VSA CENTRALNA EVROPA NASPROTUJE HITLERJU i . -• Kitajsko-japonsko premirje podpisano DIKTATURA JUGOSLOVANSKEGA KRALJA SE JE PRECEJ UTRDILA, IN HRVATOM JE UPADEL POGUM Madžari z vso vnemo pazijo, da Hitlerjevi pristaši ne pridejo do veljave. — Na Češkem sta dve fašistični stranki. — Nemški fašisti imajo v češkem parlamentu tri zastopnike. — Noben Avstrijec ne sme v Nemčijo brez posebno važnega o-pravka. BUDIMPEŠTA, Ogrska, 1. junija.—Nazijci so o-živeli stare nemške sanje, da bi vladali srednji Evropi in bi s tem ogrožali svobodno življenje Ceho-slovaške, Ogrske, Jugoslavije in drugih podonavskih držav. Na Ogrskem Nazijci niso močni. Ogrska poslanska zbornica ima samo enega Hitlerjevega pristaša, Soltana Masko. Goemboesova vlada zelo pazi, da se hitlerizem ne bi razpasel po Ogrskem. Na Češkem so Nazijci večja nevarnost za državo, kajti v državi je tri miljone Nemcev in skoro tre-tina njih se nagiblje k nemškemu fašizmu. Drugi so "varni", ker so večinoma kmetje in socijalisti. Cehoslovaška vlada je bila spočetka popustljiva proti nemškim fašistom, toda sedaj postaja strožja. Uniforme rujavih srajc so prepovedane, nemški filmi za propagando so prepovedani. Kolikor je nemških fašistovskih društev, bodo razpuščena. Na Češkem sta dve fašistovski stranki: češku in nemška. Češki fašisti pa so zopet razdeljeni v dve stranki. Eni so pristaši bivšega generala Gayde. — drugi pa pripadajo stranki "Liga". Pred kratkim se je moral Gayda zagovarjati zaradi izdaje, ker so se njegovi pristaši hoteli polastiti vojaških b^rak v Brnu. Nemški fašisti imajo v čehoslovaškem parlamen-tu tri zastopnike in pri prihodnjih volitvah jih bodo mogoče imeli še več. Imajo tudi več svojih časopisov in sploh fašistovsko gibanje raste. Največje jamstvo proti resnejšemu nastopu nemškega fašizma na Čehoslovaškem je koalicijska vlada, ki sestoji iz sedem strank, ki so pa vse nasprotne Hitlerjevemu fašizmu. Tudi Rumunska ima okoli en milijon Nemcev, ki so raztreseni po celi deželi, dasi žive v večjih skupinah v Banatu in Bački. Četudi je med rumunskimi Nemci zelo razširjena fašistovska zastava svastika, vendar vlada proti temu gibanju do sedaj še ni nastopila. Manj Nemcev ima Jugoslavija, kakor tudi Bolgarska, vsled česar se tema državama ni treba bati nemškega fašizma. Jugoslaviji je v gotovem ozi-ru Hitlerjev nastop v Nemčiji prišel prav, kajti dik-tatorstvo kralja Aleksandra se je utrdilo, ker se je Hitler odpovedal premembi versaillske pogodbe vsled česar je tudi Hrvatom upadel pogum in ne zahtevajo več tako glasno svoje avtonomije. Ravno tako je postala tudi močnejša Dollfusso-va vlada na Dunaju in Goemboesova v Budimpešti. DUNAJ, Avstrija, I. junija. — Avstrija je proti nemški odredbi glede potnih listov za obisk v Avstriji izdala svoje protiodredbe. Avstrija je odločila, da ne sme iti v Nemčijo noben Avstrijec, ako nima kakega posebno važnega opravila. Za tako opravilo pa mora vsakdo prinesti zadostne dokaze. Za dovoljenje prekoračiti mejo v Nemčijo je treba plačati pet šilingov. Ker je avstrijska vlada pokazala veliko nasprot-stvo proti fašistovskemu gibanju v Avstriji, je nemška vlada izdala odredbo, ki določuje 1000 mark pristojbine za potni list v Avstrijo, STIMSON JE ZOPET NA _ POVRŠJU Stimson je sprejel pred-sedništvo stalnega raz-sodilnega odbora.—Odbor tvori pet članov; en Franc, en Nemec in trije zastopniki drugih držav. Pariz, Francija, 1. junija. — Bivši državni tajnik v Hooverje-R-eiii kabinetu. Henry L. Stimson. je zopet stopil na ]x>litično polje, ko je prevzel predsedništvo stalnega razsodilne^ra odbora po lo-ea ruskem sporazumu. Stimson je že pre+1 več tedni dobil to ponudbo, katero pa je self .sedaj .sprejel in sprejem objavil. Pojrodba. ki je bila leta 1925 sklenjena v Locarno med Franei-jo in 'N> niči jo. je postavila stalim komisije*, ki ima nalogo razvoje vat i spore med Kraneijo in Nemčijo ter med Nemčijo in Beljrijo. Ako katera država zavrne odločita- te komisije, izreče končno veljavno razsodbo svft Li-re narodov. Nemčija. Francija, Anprlija 111 Italija *o v h »earns k i pogodbi prevzele obljubo, da bodo ohranile francosko-nein£ko mejo nedotakljivo. Komisija petih članov se sestane samo. ako pride kak poseben slučaj med obema državama v pretres. Ta komisija ima stično na-Jojpo kot mednarodno mirovno razsodišče v Haajru. Z ozirom na .sedanji nesporazum med Nemčijo in Francijo je z imenovanjem Stimsona. ki je •splošno poznan posvoji n ep ris t ra-nnsti in pravičnosti, zopet oživljeno upanje, da se bodo odnošaji med Francijo in Nemčijo izboljšali. RazodBlna komisija nima stalnega urada in ker ima svoje seje samo. kadar j^ treba razsoditi kak spor med obema državama, bo iimsrel Stimson ostati v Ameriki. V tej kom'.siji so vedno po en Francoz, en Nemec in trije zastopniki drugih držaiv. BARONI SO PROTI UNIJI Predsednik premogarske unije se zavzema za in-dustrijalno predlogo. — Kontrola nad industrijo olja. Washington, D. C., 1. junija. — Pred s natnim finančnim odsekom se vrše javna zaslišanja glede industrijske predloge. 'Robert I*. Laniont. predsednik Iron and Steel Institute, ki je bil pod Hooiverjevo administracijo tr-govinski tajnik, je izjavil, da je jeklarska industrija odločno proti oni točki v predlogi, ki jamči delavcem koalicijsko pravico. Jeklarska industrija je za odprto delavnico in se ne bo pogajala z nobeno unijo. Ako bo kongres vztrajni pri o-menjeni predlogi, se bo postava popolnoma izjalovila. John L. Lewis, predsednik pre-mogarske unije, je predlojro v splošnem odobril ter dosta vil, da v vtsej jeklarskii industriji ni niti ene "odprte" delavnice. Vaje je ki ar ne so "zaprte" za slehernega delavca, ki pripada kaki uniji. Industrija ima zaposlene o-vaduhe. ki špijonirajo. kateri delavci se udeležujejo zborovanj, ko-jili s vrha je ustanovitev unije. Senator Harrison, predsednik finančnega odseka, je sporočil, da bo odsek temeljito revidiral davčno predlogo, ki je bila sprejeta v zbornici. Predloga se tiče davkov, ki bi služili za obresti in amortizacijo treh tisoč tristo milijonov, ki bodo uporabljeni za javna dela. Pred senatnim finančnim odsekom .m1 je pojavil tudi notranji tajnik Iekes ter sporočil, da je predsednikova želja dobiti kontrolo nad oljno industrijo, ki zelo trpi vsled nadprodukeije. ANGLIJA NAJBRŽ NE BO PLAČALA Državni zakladnicar ni Hotel pojasniti v poslanski zbornici, kaj bo storila vlada, ko bo plačilo zapadlo. London, Anglija, 1. junija. — Angfeški poslanski zbornici se tudi danes ni posrečijo izsiliti iz za-kladniškega kanclerja Neville Chamberlaina izjavo, kaj bo napravila angleška vlada dne 13. junija. ko bo morala plačati Ameriki $75.950.000 dolga in obresti. Frederick S. Coks. član delavske Stranke, ga je direktno vprašal, če bo Anjrlija plačala ali ne. Chamberlain je pa odgovoril: Ne bilo bi primerno, če bi sedaj podal tozadovno izjavo. Lahko ste pa prepričani, da bo vlada v pošt e-vata vse okoliščine. Posla m«n so mu stavljali še na-dalj.ua stična vprašanja, toda njegovi odjrovori so bili tako nejasni in netočni, da nt bilo mogoče iz njih niresar pozitivnega razbrati. V splošnem prevladuje v Angliji mnenje, da sta se angleška in francoska vlada sporazumeli glede obveznosti, ki jih imata napram Združenim državam. Kakor znano, je Francija namignila. da ii" bo plačala vsote.' ki je zapadla dne 15. decembra lanskega ieta. ako ji Amerika ne dovoli