Otroci« rojeni na napačnem mestu
Kopanje v icristalu in potenje v kotlu

z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJEI
ST. 11 ■ LETO 63 - CELJE, 7.2.2008 - CENA 1,25 EUR
CXIqoyiyna urthlnA? NT Tiii|âPi<i Cvim
Rušilne Skalne vile

Pegazsebrei luleka
• 1 ^ r

L<^>aflje m čreva med dehtecimi telohi
Tone na plečih Mihe Oorenika
UVODNIK
Dragi Prešeren, ti pišem!

U
MATEJA PODJED
Slovenski narod te, dra^i France, v [eh Šegavih in prešernih dneh slavi po vse) domovini. Čisto vsi morda ne. Tisti srečneži, ki imajo srečo, da imajo redno delo, te slavijo zato, ker je, to Že ve§, na obletnico tvoje smrti v naši novi državi na ta dan državni praznik. Torej dela prost dan! Letos je to za nameček Še petek. Tisti bolj premožni. teh je v noit domovini tudi precej, bodo v podaljšanem koncu tedna skočili na morje ali kam drugam v tople kraje.
Tisti dragi, ki v vrstah Čakajo na delo in se po polžje pomikajo do okenc zavodov za zaposlovanje, te slavijo zato. dragi France, ker Še vedno verjamejo tvojim prerokbam. da »vremena Kranjcem bodo se zjasnila«. Da bo Šlo nekoč tudi njim bolje, zda) ko smo združeni v čudežni Evropi.
Kmetje in vinogradniki (e, veš. France, velikega slovenskega rodoljuba tudi zelo spoštujejo. T\idi ti znajo še iz šobkih klopi kar nekaj tvojih verzov. Bojijo se le tiste napovedi, da bo v njihove njive in vinograde z oblakov treščil grom. saj potem Slovenci ne bi mogli tako veselo peti o vincu, ki nam oživlja žile.., oni pa bi ostali brez dohodka, t^a pomoč države bi morali dolgo čakati.
Dragi Prešeren, ti pišem, ker ti moram zai^ati, da tudi učena, ta naš up, niso več tisto, kar so bili nekoč. Se spomniš svoje pesmi »Klel je neki mlad učenec/pust na pepel-nično jmro«...? Vsi so jo moraii, kot številne drage tvoje pesmi, znali na pamet. Saj je zabavna. Dandanes pa se zdi mladim učenje tvojih pesmi na pamet »ful« brez zveze. To pomeni, veš, da to pač ni več '>kul«. Razumeš?
Ampak vse to, dragi doktor Fig-fig, nima prav veliko zveze s kulturo in kuUumim praznikom v tvoj spomin, s pražnjo obleko in ponosno držo. Samo hočem ti povedati, da smo Slovenci vendarle še po tolikem časa po tvoji smrti, davnega leta }849, še vedno »fal« ponosni na tebe in da te imamo radi in tudi tvojo poezijo (ni nujno, da vsi vse razu-niemo), ker nas je ponesla v svet. v Evropo in postavila tebe ob bok največjim svetovnim pesnikom. Kako se to lepo slišii To Šteje.
/n kolikp tako lepih in v nebo vpijočih besed je bilo slišati te dni, V norčavem postnem Času, nc pepelnično sredo, in jih še bo v prihodnjih dneh, dragi France» Thdi zato ti pišem, ker ne morem preátóíť vseh zvenečih imen nagrajencev ob slovenskem kulturnem prazniku in njihovih zaslug za slovensko kulturo in ne slavnostnih govornikov, ki S ponosom in z zanosom te dni izgovarjajo tvoje ime in tvoje misli. Vstajamo ob himni, ki smo si jo izposodili iz predzadnje kitice cvoje Zdravljice: »... ne vrag. lesosedbo mejak!« In smo ponosni nase in nate. Godi biti »in«. Tako se reče danes, veš, dragi poet.
P.s. Zelo lepe misli na tvoj račun, se pravi o slovenski kulturi in prazniku, je včeraj zvečer v Narodnem domu v Celju izrekla tudi slavnostna govornica osrednje občinske proslave mag. Tina Kosi^ novopečena direktoňca celjskega gledališča: »V svetu, kjer so v ospredju predvsem materialistične vrednote, je nujno, da ohranjamo tudi svojo duhovno širino, ki nam jo nudi umetnost skozi svoja številna področja: od literature do glasbe, gledališča, filma, slikarstva in arhitekture,« Kako se to lepo sliši, kajne, dragi France? Al bo seme kal pognalo/kdor ga seje/sam ne ve./
Te pozdravljam, dragi Irance Prešeren, in hitim na premiera v Slovensko ljudsko gledališče, kajpak, tebi v Čast, da si ogledam Borzo slovenskih karakterjev. Menda bo »ful fajn«. Potem pa v tem mesecu Še na maralon drugih prireditev. Ti pišem!
INTERNET. TELEVIZIJA. TELEFONIJA
ze zâ
HUDA TROJKA!
* PBk«t vkPjuCuie nerost inlsmeta 2S6Kbps ( laeKbps.
Dodatne infamoclje: 03 42 88 112 03 42 88 119 e-rnaB; lnfo(g>tufnseX.nei
T U R N S E K
Ustanavljanje celjsk« visoke zdravstvene šoIb ima vstroki močno podporo,
Nov Icoraic proti univerzi
Kot pričakuje celjski župa d Bojan Šrot, bo Celje kmalu postajo univerzitetno mesto. Pričakovanje je izrazil tudi ob včerajšnjem podpisu pisma o nameri o ustanovitvi celjske visoke zdravstvene šole.
»Če bo Šlo vse po načrtih, bi nova šola prveštudente vpisala že v Študijskem letu 2009/10,« je ob tem povedala direktorica Re^ j skega študijskega središča Celje Katja
Esih. Pobudo so s slovesnimi podpisi pisma s celjsko občino na čelu podprli še predstavniki Splošne bolnišnice Celje, Psihiatrične bolnišnice Vojnik, Bolnišnice To-polšica, Zdravstvenega doma Celje, Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Srednje zdravstvene Šole Celje.
Kot 50 se strinjali podpisniki, regija s tretjo največ-
jo bolnišnico v Sloveniji, z desetimi zdravstvenimi domovi, 18 domovi za starejše in šestimi naravnimi zdravilišči nujno potrebuje nove kadre. V visokošolskem strokovnem programu zdravstvene nege bi izobraževali diplomirane medicinske sestre, ki lahko v veliki meri razbremenijo tudi zdravnike. Letno šolske programe Srednje zdravstvene lole Celje kon-
Velenje na študentskem zemljevidu
Minuli teden so v Velenju odprli prostore dekanata Visoke šole za varstvo okolja ter Fakultete za energetiko s Centrom za energetske študije in raziskave. »V Velenju smo bili priča že Številnim pomembnim dogodkom, začetek izobraževanja na dveh novih visokih Šolah pa se vsekakor uvršča med izjemne prelomnice,« je poudaril župan Srečko Meh, ki je izpostavil pomen podpore lokalnega gospodarstva.
Mestna občina Velenje (MOV) je Zâ nakup in obnovo ter opremo prostorov visoke šole in fakultete namenila približno 800 tisoč evrov proračunskih sredstev.
Obe šoli bosu z izvajanjem programov začeli v študijskem letu 2008/2009, Fakulteto za energetiko sta ustanovili i^OV in Krško z mariborsko univerzo. Za prihodnje Šolsko leto bo fakulteta razpisala po 40 vpisnih mest Zâ redni in izredni visokošolski in univerzitetni študijski program ter 20 mest za magistrski študijski program. Po besedah dr. Franca Žerdina, je cilj fakultete takšen študijski program, ki bo zanimiv za bodoče kadre v energetiki iz Slo veni j e, pa tudi iz Evrope.
Ustanovitelj Visoke šole za varstvo okolja, ki deluje kot samostojni visokošolski zavod, je Regijsko študijsko sre-
Oonacija premogovnika za obe šoli. V Velenju bodo jeseni zgradili študentski dom» profesorjem bodo omogočili najem stanovanj, kasneje pa nameravajo na področju Starega jaška urediti kampus. Področje okrog Šolskega centra bodo ogradili, dogradili parkirišče, zgradili še nov objekt z jedilnico, s septembrom pa uvedli tudi mestni avtobusni prevoz.
Po navedbah dr. Žerdina naj bi polovica študentov imela zagotovljene kadrovske štipendije, potrebe pa kažejo, da bi se lahko takoj zaposlili dve tretjini diplomantov.
dišče Ceije (RŠSC). Z novim šolskim letom bo začela z visokošolskim strokovnim programom varstvo okolja in ekotehnologija, razpisanih pa je po 50 vpisnih mest za redni in izredni Šnidij. Kot je poudarila Katja Esih, direktorica RŠSC, je Šola nastala iz potreb okolja Savinjske regije in da gre za perspektivno področje, katerega pomen bo v prihodnosti le še naraščal. Ob odprtju prostorov so svoje poglede na energetiko in okolje predstavili direktorji največjih šaleških družb, direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved pa je Šolama podaril 5 tisoč evrov za knjižni fond.
US
ča približno dvesto maturantov, kar 80 odstotkov [ih izrazi Željo po Študiju. Šolanje morajo nadaljevati v Ljubljani, Mariboru ali Izoh, z ustanovitvijo novega zavoda v Celju pa bi tako bodoče študente tudi finančno razbremenili. Podpisniki so prepričani, da pri ustanavljanju ne bi smeh naleteti na večje ovire.
PM Foto: AŠ
Državno priznanje OŠ Glazija
v Ljubljani so sinoči podelili priznanja Blaža Kumerdeja, tokrat se je med dobitniki znašla Osnovna šola Clazija Celje.
Republiški zavod za šolstvo priznanja vsako leto nameni tistim posameznikom in zavodom, ki pri delu z mladimi dosegajo visoke strokovne kriterije. Priznanje je OŠ Glazija, ki izvaja prilagojeni program, prejela zaradi odličnega parmerstva z zavodom pri razvoju in uvajanju novosti na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Kot so še zapisali v obrazložitvi, pa so se zaposleni v Šoli izkazali na področju timskega dela ter sodelovanja in demokratičnih odnosov v Šoii.
PM
INFORMACIJE
-^
•J.
» '/H
y^ffiWo OB ur^
šfm


5 •
/P- C
r/

m'-Ù^' S -


1 IE^Ktorog^',




ZLATOROG DLAKO MENJA, PIVA NIKDAR!
Nova podoba za nove čase.
4LHA
w W V »
WWW.LASKO.EU
M
I LJUBEZNIJO GA VARIMO OD LEU
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!
Med najbolj pozDanimi domačimi ohranjevaJci zgodovinskih in krajevnih zanimivosti }e bil poitojni Ivan Ravšer, lesar, ki je uspešno delal po vsej Evropi in je sodeloval tudi pri gradnji mnogih gradov. Prvi v vasi je imel tudi kolo z velikim ia malim kolesom» kar je bila prava atrakcija. Žal se je prehitro in tragično končalo njegovo zanimivo življenje.
Na pogovoru o predstavitvi Razdori8 so bili (zleva)odanfzmod dveh »cistikmetov vkraju Jurij MastnakJupanB^ioPodfirgajs, Olga in Avgust Slemensek, Štefan in Milena Hribenilk, Oaqa Žnidarlič in Florijan ReČnik.
»Ledrastff most mimo Razgorja
Po ustnem izročilu naj bi sta! blizu zanimivega kraja na tromeji
Šentjurja, Celja in Vojnika
Vedno bolj sem prepričan» da je pri nas izjemno veliko majhnih krajev z bogato in pestro zgodovino, mnogimi zanimivimi kulturnimi in naravnimi spomeniki. najrazličnejšimi dejavnostmi in predvsem z izrednimi ljudmi, ki veliko vedo in veliko znajo. Mednje prav gotovo sodi (udi Raz-gor, prijetna vasica, v kateri se predvsem sodobne hiée z gospodarskimi poslopji med travniki, njivami« sadovnjaki> pa tudi vinogradi razprostirajo v štiri smeri> kot veje na deblu drevesa, kot pove Olga Slemenšek, ki skupaj z možem Avgustom in družino do-muje tam, kjer imajo (udi turistično kmetijo.
Razgor se v vsej lepoti v vseh štirih leuiih časih bohoti na tromeji občin Šentjur. Celje in Vojnik, kamor tudi spada. Od središča občine je oddaljen okoli sedem kilometrov, sicer pa so Razgorjevi krajevni mejaši Dramije, Ljubečna> ŠmikJavž, Pristava, Bovše in Gradišče. V slednjem so še vidni ostanki gradu, s katerega so okoli leta 1700 z volov-skimj vpregami vozili kamenje za postavitev Marijine cerkve v Marija Dobju. ki je lepo vidna z mnogih točk v Razgorju. Še več: po legendi naj bi v tistem obdobju celo zgradili »ledrast«, usnjen (!) most iz Gradišča do bližnjega sv. Tomaža. Pisnih virov ni» se pa ustni prenašajo iz roda v rod.
Po mnogih lepiJi domačijah, kjer se spretno in tudi manj posrečeno srečujeta stara in novejša arhitektura, trenutno Živi 1S6 krajanov, med katerimi je tudi veliko otrok, ki jih vozijo v vrtec in šolo na Lju-bečno in v Vojnik. Mnogi se vozijo na delo v različne večje in manjše kraje, njihov sokrajan Vili Hriber-
V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Pečovje nad Storami. Našega novinarja boste našli v torek ob 16. uri na kmetiji Suhel (po domače Krajákovi), kjer mu bo-ste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa mu predstavili problem, te želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite!

Avgust In Ofga Slemenšek vabita na urejeno turistično kmetijo odprtih vrat z dobro hrano, prenočišči in tudi ribnikom.
Ijatí kot del naše dediščine. Imenitna gradnja brez žebljev in vijakov govori o pravih mojstrih, ki so na robu vinogradov postavili hram, ki Času in vremenu botruje že tri stoletja.
Med sodobnejšimi zanimivostmi pa gre predvsem omeniti turistično
vvdem kraju
nik pa se vsako jutro odpelje na delo celo v Ljubljano in se vrača pozno popoMne ali celo proti večeru, Vili kljub naporni službi še vedno zmore tudi delo občinskega svetnika Vojnika, kjer zastopa krajane Razgorja in sosednjih krajev. Ob našem obisku so se v prijetni sobi Slemenškove turistične kmetije zbrani domačini zapletli v pogovor s svojim zastopnikom, največ zanimanja pa je povzročila informacija o pripravi na gradnjo manjših bioloških Čistilnih naprav, ki jih je treba zgradili do leta 2015. Čistilne naprave si bodo lahko uredile tudi posamezne domačije.
Tri iistopajoče zanimivosti
Med starejšimi zanimivostmi je vsekakor le zelo dobro ohranj en vinski hram na meji med Razgorjem in Marija Dobjem. Vinski hram je z letnico 1718, brez dvoma pa predstavlja točko, ki bi jo bilo treba zaščititi, ohraniti in tudi ustrezno predstav-
Vdi Hnbdmik je svetnik občinskega sveta v VojnBiu. i^Potrefaovali biiavm razsvetljavo, preplestitev n^atarih dotrajanih cest aktualno so biološke čistilne naprave.«
kmetijo odprtih vrat Olge in Avgusta SlemenŠka ter ranč Kaja in Grom.
Olga in A>^ust Slemenšek sta odprla turistično kmetijo pred desetimi leti, gostom pa sta s svojimi izključno domačimi dobrotami na voljo ob koncu tedna (od petka do nedelje] in tudi po naročilu. Imajo tudi štiri sobe z desetimi ležiSČi ter v dolini ribnik, kjer se lahko gostje sproščajo z lovljenjem krapov» pozimi drsajo in poleti posedajo na klopcah. Ob ribniku bosta Slemenškova postavila 5e nekaj bivalnih hiSic ter uredila prostore za piknike. Od Slemenškove turistične kmetije - na urejenem dvorišču je nekaj stoletij stara lipa - so prekrasne pohodne poli do sv, TomaŽa z novim planinskim domom, devet kilometrov oddaljene ŽiČke kartuzije in proti Marija Dobju z imenitno cerkvico.
Ranč Kaja in Grom Andreja in Darje ŽnidarŠič deluje devetnajst let, zadnja Štiri leta v prijaznem okolju Razgorja. »Hvaležni smoob-čini Vojnik in županu Benu Poder-gajsu, da so nam omogočili prijetne prostore, kjer med prijaznimi domaČim lahko nemoteno razvijamo svojo dejavnost- Ponosna sem. da nas bodo letos 6. septembra tudi uradno imenovali za četrti Tteam center na svetu, to pa bo opravila največja psihologinja za živali na svetu Linda Tellington - Jones, ki se bo osebno udeležila srečanja. Takrat bo tudi izšla njena prva knjiga v slovenščini. V programu bo več kot Sestdesetčlanski simfonični orkester iz Domžal izvajal klasična
Daiia Žnrdaršic j a ponosno raziagafa o pridobitvi statusa četrtega Tteam centra na svetu,
dela, ki »govorijo« o živalih,« je ob drugih načrtih navdušeno pripovedovala Darja 2nidaršič.
Recnikova kapela in Florjanovo
Na zemlji domačina Florjana ReČnika že nekaj stoletij stoji kapela, ki je bila v stari Jugoslaviji vrisana v karti za avionski koridor! Večkrat so jo povečali in obnovili, vsako leto pa so v njej šmarnice ter blagoslov velikonočnih jedi. Reč-nik se z nostalgijo spominja, da so se včasih ob kapeli radi zbirali mladi, danes pa v lyaju ni več Čutiti pravega vaškega veselja s petjem in glasbo. Za bolj vesele trenutke poskrbi Avgust Slemenšek s prijatelji, ki še vedno ohranja florjanovo, ko gredo fantje od hiše do hiše, pojejo in kaj lepega zaželijo, v zahvalo pa dobijo denar, klobase in jajca.
Čeprav bolj mimo kot nekoč, v Razgorju čisto lepo živijo in se med seboj razumejo. To so pokazali tudi ob nalem obisku, ko so po našem odhodu nadaljevali s pogovorom o reševanju krajevnih problemov.
TONE VRABL
Na Ljubek zaviješ mimo gasilskega doma v rahel breg Id se skozi raztegnjeno naselje ŠmikJavž pripelješ do odcepa z lokalnim avtobusnim postajališčem in smerokazom Bo^. Razgor. Po nekaj ovinkih smo pred Razgorjem in veliko kapelo, ki je kot manjša cerkev.
Štefan Hribemik (ns sfikj zženo Mileno) je živi leksikon dogajanj v tfomaěem kraiu in okolici, veliko pa ve povedati tudi o najsterejšeni
objektu v kraju, vinskem hramuzletnico1718!
m

