. Deroči potoki vode so se valili v spodnje mesto, tako da je bila Ilica od Fran-kopanske do Gunduličeve ulice vsa preplavljena. Tudi preko Jurjenske ulice je bil vsak prehod nemogoč.
Vsi dotoki Save v okolici Zagreba so prestopili bregove. Potok Kuniščak je preplavil vso okolico. Sava je danes zjutraj narastla na 2 m 74 cm nad normalo, opoldne pa na 2.80 m. Ker prihajajo tudi iz vse Slovenije vesti o velikih nalivih, pričakujejo, cla bo voda uaraslla še na 3 m. Sava se je že na več mestih razlila preko nasipov in preplavila več skladišč lesa, vrtov in mestno občinsko ekonomijo.
Potok Černomerec se je razlil po celi Dolenji llici. Že zgodaj zjutraj so prišli na lice mesta mestni delavci pod vodstvom mestnih inženerjev in vojaški oddelki, ki so odpirali zamašene kanale.
Tudi v zagrebški okolici je povodenj zelo obsežna. Tako poročajo iz Stenjevca, da so vsi potoki in njihovi dotoki tako zelo narastli, da so vsa zemljišča pod vodo. Voda je vdrla tudi v stanovanja in preplavila železniški nasip.
Pri Zaprešiču je voda razdrla železniško progo, tako da so imeli vsi nočni vlaki velike zamude, podnevni vlaki pa so se morali vračati na svoja stara mesta.
Vlak št. 611, ki prihaja iz Ljubljane zjutraj, je prišel v Zagreb ob 9. Dunajski brzovlak št. 9 je prišel ob 9.11, simplon-ekspresni ob 9.21, zagorski vlak ob 9.45, krapinski vlak ob 10.32. Brzovlak št. 6, ki vozi iz Belgrada v Ljubljano je prišel samo do Podsuseda, odkoder se je moral vrniti v Zagreb in je peljal v Ljubljano preko Karlovca. Brzovlak št. 3, ki vozi iz Ljubljane v Belgrnd, se je moral vrniti v Ljubljano, da pride preko Karlovca v Zagreb. Dunajski brzovlak št. 8 ni mogel naprej in je nekje spotoma obtičal, dokler se ne popravi proga.
Vas Vrabče v zagrebški okolici je popolnoma preplavljena. Tudi tamkajšnji železniški most je popolnoma preplavljen.
Iz Samobora poročajo, da je vsa proga od Samobora do Zagreba pod vodo Tudi mesto Samobor je popolnoma preplavljeno. Voda je zalila stanovanja v kleteh iu pritličjih. Preplavljen je tudi Glavni trg.
V Zagrebu še neprestano dežuje in je velika nevarnost, da Sava predre velike nasipe, kar bi pomenilo za nižji del mesla veliko nesrečo. Vojaštvo in močni oddelki mestnih delavcev so pripravljeni, da začno v slučaju potrebe takoj z rešilno akcijo.
POVODENJ IN ŽELEZNICE.
Železniški promet je ustavljen na več progah. Proga Ponikva—Grobelno je zaprta od včeraj zjuiraj. Na tej progi sc je vsulo več plazov, ki so otežkočili promet. S pomočjo vojaštva je bila proga že očiščena plazov, okoli poldne pa se je zopet vsul plaz na Li-poglavi. Popoldne jc nastopila voda čez tir od postaje Store do Grobclna. Na tej progi je brzotovorni vlak št. 42 že ponoči obtičal v blatu in ni mogel voziti dalje. Promet jc zaprt tudi na progi Slov. Bistrica in mesto Slov, Bistrica. Od včeraj zjutraj dalje jc od Mure poplavljena proga Ormož—Ivanjšovci Močno poškodovana ic proga Zaprcš č-- Dobova. Voda je spodjedla okoli 200—300 metrov proge. Vlaki vozijo čez Karlovcc v Ljubljano. Brzovlak št. 605 Trst—Dunaj, ki odpelje iz Ljubljane ob 12.02, jc vozil čez Jesenice
Veliko poplave na Dolenjskem. — Ljudje se vozijo v koritih. — V Celju vdrla voda v stanovanja. — Celjska okolica pod vodo. — Mesto Celje v temi. — Tudi Maribor v vodi. — Dva vlaka skočila s tira. — Železniški promet deloma prekinjen. — V Murski Soboti 50 hiš ogroženih. — Ormož in Ljutomer kličeta na pomoč. — Strašen naliv v Zagrebu. — Ilica poti vodo. — Sava narastla skoro za 3 metre. — Savski nasipi v nevarnosti. — Železniška proga pri Zaprešiču razdrta.
mesto čez Maribor. Budimpeštanski brzovlak vozi čez Celje—Dravograd. Osebni promet se je vršil včeraj samo do Celja ozir. do Zidanega mostu.
POPLAVE NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM.
Gradec, 12. novembra.
Deževje zadnjih dni je včeraj popoldne naraslo do neprestanega padanja plohe, vsled česar so vse vode hitro narasle in izstopile iz svojih bregov.
Danes opoldne se je železniški nasip med Ehrenhausen—Mariborom na več mestih se-
sedel, vsled česar se je, železniški promet za tri ure prekinil.
Polja ob progi Fehring—Gleichsdorf na vzhodnem Štajerskem so vsled poplave Raabe popolnoma po dvodo. Na zapadnem Štajerskem sta izstopili Kainach in Lassnitz in napravili ogromno škodo.
POVODENJ V HERCEGOVINI.
Mostar, 12. nov. (Izv.) Neretva vedrno bolj naraššča. Tudi Buna je silno narastla.
Višegrad, 12. novembra. (Izv.) Drina je pri Višegradu narastla za 1.40 metra. Tovorni promet preko drinskega mostu je ustavljen.
Kriza sedenje ulsde se začenja.
Demisija prosvetnega ministra Viskičevfe
KAKOR STRELA Z JASNEGA NEBA. — PAŠIČEVA ZMAGA? - PAŠIČ DELA NA RAZPUSTU PARLAMENTA IN NOVIH VOLITEV? - ALI PA SE PAŠIČ MOTI? - RADIČEVCI V NAJTEŽAVNEJŠEM POLOŽAJU. - MNENJE OPOZICIJE.
Belgrad, 12. nov. (Izv.) Kakor strela iz jasnega neba je danes udarila med parlamentarce vest, da je prosvetni minister dal ostavko, ker vlada, posebno pa Pašič ne soglaša z njegovo prosvetno politiko. V parlamentu je takoj vse oživelo in začelo ugibati najdrznejše kombinacije.
Predvsem je treba ugotoviti, da je ostavka prosvetnega ministra najjasnejše potrdilo naših dosedanjih vesti o nesporazumu v klubih vladne večine. Kakor že tolikrat se je ponovno dokazalo, kako pravilno je naše poročanje, kljub neprestanim dementijem režimskih listov. Demisijo tolmačijo vladni krogi, predvsem radičevci, ki so bili najbolj presenečeni, na ta način, da se vlada ni mogla zediniti glede prosvetne politike Vukičevičeve.
Ta razlog pa je samo formalnega značaja, dočim smatra večina političnih krogov, da ima ostavka globokejše namene in globokejše vzroke. V radikalnih krogih nekateri ugledni člani odkrito izjavljajo, da pomeni ta ostavka začetek velike krize, katero so dolgo napovedovali I ii o kateri smatrajo, da je neposredno tu, vsekakor pa da izbruhne še pred 20. novembrom.
Glede razvoja tc krize vladajo v radikalnem krogu deljena mnenja. En del radikalov meni, da pomeni ostavka prosvetnega ministra Vukičeviča Pašičevo zmago in utrditev Pašičevega položaja v radikalnem klubu samem. Ti krogi namreč trdijo, da je bil Vu-kičevič odločen pristaš Jovanoviča. Moral je pasti kot žrtev Pašičeve tendence, da vlado v najkrajšem času izpopolni s tem, da spravi vanjo nekaj svojih vernih zaupnikov. Če se Pašiču posreči ta njegova namera, potem mislijo vsi ,da bo šel Pašič šc dalje in da bo sedanji težavni položaj v parlamentu izkoristil v to, da izvede staro misel, da se parlament razpusti in razpišejo volitve.
Ti krogi namreč tolmačijo sedanji položaj kot zelo težaven, ker se nahajamo pred 20. novembrom, ko mora vlada predložiti skupščini proračun. Če ga ne bo predložila, potem stopimo v neustavno dobo. Ostaja zelo milo česa za reševanje krize. Pašiču se je zdela prilika ugodna, da izzove krizo in jo reši . svojo korist.
Drugi del radikalov misli ravno nasprotno. Posebno naglašajo dejstvo, da se je Vu-kičevičeva ostavka odločila na njegovi včerajšnji avdienci na dvoru. Zato mislijo ti radikali, da bo šel sedaj razvoj krize v drugo smer, kakor si želi Pašič.
Najžalostnejšo vlogo pa igrajo radičevci sami. V njihovih vrstah se je zadnje čase začel velik preokret. Preje so stavili vse nade edino na eno karto, na pomoč raznih faktorjev. Radič je pa v poslednjem času pričel odločno koketirati s Pašičem. Hotel se mu je približati. V tem pogledu ni uspel. Pač pa si je pokvaril simpatije, ki jih je užival v drugih krogih. Z ozirom na to je njegov položaj zelo težaven. Vsekakor bo pri reševanju krize Radičeva stranka igrala žalostno vlogo, ker bo morala gledali, da ostane v vladi za vsako ceno.
V opoziciji sami se na to demisijo ne gleda s takimi perspektivami. Smatra se za dokaz nezdravih razmer sedar.;e vlade in nestabilnosti sedanjega položaja. Smatrajo, da je skoro bolje, če bi se pri tem dogodku pričelo s temeljito remeduro naše notranje politike. Zakaj čimdalje se vzdrži sedanje stanje, tem slabše bo za celo državo. Sedanja vladna kombinacija je nezmožna za delo, kakor se je to tekom skoro polletnega obsticja vlade dokazalo. Za blagor ljudstva in države bi bilo samo dobro, če bi prišla na upravo države vlada, ki bi zntla računati s potrebami ljudstva, posebno v težavnih časih, ki jih preživlja sedaj naša država,
Splošno mnenje je, da jc sedanji položaj žele težaven. V parlamentarnih krogih se misli, cla je pričakovati popolnega preokreta naše politike in da bo pri novi krizi prišla na vrh popolnoma nova kombinacija.
Z ozirom na vse te vesti je pripomniti, da danes nc mrre nihče z gotovostjo soditi o dalekosežnosti ostavke. Sigurno je, da je ostavka oči vid en znak kritičnega stanja v vladi radi Pašičeve averzije proti sedanjemu kabinetu. Ni pa izključeno, da je to prvi začetek velike krize sedanjega Pašičevega kabineta. Najneverjelneje je, da ostane za sedaj Vukičevičeva ostavka posamezen slučaj, kot znak nezdravih razmer v kabinetu.
široka rekonstrukcija vi
An?
UE K
Belgrad, 12. nov. (Izv.) Od 6 do pol 8 je bil Pašič v avdijenci pri kralju. Po tej av-dijeuci so se raznesle vesti, da je Pašič dal ostavko. Ta vest proti večeru ni bila potrjena in je najbrž neresnična. Vsekakor je resnično dejstvo, da je Vukičevičeva ostavka sprejeta in da je predsednik krono o tem obvestil.
V radikalnih krogih vlada velika nervoz-nost. ker radikalni klub ni bil obveščen o Pa-
šičevih namenih povodom te ostavke. Zato bo Pašič pri imenovanju Vukičevičevega naslednika imel težavno stališče. Večina radikalov je mnenja, da bo Pašič porabil to priliko, da izvrši široko rekonstrukcijo vlade. Za jutri se je sklicala seja radikalnega kluba. Govori se, da se bo te seje udeležil sam Pašič in da bo klub obvestil o položaju
Belgrad, 12. nov. (Izv.) Današnja skupščinska seja je bila zelo živahna. Vsi govorniki, ki so nastopili kovodom interpelacije Ra-dosavljeviča radi nepravilnosti pri volitvah občinskega odbora v Stragarih, so porabili to priliko, da v svojih govorih orišejo nepravilnosti in protizakonitosti, ki se godijo proti občinskim samoupravam tudi v drugih krajih naše države.
Pred dnevnim redom se je demokratski poslanec Kosta T i m o t i j e v i č povrnil na včerajšnji incident in protestiral proti postopanju skupščinskega podpredsednika.
Notranji minister Maksimovič je odgovarjal na interpelacijo posl. Radosavljeviča. Poskušal je dokazati pravilnost postopanja velikega župana glede občinskih volitev v Stragarih.
Za njim je govoril R a d o s a v 1 j e v i č. Dokazal je nasprotno. Naglašal je, da je vlada uvedla v Šumadiji, to je v Srbiji, sistem nasilja, še bolj pa v prečanskih krajih.
V	istem smislu je govoril tudi poslanec zemljoradniške stranke Vujič.
'/.n poslancem Vujičem je v imenu Jugo-' ega kluba govoril
nnsl rir kulnvpn
pjUtfil M« ■ I . V1l,f v w>
V	enotirnem sijajnem govoru je jasno in i .. l\o pokazal na vse kršitve občinske samouprave s strani velikega župana dr. Baltiča.