moratorija za plačilo, ki zapade dne 15. junija. JAPONCI BODO VBODOCE PREGANJALI SAMO ŠE ROPARJE TIENTSIN. Kitajska, 1 . junija. —- Ker je japonska petmesečna krvava ofenziva vsled sklenjenega premirja končana, razmišljajo vojaški voditelji o tem, da porabijo svojo armado v dva druga namena. i; TRDOVRATNI GOLOBI Lony Bcach, L. L, 1. junija. — Stanovanjski nadzornik je pred enim mesecem rekel Mrs. George Lav. da krši | m »stavo, ako drži golobe. Od tedaj je storila iv.se. da bi odpravila golobe od hiše. Golobe je poslala v Brooklyn, toda so prileteli domov. Trikrat jih je poslala v Camden. V. .T., toda vselej ko .se vrnili. Požgala je go-lobnjak, toda na.stanili so se v podstrešju hiše. Xadzorniku nato sporoči, da ver ne more storiti, da bi se rešila golobov. Toda ni 1 vedel, kaj bi ji .svetoval. Pelje jo pred sodnika, toda tudi sodnik ji ni mogel dati pra-ie»a nasveta, kaj naj naredi. IZBOLJŠANJE DELAVSKIH PLAČ Cincinnati, Ohio, 1. junija. — Appalachian Coal Company naznanja. da je svojim delmcem v rudnikih mehkega premoga povišala plačo od 10 do 18 odstotkov. l*ri tem pride »vpoštev 7.">.000 maj-nerjev v različnih rovih premogar-ske družbe. Družba ima svoje rove v državah Ohio. Kentucky. Virginiji. "West Virginiji in Tennessee. DRUMMOND IZSTOPI !Z LICE Ženeva, Švica. 1. junija. — Generalni tajnik Lige narodov, Sir Eric Drummond. je odstopil in na njegovo mesto je bil intfenmvan Francoz Jo.seph Ave.nol. I>ruinmund je bil Ligin tajnik od njene ustanovitve pred trinajstimi leti, ARETACIJA DUNAJSKIH DIJAKOV Dunaj, Avstrija, 31. maja. — Policija, ki je prvikrat, v zgodovini vdrla v vseučilišče, je aretirala 50 dijakov. Policija je bila poklicana, ko sik dijaki skušali iprerečrtii kanclerju Dollfusstj. da ne bi niojrel priti na (vseučilišče na neko svečanost. Policisti so se posluževali tudi sabelj in mnogo dijakov je bilo ranjenih. STARA VILA-PAPEŽEVO LETOVIŠČE Vila v Castelg&ndolfo je bila nekdaj cesarska palača. — Sezidal jo je cesar Domic jan. Rim, Italija, 31. maja. — Sedaj šele je prišlo na dan nekaj pojasnila o stari slavi papeževe vile v ('astelgandolfo. Vila je bila nekdaj palača rimskih cesarjev, katero je sezidal cesar Doinicjan v pnvem stoletju po Kristusu. Našli so dokaze, da je imel imel Doinicjan svoje gledališče, velik an»fiteater, dirkališče za kouje in mnogo prostorov za kopanje na raznih gričih okoli Rima. A"L!a je bila že več stoletij last papežev in papež Pij XI. se je zelo zavzel za popravila v ivili ter jo je predelal za poletno bivanje papežev. Vila ima radiotelefonič-no zvezo z Vatikanom ter majhen observatorij. Papež Pij je kmalu nato. ko je bila podpisana lateranska pogodba med Mussolini jem in kardinalom Ciasparrijem. dal naročilo, da se viia popra«"i. Popravihia dela .so sedaj končana in najbrže bo papež že to poletje preživel nekaj časa v vili. Premirje, čegar bes<*dilo je kratko in zmerno v pogojih, je dalo Japonski na razpolago 50.000 vojakov. katere bodo porabili v svoji kampanji proti Toparjem v Mandžuriji ni mogoče tudi za o-»vojitev Kalgan pokrajine v ča-harski provinci v notranji Mongoliji. I*remirje ne določa političnega stališča kitajskega ozeiulja v severni Kitajski južno od kitajskega zidu in Ixwta o tem najbrž" razpravljala kitajski zastopnik general Hwang-fii in japonski poslanik Akira Arivoši. Skoro dve leti je trajala nenapovedana kitajsko-japonska vojna v Mandžuriji. Džeholu in soverni Kitajski. Kitajci; so v bojih izgubili okoli .10.000 mož. Japonci pa 10.000. Japonci so se zavezali, da se u-maknejo onstran velikega zidu pod pogojem, da Kitajci ne bodo pet moških stopi v naš avtomobil in odpeljejo, očeta pa puste 11a eesti. Komaj smo se odpeljali, zagledamo za seboj avtomobil s kaznil-ni>kinii pazniki. Vedeli smo, da na.s hočejo držati za zaščito pred r-treli paznikov. Pričele .smo moliti. da pazniki ne bi streljali. Noben kaznenec ni kazal nikak«*ga strahu Ln niso vozili nič hitrejše. Z nami so -bdi prijazni 111 so za.tr-jtv.ali. da se nam ne bo nič zgodilo. dokler ne pričnemo kričati. A' avtomobilu nas je bilo osem in nek kaznenec m'e je prosil, da hi sedela na njegovih kolenih. Toda odvrnila sem mu. da se pustim rajši ustreliti. In sedela sem na kolenih svoje prijateljice. Kli/.u Pleasanton so avtomobil ob eni popoldne zapeljali v goščavo in so mirno čakali noči. Prot.i večeru so na.s peljali v hišo Mr.s. New, katero so prisilili, da je skuhala večerjo. Po večerji s porezali telefonske žice in se odpeljali v Xewovem avtomobilu, iihk pa so pustili na farmi. SOVJETI SO ODPRLI NOVO TOVARNO Moskva, Rusija, 1. junija. — Sovjetsko časopisje navdušeno pozdravlja otvoritm- tovarne za izdelovanje traktorjev v C'eljabinsku. Že prej .sta bili otvorjeni sJični tovarni v Harkoru m Stalinjrradu. T< 1 varno v 1'eljabinsku je zgradil inžinir Jack ('aider iz DHroita. Tovarna bo v enem letu izdelala 40.000 traktorjev, katerih vsak bo imel 60 konjskih sil. Ti traktorji ae bodo imenovali "stalineki", ali majhni Stalini, ITALIJANKA PORODILA PETORČKE Foggia, Italija, 31. maja. — Antonietta Coppola je porodila 5 otrok — tri dečke in dve deklici. Mati m otroci so sdravi. ZAMORKA-ODVETNICA Qoldaboro. N. C., 30. maja. — Whitehead Whaley je prva. za-morka. ki je postala v državi North Carolina odvetnica. Danes je bila zaprisežena. Študirala je V »Now YorkiJ, VELIKA DRUŽINA Shenandoah, Iowa, 1. junija. — Mrs. Albert Herzberg je dala življenje svojemu 20. otroku, ki je hčerka. YJ družini je 14 sinov iu ti deklic. KAZEN ZA OBISKOVALCE AVSTRIJE Berlin, Kam&ija*. t. junija. — Hitlerjev bojkot obiska Avstrije je bil poostren s tem. da je vlada naložila '»000 mark ($13!H)) kazni vsem onim. ki ne bodo vpo-števali postatre. ki zahteva 1000 mark za vizum nemškega potnega lista -za potovanje v Avstrijo. Ta kazen zadene vse one. ki ne zadoste postavi glede vizuma in one. ki bodo preko katere druge države šli iv Avstrijo. Hrtterjeva vlada je postavila tako visoko pristojbino vsled na-sprotstva avstrijskega kanclerja Dollfussa proti avstrijskim fašistom in ker je pred kratkim pognal iz Aivstrijt tri ^ew>!ke faši« stov^e ministre, , ^ flU] GLAS NARODA ČIIP1 i j Iiststovei^kih.aeUveeryAnierfld. «75.000«^ j • - - -----------------.—------ --------------UMI—— 1 ■ 1 ,1 mm I 11 I M IMIMMIII wSMBBlBaBlil^^^Wfci ; CHel>*> 8878 Enured aa Second Claw Matter September 21, 1905, at tha Port Ofžloa at Hwr Yoik, H. Y„ tmdw Act of OanfriM of Mardi 3, 1870_ TELEFON: OHelsaa 3—3878 W0.