AKTUALNO
Rušilne
razkošne Skalne
vile
Nestrokoven izkop gradbene jame za parkirišča blokov na Jožefovem hribu za sabo potegnil sosedovo letno kuhinjo in plaz ogorčenja, tožb in
neporavnanih odškodnin
Preglobok In predolg izkop zemlje je zahteval rušite v objekta, sanacijo plezu in zaščito s podpornimi piloti.
Skalne ^e na Jožefovem hribu v Celju so zakoncema Pompe zagrenile življe-nje. Gradnja najbolj razkošnih in najdražjih stanovanj je terjala davek. Izkop jame za gradnjo 30 podzemnih parkirišč je sprožil zemeljski plaz, zaradi česar sta Pompetova zaradi slabo zgrajenega opornega zidu ostala brez letne kuhinje in dela garaže. Po dveh letih živčne vojne in iskanja pravice pristojne inšpektorje v državi prosita, da prevenjopravilnost gradnje dveh stanovanjskih blokov, ki ju je žalsko podjetje Vender zgradilo pod njuno parcelo.
Da bodo pod njuno parcelo začeli graditi večstanovanj-ska bloka, sta zakonca Pompe dokončno izvedela Šele, ko sta se na lastne oči prepričala o tem. »Nihče naju ni vabil na ogled načrtov za gradnjo, ki naj bi jih razgrnili v KS Aljažev hrib,« povesta. Njuno pozornost je nato pritegnil začetek gradnje izvajalca del velenjskega Vegra-da, ko se je sedem metrov globoko v nezavarovano gradbeno jamo najprej zrušila
Olga Pompezgoro dokumentov,skaterimizmozem Silvestrom že dve leti iščeta pravico.
ograja ter je začel pokati in drseti v jamo del asfalta in so se nato pojavile nevarne razpoke na njuni letni kuhinji. »Obrnila sva se na inšpekcijske službe, policijo in iskala mnenje sodnega izvedenca za grad njo,« začne dogodke izpred dveh lei opisovati Olga Pompe.
Stroka satajila v jami
Pompetova sta prepričana, da sla drsenje zemlje in težave sprožila varčevanje z materialom in neupoštevanje načrta projekta, čeprav je gradbeni inšpektor gradnjo večkrat nadziral. »Projekt je pred začetkom izkopov zahteval postavitev osem metrov globokep in 35 metrov dolgega opornega zidu ob naši meji,« pravi Silvester Pompe. Strokovno napako pri izkopu gradbene jame, ki ogroža varnost ljudi in objektov, je potrdil tudi sodno zapriseženi izvedenec gradbene stroke Dejan Žlajpafa in v svojem mnenju zapisal, da sta Pompetova upravičena do primerne odškodnine. »Namesto postopnega izkopa so
gradbinci naenkrat lik ob meji Pomp eto vih odprli v hribu preglobok in predolg izkop, kar je naplazovitem območju tvegano in ogrožajoče,« Še pojasni Žlajpah. Letna kuhinja, ki sta si jo postavila nekaj metrov stran od hiše, bi zaradi posega zato kaj kmalu lahko zgrmela v jamo, zato sta s podpisom dovolila, da jo gradbeni delavci podrejo in po sanaciji plazu postavijo novo, enako prejšnji. »Za podpis soglasja o rušenju sva se posvetovala z odvetnikom in v začetku avgusta 2006 do-vollia. da kuhinjo porušijo. Od takrat so težave iz dneva v dan večje in najino zdravje docela načeto.« Podjetje Vender se z obljubo in zavezo, da bo na njuni parceli že v pol leta vse tako kot prej, tudi po dveh lelih kalvarije in iskanja pravice na različnih inšpekcijskih in ostalih naslovih izmika z odgovori. »-Da imava objekt zgrajen na črno, da bova za nadomestno gradnjo rabila dovoljenje 1er da sva sama privolila v ru-šenje,« pravita. Kasneje sla izvedela, da investitor, podjetje Vender, pred rušitvijo ni pridobil dovoljenj za rušitev in kasnejšo nadomestno gradnjo. »Nama je odvetniška družba Čeferin lore j dovolila dati soglasje za rušitev objekta na črno, ne da bi investitor prej pridobil dovoljenje?« se zdaj sprašujeta. Omenjata tudi pisma, vkaterih jima v podjetju zaradi povzročitve Škode, ker da nista dovolila zasipa zemlje skozi njuno dvorišče, nalagajo plačilo približno osem tisoč evrov.
Previsoka odškodnina
»Zahtevava, da nama nazaj v prvotno stanje posta-
vijo porušeni objekt in izplačajo 30 tisoč evrov odškodnine in do zdaj tri tisoč evrov nastalih stroškov v dveh lelih kar s tremi odvetniki,« sta Pompetova jasna v svojih zahievah. Dogovor sta z direktorjem Venderja Vanjo Verdelom želela doseči tudi izvensodno. »Čeprav so nam povzročili Škode za več kot 50 tisoč evrov in med gradnjo motili našo posest, ki je tudi po dveh letih eno samo gradbišče.« Gradnja že večkrat začete letne kuhinje, ki je dolga leta veljala za topel in prijeten družinski prostor Pompeto-vih, naj bi se letos le zgodila, čeprav so možni zapleli, saj naj bi Pompetova imela dovoljenje leza sanacijo objekta, ne pa tudi za nadomestno gradnjo. »Ne žeiiino zavlačevati. a če bosia hotela pridobiti gradbeno dovoljenje, bo to začetek gradnje še zavleklo,« pove Verdel. »Ru-Šitelji« in Pompetova se ne morejo zediniti tudi glede višine odškodnine, »Varnost smo zagotovili s podpornimi piloti in kar sedemkrat poskušali objekt postaviti nazaj, kot je to naša obveza, a nam tega niso omogočili, saj želijo prej odškodnino,« pravi Verdel. Ponujali naj bi jima 20 tisoč evrov odškodnine, s Čimer se Olga in Silvester ne strinjata. Verdel obžaluje, da sta Pompetova zaradi nestabilne in plažo vite zemlje ostala brez svoje hiške, in težav zaradi ponovne postavitve objekta ne vidi, medtem ko se s previsoko odškodnino ne strinja. Pravico bosta Pompetova zato najverjelneje Še naprej prisiljena iskati s pomočjo odvetnika.
MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN
^ GOSPODARSTVO
O ce t is
Potenje v kotlu za varjenje piva
V Laškem odpirajo enega najsodobnejših termalnih centrov v Evropi - Za termalni center 28,5 milijona evrov
v Zdravilišču Laško v teh dneh urejajo Še zadnje podrobnosti pred odprtjem terni al nega centra Wellness park Laško. Naložbo so začeli oktobra 2006, prve goste pa bodo v modernem termalne m in savna centru sprejeli prihodnjo soboto. Danes naj bi termalni center dobil tudi uporabno dovoljenje.
Ko^ je na včerajšnji novinarski konferenci povedal direktor Zdravilišča Laško mag. Roman Matek> znaša predračunska vrednost celot-nega projekta wellness parka 70 milijonov evrov: »Od lega je naložba v termalni center stala 28,5 milijona evrov» približno 22 milijonov bo treba odšteti za wellness hotel, preostalih 20 milijonov evrov pa za gradnjo kongresnega hotela in kongresnega centra.« Izgradnjo prve faze, 10 je termalnega centra. Sla vvišini 4,17 milijona evrov sofinancirala Evropski sklad za regionalni razvoj in ministrstvo za gospodarstvo. Gre za največjo naložbo z wellness vsebino do zdaj, ki naj bi na kopališče in v savna center letos privabila 230 tisoč obiskovalcev. Investicija je
pomembna tudi za lokalno okolje, saj bo prinesla precej novih delovnih mest. Zdajšnjim 380 zaposlenim se je v prvi fazi pridružilo 60 delavcev, ob zaključku naložbe pa naj bi se to Število povzpelo na 200.
Bogata ponudba
Termalni center z 2.200 kvadratnimi metri vodnih površin lahko naenkrat sprejeme približno 1.300 obiskovalcev, saj je kar trikrat večji od obstoječih notranjih in zunanjih bazenov Zdravilišča Laško. Pod edinstveno odpirajoče se stekleno kupolo v Evropi bodo na voljo bazen z valovi, trije whirpooll nad bazenom, knajpova pot, otroško vodno zabavišče, rekreacij s koma sažni bazen s slapovi in talnimi izviri, hitra reka, tobogan ter povezava s celoletnim zunanjim bazenom. Na zunanjih površinah pa se bodo razprostirali rekreacíjskoplavalni in otroški bazen, vodna drča in zunanji tobogan ter zunanji masažni bazen v obliki kristala na sotočju Rečice in Savinje. V savna centru bo na 657 kvadratnih mestih na vo-
ZdraviliŠČe Laško je lani poslovalo zelo uspešno. »Zadnja leta se neprestano zmanjšuje število napotnic na zdraviliško zdravljenje pacientov. V okviru zdravilišča to kompenziramo zdruglmi programi, zdravstvenimi, wellness, programi za dnevne obiskovalce, tako da smo lansko leto zaključUi z malo več kot 13 milijoni evrov prihodkov, kar je za 10 odstotkov več kot leto prej, In z nekaj več kot 600 tisoč evri dobička» kar je zâ 40 odstotkov več kot v letu 200Ó,« je zadovoljen Matek. Ambiciozni, a realno zastavljeni so tudi načrti zdravilišča za letos. Skupno načrtujejo 30-odstotni porast nočitev, potrojitev obiskovalcev termalnih bazenov, 90-odstotni porast obiskovalcev v savnah ter 70-odstotno povečanje prodaje weU-ness storitev. Letos tako načrtujejo dobrih 1$ milijonov evrov poslovnih prihodkov, kar je za 44 odstotkov veČ kot lani, ter za polovico večji dobiček, kar pomeni 900 tisoč evrov dobička.
Največja atrakcija termalnega centra je steklena pomična kupola, ki prekriva bazenski kompleks in je prva tovrstna izvedba strehe v srednji Evropi. Posebnost so tudi prozoren tobogan, masažni bazeni v obliki skodelic nad bazenom z valovi ter zunanji masažni bazen v obliki kristala.
Ijo šest savn (velika finska v obliki '>hjše« Kozjanskega, parna ali turška v obliki kotla za varjenje piva, irďrarde-ča kol vagon Orient Ekspre-sa, Lâconium z aromo lipe ter finski savni, ki ponazarjata elementa ognja in zemlje), zgrajenih v sodobnem slogu s pridihom okolja in zgodovine Laškega.
A to je šele začetek ...
Odprtju termalnega centra bo konec leta sledilo še odprtje wellness hotela s 104 sobami, wellness spa centra In restavracijskih prostorov. Kongresni center s kongresno dvorano s 400 sedeži> slavnostno dvorano in več manjšimi seminarskimi prostori ter 109 hotelskimi sobami pa bo končan v začetku leta 2009- Investicija bo zaključena do leta 2011, ko bo dokončana gradnja apartmaj-skega naselja za varstvo starejših občanov. »Za kongresni hotel z 88 sobami, eno večjo in petimi manjšimi dvoranami trenutno pridobivamo vso potrebno dokumentacijo, z gradnjo pa bomo začeli takoj, ko bomo pridobili gradbeno dovoljenje in nato še evropska sredstva na razpisu ministrstva za gospodarstvo,« je dejal Roman Matek. Wellness hotel, ki bo imel trenutno enega največjih in najsodobnejših wellness spa centrov, bodo odpr-
Je za Irce rogaški kristal predrag?
Po oktobrski zamenjavi vrha Steklarne Rogaška, ko je kriznega menedžerja Roberta Lična zamenjal Davorin ^nija, so se zaprli za javnost. Prvi namigi so bili. da se bo v njej delalo le Še za lrce> a ta pogodba Še vedno ni podpisana.
irski steklar Waierford je po pisanju časnika Financial Times ravno stem razlogom prepolovil število zaposlenih, na posel, pri katerem se ne bo treba ukvarjati z iskanjem končnih kupcev, pa stavijo tudi v Steklarni Rogaška, Pogodba naj bi bila zdaj podpisana
maja, po poročanju tujih Časnikov pa irski steklar cenejšo proizvodnjo išče tudi po ostalih delih Evrope, kjer je delovna sila še cenejša kot pri nas. Rogaška steklarna ima po nekaterih informacijah z evropskimi in ameriškimi kupci vseeno dovolj dela, ce-
lo toliko, da iščejo novih 100 ljudi, po dru^h se jim skladišča nevarno polnijo. Tudi informacije, da so se z novim vodstvom zaposlenim plače precej dvignile, ne držijo, saj so delavcem po zamenjavi vrha plačali le izredno mesečno stimulacijo.	RP
Nov veter, ki dejanskega stanja v podjetju Še ni spremenil, Je zapihal tudi v Steklarski Novi. Tam je z novim letom mesto direktorja prevzel nekdanji trener in športni direktor odbojkarskega kluba Stavbař iz Maribora Teo Pajnik, prejšnjega direktorja Mihaela Kolarja pa je lastnik, ministrstvo za šolstvo in šport, konec leta, torej slabo leto pred iztekom mandata, iz nekrivdnih razlogov razrešil.
Direktor Zdravilišča LaŠkoRomanMatekprednovimtertnafnim centrom, vrednim 28,5 milijona evrav, ki naj bi na kopališče in v savna conter letos privabil 230 tisoč obiskovalcev. Kot je dojal, ciljajo tudi na tujce,
predvsem Avstrijce.
li pedvidoma avgusta letos. V njem bo na voljo 25 sodobno opremi jenih prostorov za različne wellness terapije, fitnes ter prostori za rekreacijo.
V Zdravilišču Laško so za številne ugodnosti poskrbe-
h že pred samim odprtjem termalnega centra. Celodnevne vstopnice za bazen ter za bazen in savno so do 15. februarja na voljo s 3O-odstotnim popustom, pri čemer računajo, da bodo do
odprtja prodali več kot 20 tisoč vstopnic. Številne ugodnosti pa bodo nudili tudi po odprtju termalnega centra.
BOJANA AVGUŠTlNClČ Foto: SHERPA
Steže
izbrali vaših 10 najijubšiii?
dospoMûrtJna. upokoitnka *z Maribota
Gospa Martina jih je že!
"Seveda sem že izbrala svojih 10 najijubših. Ta akcija se mi zdi super, saj lahko svoje izdelke kupujem po izjemr\ih cenah /n řo kar do moja!
Ker smo velika družina, sem z lahkoto izbrala 10 izdelkov, kijih vsakodnevno potrebujemo vsi družinski člani."
V katalogu "Mojih 10 najljubših" najdete več kot 80 izdelkov priznanih blagovnih znamk tudi več kot 40 % ceneje!
Izberite In izrežite vaših 10 najljubših. S Tuš klub kartico jih aktivirajte na blagajni najkasneje do 1.3.2008!
Več kot 3 mesece bo tako vaših 10 najijubših izdelkov v akciji samo za vas!
tuŠklub