I pik lil
Kulovčeva kritika je bila stvarna. Ravno z ozirom na delovanje političnih oblasti v Sloveniji je popolnoma uspela.
Poslanec je ugotovil, da ni v Sloveniji še nikdar, odkar imamo občinsko samoupravo, vlada razpustila toliko občinskih odborov, tako kršila občinske samouprave kakor za časa, ko je na čelu politične uprave sedanji minister Maksimovič. Še nikoli ni bilo razpuščsnih toliko občinskih odborov in s tako malenkostnimi razlogi, kakor danes. Kakšni razlogi so bili merodajni za razpust številnih občinskih odborov? Stvarnega odgovora zaman iščemo v tozadevnih odlokih velikega župana.
SLUČAJ GROSUPLJE.
Poslanec citira odloke velikega župana Baltiča glede razpusta občinskega odbora v Grosupljem, katerega je veliki župan razpustil dvakrat in trdil, da je to storil radi lega, ker občinska uprava ne uživa zaupanja občanov. Pri ponovnih volitvah je ista razpuščena uprava dobila še veličastnejšo večino. Tako je bilo tudi v drugih občinah. Takih slučajev je čez štirideset. Vsepovsodi, kjer so se vršile ponovne volitve, je dobil razpuščeni občinski odbor od volivcev veliko večino in zadoščenje s tem, da je bil pri volitvah ponovno izvoljen.
Z ozirom na to nastane vprašanje, ali je to, kar je veliki župan trdil in navajal kot vzrok, resnično ali ue. Z ozirom na tako stav-
ljeno vprašanje se je treba predvsem ozirati na obstoječe zakone.
TREBELJEVO.
Poslanec citira z ozirom na to občinski zakon za vojvodino Kranjsko, ozir. za bivšo Štajersko, ker se bistveno ne razlikujeta. Na podlagi tega dokaže popolno nepravilnost delovanja velikega župana. Navaja še nekatere občine, njim na čelu občina Trebeljevo, kateri je stal na čelu najbolj pošten in delaven župan ,kar jih imamo v Sloveniji. Namesto, da bi bil notranji minister hvaležen, da ima tako poštenega in zvestega zastopnika v občinski samoupravi, ni storil nobenega koraka proti velikemu županu.
ŠMIHEL-STOPIČE, DVOR, ŽUPANI ŠIKANI-
RANI IN KAZENSKO PREGANJANI.
Tipičen slučaj je tudi občina Šmihel-Sto-piče, ki je največja občina Slovenije. Tam je bil občinski odbor razpuščen neposredno pred volitvami v skupščino. Frapaten je slučaj v občini Dvor v novomeškem okraju. Tja je par dni pred volitvami prišel brzojav, da je občinski odbor razpuščen. Ker župan ni verjel brzo-javu, je na povelje politične uprave posredovalo orožništvo. Takih slučajev bi lahko navedel mnogo, pri katerih se ja brez vsakega stvarnega razloga, samo iz političnega sovraštva uničila občinska samouprava in se šikanirajo delavni, na čelu občin že več let stoječi možje. Delale so se jim krivice, prepuščeni so bili šikanam in preganjanjem. Prigodili so se slučaji, da so bili izročeni drž. pravdniku. Vse te šikane pa so v očividnem nasprotju s paragrafi tozadevnih zakonov. V potrdilo svojih trditev poslanec ponovno poudarja dolične paragrafe.
RAZLOGI ZA RAZPUST ČISTO STRANKARSKI.
Pri teh zadevah niso bili merodajni razlogi, kakor so predpisani v paragrafih, temveč so bili merodajni za razpust nekaterih občinskih odborov izključno politični ne pa stvarni in v nobenem paragrafu ne utemeljeni razlogi. Ali so mar naše občine zato tukaj, da bi bile domena ene stranke, ali velja za naše občine samouprava samo takrat, kadar imajo v občinskem odboru besedo pristaši ene stranke? Če zastopniki sedanjega režima tako pojmujejo občinsko upravo, potem samouprave ne potrebujemo! (Pritrjevanje.)
Ako mislijo, da so naši ljudje politično tako nezreli, da se bodo s takimi protizakoni-tostimi dali preplašiti in spraviti v drug političen tabor, se mct:jo. Tiste občine, ki imajo razpuščene občinske odbore, so dale najsijtij-nejšo večino za SLS. To je odgovor ljudstva na vse šikane, ki jih je moralo pretrpeti. Naj vedo eksponenti režima, da se pri nas ne dajo delati taki eksperimenti, kajti slovensko ljudstvo je politično dozorelo. Če hočejo, da bodo dobili med slovenskim ljudstvom pristaše, naj grejo med ljudi, naj zanje delajo, potem jih bo ljudstvo upoštevalo. S frazami si ljudstva ne bodo pridobili.
KAKO SE ZAKON GAZI.
Zato je Županska zveza, ki je organizacija občinskih odbornikov in svetovalcev, proti načinu, kako se dela z nami, poslala na notranje ministrstvo v Belgradu sijajno utemeljeno pritožbo. Od ministra seveda ni prejela ta velika strokovna organizacija nobenega odgovora. Poslanec natanko citira v pritožbi navedenega predloge, tako da se je o njihovi upravičenosti labko prepričala cela zbornica. »Zato vprašujem« — vzklika dr. Kulovec — notran ega ministra, ali ve za one paragrafe občinskega reda, ki določajo, da se morajo v šestih tednih razpisati občinske volitve? Kljub jasnim tozadevnim odredbam pa se zakoniti rok šestih tednov v Sloveniji ne drži! Vsakdo, ki se ne drži zakonske odredbe, je pred zakonom odgovoren. Vse to delata veliki župan ljubljanski in notranji minister. Notranji minister tolerira, da se gazi zakon, ljubljanski veliki župan pa zakon naravnost gazi.«
KRŠENJE AVTONOMIJE MESTA
LJUBLJANE.
»Najznačilnejši pa je način, je dejal dalje poslanec, »kako se dela z največjo slovensko občino in sicer občino z lastnim štatutem, mestno občino ljubljansko. Za ljubljanski občinski odbor so se kar zapored vršile volitve. Pri nobenih volitvah ni splavala na površje stranka, ki bi bila rada dobila v roke ljubljansko občino. Samo zato, ker ne more gotova stranka dobiti občinskega odbora v svoje roke, se je volivni red prikrojil tako. Ker ni dobila in ni mogla dobiti večine, je bil to vzrok, da velika občina ljubljanska ne sme imeti občinskega odbora, ampak gerentstvo. 10. junija 1924, je bil občinski odbor razpuščen. Danes pa imamo 12. novembra, pa ne morda 1. 1924,, ampak 1925. Preteklo je poldrugo leto in v ljubljanski občini še vedno ni občinskih volitev! Kakšen mora biti razlog za tako nezakonito postopanje?«
Poslanec poudarja, da je glavni vzrok denar. Ljubljanska občina ima veliko hranilnico, v kateri je veliko denarja. Z njim posredno upravlja tudi mestna občina. Raditega, ker izvestna stranka ni dobila večine za občinski odbor, zato ni imela v upravi hranilničnega odbora večine. Zato je to prvi in zadnji raz-Icg, da se gazi občinska samouprava občine mesta Ljubljane z lastnimi Statuti. Vprašuje ministra, ali je to v zakonu utemeljeno, da je denar razlog za uničevanje občinske samo-
uprave? Preko tega se ne sme iti, kajti ta
stvar je preveč resna in važna in ni vseeno, če v eni ali drugi občini leto dni gospodari komisariat. Če se upa politična oblast tako postopati z mestno občino, kjer sta politična zrelost in razvoj tako visoka, kjer se ljudje zavedajo političnih pravic, če se pri tako visoko razvitem političnem življenju državna oblast upa tako postopati, potem ni nič čuidinega, če se ne vrše občinske volitve v Bosni, Macedoniji Dalmaciji ter drugod.
ODGOVOR BO DALO OB SVOJEM ČASU LJUDSTVO.
Če se državna oblast upa tako nastopiti proti mestni občini ljubljanski, ki je sred.ščc našega naroda, ni čudno, če ji še ne pride na misel, da bi tudi po kmetskih občinah izvajalo samoupravo. Potem ni čudno, da se za Trebeljevo, Smihcl-Stopiče in številne druge občine ne razpišejo občinske volitve. Če je to v interesu ljudstva in države, je drugo vprašanje. Na to vprašanje bodo dali drugi ljudje ob svojem času primeren odgovor.
Po t emeljitem utemeljevanju svojih, argumentov proti postopanju sedanje politične uprave v Sloveniji, končuje poslanec svoja izvajanja s sledečimi besedami: »Gospodje! Ako delate tako, da pustite leto dni čakati ljudstvo na obnovo razpuščenih občnskih odborov, ako pustite Trbovlje, to veliko delavsko občino, ako pustite mestno občino ljubljansko, ki šteje preko 60.000 prebiva'cev, ako pustite celo Prekmurje leta in leta čakati na obnovitev občinskih odborov, ako gazite pravice ljudstva v toliko in toliko kmetskih občinah, pol cm nimate nobene pravice govoriti o tem, da hočete ljudstvu samoupravo.«
Za svoja izvajanja je poslanec žel dolgotrajno in burno pritrjevanje.
Nato jc bila dopoldanska seja prekinjena.
Popoldanska seja.
Popoldne ob 5 se je skupščinska seja nadaljevala. Prvi je govoril musliman Hasan Milkovič, ki je navedel posamezne slučaje nezakonitega postopanja v Bosni in Hercegovini. Navedel je par drastičnih slučajev, ki mečejo skrajno slabo luč na tamkajšnjo upravo.
V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril
Fosl, Geza Šiftar.
KREPKO OŽIGOSANJE KRIVIC, KI SE GODE PREKMURJU.
Govoril je o razmerah v Sloveniji. Izjavil je, da moramo pretresajoč to zadevo izreči, da izgledajo Slovenci kot pastorki v tem oziru, ne pa kot enakopravni državljani. V Sloveniji je občinski volilni red, ki daje smer, da si ljudstvo svobodno izvoli občinsko zastopstvo. To pravico naše ljudstvo vedno s polno zavestjo vrši. Vlada pa namesto, da bi ščitila zajamčeno avtonomijo, proti občinskim odborom zlorablja svoje pravice in se pop ma postavlja v službo vsakralnega pari. a-skega režima, ozir. stranke, ki je slučajno na vladi.
Občinski odbori se ne razpuščajo iz zakonitih razlogov, temveč predvsem iz političnih. Zakon je pri tem postranska stvar. Zakon se nikoli ne vprašuje, ali je občinsko zastopstvo kaj zakrivilo. Merodajno je, da občinski možje ne pripadajo eni izmed vladnih strank. Politične uprave delajo na ta način, da izgleda, kakor da naši župani in občinski odbori ne bi bili izvoljeni po svobodni volji, marveč da bi bili samo politični eksponenti vladajočih strank.
Najbolj pereče krivice se gode Prekmur-cem. Poslanec izvaja: »Odkar se je Prekmurje pridružilo novi državi SHS, se ne smatra za vredno ,da bi svobodno volili svoja občinska zastopstva. (Medklic: »Pač pa, da plačuje davke!«) Gerentstvo trdo stiska celo Prekmurje. Dobro, varčno, gospodarsko in globoko verno in kulturno prekmursko ljudstvo jc brez zaščite. Režim za režimom ga pritiska, drug hujše od drugega in sicer v svobod ni Jugoslaviji, kateri se je Prekmurje pridružilo z navdušenjem v srcu. Tekom šestih let je ljudstvo spoznalo partizanski bič gerentov na svojih občinskih gospodarstvih. Režim ne posluša prekmurskega ljudstva. Ležeče mu je samo na tem, da iztisne iz njega čim več davkov. Pri davkih so tudi Prekmurci državljani druge vrste, ki si nikdar niso smeli izvoliti niti enega občinskega zastopnika. Prekmurci plačujejo ,drugi bogatijo na njihov račun. Režimu so več denuncianti, ki sc nc sramujejo Prekmurcev psovati kot protidr-žavne elemente, ki se sramujejo volitev iz de-nunciantskili osebnih koristi.
Kadar so Prekmurci kaj zahtevali, so bili odbili. Režim se sklicuje na odredbe. Ugotoviti je treba nezadovoljstvo ljudstva z režimom. ki se ue zaveda, da z mačehovskim postopanjem vzgaja v njem nezadovoljstvo proti vladnemu režimu, ne pa proti državi kot taki. Zato proč s proti/,akonitostmi, proč z gaženjeni občinskega reda! Razpišite volitve, odpravite gerentel (Odobravanje.)
Prekmurje kliče: Pustite ljudstvu, da si postavi župane po šestih lotih! Prepričali sc boste, cla bo nezadovoljstvo ponehalo.
Poslanec je za svoja krepka izvajanja In iskrene besede o razmerah v PrekmuHu splošno odobravanje
Lorkovič biča radičevce.