^ 128. — STEV 128. NEW YORK, FRIDAY, JUKE 2, 1933. — PETEK, 2. JUNUA 1933. V0LUM« XL! — LETNIgTxU. um ■ IA10DA" HBWYOBK, FRIDAY, JUKE 2, 1088. THELABOEST SLOVENE DAILY te U. 8. A. 8VETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA Delegacija, ki bo zastopala Združeno države rm svetovni gospodarski konferenci, je odpotovala proti Londonu. Pl-vič v zgodovini se ho udeležil veliki ameriški narod svetovne konference, ne kot dobrohoten in nesebičen svetovalec, pač pa v namenu, da dobi tudi zase pomof. Konferenca se bo bavila z p»s{M>darskimi in finančnimi problemi, s trgovino in ctiiami, ki naj jih imajo razni izdelki. Kno najvažnejših vprašanj bo pa vprašanje nezaposlenosti, vsled katere trpi ves civilizirani svet. Ti nadvso važni problemi se tičejo Združenih držav V ititotako veliki meri kc»t sc tičejo družili narodov. Od uspeha londonskih posvetovanj je odvisen gospo darsiii proč vit vsega sveta. Vse države so odvisne ilruga blago. Pomožni državni tajnik Molev je posvaril javnost, naj ne bo preveč optimistična. kajti svetovna gospodarska konferenca najbrž ne bo imela takih uspehov kot se splo-hno domneva. Po možganih svetovnih državnikov se še vedno pode teorije gospodarskega iiacijoualizma. Nikee ni pripravljen dati kakih koncesij, ne rered i prihodom vlaka, pripognil se jej in hitel čez tračnice. Čuvaj je o-j pazil starčka in ga z glasnim kli-j ceni "oj>ozoril na bližajoči se vlak.. Rakar je pa .svarilo najbrž pre-1 slišal. Se je skočil čuvaj k u je- j mu. da hi ga rešil sigurne smrti, toda bilo je že prepozno. V naslednjem hipu je pridrvel ivlak in lokomotiva je Rakarja butnila n takšno .silo. da je v loku odletel v kilometerski kamen oh pr«»«#ri in se še od t"ga odbil. Vrgla sra je kakih de.set metrov daleč v jar«*k. kjer j«» obležal z razbito glavo. Neprijetne posledice neprevidnosti. > Orožniki na Prage rs kem so zvedeli. »-k«ive iz Vrholj pri Slovenski l»i-strici v mlako in utonil. Medtem ko se je mudila mali v hlevu, je Ludvik neopaž Xa Dobah pri Kostanjevici se je pri gostilničarju Kuharju zbrala večja družba okoliških fantov. ki -se je ob vinu veselo zabavala. V družbi sta bila tudi *2a .si je gamsovo bra«b». ki je krasila Jarč*v kl<»-buk. Jare je takoj zahteval, da se mu kozja brada vrne. obenem je zagrabil liter na mizi. Po gostilničar je vem posredovanju je Cimerman a*mil -Tareu kozjo brado. nakar se je »Iare pomiril. Xa poti iz gostilne pa je Cimerman znova začel siliti v -Tarea. Ta .se ni vdal. nakar je Cimerman izdrl kol iz meje in udaril Jarca. da se j» trhI kol na njem prelomil. J«rc je zbežal, ali Cimerman je zdir-jal za njim. držeč v roki odlom-Ijeni kol. V isto smer je pohitel tudi Plankar Jože. ki je nameraval preprečiti nadaljui precep. zlatomašuik in upokojeni župnik Ja«iez Molj. Preselil .se je »v Kamnik da .se v pozni jeseni življenja odpočije. Skromen, kakor je bil. tudi tfb slovesu ni želel z;tse nika-kih slavnosti in zunanjega bbs-ka. Zaradi tega so celo j»evci opustili svojo namero, da njemu in sebi s pesmijo olajšajo bol ure slovesa. Rokovnjači v okolici Ptuja. Rokmujači .so rse pojavili celo v nei|Mksredni bližini Ptu ja. Okf>li-ško ljudstvo, ki prihaja po opravkih v mesto, se vrača iz strahu le v skupinah na svoje doinovr-. Ogrožena je javna cesta Rogoz-nica—»Dornava. l>ogodilo >e je že več .slučajev, tla ^o l»ili posamezniki pri belem dnevu Ustavljeni na cesti. Tako .se ie neko d *kle j/ Polt-n-šaka vračaN» iz Ptuja iia svoj dom. Xa cesti proti Doma v i peppe Bamboschek. slavni italijanski maestro, ki je bil svoj čas član iMetroftolitan Opera Company. je podpisal pog<»tlbo z Alfredo Salmaggijevo novo Chicaco Opera <*innpany. Pojrodbo je sklenil za tri leta. Opera prične .svojo polet no sezono v Xew York llippodroiu*-dne junija /»večer. "Aido" ho dirigiral maestro Ranib«%chek. Ravnatelj Salnia^rgi bo predstavil vrsti« oper v .slavii-m gledališču na fsc.-jti Ave. Nastopali botlo dobr«> znani s(»listi. simfonični orkester. velik zbor in i/boren balet. Cene so pa tako nizke kot še niso bile v zgodovini ameriške opere. V.stopnina je in ,"»<1 centov. \'sak . Po končani ncunoiški sezoni se ho podala družba v Chicago. k?er ln> nastopila na Soldier Field Stadium v zvezi s svetovno razstavo. Pri zadnjih nastopili na Soldier Field ?so dcK-segli Salmagurijevi u-metniki največji triumf. Se^t predstav j-e posetilo ilOJMM) 50c pa: John Ilab-jan in Rudi Rovtar. ne bo zaključena «ta teeten. kajti nekaj glavnih točk v praffilih kot Holočbe glede bolniške jM>dpore, pas»\Tiost in ruge Se vedno Čakajo rešitve. O tem več prihoil-njie. Trojax, poročevalec. Peter Zgaga Pri bogatem bankirju je .služila nenavadno lepa m živahna Mar-janca. Sitni so bili. in trdo je morala delati, pa je vztrajala in *i prist cd i la lep kupček denarja. »\ekega lepega dne je hankir uinrl. Par tednov j>ozneje .se je pa Marjanca naveličala vdovine sitnosti. — (iood bye — ji je rekla in se poročila z mladim čvrstim majnerjem. Po šestih mesecih ^ta .^e srečali; bogata bankirjeva vdova in pridna Marjanca. Z viška jo je pogledala vdova rekoč: — Xo. kaj je s teboj * —- Poročila sem se. — S kom — Z mojim fantom. — S tistim majnerjem? — Seveda. Saj je bil že šest let moj fant. — Hm. hm. — je vihala nots. — Tak majiiTja m vzela 7 — Cenili pa ne — ji je zasolila Marjanca — Živ majner je vedno .stotavženkrat boljši nego mrtev bankir . . . * Okusi no različni. Sleherni elo-•vek je posebno vnet za kako stvar. Xekateri imajo radi lepe domove, nekateri bi no li najraje vsak teden novo obleko, so pa tudi taki. ki >o za živali navdušeni — za konje, pse in mačke. Tudi ja* sem velik prijatelj živali. Posebno ribe. kokoši in prašiče imam rad. Toda ribe ju kokoši morajo biti pohane. svinjina pa dobro prekaj^na. * Na svetu se je vse polno lokalnih patriotov. To taki ljudje, ki isamo svoje hvalijo in /a vraga nočejo drugim ničesar priznati. Vsaka slovenska rvas i • precej pa-triotičn i. toda takih patriotov kot so v ribniškem mestu, ni menda nikjer. In tako .se je zgodilo, da je ponosni Kfbni'"-an razkazoval tujcu — nekje Štajerskega je prišel —. ribniške zanimivonti in lepote. — To je štacjon — mu je rekel na postaji. — Le malo je takih štacijonov. Menda imajo samo v Litihljaui večjega, t o« 1 a ljubljanski lic Šteje. — < >h. — se je zasmejal tujec — pri na.s na Štajerskem imamo desetkrat večje štacijoiie. Kibničan jo je molče požrl. In šla >ta dalje in sta prišla do gradu. — To je naš grad. Nikjer iti 'večjega in starejšega gradu — se je postavil patriot. — O liohohoho! — j.' zakro-hotal tujec. - Pri na.s stanujejo bajtarji v takih brlogih kot je vaš grad. Tudi to je Kibničan požrl. — Kaj je pa tista krtina? — je pokazal tujec na Veliko goro. Ribničana je razžaljen je trlo in grizlo. — Veliki gori pravi krtin;? — se je pot ihem penil. — Veliki gori. ko vendar ni višje gore v vsej nasi ilomovini . . . Prišla .sta na trg pred cerkor k v. Štefana. Ribničan se je široko razkora-čil in svečano izjavil: — To je pa turn sv. »Štefana. Nikjer na svetu nimajo višjega Tujec se je zsčel tolči ob kolena in se silno krohotati. — Temu pravite turu! To naj bo turn.* Pri nas je vsaka kapelica višja n-*go vaš turn. S tem je bil zadan lokalnemu patriotizmu usodepoln udarec. Ribničan se je vrgel na zafrk-Ijivega tujca in ga tako strahovito pretepel, da je ležal dva dni v neza vesti. Tretjega dne je »el na sodnijo tožit. Ribničana sta pripeljala dva žandarja. Sodniku je vse po pravici povedal, kaj in kako. Sodnik je komaj zadrževal smeh' in je rekel obtožencu: — Lejw> je. da hranite čast svojega rojstnega kraja, toda vprašam vas in popraviei mi povejte, ali niste šli nekoliko predaleč.' — Seveda sem -šel predaleč ž njim. — se je odrezal Ribničan. — Žal mi je. da sem ga pripeljal na trg. Že na štacijonu bi ga nigral vsekati, pa bi bilo dobro ia prav. VABILO NA PIKNIK KATKflKCA PRIRE1U «■ > $ SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAN" v nedeljo, dne 4. junija, 1933 V EMERALD PARKU NA MYRTLK AVBNIU * tiUNDAbR, L. I8L. ZA VSESTRANSKO ZABAVO RO KAR NAJBOLJE PRK8KRBLJENO Vrtepehs 85 cntM. . K^Kk-* i. pnnlinr KA OBIIJfO rUKLldtBo SK PKIPOROl A — "SKOVAN"' ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrlio je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljat vi jo. DECLARATION FOR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No............................ Is ant by me for the purpose of——---— and Is not intended for ttge purpose of speculation, placing savings or making investment in a foreign country. I certify that this trahsfection in no way contravenes the act of March 9th, 1933. the executive order of March 10th, 1933 or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) ID BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO POŠILJATEV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" NEW YORK N. T. [- TfT------r Rii i nt WEST lltk f "Glas Naroda" _] Owned and Published by ■4VW10 rOUiSBDW COMPANY .. (A Corporation) gtoeafc fctor. Pr—id—t_•__l B—dlfc. Tuna Plnon aC bnaftntne of tbt corporation and iddrnwn of aboT« officer«: — W. MIh Btm*. Earancfc nf Manhattan. _New Ymk CKy. N. T. • O L A 8 NARODA" __(Vaicn mt tka People) _ Iaaoad Drecy Day Except Sunday« and BoUdaya fi MU taca vnljn en Inatto In fan New York «a cHo iet/>......$7.00 g ana do SC.00 Za pol leta .............................gS.SO ti pol lete ..................... 9&4M ISa tooten^n aa eelo lete $1X19' |a Sat rt lata ••••••••••••«••*•• 91.80 Za pol leta .................................S3.50 SntMiciiptloa Yearly $0 00 ▲drertlaeznant on Apeencnt __*%}*» Woroda" lAaja raakl dan Ucrmernm nedelj ln prauAltrr. Septal taee podplaa In oaebnaatraa ae prlobftijejo. Denar nrj ae blagonroR ydHJIfl po Money Order. Pri vrcnenU kraja naročnikov, proalmo, da ae anai tndi pcejdnja blrallMe naznani, da hitreje najdemo naelovnlka. "6UI NARODA", 21« W. l»th Street, New Yark. N. V. Telephone: CHaUea 1—S87S t f* te Slovenije. Jarc «e je uu. bepu neiiudonia o-brnil. |>oteprni.l iz žo1>a nož in i»u-nit i'huermatia v tlesno stran vratu tako nesrečno, da mu je prereza 1 na desni strani dovodnico in odvodnico. Poškodba je biia absolutno smrtna in je ranjenec takoj izkrvairel. To je biJo na nedeljo 12. febr. Pred novomeškim sodiščem j«* Jare priznal, da jt> Cimermana sunil z noženi, izpovarja-l pa j«* s silobranom. kt*r bi sicer bil pa-del on. Po tehtnem zagovoru ob toženčevejra branitelja dr. .Jurija Po I rn ska je sodišče Jarca opro-stili> vsake krivde. Po 7 mesecih najden obešenec. A' začetku lanskega oktobra je izginil od doma 3(i-letni delavec Jožef .Mežnar v Skmem. "Enkrat bom šel in Jie Ixiste me »več vitle-li". tako ji* v svoji duševni zmedenosti in irbivpaiiotsti večkrat t!«'-jal. Lansko leto je enkrat res otl-5el, a se je kmalu vrnil. Dne !>. oktobra je zopet b.jrinil. Toda so vsa iskanja ostala brezuspešna. Ko pa je dWan*ec Cierlo-Kck klestil drevje iv tako zvani šentferjanski planini, je na ii"ki bukvi opazil obešenca. Po obleki so domači spoznali, da je truplo Jožefa Mežnarjn. General Rudolf Maister — častni meščan mariborski. Tinenovan.i«' 'generala Rndotfa i Maistra za častnega meščana ma I riborskefra je največja oddolžitevj ki jo je zamojrlo tla t i mariborsko mesto zri.shižnemu generalu. Oast-no lni^ačaii^vo je redko odlikovanje. ki ?ra je mariborsko mesto podeljuvalo v preteklosti le svojim najzaslužnejšim možem. Po prevratu je general Maister prvi. ki yra je mesto Maribor takt> odlikovalo. Mevčan.vka knjiga na m a «ri strain izkateuje od 1 ta do prevrata v Mariboru v.sejra skupaj častnili meščanov. Nazaj v zgodovino se ča.stno meščan.stivo ne d.i zasledovat i. ker s«» nahaja stara meščanska kniira v (iradett. ka-m«fr je bila prenešena let.a 1S72. Smrt uglednega Žirovca. Prtnl kratkim je umrl po daljši ni boleha n ju Ivan Kavčič, ujrle-(len posestnik in jrostihričar. Prejšnji dan je ob svojem irodu izpolnil lis. leto starosti. Ž njim le-v jrrob p«»štenjuik. odkrit zna-«*aj. v.sikdar odločen na preti nja-k. i iifavdušen Jugoslovan. za v« vi en i Sokol. V tem duhu je vzjrojiJ t.ri hčere, ki so že vse poročene ter sinova Prana in Kajetana. k*i sta oba inženirja in marljiva .sokol-skn delavca. Kajetan je t>dličen telovadec, ki je nastopil že pri1 številnih tekmovanjih. Zlatomarnik Molj je zapustil Trshice. V nedeljo 14. maja je zapustil Trzin priljubljeni dušni pa.stir. "OLAi H A t O D A" ■ ———— HEW Y01K, FMDKT, IW1 % 1931. TEM LAEOMT 8L0TBB DAILY k V. A1 fiB ^ ^^ATKA^DNEVNA ZGODBA^ j g*§ LET MAKSIM: STVAR, KI JO ISCETE TRDNJAVA V življenju inladokti Spinal FRANK TROHA ^SBfl^ mmm" \ tistem trenutku pa se angel' varuh spet sjionini na vas. |jul»e-znivo w obrne k vam in 'ta >iiah i »zagledate pepelnieo iti |toleg nje j > vim'-nik. Hkratu ugleda svinčnik1 t tleli Gl:tša. "No. evo. pravite dostoialist veno. "vi pa brskate po omari." Svinčnik detiete |M>d časnik, da ga potem spet /a llobno ceno u^ m<»rete najti, nato pa pomirjeni in sr« rili pričnete z (It'lmii. I'e,/ dohrili 15 minut se Vam (tlasa |n»iteno revanžira. V vas 'ca-hinet stopi. pozvanja s ključi, ki ji vise na prstu, iti vsa v skrlieh p»j-izvetluje: "(JiwjhxI. ali ničeln [Histila tu ključev.'^ "Kak*ne ključe.'" vprašujete z vso vnemo, čeprav vidite, da iiii ima na prstu. "Tist«». >t»* jih imeli na prstu!" "Kajpak, prav tiM«*!*' "Kako ste jih le nnsrli izrabiti ?...." Tretji«" pričneta premetavati čas-nike in knji da bo o^tal pr; ■ Matevžu. nak»r s«' brtstu vr.iila Skupaj v domovino. Prvi dan «lela v rovu j«- bil r.n Toneta prava večnost. Grmenj* iu pokanje ga je navdajalo z strahot: . Mislil je, da s«' bo v hipu Vse zrušilo in pok«>palo zavedno. Svc- "Gospod, kako neki bi prišli v vaš kovčeg?*' "I*red tremi dnevi sein obvezo vzel iz njega." Ko je končno tudi v kovčegu vse j preaietano. se na mah Glašin a mre! varuh spet spomni nanjo in duh \ zadregi umolkne ter sname ključe s prsta. "K«b» l»i si mislil:" za mrmra in smehljaje »«dide. Stvar, ki jo iščete. ima še eno posebnost. {>. na primer, danes ra-I»itr* beležnieo, boste povsod, kjer jo iščete, našli vratno zaponko, k' ste jo bili včeraj iskali. Drugi dan pa boste povsod, kjer boste iskal' vratno zaponko, našli lieležnieo. Ko sem to spoznal in sem nekoč iskal zobno krtačico. M^m si poizkušal na vse načine sugerirati, da iščem včerajšnje lepilo. Toda iz tega ni bilo ni«". Lepilo sem naš«1!, krtačice pa ne. Iz tega sem sklepal. da človek samega sebe pač lah-k » vara. da pa se stvar, ki jo iščete, nikakor ne da prevarati. Zdaj 1 »a delam takole: kadar kaj izgubim z mize. tistega sploh ne iščem. In "čisto miren sem. zakaj dobro vem: kadar .ie ne bom prav nič potreboval, mi bo stvar že sama prišla pod r^ke. ila. ČUDEŽI V RASTLINSKEM SVETU Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovali v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nate dolgoletno skušnje Vam za moremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno ti* hitro. Zato se ta v pno obrnite na nas ta vsa pojasnila. Mi preskrbimo rs*, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne Itsto, viteje in sploh vse, kar ja ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavijani naj no odlašajo do tad njega trenutka, kor prodno se dobi is WasJUngtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMITf trpi najmanj en mesec. Pišite ■torej takoj ta brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni t« udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 We* 18th Street New York, N. Y. CO. NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN ii GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena :ilka mu ni hotela dobro svetili. Matevž je neprestano imel ž njim »pravka. Vzpodbujal ga j«'. «»u je pa samo tarnal in odgovarjal, da je v T««varni stokrat bol»e. N«>. slednji«" se je Tone privadM. služil je j>a -vkoro dvakrat ve«* ne-■ro v tovarni. !