li
t
Katalog najdete na WWj^.tUS.SÍ I
^LOLI panm i mjlwíjSim okusom
AKCIJA
(L)judje z veliko začetnico
Podpora V zadnjih trenutkih
Kako se spopasti in spri-jaznÍtizneizbežnim?$epo-sebei, če te soočijo z dejstvom, da se tvoj Čas izteka. Nekateri razmišljajo o svetlobi na koncu tunela, drugi so prepričam, da bodo uzrli božje obličje, tretji računajo zgotj na temo črne zemlje. Prostovoljci hospi-ca vsem, ki to želijo, in tudi njihovim svojcem poskušajo lajšati zadnje ure. Na način» ki je omenjenim najbližje. »Zato je treba pred* vsem prisluhniti» poslu^-ti,« pravi Breda Arzenšek.
»Pri nekaterih v hospicii je odločitev za prostovoljno delo pogojena z osebno izkuSnjo, s srečanjem s smrtjo. Včasih je lahko to tudi svojevrstna past,« pravi Breda. Sama se je morala pred 12 leti soočiti s tragično izgubo sina. »Proces žalovanja je bil dolg, mlajša hči me je potrebovala, zato sem se zaprostovoljstvo od-ločila pred tremi leti. Še v Času izobraževanja sem bila pre-pričana, da to poslanstvo ni zame, ampak sem si rekla» da bom dokončala, kar sem si
zadala. Potem je steklo,« razmišlja vodja prostovoljcev v celjskem hospiců, ki vrh tega opravlja še naporno delo ne-
V našem uredništvu se je doslej nabralo 6.475 kuponov, samo la leden pa smo prejeli 391 vaših ^sov. Čeprav v naši akciji ne gre za klasično tekmovanje, smo veseli vseh kuponov.
Naša akcija predstavljanja ljudi, ki bi jih morali pisati z veliko začetnico, se počasi zaključuje. Kupone, ki jih tako pridno izpolnjujete, bomo sprejemali še do konca tega meseca (prešteli pa v sredo» 5. marca), priložnostno srečanje, na katerem se bomo srečali s predstavljenimi v naši akciji, pa pripravljamo proti koncu marca.
1-	Majda Makovšek.................................1708 glasov
2-	Cvetka Operčkal.............................................L613
3.	Klavdija Brežnik..............................................899
4.	Branko Koštomaj.............................................639
5.	Sabina Kolar..................................................403
6.	Sonja Mastnak..................................................205
7- Ivanka Tofam...................................................129
8.	Olga Židan........................................................108
9.	Brigita Muškotelc...............................................89
10.	Zofka Čakš.........................................................79
Za prvo deseterico sledijo: Ivica Knez (72), Vera Zabu-kovlek (70), Martina Zupane {59), Vida Zupane (34), Dragica Turk (33), Maijana Horjak (27), Darinka Burger (26). Stanky Risiovič (19], Majda Zupan (15), Mojca Škrubej (10), Tatjana Halužan (6), Vili Drobne (6), Silva Žerak (6), Mo\z Jazbinšek (5)» Olga Dokler (3), Martina Furlani [2), s po enim glasom pa Martina Felicijan, Marija Zupane, Tinca Kovač, Mateja Snodej, Kristina UČakar, Magda PajiČ, Feliks Ferlež, Anita Krivec, Andreja LipovSek, Mojca Vidic in Katica Pešak.
govalke v Domu Nine Pokom, kamor se vozi iz Štor.
Na popotovanju brez prtljage
Njene naloge bi težko kdor-koli zmogel. Bili z umirajočimi, jih poslušati, jim omogočiti čim bolj kakovostno preživljanje zadnjih trenutkov In tolažiti svojce po smrti bližnjega, tudi ^kšno leto dni. TUkaj so še, kot pravijo v hospiců, zunanji žalo válci, listi, ki se nanje obrnejo po tragični ali nenadni izgubi. »V^o spremljanje je proces, popotovanje, na řwiere-ga se podaš brez prtljage, ne da bi poznal njegov cilj. Postoriš, kar je pač v tvoji moči. Predvsem pa se trudiš, da v družino ne vnašaš svojih navad, ne narekuješ tempa in ne modruješ, ampak poskušaš prisluhniti in nekako razbrati, kakšen pristop boš izbral,« pravi Breda.
Koordinatorjetisti, ki najprej obiSče družino, nato
strokovna skupina hospiea izbere prostovoljca, ki najbolj ustreza tudi glede na karakterne značilnosti umirajočega, in ga nato predstavi družini. Breda ima pri svojem prostovoljnem delu močno podporo na delovnem mestu in doma.
«Majdlje sem umirajočega spremljala tri mesece, kdaj tudi zgolj uro, tik pred koncem. Na vsakogar se navežeš in tudi sam za njim žaluješ. Zalo smo po smrti prostovoljci nekaj časa, kot pravimo, v 'mirovanju<. Nekateri vztrajamo, drugi se po določenem obdobju odločijo, da tega dela ne bodo več oprav-ljali,<< pojas nju je Breda in dodaja, da bi na Celjskem potrebovali nove člane.
Bolečino preganjata hitrost in navijanje
Vendarle se zastavlja vprašanje, kako se prostovoljec »pobere«, zbere energijo, distancira od lastnega žalovanja. Breda skriva več adutov v rokavu. »Verjetno se vam bo zdelo smešno, ampak imam dve strasti. Ena je na-vljanjes Florijani. Na tekmah si dam duška, izkričim bolečino. Druga so motorji. Lani sva z možem naredila prve Izlete po Sloveniji, letos bova šla kam dlje,» Breda razkrije svojo adrenalinsko plat.
»Ne znam ubesediti. kaj mi daje prostovoljstvo. Neko notranje zadovoljstvo, izpolnitev. Vsako spremljanje zapišem, beležim zgodbe, tu in tam kakšno celo objavim v glasilu hospiea. Vsaka izkušnja obenem da veliko odgovorov na vprašanja, ki se Človeku zastavljajo. O koncu, minljivosti in tudi volji do življenja,« sklene Breda.
POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN
[^^udje z veliko začetnico
GlssujBfn 22 lime In priimek, loSen naslov ali naslov ustanovel:
Moj naslov fima in priimek, ulica« krajj:
Kupoft {>c»ll;ft6 ne Novi tednik, Pr^emova 19« 3000 Co(|0. V$ak teden bomo med poiiljatolji itlrebah doutníka hílosga darila.
Nagrajenka îega ledna, ki prejme majico Novega tednika, je Maša Turk, Ljubljanska 33, 3000 Celje.
ATRU stoaovan jf ka ifldrvfla lo.o.
mili
B ' < 300Hfllia
Če vas zanima delo v ustvarjalr^em in prijetnem delovnem okolju» se nam pridružite kot
UPRAVNIK NEPREMIČNIN (m/ž)
Pričakujemo;
-	višjostrokovno izobrazbo, smer gradbeništvo
' obvladovale delazmćunalnikom (Windows, Won:i, Excel)
-	vozniški izpit &4^egorije
-	zdželene so delovne izkušnje rra podobnih delih Nudimo:
-	urejene delovne razmere
-	možnost usposabljanja, izobraževanja in osebnega razvoja
Delovno razmerje bomo sMenJIl za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Ambiciozne, odgovorne In sa-molnícíattvne Kandidate vab'fmo, da nam poâljejo ponudbe s Kratkim življenjepisom na naslov ATRIJ stanovanjska zadruga, 2.0.Om Lava, p. p. 1045,3001 Celje, ali po e-postl tajnistvo-^s2-dtril.sl.
^ . POZOR. HUD PES
Ptičja perspektiva iculturnega prazniica
Kulturni praznik je poleg slovenske notoriCne dvojine zagotovo slovenski fenomen. V tem smo posebni in to je ena (istih stvari« kjer smo eni redkih svetovnih narodov» ki so si za kulturo celo vzeli dela prost dan. To nam je seveda vsem še posebej všeč, če odmislimo splošno znano, da na praznike ljudje storijo največ samomorov. Verjetno je na ta dan. glede na stereotip, da je naša kiú-tura pretežno melanholična» na trenutke celo patetična, največ samomorov.
No, nemalokrat na samomor pomislim tudi sam, ko se v mazohistični maniri odločim, da bom spremlja) kakšno proslavo, se udeležil kakšnega svečanega javnega programa. Celoten cirkus okoli kulturnega praz-nika skozi kontekst naše družbe vidim kot veliko limonado, parado ekshibicionizma, Podeljevanjenagrad, očarani nagrajenci, zagrenjeni osmoljend in ples zavisti na vsakem koraku. Na-grajencizjobovsko držo dvigaj o kozarce ruj nega. osmo-Ijenci odzdravljalo iščoč skupno temo, ki skuša od-bezljati proč od samega rituala podelitev, nekam proč, kjer bi Izginila težka senca osmoljenosti. Pri takšni temi so spet na konju ali tudi ne. saj so nagrajenci vendarle v prvem planu. Obstajajo tudi tretji, ki zavihajo nosove in ne želijo sodelovati z nikomer, sploh ne s tistimi, ki jih nagrajujejo po principih življenjskega dela in predvsem po principu uravnilovke. Vsemu temu v naslednjih dneh sledi val komentarjev, v katerega se divje zaženejo vsi tisti, ki so v spremljajočih ekipah - z besednjakom formule ena, meha niki, konstruktorji, ob-skurneži Šov biznisa, ki se izživljajo nad že sicer zaskrbljujočim kompleksom kulturniškega napuha. Analizirajo pubertetniške izpade večno nezadovoljne kul-
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hounai I .com
turniške srenje in vizionarsko kažejo pot.
Še najbolj so oddaljeni od tega tisti kulturniki, ki jih običajno »uradni«^ umetniki gledajo nekako postrani, kot nekakšne komerclalneže, nevredne pozornosti in seveda popolnoma izključene iz konteksta državnih na^a-jevanj. Slednji so že skozi leto nekako izldjučeni iz posvečenih krogov, ki so sicer medsebojno usodno povezani v maniri tanke črte med ljubeznijo in sovraštvom. Na kulturni praznik pravzaprav na plan izbruhnejo neštete frustracije našega kultumiš-tva, ki z redkimi izjemami izdaja bipolarizacijo naše kulture, malomeščanski značaj ali antipod, vulgari-zacijo kulture kot takšne. Slednja je lastna mlajšim ustvarjalcem. ki se skozi leta počasi odmikajo od nje, saj lahko po kulturniški lestvici običajno zlezete le tćdco, da se slinite malomeščanskim kulturnim inštituci jam in postopoma prevzemale njihove vzorce. Tako recimo nikakor ne preseneča, da se kakšen uveljavljen slovenski pesnik, ki se še vedno rahlo gandžiran sprehaja od dolgočasnega branja malomeščanske poezije, na naslednjo prireditev pripelje s popolnoma novim modelom recimo kakšnega top chry-slerja, kupljenega verjetno z denarjem kakšnega Prešernovega sklada, in tam ble-beče svoj »larpurlar«, ki ga slišimo na abotnih prireditvah, ki so možne zgolj v državi, kjer obstaja edinstven fenomen, kulturni praznik.
RAZPIS ZA DELOVNO MESTO
TEHNOLOG MERILEC
Zaradi povečanega obsega del podjetje Simer, d.o.o., zaposli tehnologa merilca.
Zahtevana izobrazba: V. stopnja strojne sli gradbene smeri Pričakovane izkušnje: lete Mesečno plačilo: po dogovoru» mesečno Oblika zaposlitve: za določen čas z 2-mesećno poskusno do
bo ter z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Opis del tn nalo^:
-	izvajanje meritev na terenu
-	komunikacija s strankami
-	pisanje nalogov za proizvodnjo
Od kandidata pričakujemo znanja pn izvalanju meritev, poznavanje delaz računalnikom (MS Office), urejenost, komunikativnost, iznajdljivost, samc»niciativnost, sposobnost timskega dela, pripravljenost na izobraževanje, vozniški izpit B-kategorije.
Nudimo delo vuspesnem podjetju, dinamično delo.
Svoje prijave na delovno mesto nam pošljite na naslov Simer. d.o.o., IpdvČeva 22, 3000 Celje, aii preko zaposlitvenega obrazca na naši intemetni strani www.simer.sl.
Lepilo, ki ne spusti
Zlatí možnar za ohranjanje ljudskih običajev, zlati prstan za rešeno
življenje
Laški godbeniki se bodo nocoj svečano oblekli in v pokon^ drži spremljali občinsko slovesnost ob slovenskem kuJtumem prazniku. Pred njimi bo z dirigentsko palico zadovoljen in ponosen stal kapelnik Ivan Medved. In potem bo občinstvo Laški pihalni godbi» ki se zđdnja letâ prebija v sam vrh med tovrstnimi godbami v Slove-ûiji in širše, namenilo buČen a-pLavz, Etno odbor Jureta KraŠov-ca Možnar pa ji bo za 145 let neprekinjenega delovanja podelil zlatega možnarja ...
V	Laški pihalni godbi so si ves čas prizadevali, kako godbo Še izboljšati in jo narediti še prepoznavnej-šo. Leta 1989 so ustanovili mažo-retno skupino, dodatno pa seje godba okrepila leta 1997 z bobnarsko skupino. Smelih vizij pa ni manjkalo niti sedanjemu lápelniku Ivanu Medvedu. Ko se je pred desetletjem in pol vračal med laške godbenike. je čutil, da godbeniki zmorejo precej več, kot $e je od njih zahtevalo. in imel je prav, V zelo kratkem času je iz njih iztisnil več, kot je bilo sprva mogoče pričakovati. Postali so državni prvaki v korakanju (letos bodo organizirali državno tekmovanje v koncertni dejavnosti) , vabili so jih (in jih še vedno) na številna srečanja in tekmovanja izven države, njihovo bogato delovanje so opazili tudi pri Etno odboru Jureta Krašovca Možnar...
Etno odbor Jureta Krašovca Možnar zlatega možnarja podeljuje za posebne dosežke na področju etnologije. V kakánem smislu [^kâ pihalna godba prispeva k ohranjanju in obujanju starih ljudskih šeg in običajev?
To je verjetno povezano z delovanjem godbe v preteklosti. Zadnja leta se z imanjem redno vključujemo v aktivnosti etno odbora, s čimer popestrimo njihove prireditve. Sicer pa je treba zasluge za zlatega možnarja iskati v zgodovini. Včasih, ko še harmonika ni bila tako poznana, so bila trobila in tolkala glavni inštrumenti pri vseh ljudskih opravilih, porokah, praznikih. Godbeniki so znali popestriti dogodke v mestu in na podeželju, pa naj so bili ti reàmsko, cerkveno ali etno obarvani,
V	Laškem praktično ni prireditve brez Laške pihalne godbe ...
... ja, saj zato nas pa imajo. Zato nas podpirajo in sl<rbijo, da ima godba vse materialne pogoje za nemoteno delovanje. K temu sodijo tudi povabila na nastope, ki se jih na leto zvrsti okoli 80.
Cenijo vas pa ne samo v Laškem, ampak mnogo širše, tudi v tujini. Pred nekaj tedni ste navdušili nemško občinstvo.
Ivan Medved se je rodil 19. maja 1962. Osnovno šolo in nižjo ^as-beno je obiskoval v Laškem. S 13 leti se je priključil Laški pihaini godbi kot klaiinetísL Kasneje je na srednji ^asbenl âoU in Akademiji za glasbo v Ljubljani študiral saksofon in oboo. Od leta 1981 je bil zaposlen v Orkestru slovensice policije, od leta 1994 je deloval kot pomočnik poveljnika v tem orkestru, zadnjih sedem let pa je zaposlen na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti kot vodja območne izpostave Laško. Na GŠ v Laškem poučuje saksofon. V Laški pihaini godbi je od leta 1996 dirigent in predvodnik, prav tako je predvodnik Zveze slovenskih godb in učitelj predvodništva.
Tb je bilo največje gostovanje, ki ga je v vsej svoji ^odovini doživela Laška pihabia godba. V Nemčiji si nas je na petih nastopih v treh dvoranah ogledalo okoli 20 tisoč ljudi. Nastopili smo na glasbeni Šov paradi. To le povsem nova zvrst nastopanja, ki bi jo radi pripeljali tudi v Laško oziroma Slovenijo, Gre za prireditev, kjer godbe v dvorani med igranjem korakajo in uprizarjajo razne like in na ta način, zabavaj o občinstvo. Bilo je res nepozabno.
Podobno glasbeno Šov parado ste konec lanskega leta že organizirali v Laškem. Kakšen je bil odziv domače publike?
To je bil le poskus takšne prireditve, kot jih poznajo v Nemčiji. Ni nam žal, da smo organizirali parado v Laškem, nam je pa žal, da si tega ni ogledalo več ljudi. Mogoče smo bili malo preskromni z reklamo, pri čemer se pogovarjamo, da bi zadevo letos ponovili. Za to potrebujemo dve aii tri tuje skupine in dovolj zanimive slovenske orkestre.
Koliko orkestrov, razen vašega, pa sploh je v Sloveniji, ki se usmerjajo v šov programe?
Poleg orkestra Pošle Maribor in godbe Bežigrad iz Ljubljane, ki v kratkem potujeta v Nemčijo na glasbeno šov parado, vem še za kar nekaj orkestrov, ki se usmeriajo v to zvrst. Predvsem so to orkestri, ki imajo tako kol mi ob sebi mažorete ali bobnarske skupine. Verjamem, da bomo v Sloveniji počasi razvili to zvrst nastopanja. V tujini je na takšnih paradah prostora za vsaj deset slovenskih orkestrov, šov program sicer od godbenika zahteva veliko več napora in znanja kot zgolj igranje. To ;e v bistvu nadgradnja igranja. Se pa da te veščine hi-
tro naučiti, če je le volja.
Se strinjate» da za vsako uspešno godbo stojijo Še bolj uspešne mažorete?
Bo že držalo. Z našimi mažore-tami se res premalo pohvalimo. Kajti, štirikrat zaporedoma doseči naslov državnih prvakinj in se uvrstiti med pel najboljših mažoretnih skupin vEvropi, ni enostavno. Opažam, da že cela država tekmuje proti našim mažoretam, saj veljajo za nepremagljive (letos bo državno tekmovanje mažoretnih skupin konec apiila v Radečah, op. p.). Takšen uspeh ne pride sam po sebi, potrebno je izobraževanje tako mentoric kot mažoret in ogromno trdega dela.
Laška pihalna godba že 145 let deluje neprekinjeno. A zlagali bi se, če bi rekli, da se v vsem tem času nikoli ni znašla v krizi, kajne?
Vzponi in padci so povsod. Tako se je tudi Laška pihalna godba nekajkrat znašla v težavah. Toda vse skozi so se našli tudi entuzijasti, ki so voz vlekli naprej. V 145 letih se je zvrstilo 17 kapelnikov, poleg njih pa so imeli pomembno vlogo, da se je godba obdržala, tudi drugi godbeniki. Seveda ne smem pozabiti ljudi, ki so podpirali delovanje godbe. Pri tem moram omeniti Ferda Pajka. ki je v godbi igral polnih 70 let in nas Še danes pri 86 letih rad spremlja. Velika zahvala gre godbenikom, ki so dali idejo, da se usunovita ma-Žoretna skupina, ki jo danes vodi Majda Mai^uČ, in bobnarska skupina, ki jo vodi Miha Der-gan. Bilo je veliko ljudi, ki so imeli vizije, kaj početi z našo godbo.
Teh tudi danes ne manjka. Mnogi odgodbenikovimajo končano srednjo glasbeno šolo, nekateri celo glas* beno akademijo. Tako da se za prihodnost naše godbe nI bati, vsaj po strokovni plati ne.
Sami ste se k laški godbi pritUju-Čili zelo mladi, s 13 leti kot klarinetist. Kako vam je tako mlademu uspelo priti v tako velik orkester?
Moj oče je bil zaposlen pri Rudniku Laško, pri čemer so rudarji vsako leto julija svoj praznik obeležili na Smohorju. Z očetom sem hodil na ta praznovanja, tam pa je bila tudi godba, na katero sem se dobesedno prilepil. Nikakor se nisem mogel ločili od nje. Toliko časa sem vztrajal, da me je oče peljal na pogovor h kapelniku. Ta mi je v godbi ponudil mesto klarinetista. Starši so me potem, ko sem pokazal zanimanje za inštrument, seveda pri moji odločitvi podpirali. Nikakor pa si nisem niti v sanjah upal pomisliti, da bo to nekoč moj poklic.
Jabolko očitno res ne pade daleč od drevesa. Godbenik je bil namreč že vaš dedek, ta tradicija pa se nadaljuje tudi pri vaših otrocih.
Moj dedek Alojz Sajtl je v laški godbi igral v verjetno najtežjih Časih, to so bili Časi 2. svetovne vojne. Dedek je kar doma hranil inštrumente cele godbe, da jih je zaščitil pred uničenjem ob bombardiranju Laškega. Po pripovedovanju moje mame> je bil dedek eden izmed vztrajnejših godbenikov, saj je velikokrat pustil nujna kmečka opravila in odšel na nastop ali vajo godbe. Glasbeno-umelniški poti sledita tudi hčerki Špela in Maša. Špela v glasbeni šoli v Laškem poučuje sodobni ples, Maša pa je končala nižjo glasbeno šolo na kitari in nadaljuje z izobraževanjem solo petja^ Partnerka Majda Marguč vodi laške mažorete, član naše godbe na saksofonu je tudi Majdin sin Rok Marguč, sicer tudi uspešen športnik, deskar. V godbi prav tako igra nečak Luka. Članica šolskega orkestra pa je tudi Že najmlajša nečakinja Teja. Glasbena pot se tako nadaljuje.
pri čemer upam da bo dolgo trajala, saj je moj moto obdržati godbo v dobri kondiciji za rodove, ki prihajajo za nami.
Rekli ste, da ste se na godbo prilepili. A je to lepilo vmes nekoliko popustilo. Kaj pravzaprav se je zgodilo?
Z Laško pihalno godbo sem prekinil. ko sem se vpisal na srednjo kadetsko šolo v Tacnu. Razdalja je bila prevelika, da bi se aktivno vključeval v laško godbo. A mi glasbena žilica ni dala miru, zato sem se ob delu vpisal na srednjo glasbeno Šolo in nato Še na glasbeno akademijo, kjer sem se preusmeril na oboo in nato še na saksofon. Vmes sem igral pri policijskem orkestru, v Laško pihalno godbo pa sem se po 18 letih vrnil ob njeni 130-letnici. Godbeniki so biii takrat izredno lepo 'oblečeni, glede igranja pa sem imel občutek, da so sposobni veliko več, kot se je od njih zahtevalo. Tako sem 1. aprila 1996 prevzel vlogo kapelnika v Laški pihalni godbi. Sam sem se ponudil za to mesto, kar ni vedno najbolje, a mi ni žal. V zelo kratkem času se je namreč pokazalo, da seje dalo iz godbenikov resnično veliko iztisniti.
V	svoji glasbeni karieri ste igrali celo najvišjim političnim in drugim osebnostim na svetu, kajne?
To je bilo v času, ko sem igral v Orkestru slovenske policije. Ta je tudi protokolarni orkester, kar pomeni, da igra na vseh protokolarnih sprejemih, ki jih pripravi naša drža va. Tako smo med drugim igrali tudi ob obeh obiskih papeža v Sloveniji in ob obisku Billa Qintona v Ljubljani. Vsekakor je bilo to zanimivo doživetje.
Poseben občutek pa je tudi, ko nekomu rešiš Življenje. Vi ste ta občutek doživeli.
V	življenju nikoli ne veš, kdaj boš moral komu pomagati in kdaj boš sam potreboval pomoč. Naključje je hotelo, da sem pred leti rešil življenje fantiču, ki je padel v Ljubljanico. To je bilo 5. marca, voda je bila ledena. Fant je bil oblečen v bundo, hotel je plavati, vendar so mu roke zdrsnile iz rokava,
tako da si sam rti mogel poma-. gati. Vodagajepotegnilapod ft površje, zato sera še sam skočil v vodo, ga zgra-bil za rokav in ga rešil, Njegovi starši so
« __me kasneje obiskali,
^^ ^ zahvalili ter me ^ËÊÊËÊ^r nagradili z zlatim pr-^^^^ stanom, ki ga Še ved-J	no nosim za spomin
\	na ta dogodek.
BOJANA AVGUŠTINČlC Foto: GREGOR KATIČ