Za njim je govoril zelo duhovit in temeljit govor dr. Lorkovič. V svojem govoru je obrc unaval s sedanjo politiko radičevcev, ki so poteptali vse tisto, za kar so se dosedaj zavzemali. Dosegli niso niti toliko, da bi se v občinah, kjer še vedno vlada po njihovem prejšnjem besedičenju policaj-demokratski gerent, razpisale nove občinske volitve. — Med njim in radičevci je prišlo do obračunavanja in burnih spopadov, pri katerih so se radičevci samo blamirali in osmešili.
Glasovanje.
RADIČEVCI GLASUJEJO PROTI AVTONOMIJI OBČIN! Nato je govoril demokratski posl. Jovič. Predlagal je sledeči prehod na dnevni red:
>Po zaslišanju interpelantov in ostalih govornikov obsoja narodna skupščina celokup-
no notranjo politiko vlade, ki gazi ustavo in zakonske določbe o samoupravah občine. V vseh krajih naše države, kjer se do danes še niso vršile občinske volitve, naj vlada takoj razpiše volitve in v onih krajih, kjer so bili izvoljeni občinski odbori, naj se razpišejo nove volitve v zakonitem roku iu se izvede stroga preiskava ter odgovorni činitelji izročijo sodišču. Volitev odbora v občini Stragari naj se odloži in naj se postopa po čl. 52 a, b, c zakona o občinah, ter se preide na dnevni red.«
Radikalni poslanec Varjačič je predlagal prost prehod na dnevni red. Po ponovnem odgovoru ministra Maksimoviča, ki se je izkušal opravičiti, je skupščina sprejela prost prehod na dnevni red. Za zaupnico so glasovali tudi radičevci, ld so se popolnoma udali hlapčevski politiki. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja se vrši jutri. Nadaljevala se bo razprava o invalidskem zakonu.
Samostojpj de
Belgrad, 12. nov. (Izv.) Zvečer se je vršila seja samostojnih demokratov, na kateri so sklenili, da se v znak protesta proti temu, ker je bil Pribičevič izključen za tri seje iz skupščine, jutri in pojutrišnjem seje ne udeleže.
Zanimivo je, da so samostojni demokratje prišli k opoziciji in jo prosili, da naj jim v tej obstrukciji pomaga, kadarkoli bo Subotič predsedoval. Zanimivo je, da je to prvi po-
skus samostojnih demokratov približati sc opoziciji. Dosedaj so se vedno držali rezervirano in čakali trenotka, da sc zopet prikupijo radikalom. Sedaj pa, ko vidijo, da je vsaka nada, da bi še kedaj dosegli milost radikalov padla v vodo, so se udali v svojo usodo in prišli k ostali opoziciji moledovat, da vodi z njimi skupno politiko. O tej stvari bodo voditelji opozicije jutri razpravljali.
V ZAVODU SV. JERONTMA SE NI UKRENILO NIČESAR PROTI PRAVICAM NASE DRŽAVE. - GOLE ODREDBE NOTRANJEGA REDA. — UMETNO USTVARJANJE AFER PO PROTIKATOLIŠKIH KROGIH. - HOČE SE PREPREČITI KONKORDAT.
Belgrad, 12. nov. (Izv.) Belgrajski listi' so prinesli obširne vesti o zavodu sv. Jeronima, v katerih skuhajo celo zadevo predstavili kot nekako afero z odločno tendenco proti Vatikanu. Te vesti so vzbudile precej zanimanja. Dopisnik in urednik belgrajske »Politike« je obiskal dr. Korošca, da čuje njegovo mnenje o stvari. Dr. Korošec mu je dal sledečo izjavo: >Kaj se je zgodilo v zavodu sv. Jeronima? Vatikan je kot pristojna oblast spremenil dosedanje vodstvo zavoda in postavil novega rektorja, z imenovanjem podrektorja, ki je bil dosedaj hrvatske narodnosti, pa še čaka. Ta sprememba pa se je zgodila iz razlogov notranje discipline zavoda in iz popolnoma internih razlogov* Naša država ima do zavoda sv. Jeronima samo častne prerogative, ki so pravzaprav bivše avstrijske, katere so z medsebojnimi konvencijami z italijansko vlado od 27. junija 1924 bile prenešene tudi na našo kraljevino. Te prerogative se ne nanašajo na vzdržavanje discipline v zavodu. Sicer spada po smislu italijanskega zakona o garancijah iz leta 1871. zavod sv. Jeronima izključno pod vatikansko upravo. Za našo državo torej ni storjena nobena škoda, niti n:?o naše pravice oškodovane. Obžalujem, ker je naše zunanje ministrstvo, oziroma njegovi organi pri vatikanskem poslaništvu, postavilo cclo stvar o spremembi vodstva zavoda v luč nekake afere, kajti po konvencijah in po običajnem pravu se tiče zadeva samo cerkvene oblasti. Zdi se, kakor bi nekdo imel interes na tem, da ravno
sedaj, ko se nahaja naša država v Stadiju pogajanj z Vatikanom, zameša nekak spor in srd, da se ustvarijo napeti odnošaji, to tembolj. ker stojijo na dnevnem redu tudi vprašanja, kako bi se uredile tudi častne prerogative, ki pripadajo naši državi. Apel na italijansko policijo, ako je v resnici že storjen, bi bil velika napaka, katere ne bi smel storiti noben državni organ z ozirom na običaj in | takt in niti z ozirom na odredbe obstoječe konvencije, gotovo pa ne brez predhodnega sporazuma s svojo vlado. Vsakdo mora imeli vlis, da se sistematično dela na tem, da ne bi prišlo do sporazuma z Vatikanom. Ako se ne bi tako delalo, bi se tudi ta afera mirno brez javnosti spravila s sveta, kakor sto drugih.«
Belgrad, 12. nov. (Izv.) Pravo ozadje kampanje. ki jo vodijo nekateri listi povodom sprememb v vodstvu zavoda sv. Jeronima, kaže nastop samostojnih demokratov. Danes so namreč stavili na zunanjega ministra vprašanje, v katerem so zahtevali, da se takoj prekinejo vse zveze z Vatikanom. Zanimiv je sledeč odstavek tega vprašanja: »lz postep. njn sv. stolice napram naši kraljevini je treba izvajati posledice in prekiniti pogajanja za kon-kordat, to tembolj, ker konkordat krši stive-reniteto kraljevine SHS. ker se namreč s kon-kordatom regulirajo odnošaji naši državljanov v naši državi s pogodbo s činitelji. ki se nahajajo izven d rž?, ve. i. Zato zahtevajo, da nnj vlada odpokliče našega poslanika pri sveti slolici.
sonrftifkl f?^ na
ImdSk
oeli
Sušak. 12. nov. (Izv.) Na Sušaku so pripravljali skromno spominsko prireditev ob petletnici rapallske pogodbe. Vlada je pa vsako tozadevno prireditev prepovedala z dostav-kom, da prepoved ne velja samo za Sušak, ampak na ukaz ministra za notranje zadeve
državi.
za celo državo.
Zagreb, 12. nov. (Izv.) Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice ie na svoji današnji seji sklenil, da ne priredi spoininskena dne ob rapallski petletnici, ker je vlada vse tozadevne manifestacije prepovedala.
Ewmmr i dr. Koro&m
Belgrajske »Novosti« priobčujejo razgovor svojega sotrudnika z dr. Korošcem. Na vprašanje, pod kakšnimi pogoji bi SLS vstopila v vlado, je dr. Korošec odgovoril:
»Na vstop SLS v vlado v tem trenotku niti najmanj ne mislim. Jaz mislim na dobro vojeno opozicijo. HSS je sedaj v Pašičevem političnem laboratoriju, kjer se čisti od repu-blikanslva, pacifizma, federalizma in humanizma. Ko bo ta proces končan in ko bo HSS po Pašičevem receptu odpuščena iz njegove zdravniške skrbi, bomo videli mi drugi, kaj se da napraviti. Tudi g. Pašič bi bil potreben laboratorija, kjer bi mu izgnali njegovo reakcio-narstvo in njegovo velesrbsko orientacijo.«
O možnosti koncentracijskega bloka je izjavil dr. Korošec:
»O takem bloku trenotno ne more biti govora. Pod Pašičem je koncentracija nemogo-
ča, ker se noče nihče ž njim kompromitirati.«
»Ali je radikalski klub že tako daleč, da bi bila mogoča koncentracija brez Pašiča?« »Mislim, da tako daleč še ni.« O locarnskem paktu in o Rusiji pa je rekel dr. Korošec:
»Za nas pomeni locarnski pakt dvoje: Mi nismo več tako veliki za Francijo in tudi ne za Malo antanto. To bomo videli pri naših sporih z inozemstvom. Drugo je, da ima Anglija sedaj napram Rusiji proste roke, kajti locarnski pakt je zveza Zlate internacionale proti Rdeči internacionali, ki jo predstavlja Rusija. Nisem komunist, toda Angliji ne leži na srcu borba proti komunizmu, ampak boj proti ruskemu vplivu v Aziji. Po mojem mnenju ni prav, če se mi danes oddaljujemo od ruskega naroda. To je napaka za Evropo in za Balkan.«
Zarota tudi proti Primo d! RsverL
Barcelona, 12. nov. (Izv.) Tu so odkrili zareto proti direktoriju. Bivša poslanca Mi-raclc in Trias sta aretirana, V zaroto je po zatrdilu policije zapletenih mnogo oseb. Namen zarotnikov ie bil ubiti diktatorja Primo
di Rivera, direklorii odstraniti in vzpostaviti parlamentarno vlado. V zaroto je baje zapletenih ludi več vojaških eseb, na čelu iim več generalov
»Mali list«, ki izhaja v Trstu ter zastopa naša krščansko socialna načela, je eden najbolj razširjenih listov med Slovenci v Italiji. Zlasti tržaška okolica, Brkini in spodnji del Krasa sega najraje po tein ljudsko pisanem tedniku. Zato je tudi Italijanom trn v peti. Dvakrat zaporedoma so list zaplenili in mu napravili veliko škodo. Zaplenjen je bil radi poročil o konferenci narcdiiih manjšin v Ženevi in zlasti radi govora poslanca Besednjaka. Tako se skušajo Italijani iznebiti zadnjih glasnikov slovenske manjšine v Mussolinijevi državi,
Truplo t Matije Gkorua, beneficijata v Vogljah pri Kranju, so včeraj popoldne prepeljali v Voglje, od koder bo pogreb v Šenčurju pri Kranju v soboto, dne 14. novembra ob pol 10 dopoldne.
Knjige Družbe sv. Mohorja so dotiskane. Družba jih je že začela razpošiljati, in sicer v sledečem redu: Dobijo jih: 1. Krška škofija, 2. Italija, 3. Amerika, 4. ostale jugoslovanske škofije in razni kraji, 5. Lavanlinska škofija, 6. Ljubljanska škofija. Kot redno izdanje dobi vsak član: 1. Koledar za leto 1926. 2. Slovenskih ve" nic 78. zvezek: V graščinskem jarmu, povest, spisal Fr. Jaklič. 3. Božji mejniki, povest, spisal Ivan Pregelj. 4. Apostoli Gospodovi (II. del). 5. Travn:štva II. in III. del, spisal inž. Jakob Tur'f. Za doplačilo pa še dobijo; 6. Poljudno kemijo, spisala dr. A. Ra-tajec in Fr. Pengov, ter 7. Solnce in senca, poljudne obrambne razprave o katoliški veri.
Nova organizacija v tiskovni stroki. Iz Belgrada poročajo, da se je tamkaj ustanovilo »Društvo lastnikov listov« v svrho skupnega zastopanja in zaščite interesov svojih članov. V odboru so doslej zastopani sledeči listi odnosno podjetja: Politika, Pravda, Novosti, Reč in Vreme v Belgradu; Jugosl. Štampa, Tipografija in Obzor v Zagrebu; Več. Pošta v Sarajevu; Bacsmedyei Naplo v Subotiei; Novo Doba v Splitu; Jutro v Ljubljani; Tabor in Marburgcr Zeitung v Mariboru. Novi člani morejo pristopiti v roku 14 dni, ako se prijavijo odboru z izjavo, da soglašajo z nameni in pravili društva.
Posnemajte! Najb ljši odgovor na zadnja fašistovska nasilja so dali naši zavedni Ribni-čanje, ki so v nedel o na »Dinarski dan« podružnice Jug. Matice darovali 829 dinarjev za naše nesrečne zatirane brale. V trgu samem so da-ovali 657 Din, v okolških vaseh pa 162 Din. — Hvala darovalcem in požrtvovalnim nabiralkam in nabiralceml
Odbor podr. Jug. Matice.
Sejem v Ši. Kupertu. Županstvo občine Št. Rupeit pri Mokronogu razglaša, da se v St. Ruperlu zopet oživijo in upeljejo sejmi za govedo in prašiče. Prvi tak sejem se vrši v ponedeljek 23. t. m.