*rip"tih» je ee',». da je petnajst dolarjev zaslužil v enem dnevu. IMal j«- kot živina, toda gnala ga je nevidna sila, da ni ol*"-util trpl'enja in izmm'enja. Sani«« na t-i j«* mislil. k««l!k«> bo prt ■ -ako nedeljo, toda odgovora, dolgo, ni bilo. P') ilolgem času je vendar d« m'a kal tin«1, ko je ilržal težko pri«"-akovano pi-mo zopet v rokah in ga prebiral, enkrat. dvakrat, desetkrat. (Dalje prihodnjič.^ NENAVADNA USMILJENA SESTRA N'a e m Ine misli pridejo nekateri ljudje. da >i prrbavijo denar. V Zagrebu je k Ma$rdi Šantajevi prišhi v stanovanje usmiljena sestra in pr««sik* niil««šeine ?h siromašne otroke. Šantajeva j" usmiljeni .sestri dala »l-va dinarja Ko je *ro>.pa pozneje ua ulici srečala usmiljeno pestro. *»e je m««eno 7a-•"udila. k«» je opazila, da usmiljeni* sestra ni ž«'it.skLH. marve«"* in«i-ški. ki na ta na«*in izvablja «lenar. l*smilj«*na sestra je namreč na n-liei prevee dvigniln sv«»je krilo in prikazale so moške hlače. Ko je Šantajeva našla p«>Siei,wkega stražnika, je bi!a "usmiljena so-stra" že izginila. Polieija z«laj sleparja išee. CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE KE#Ok*> Bwa> mm« $2.— NaroČite ca.tri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' SIS West IStta. Street Now T ark CItf DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE. ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m Ste v CENE ZA OCLASE SO ZMERNE Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ŽA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA ii 21« W. IStk Street mmh New York, N.Y. POPOLEN CENIK JE PRKDBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Skoraj vedno j«» imate pod ko- J moleem. Tmla tisti dan, ko se vaš nngel varuh « hrne pri»č okrlm »>tj«» jih prelistate, izpraznite vs»» mizniee.! slikat«1 po košari pod mizo. ghniate jjo polivali, pod roko vam pride nešteto r«ei. ki jih tisti trenutek prav ni<" ne potrehniete. — sje^i-nji«' pa (jhiiftani pohewite roke. Stari »vitn-nik iš«*'ete. majhen ««-griz*kk. Prav /a prav l»i ga «"is|o lahko zamenjali z novim, .saj jih imate «•«•! tm-at. ("'e In gn naš'1. ia nasrečni svinčnik. l>i ira morda vrgli skozi okno. ('isto m>«' «ra ii" rt-hite. Vsa stvar j«' v tem. da j«' bil prav- j kar še tu in da .ste >ra pravkar ie imeli v rokah. \"e yrre zanj, mar\e, j » a to, da hi razumeli. ee-»ar ni m--«"'i razumeti: kako je mogel i/gi- : niti f Izgnha vas priene mučiti, kakor «la vas je prit'el U«leti zob. .\'e 11 ■««-r« te se i/nebiti misli nanjo. N'ao"-nega dela se ne morete lotiti. Sam 1 hog ve, kaj hi \*e dali za tL^ti v a i piškavi ogrizek. Z«li se vam. kak >r da vas je ln^g j popolnoma zapustil. Ves nesrečen poklieete služkinjo j in hi s«> radi znesli nad nj «. 1 "Olaša. ali ste vi dane« pospravljali mojo mizo * Kam st« dali ia««j t»vin«"nik S tragik«* p<»gleitate na filaš^. r.i- «li bi vplivali na njeno dušo in vest, ; r mračno nazornostjo ji pričneta | opisovati kM»j stari ogrizek, tak' da , na knneu k«>n«'ev prizna, da v 1 rewniei imeli lak avim-nik iu da ga , Se danes videla. *' K ie 1 »a je !" I , j 1 S kretnjo, polnu tuŽne bolest*, po-' ka/.ete ua mizn. s katere je izginii. i Svinenik l«-ži p*»leg pepelni«*» in prav nie težko ira ni videti. j To«la t« dan. k>> vam .je usnj. n <. da ga ne boste našli, ga tudi («Uša ne v 141 i. In prav tako. kakor i i. tudi ona ! premetava «'«asnike in knjige, ifle. | «In (»o |H»li(*ah. stika p«> k »šari pi d Iilizo in eelo 7. metlo šari p«» vrlin peči, kamor ste i»a morda p »ložiii« . . . / v nadiujši vročiei. f Svinenika ni. T hIh veiular tii | je m ilee »a ž je, zakaj zdaj je tudi < 0 lasa prevzela dol bremena n-ise. *i tudi ««iim je zaintereNimna in »kužen« vaši b««rb«i /a ned««seg'jivo. » "Kaj pa. ko bi pogh'tlali \ o-tintro za p«*rilo!" predlaga eiier- , g i«'tr». '4K.«t«'ri vrag hi ga n«*ki mogel I nenti t.»a noter.'" "f*r»d termi ilne\i sem sprav- 1 a!« vanjo perilo. * * t X nekem, š«' ne {Hipolnoma tei:«-|j nem k'«tiekn svojega mo/^a sč ' mraeiio /«vedat«-. da irvinčnik m i- j j mogel zaiti pre«t tremi dnevi v o- ' I iiiar«i za perilo, saj ste ga vendar i š« »lanes videli, da. še pred d»'s«»ti- 1 mi minutami je bil tu. t Toda lkljub teimn prieneta pa j z tJlašo iskati po omari. Vis«»ke zgradbe se vidijo človeku . 7«' <»d pamtiveka znamenja najvišje tehniene zin'^gl jivosti. Kiffelov srfolp s«- dviga na kvadratni podlagi, ka-tere straniea meri 120 m. m v višino, razmerje med širino «>b t«>-melju in višino pri stolpu kelnio-rajnske katedrale znaša I :1<>. A kaj ! j" ti» proti zgradbam a- naravi.* !| steblo rži meri «»h tleh samo mm. \ v višino 1.."» m. razmerje je torej kakor 1 :~>(M)! | Naši jsradlxmiki vetio dobr<». «la 1 j vrhov vojih stolpov 11«* smejo preveč obremeniti in «la m««i'ajo vso I težo osr<-doto<"iti k tlom. Povefien j >Jolp v Pi«! velja z.a «**n«|o gradbene t« hnike. T«al »narava ve kaj ve«*-. | . i*.aš vrh. 11. pr. vrh kakšne kokosove. 1 1 palme, mora nosti pri njej naive«'- j . *•» težo. krošnjo! Tmli steblo rži' ..I j nosi na vrlin klas. ki je dosti težji, od vse «ist«le rasflne. Jn kako n««si 1 lakš«'n naravni stolp svoje breme* Ne poknmmo, v togem iskanju ravnotežja. temveč zibaje w sem in tja. ne da bi to njegoviwi temelj«'m kaj šknd«»valo. Pomislimo. «la bi takšno umetnijo moral izvršiti Kif-felov stolp i» l»i-emenom 11MKI sto-tov ua svojem vrlin! T«i pa še ni vse. Naši gradbeniki j r i prizadevajo, da bi svoje zgradbe postavljali čim elastienejše. To «•- . ]>aziiuo na tresočem se železnem m**- 1 •stn ali na Kiffelovem stolpu, ka-terega^koniea niha 10—1"» em sein in tja. Sunak vetra pa lipogne /it-' 11. .-teblo do tal. a ko neha veter, se steblo dvigne samo od sebe, n" da bi pokazalo najmanjše po«k«^dbe. Ni stavbe človeških rok, ki bi se ■■ im«gla ponašati s takšni nt! lastnostmi. Seveda pa ima narava na razpolago tudi neprimerno boljši gradbeni material. Ne železo in beton, temveč — les. luh.jo. kremenčevo kislin«.« in : vodo. Ali je redkev «l<»v«»lj trdna i m trda .' 1'tlaree z njo po roki b«»-li kakor udare«- s palieo. I11 vendar j:* mlkev tako trdna samo zaradi vede. Izgrebiino v nj«*no glavo luk^ 1 njo in. j«> napolnim«« s .xoljo. V krat- ! k«-m časn p«wtane redkev mehka 1 kakor gnmi. \««natni» staniee lnb.ia imajo silovito nasilnost. V>ak kva-«i rat 11 i milimeter prenese obtež*>o kg — kakor najboljše jeklo, ka-t« r«*ga pa prekaša lubje raz^zlji-vost i. Le>ne ^tanii'e niso nič manj spo-sobjie. So mikroskopsko majhne in d«-set. ilvajset iih brez težave zmečkam«) med ]>rsti. T«»da v stoji celoti se upirajo kot hrasti najhujšim viharjem. Najvažnejše gradivo pa je kremenčeva kislina, ki jo srka rastlina sam«« iz zemlje in ki z njo Mstavlja svoje okostje: to »»kfK^tj«' .K dotit 1 trdnjše od vsega človeškega in se upira tisočletjem in milijon I «*t jem. Nadaljnje gradbeno čudo v rastlinskem telesu je vodna napeljava. Veliki stroji so jKitrebni. da spravijo v naših hišah vodo do najvišjih nadstropij : čim višja je hiša. tem večji moraj«* biti pritiski in stroji, ki spravijo vodo v višino. Za 100 m visoko zgradbo potrebujemo 12 *io 15 atmosfer pritiska, torej mnogo več negy znaša parni pritisk največjih lokomotiv. Silovite wellingtonije in drugi 100 m in več visoki rastlinski orjaki pa ne votrebujejo nobenih strojev in tlakov. da spravijo vodo iz izemlje skozi korenin*1 in debla do svojih najvišjih vrhov. To delo opravijo staniee igraje s pomočjo n*moticne in drugih sil. ki jih samo slutimo, a jih ne moremo poimovati. Na griču pred mestom Barcelono atoji stara trdnjaiva. grad španskih kraJjev M>oritjuicli, ki je a svojimi temnicami in mučilnicami .simbol prešlih časov. Ri-ev. ki so jih p(*«tavili za j špansko^ameriške vojne pre*l 35; leti. ko se je razširili vest. da ho- • če ameriško b rod o v je bom-bardi-rati Bareelon<«. Ti top«»vi ne «»gr«»-žajo v Avoji zastarelosti nikogar j v?