FOTO-REPORTAŽA
Top, ki bi gA sicer lahko posodili ŠoštanjSanom namesto oklepnikov, jo Pust mozirski uporabil za najavo karnevalskega dogajanja. (Foto: GK)
Ena nalvečjlh in najboljših skupinskih mask v Celju je predstavljala kar celo slovensko mone z edino ribiško ledje in celo jato prebežnih ribic. Skupina, ki jo je pripravila, se povorke udeleži vsako leto in kot običajno tudi letos ni razočarale. (Foto: AŠ)
Misija pust icončana
Pa je Šla, Zima namreč. Vsaj to naj bj bila naloga pusta, ki letos, roko na srce, pri preganjanju zime ni imel veliko dela. Pa še (oliko prej je prišel, da se v mnogih krajih skoraj niso uspeli pripraviti nanj.
Šengenski cariniki so na celjskem karnevalu po ugodni ceni prodajali po potrehi prestavljive zapornice. Na karnevalu v Mozirju je sodelovalo vec kot 800 mask. od tega 25 skupin iz ttipne. Mnoge med njimi, tudi skupina ključe vseh vrst, ugodne po nujaii i lega len prevoz i n tudi kak^a micna gospodicn a bi se n 9 meji dobro znesla.
iz VmjaČke Banje, so vakMie na ogled domačega pustovanja. (Foto: GK)
Prostovoljni gasilci iz Vojnika se bili za trud in aktualnost seveda nagrajeni. (Foto: AS)
Komisija Turističnega društva Celja je tudi letos ocenjevala pustno urejenost gostinskih lokelov in trgovin vmestnem jedru. Izbire žalni imela veliko. Med gostinskimi lokali je zmagale Pivnica Koper, kjer so si za temo izbrali Celjske grofe. Med trgovinami sta bili letos zmagovalki Rio, kjer se je osebje našemilo v miške, in knjigama Mohorieve drulhe. ki seje za en dan spremenila v popravljalnico knjig, (foto: SHERPA)
Za spodoben pokop pusta so včeraj poskrbeli tudi v Celju na osrednjem prizorišču v Prešernovi ulici. Pustni pogrebci so bilt tudi letos člani KUD Svoboda iz Zagrada pri Celju. (Foto: KD)
V Drapšinoiíi ulici biolca (še) ne bo
Mestni svet vrnil postopek sprememb zazidalnega načrta na prostoru nekdanjega vrtca na začetek
v Celju na sejah mestnega sveta že leta nismo doživeli, da bi svetniki zavrnili predlog občinskih strokovnih služb, ki je bil uvrščen na dnevni red seje. Prav lo se je zgodilo ob sprejemanju stališč do pripomb in predlogov na ponovno javno razgrnjeni predlog sprememb zazidalnega načrta za prostor, na katerem ob Drapáinovi ulici že leta propada in razpada opuščeni vrtec.
Ze prvotna razgrnitev načrta gradnje večjega stanovanjskega bloka na tem zem-Ijišču je povzročila upor in protest krajanov. Zahteve so bile takrat jasne - manjši blok z jasno opredelitvijo javnih dej a vnos b, ki bi bile v pritličnem delu objekta, urejena parkirišča, boi j urejena prometna dostopnost in prometna pretočnost, zelene površine ...
Zemljišče je od občine odkupilo Gradbeništvo Božič-nik, na njem pa so želeli post a vi t i večj i slano va nj sk i blok, sprva s približno 90 in
Videz bloka v OrapŠinovi ulici so si načrtovalci zamislili takole, a prebivalcev in mestnih svetnikov ni prepričal.
po zahtevanih spremembah v prvi javni razgrnitvi z SI stanovanji. Po spremembah, v katerih so upoštevali kar nekaj pripomb iz prve javne razgrnitve. naj bi na tem prostoru stai terasast bloks pritličjem in dvemi do petimi etažami, v pritličju naj bi zagotovili lokale za javne dejavnosti (pošta, banka, morda tudi enota vrtca...).
Pripombe na drugo javno razgrnitev popravljenega pro-
jekta so bile podobne. Občani so zahtevali ohranitev otroškega varstva, objekt, ki bi se po avoji arhitekmri vklopil v okolje, ureditev zadostnega števila parkirišč, ohranitev zelenih površin za igro otrok in podobno- Občinske su^okov-ne službe so nekaterim pripombam prisluhnile, drugim spel ne. Zato je bil pred sejo mestnega sveta odločilen sestanek odbora za okolje, prostor in komunalno gospodarstvo. Čia-
		K.		t		
			'H'-			
i 1 i			< N "			
i >.1						
Prostor v Drapšinovi ulici bo do nadaljnjega se neprej zasedela podrtija opuščenega vrtca.
ni so pritrdili mnenju krajanov. Ponovno so izrazili dvom v pojasnilo oddelka za družbene dejavnosti. da na tem prostoru občina vrtca ne potrebuje. Prav tako so nasprotovali tipologiji gradnje, torej terasasti obliki bloka. Čeprav je investitor predvidel podzemne garaže, so presoáli, da je teh glede na predvideno Število novih stanovalcev premalo. Predvsem pa so se zavzeli za bolj kakovostno gradnjo, saj so menili, da je v Celju preveč gradenj, v katerih skiàajo v enem novem bloku zgradili čim več stanovanj, pri tem pa pozabljajo na kakovost bivanja stanovalcev. V to območje bi po mnenju Članov odbora sodil kvečemu kakšen objekt tipa vila - blok.
Ker svetniki po krajši razpravi prav tako niso pritrdili predlogu občinskih strokovnih služb, ampak so menili enako kot člani odbora, stališča do pripomb na predlog sprememb zazidal-
nega načrta niso bila sprejeta. To pomeni, da se mora postopek spremembe zazidalnega naČHa za to območje začeti znova.
BRANKO STAMEJČlC
JAVNf NAfiKAVE. đ.0.0 Totiarska & 3000 Ctff« TtT *366 d 425 64 00 Fu*d66d42S64 12 info(Sjavn»^cnive .si www }avne-nBpr3ve.8i
NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE
{odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za inforr^acije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
i
«Mnfrfot
SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CEUE
Ipavčeva 10. SOOO CEUE
CRNE TOČKE
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH, iiûLtko Ulo 2O07/OS
V spomladanskem vpisnem roku vabimo k vpisu v naslednje programe izobraževanja odraslih:
•	Uiriielni profcvm ic/tn/k zdravxtvene aefie (srednje strokovno izobraževanje).
' irilťtni proarum hotničar^negovotec (srednje poklicno izobraževanje),
-	tehnik zdravstvena neuč s predhodna izobrazbo boin ii^ar^negovatei-
(srednje poklicno tehniško izobraževanje)
Vpis bo potekal od I. 2. 2008 do 20. 2. 200S v času uradnih ur pisarne za izobraževanje odraslUi.
Skazi vse leto izvajamo tečaje (priprava na preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije):
•	tečQj maser/ma.serka (ISO ur)
-	tečaj pediker/pedikerka (HO ur)
•	tečnj vizaiiKf/vizaiisika
prijave za vpis v tečaje sprejemamo ob petkih od 10.00-1100.
Infom\ativni dan bo v petfk, 15, 2. 200$, ob 9. in 15. uri in y soboto. 16. 2. 200H. ob 9. ari na Soli.
RAVNATEU/CA Marija Marolt, prof.
Pokopališče nagrobnikov
Na celjskem Bregu» kjer je priljubljena sprehajalna pot proti Poiulam, ni ravno tako. kot bi moraJo biti. Tamkajšnji stanovalci in sprehajalci že vrsto Jet opozarjajo na svojevrstno pokopališče zavrženih nagrobnih spomenikov» ki je v Širši okolici KamnoseŠtva Vrečko. Gre 2a javno površino, ki je tik ob javni cesti na robu centra mesta. Vsem na očeh.
Na marsikaterem nagrobnem spomeniku piSe Počivajte v mini, vendar ni čisto tako. Na odsluženih nagrobnikih so seveda vsi mogoči priimki pokojnikov ter drugi njihovi osebni podatki. Lahko bi govorili tudi o pieteti do pokojnih ljudi» ki imajo gotovo žive svojce, vsekakor pa je to svojevrstno »smetišče« nagrobnikov v sramoto vsemu mestu. Se posebej, ker si vsi, ki jih to moti, že več let zaman prizadevajo, da bi bilo drugače. Na različnih naslovih, vendar doslej brez uspeha. Da o tam skladiščenih velikih ploS-Čah novega zasebnega marmoqa, prav tako na javni površini (v ozadju foto-granje), niti ne govorimo. MC
SlIlARTHOO.Pj ŽALEC | VELENJE 1 PREBOLD
LUČE