Iz finančne službe. Imenovani so: Nikola Božičevič za komisarja finančne kontrole v Mr.rcnbergu; Danilo Boskanič za komisarja finančne kontrole v Lcžu; za carinike v 4. skup. II. kat. pri glavni carinarnici v Maribo u: Ernest Roseg, Marko Doma z e t in Borislav D i m i t r i j e v i č. — Upokojen je po uradniškem zakonu pisarniški pristav Anton Š r a m c 1 pri dclegaciji financ, ministrstva v Ljubljani. — Iz državne službe so odpuščeni cariniki Fran Knez, Branko G r u b i č in Maks K a r 1 o v i č pri carinarnici v Maiiboru in Fran Praznik pri carinarnici v Dravogradu,
Imenovanja pri kmetijski neizkusni postaji v Ljubljani. Pri kmetijski pcizkusni in kontrolni postaji v Ljubljani sta imenovana: za asistenta v 7. skup. I. kat. Bogdan Pahor; za asisten Sinjo v 8. skup. I. kat. dr. Milena P e r u š c k.
Iz železniSkc službe. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubi ani je imenovan v 1. ckup. III. kat. Jos'p Zaplatil dosedanji uslužbenec, istega ravnateljstva.
Smrtna kosa, V Gradcu je umrl 76 letni ugledni trgovcc Vincenc Oblak, dema iz Ptuja.
Nove železniške zveze z inozemstvom. Od 1. decembra t. 1. bo vozil brzovlak Sušak—Madžarska—Bratislava, s 15. mr.a prihodnjega leta pa se uvede na progi Belgrad— Solun štirikratna tedenska zveza z brzo-vlakom.
Nove šolrke poliklinike. Ministrstvo za
narodno zdravje namerava v kratkem otvo-riti poliklinike po vseh šolah, kjer jih šc ni. Stroške bosta skupaj krili ministrstvi za narodno zdravje in socialno politiko.
Umrl jc 10, t. ni. v Kamniku g. Andrej Lah, učitelj v p-: k o ju. Zadnja njegova služba je bila v Ncvljah pri Kamniku. Pokopali so ga včeraj popoldne. Svetila mu večna luč!
Delokrog diplomiranih iržer.jcijcv in arhitektov. Minister za javna dela Uzunovič je podpisal pravilnik, ki podrobno določa delokrog posameznih strok in?eniersfva in arhitekture. Inženjerji so po svoji strokovni izobrazbi razdeljeni na deset skupin.
Strojarska šola v	V Belgradu
v kratkem ponovno ctvorijo rolo za predelavo in poznavanje kož.
Avto padel v prepad, Tc dni sc jc z av-fr.m odnehal s Cctinja v Ju-nn Srbijo, k'pr s« -je hotel naseliti, kmet Savič. Z njim se je vozila cela njegova dru*'na, brr! »c^m članov. Na nekem ovinku med C !ini'-m in An-drijevico ie odpovedala zavora in avto jc tre-
ščil v 15 metrov globop prepad. Šofer, Savifi in njegov vnuk so ostali na mestu mrtvi, ostali
so bili poškodovani.
Krvav roparski zlečin v Aleksincu. V noči na 9. t. m. so udrli v Aleksinac štirje oboroženi roparji. Vlomili so v trgovino Katarine Jovanovič in odnesli blagajno na svoj voz, ki jc bil v tem dospel za njimi. Ropotanje voza je privabilo na mesto nočnega stražnika Ra-koviča, gcdca Brankoviča in policaja Kostiča. Dasi sta bila prva dva popolnoma neoboro-žena, so se vsi trije takoj vrgli na roparje. Toda roparji, ki so bili po številu in orožju močnejši, so ostali zmagovalci. Ubili so vse tri nasprotnike in odpeljali blagajno iz mesta. V nekem zatišju so potem blagajno razbili in si prilastili gotovino v znesku nekaj nad 5000 dinarjev. V mestu so odkrili zločin šele naslednje jutro, ko so našli na trgu ubite, nočnega stražnika, policaja in godca. Takoj so aretirali veliko število oseb, a pravih krivcev najbrže ni med njimi. Domnevajo, da je zločin izvršila roparska družba, ki ima na vesti podobne krvave razbojniške čine v Mla-denovcu in drugod po Šumadiji.
Zaupaj in vedi, da je dobra kakovost pravega gospodinjskega mila »Gazela« dognana stvar. Stctisočem je neobhodno potrebno, zato se ga poslužuj tudi Ti!
ie niesj-
skega cerkvenega zbara.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo, dne 15. novembra i. 1. ob pol 6 popoldne v veliki dvorani hotela »Union« pro-sla vo 1600-letnice nicejskcga cerkvcncga zbora s sledečim sporedom:
1.	Pomen nicejskcga cerkvenega zbora (univ. prof. dr. Fr. Grivec).
2.	Papeževa pomoč stradajoči Rusiji leta 1922/23. — S 60 skioptičnimi slikami. Prizori iz strašne lakote 1. 1922. Izvirne slike; pojasnjeval jih bo univ. prof. dr. A. Snoj.
Med prireditvijo bo pel pevski zbor »Ljubljana« naslednje vzhodne cerkvene pesmi: 1. Gaisser: Polihronion — grški napev; 2. Dostojno jest; 3. Bortjanskij: Ižc heruvimi.
Vstopnina: Rezervirani sedeži 20 Din, sedeži I. vrste 10 Din, sedeži II. vrste 5 Din, stojišče 2 Din. Vstoonice se prodajajo v trafiki »Union«, crecl prireditvijo pa pri blagajni.
\i Ljubljane.
Opozarjamo na III. prosvetni večer, ki se vrši danes zvečer v Ljudskem domu. V tako važnih dnevih je pač dolžnost slehernega me-| ščana. da se udeleži večera, ki je posvečen j zatiranim bratom onstran Snežnika.
Martinov večer. Katol. društvo rokodel-! skih pomočnikov priredi Martinov večer v nedeljo dne 15. novembra ob 7 zvečer v Roko-| delskem domu, Komenskega ulica 12. Spored: j 1. Dr. A. Schvvab: Večer na morju (moški zbor). 2. Z. Prelovec: Jaz bi rad rudečih rož (moški zbor). 3. P. Hugolin Sattner: Še vedno kakor nekdaj (moški zbor). 4. N. V. Gogolj: Zenitev. Komedija v treh dejanjih. — Režiser: Nenad. 5. Kupleti, šaljiva pošta, prosta zabava. Za gorka in mrzla jedila bo poskrbljeno. Vstopnina 5 Din za osebo. Vstopnice se dobivajo pred pričetkom prireditve, od 5. ure popoldne dalje, pri blagajni.
Stanovanjska beda. Kakor je pred dobrim mescem »Slovenec« poročal, je bilo 700 družin brez stanovanja. Danes je to število narastlo že na 900. Od teh je mnogo deloži-rancev. Praznih stanovanj je bilo pred mescem dni ravno toliko kakor danes, namreč okoli 60. Vzrok, da stanovanjska beda stalno in močno narašča, leži v tem, da se stanovanjski zakon izvršuje le enostransko. Tako ostanejo na cesti vsi oni, ki so najbolj potrebni, to je obubožani srednji stan. Nadalje se ne gleda na to, da bi se uporabilo ugodne priliko, ki se nudijo merodajnim činiteljem. Tako je vsakomur znano, da se je ravnateljstvo državnih železnic preselilo tako iz Šelenburgove ulice št. 5, kakor tudi iz Belgijske vojašnice v Ljubljanski dvor. In kaj je sedaj s temi mnogimi prostori? Zakaj se ne bi n. pr. orožniško poveljstvo preselilo iz hiše na Blehveisovi cesti v Belgijsko vojašnico? Tako bi bilo takoj 20 do 25 stanovanj na razpolago. V prvi vrsti pa je poklicana država, da temu oapomore s tem, da sezida za svoje urade primerna stanovanja.
Imenovanje pri pošti. Za inšpektorja poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani je imenovan šef odseka Tomo Vitljan, ki jc bil dosedaj uslužben pri poštnem ravnateljstvu v Sarajevu.
Piošnja. Cerkveni pevski zbor pri Sv. Krištofu v Ljubljani nujno potrebuje harmonij. Predstojništvo so tem potoni obrača na javnost z vljudno prošnjo, da bi se našel dobrotnik, kateri bi cerkvi daroval harmonij, eventu-elno istega prodal za primerno nizko ceno ali pa posodil proti primerni odškodnini. Ponudbe naj se pošljejo na predstojništvo cerkve Sv. Krištofa v Ljubljani.
Mosfnn zastnvllnlnica ima tomesečno dražbo februarja 1925 zastavljenih predmetov 19. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne.
Voda v kleteh. Vsled zadnjega deževja jo vdrla voda v kleli novodograjenih hiš stavbne
?HruRe Stan in dom«, ki stoje ob Tržaški •U na travniku med Ljubljano ter Vičem.
Krojna šola Židovska 5 se s 15. t. m. pre-s i i na Stari trg 19-1. Kadi tega se tečaj prične i "i. novembra. Vpisuje se do 14. t. m. še v Židovski ulici.	7619
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter ,\ina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, do-! Jc r ta zaloga traja. Vse blago je garantirano r.:-iboljše kvalitete, prodaja se pa samo v b.sini podružnici Ljubljana, na Bregu 20.
Iz Maribora.
Danes, 13 novembra je ob 20 IV. prosvetni večer. G. prof. Gabriel Majcen nadaljuje svoje zanimivo predavanje »o starem .Mariboru«. Danes bo govoril o predmetu: »Maribor v sedanjem in novejšem veku«. Za predavanje vlada vsesplošno zanimanje.
K poročilu o shodu najemnikov moremo danes pristaviti, da se je po dolgem debatiranju odboru posrečilo prepričati občinstvo, da je glasovalo za predlog za stanovanjski davek v principu, v podrobnostih pa naj se izpopolni s stavljenimi predlogi, posebno s predlogom g. Kakuša, o katerem smo že včeraj poročali. Sila je res velika, ko kljub že neznosnim davkom javnost poziva na nov stanovanjski davek. Merodajni krogi naj vse storijo, da se težka beda družin brez strehe olajša. — Na zboru se je poudarjalo, kaj je v tem oziru do zdaj storil sedanji mariborski župan dr. L e s k o v a r. Več trenotno ni bilo mogoče, in je šlo vse v popolnem soglasju z odborom. G. župan in občina bo gotovo še nadalje izvršila svojo dolžnost. Zato zaupamo, da bo celotna akcija uspela. — Predsedniku shoda se je posrečilo, da je vsa razprava potekala stvarno in se ni politično izrabljala. Edino, kar bi še opomnil, je to, da mi ni bilo prav, ko je eden glavnih govornikov parkrat poklical tistega, ki ga pri tem delu ni potreba. Nc vem, če je dostojno in omikano, javno na shodu preklinjati. Enako se je zarekel gospod ,ki je apeliral na samopomoč, češ saj nam ne bosta pomagala ne vlada nc Bog! Teh stvari ne omenjam le mimogrede, ampak da pokažem, zakaj je toliko socialno gorje med ljudmi. Živega krščanstva primanjkuje, zato ni socialncga sočutja, pa ga ne bo razven po krščanstvu. Odpro naj sv. pismo: »Ako gospod ne zida hiše, zasionj se trudijo zidarji!«
Glasbene Matice redni občni zbor bo v petek, dne 20. t. m. ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so poročila o društvenem delovanju v preteklem poslovnem (šolskem) letu in volitev novega odbora.
Odbor za dr. Medvedov spomenik se je sestavil in bo v kratkem stopil pred javnost. Osnutek spomenika je napravil g. Sojč, umetnik v Mariboru.
Mariborčanom sporočamo, da bo nedeljski »Ilustrirani Slovenec« prinesel zanimivosti Maribora, bo toraj naša mariborska številka. Zato že zdaj priporočamo, da se pravočasno pobrigate zanj! Uprava naj ga ima več na razpolago!
Požar. Na dvorišču Bernharda se je vnela lopa, kjer je imel Bernhard svoje vozove in avtomobile. En avto je zgorel. Požar so gasilci omejili.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 6. nov. t. 1. se je pripeljalo 120 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči: 5—6 tednov stari komad 100—125 Din, 7—9 tednov 150—225 Din, 3—4 mesece 280—320 Din, 5—7 mesecev 350—480 Din, 8—10 mesecev 520—680 Din, 1 leto 1075—1100 Din; 1 kg žive teže 11.50 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 11.50 do 12.50 Din. Prodalo se je 49 svinj.
Tatvine so vedno na dnevnem redu. Hvala Bogu, da so tudi aretacije teh uzmovičev! Včeraj 11. nov. je policija kar tri vjela. Ženska, ki je bila najhujša, je izročena okrožnemu sodišču.
Neznani zlikovci so gotovo iz hudobije namazali vežne stene v škofijski in kapiteljski hiši s črnilom. Nekateri že res ne vedo, kako bi še mogli pokazati svoje surovosti.
IZ CELJA
I. muzikalno predavanje Glasbene Matice v Celju se vrši v nedeljo dne 15. t. m. v cerkvi čč. očetov kapucinov ob 11 dopoldne. Tema: O r g 1 e«. Predava g. A. Mihelčič. Vstopnina 3 Din.