č. gradiija modernih trdayav-| skill naprav bi pa požrla najmanj 1700 milijonov pezet. pri čemer niso všteti stroški, ki bi jih zahtevale »»bmmbne naprave tudi zoper napade iz ttraka. ne samo s kopne in morske strani. Toliki« denarja pa v Španiji nima j«« za. te stvari in ivrlm tega me.stni magistrat n«««"e prestolnice Katalonije izpostaviti nev^r-nt*sti. ki so zvezane z označbo "utrjenega me^ta". Prej se bo zgodilo to. kar pri-poroča. katalonski v (Kija Lerroux že let v svojih gnvorili: zdi se. «la bodo podrli grad Montjuieh. na njeeo-vo mesto pa hodo postavili kip Svobode. LETALO BREZ KRIL Švedski inženir t'linberg je prijavil patent na novo turbinsko letalo, ki nima nobene slično-sti .s sedanjimi eurdtrovniki. ker je brez peroni. Samodelavno pr -tikalo jiadomešča «lf«s*^la1ije krmilo. Letalo se dviga in spušča popolnoma naivpično. N.1 potrebuje nobenega letališča. Sploh je tako majhno, da i«e po potrebi lah-o premika po navarlni m stn i 11-lici ali ozki poljski stezi. Okrogel. ti metrov širok disk naredi i tem več obratov, čim več;o brzino razvija letalo pri dviganju ali spuščanju in ya obdrži v zraku Isti k minski d ink vrši nalogo sa-| modelavne zavore. Ves ustroj je I tak«« preprost, da ne potrebuje letalstva v-šč krmar nofoene poseli-* ne pre-, kovni kirouri se zelo zanimajo za nov izum. ker pomeni popolen • prevrat v dosedanjem zračnem prometu. Clinberg je predvaja! iz-vedeneem samo modele različne •velikosti. Prvi« letalo b«^ wumiteTj predvajal na Danskem mednarodnim stirokovn ja kom. ORKESTER BREZPOSELNIH Iz Londona |Miročajo. »Ia se je v Manehestru osnoval »xrki'ster <»0! brezposelnih jrodeev. ki so izsrnbHi , lužbo. ko se je pojavil zvočni film. Odpuščeni s-> bili iz kinemat««gra-Vov. Novi orkester si je na«lel ime "orkester iirezpo>elnihVodi ga prvovrstni glasbeni mojster. Diri-irent je po?mdil mestnemu županu predsedstvo orkestra. Župan je ponujeno mesto tudi sprejel. Te dni ; ie orkester brezposelnih priredil ve- j lik koneert ua oddajni postaji za j vse naročnike radija. I "spe h te pri- ' reditve je bil izredno velik. Kon- j e«'rt se je začel s kratkim nagovo-1 rom samega župana, ki je pri poro- I čil brezposelne vsemu občinstvu. Tone se je zaprl v svojo is>?bo. kjer je hotel v miru napisati odgovor na Milkino pismo. Sostan-«-viilca sta m>kam odšla, g'ispmiarja | K tudi ni bilo doma. Ko je hil zaposlen z pisanjem, se naenkrat gospodinja |xijavi pri vratih ter ga vpraša, če sme vstopiti. T««ne vi je ves začuden mislil, kaj hoče imeti. Dolžan ji ni bil nič. in ni si vedel, iVnm ga 111'»ti 1 ri važnem delu. Napol končano pismo skrije med druge papirje in pravi gospodinji, naj "vstopi. Približa se mu. ga pogleda z ža- rečimi očmi kot sama skušnjava ter - reec : — T«>ne! da>z te imam rada! Urei tebe ne morem več živeti. Reei mi. da hočeš proč z menoj, in takoj se bom ločila ml svojega moža. Tone je izbuljil oči. Tedaj je šele vedel, zakaj ga je mlada g«» spodinja večkrat tako pogledovala. Ves preplašen ji je odgovoril: — Kaj vam v glavo ne pade! Izgubite s-e! Kaj bi bilo. da naju vaš mož zasači sama v moji s«»bi. Jaz sem oženjen. Tmam mlado žen «, ki vsak dan nastrpn«« «"*aka. kdaj se bom vrnil. Z vami naj bi se družil. z omožeuo žensk««. Ne. tega ne rikoli! — 1'ničena sem! 1'ničena sem! Tone. reši me! Ti .si mi vse! — Ni inf.goče Pojdite prv! Mene je groza! Mož naju ubije oba • Gospodinja se je ustrašila Tonetovega svarila ter s«' je slednjič pomirila. — Odpusti. Tone! Odpusti mi! Nisem kriva in ne moreni pomagati. ( e me nočeš ušlišati in mi vračati linbezni. Ne ho«li od nas. Naj že vsaj živim v tvoji bližini! Vsa potrta je odšla od njega. Ko je bil zopet sam. ni mogel več nadaljevati s pisanjem. P««dprl .si ji- e-sed. ko mu je branila v Ameriko: — Tam boš hodil p«> skrivnih, temnih in drugih slabih potili! Slutila je Milka vnaprej ter s» td varala v svojih slutnjah. Toda on ne l*> st'»pil nikoli na napačna pota. se izneveril Milki in prelomil nikonsko zvestobo. . Zaenkra* je sknentavo čvrsto odbil, toda kaj bo • bodoče ? !'rišel je zaključka, d'i mora proč in to čimprej mogo-i*«'. Kajti vedel je da ljubezni že j 11a mlada gospodinja, ne ho mirovala. Sklenil je oditi k svojemu znancu in prijatelju v državo Pennsvl-vrinijo. Prijatelj Matevž mu je ž«~ večkrat pisal, da rovi dobro obratujejo in da se d<»sti več zasluži nego v tovarni. Skor«« v i.Jlem časti je dobil od žene poročilo, da inu je 1 če umrl. kar ga je silno potrlo. Gospodinja ni vedela, da misli odpotovati. K«» je napočil tla 1» njegovega odho«la. je vedno iskala prilike. da bi še nekaj besed izprego torila na sameiu žnjini. On se .ii je pa nalašč izogibal, kajti vedel je. da je najbolje, če se izogne pogo "oru, ki bi najbrž z««p«*t o«lj«ri go-»potlinji stare rane. Ko je vlak odbn/el. se je Tone . lohoko (Mldahnil. 1 > i I je v^aj em*ga Uremena |*r««st. Zato so si- mu pojavile neštete druge misli v glavi. Mislil je na dnin, na osamljen«« Milki«. Koliko mesecev bo š«* preti k I-». preti no jo bo zope tvidel.RazmišIjai i«- o novem je «lo-sp«'i v klubove prostore. P«*.tregli so mn z jedjo in pijač««, in 11111 po-vtdali. «la tlela Matevž v rovu. Počaka I je. da so prišli prem-' garji / «lela in ga spremili do m-ile hišie"} ki«*r je >tanoval Matevž. Y:;\ tevž j«- bil že umit ter si pripravljal večerjo. Radostno -t i - • pt>zdravila. kot stara znanca, k nista že dol«r«> vrsto l«*t videla. pogovarjala in obujala sta >|i'»-mine iz mladih let. Tone je vprašai Matevža. kak«> «la -^i kar sam kuha. Matevž mu je povedal, da j«» z:n»j najbolje tak«». D«» tega prepričanja pride vsak. ki že več let «>re-živi na stanovanju in hrani pri drugih ljudeh. — Kaj pa se ti je prij»etih>.- da si se začel pečlariti .' — ira je vprašal Tone. — N«». če hočeš vedeti, ti pa kar na kratk«« povem. K«> sem bil na hoard 11. me je zrf«'-el gospodar nekam postrani gledati. Veš. jaz >. 111 od nekdaj korajžen in vesel e!o vek. in tako sem se večkrat z g«»-spodinjo malo pošalil \i*i malo nisem mislil. «ia l»«>iij s svojim «»b našanjem vzbutlil 1 jubosunuiosr \ ffOspo«larju. Sprva ni nič rekel. K«i se mu je pa enkrat dovolj zdelo, me je nahrulil. češ. kaj pa misliš, da j je moja žena tudi tvoja! Se malo ne! Takoj p«»beri šila in kopita in j«» hitro odkuri. predi«, ti s samokres«»m posvetim! — Meni ni bilo treba »Ivak at reči. kajti pri tako prismojenem človeku nisem maral niti uro ve.