0 vprašanjih pri Ictošiijcin konz. spraševaiiju. (Dalje.) Ljubi moj! zdaj pa se še pomeniva, kako bi se ,,SIovensko-nemška gramatika" v šoli prav spešno rabila. Ta gramatika je tako vredjena, da učitelj pri poduku jezika nikakor ne more zaiti, če se le količkaj zna gibati na pedagogičnem polju. Vendar je dobro, da učitelj pred vsako vajo na tablo zapiše, pokaže in razjasni, kar je treba otrokoni zapomniti pri vsaktpri. To se, postavim, blizo tako le opravlja: Otroci! vidiin, da poznate mnogo reči, in tudi veste, kako se jim pravi. Danes se bomo tedaj kaj drugega učili. Janez, povej , kaj delaš zdaj le ? Berem. — Kaj dela Miha? Stevili. — Kaj delajo tvoj oče, tvoja mati? Kaj dela učitclj ? — Kdo orje? Kdo misli, govori, hvali, piše ? i. t. d. Pri vseh takih ustmenih vajah mora pa učitelj pospbno na to gledati, da otroci ves stavek (ne samo s poterdivno besedo) čisto in glasno izgovarjajo (pa tudi ne z nekakim neprijetnim šolskini glasom). Ce imaš več razredov vkup, naj veči učenci pišejo take vaje naj pred samo po slovenski; ti pa podučuj med tem časom pervince. Drugič jili ravno tako napeljuj do pregibanja časovnikov (glagolov), postavim: Kadar sam govorim, pravim (6e pišem) : Pišcni; kako pa ti praviš (6e pišeš) Luka, Matevž, Jože ? — Čc pa jaz s tabo govorim, rečeni: Ti pišeš; kako boš pa, Fraiice, rekel svojeinu sosedu (če piše) ? kako pa svoji sestri ? — Ce pa jaz od koga pripovediijpin, kaj dela, pravim: Piše, ali on piše; kako boš pa ti, Peter, rekel od svojega brata (če piše)? od svoje sestre ? i. t. d. Če jaz sam govorim, rečeni: Pišem, ali: jaz pi.šem ; če bi pa niidva hotla vkup govoriti, ali bova tudi rekla : Jaz pišem? Kako pa? — V zadnji klopi sla samo dva učenca. Če pišeta, in ju prašani, kaj delata, nc bota rekla: Pišemo, ampak piševa. Ako bi vaju jaz botel prašati, bi rpkel: Ali pišeta ? Ali če vama to povem, rečem: Vidva pišeta. — Kako bi pa rekel, če bi hotel dve dekleti nagovoriti? Ako bi vam hotel od dveh dečkov to povedati, kako bi rekel? Pogovorimo se zdaj še nekoliko z deklicami! Kaj delate ve dve ? Piševa. — Lepše je, če rečete: Piševe, ker niste dečka, ampak one. Povej, Matiček, kako boš ti tako dve deklici nagovoril? Tako naj učitelj napeljujc in vadi učence stavke v ranožnem številu, in naj zapisuje proti na tablo, knr mu olroci odgovarjajo. Drugi naj potem bero to, kar je na tabli zapisanega in naj po enakem kopitu še druge stavke izobrazujejo in potem pismeno izdelujejo. Otroci so navajeni, da raji posnemajo, kakor pa si sami zmišljujejo, in ravno v tej gramatiki je dosti izgledov za posnenianjc. Če tudi otroci, ki imajo bolj slabo glavo, samo izgled s table prepisujejo, se vendar nekoliko nauče. Terminologičnih izrazov fkaj je časovnik, zaimek, oseba, spol i. t. d.) ni Ireba otrokom koj pervi hip v glavo zabijati, kcr pri začetku to še ni tako potrebno, kakor marsikteri misli. Poglavitna reč je, da se otroci uče govoriti in da znajo zapisovati, kar prav govore. Kolikor bolj pa učitelj porazumljuje v domačem jeziku, toliko bolj podpira poslopje, ki ga bo poznejp zidal. — Vidiš, Ijubi moj, tako, kadar otroci razumejo vse dobro po slovenski, snipš še le začeti neniškp vaje. Beri zopet iz gramatike in reci: schreiben, pisati; loben, hvaliti i. t. d., potem ukaži tudi otrokom, da naj berd. da se jim uho privadi na ptuji jezik in se uče prav izgovarjati. l)obro je tudi, da prepisujejo, kar berejo. Vselej pa mora učitelj skerbeti, da otroci vse prav prepisujejo. Potem reci, da naj se otroci to iz glave navadijo. Včasih bo morda drugi dan en sam, ali dva, ali bodo trije znali; vendar se nikar ne jezi, temuč daj pridnim kak pridnostni spominek i. t. d., in kmali boš zapazil, da se otroci radi brez silc in tako rekoč igraje uce ptujcga jezika. Ko otroci neniške časovnike dobro znajo, začni zopet tako le: Xemec reče, če hoče reči: Pišem — ich schreibe, ti pišeš — du schreibst i. t. d. Ktere končnice ima nemški časovnik? Pregibaj mi ravno tako besedo ,,reden", ,,lobeu", »denken" ! Zapi.