Krekova mladina uprizori v nedeljo dne 15. novembra t. 1. ob 4 popoldne v veliki dvo-
rani Narodnega doma v Celju narodno igro »Po nedolžnem obsojen« v petih dejanjih. Vljudno vabljeni vsi prijatelji naše mladine. Predprodaja vstopnic za to prireditev v tajništvu Jug. Strok. Zveze v Celju, hotel Beli vol, I. nadstropje in na dan predstave eno uro pred predstavo pri blagajni v Narodnem domu.
iz Ptuja.
Gledališče. Vsled elektrifikacije gledališča se je početek gledališke sezone 1925/26 precej zavlekel. Kakor vse kaže, bo vendar mogoče pričeti s predstavami meseca decembra, v zelo ugodnem slučaju še koncem novembra. — Dramatično društvo je imelo za letos obsežen repertoar, ki pa se je moral naravno iz navedenega vzroka občutno skrčiti. Vsekakor se pa bodo izbrale predstave iz naslednjih del: Spi moja deklica; Vozel; Revček Andrejček; Za narodov blagor; Hlapci; Mož usode; Noč na Hmeljniku; Pasijon; Dolski župnik; Bratje sv. Bernarda; Za pravdo in srce; Zora, dan, noč; Pegica mojega srca itd. Kakor lansko leto, se bodo tudi letos oddale lože ozir. posamezni sedeži v abonnement. Starim abonentom se lanski prostori rezervirajo do 17. t. m., po tem roku do vključno 22. t. m. se bodo pa oddajali drugim interesentom. Oboji se lahko prijavijo dnevno od 12. do 13. ure v pisarni deške osnovne šole (zraven okraj, glavarstva) pri učitelju g. M. Majcenu. Cene in pogoji za abonnement so lanski. Slednjič se vabijo vsi novodošli, dobri diletantje, ki bi bili pripravljeni žrtvovati nekoliko časa in truda ter sodelovali pri predstavah, da se : oglase istotam. — Uprava »Dramatičnega društva« v Ptuju.
Iz Guštanja.
•/.a ohranitev zdravih las, za odstranitev nadležnih luskinj in vsled tega pospešile \ rasti las so redovita umivanja glave s svetovnoznanim „šamponom s črno »lavo". Ta milijonkrat preizkušeni izdelek, za katerega se uporabljajo najboljše surovino, je najskrbnejše se-■: avl jen in daje lasem lesk in l onj-ijočo polnost. Pri nakupu pazite na staroznauo varstveno znamko .,Čr:ta glava". Dobiva se v vseh lekarnah (Irogcrijah in parfumerijah. Izdelovatelj: Iians Zehwarzkopf, Berlin-Dahlem.
Občinske volitve se bodo vršile v tržki občini Guštanj dne 17. januarja 1926, istega dne tudi v sosednjih občinah Tolsti vrh in Kotlje. Zadnje volitve so bile 10. decembra 1922. V Guštanju je bilo prej gerentstvo, pri volitvah so pa socialisti napeli vse sile, da so dobili 14 sedežev v 17 članskem občinskem odboru. Kako so gospodarili tri leta, vedo najbolje povedati davkoplačevalci. O tem gospodarstvu se bo že še kaj pisalo. A tudi sedaj napenjajo vse moči, da bi ostali še dalje na krmilu; v to svrho so se zvezali s komunisti, ker med svojimi pristaši so že precej izgubili na veljavi. Iščejo tudi med tržani in obrtniki pomoči, a ti jim ne bodo šli na limanice. Guštanj je pač industrijski kraj. Ima edino jeklarno v Jugoslaviji z okrog 400 delavci; svojčas jih je bilo zaposlenih več. Tudi nasprotniki se že giblje-j jo. V sosedni občini Tolsti vrh je bila pri zad-| njih volitvah ena kandidatna lista, a za letos se obeta tudi socialdemokratska. Istotako v Kotljah, samo da namerava komunist Matija Gradišnik sestaviti komunistično listo. Radovedni smo, bo-li dobil zadosti kalinov nanjo. Potrebuje 13 oseb, 9 odbornikov in 4 namestnike. Podpirata ga menda dva privrženca doktorja Pivka. Bomo videli! —
Prisega vojnih obveznikov se vrši sedaj v mežiški dolini. 9. nov. dopoldne je bila v Dravogradu, popoldne v Guštanju, 10. nov. na Prevaljah in 11. v Črni. Vršilo se je vse v najlepšem redu.
Vreme, ki je bilo nekaj dni zares jesen-sko-krasno, se je spremenilo v večdnevni dež. Peca in Urška gora so oblekle do dve tretjini že belo obleko in tudi v dolini že napoveduje semtertja kaka snežinka, da se bliža huda zima.
Kaj je z naredbo finančnega delegata? — Časopisi so poročali, da je naredba finančnega delegata v Ljubljani, s katero je bilo ustavljeno izplačilo občinskih doklad občinam, preklicana, a kakor slišimo, občine ne dobijo nič. Kaj je vzrok temu postopanju. Je res preklicana tista naredba? Kako more občina delovati, ako ne dobi tega, kar ji gre?
Iv. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR.
V	času, ko resno dvomimo o sposobnosti našega gledališča, smo dobili predstavo, ki je obudila prepričanje, da vendarle še ni umetniško mrtvo in da je mogoče, da dobimo kdaj boljše gledališče. Kako, o tem naj si dado odgovor tisti, ki so mu najbližji. G. Skrbinšek je zase odgovoril. Kar je on napravil iz karakterno tožke in tehnično škripave Cankarjeve komedije, spada v kroniko. Cesto se je zdelo, da nismo v Ljubljani. Predstava je bila izdelana, solidna in je resnično in polno živela. Ta in ona pred leti -- to je dvoje različnih — avtorjev.
V	tej časovno podčrtani, močno osebni, duhoviti in pogumni komediji živi kljub neposredni borbenosti toliko ustaljenega človeškega bistva, da so komedija na več mestih stika s tragedijo in bi bila, če ne bi bilo gledavcev in udeležencev toliko in bi toliko teh udeležencev ne bilo tako plitkih in bi nekateri med njimi ne bili tako propali Zato je sklep samo poudarek v nov čas, v začetek pravega boja. Cankar je dejanje nastavil lepo simetrično. Steber, ki drži oba simetrična dela, je Gornik. Okoli njega se zapleta in razpleta prizadevanje za narodov blagor obeh političnih voditeljev. Kakor sta se la dva ob njegovem prihodu razšla, tako sta se ob njegovem umiku spet našla. Na eni strani dr Grozd, na drugi dr. Gruden; na vsnki strani ena žonska: tu igra z otroško Matildo, tam igra Grudnovke same. Sredi vseh je še žurnallst Ščuka, zaenkrat še v službi laži in brezvestnosti, a iz njega vstane maščevalec vsem. To je kratek oris igralne ploskve. Po tej ploskvi stopajo od ene>ga kraja do drugega pristaši, od danes do jutri zaupniki — naroda. Še nekaj je napravil pisatelj, da je občrlal dejanje: na začetek je postavil nevidno množico, ki slavi svojega voditelja in na konec jo je poslal, da istim
1 voditeljem razbijo okna.
Prvo dejanje, snstoječe skoro iz mamili skupinskih prizorov, kjer čutimo še precejšnjo nespretnoat
pisateljevo v skupinah, pač pa izredno ostro teženje po zapletku, je bilo režiserjev višek. Skupine je znal zvezali v živo celoto brez najmanjše vrzeli, svojemu živemu stroju je spretno skril 'gibala in osi. Tam, kjer je bil pisatelj najšibkejši, je bil voditelj igre najmočnejši. — Drugo dejanje je bilo v izborni igri ge Medvedove umetniško še višje. — Še na višini je bilo tretje — Gornikovo in ščiikovo dejanje, dočim je četrto s pisateljem vred padalo. Mislili bi, da je režiserjevo spoštovanje do pisatelja preveliko, ker ne črta tam, kjer so črto nujne, in brez potrebe utruja igravce in občinstvo. (Predstava je trajala do poldvanajstih!) Na enakem višku ni bil glavni prizor, ko Ščuka zaveže Grozdu čevelj. Ril je preveč razčlenjen, raztrgan in kinematografski. Taki so bili tudi nekateri drugi prizori in poudarki koncem dejanj.
Nad vsemi igralci je bila gospa Medvedova kot Grudnovka. Razkazala je močnih sredstev in svojo igro in porabljala vse premišljeno, pritajeno, fino Le nekatera mesta so bila pretiha. Sveža Matilda je bila gosna Š a r i č e v a. Ima vedno polno pristnih domislekov. Njen odkrit in neizrazit dekli?, je bil resničen, živ. Gornik g. Le vari a je bil vlita postava. Vedno je trdno stonal. bodisi kadar je hodil varno, bodisi kadar nni je bila poštenost v nerodo. To je bila postava iz cela. Navidez enoličen, je ob pravom času vzkipel in se zopet — brez posledic pomiril. Gornik pozna le eno: umik pred nečedno okolico. Težo večera je nosil g. Cesar kot dr. Grozd. Ta daleč pretežka zahteva je odkrila v g. Cesarju igralca močnih značajev, če ga ne bodo pokvarili z budalostimi, ki iih mora preigrati. Niecrov Grozd se je sicer lomil v dvoje, a kar rra je bilo. je bil nad pričakovan ie. Odveč bi ga bilo opisovati v šibkih straneh — kar ga je bilo Grozda, je bilo dozdaj nam nepoznano v Cesarju Dr Gruden g. Pečka je bil premišljen in resničen zlasti v lastnostih, ki jih Gruden pritajeno razodeva. Enako premišljen, izrazit tin plahega stremnha je bil Kremžar g. Lipah a. Do tu. Tipi in podobe, ki so jih podali gosna J uva nova, zlasti gospa Rak ar jeva (podoba ki je v svoji življenski pristnosti kričala), gg Gregorin, Plut, Jerman. Jan (mestoma naravnost šolski zgled Cankarjevih neresnih nriiateljskih snremlievavcev in posebne vrste prihodnjih ljudi), Drenovec, S a n c i n in Danilo, so vslva-rili zaokroženost te najboljše predstave v zadnji dobi. Ščuka g Skrbinška je zaostajal za Skr-binškom režiserjem, vendar bil do najtežjega prizora v III. dejanju na višini. Tam mu je pri vsi miselni pretehtanosti spodrsnilo.
Želimo le, da bi predstava pri naslednjih ponovitvah ne padala, kot je žal usoda naših predstav.
Fr. K.
RAZSTAVA MODERNE POLJSKE GRAFIKE,
ki se otvori v nedeljo ob 11 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, nam nudi 250 izbranih del cele vrste živečih poljskih umetnikov. Zastopani so E. Barttomiejczvk, Konstantin Brandl, T. Zeszlievvski,
E.	Czerwinski, H. Frojad6\vna, L. Gottlieb, M. Glusz-kievvicz, II Grambecki, J Gumowski, G. Gwoz-decki, J6zef Herht, Jan Choppen, J. Hryriko\vski,
F.	Jablczyriski (serija poljskih mestnih slik), Wl. Jarocki (slikar poljskega selskega življenja), A. Kamieriski, St Kamocki, Janina Konarska, R. Kras-nodobska, Wl. Konieczny, L. Ko\valski, Wt. Kugler, Wl. Lam, Ign. Lopieriski, Al. Man, Jožef Mechoffer, Jožef Mierzeje\vski, K. Mandral, T. Noskowski, And. Oleš, V. Osecki, Jožef Pankievvicz, J. Perkovvski, T. Pruszkovvski, J. Rapacki, Jan Rembo\vski, J. Rubczak, St. Zetski, Kaz. Sichulski, Fr. Siedlecki, Wl. Skoczylas, J. Skotnicki, Z. Stankiewicz, Zofja Stryjeriska (slovanski bogovi), H. Szczyglinski, J. Tom, E. Trojanowski. W. Wasowicz, H. Weissen-hof, K. Wiszniewski, J. Wojnarski, Z. Wojnianka, L. Wycz<51kowski in H. Zakrzewska. — Opozarjamo našo javnost na to razstavo, ki po lanski francoski in predlanski češki grafični razstavi razširja pogled v to važno panogo sodobnega umetniškega ustvarjanja.
Pojasnilo h koncertu Zvona v Trbovljah. Z
ozirom na kritiko o koncertu »Zvona« v Trbovljah, ki je bila 11. novembra priobčena v našem listu, in kjer se je omenilo, »da je zbor iz Lilije slabo pel, ker ima jako slabe soprane. .«, smo prejeli sledeče pojasnilo: Mešana zbora »Če ti ne bos moj« in »Tožba« je pelo pevsko društvo »Zvon« iz Šmartna pri Litiji, kakor je razvidno iz priloženega vsporeda. Tozadevni kritik gotovo ni imel tiskanega vsporeda in je potem sklepal, da je ta zbor iz Litije, ker je na lepakih po Trbovljah pomotoma stalo, da pri koncertu sodeluje tudi pevski zbor iz Litije.