-ostati. Tedaj sem se pa odl«»čil. da ne grem nikoli več na hrano k zakonskim ljudem. — Nat«» sem vzel v najem 11« le hišico. Prav dobro se mi :»(*di. in nobene sitnosti nimam več. (V m: pa kateri sem pride sitnarit, nu enostavno vrata pokažem. K«« je Tone eul Matevževo ho. mu je še on svojo povedal. SKle. nila sta. «Ia bosta skupaj stanovala ODA" f WEW YORK, FRIDAY, JUHE % 1833. DEDSClNfl ROBCAV IZ ' ŽIVLJENJA ZA "OLA8 NARODA" PRIREDIL I. H. THE LARGEST 8L0VENF DAILY tal U. 8. A ZLOČIN IN KAZEN 34 VODNJIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite nair • JJ in knjige Vam bodo poslane naravnost m 111 dom. Naročila sprejem a; u GLAS NARODA" 216 W. I8th Street New York, N. Y. j ELEKTRIČNA SMRT V KLAVNICAH ■ Znani dunajski olektropatolog profesor Jell i nek je imel v dunajski živinozdravniški družbi preda -Vi-nje o skrivnostih električne smrti v zvezi z uporabo cVktričnega | teka za klanje živali. Skrivn«»sti j električne smrti do danes še nismo 1 p< jasnili. Dočini so prej mislili^ da jo )M»vzroča;o ožgaliiine v telesu, -o ! v najnovejšem času ugotovili. da so učinki elektrike na telo zelo mno-gueitranski. Včasih |m> izroča ureze kakor oporaeijski nož. včasih poškodbe v kosteh ali mikroskopska majhne poškodbe. ("ndno je to. 4» prvič uporabili najnovejša dognanja slede električne smrti. Glavni učinek toka se kaže v nekakšnem živčnem Soku ali narkozi. Prvotno niso vedeli. da-li živali v tem stan ill res ne občutijo bolečin, izkazalo |*a se je. da jih električni tok vsaj močno omeji. Najbolje se je Izkazala električna metoda pri klanju prašičev. Ob ušesa jim položijo nekakšno vilic« iz trdega gumija, skozi katero spuste tok 70 voltov. Živali se trenutkoma zgrudijo brez glasu. Ta cas skušajo izpolniti aparate za c-lektrično narkozo v toliko, da bi se klanje še bolj pospešilo. SLOVENIC PUBLISHING CO. < TRAVEL BUREAU SIC WEST 18th STREET NEW TOBK, N. I. PlfiTTE NAM ZA CENE VOZNIH U8TOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE ■■■■mniii.ii.iiii IHIlH'lHllllllHllllflllllllllllllllllllllllJIiUllnj 3. junija: Ctiamplain v Havre Itex v Gene« Britannic v Cobh C. junija: Leviathan v Cherbourg 7. junija: Ueutschtand v Cherbourg Heretigaria v Cherbourg 8. Junija: Augustus v Genoa Bremen v Bremen 9. junija: Statendam v Boulogne Minnt wasWa v Cherbourg tO. junija: ' Paris v Havre M. Junija: I'rea. H ording v Havre Majestic v Cherbourg New VoiV v Cherbourg Aquitaiiia v Cherbourg 15. junija: Conte di Suvola v Genoa 1«. Junija: KumtM v On men P«Minl:inn v Havre Kot i er dan« v Boulofn« 17. luni'a: IVlr»ni' v Onbh l.e lie F. an- e v Havre 21. junija: Vulrania v Trst Albert Ballin v Cherbourg Manhattan v Havre De Grass« v Havre 23. Junija: Olympic v Cherbourg Minetonka v Havre Veendam v Boulogne 24. junija: Champlain v Havre Hex v Genoa Bremen v Bremen 27. junija: Leviathan v Cherbourg 28. Junija: Bereneraria v Cherbourg Hamburg . Cherbourg 29. Junija: Conte Grande v Genoa 30. JuniJa: Majestic v Cherbourg Statendam v Boulogne 1 1. julija: ( Paris v Havre Lafajette v Havre 3. julija: Kuropa v Bremen 5. Julija: Saturnia v Trst Aquitana v Cherbourg I'eutM-hland v Cherbourg 7. julija: lie de France v Havre 8. julija: Conte di Sdvola v Genoa 11. julija: Bremen v bremen S ?! '07?v!IM DELOM PRIHRANIŠ ČAS Zaniiirv dokaz pomena 4Mayl'»ri-o:cij«'** de'a daje izkušnja neke«*a pariškega trgovskega velepodjetja. Ravnatelj :e moral lastnoročno podpisati *J(M>.fMKI obveznie. in nihče mu ni smel pomagati pri tem I oslu. Tako zahteva zakon. Prva poskušnja je pokazala, da rabi ravnatelj do 12 sekund čas« za cu podpis, torej naredi do 300 podpisov na uro. To je pomenilo, da bi moral vztrajati štiri mesece pri pisalni mizi in če bi delal tudi po 10 ur na dan. Strokovnjaki so ga fi'mali pri delu. točno izračunali, koliko časa zahteva vsaka kretnja, po analizi izločili vse nepotrebno i'i ravnatelja naučili, kako je treba na hitro podpisovati listine. Po tem pomiku je rabil namesto dosedanjih 12 samo 7 sekund za to. dii hi |»odpisal obveznico, s pivnikom posušil pod|>is. odmaknil polo v stran in pripravil novo poln za podpis. Kadi tega je končal vse delo v teku 2 mesecev. 10 dni pri normalnem delavniku brez vsakih nad i ur. ; 12. julija: New York v Cherbourg Olympic v Cherbourg 14. julija: Kolterdam. Rotterdam 15. julija: Chatiiplafn v Havre Kei v Genoa Beretigaria v Cherbourg 18. julija: l.e\ la than v Cherbourg 19. ju'ija: Manhattan v Havr« Aluert Flallin v Ctierbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg J 21. julija: l*ata\eite v Havre Kuto|»a v Bremen Statendam v Boulogne 26. julija: JlamlniTR v Cherh.ta mogla zatrjevati. Uospa Melanija se zgrudi pred posteljo avojega mrteva očeta. — Kako je to tako naglo prišlo? — vpraša ihteč. S tresočim glasom ji Eva Marija we pore. Henrik z boječim .n vprašujočim pogledom .zre v obraz strica Arturja. Zdelo se mu je. kot da vidi z« barvanim steklom njegorih naočnikon- zmagoslavno bliskanje. In po poln < mi a j akno opazi okoli njegovih ustnic zanič [ji vo trepetanje mišic, ko gospa Melanija na. Evino sporočilo pravi: — Tt* je vendar čudno! Ako Ludvik mogoče ne bi še živel? — Kako moreš kaj tako neumnega verjeti. Melanija? Saj vendar vemo. da se je tvoj braz ladjo potopil. Xikar se ne izgubljaj v tiake domišljije, kot se je tvoj oče. Oče se je zagrizel v vero,, dfl njegov sin še živi in zadnjo uro njegovega življenja je veljala njegova misel temu izgubljenemu sinu. In to je vse. Evi Mariji in Henriku ji* bilo neznosno poslušati hinavski, priliznjeni gla.«. Arturja Mertensa. tX'jegove besode so s? jima zdele kot onečaščenje mrtvega starega očeta. K sreči je kmalu odšel iz sobe. da vse potrebno uredi in dia že takoj sedaj pokaže svojo mogočnost gospodarja. Vsi ostali so se mogli vdati svojim čutilom. Tudi Jolanda in Egon sta se »v tem trenutku zadržala mirno in sta :z*rli*dala žail-ostna. Ko se čez nekaj časa Artur Arerten.«; zopet pridruži ostalim, ki so pustili sobo. iv kateri .H' ležal mrlič, in so posedli v sosednji sobi, stopi k Henriku, ki je sedel sam žalosten in sključen. Niti ta ura mu ni bfla dovolj .srta, da bi zamolčal glas svojega požel jen ja po maščevanju. Tukaj «edi dedie Rodenbergovtih tovarn — samo m ti je bil Še na poti do vrhunca sreče. — 'No. fantič, zdaj menda prihaja kesanje zaradi tvojega skrivnega ponočmanja. o čemer mi j<* marsikaj prišlo na ušesa. Henrik j«' hotel jezen poskočiti, toda Eva Marija ga neopaže- no st'soe za roko. Henrik se spo>niJii Ralfu Ilerndu dane besede _ iti jo molčal. Toda vroč gnjev se dvigne v njem proti temu člove-.ru in bojazen, dn je bila sedaj njegova iKoda izročena njegovim rokam. Me rt ens se je zopet odvrnil od Henrika ter je zapovedoval slu-> 'mčadi. Nato pride zdravnik, ki je seveda mogol samo še potrditi smrt Jurija Rodenberga. Kot bi ju tiščale hude. težke sanje, gledata Eva Marija in Henrik srpo predse it) sta se vedno suvala s komolcem, kadar se j<* Artur Mertens hotel r>f»kazati gosptnlarja. * Jurij Rtodenb«'ng je bil položen v mavzolej, v katerem je že njegova pokojna žena spala ivečno spanje. Mavzolej je stal v mirnem kraju parka pod viwokimi starimi bukvami. V»i delavci, vsi uradniki in mnogi iz daljnih krajev .so «a poleg sorodnikov spremili na njegovi zadnji poti. Iiil je zelo znaina .n spoštovana osebnost in četudi je ivse častne naslove in plemstvo od ki on H, je vendar njegovo ime povsod uživalo vnsoko spoštova- Odkrita žalost je sledrta nje-rovi krsti. T(Kla najbolj je bo-:»'la smrt Evo Marijo in Henrika. Celo gospa Melanija ni bi-la tak > zrlo potrrta. - Henrik je Ralfu Berndu pcn^dal. kako hudo je njega in njegovo sestro zadela smrt starega očeta. Bern d je pač poznal to njuno trpljenje, saj je doivolj poznal odnošaje med starim Rotlenber-gom in obemi