šite zdaj te izreke! Ali ste že spisali? Poglejte v bukve, če ste vse prav naredili! Popravite! — Urugo : Otroci! da se bomo ložeje razumpli, moramo vediti, kako se iinenujejo ti pregibljeji nemških časovnikov. Če sam govorim, pravini: Pišem ali jaz pišem, to je 1. oseba; čc s kom drugim govorim, pravim: Pišeš, ali ti pišeš, toje 2. oseba; če od koga govorim, praviin; On, ona, ono piše, to je 3. oseba. Kdaj pravimo on? kdaj ona? in kdaj ono? Ravno tako naj učitelj napeljuje učence v dvojnem in množneui stevilu. Zraven pa naj ne pozabi precej pri začetku primerjati slovenščine z nemščino in tako prav tečiio obdelovati oba jpzika. Kaže naj, postavim, učencom, kako imamo Slovenci dvojno šlevilo (velika sprednostj, da nimaino člena (Artikel), in da ga tudi ne potrebujemo, ker že po končnicah vse poznarao, kar nain je treba, da se pri slovenskih iincnih drugi sklon ne rabi tako, kakor pri nemških, da so glagoli naj večji kinč našega jezika, da iinanio nedovpršivne (imperfective) in dover.šivne (perfective) glagole in glagole enokratnega (singulative) in večkratnega (Trequentative) djanja, da imaino supinura ali nanienivni način (post.: gremspat,ješelučit), priložaj v obeh oblikah, gerundium ali narečaj (post.: oznanovaje, opiraje), dale malokrat rabimo tprpivno podobo glagolovo in kako neniške terpivne stavke izobrazujemo po slovenski i. t. d. i. t. d. — Vselej naj se reč popred pokaže, poteni še le pove, in naj pred naj se razjasni po slovpnski, in poteni otrokom ni drugega treba, kakor da si nemške izreke zapomnijo, da se jih vadijo izrekovati in zapisovati. ,,Kdor prav ravna, težav ne pozna". 6. Šumnik ali sični glas (Sauselaut) naznanjajo v nemščini kakor v slovenščini meliko in ojstro. Mebki ali slabi glas naznanjajo z f in §, ki je enak glasu slovenske soglasnice z; ojstri glas pa naznanjajo z yi, ff in fŁ, ki je enak slovenskeinu s. Dolgi f pišejo Xemci v začetku, okrogli pa Ie na koncu besed in zlogov, kadar se šuninik slabo ali mehko sliši, post. : feben, (efen, ,Ł>au3, ^mtSlirfp, §a(?pc(, ifnoSpe. Ojstri ^ pišpjo za zategnjeno samoglasnico in dvoglasnico, kadar sc šuninik terdo ali ojstro sliei, post.: 3"P/ fleiptcj. Uvojnati ff pišejo za skračeno samoglasnico, kadar se šumnik ojstro sliši, in če potem slpdi samoglasnica, post.: I)af(en, cffeu; Čerki fč pišejo za skračeno samoglasnico, če se šumnik ojstro sliši, in če potem sled/ samoglasnica ali se beseda konča, post.: fafčlicb, %a\$. Kadar se pri sklanjavi ali izppljavi zlog začenja z $, pišejo f, post.: ©Ia3, ©Kiffs?, ^au^, fiaufteren. Okrogli «( pišcjo tudi radi pred zmanjševavnim zlogom ct)eit, post.: §au3rt)en, 8ie6d)?n. Pišejo že tudi 5)ienStag, 3)onner6ta(j, ©ain^tacj, bieč, biežfeitS, be^ipegcn, bfg^aib, tve^TOcgen i. t. d. 7. Vaje za spisovanje in v spisovanji naj se v Ijudski šoli po štirih razredih tako 1p opravljajo: Pervi razred, penio polletje. Imenujejo naj se redi, ki so v šoli, v domači hiši, v cprkvi, v kraju (v mestu, tergu , vasi), potpm njih dela, barva in podoba, iz česa in od kod so i. t. d. Dela čtoveškega telesa. — Drugo polletje: Imenujejo naj se reči, ki so na vertu , na travniku, na polju, v gojzdu, po gorah, v vodi, v zraku, na nebu (solnce, mesec, zvezde), dnevni in letni časi. Drugi razred, pervo polletje: Imenujejo in spisujejo