Odposlanci episkopata v
Gojcnke žensko realne gimnazije in osnovne šole na Mladiki prirede v nedeljo 15. novembra ob 3 popoldne v dramskem gledališču v dobrodelne namene Marije Grošljeve pravljično igro v štirih dejanjih »Kraljične Vidke kresna noč«. Poleg kra-ljične Vidke nastopi gospoda iz Srebrnega potoka, potočnica, žabica, kačji pastirček, marjetka, keber-ček, metuljček, pika poionica in drugo. Kuharica, Špela debela, in kuharčki bodo zabavali mladino in gozdni škrat bo zbijal svoje šale in smeh. Igra je polna naivnega otroškega humorja in ljubke de-tinske poezije. Kraljica vi! in njene tovarišice bodo rajale z metuljčkom in Vidko. — Pričetek ob 3, konec ob 5. — Kratek prikaz, pravljica bodočnosti, ki je bila odigrana 11. IX., je bila zgolj do-morodna slavnost in je gdčna Grošljeva čisti dobiček Din 2"iOO izročila skladu Jugoslovenske Matice.
Tržič. Tukajšnje prosvetno društvo sv. Jožefa ponovi v nedeljo 15. novembra ob 4 popoldne originalno igro -Francozi v Tržiču«. Igra je povsod vzbudila veliko zanimanje. Kdor si še ni ogledal tega odlomka naše domače zgodovine, naj ne zamudi ugodne prilike. Okoličani uljudno vabljeni! — Predprodaja vstopnic pri gospe Tavčarjevi v Tržiču.
Kojlne in revije.
»Lu?.« Izšla je 2. številka novega letnika »Luči % glasila hrvatskega katoliškega narodnega dijaštva. Vsebina je aktualna in raznovrstna. V uvodniku omenja urednik, da so o »Almanahu« Luči najobširneje poročali Slovenci.
Hrvatski ženski list. Glasili hrvatskega katoliškega ženetva »Za Vjeru i Dom«; in »Poaestrim-stvo« sta se združili pod imenom »Za Vjeru i Dom«. Novi list prinaša aktualne članke o kulturnih, socialnih in narodnopolitiinih vprašanjih ter feminizmu.
Robinson. Pravkar je izšla v zalo/jbi tiskarskega in litografičnega zavoda I. Blasnika nasled. v Ljubljani prekrasna povest o Robinsonu, ki jo je za angleško mladino priredil Kathien Fitzgerald, v slovenščino pn preložil Bogomil Vdovič. Knjiga je okrašena s 20 lepimi štiribarvnimi slikami. — Cena broširani knjigi jo Pin 15. »>-do vezani pa Din 20, po pošti 1 Din veti.
Belgrad, 12. nov. (Izv.) Iz vladnih krogov smo izvedeli, da pridejo prihodnji teden v Belgrad zagrešiti nadškof dr. Bauer in škofa dr. Karlin in dr. Akšamovič. V smislu sklepov zadnje škofovske konference bodo šli v avdi-enco h kralju, obiskali bodo ministrskega predsednika Pašiča, ministra za prosveto in ministra za vere. Ako ne bi našli razumevanja za svoje upravičene zahteve in pritožbe, nameravajo sklicati ponovno še en sestanek škofov, na katerem bi se odločili, ali je potrebno obrniti se na katoliški narod v naši državi s posebnim proglasom. Vladni krogi pričakujejo, da pride ob te' priliki z episkopatom do soglasja, kako urediti svetojeronimsko vprašanje. Vlada želi, da se cmogoči tudi duhovnikom, ki niso imenovani v buli »Slavorum ge.n-tium«, posečanje in bivanje v zavodu sv. Je-ronima.
Vprašanje posl Smodela i^fecfe delegacije za Ameriko.
PRCT! PREZIRANJU SLOVENSKEGA NARODA.
Belgrad, 12. nov. (Izv.) Posl. Smodej jfe poslal na skupščinskega predsednika vprašanje, v katerem ga ponovno opozarja na njegovo postopanje, ker ni pristfd na zahtevo Jugoslov. kluba, oziroma je odredil, da se je delegacija, ki je odšla v Ameriko, sestavila samo iz Srbov in Hrvatov, tako da je na ta način naša država, oz. skupščina dobila pred zunanjim svetom lice, kako) da je samo srbska in hrvatska brez Slovencev. Ker je tako pestopanie protiustavno in je državi prizadeta velika škoda, vprašuje poslanec predsednika skupščine:
1.	Kako zagovarja s/oj ukrep, da v imenovani parlamentarni delegaciji ni nobenega Slovenca?
2.	Kaj hoče ukreniti, da dobi slovenski narod zadoščenje za žalitev, ki jo je zagrešil vodja delegacije Velizar Jankovič, ki je pred celim svetom proglasil Slovence za narodno manjšino v kraljevini SHS?
Poslanec zahteva ustmen odgovor pred zbornico.
Posl. Sušnik zahteva korekturo
carinskih postavk.
Belgrad, 12. nov. (Izv.) Posl. Anton Su-šnik je poslal na kmeti skega ministra 'Vprašanje,' v katerem zahteva pojasnilo o carinski politiki sedanje vlade. V vprašanju poudarja, da carinska politika sedanje vlade škoduje narodnemu gospodarstvu, posebno težko zadene naše poljedelstvo, Dasiravno novi carinski tarif v narodni skupščini še ni sprejet, je vendar že začasno v veljavi. Poslanec našteva posamezne škodljive postavke za gospodarstvo. Zahteva, da se takoj stopi v stik s fin. ministrom in da se ukrene vse potrebno, da se. te škodljive postavke popravijo in da naj se izposluje, da dobijo naše zadruge in kmetijske zadruge takoj glede carin vse one uglednosti, ki so jih uživale do 20. junija letošnjega leta.
Carinska razprava pri fin.
Umetna gnojila se bodo carine prosto uvažala.
Belgrad, 12. nov. (Izv.) V odseku fin. odbora sc je razpravljalo o carinah na barve, na črnila, firnež, eter, parfumerijo, umetna gnojila in smodnik. Pos. P u š e n j a k se je zavzemal za znižanje carin na črnilo, svinčnike, firnež, zobne praške in vode, municijo za pokončevanje zveri in za carine prost uvoz umetnih gnojil in vžigalic. Zavzemal se je za to, da se za vse one predmete, za katere se je zvišala carina, znižajo monopolske takse, oziroma, da da vlada zagotovilo, da se ti monopolski predmeti ne bodo podražili. Soglasno je bilo sklenjeno, da se umetna gnojila uvažajo brez carine, in da se povišajo cene za parfumerijo. Sprejet je bil predlog, da sc vlada pozove, da z ozirom na zvišanje carin zniža monopolske takse, oziroma prepreči povišanje cen monopolskih predmetov. Razen tega se je znižala carina za razne predmete.
Zanimivo je bilo, da je prišlo do ostrega spora med zastopnikom trgovinskega ministra in ministra za šume in rude, če tudi sta oba radičevca. Druga zanimivost je bila, da je nastopil načelnik Savič proti vporabi antiseptičnih vod, češ, da so nepotrebne. Radičevci s Pucljcm so glasovali proti znižanju carin na predmete, ki so potrebni za higieno. Radičevci s Pucljem so glasovali proti znižanju carin na vžigalice. Jutri sc bo razpravljalo o izvoznih carinah.
Tajna pogodba med Rusijo m
London, 12. novembra. (Izv.) Današnje »Times« objavljajo uradni popravek sovjetske vlade, v katerem sovjetska vlada odločno zanika sklep kake tajne pogodbe mod Italijo in Rusijo. Iz nekega odstavka sklepajo »Times«, da obstoji med Turčijo in Rusijo pogodba za skupen nastop zlasti v moti''-', .ri vpraianv-
Prekmurske posoflnlce in Središnja Pozajmionica v
V Prekmurju je 14 posojilnic, ki so imele prej svojo centralo v Budimpešti. Te posojilnice imajo še vedno v Budimpešti naložen svoj denar, deponirane akcije in obligacije vo nega posojila. Od 1. 1918. te posojilnice nimajo več zveze s svojo centralo, ne sestavljajo več računskih zaključkov, ker ne vedo, koliko je stanje pri centrali naloženega denarja in so bile prisiljene, da popolnoma ustavijo svoje poslovanje. Odtlej dalje, ko je bilo Prekmurje definitivno priklopljeno Jugoslaviji in sio bile meje določene, ni več misliti na kako zvezo s centralo v Budimpešti, zlasti ne zaradi različnih denarnih razmer. Potrebno pa je bilo misliti na to, kako bi se prišlo do obračuna s centralo v Budimpešti in kaka bi se doseglo, da bi omenjene posojilnice začele zopet poslovati.
Jugoslovanski klub, zlasti pa g. poslanec Klekl, se je že mnogo bavil s tem vprašanjem. Posrečilo se je, da se je doseglo, da se je v Belgradu ustanovila za vse članice budimpe-štanske centrale v Prekmurju, Medžimurju, Hrvatskem in Slavoniji ter Vojvodini nova centrala pod imenom »Središnja Zemaljska Pozajmionica«, ki je dobila lepo poidporo od države. Za zadruge v Prekmurju, Medjimurju in na Hrvatskem se je ustanovila filialka v Zagrebu.
Namen nove centrale je, da doseže ugoden obračun s centralo v Budimpešti, kateri se bo tem lažje dc segel, ako se bodo pogajanja vršila v imenu vseh v naši državi se na-hajajočih bivših članic budimpeštanske centrale. Nadaljni namen nove centrale pa je tudi, da revidira vse posojilnice, ter da jim da navodila, kako bi zamogle obnoviti svoje delovanje. Nova centrala bo tudi podeljevala posojilnicam, katere nimajo zadostnih sredstev, kredite, da jim cmogoči poslovanje.
Za vse te posojilnice je v zadnji številki »Novin« napisal g. poslanec Pušenjak nekaj navodil, po katerih naj bi se ravnale. Vse le posojilnice naj skličejo občne zbore, na katerih naj se sklepa, da li pr stopijo k novi centrali, t. j. »Sreclišnji Zemaljski Pozajmionici u Beogradu« ter da naj tozadevni pismeni sklep pravilno po določilih podpisan pošljejo omenjeni centrali. Prijavi je freba priložiti tudi prepis zadnje bilance in prepis članskega seznama.
Gre za okroglo 4 milijone kron, ki jih je prekmursko ljudstvo prištedilo pred svetovno vojno in vložilo pri posojilnicah.
Tiče pa se to prsojilnic: v Sotini, Gorni Lendavi, pri Sv. Juriju, v Bodoncih, Strukov-cih, Pertoči, Kiipšincih, Tišini, Martjancih, Kramarovcih, Pucincih, Murski Soboti, Pro-senjakovcih in Koprivniku.
nicah v Sloveniji 354,882.182 Din; vloženo je bile v teku tretjega četrtletja letos na hranilne knjižice 42,917.860 Din, v tekočih računih pa 27,529.111 Din, skupaj torej je bilo vloženo 70,946.971 Din. Dvigi v teku tretjega četrtletja letos so znašali pa samo 41,586.089 dinarjev. Iz tega sledi, da so vloge v teku tretjega četrtletja letos narasle za 29,380.883 dinarjev ali za 8.14%. V drugem četrtletju letios je bil prirastek 26,713.552 Din ali ravnotako 8.14%.
V teku tretjega četrtletja 1925 izkazuje naraščanje vlog 24 regulativnih hranilnic, le dva zavoda beležita zman šanje hranilnih vlog, ki je pa malenkosten. V drugem četrtletju letos je izkazovalo naraščanje 22 hranilnic, padanje pa 4.
Kako se je gibalo stanje vlog od 31. decembra dalje, kažejo naslednji podatki; 31. decembra 1923 .... 230,529.365 Din
31. marca 1924 ..... 247,064.009 „
30. junija 1924 ..... 263,108.924 „
30.	septembra 1924 . . , . 281,529.665 „
31.	decembra 1924 .... 311,503.116 „
31. marca 1925 ..... 327,947.302 „
30. junija 1925 ..... 354,660.850 „
30. septembra 1925 .... 383,743.063 „
Vendar pa hranilne vloge še niso dosegle predvojne višine; preračunane na zlato znašajo samo ca 90% predvojnega stanja. » # *
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se
ditna 135—138, Hipobanka 65-66, Jugobanka 109 —110, Praštediona 950 - 955, Ljubljanska kreditna 210 den., Slavenska 49—50, Srpska 141—140, Eks-ploatacija 52 bi., Šečerana 500 bi., Nihag 35 zaklj., Gutmann 400—405, Slavex 150 bl„ Slavonija 42.50 —43, Trbovlje 340 bi., Vevče 120—125.
Blago.