m
v pričakovanju novih domov
Blok po dolgih letih
v občini Šmartno ob Paki so podelili ključe neprofitnih stanovanj 16 mJadim družinam.
Pri gradnji novega bloka v središču kraja sta združila moči Šmarska občina in Stanovanjski sklad RS, ki je lastnik desetih stanovanj, v bloku pa so še štiri stanovanja, ki jih bo investitor, gradbeno podjetje Kograd Igem iz Dravograda, prodaJ na trgu. Med podelitvijo ključev je župan Alojz Podgoršek poudaril, da je to pomemben dan tudi za lokalno skupnost. V občini so namreč prvič na takšen način delili stanovanja» z njimi pa so rešili najbolj pereče stanovanjske stiske. Župan je spregovoril tudi o dolgi poli, ki so jo prehodili v Štirih letih, ko so sprejeli prvo odločitev za gradnjo bloka.
Stanovanja so različnih velikosti, v spodnjem delu bloka so skupni prostori, prostor za shrambo koles in sušilnica, vsako stanovanje pa ima tudi svojo klet. Objekt upravlja Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem, katerega lastnik je Stanovanjski sklad RS.
US
Žolčno o lekarnah
Žalski svetniki so na ponedeljkovi seji v prvem branju potrdili letošnji in tudi proračun za prihodnje leto, kar neka) žolč-nih besed pa spet namenili imenovanju odborov in Žalskim lekarnam.
V letošnjem proračunu predvidevajo približno 28,5 milijona evrov prihodkov, precej tega denarja pa so pridobili iz strukturnih skladov za tri velike projekte. Gre za urejanje povodja Savinje, ekomuzej hmeljarstva in mrežo lokalnih cest, zaradi česar pa se bo žalska občina tudi zadolžila, in sicer za 6 milijonov evrov za 25 iet. Iz svetniške razprave je bilo razvidno, da so s proračunom Še najmanj zadovoljni v krajevnih skupnostih, kjer še vedno opozarjajo na neurejene ceste. Seveda se bodo pred dokončnim sprejemom o proračunu še pogovarjali, sprejemali pa naj bi ga konec marca.
Poleg proračuna je bil na seji v ospredju Javni zavod Žalske lekarne, Med poročilom o delu nadzornega odbora je predsednik Gvi-do Hribar namreč izpostavil, da direktorica Lidija Pavlovič ni dovolila nadzora. V svetu zavoda naj bi se glede nadzora odločali potem, ko bo znano mnenje revizijske hiše.
Glede odborov, ki so jih potem, ko so se v občinskem svetu spremenila razmerja moči, imenovali na dveh korespondenč-nih sejah, naj bi mnenje službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (nanjo so se obrnili opozicijski svetniki) prihodnji teden obrazložila Še predstavnica te službe.
ki preučuje lansko poslovanje. Predsednik Hribar je želel, da bi svetniki sprejeli poziv direktorici Pavlovičevi, naj omogoči delo NO, kar so na pobudo svetnika Marka Laz-nika izglasovali tik ob zaključku seje. Prej namreč župan Lojze Posed el sklepa ni želel uvrstiti na Vasovanje, saj je zatrjeval, da mora NO, potem ko Pavlovičeva in z njo tudi svet zavoda nista dovolila nadzora, sam ukrepali, kot je potrebno. Ob koncu seje so svetniki, celo na prošnjo župana Posedela, poziv Žalskim lekarnam le sprejeli. Verjetno pa bo že na prihodnji seji spel veliko govora o delu NO. saj že sedaj kaže, da prihaja med predsednikom Hribarjem in županom Posed elom večkrat do kratkega stika.
US
Z OBČINSKIH SVETOV
Kandidati sa ravnatelja
PREBOLD - Na razpis za mesto ravnatelja osnovne Šole so se po odhodu v pokoj sedanjega ravnatelja Milana Jezemika prijavili Štirje kandidati, in sicer Blanka Nerad, pomočnik ravnatelja šole Prebold Marjan Plavčak, ravnatelj ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik Oton Račečič in ravnateljica OŠ Šempeter Peira Stepišnik. Svoj program vodenja šole in sodelovanja ter vključevanja šole v življenje in delo lokalne skupnosti so pred dnevi predstavili svetnikom. Članom sveta staršev in sveta zavoda. Po pridobljenem mnenju učiteljskega zbora» lokalne skupnosti in sveta staršev bo ravnatelja Še ta mesec potrdil svet zavoda. Potem ko je kolektiv šole javno podprl Plavčaka, naj bi svet-
niki podprli StepiŠnikovo in svet staršev Ra-čečiča, sicer tudi predsednika Združenja ravnateljev osnovnih šol Slovenije.
Višja cena vrtca
PREBOLD - Zaradi povečanega obiska otrok v Vrtcu Prebold, obiskuje ga 132 otrok iz domače in 15 otrok iz ostalih občin, bodo ceno za otroke v prvem starostnem obdobju povišali. Omenjeni oddelek obiskuje 35 otrok. Dosedanja cena vrtca znaša slabih 380 evrov, medtem ko je predlagana višja za slabih 10 evrov in bo znašala 390 evrov. Cena velja od prvega januarja letos. V drugem starostnem obdobju je cena vrtca 307 in v poldne vnem oddelku 265 evrov.
MJ
Prešerni trenutki
Sinoči so v Žalcu proslavili kulturni praznik, na proslavi pa so podelili Savinova odličja. Tuái prihodnji dnevi bodo ponekod še v znamenju kulture.
Savinova priznanji sla prejela Breda Bračko z Ložnice za večletno delovanje na likovnem in plesnem področju ter Robert Gaber iz Celja za posnete dokumentarne filme. Sa-vinovi plakati sla prejela Božidar Dare Zavšek iz Žalca za ustvarjalno vsestransko likovno delovanje in Franc Aco Markovič iz Griž ob 40-letnici uspešnega likovnega ustvarjanja. Savinovo nagrado s plaketo pa so prejeli Franci Laznik iz Šempetra za 45-letno delovanje v folklorni skupini KUD Grifon Šempeter ter Lea Meh in Milan Vogrinc iz Vrbja za 30-letno delovanje v Amaterskem gledališču Vrba Vrbje.
V	Velenju bo osrednja proslava danes, v četrtek, ob 19. uri. Na prireditvi v Domu kulture bo slavnostni govornik Aleš OjsterSek, direktor mladinskega centra Velenje, program pa bodo posvetili projektu Evropska prestolnica kulture.
V	Zgornji Savinjski dolini j)a pomeni kulturni praznik tudi uvod v mesec kulture. Odprli ga bodo danes ob 10. uri s proslavo v Lučah. na kateri bodo podelili najvišja priznanja za delo na ljubiteljskem kulturnem področju, V mesecu kulture, ki ga pripravlja mozirska izpostava sklada za kulturne dejavnosti v sodelovanju s kulturnimi društvi in občinami Zgornje Savinjske doline, se bo zvrstilo 22 različnih prireditev. Posebej opozarjajo na koncert skupine Eroika, ki bo 15. februarja v Mozirju, konec meseca bodo tretjič podelili bralne značke za odrasle, mesec kulture pa zaključili 7. marca s čitalniškim večerom na Rečici.	US
fldUoir
Št. 11 »7. februar 2008
LAŠKO [| ŠENTJUR
Če se odpravljate v go2d, pazita, da se ne nasadite na roga ali spotaknete ob vrečo notranjih živalskih organov.
Lobanje in čreva med dehtečimi telohi
Krajani Riiengozda šokirani nad odkritjem» da je v njihovi bližini
odlagališče živalskih odpadkov
Odvrženi hladilniki, zamrzovalne skrinje, kavči» vreče živalskih odpadkov in mrtve ovce med cvetočim teiohom, daleč okoli pa neznosen smrad. Na tak-šen prizor je pred dnevi naletel bralec iz Riiengozda, ko se je v bližnjem gozdu želel naužiti svežega zraka in nabrati prve spomladanske cvetlice, ki že veselo kukajo izpod listja.
Ogorčen nad malomar-nosijo neznancev, ki so strmo gozdnato pobočje ob poii od Tremerja proli Rifengoz-du spremenili v nagnusno od-lagališče crkovine. se je odpravil do lastnika gozda Adolfa Šanca in ga obvesti) o smrdljivem odkritju. Ta je podobnih prizorov vajen iz preteklih let. Več let se namreč že dogaja» da neznanci tu in tam v njegov gozd mečejo stvari« ki ne sodijo v naravo, vreče živalskih ostankov, ki jih mrhovinarji razna^djo okoli, pa so viSek dejanj nesramnih ma loma r-nežev. Adolf Šanca je v bližini naletel na §e dve podobni odlagališči in o vsem obvestil Komunalo Laško. Minuli teden si je stvari ogledala državna inšpektorica za okolje in prostor. »Dejala je» da bi moral kot lastnik gozda sam poskrbeti, da ljudje ne bi vanj metali vsega, Česar ne potrebujejo veČ. Naj mar dneve in noči dežuram ob cesti? Osebno še nikoli nisem nikogar videl, da bi v moj gozd pripeljal navlako, to delajo na skrivaj. Sosed je enkrat sliSal, kako so v gozdu metali hladilnike in podobno, videl pa ni še nihče
preverimo, ali ni lastnik slučajno sam odvažaj smeti na svojo zemljo. Če nas o črnem odlagališču obvesti kdo drug, pa mora stroške ponavadi plačati lastnik zemlje, na kateri ;e odpad. Kazen za nepravilno odlaganje smeli sicer znaša okoli 125 evrov.<^ Občina l^ko na leto v pov-prečju dobi pet prijav o Črnih odlagališčih. Potem pri-
javo posreduje okoljskemu ministrstvu in tu se. Če ne najdejo storilca, zgodba ponavadi tudi konča. Kajti, ne država ne občina nimata dovolj denarja za sanacijo divjih odlagališč. Za varovanje okolja pa smo tako ali tako odgovorni vsi» brez izjem, mar ne?!
BOJANA AVGUŠTINČIČ Folo: GREGOR KATIČ
Kam plove šentjurska kultura?
»Ni dovolj denarja,« je bila zgolj ena, ne najpomem* bnejša in sploh ne presenetljiva ugotovitev okrogle mize Šentjurskega foruma. Je pa debata na temo lokalne kulture Id kulturne politike združila kar zavidljivo zasedbo i2 političnih, kulturnih in medijskih logov. Kot kaže, so bolj zaskrbljujoče vsebine kot pa številke.
Pa so tudi te povedale svoje. Postavka za kulturo ne sledi povečanju proračuna in priporočeni rabi občine, so ugotovili nekateri prisotni občinski svetniki, A zveza kulturnih društev iz proračuna dobi 70 tisoč evrov, kar je za petino zlobirana vsota in se nad njo niti ne pritožujejo preveč. Je pa dejstvo, da je vsako leto manj denarja namenjeno za samo delovanje društev. Občina pač raje vlaga v opremo in infrastrukturo, kar niti ni nujno slabo. Neomejeni viri ne spodbujajo ravno prostovoljstva, en-tuziazma in iznajdljivosti, glavnih odlikljubiteljskekuJ-ture, s katero se ponašajo društva. Če zanemarimo, da je pevska kuhiu'a v tem pogledu že zdavnaj povozila veČino drugega, se za tovrstne vsebine ne gre bati.
Huje pa je, da šentjurska lokalna kukura nima strategije, ki bi dolgoročno usmerjala čoJn. In kot pravi star pregovor - Če ne veš, kam greš, je precej nevarno, da boš tja tudi prišel. Trenutno je v
Šentjurju največji kulturni projekt obnova Zgornjega trga, za kalero so sredstva dota iU iz naslova evropskih strukturnih skladov. Kaj bo v novo pridobljenih prostorih, pa še ne ve nihče. Bo Šentjur dobil galerijo, spodobno glasbeno in prireditve no dvorano, mladinski center? Je še upanje za kulturni center, ki si ga je velikopotezno in drago zamislil arhitekt Mušič? Kot je že ničko-likokrat ponovila Anita Kolega iz šentjurske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je zdajšnji kulturni dom lako daleč za trendi in potrebami, da je žaljiv za obiskovalce in nastopajoče. »In sramota, za vse prejšnje, sedanje in prihodnje oblasti, ki si domišljajo, da je stavba bivšega zadružnega doma vredna svojega imena.«
Razpravljavci so Še opozorili, da tudi končno urejenim šentjurskim muzejem manjka življenja, celemu mestu pa označbe, kažipoti in napisi, vključno znajosnovnej-šim Dobrodošli v občini Šentjur. Pred vrati je stoletnica smrli dveh največjih Ipavcev. Daleč od tega, da bi Šla neopažena mimo, a kot je nekdo bistroumno ugotovil - Šentjur pač nikoli ne zamudi priložnosti, da zamudi priložnost. Spet bo šla mimo ena, ki bi ga lahko zavihtela na prepoznavno mesto slovenskega kulturnega in družabnega zemljevida.
Sto
Ad^ Sanca; »Naj si postavim stražo okoli gozda, da malomaitieži vanj r>B bodo metati svoja navlake?«
nikogar. Včasih stvari pustijo tudi kar ob cesii. To ponavadi zakurim, crkovine pa ne mislim pobirali» lahko še kakšno bolezen staknem,« se jezi Adolf Šanca.
»Slednjega od njega tudi nihče ne pričakuje,« pravi inšpektor na Občini Laško Tomaž Ojsteršek, »to je stvar sanitarne inšpekcije. Je pa gospod šanca kot lastnik gozda seveda odgovoren za svojo lastnino in bi moral sam poskrbeti, da na njegovi zemlji ne bi nastajala črna odlagališča. Če pa do teh kljub vsemu pride, poskuša inšpekcija najprej najti storilca. Če ga odkrijemo, stroške čiščenja in odvoza odpadkov seveda krije storilec sam, v nasprotnem primeru to plača občina. Odvoz odpadkov občina krije tudi v primeru, če nas o takšnem odlagališču obvesti lastnik zemljišča, pri čemer prej seveda
SOLSKICINTSR ŠENTJUR
Srednja poklicna in strokovna šola Višja strokovna šola
v šolskem letu 2008/09 razpisuje:
SnRIlfTNE PROGRAME
- kmetlJskopodJetfilStó tehnik -žMlsko-prehianskl tehnik
-	naiavovarstvenl tehnik
TTULFTNE PROGRAME
- mehanik kmetijskih In delovnih strojev
-	gospodar na podeželju
-slaščičar • pek
DWlfTNI PROGRAM
- pomočnikv blotehniki in oskrbi
PROGRAMA fTI -kmetljsto-podjetnlški tehnik - žMlsko-prehranski tehnik
razpisuje v študijskem letu 2008/09 višješolske študijske programe:
GOSnNSTVO IN TURIZEM
orflanfzator poslovanja v gostinstvu In turizmu (Izredni študi])
^ UPRAVLJANJE PODEŽEUA EN KRAJINE
Inženlf kmetijstva (n ioajlne (redni in izredni študij)
' ŽMLSrVO IN PREHRANA
inženir živllstva In prehiane (rednim izredni študij)
Vabljeni nalnfomiaîivnadneva v petek. 15.februarja | oblí. In 16.30 url lersobolo. 16. februarja ob 10. uH. s
Informacije dobite na Šolskem ceniru Šenljur ť all po telefonu (03) 746-2902 ali (03) 746-2M0. |
Vabljeni na informalMnadneva v petek. iS. februarja ob 9- In 15. url ler soboto. 16. februarja ob 9. uil.
Informacije dobile na Šolskem ceniru Senljur ail po lelefonu (03) 746-2M6 aH (03) 746-2W0.
POPdEHtTtKj ŠMARJE P. J.| KOZJE
Ponudbe od Maribora do Soluna
v javnosti se veliko ugiba o tem, kdo vse je med petimi ponudniki za nakup državnega večinskega deleža v Termah Olimta. V Zvonu Ena so to napovedali že pred javnim razpisom, nato se je veliko ugibalo, ali so se prijavile tudi sosednje Terme Čatež» od koder so to končno tudi polr* dili. Zdaj so neuradno znana Imena vseh petih ponudnikov.
V Kadu 50 z uradnimi informacijami zelo skopi- »• Prodajne aktivnosti so v teku,« je pred nekaj dnevi odgovorila Vesna Razpotnlk, zadolžena za stike i javnostmi. Kljub temu se je izvedelo. da so se na javni rascpis za odkup poleg Zvona (v imenu konzorcija z vodstvom Term Olimia in Občino Pod-
četrtek) in Term Čatež prijavili še trije interesenti. Tisti, ki SD med njimi pričakovali še druga zveneča imena iz turističnega gospodarstva, so se pri ugibanjih zmotili. Med ostalimi tremi interesenti so namreč trgovsko podjetje Tri-pex iz Celja, arhitekturni biro Nox iz Velenja ter grSka trgovska družba MTC, ki po vsej verjetnosti nastopa s slovenskim kupcem v ozadju.
Matična družba grške MTC je bila ustanovljena leta 1994 v Makedoniji, tri leta pozneje je z ameriškim partnerjem ustanovila Še podjetje v Solunu. Posebej zanimivo je, da je drugo največje grško mesto v bližini bodočih term v obmejni Gev-geliji, katerih izgradnjo načrtujejo v naših Termah Olimia. Družba MTC se sicer
ukvarja s prodajo lesnih, kemičnih in prehrambenih izdelkov ter kovin. Koliko grška in koliko slovenska je omenjena ponudba za odkup večinskega deleža v Podčetrtku, bo pokazal čas.
V celjskem podjetjuTripex, kjer smo prav tako povprašali» svoje ponudbe za odkup deleža Term Olimia niso komentirali. Glavna dejavnost Tripexa, ki ima na Štajerskem šest trgovin, je trgovina s tehničnim blagom. Iz naših krajev je še en ponudnik, velenjsko podjetje Nox tehnologije, ki se ukvaija zlasti z inženiringom, arhitekturnim in gradbenim projektiranjem ter opremljanjem objektov. Direktor Noxa Robin Bolić (sin nekdanjega direktorja Vegra-da) je bii ^ovornejši: »Za Terme Olimia smo zelo zainte-
Pet ponudnikov za odkup državnega deleža vTermah Olimia prihaja i vseh koncev.
Na gradu e^očka
Na gradu Podsreda bodo jutri, v sredo, uradno odprli javno e-točko, ki jo je uredil zavod Kozjanski park po uspešnem kandidiranju na javnem razpisu ministrstva za gospodarstvo.
V grajskem stolpiču so uredili prostor s štirimi računalniki in širokopasovnim dostopom do svetovnega spleta, poskrbeli pa
so tudi za zunanji infomat s pomembnimi podatki o parku. Točka je namenjena tako domačinom kot obiskovalcem Kozjanskega parka. V zimskem Času, ko je grad zaprt, so uporabniška mesta dostopna vsak delavnik od 10. do 15. ure, od aprila naprej pa bodo do 18. ure.
BJ
Za šport in kulturo 129 tisoč evrov
resirani. ker smo z njimi sodelovali že v preteklosti. Za nami stoji koncem vlagateljev iz tujine, vendar zaenkrat nismo prepričani, da skladi omenjeni delež nameravajo prodati, saj ni bilo za na§o finančno ponudbo zahtevanih nobenih finančnih zagotovil. V tistem trenutku» ko bodo skladi Izkazali namero, da želijo omenjeni delež prodali, se bomo tudi mi izkazali z ustreznimi finančnimi garancijami.«
Po poročanju dnevnika Finance so vse naštete ponudbe blizu knjigovodske vrednosti delnic, med njimi naj bi bila najslabša ponudba Term Čatež ter najboljša 'xl Grčije. Sicer naj bi v tem tednu priSlo do sestanka s ponudniki, ki naj bi bili nato pozvanik izboljšanju. Po knjigovodski vrednosti delnic Term Olimia, ki je pred kratkim znašala 35 evrov, je celotna družba v Podčetrtku vredna približno 21 milijonov evrov.
BRANE JERANKO
Župan s sedmimi sedeži
Zadnja odločitev o nakupu službenega vozila OhH-ne Podčetrtek s sedmimi sedeži za županove službene poli je vzbudila na Kozjanskem in v Obsotelju povečano zanimanje za opremljenost tamkajšnjih občinskih voznih parkov. Kako so opremljeni?
V Podčetrtku, kjer so sprejeli odločitev pred nekaj dnevi, bodo za omenjeno službeno vozilo v rebalansu občinskega proračuna namenili 35 tisoč evrov. Kot so zapisali v gradivu za zadnjo sejo občinskega sveta, je nakup pou^e-ben »zaradi vse večjih potreb opravljanja službenih poti župana po občini in izven nje<<. Župan Peter Mišja je nato na seji svetnikom povedal, da je s svojim avtomobilom v dveh letih prevozil sto tisoč kilometrov, z nakupom službenega vozila pa bo odpadlo plačilo potmh stroškov, od katerih mora kot nepoklicni župan plačevati dohodrUno. Svetniki občine s tri tisoč prebivalci so odločitev o nakupu službenega vozila sprejeli soglasno.
Kozjansko-obsoteljsjd sosedi Podčetrtka so z občinskimi službenimi avtomobili bolj ali manj slabo opremljeni. V Občini Bistrica ob Soůi. ki ima več kot polovico manj prebivalcev od Podčetrtka, so edini brez službenega avtomobila. Nekoliko na boljšem )e Občina Kozje, ki ima približno toliko prebivalcev kot Podčetrtek, kjer imajo službeno vozilo za javne delavce, ki skrbijo za urejanje okolja. To je 12 let star Seatov kamionet. Podobne velikosti kot Podčetrtek je Občina Rogatec, kjer imajo terensko vo2ii]o Kia Sportage, staro več kot desetletje.
In kako je v dveh največjih občinah, v obeh s približno deset tisoč prebivalci? V Rogaški Slatini ima občina v lasti dve službeni vozili, to je osebno vozilo Renault Laguna ter vozilo občinskega redarstva Rat Punto. V Šmarju pri Jelšah se vozijo z dvema voziloma, to je z osem let starim terenskim vozilom Subaru Forest ter nekoliko mlajšim tovornim vozilom Iveco Daily, s katerim se prevažajo delavci režijskega obrata.	BRANE JERANKO
Potem ko so občinski svetniki na zadnji seji brez zadržkov potrdili občinski proračun, je zdaj Občina Šmarje pri Jelšah že objavila razpisa za soiinanciranje društev in organizacij s sedežem v občini, ki delujejo na športnem In kulturnem področju.
Za prvo je namenjenih 93.600 evrov, od tega 6 tisoč za investicijsko vzdrževanje Šport-
nih objektov in površin, za sofinandranje kulture pa je občina rezervirala 35.300 evrov. Interesenti morajo prijave oddati v zapečatenem ovitku do 3, marca. Predvidoma tri dni kasneje jih bo posebna komisija odprla in o višini sofinanciranja upravičence obvestila naj-kasneje v prvem tednu aprila. Razpisna dokumentacija je dosegljiva tudi na spletni strani občine Šmarje pri Jelšah.	AK _
- St. 11-7. februar 2008
e
hotel Evropa
Krekov trg 4. 3000 CKLJE Za već íníormaci] in rcz«rv«cijć pokličite nđ T: 0 3/ 42 U 9 ftOO | M; 04l/78fl 203 tnío@hniet>evrDpa.fti
www.hote]-evropa.8j
14
VOJNIK n SL. KONJICE I
novi tednik
Septflinbrska ujma je most tako uničila, da so morali postaviti zasilnega. Nov bo sieer boljši, vendar bo nanj treba §e dolgo čakati.
Most v Višnji vasi šele čez leto dni
Leseni most čez Tesnico v Višnji vasi, ki ob prometnih konicah zaradi enosmernega prometa najbolf »kravž-l)a« živce voznikom» bo vsaj Še leto dni v uporabi. Nov, betonski most bo dokončan Šele v prvi polovici prihodnjega leU.
PrejSnji most je bil v poplavi tako uničen, da so morali v najkrajšem možnem času narediti nadomestnega. Pri tem so imeli nemalo težav s pridobivanjem dovoljenja s strani lastnika zemljišča, po katerem začasni mosl poteka. Po pr-
vih pojasnilih naj bi nov most kar najhitreje zgradili, a kot kaže sedaj, ta ne bo postavljen vsaj še leto dni,
Kol pojasnjujejo na Direkciji RS za ceste, je projektna dokumentacija še v izdelavi, začetek gradnje je predviden v mesecu juniju, zaključek pa v prvi polovici leta 2009. Gradnjo betonskega mostu, ki bo stal 800 tisoč evrov, bo v celoti financirala Direkcija RS za ceste. NosQen bo za ves tovorni promet, urejen pa bo imel tudi hodnik za pešce.
RP, foto: SHERPA
iWiednarodni simpozij o potapljanju
v Termah Zreče bo v soboto 6. mednarodni simpozij o potapljanju invalidov. Pripravila ga |e Mednarodna zve-za društev lAHD Adriatic. Simpozij v Zrečah je z leti postal osrednji družabni in akademski dogodek za po-tapljače iz Slovenije in sosednjih drŽav.
Na njem lahko rekreacijski potapljači nadgradijo svoje potapljaško znanje, se seznanijo z novimi dosežki v potapljanju in s tem povezano znanostjo. Simpozij se bo začel ob
9.30. na njem pa se bodo v treh sklopih predstavili vrhunski predavatelji^ ki so zaznamovali potapljanje v preteklosti in sedanjosti. Častna gosta bosta letos prof. dr. Dušan Kuščer iz «Skupine Račanov«, ki je kot prvi Slovenec »uzakonil« pravila potapljanja na zrak, ter Enzo Maiorca, ki je prvi presegel globino 50 metrov in jo v večnih dvobojih z Jac-guesom Mayobm premaknil preko 100 metrov in tako postavil temelje modernemu potapljanju na vdih. MBP
9-m
Počitnice
z razgledom 2008
AGENCIJA
Počitnice na Jadranu:
-	največja izbira hotelov, penzionov in apartmajev
-	ze 14 let najnižje cene
-	otroci do 14 let brezplačno • ali inclusive klubi
-	Bonusovi klubi
" 10% za zgodnje rezervacije do 31. marca
-	5% dodatni bonus zvestobe za rezervacije do 29. februarja Prvomajski katalog Izide 12. februarja
CELJE, GLAVNI TRG 11, TEL. 03/428 22 60 MARIBOR. TRG B. KIDRIČA 2. TEL. 02/229 75 30
Brezplačni katalog naročite na teL 02/229 75 30
Dobrota opogumlja
v športni dvorani v Zrečah bo v nedeljo, 10. fe* bruarja» ob 17. tin tradicionalni dobrodelni koncert Dobrota opogumlja, ki ga pripravlja Župnijska kari-tas Zreče.
Nastopili bodo Sašo in Robi, Duet Biser, Pevke z Bri-njeve gore in otroški zbor Ti-len, Malej Banovšek in harmonikar ski orkester, Marjan Hren, Ana Kračun, ansambli Banovšek, Pohord, Zreška pomlad, Mikok, Potepuhi, bratov Slatinek, Fantje izpod Rogle in Domen z Vižar-ji, skupina 500 metrov, skupina Roka Črešnarja in Adl Smolar.	MBP
Tokrat med gledalci kulturniki
t05 pa bodo sami med gledalci in tistimi» ki uživajo.« Vsem članom različnih kulturnih društev so osebno povabilo poslali na dom, za darilo pa so jim izbrali mono-komedijo Jamski človek. »Dodaten razlog za takšno od-ločitev je tudi dejstvo, da so pogostokrat na kulturnih prireditvah sedeži prazni, naši kulturniki pa se trudijo. Zdaj bomo imeli polno dvorano, hkrati pa bomo za celoletno delo nagradili domače kulturnike.«
Kulturni praznik na povsem drugačen način bodo obeležili v petek v večnamenski dvorani na Fran kolovém.	RP
V občini Vojnik bodo tokratni kulturni praznik proslavi I i drugače kot minula leta. Slika bo povsem obrnjena - med nastopajočimi tokrat ne bo domačih kul> turnih ustvarjalcev» temveč bodo ti med posebej povabljenimi gledalci.
»Letošnji kulturni praznik bo dejansko v poklon našim kulturnikom,« pripoveduje Petra Pehar Žgajner iz občine Vojnik. »Ponavadi morajo naši kulturniki za dan kul ture pravzaprav delad, le-
Na predvečer kulturnega praznika bodo osrednjo prireditev pripravili na Dobrni. Kulturni većer, na katerem bodo otvorili razstavo likovnih del, nastalih na 2. Mlinarski nedelji meseca septembra, se bo v avli hotela Vita začel ob 19. uri. Popestrili ga bodo Člani Kulturnega društva Dobrna.
Spomin na frankoiovski zločin
Na prireditvenem prostoru ob grobovih stotih talcev na Stranicah se bo v soboto, 9. februarja, ob 11. uri začela žalna slovesnost v spomin na enega najhujših množičnih zločinov na slovenskih tleh v Času druge svetovne vojne.
12, februarja leta 1945 so v Grabnu pri Stranicah nemški okupatoiji obesili 100 talcev, ki so se v zgodovino zapisali kot frankolovske žrtve. Spominsko društvo 100 fran-kolovskih žrtev je poleg žalne slovesnosti pripravilo tudi dan odprtih vrat muzeja z zbirko Frankoiovski zločin. Člani spominskega društva se bodo po slovesnosti zbrali še na občnem zboru.	,	-MBP
m^rm^f
Đ.O.O. PROIZVODNJA VZMEn. KOVINOPUSTIKA. KOVINSKI IZDEiKI
Cesta v Celje 2 • ljubega • 32D2 Ljubećra • Soveni]a
Tel : (03) 780 82 10. (03)790 82 2D Fax:**386 (03) 5461-231
Zaradi širitve proizvodnje iščemo nove sodelavce na naslednjih področjih:
•	komerciala (nabava, prodajain domaČi trg)
-	računovodstvo (fakturiranje, prevzem in knjiženje materiala» obračun potnih n^ogov Kd. - izobrazba: srednja ekonomska ali kom erciaina šola)
•	priprava dela (planiranje proizvodnje ...)
•	kontrola (vrnesna in končna kontrola izdelkov)
-	razvoj (razvijanje končnih izdelkov in vodenje projektov...)
-	nastavljalec stružnih cnc avtomatov in obdelovalnih ono strojev (samostojno delo na strojih, mehanska in računalniška nastavitev stroja...)
•	tehnologija (pregled nomi In racionalizacija proizvodnje...)
•	orodiarna (izdelava orodij za stiskanje in brizganje plastike na cnc strojih za obdelavo kovine)
•	skladtice (prevzem in izdaja materialov, logistika...)
•	delavce na cnc avtomatih za navijanje vzmeti
•	delavce na cnc strojih za brizganje plastike
•	delavce v proizvodnji • dela na stiskalnicah, montaži, skladišču, kaiilni liniji...
Nudimo vam stimulativni osebni dohodek in možnost napredovanja v našem podjetju.
Za vsa področja se iščejo zaposleni za samostojno delo, vodje oddelkov in pomožni delavci v proizvodnji.
Vsi kandid^i lahko tudi pripravniki ali absolventi, Ki imate veselje do dela, pošljite prošnje s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušeni ter dokazila o izobrazbi na naslov: Šumer, d.o.o., Kadrovska služba, Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna.
KULTURA
Slovenski karakterji na borzi
Kreativen gledališki projekt za pet igralcev in Vukmirico nocoj v SLG Cel|e
Za četrto premiero v SLG Celje je sprva delovoi naslov Borza slovenskih karakterjev ostal naslov krstne uprizoritve avtorskega projekta za pel igralcev (Kristijan G u ček» Minca Lorenci. Barbara Medvešček> Damjan M. TVbovc in Barbara Vidović) in hrvaškega gosta, režiserja in igralca Željka Vukmirice. Nocoj ob 19.30.
igralci so delali v obrnjenem vrstnem redu, kot so sicer vajeni pri Siudiju gleda-liSlcih lekstov, saj je besedilo nastajalo sproti, na vajah, tako da se ga je nabralo za debelo knjigo, za gledališki scenarij na temo o različnih karakterjih slovenskih ijudl, tj- za kakšnih 50 strani. Eld-pa se je skozi študij Borze slo-vensidh karakterjev zagrizla v ird in na slovenskih tleh še nikoli ugriznjen oreh. Zadala si je nalogo, da namesto tujega, zlasti prevladujočega ameriškega humorja pred občinstvo postavi ogledalo in gledaJce nasmeji zdomačim. Tina Kosi se je še kot umetniška voditelj i ca ogrela za tovrsten projekt, potem ko je v Zagrebu spoznala delo Željka Vukmirice in ga uvrstila v repertoar. "Želim, da je naše gledališče kreativna ustanova, da išče odgovore na določena vprašanjaoljudeh, času, družbi, politični situaciji ... Tudi z iskanjem lastnega humorja in narodove iden-dtete, tako kot v našem primeru.«
Pred izjemno kreativno in delovno skupino umetni-
Pnzor iz najnovejše predstave v SLG Celje. Na fotografiji Barbara fMedvašcek In Kristijan Gučak
kov, ki sta se jima pridružili še koreografinja Tina Valentin in asistentka drama-turginje Tine Kosi in zápisová Ike besedila, Aleksandra Blagojevič, je bila izjemno težka naloga. Ekipa je več tednov delala po 14 ur na dan Ln postavljala tipe slovenskih karakterjev na borzo, da bi jih ponudila občinstvu. To se bo ali čudilo ali.smejalo lastnostim posameznikov, ki se, kot pra-
vi Vukmirica, »izjemno razlikujejo glede na geografsko območje, kjer živijo. In še, da se »usoda človeka skriva v njegovem karakterju«. Vsakdo od sodelujočih v predstavi je v strukturo igre vnesel nekaj novih pojmov, kar utegne biti za gledalce Še posebej zanimivo, so za slovenski gledališki prostor ta povsem specifičen projekt predstavili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje.
In pripomnili, da z iskanjem likov In slovenskih karakterjev ne želijo nikogar užalili ali biti do kogarkoli nesramni-
Zâbavâ» humor in kanček kritike v pomanjkanju domaČega humorja narodni identiteti Slovencev zagotovo ne bodo škodili, sporoča ekipa Borze slovenskih karakterjev, pripravljena na «broukanje«.
MATEJA PODJED