naj se reč/ po slovenski in po nemški. Odgovarjajo naj sp vprašanja po podobi drugih stavkov. Xaštevajo naj se reči po enakih lastnostih, po djanju in stanju. — Drugo polletje: Lastnosti reči. Dopolnujejo naj se stavki z lastnostimi. XTašteva naj se več lastnosti od ene reči. Djanje in stanje reči v edinem in množnem številu. Več djanj in stanj od reči. Djanja in stanja v preteklem in prihodnera času. Tretji razred, pervo polletje: Xatančneje določevanje reči, njili laslnost in njih djanja v vseh 6. slovenskih in v 4. nemških sklonih. Uopolnujejo naj se stavki z imeni v različnih sklonili, z laslmtslinii in z imeni s predlogi, z okoliščinami kraja, časa, načina in vzroka. Razširjajo naj se stavki po podobi drugih razširjpiiih stavkov. — Drugo polletje: Kratki popisi po načertu in brez načprta učiteljevpga. Pisma iz otročjega življenja, klerih naj se učenci iz glave nauče, zapišejo ia ponarejajo pnakp. Xekteri opraviini spisi: izpisek, pobotni list (kvitengaj, ravno tako, kakor prpjšnji. Četerti razred, pervo polletje. Opisujejo naj se slovenski in npniški stavki. Primerjajo in razlikujejo naj se reči. Razkladajo naj se izreki in pregovori. Popisi reči (po načertu in brez načerta). Povesti. — Drugo polletje: Pisma (po načprtu in brez načerta). Opravilne pisma: izpisek, prejpmni list, pobotni list ali plačilni Jist, spričala, odpovedi, naznanila, prošnje. 8. Ljubi prijatel! Očitno pisati ni kar si bodi in tudi ne tako laliko, kakor ti niisliš. Ce daš svoj spis v kak časnik, se pokaže vsphiu svetu in sicer večidel učenim, ki vec vedo kot ti. XTe inisli, da ti ga ni enakega; še med učitelji jih je mnogo, ki so že davno prebavili, kar ti zdaj zvečiš. Koliko pa je drugih, ki so že daleč pred nami. Dobro veš, da se je že marsikaj pisalo. Vsakdanjo reč pisati pa se pravi prazno slamo mlatiti, če ni mikavna in kakor si bodi podučljiva. Težko je, da bi pisatelj vpdno kaj novega pisal; tak posebni dar je Ie od Boga. — Če pa bi vendar le rad kaj pisal in se pridružil pisateljem, napravi si dnevnik, in zapisuj prav pridnn vanj vse prigodke, skušnje, pesniške iskrice, zbirke iz pridnega in dobrega berila i. t. d., ter spiši vsaj vsaki daa en spis. Leto in dan si boš nabral dosti gradiva. Potem zbiraj in zberi, kar bi bilo za kak časnik bolj pripravno, ogladi, in daj še drugioi, da prpgledajo, preden pošlješ vredniku. Vselej, kadar pišeš , bodi previden, ker ne moreš vediti, kje in koga bi vtegnila kaka tvoja best-da speči in kaki nasledki bi se morda iz tega al unega spisa izcimili. Ako bi, postavim, kdo povzdigoval svoje prednike, bi bil morda s tem njim in drugim nadležen i. t. d. Xikdar ne piši samo zato, da bi kaj pisal, ampak le zato, da bi to, kar se je tcbi prav oponeslo, tudi drugim koristiio. Ostani le na doniačcm polji, ki ga poznaš, da te kdo ae zaverne! Glej pa tudi, da s svojiin spisoni prideš spodobno k bravcoiu, da te ne bodo zaničevali, kakoršna se je že marsiktererau pisarju godila. Posebno pa glej, da boš pri vseni teni vedno pohluven in ponižen. — To so tedaj, Ijnbi moj, vodila, ki ti jili svetiijem o pisarii; skušnje te bodo pa še drugih učile. 9. Branje je eden naj lepših ia naj koristnejšili naukov šolskih, in zasluži po pravici za keršč. naukom pervo inpsto. Uobra knjiga je otroku dober prijatcl, ki ga odverne od marsikaj hudega, ga poterjuje v čednosti, ga omikuje in mu zraven tudi dpla veselje. Po branji se človek izuči mnogo drugih potrebnih ved, ker v knjigah, če jih znamo prav rabiti, najdemo nedopovedljivo lepili zakladov, ki so jih naši preddedi zapustili nain v podučenje in podbudo. Za dobro branje naj bo tedaj perva skerb šolska. [D,lje prih)