Ljubljana. Les: Deske, 20, 25, 30 mm, monte, fco meja 3 vag. 520 -520, zaklj. 520; hrastovi plohi, neobrobljeni, monte, 70 mm od 2.70 ni naprej, 80 mm od 2.80 m naprej, 110 mm od 2.20 m naprej, fco vagon Postojna tranzit 990 den.; hrastovi plohi, obrobljeni I., II., 43 mm, 53 mm, fco vagon Postojna tranzit 1250 den.; remeljni, 70-70, 80-80, od 4—6 m, fco vagon Postojna tranzit 570 den.; bukova drva, metrska, zdrava, sečnja junij— avgust, fco vagon nakladalna postaia 10 vagonov, 17.50—17.50, zaklj. 17.50; bukova drva, suha, zdrava, metrska, fco vagon nakladalna postaja 10 vag., 20.50-20.50, zaklj. 20.50. - Žito in poljski pridelki: Ajda domača, fco vagon Beltinci 265 bi.; pšenica bačka, 67-77, fco nakladalna postaja 242.50 bi.; koruza bačka, stara, par. Novi Sad 105 bi.; koruza sremska, umetno sušena par šld 145 bi.; koruza bačka, umetno sušena, par. Novi Sad t vag., 145—145, zaklj. 145; koruza bačka, umetno sušena, fco Vinkovci 150 bi.; koruza nova, bačka, k val. gar. slov. post., fco Novi Sad 108 bi.; koruza bačka, umetno sušena, par. Postojna tranzit 190 bi.; oves, dvojnorešetani, fco slavonska postaja 170 bi.; proso, fco prekmurska postaja 210 bi.; otrobi, drobni, par. Postojna tranzit 165 bi.; krompir, lep, bel, fco prekmurska postaja 72 bi.; krompir, lep. roza. fco prekmurska postaja 72 bi.; želod, fco nakladalna postaja 180 bi.; kostanj, divji sad, fco nakladalna postaja 50 den.; jezice, zlatorumene, fco nakladalna postaja 190 den. — Stročnice in semena: Fižol beli ban., b-n, egal vreče, par. Postojna tranzit 275 bi.; fižol rjavi ban., b-n, egal. vreče, par. Postojna tranzit 260 bi.; fižol ribničan, fco Ljubljana 200 den.; fižol prepellčar, fco Ljubljana 300 —340; fižol niandokm, fco Ljubljana 350 den.; brinje letošnje, italijansko ali istrsko, fco Ljubljana 375 den. — K o 1 o n i j a 1 n o blago: Rozine
nastopne tvrdke: »Jadran«, industrija dežni- i Sultanine, Smyrna, Extra v zabojih po 13 kg, b-tara
kov, družba z o. z., Dolnja Lendava (22.500 dinarjev); Arčon & Zobec, trgovina z morskimi in domačimi ribami in s:id em v Ljubljani; »Jadran«, skladišče železoindustrijskih izdelkov M. J. Jarc v Mariboru.
Vpisi v zadružni register. Vpisali sta se nastopni zadrugi: Prva delavska hranilnica in posojilnica, reg. z. z o. z. v Ljubljani; Stavbena zadruga Sokclski dom v Št. Juriju ob južni železnici, r. z. z o. z.; izbrisa'a se je j stvu, uradništvu in "drugih" državnih"uslužben
10 odstotkov, fco prosto skladišče Trst 156.80 bt — Seno, slama: Seno sladko, stisnjeno, fco štajerska postaja 75 bi.; seno, polsladko, stisnjeno, fco štajerska postaja 00 bi.; slama, stisnjena, fco štajerska postaja 50 bi.
Učiteljski
Značilen molk. »Slovenec«, »Narodni dnevnik« in tudi nekateri drugi listi se zavzemajo za popravo krivic, storjenih na učitelj-
radi končane likvidacije: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Polhovem gradcu, r. z, z o. z. v likvidaciji.
Načrt zakona o neposrednih davkih. Iz Belgrada p:ročajo, da je vlada odobriia načrt zakona o neposrednih davkih za cclo državo. Projekt fco v kratkem predložen parlamentu.
Borze.
Hranilne vloge v
Te dni je objavila delegacija ministrstva financ v Ljubljani izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Slovenija za tretje četrtletje 1925.
Iz tega izkaza prsnemamo, da je bilo stanje vlog početkom tretjega četrtletja t. j, dne 1. juli a 1925 pri 26 regulativnih hranil-
Dne 12 novembra 1925. Denar.
Zagreb. Pošta 7.88 7.98 (7.88 7.08), Rerlin 13.39—13.49 (13.S93-13.493), Italija 223.56-225.96 (224.04—226.44), l.ondon 272.97—274.97 (272.97— 274.97), Newyork 50.1425-56.7-125 (£6155 56.755), Pariz 223-227 (22o.21-229.21), Praga 166.00 do 168.60 (106.58-168.58), Dunaj 7.913-8.013 (7.919 —8.019), Curih 10.855-10.935 (10.857—10.r37).
Cnrlh. Bcljrad 9 £0 (9.29), Rerlin 123.50 (123.50), Italija 20 625 (20.68), London 25.15 (25.14), Ne\vyork 518.875 (518.8751, Pariz 20.575 (20.675), Praga 15.375 (15.375), Dunaj 73.125 (73.12), Bukarešt 2.425 (2.48), Sofi-a 3.75 (3.75), Bruselj 23.50 (23.55), Varšava 85 (86), Amsterdam 208.75 (208.85).
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 75 77, vojna odškodnina 310 bi., zastavni listi 20 '.'2, kom. za- j <jrad dolžnice 20-22, Celjska 200-502, zaklj. 201, Lj. j ° j kreditna 210 den.. Merkantilna 101—105, Praštediona 950—960, Kreditni zavod 175—185, Strojne 120 do 123, Trbovlje 332-544, Vevče 120-123, Nihag 32 bi., Stavbna 100—110, fešir 145—150.
cih. »Jutro« in »Slov. narod« pa molčita. To nam je umljivo in se temu prav nič nc čudimo. Ncumljivo pa nam jc, da molči tudi »Učiteljski tovariš«, če tudi ve, da je večina učiteljstva za to, da naj se krivice popravijo. To zadržanje »Učiteljskega tovariša« nam jc dokaz, da je »Tovariš« še vedno istega nazira-nja kot »Jutro« in »Slov. narod« ter da se nikakor ne more dvigniti izpod teh dveh klobukov.
Počasno uradovanje. Dve učiteljici sta sc bili že marca mcseca pritožili na ministrstvo prosvete. Čudno se nam jc zdelo, da ne pride nikakršna rešitev iz Belgrada. Koncem oktobra smo sc v zadevi informirali v ministrstvu, kjer smo izvedeli, da njenih pritožb sploh ni v Belgradu. Sporočilo pa se nam je 21. oktobra 1925, da sta še oba priziva v Ljubljani.
Značilns sta tudi ta dva slučaja. Neki učitelj je vložil prošnjo za popravo krivic na ministrstvo prosvete uradnim potom. Po osmih tednih pa je ta prošnja še vedno ležala v ljubljanskem prosvetnem oddelku. Enako usodo deli prošnja nekega šolskega upravitelja, ki še tudi po 6 tednih ni bila odposlana v Bel-
vabimo brezobvezno na ogled naše krasne zimske zaloge OBLEK in SUKENJ.
JOS. K&JdSjfl — UU3!JfiiHIL
Podružnica Slomškovo sveic za okraja Kranj
in Radovljica zboruje v sredo 18. novembra ob 10 na Brezjah. Predava g. Fortunat Lužar: Razvoj slovenskega jezika. Po predavanju so vrši redni
občni zbor. — Predsednik
Orlovski vestnik.
Orlovska ekspozitura v Novem mestu priredi štiridneven tehničen tečaj, na katerega naj pridejo
okrožni načelniki. Obvezan je pa tečaj tudi za srenj-ske in odsekovne načelnike novomeškega okrožja. Tečaj se začne 19. novembra ob 8 zjutraj v Šmihelu pri Novem mestu. Dne 2-1. novembra ob 8 se istotam prične tridneven tehničen tečaj za naraščajslce vaditelje, na katerega mora priti po en okrožni vaditelj vsakega okrožja, udeleže naj se pa tudi srenjski in odsekovni vaditelji. Okrožja, srenje in odseki naj skrbe za udeležbo in naj ekspozituri takoj prijavijo .število udeležencev.
fenanfta,
»Krekova mladina;: v Ljubljani priredi v nedeljo 15. novembra svoj običajni Martinov večer v I. delavskem konsumnem društvu na Kongresnem trgu s prav bogatim sporedom, kot: srečolov, šaljiva pošta, amerikanski zapor, burka »Dva cluha« in drugo. 7.a zabavo je preskrbljeno, da se bo lahko vsak spominjal .Martinovega večera. Začetek ob 19, konec ob 24 Vstopnine ni. K obilni udeležbi vabi odbor.
izpred so?*!?$a.
Ponesrečen trgovski potnik. Drago potovanje in lopa prilika sta premotila nekega trgovskega potnika, da jo i-tirjal od raznih trgovcev v Ljubljani, Zagrebu, Karlovcu, Sisku in nekaterih drugih mestih za svojo tvrdko čez 8000 Din. Denar je mož zapravil. Ko so mu končno prišli na sled, je priznal svojo krivdo in se je zagovarjal, da je bil v bedi in stiski ter broz denarja in ni mogel dalje delati, ker je potovanje dandanes jako drago. Ker pa spnnt seveda ni mogel uvideti, da bi si mož ne mogel drugače pomagati, kot z goljufijo, ga je ob-sodjl na tri mesece ječe, katero kazen je pa že odslužil s preiskovalnim zaporom.
S 104. -Premalo ste bili pijani; imeli ste ga ravno toliko, da ste bili bolj korajžni in zgovorni.« Tako je dejal predsednik senata nekemu tihotapcu, ki so je spri na italijanski meji z našim finančnim stražnikom in ga grdo ozmerjal. Zagovarjal se je namreč s polno pijanostjo, češ da se ie napil pri nekem kmetu še gorkega domačega žganja. Obsojen je bil na 3 dni zapora, — Takoj za njim jo stopil pred senat neki posestnik z Visokega. Ta še je spri s cestarjem Janezom Trilerjem, ko'je prišel ta službeno k njemu. Pri tej priliki se je mož silno razburil in je opsoval cestarja z ne baš izbranimi besedami. Pravi, da mu je povedal po domače, kar je pri njih v navadi, če se kdo razjezi, in da za take besede, čeprav niso lepe, tam nikdo ne toži Ker pa se je zdelo senatu njegovo zmerjanje le malo predomače, je obsodilo obtoženca na 3 dni zapora. — V Janovi gostilni v Gorjah na Gorenjskem je naletel Janez Ambrož župana Josipa Zajca Imel je piko nanj, ker mu je napravil nekoč na poziv sodišča ne posebno ugodno soričevalo o njegovom ponašanju. Med drugim je kričal nad županom, da bo dobil on sani pod nos, ker mu ja napisal v spričevalu, da je vsak dan pijan in mu je očilal, da je tak župan, ki dela taka spričevala in pomaga ljudem v zapor, za nič. Tudi tega moža so obsodili in sicer na 5 dni zapora
Rffzmere v našem šolstvu. V Smledniku še po 2 mesecih, odkar se vrši po drugih šolah šolski pouk. nimsjo učnih oseb. Po nekaterih šolah na je po več učnih oseb na raz-
Zs.rrcb. 7 odstotno inv. posojilo 74—76, vojna i <„. ■ t	.	.,
odškodnina 314-315, november 314-315, decem- i P°'°"cn)u- ludi vemo sc za več)e število uci-
ber 317—318, Hrvatska eskomptna 121—122, Kre-
teljskih abiturijentov, ki čakajo na službo
i^ammmmaafjr. tmat
roizvsoovanja.
Izgubil se je v torek boljši uhan od Krako-
vega do ulice Stare pravde, ntrgoče tudi na tramvaju^ Odda naj se proti nagradi v hiši Stare prav. I. nadstr.
ulica
fasrne plašče
najnovejših modelov iz najfinejšega volnenega velourja, fina podlaga z vatelinom v vseh barvah nudi v Ljubljani najcencjc tvrdka
F. & L GCRIČAR - Sv. Patra cesta 29
Oglejte si, preden kupite drugje I

srama. 124
(Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. C.
Gospod Jakob Paganel in tovariši so bili veseli,
leta 1852. Od tistega časa je preteklo že trinajst let. Sedaj se je vršilo pridobivanje zlata po določenem načinu, po določilih strogih zakonov.
Sicsr pa so bila zlata polja že skoro izčrpana. Brskali so po nj h in kopali toliko časa, da je moral priti konec. In kako naj bi ne usehnili zakladi, ki jiii je nakopičila narava, če pomislimo, cla so izkopali
pa ge
da so si mogli mimogrede ogledati slavnoznano goro	I samo v letih 1852. do 18r;8.~ in samo na viktorijanskih
Geboor, kakor jo imenujejo avstralski divjaki. Semkaj	' tleh v.a triinšestdeset miljonov stosedem tisoč št risto-
je privrela vsa množica lahkoživcev, potepuhov, tatov,	j	oseminsedemdeset funtov šterlingov zlata.1 Število
lin tiiril nnctnntli 1,,, 11	t: nu i.:	• •	—: — i:--------------•___i _______-----1: __ __ ___
pa tudi poštenih ljudi, vsa tolpa tistih, ki obešajo in se dajo obešati. Ko je tstega zlatega leta 1851. prišla vest o velikem odkritju, so meščani, naseljenci, pa-st rji, mornarji zapustili svoja mesta, polja, svoje črede, ladje. Pohlep po zlatu je bil kakor kužna mrzlica, bolj nalezljiva od kuge. Koliko jih je poginilo, ki so mislili, cla jih je poiskala sreča! Razs pna narava je posr'nln. — tako so pravili — milijone in milijone po vcv, : akor petindvajsetih stopinjah te čudovite Avstralije. Prišel je čas žetve, in novi žanjci so pri-hiteti, da požanjejo. PokTc »diggerja« (t. j. lopatarja. Tako imenujejo ljudi, ki kopljejo zlato) je postal prvi med vsemi. Res je, da je marsikdo obogatel z enim samim zamahom motilce, prav tako pa je tudi res, da jih je brezštevila pomrlo od naporov. A o teh zadnjih se ni govor lo, govorilo se je le o srečnikih. Nenadna sreča tega ali onega je našla odmev po vsem svetu. Kmalu so preplavili valovi pohlepnežev 'z vseh stanov in vseli narodov avstralske obale. V zadnjih štirih mesech 1852. leta je samo mesto Mel-bourne sprejelo štiriinpetdeset tisoč priseljencev. To je bila cela armada, toda armada brez poveljnika, brez pokoršč'ne, razuzdana kakor zmagovita armada, a bilka je ,fe šele čakala, z eno besedo štiriinpetdeset i"'OČ roparjev najhujše vrste.