AaV
'; ZAVESO
M-i
Gledališki drobir
Celjsko gledališče bo od 15. februarja do 9. marca znova v znamenju njenega veličanstva komedije. Letos nekoliko kasneje kot sicer (zaradi narave dela in predstav v domaČi hiši) se bodo v tem času namreč, ob petkih in sobotah zvečer, VTStiie predstave iz tekmovalnega programa in ob nedeljah popoldne iz spremljevalnega dela festivala Dnevov komedije. Letošnji bo že 17. po vrsti. Prvič pod taktirko nove upravnice SLG Tine Kosi, ki pravi, da prireditev, ki se je med občinstvom in slovenskimi gledališči zelo priljubila, ne bo doživela bistvenih sprememb, če ji bodo le »zvezde« (beri sponzorji) naklonjeni kot doslej. Festival bo odprla domaČa, celjska komedija Evrofilja.
Znan pa je tudi izbor ostalih komedij, ki bodo v tem času nasmejale občinstvo. Za Celjani bodo nastopili Kranjčani s komedijo Toneta Partljiča Partnerski odnosi. Nato bo na sporedu komedija Marka Ravenhilla iz SMG Ljubljana Kok ti men zdej dol visiš. Ljubljanska Drama se bo predstavila s komedijo Juliana Bamesa Prerekanja, Mestno gledališče ljubljansko pa prihaja s komedijo Petra Zelenka Zgodbe vsakdanje norosti. Iztok Mlakar bo nastopil z monodramo Douhtar pod musl, Novogoričani pa s komediji Geogesa Feydeauja Bolha v ušesu ali kaplja čez rob. V zadnji tekmovalni predstavi, 8. marca, se bo občinstvu smejalo avtorskemu projektu Tadeja Toša Hamlet. Večer zalem bodo podelili nagrade za žlahtne igralske in režijske presežke,	MP
Maraton in drobci
Dijaki celjske 1. gimnazije in Centra so za današnji dan pripravili kulturni prireditvi.
Na celjski i. gimnaziji že več kot 35 let pripravljajo kulturni maraton. Letošnji je namenjen različnim zvrstem gledališča. Tema umetniških točk, ki se bodo vrstile dopoldne v učilnicah Šole, ni posebej določena, zato kulturniki posegajo na različna področja. Nekateri se predstavijo s petjem, drugi recidrajo, tretji odigrajo odlomek iz znanega dramskega dela ali sami napišejo besedilo. Letos pa so v modi tudi parodije na znane televizijske oddaje In posodobitev pravljic, znanih že iz ouoštva.
Današnji večer pa lahko preživite v družbi mladih umetnikov, dijakinj in dijakov Gimnazije Celje-Center, ki bodo z besedo in glasbo pričarali čarobni večer, z naslovom Drobci romantične poezije. Dijaki bodo z nastopom pričeli ob 18. uri v knjigarni Mladinske knjige Celje.	Kš
ASTERIX NA OUMPUSKM IGRAH
120 min., {Astsrtx at tiie Olímpie Garnis), komična pustolovščina Režija: Fredsric Forestier, Thomas Uingmann Igrajo: Qovis Cornillsc, Gerard
Depardieu. Alain Delon. Bdnolt Pûsivoorde. Steptane Rousseau. Vanessa Hessler, JeanPierre Cassel
Ze V Planetu Tus!
Mnnâ • IB* MB
Amaterski gledališki ansambel KUD Zarja Trnov-Ije Celje je pred novo premiero. Na slovenski kulturni praznik, jutri> ob 19.50 bodo v traoveljskem kulturnem domu uprizorili Fizike, komedijo Friedricha Diiirenniatta. Predstavo bodo ponovili V soboto ob istem Času.
V Fizikih, ki združujejo elemente kriminalke in vrhunske grozljivke, bo nastopilo 16 mlajših članov amaterskega gledališkega ansambla, v glavnem dijakov In študentov, trije med njimi pa bodo tokrat prvičstall na gledališkem odru. Gledališko besedilo, ki ga bodo morali dobro poznati tudi letošnji maturanti, je prevedla Mai-la Golob, režija in scenografija pa sta delo Cvetke Jovan -Jeki.
Komedija se odvija v švicarskem sanatoriju, kjer
Prihajajo Fiziki
agenta pod krinko, Einstein in Newton, zasledujeta izumitelja Moebiusa. Vsem kljubuje lastnica sanatorija s svojim osebjem, ki vse znanosti izkoristi v prid svojega gospodarskega imperija. Vedno akttialno vprašanje avtoritet in vodenja se poslavlja na sceni, ki je mi-nimalistično zasnovana in daje gledalcu možnost lastne predstave o kraju in času dogajanja. Tonski efekti in dovršena tehnika luči pa Fizikom vtisnejo pečat prihodnosti. Predstava združuje absurdne situacije, pri Čemer se pod krinko sobivan ja v eno celoto zlivajo obče nezdružljivi karakterji, ki na eni strani nudijo sožitje med močmi, na drugi pa gledalcem prikazujejo nevarnost, ki se kaže v izkoriščanju teh silnic za blagostanje posameznika.
BA
Iz predstave FEZíkí
REPORTAŽA