trnkoma. Henrika tolaži, kolikor je pač mogel in Henrik pravi, ko junaško zadrži solze: — Ohranite svoje prijateljstvo moji sestri an meni. karti prijatelja sedaj krvavo portrebujeva. Te dni .sva že z bolestjo okusila. Kako sva san«. Moja teta Melanija sieer poskuša naju tojažiti. toda kaj more drugega za naju storiti? Pozna samo eno voljo in sicer voljo svojega moža. Tn Mertens nama je že dovolj pokaral moč svo-j" n^^lje. In kjerkoli more. poseže vmes s svojo zlobnostjo. Pomislite samo. ko sem ^v če naj zadnjikrat klečal pred mrtvaškim odrom da bi se od njega poslovil, predno so krsto zaprli stopi Mentens k meni in pravi zaničljivo: — Nikar ne hlini nikake žalosti, pohajač. kajti zadnje meseee si svoijega starega očeta, na najnesramnejši na-ein varal in si skrivaj živel razuzdano življenje. Nikar si ne m "s'i. da mi tvoje skrivno vlačngarsko življenje ni znano. Ootovo si že pijan zmagoslavja, da boš pusta! gospodar Rodenbergovih tovarn totlft za sedaj boš še sk.»raj pet let prnl mojim mrušt»vom in te bom ze naučil, fantiček. — Kaj pravite k temu' Ralf llemd nagubanči čelo. Seveda je zelo mučno, da vam sedaj očita domnevano ri /uzdalio žpvljenje. ki sem mu ga precej jasno popisal, kakor je bilo primerno mojim načrtom. Tn če bi tudi vodili spotakljivo življenje. bi bila samo njega krivda. Na vsak način hoče sedaj vašo domnevano lahkotni«! jemo življenje porabiti (fv to. da vas K-k lom svoji mo ročnost i. ?n kaj ste mu odgovorili? — Kakor bi ga rad udaril v obraz, sem se premagal, sem g. I samo pogletlal z velikimi očmi in rekel: — Ne motite miru mrlič ' Tedaj se je obrnil. Mojega pogleda od dogodka pri pekeu prenese š'-težje, kot prej. # ' — Dragi mi gospod Henrik, tudi če vam reče še hujše stvar? zaradi vaš«ga nedostojnega življenja, vas moram še vedno prositi, dai ne mu z nobeno besedo ne Ivi a ste, da preživite vse one divje noči mirno in pošteno na mojem divanu. Severaja enodušna zahteva ik» najstrožjem plačilu. I Zanimivo je. kako pogosto se ob i I takšnih izrednih kriminalnih pri-| , merih sodba ljudskega glasu skla-' tla s črko paragrafa. Prav kakor zakonik. tako tudi preprosti človek s 'svojem instinktom ostro loči med ubojem in umorom in med umori spet vse tiste stopnje in variante. ' ki jih jw^na pravosodje. Vsak u-mor je grd. toda za mero kako trdo ga družba obsoja, je odločilnih tisoč stvari. Staro je ono proble- j matino geslo, da namen posvečuje !, ' sredstva, toda ljudski glas se v svoji praksi glede presojanja zločinov precej vestno ravna po tem vodil u. Drugače je presojan umor. j Pa roparski umor sam se spet ločuje v nepregledno vrsto različnih stopenj in variant. Ne gre za roparski* umor sani'* tam. kjer se morilec po opravljenem dejanju skloni k svom žrtvi, da ji iz žepa povleče listnico ali pa ključe do bla- , gajne, temveč gre zanj povsod tam kjer jo nekd^> na kakršenkoli način moril, da bi se z odstranitvijo človeškega življenja polastil kakršnihkoli materialnih ali življenjskih dobrin. In prav tako pri liiulskem ocenjevanju zločina ni vse ono. ali je nekdo moril, da si je z ropom I prilastil en sam desetak ali pa cel milijon. Za sociologa in za psiho-loga je izanimivo dejstvo, da ima pri ljudski sodbi o roparskem umoru mimo etičnih momentov izred-I no važen pomen prav vprašanje > I uropani vsoti. Tu se človeku zazdi j na prvi pogled, kakor da ljud'e teoretično moralne norme v prak-i f postavljajo na glavo. Čikaški bandit. ki mori in oropa povsem nedolžnega bančnega uradnika, ki no-, si s seboj 100.000 dolarjev, je v očeh znatnega dela publike skoraj nekakšen junak, revolucionar, ki "demonstrira proti sistemu". — Nasprotno je človek, ki je moril, do 1 si je priropal en sam desetak, pri 'občinstvu predmet največjega za-j ničevanja in ogorčenosti. Toda ta | ljudska sodba je, dasi se na prvi pogled zdi malo paradoksna, ven - : dar v živem skladu s samimi za- ! keni narave. V" množici živi jasni ' zavest, da je človeško življenje ena tistih čudovitih vrednost, ki jih ne j more odtehtati noben deanr. noben j ^ kup zlata. Takšne vrednote naj se'; uničujejo, da se bo nekdo lahko o- 1 koristil za en sam počen groš? — 1 Manjša je vsota, zavoljo katere je 1 ropar moril, strahotnejši, brezum- ' nejši je njegov zločin, straliotnej-ša je njegova človeška podoba. ' I 1 i Motivi, ki so dovedli do umora 1 pri Sv. Roku. doslej še niso do < konca dognani. toda vse kaže, da [je bil v veliki meri izvršen i/ ma-terialninh, egoističnih razlogov. — Človek, ki ni 'bil vreden, da bi po-|kojni Amaliji trakove za ve,Tal na I če,vi jih, ge to mlado plemenito, dragoceno ženo po premišljenem sklepu umoril, da bi sam lahko ne-Mottfno nadaljeval >m»je nizko življenje. Prav v tem je zopet ves grozotni stud. ki se vzbuja v človeku nad takšnimi in p9dobnimi dejanji. Čistih plemeniti ljudje morajo pasti, da bo lahko živel človek. ki se mu je na duši leto za letom grmad i la težja gora krivih dejanj. Zločin, ki ga človek enkrat slori ter je ostal skrit in nekaznovan. se polagoma razrase v njegovem življenju kakor nevidna iskra ki na tihem tli pod grmado, dokler ne vstane iz nje požar, ki sega do neba. Kdor ima enkrat kri na rokah. je krvi zapadel: strah pred jodkritjem ga sili. da spravlja s polti vsakogar, kdor preveč ve o njem in tako si maže roke .zmerom z novo krvjo. T nla brezupen je ta hear iz zločina v nov zločin. Z novimi dejanji .ve širi kolobar ljudi, ki zali :a vedo. zmerom strahotnejše dimenzije bi moral zavzemati ta zločincev "sil ob ran". Tn ko pride nazadnje ono samo dejanje na dan. I zp grm i jo vanj plazovi z vseh strani. Zadnj i. tragični smisel vseh smrti, ki jih morilec prizadeva, je pač. da pade tudi sam. Duševna |»odoba Malkinega moža. se pomalen raz; asu ju je pred našimi očmi. Človek, ki je z nožem segel po življenju svoje ženo. ne more imeti duše tako storjene, kakor jo imajo drugi, navadni ljudje. Značilno je, kako pogosto se pri z!o-einskih naturah javlja spolna de- f<-ktn^st. Da. zločinstvo je bolezenski pojav tako v življenju indivi-dtia. kakor v življenju družbe. Toda o tem debata na aktualna : kazi n je edini lok. ki ga družba dandanes premore -zoper zločin. NA SMRT OBSOJENI SLONI ^ i___ v ozemlju Konje in okrog jezera Tangan'ike v Afriki so se v zadnjih letih sloni silno razmnožili. V sami 1'gandi cenijo število divjih slonov na 20.000 glav. Vzroki za to razmnoži te v so različni. Pred vsem so jiobirali v zadnjih desetletjih veliko večjo takso z a vsako ustreljeno žival, tako da je postal lov na slone zelo draga zabava. Nekaj "krivde" pa nisitn tudi radio in gramofon, ki sta se tako rarairila,; da je morala kla-j v irska produkcija nujno propasti. Ta produkcija pa je porabila naj | več slonove kosti. Poleg tega je slo-| nova kost našla znatno cenejše nadomestilo v lesu neke kolumbijske palme, iz katerega izdcluje:o sedaj skoraj -vse predmete, ki so prej zahtevali slonovo kost. Pomnožitev slonovih čred je imela deloma zelo slabe posledice za }>oljedelstvo. Oedalje češče se dogaja, da obiskuje;o pobesnele črede iz svojih zaščitnih ozemelj obdelana polja in plantaže ter pomandrajo in uničijo vse. kar jim pride pod noge. To |M>četje je sedaj pripravilo ugandsko vlado do tega. da je sedaj sklenila za |wvo silo usmrtiti 000 slonov. Ta p«>sel bodo irvršili vojaški oddelki s čim ncanjšimi stroški in čim hitreje, i i Mali Oglasi imajo velik uspeh H - j Prepričajte se!