V teh prvih letih blazne omame je vladal nepoln nered. Kmalu pa so Angleži z njim prirejeno iočnostjo postali gospodarji položaja. Domači redarji orožniki so se odločili od tatov in postali zopet štenjald. Tako se je vse naenkrat spet obrnilo, in Glenarvanu se ni bilo treba bati groznih prizorov iz
priseljencev se je znatno zmanjšalo, vrgli so se na I druge, še nedotaknjene kraje. Tako na primer na zlatih poljih (»gold fields«), ki so jih pravkar odkrili v Olago in Marlborough na Novi Zelandiji, sedaj kar mrgoli teh dvonogih mravelj.2
Okrog enajste ure so prišli v srce zlatega rudnika. Bilo je pravo pravcato mesto s tovarnami, bankami, cerkvijo, vojašnico, delavskimi hišicami in kolibami za časopise. Tudi ni manjkalo hotelov, gostllnic in vil. Mestece ima svoje gledališče, ki je vedno natlačeno polno. Sedež stane deset šilingov. Prav tiste dni so igrali z velikim uspehom novo, domačo igro, ki se ji pravi: Frančišek O b a d i a g ali srečni iskalec zlata. Glenarvana je mikalo, da si ogleda ogromni rudnik na Aleksandrovi gori, zato je poslal_ voz pod Ayrlovim in Mulradyjevim varstvom naprej. Dohitel bi ga par ur pozneje. Paganel je bil presrečen cla je mogel biti kakor po stari navadi vodnik in tolmač male čete.
Po njegovem nasvetu so se podali k banki. Ceste so bile široke, tlakovane in skrbno poškropljene. Velikanski napisi, tako na primer G o 1 d e n C o m -
1 Petnajst tisoč milijonov dinarjev.
' Vendar pa je verjetno, da so se iskalci zlata zmotili, zakaj zadnja zlata najdišča še od daleč niso izčrpana Po zadnjih vesteh iz Avstralije cenijo zlata polja v provinci Viktoriji in v Novem Južnem VValesu na pet milijonov hektarov. Približna teža kremenca, ki ima v .«ebi zlate žile, bt bila 20.650 milijard kilogramov. Pri sedanjih sredstvih za pridobivanje r.lata bi bilo treba, da dela sto tisoč delavcev celih tristo let, da izčrpajo vsa ta zlata polja. Celokupno bogastvo zlata v Avstraliji cenijo na 10.000 milijard dinarjev.
ny, Digger's General Office, N u g -t' s Union so dražili oko. Zveza med delom in kap'ta!om je polagoma izpodrinila silno roko poedi-nega delavca v prvih časih. Povsodi si slišal ropetanje strojev, ki so izpirali pesek in drobili dragocene kremenčeve skale v prah.
Za hišami so se začela zlata polja, to se pravi obširna pokrajina, kjer izkopavajo rumeno rudo. Tam je mrgolela množica rudarjev, ki so jih najele in jih izvrstno plačujejo razne zlatokopne družbe.
Oko ne bi moglo prenesti vseh lukenj, s katerimi je bila posejana vsa pokrajina, da je bila videti kakor ogromno sito. Železne lopate so se iskrile v solncu in metale vse križem slepeče žarke. Med temi delavci si dobil zastopnike vseh narodov. Nobenega krega ni bilo med njimi, vsakdo je vršil mirno svoje delo, kakor je navada pri najemnikih.
—	Pa ne smete misliti, da na avstralskih tleh ni več tistih vročekrvnih iskalcev zlata, ki prihajajo iskal sreče v zlate rudnike. Vem, da jih je velika večina najet h po raznih zlatokopnih družbah; drugače ne morejo, ker je vlada prodala ali dala v najem vse zlatonosno ozemlje. Pa tudi tisti, ki ne more kupiti, ne vzeti v najem, tudi tistemu ostane še ena sama možnost, da obogati.
—	Kakšna? je vprašala gospa Helena.
—	Takozvani »jumplng«, je odgovoril Paganel. Tako na primer bi mi, ki nimamo tukaj nobenih pravic, mogli postati bogataši — seveda, če bi nam bila sreča mila.
—	Kako neki? je vprašal major.
—	Po tistem tako imenovanem >jumpingu«, kakor sem vam že imel čast povedati.
—	Kaj pa je vendar ta »jumping«? je vprašal zopet major.
—	To je običaj, ki je globoko ukoreninjen med rudarji. Radi njega nastanejo pogosto pretepi, nemiri in še kaj hujšega, toda oblasti ga doslej še niso mogle odpraviti.
—	Dajte že vendar, Paganel, saj vidite, kako nestrpno priča kujemo 1

g C o
« » 3
2= o
«3 f"7 .
> • J
-.i T?
"iS §	| g
Ž u	> *
85 S	-- i
t-	C I
3	S
« 2	Q a
o C .3
J g	32 Q » ~ «
N
4)
^fi M

O
a o ^ '
.»2 &._ .9 "a > >«° O i g °°
o > _r a S S A 3 rt
j .-5 rt <af
0O M
> :
S s N 2
»0 - .. 0 .j ^ S!
* 2 n o 0 & g ° a-g N f 3 § ft t* £
911=111=
=111=111
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev S.IIP0¥1M BARAGA Ljubljana,
MALI OO
Vsaka drobna vrstica Din 1'50 al! vsaka beseda 50 par. Naj-manjši 5 Diru Oglati nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1
Sprejme se takoj več mladih
mesarjev
posebno vajenih pri praSiiih, v začasno zaposlenjc. -Konzer. tovarna »GLOBUS« d. d. Vrhniko._7609
KUHARICA skrbna in snažna, iSče službo v župnišču. Naslov v upravi pod it 7617.
I1OI#ID staro 15 do 18
UCIMC let, pošteno, ki ima veselje do otrok, se išče za takojšen nastop. Prednost imajo one, ki so že služile v podobnih službah. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 7628.
2 trg. pomočnika
meš. stroke, enega za manu-fakturni in enega za želcz-ninski odddelek, pridne in zmožne moči, perfek»ne v računstvu, sprejme večja trgovina na deželi takoj ali pozneje. Ponudbe s prepisi spričeval na upravo lista pod Dolenjsko »t. 7625^
IŠČEM mesta SLUGE
ali karkoli, grem tudi proti sami hrani ali malemu plačilu. — Naslov v upravi.
Odvet kandidata
5 substitucijsko pravico sprejme odvetnik v Ljubljani. Nastop po novem letu. Reflektira se le na samost. in kvalificirano moč. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »XIX,7599«.
Trgovski učenec
ne pod 15 let star, močen, zdrav ter poštenih starčev, kateri ima veselje do trgovine, se sprejme takoj v trgovino s špecer. blagom. -Hinko Kreit, trgovec, Ptuj.
SOBO išče gospodična
s 15. nov. - Ponudbe upravi lista pod: «15. november«.
Naprodaj velika
predelna stena in stekssno obstenje
pripravno za blagajno ali trg. kontoar. Poizve se: Turjaški trg štev. 6, II, nadstropje. 7627
Preda se feiša
t vrtom, v bližini kolodvora v Medvodah. - Naslov v upravi lista pod Stev. 7615.
OBLEKE in SUKNJE
Vara naredi po meri najceneje v kratkem času Franc BURJAK, Ljubljana, Ižanska cesta 44. — Sporočite, pridem pomerit na dom. 7486
Sprejme se takoj samost.
GOSPODINJA
h gospodu v mesto. - Ponudbe pod »Red in snaga« na upravo »Slov. Gospodarja«, Maribor, Koroška c.
čevlje na obroke
proti jamstvu
dobite pri tvrdki
M, TREBAR
Ljubljana - Sv. Petra c. 6.
Kostanjev les za ton
kupuje in prosi oferte z navedbo množine vagonov, nakladalne postaje in skrajne cene za dobavo do konca tega leta
ERNEST MARINO - CELJE
Zrinsko Frankopanska ulica 4.
Gerentski svet mestne občine ljubljanske
razpisuje oddajo tesarski!? de!
pri modernizaciji mestne klavnice. — Razpis, popis, načrti, splošni in gradbeni pogoji se dobijo v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti najpozneje do 20. novembra 1925 opoldne v imenovanem uradu.
.MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 11 novembra 1925.
Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na dan 18. decembra t. 1. ob 11. uri
za prodajo 6800 komadov kartonov z lesenimi okvirji v velikosti 45.5 X 78 cm.
Predmetno blago je na vpogled v ekono-matu tobačne tovarne v Ljubljani, kjer se dobe tudi tozadevna pojasnila.
Tobačna tovarna v Ljubljani, Tov. št. 194/5 od 11. novembra 1925.
Zahvala.
mamice, gospe
Ob bridki izgubi naše srčno ljubljene mamice ozir, stare
nas veže dolžnost, da se zahvalimo za vse nešteto izkazano nam sočutje in prijateljstvo. _ Predvsem nas veže dolžnost izreči prisrčno zahvalo g Slavkotu Premk za ginljive besede, ki jih je izrekel ob odprtem grobu naše nepozabljene mamice. Tem potom se zahvaljujemo tudi uradništvu poštne direkcije, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za poklonjene krasne šopke in končno vsem, ki so v tako častnem številu spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti.
Selo- Moste št. 31, dne 13. nov. 1925.
Rodbina Špacapan. - Rodbina Cotič.
za kleparsko obrt iščem na prometni točki. - Ponudbe upravi lista pod: »Nujno«.
DRVA-CEBIN
Wollova ulica 1/11. - Telelon 56
Vsakovrstno
po najvišjih cenah
Černe, ju eiir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3.
Proda ss oprava
za trgovino, že rabljena, in 3 vinski SODI, novi, po 15, 24 in 30 hI. - Naslov v upravi lista pod štev. 7612.
Poravnajte naročnino!
Po dolgotrajni bolezni je dobri Bog vzel k Sebi svojega zvestega služabnika
Matija Okorna
beneiiciata v Vogljah pri Kranju
ki je včeraj, v sredo dne 11, novembra 1925, v starosti 50 let, v Bogu po-krepčan izdihnil svojo blago dušo. — Truplo rajnega se je danes popoldne prepeljalo v Voglje, odkoder se v soboto, dne 14. novembra prenese v Šenčur pri Kranju, kjer bo po slovesnem opravilu ob pol 10 položeno na farnem pokopališču k večnemu počitku. Molimo za rajnega gospoda Matija! Voglje—Šenčur—Ljubljana, dne 12. novembra 1925.
IVAN PIEER, župnik
v imenu duhovnikov in župljanov.
Podpeč - Preserje
priporoča svojo veliko zalogo f£j"V PO zmernih cenah. - i ® Razpošilja po čolnu j v Ljubljano ter na to na ' dom. Drva so bukova t?r \ suha in lepa.	7613
!
u pozor!
Nekaj lov?k'li BRAKOV, visokih, in DAKELNOV, sc proda. — Vprašanje pod: »Lovski braki« št. 7610 na
upravo »Slovenca«.
Polni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo preljubo mamo, soprogo in staro mamo, gospo
Rozalijo šircelj rej. žugeS]
danes ob 3 popoldne, prevideno s tolažili svete vere, po dolgotrajni bolezni v 62. letu njene starosti.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Mokro"*>«s, dne 12. novembra 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
m m
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, najboljši oče in stric, gospod
posestnik in poslovodja pri firmi J. C. Ma.ver
danes v 58. letu svoje starosti, po daljšem bolehanju in trudoljubnem življenju mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnkega se bo vršil v soboto, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne iz Leonišča na pokopališče pri Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 12. novembra 1925.
MARIJA DACAR, soproga. FINI, LOTI, ROBERT, otroci. - Rodbini HERGSL-VESEL.
Tvrdka J. C Mager v Ljub^ani sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni, zvesti in neumorno delavni sotrudnik-poslovodja, gospod
Ei tM."
rai
v četrtek dne 12. novembra preminul.
Pogreb se bo vršil v soboto dne 14. novembra ob 3. uri popoldne iz Leonišča, Zaloška cesta, na pokopališče k Sv. Križu.
Zaslužnemu pokojniku ohranimo tra;en spomin.
V Ljubljani, dne 12. novembra 1925.
ifj