Rojeni napačnim starsem na napačnem mestu
Bošnjaški otroci na počitnicah pri rejnicah - »A so kje mine?« - Bivanje pri družinah popolna novost
v petek se je po tednu dni počitnic od slovenskih rejnikov in rejniškib otrok poslovilo 54 bošnjaških otrok. Na tokratni obisk so jih povabile rejnice> združene v DruŠ* tvu rejnic celjske regije, naslednji impulz za povabilo pa bodo morebiti dali že kar rejniki in otroci sami. Bošnjaške sirote so vsem nevede zlezle globoko pod kožo.
»Tako zanimivi in odprti In vse se jim zdi zanimivo.
so, kar takoj so se navezali na nas in otroke. Objemajo in >polubČka)o{ nas vsako jutro, ko gredo, in vsak večer, ko pridejo nazaj. Da niti ne govorim, kako težko je potem v normalnih urah zaspati.« »Ja» tudi naši so takšni.
Dogajanje so bošnjaškim otrokom popestrili tudi znani kulturniki, prehrano in majhna darila pa so poleg rejnic in rejnikov donirala številna podjetja. In to brez omenjanja v javnosti, saj bi to pomenilo brezplačno oglaševanje na račun otrok, meni Jasmina Im-Širović.
Celo v hlevu so mi želeli pomagati in pregledali vse živali, ki jih imamo. Moram reči> da le nad svinjami niso bili navdušeni.« Takšen je bil vsakodnevni večerni pogovor rejnic in rejnikov, ki so zvečer potrpežljivo čakali na prihod otrok iz Velenja.
Vrnili nasmeli# izbrisan zaradi odrasiiii
Velenje z okolico je bilo vsak dan središče zabave bošnjaških otrok, prostovoljci mešanih narodnosti bošnjaškega mladinskega kulturnega društva glavni pa pospeševalci zabave in druženja, saj gostitelji, slovenski otroci, v minulem tednu niso ime-
Organizacijska skupina, ki je skrbela za dobro poČu^e otrok: z leve Terezija Hladin In Dragica Petek izdnistva rejnic, gostja Sena Družic, kije pripeljala otroka, ter predstavnici bošnjaškega društva Malha Kovač in
Jasmina Imširovic.
Devetletna Jasmina iz Radečja vsak veča r svoj o novo prijateljico zelo težko dočakala. Vsakdan jo je imela na voljo le dobra tri ure.
11 počitnic- »Z Mladinskim centrom Velenje smo zadolženi za celoten dnevni program, zato da otrokom pri nas ni dolgčas,« pripoveduje predsednica dniStva Jasmina Imširovič. »Rdeča nit je druženje z rejniSkimi otroki, ti so se nam dvakrat pridružili na delavnicah, in druženje bošnjaških otrok. Ker v Bosni živijo v različnih mestih, se sicer ne vidijo pogosto, ludi bratje in sestre ne, zato je bilo prav zanimivo opazovati, kako so se med nekaterimi ravno Tukaj stkala prijateljstva. Celo nekaj parčkov smo dobili... Otrokom, ki so se rodili na napačnem mestu in napačnim staršem, rišemo nasmeh, ki je bil izbrisan zaradi odraslih, ki so pozabili na svojo nalogo in z otroki delali zelo hude stvari. Včasih nam svoje grozne zgodbe tudi zaupajo... pri če-
mer lahko le poslušaš. Ne moreš jim reči, da jih razumeš, ker jih ne, ne moreš jim reči, da bo bolje, ker ne bo. Takrat si kot goba.«
Sirote zaradi vojne
»A moramo paziti na mine?« je bilo vprašanje, ki so ga ob sprehodu v naravo postavili otroci in s tem precej šoki ral i sprem 1 j e va I ce. Glavni krivec, da se gostje skozi otroštvo prebijajo brez staršev, je namreč vojna. Ta jim je vzela oba ali vsaj enega starša. >w zadnjem Času imamo vse več otrok iz družin, kjer so starši duševni bolniki in ne morejo sami skr-
beti za otroke,« je pojasnila vodja skupnosti, kjer otroci živijo, Sena Družić. Tam sta varstvo in vzgoja otrok brez staršev organizirana precej drugače kot v Sloveniji. »Pri nas je v eni zgradbi veliko otrok, zanje skrbi nekaj posameznikov, ki v zgradbi živijo» včasih tudi s svojo družino, ivložna bi bila sicer tudi takšna rešitev» kot jo poznate v Sloveniji, vendar se v praksi za obliko rejništva odločajo le družine, ki so s posameznim otrokom v sorodu. Tako da je bilo bivanje pri družinah za naše otroke popolna novost in prav vesela sem, da so si otroci zaželeli, da bi lahko dlje
Tako rejniki kot mediji otrok nismo nadlegovali z neprijetnimi vprašanji. »Če ti otrok sam kaj izpove, je to pravo darilo,« pravi Jasmina imši-rovič, »vprašanja, po-stavljena ob nepravem času, lahko otroka povsem vržejo s tira.« Pri tem se, zanimivo, hitro najde rdeča nit med rejniki in otroki. Rejnica je pripovedovala: ^»Najprej me je vprašal, kdo vse živi z mano. Ko nisem omenila moža, me je po njem kar direktno vprašal. Ko sem pojasnila, da je kar Šel, sva bila takoj na isti valovni dolžini. Ta občutek poznava oba.«
Časa bivali pri vaših družinah. S tem je naš cilj obiska - da bi zgradili most prijateljstva - dosežen,«
Podobno željo so izrazili tudi rejniki in »domači« otroci, saj je bilo zaradi kopice delavnic in aktivnosti, ki so bile v Mladinskem centru Velenje, na tokratnem obisku medsebojno druženje z rejniki in rejenci žal omejeno le na večere in jutra. »Medsebojno druženje Je bilo naš skupen cilj, zato bomo v prihodnje poskrbeli, da bodo otroci dlje časa s posameznimi rejniškimi družinami,«^ pravi predsednica Društva rejnic celjske regije Terezija Hladin. Rejnice so otroke ravno s tem namenom skrbno namestile po družinah, kjer imajo otroke podobnih starosti. Do naslednjega povabila pa se bodo na novo stkana prijateljstva ohranjala po pošti.
ROZMARl PETEK
ROKOMETNI KLUB
iiui Ph'ûViân ikm
Kempo)!^
Mfltednik
imsllD^celjè
Vsi privrženci, navijači, ljubitelji rokometa in še posebej Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laske vabljeni v posebno prodajalno v dvorani Zlatorog Celje, kjer Vam ponujajo original drese, trenirke, majice, žoge, šale...
Izredna ponudba izdelkov novega klubskega opremljevalca Kempa z oznakami RK CPL ali brez.
Delovni Čas prodajalne: nedelja, 10.2.2008, od 15.30 do19.30
sreda, 13.2.2008, od 17.30 do 20.30 sreda, 27.2.2008, od 17,30 do 20.30
Prodajalna Zlatorog NT-RC, d.o.o. NOVOST NOVOST NOVOST NOVOST
www.rk-celie.si w
Vse artikle lahko naročite tudi v spletni	\
prodajalni na internetni strani Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško!
Malce starejlim so se zdeli najbolj zanimivi (sicer le večerni) ogled Celja in novi modeli telefonov, s katerimi jih je obdarila njihova gostiteljica Ivana Žaberi.
»Čfl mi kaj ne pašs. ta takoj spremenim. Tudi glavo sem ankratže odrezal.«
Pegaz še brez
luleka
Na obisku pri Vasiliju Četkoviću Vasku, ki ustvarja osrednji slatinski kip
Ob občinskero prazniku Rogaške Slatine julija letos bodo odprli Pegazovo ploš* čad. Potem ko bodo ocblra-nili lesene hiške, v katerih so biJe nekoč različne pošlo-valnice, bodo ploščad preuredili in v sredino postavili kip Pegaza» letečega konja, ki nastaja pod rokami umetnika Vaška Četkovića.
Minilo je pol leta, odkar je Vaško v Šotoru, le kakâen kilometer oddaljenem od njegovega ateljeja nad Rogaško Slatino, naredil prve poteze simbola omenjenega zdraviliškega kraja - Pegaza. Zdaj L3 Že kaže končno podobo, Čeprav si lahko umetnik, kot je Vaško, v trenutku premisli in njegovo podobo spremeni tik pred vlitjem v bron. Uporablja posebno tehniko, ki sicer ni značilna za kiparje. Konstrukcija je namreč jeklena, zvarjena» zato se je že zgodilo, da je določen del, ki mu ni bil všeč, preprosto odžagal in ga znova oblikoval. »Rep sem trikrat odrezal, tudi ^a-va je že doživela spremembo.« pravi. In ravno zaradi tega, ker mu ta sistem omogoča Številne popravke, ne dela rad zglino. Jekleno konstrukcijo jeoblekel v mrežo, ûnaJni sloj pa predstavlja žaklovina. prekrita z mavcem. »Lulek še ni končan,« pove brez zadržkov, «Ženske, konje in bike
Koieodgmilvhodviotor^seje pred nami pojavil tri metre wsokl Pegaz, ki že kaze končno podobo.
imam rad. Ko sem enkrat rekel, da je to eno in isto, so bile ženske jezne. Potem sem razložil, da ni lepših linij, kot jih ima konj. Ženska prav tako. Plemenil konj, plemenita ženska. Bik pa je poln energij e in takšne so tudi ženske. Potem so me kar objele.«
Na Pegasovi ploščadi do juiija
Vaško mora oblikovanj e Pegaza končati do maja, za vlivanje v bron bodo namreč porabili Še dodatna dva meseca, spomenikpa mora ob občinskem prazniku, torej 26. julija, že stati na ploščadi pri Zdraviliškem trgu ob zadnjem novem krožišču. Zato je umetnik od začetka ustvarjanja v šotoru preživel ure od juua do večera, le takrat, ko je zunaj temperatura krepko pod ničlo, raje ostane doma ali ustvarja v ateljeju, V bron vlit konj bo visok tri metre, postavili ga bodo še na približno dvometrski podstavek. Pegazova ploščad s kipom bo tako zagotovo predstavljala idealen prostor za številne prireditve, v kar verjame tudi slatinski župan Branko Kidrič, ki nam je potrdil, da je v proračunu že zagotovljen denar za izdelavo odlitka in postavitev spomenika.
Vasilije Četkovič Vaško je vsestranski umetnik, akademski kipar in slikar, Črnogorec, ki dela, kot so se mnogi pošalili z njim. Rodil se je 8. aprila 1938 kot prvi predstavnik moškega spola v družini, Čeprav sta imela starša pred njiro že kopico deklet Potem, ko je vrsto let ustvarjal na Prekorju, danes z ženo Ano živi v Rogaški Slatini, kjer ima tudi svoj atelje.
Va^o ob sliki svoje matere, lu je dočakala 9 \ let »Spominjam se mladostnih let Takrat sem btl prvi moški potomec v drvŽIni. zato so2 mano ravnali le posebei lepo.u
Atelje» poln umetnin
In kaj se bo z Vaškovo stvari tvij o zgodilo potem, ko bo narejen odlitek v bronu? Brez skrbi, Vaško že ima idejo, ki smo jo lahko kar pričakovali. »Odrezal mu bom krila, na njega pa postavil žensko.« In ker je bilo ob našem obisku prehladno, da bi Vaško lahko ustvarjal, čeprav si je prav za gretje v zimskih dneh Že nabavil poseben toplotni top, smo se odpravili še v njegov atelje na Ivanov hrib nad Rogaško Slatino. Prav tja, kjer umetnik najraje ustvarja, kjer igra na kitaro in kjer ima Čas samo zase, a tudi za svoje prijatelje. ki jim večkrat ob kozarčku rdečega pripravi razstavo svojih del. Za ta namen je izdelal celo poseben zunanji razstavni prostor ob hiši, ki jo je kupil (udi zaradi čudovitega razgleda, ki je tudi nam ob sončnem zahodu ponudi! neverjetne užitke. Njegov atelje je poln umet-
nin. Od keramičnih izdelkov do slik in nekaterih svetovno znanih konstrukcij. Ena takšnih, ki predstavlja svet v 20. stoletju, je bila v sedemdesetih izbrana za najboljšo na natečaju v Franciji. Ne le v ateljeju In na razstavah, eno zadnjih na našem koncu je imel v Anini galeriji v Rogaški Slatini maja lani, tudi v knjigah si lahko ogledate njegove stvaritve. Na zadnjo monografijo, bogato s fotoCTafíjami, je zelo ponosen. »Štiri kilograme je težka,« se rad pohvali. Sicer pa je, tako kot njegova žena Ana, znan po dobrodelnosti. Svoje slike je med drugim podaril tudi Pe-gazovemu domu, kjer jih kar 70 krasi osrednje prostore doma in prostor za skupne aktivnosti. Kot vse kaže. mu motivov in idej za ustvarjanje Še nekaj časa ne bo zmanjkalo. in kdo ve. kaj bo svetu ponudil ob svojem 70. rojstnem dnevu čez dva meseca?
ANDREJ KRAJNC Foto: KATJA DERNOVŠEK
V umelnikovem etelieju. Nagrajetia skulptura, M predstavlja 20. stole^e. Nanjoje se posebej ponosen.
Sankakujev dvojec ponovil zmago
V polni dvorani Doma 11. slovenskega tabora v Žalcu je bila že tradicionalna prireditev Šport 2007 v občini Žálec. Pripravili so jo zavod za kulturo» Šport in turizem, Zveza Športnih društev občine Žalec in Občina Žalec.
Za najboljša Športnika so proglasili judoista Lucijo Po-lavder io Rokija DrakšiČa, oba doma iz Griž in Člana celjskega Sankakuja. Za najuspešnejšo ekipo so izbrali mladinsko vrsto Rokometnega kluba Celeia Žalec, ki Je bila druga na DP. Med osnovnimi Šolami je zmagala OŠ Šempeter, posebno priznanje med športnimi delavci pa je prejel Milan Dolar iz RK CeJeia Žalec, Gost prireditve je bil smučar Jure Košir.
TONE TAVČAR
NA TATAMIJU
tispftinima judoistoma ia Čestital tudi Jure Košir.
OGOMET Na Um
Jutri derbi vodiinili
Sobotni spored v 1. zim-ski ligi prinaša obračun tre-nutno najboljših moštev.
Rezultati 8. kroga: Casino Rubin - B&G avtomobili 8:6, NK Trislar -Diskoteka Down town 8:11, Škvadra • Container 10:2» Mik Celje - Šemjur ó:12,Marinero- Kalimero prestavljeno. Jutrišnji pari so: Dis. Down town • Škvadra [19.00), B&G avtomobili - NK Tristar (19.50), Marinero -Casino Rubin (20.40), Šentjur- Kalimero (21.30) in Maček tisk - Mik Celje (22.20).
Izidi 8. kroga v 2, ligi: Top avio - ŠRK Koši 7:5, Nirvana -Amaterji 4:7, No-go team -Mali Pariz 5:9, Ti02 Cinkarna - Banka Celje 6:4, Sie-grad Ozren - Novem Cham, pub 10:3. Po 18 toćk imata Ste-grad Ozren in Ti02 Cinkarna. Pari 9. kroga: Amaterji - No-Go learn (13.10). Banka Celje -
Top avto (14), Novem Champion pub - Nirvana (14.50), Vigrad-Ste-grad (15.40). Mali Pariz - Ti02 Cinkarna prestavljeno.
8. krog veteranske lige: U-8 - SB Celje 4:2, Črički - Schiki 9:7. Dvoboj vodilnih moštev Klateži-Taverna in Kelme team je bil prestavljen. 9. krog: SB Celje • Keime team (16.30), Schiki - Klateži-Taverna (17,20), U-8 - Črički (18.10).
iBStvica Lige NOVEGATBDNIKA
1. OIS. DOWN TOWN	24	•36
2. ŠKVAOftA	Z1	•40
3. CASINO RUSIN	IS	•5
fl&G AVTO MOBI U	1	•15
5. ŠENTJUR	1	
6. CONTAINER	9	-4
7. MARINERO	9	•S
8. MAČEK nSK	8	-21
9. NKTHISTAR	i	•14
10. KAUMERO	0	-23
11. MIKCEUE	0	•33
»Lomila bom vse za Pekingifc
26-ietna judoistka Petra Nareks je večkratna državna prvakinja v kategoriji do 52 kg. sedemkratna zmagovalka svetovnih A pokaJov, na Članskih evropskih prvenstvih je osvojila eno srebrno in štiri bronaste medalje, dve medalji aa Sredozemskih igrah, tri medalje na mladinskih EP...
V Atenah je bila udeleženka olimpijskih iger.
Kako se je začelo?
Najprej sem trenirala ju-jit-su, ki je podoben judu, razlikuje se samo po tem, da mu je dodan karate. NavduSil me je oče, ki je policist. Dosegal je lepe rezultate in prinesel domov tudi nekaj medij. To meje pritegnilo. fô ju-jitsu so bili samo fantje in manjkalo mi je dekliške družbe, tako da sem prišla v klub Sankaku. Judo mi je tudi bolj všeč zaradi različnosti tehnik.
Kako izgledajo treningi!
Treniram skoraj vsak dan. Včasih je kakšna nedelja prosta, če seveda ni tekmovanj. Vadim dvakrat na dan, včasih tudi trikrat, ko smo v intenzivnem pripravljalnem obdobju. Če imamo kondicijski trening, traja ponavadi eno uro, ko tečemo. Če pa imamo vaje z uiež-mi in trening juda, je lahko dolg tudi dve uri in pol. Na Japonskem trening traja tudi tri ure.
Tekmujete v kategoriji do 52 kg. Verjetno morate pazili na prehranjevanje?
To je zelo občutljiva tema zame, ker veliko »zbijam« kilograme. Morala bi imeli nek sistem glede prehrane, ki bi se ga morala držati. Vendar sem zelo siadkosnedna, tako da vča-sih raje pojem čokolado kot zrezek. Priznam, težko je (smeh),
Imate kaj prostega časa?
Ja, nekaj ga je, vendar zelo malo. Če ga imam kaj, ga izkoristim lako, da preberem kakšno dobro knj igo, občasno grem v kino, a to se zgodi le enkrat ali dvakrat na leto. Drugače si rada sposodim kakšen DVD in ga pc^ledam. Vsekakor sem najraje doma, kajti po vseh tekmovanjih v tujini se prileže prid domov.
Kako izgleda običajen dan?
Čisto enostavno, Najprej trening. poiem zajtrk, sledi počitek in zvečer spet trening. Ob šolanju je bilo vse skupaj še težje. Trenumo sem študij dala malce na stran, ampak na srečo sem že zaposlena na ministrstvu za notranje zadeva na oddelku vrhunskih športnikov, tako da mi zaenkrat ni ueba nadaljevati šolanja, pri čemer ^ tudi ne smem povsem zapostavili.
Ob vseh (eh treningih in tekmah se vam je verjetno prí-petilo tudi kaj zanimivega ...
Bilo je med zelo intenzivnim pripravljalnim obdobjem. Zazvonila j e budilka. Ugasnila sem jo, pogledala in »videla«, da je pol sedmih. Uredila sem se, pripravila vse za trening in odšla
Petra Nareks
proti izhodu iz hiše. V tistem trenutku se Je oče vrnil iz nočne službe. Začuden meje vprašal, kaj je z mano. Odvrnila sem, da grem pač na trening. Sprva je mislil, da smo že vsi prismuknjeni in da imamo dejansko tako zgodaj treninge. Pa me je le vprašal, če vem, koliko je ura. Povedalasem mu, pa mi je dejal, da se motim, da je pol ena. Se enkrat sem pogledala na uro, a še vedno je bila zame 6.30. Priprave so bile tedaj tako izčrpljujoče, da še na uro nisem videla prav. Zaspala sem kar oblečena,
Je Peking še dosegljiv?
Je. Sicer sem zdaj na lestvici malce padla, ampak pred mano so še A turnirji, kjer lahko uvrstitev izboljšam in pridem med prvih pel tekmovalk, ki bodo potovale na olimpijske igre. Zadostovala bi že ena uvrstitev v finale v svetovnem po-kaluali medalja na evropskem prvenstvu.
imate dosti navijai^v?
To so starši, prijatelji, moj brat Timotej, ki tudi trenira pri Sankakuju. Posebej moram pohvaliti kiajane, ti so res zelo ponosni name in na Urško ter po vsakem vidnejšem rezultatu pridejo s transparenti in vedno vprašajo, kako smo, kam gremo. Res super so, krajevna skupnost Galicija je ena a.
Najlepši uspeh?
Najbolj se spominjam leta 2002, ko je bilo v Mariboru evropsko prvenstvo, na katerem sem osvojila tretje mesto. Uspeh je zato tako velik, ker sem prvič nastopila v članski kategoriji. Nisem pričakovala takšnega dosežka. To je bila po 33 letih prva medalja za Slo-venijo. Bil je res zgodovinski uspeh, in to na domačem terenu, lako da so zame navijali vsi najbližji.
Ste imeli vzornika?
Ne. Kol osebnost mi je všeč Iztok Čop. Dosega vrhunske rezultate že vrsto let, vendar se medijsko ne izpostavlja veliko. Tbdi športno, družinsko in koi osebnost daje nek vtis, ki mi je pač všeč.
Seje ležko privaditi na tekmovanja v tujini?
Čisto odvisno je, kje se nahajamo. Če smo kje v Evropi, ni problema» ker ni veliko ča-
sovne razlike. Ko pa se odpravimo na Japonsko ali v Brazilijo, je precej drugače, ker je razlika od 6 do 8 ur. Za uro časovne razlike potrebuješ en dan prilagoditve. Če je razlika osem ur, se odpravimo na tekmovanje osem dni prej zaradi aklimatizacije. Ponavadi Je prve tri dni malce težje, ko spiš takrat, ko ne bi smel, vendar je kasneje vse v najlepšem redu.
Kaj sledi?
Konec tedna se bom udeležila svetovnega pokala v Parizu, sledita Se tekmi v Budimpešti in Hamburgu. Trenutno sem stoodstotno pripravljena, da bom vse »lomila«. Žal me muči manjša poškodba, imam naiegnjeno mišico. Sicer delo poieka normalno, a v glavi imaš ves Čas neko blokado, ko ne moreš v popolnosti med borbo narediti giba in te malce pri tem zaboli. Vendar v tistem afektu med bojem vse pozabiš in greš naprej. Med vsako borbo dam vse od sebe, tako da upam na najboljše. Prva borba je zame vedno usodna. Če premagam prvo nasprotnico, potem se nekako sprostim in grem naprej. Če pa moram po porazu v prvi borbi Čakati na repasaž, potem mi je zelo težko. Tista, ki te premaga, mora naprej zmagovali, da te »potegne« za seboj. Če ona izgubi, potem rudi jaz ne grem naprej. Tukaj je precej odvisno od sreče.
Načrti za prihodnost?
Moji trenumi, kratkoročni cilji so usmerjeni v kvalifikacije za olimpijske igre. Nimam še le sreće kot moji klubski kolegi Urška, Lucija in Rok. Držim se lam na repu kvalifikacijske lestvice, v bistvu sem zdaj že izpadla, ampak vseeno delam, kot da se bom uvrstila na 01. Tako da puške v koruzo ne mislim vreči!
MITJA KNEZ Foto: ALEKS ŠTERN
Za Szeged in Real bo
to premalo
Po daljši prekinitvi zaradi evropskega prvenstva se je v torek nadaljevalo tekmo-vanje v prvi slovenski ligi za rokometa še.
V Rdeči dvorani sta se pome-rila Gorenje in Celje Pivovarna Laško, derbi med udeležencema lige prvakov pa se je končal brez zmagovalca (27:27). Več časa je vodila domača ekipa, l.SOO gledalcev je bilo lačnih celjskega skalpa, a se do njega niso dokopali. Končnica je bila dramatična.
Obrvan ni upal tvegati
Zadnji gol za Gorenje je dosegel Matjaž Mlakar v predzadnji minuti» na(o je bil 39 sekund pred koncem izključen Marko Oštir. Celjski napad je zaključil Edi Kokšarov s sredine, njegov strel je Matevž
David ŠpiJer je igral s sedmico na hrbtu. »Ja, trinaj-stico so že prihranili za Ser-geja Harboka»« je malce iluzorno takoj pomislil vneti celjski navijač, črni dres s trinajstico je trenut* no raztrgan ...
Luka Ščurek, reprezentančni krožni napadalec iz Celja> pri Kopni Igra vse manj in man}. Razvedelo se je> da bo v naslednji sezoni član Celja IHvovame Laško in trener Matjaž Tominec ga je postavil »na led«, čeprav Je sam imel enako možnost, pa je zavrnil vodilne celjske može. Za celjski klub se je »na črti« pred leti boril tudi Lukin oče Izlok.
Skok obrani), a stekel za žogo na levo krilo in zrušil Srdana Trivundžo, ki se je dokopal do odbitka. 16 sekund pred koncem je Kokšarov zadel iz sedemmetrovke (izkoristil je vseh pet), Gorenje pa je z dvema igralcema manj krenilo po zmago. Po minuti odmora je bilo na voljo še 11 sekund, sodnika Janko Požežnik in Darko Repenšek (spet sta brez večjih napak odso(£)a vselej težavni derbi, čeprav trdijo, da nista v Idealnih medsebojnih odnosih) sta Izključila Špilerja in Kokšarova, nad čimer so bili gostje ogorčenj. Preostale so štiri sekunde, tedaj pa je prišlo na plan. kako dragocena je za Velenjčane točka, potem ko
Drugi najboljši strelec Gorenja je bil Boštjan Kavas. Na fotografiji njegov prodor v 2. polčasu in obramba Gorazda Škofa.
je uro prej Koper senzacionalno klonil v Trbovljah, Trener Ivica Obrvan namreč ni poslal na parket novinca Adna-
na Harmandiča (»papirologi-ja« za bosanskega reprezentanta se je zaključila nekaj ur pred tekmo), ki je sicer že ime) na
Tone na plečih Mihe Gorenšica
Medtem ko rokometaši Gorenja povsem neobremenjeni pričakujejo štart drugega deia lige prvakov, saj se bodo pomerili s tremi bivšimi evropskimi prvaki (Ciudad Real, Gummersbach, Montpellier), pa so želje v Celju kar pregovorno velike.
Ne glede na to, da bodo tekmeci Barcelona, največja vseh časov» pa Gudme, državni prvak evropskega prvaka Danske, in Szeged, ki je v prvem delu lige prvakov povsem deklasiral Gorenje v Rdeči dvorani. Vse bo še toliko težje, ker bo imel Slavko Ivezič na razpolago le enega krožnega napadalca.
Miha Gorenšek, v nepozabni sezoni 2003/2004 ste še bili krožni napadalec. Kaj pa potlej?
Sledila je popolna prekvalifikacija v levo krilo, luči vadil sem zgolj s krila, TU in tam pa sem. ko je bilo potrebno, vseeno Še uporabil svoje znanje in pokazal svoje vrline na čni.
Kdaj je bilo to nazadnje?
Na uradni tekmi je bilo to v ligi prvakov v Reykjaviku, v prvem delu lige prvakov, ko smo izgubili. Ta dvoboj me Še vedno skeli, imel sem v rokah žogo za izenačenje, a mi ni uspelo zadeti.
Zdaj vsi »molijo Boga«, da se ni bi poškodovali...
Moram poudarili, da so se me poškodbe izogibale. Zlomil se mi je stranski del stopala. To je tipična tekaška poškodba, zaradi katere sem mora) mirovati tri ledne.
Imate sploh alternativo?
Morebiti kdo od zunanjih napadalcev. A v tako kratkem času je skoraj nemogoče priučiti igralca na novo mesto. Prehod iz obrambe izvedemo tako, da Miladin Kozlina teče do nasprotnega Sestmetrskega prostora in se skuša odkriti za podajo. Če nam ne steče, zaustavimo napad in sledi menjava, Med fazo obrambe sem na klopi, a bi si Želel sodelovati, posebej v postavitvi 5-1. Na kratko smo jo poskusili ludi v Velenju, saj moramo spočiti Edija.
Kako bo proti mnogo težjim tekmecem?
S lem Se ni rečeno, da so močnejSi, Osredotočil se bom na pravočasno odkrivanje ali na pripravljanje prostora za met soigralcem. V nedeljo od 17.15 gradimo prvo letošnjo zmago v ligi prvakov.
DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA
sebi »vratarski« dres. To bi bil peti igralec v polju proti celjski četverici. A Obrvan ni tvegal navkljub sila majhni možnosti, da žoga konča v Gore-njevi mreži. Vukovičev poskus je končal v bloku ... Prvo celjsko obrambo smo zabeležili v 20. (!) minuti. Aljoša Rezar je zbral 4, Gorazd Škof pa 6 obramb, slednji vse v 2. delu. Celjani imajo zdaj 31 točk, Ve-lenjčani pa so ujeli Koprčane pri 26. Ob ponovitvi torkove predstave bo Celjanom (Szeged) in Velenjčanom (Ciudad Real) trda predla konec tega tedna v domačih dvoranah.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Ko sta pri Celju poškodovana krožna napadalca Renato Sulić in Alem To-skić ter ko »molijo«, da bo Miha Gorenšek vzdržal vse napore, so z lupo iskali dobrega pivota za drugi del lige prvakov. V kombinaciji je bil tudi Dragan Škrbić! Srb je že zaključil kariero, za njegovo vrnitev v Celje pa je zmanjkalo Časa.
PANORAMA
KOŠARKA
14. krog 1. SL. zaostala tekma, Elekira Geoplin Slovan 88:102: Vrečko 24. Ivanovič 19, BubnjLM6, Ućartovski 11. Simunič S, Jeršin 6, Kune 4: Modrić 26. Johnson 22. Vrslni red: Helios 33. Zlatorog. Krka 32, Koper .^0. Geoplin Slovan 29, Mercdlor. Elektra 27, Hopsi24. Alpos 23. Rogld 22. Kraški zidar. Zagorje 21.
ROKOMET
17. krog l.SL; Gorenje-Celje IHvovarna Laško 17:17 (15:13): Vukovii 9. KavaS, Baškin 4, Mlakar 3. Sirk, Bla-ževlć 2, J. DobelSek, Řezníček, Hamiandić 1; Kokšarov 8, Kos. CorenSek 5, špiler 4, Caiić 3, Tnvund?a 2.
13. krog l.SL (ž)r l^Wť/řře»-Ceíje Celjske mesnine 23:31 (10:15).
Miho Gorenlka odllkujeio hitrost, boievrtost in
VIKEND POD KOŠI
Petek« 8. 2.
2. SL-vzhod, 17 krog. Celje: PakmaJi» Lastovka (17,45).
Sobota, 9. 2.
z. SL-vzhod. 17 krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Nazarje (Î9).
NLB liga (ž), 14. ki'ug, Trbovlje: Merkur Celje - Crvena zvezda (16).
SL (ž), 15. krog, Rogaška Slatina: Citycenter- Hit Kranjska Gora (16).
NAKRATKO
Zmagi LaSčanu in Velenjčanki
Vratna: Na Slovaškem sta bili dve tekmi deskarjev za evropski pokal v paralelnem veleslalomu. l^ščan Rok Mai^Č je dosegel svojo drugo zmago. Velenjčanka Gloria Kotnik pa prvo. Marguč je dejal: »Tekma ni bila lahko dobljena, kot je morda izgledalo, saj je bi)o veliko tekmovalcev iz svetovnega pokala. Ta tekma je res od-Učno organizirana in privabi veliko dobrih tekmovalcev, zato sem zn^e zelo vesel. Na drugi tekmi nisem nastopil zaradi lažjih težav s hrbtom. Odpravljamo se v Južno Korejo, kjer sem lani osvojil 8. mesto v svetovnem pokalu. Upam, da se bom uvrstil še kakšno mesto viSje.«
Celjskim plavaioem 13 medaij
Maribor: Na državnem prvenstvo v plavanju za kadete, mladince in člane so se dobro odrezali dani Marinesa Neptuna iz Celja. Uvrstitve: Kevin Rihtar, 3. mesto 200 metrov delfin (mladinci), Katarina Črepin-Sek h 100 delfin, 3. 200 mešano, Anže Koren 3. 50, 100 in 200 delfin, Matej Koželj 3. 50 in 100 prsno, Jan Valenčak 3. 100 prosto, Nina Malec 3. 100 delfin (kadetska konkurenca). Štafeta kadetov je bila 3. na 4x100 prosto in meSano, štafeta kadetinj pa le na 4x100 mešano. Varovanci Matjaža Kol-čana so imeli 41 finalnih nastopov. (MK)
Cipot k Marijanu Pusfiiku
Velenje: Nogometni klub Rudar, ki si bo spomladi pod vodstvom trenerja Marijana Pušnika na vse kriplje prizadeval, da bi se iz druge preselil v prvo slovensko ligo, se še naprej krepi. Novinec na štadionu Ob jezeru je namreč slovenski reprezentanc Fabi jan Cipot. Pogodbo je podpisal do konca sezone. (DŠ)
I:
0
1	a»
iPORTNI V KOLEDAR
četrtek» 7.2.
KOŠARKA
Pokal KZS. čeirtiinaie. Uubhana: Zlatorog- Krka ( IS).
Petek, 8. 2.
fMAU NOGOMET
I. SLMN. 15. krog. Celie. Živex - Sodražica í20).
Sobota, 9. 2.
ROKOMET
Liga prvakov, drugi del. 1. krog, Velenje: Gorenje • Ciudad Real (17.30).
1. SL (ž), 13. krog: Zagor^v • Celeia Žalec (19).
MAU NOGOMET
1. SLMN, 15. krog: Aidovš-'ina - Dobovec (20).
Nedelja, 10. 2.
ROKOMET
Liga prvakov, drugi del. 1. krog: Celje Pivovarna Liško -Pick Szeged .1715).
Počitek pred glairnim delom sezone
Večina moštev s Celjskega, natančneje vsa razen Zlatoroga» bodo imela dva ledna možnost za celjenje ran in za priprave na sklepni del prve eiape v tej sezoni. Do konca so namreč ostali še Štirje krogi, ki bodo za vse» razen za Laščane, še kako pomembni.
Elektra namreč potrebuje Še eno zmago za tudi teoretično potrditev lige za prvaka, medtem ko se bodo preostala tri moštva. Hopsi s Polzele, Alpos iz Šentjurja in Ro-gla iz Zreč, borila za večje Število zm^ za drugi del sezone. V ligo za obstanek se prenaša izkupiček iz iztekajočega deia prvenstva. Zaenkrat imajo Hopsi šest, Alpos pet in Rogla štiri zmage, na zadnjih dveh mestih pa sta Zagorje in Kraški zidar s po tremi zmagami. Spomnimo naj, da bo iz lige Izpadlo zad-njeuvričeno moštvo, predzadnje pa bo igralo dodatne kvalifikacije z drugim in tretjim iz 1. B lige. Zaradi tega in majhnih razlik na lestvici
Zlatorogovci okrepljeni na zaključek slovenskega pokala
je vsaka zmaga le kako pomembna, zato poglejmo, s kom bodo igrali naši klubi do konca tega dela sezone. S poudarjenimi Črkami so zapisana domača srečanja.
ZLATOROG: Zagorje. Helios, Mercator. Elektra. ELEKTi^: Hopsi, Zagorje, Helios, Zlatorog. HOPSI: Elektra, Koper, Slovan, Rogla. ALPOS: Koper, Slovan, Rogla, Krka. ROGLA: Krka, Kraški zidar. Alpos. Hopsi.
Ponujeno priložnost bodo zgrabili
LaŠČani bodo na finalnem turnirju pokala Spar branili barve Celjskega. Med osme-rlco ekip zaključnega turnirja so namreč edini z našega konca. V prvem srečanju četrtii-nala se bodo nocoj (18) pomerili s Krko, dolžjiico iz te sezone. Dolenjci so v obeh prvenstvenih srečanjih ugnali Četo Damjana NovakoviČa. Ta bo na Kodeljevem dodatno okrepljena. Za Zlatorog	Med glavne laške adute sodi prav gotovo Une« Harris.
bosta zaigrala Aleksandar Jevdžič in Chester Mason, ki sla ta teden prispela vLaŠ-ko, oba pa imata urejene vse papirje in sta za Laščane tudi že registrirana. Novako-vič je tudi zadovoljen s trenutno formo svoje ekipe, vprašanje je sicer, kakšna je pripravljenost novincev. Strateg LašČanov je optimist, Čeprav imajo LaŠČani zelo težko pol, da bodo morda ponovili leto 2004, ko so osvojili pokalno lovoriko. Če premagajo Krko, bodo v polfi-nalu igrali z boljšim iz dvoboja Helios - Slovan, v morebitnem finalu pa Še z Unio-nom Olimpijo, ki se bo naj-venelneje do velikega finala sprehodila. Polfinalna dvoboja bosta v soboto in finalni v nedeljo.
Veliko težav za naie v B ligi
v 1. B SL je do konca sezone še dolgih devet krogov, v katerih bo trojica z naSe-ga območja skušala uresničiti načrt, ta pa je predvsem
po sedanjem stanju na tabeli obstanek v ligi. Konjice in Celjski KK so namreč lik nad mestom, ki še pelje v izpad. Na njem je zdaj nekdanji prvoligaš Triglav iz Kranja, ki ima od omenjene dvojice le zmago manj. Nekoliko lažje dihajo pri novincu v ligi. Rogaški, kjer imajo sedem zmag, a so vse zadnje štiri tekme izgubili. Tudi zaradi odsotnosti prvega moža Veijka Petranoviča, ki je poškodovan. Vprašanje je, kdaj bo povsem pripravljen. Zato je ta prekinitev (tudi v B ligi zaradi pokala ta konec ted-na ne igrajo) prišla še kako prav Rogaški in tudi Konjicam, kjer bodo morali zbiti svoje vrste, da se bodo odlepili od dna, česar je ekipa vsekakor sposobna. Celjani so pred mesecem dni zamenjali trenerja, novi strateg Igor Pučko pa je v soboto proti Triglavu prišel do prve zmage na klopi kluba iz svojega mesta. A ga Čaka še veliko dela, da bo rešil celjsko barko. Razpored do konca je naslednji: ROGAŠKA: Nova Gorica. Medvode, Janče, Konjice, Parklji, Triglav, Celjski KK, Gradišče, Radenska. KONJICE: Litija, Rudar, Medvode, Rogaška, Triglav, Gradišče, Postojnska jama. Hrastnik, Nova Gorica. CEUSKI KK: Gradišče, Postojnska jama, Hrastnik, Nova Gorica, Janče, Parkiji, Rogaška, Radenska, Litija.
JANEZ TERBOVC
PORTRET TEDNA ROMAN BEZJAK
Ri.
Areticu zHtaaotftUcev-
AREIMA PETROL
#14

KARIERA
Začetke
Ssfst<fri leti s^m se zd^el podili za ioço.Pri osmih sem rttfiúW pn^ř nogomein« krške v NK Koroun $ 14 leti »m ^ v sr»ln)o ioto v Celje, kjor » takrat odprli proçiram "iiogomeini uzteď in po dveh letnikih sem pretopil k NK Celje.
Klubi do sedaj
NK Kofotđn. NK Orôvogtad. NK CMC Celje Naj gol
Dnbrih ^Aûeîkov je kar nekaj, posebej pa se mi je v spomin Stisnil 2adetek proti velet^jskemu Rudo^v. No prveristvetit tekmi« ko sem igral it pri kadetih, sem na zelo razburljivi teknil \i kakimh 50 meirov zddel fiste ^řásle«.
Naj veseij«
Ko sem bil ra turnirju v Zagrebu, takrat ie z NK Dravograd, iAirdfl n naj ^trcl» turnirja,
Naj žalost
LarKki Izpad z mladinci pukain v ^trtlirtalu. ko $mo v Lendavi Izgubili po cnaj&imetrovkah

JAZ IN KLUB
Uspehi
8il sem najboljši strelec lige pri tJ-H, 2. mesto pri li-1 A {NK Dravograd), 3. mesto pri kadcKh (CMCPubiikum), od 4 ([o Ú-19 redno nastopal državno repre^entan«.
it
DRUŽABNO
Nastopj
VI. SNI ie nisem nastopil.
Dobiti im ve( priložnosti a dokazovanje pri danski ekipi MIKCMCelja.
Za publiko lahko povem, da bi pač morala tgriilcem stat( ob strani tudi. ko jlmne gre najbolj«, in ne krrirîitâti vsakť napake, ki se zgodi na igrii^u.
Stanovanje
Seda/ Že peto leto živim v dt^aikem domu, saj k vedno oprav^j^m srednjo solo.
Najraje igram namizni tenis, dr\iQa<e pa se rekreativno ukvarjamo ostalimi športi (odbojka, košarka, tenis.,.),
l)ubezon
Moja punca je Mia. Skupaj sva 3 leta. zato moram vûsih med tednom, ko Imam čas, 'skotiti' v ljubica no. kjor ona študira.
Ctasba, fitm
Posluiam skora) vse zvfsli g^^. CHićasno grem rad pi>9ledat kakšen film v křno. najraje pa jrh gledani kar na svojem računalniku
Prostí as
Ga m prav veliko, saj je že za učenje ^elo malo cau. Najraje se posvetim pnjat^jem ob kakšni pi)aii.
m. RJB
Terakota bojevniki
Dragon pool park v Ujiangu
Kulturno izročilo je posel
Eden do predmetov, ki jih vidiš po vsej Kitajski, so kamoiti levi različnih, po* navadi Človeške velikosti, ki v gobcu držijo globus. Andi pravi, da je bil v vasi> kjer kamioni pred barake iztovorijo neizklesan kamen, da ga starčki izklešejo v leve. 2Lačnejo pri globusu, ker je od uspeha te komponente dela odvisno v$e. Poanta zgodbe je, da pri ogromni količini kičastih in čudovitih predmetov, ki jih najdeš na Kitajskem, veČina ni ročno izdelanih (levi so Še dobra izjema).
O vsem tem se da razmišljali na več načinov. Vsekakor imdjo Kitajci do zgodovine čuden odnos. Kulturna revolucija ni biia edina »človeška eksplozija«^ ki je uničila ogromno zgodo vi nsko-kulturnih spomenikov. Zdi se, da je Kitajcem težko narediti atmosfero, v kateri bi jim bilo zares mar za zgodovino. Preveč jo je. Zato jepo-liošna roba. In če je potrošna roba, je primanjkljaj možno ponovno ustvariti. Na nek način je videti, da bi Jim bilo še manj mar, če zgodovine ne bi cenil zahod. Zgodovina se poustvarja sproti, ker se lahko in ker zahod plača» da bi jo videl, da bi jo imel. Oni je ne potrebujejo, oni jo živijo. Koliko zgodovine rabiš? Toliko stane In naredili jo bomo, kolikor Je treba.
Toda to je ena stran kovanca, y in, Ú potrebuje svoj yang- Kljub vsem nižanjem cene in uničenjem zgodovine poznajo in ljubijo svoje korenine. Nisem naletel na nikogar, ki ne bi bil vsaj za silo zverziran v poznavanju dinaslij, epov, junakov, pesnikov. Tiste znamenitosti, ki
S sprehoda po Poletni palači v Pekingu
jih ohranjajo, so sapojema-joče, prav tako načini, na katere jih ohranjajo, Veliko stvari turistični napotki ne znajo opisali. Koliko Časa potrebuješ. da pregledaš vrtove Pekinga? Malo, če skozi njih tečeš - toda vrtovi niso namenjeni tekanju, temveč lenarjenju. Kitajci lahko v njih, v čajnicah. ob igri ali pogovoru, v brezdelju, preživijo ves dan. In recimo: trg Tiananmen. Prepovedano mesto» Temple oř heaven niso le ti trije prostori, temveč zajetna množica vrtov in ulic ob njih, ki dodaja pomemben kos sestavljanke v starodavni mozaični videz Pekinga. Šanghaj sicer ruši svoje
hutonge (a ohranja kaj drugega), Peking jih bo, kljub svoji buldožerski olimpijski razvnetosti, ohranil.
Terakota bojevniki iz Xi'ana oziroma njihov muzej spremlja ideja, ki je že v osnovi genialna - izkopanine. ki so še v odkrivanju, so »ograjene« s turističnim muzejem. Mik dodaja indiana-džonsovska zgodba o načinu najdbe (kmetje so kopali, i§-čoč vodo, in naleteli na prve od preko 8.000 glinenih figur), ter fama, da najdba nikakor ni dokončna. Srečneži bodo morda nekoč našli še ostanke, podobne tem.
Vzpon na goro Qingcheng (nekaj čez 1.600 m nadmor-
ske višine) spremljajo templji, pagode, počivališča in improvizirani prodajalci pijače aii prigrizkov, Pandin rezervat je ogromen, skrbno ohranjen vrt - ki ne pozabi omeniti, da so se neverjetne medved{k)e prvi spomnili ubijati Američani. Stari del Lijianga )e lep^ Čist, svetleč, turistično prirejen trgovski center, kjer so pripadniki vseh mantšin, preko 20 jih je, svojo kulturo spremenili v svoje delo. Naxiji, največja manjšina Lijianga (in okolice), edini» ki se lahko kosajo s sicer vseprisotnimi Hani, vodijo veliko tamkajšnjih tigovin, restavracij, hostelov, pa tudi Inštimt za dongba kulturo. Dongba je njihova pisava. edina uporabljana pik-tografskd pisava na svetu, podobna stripu. Pišejo jo lahko le takoimenovami dong-be ' učitelji, in sicer na papir, ki se pridobiva le v Li-jiangu izposebnega drevesa. Papir ima rok trajanja 500 let. Lahko bi rekel, da so. ne glede na vso zahodnjaško us-merjenost Lijianga, Naxi najbolje prodajani artikel tam - in da je dober razlog, da so preživeli in da se ohranjajo, prav ta »razprodaja«.
PETTER ZUPANC
JORDANIE, 6m7dniJ8.in23J..	lDftÛANUAinlZSiUL6dAUBJ.
MAfiOK(LBdiu.24,2.,WaAJ.édni.28.2v^l LAKMIK WAIDIVI, B.dfM.lUv... BEHmt miiKUKA Nmt ) (miAdiu posusnuu

Eno najčistejših termalno • mineralnih vod v Sloveniji trna v bazenih od 27^0 do 36^C, njeni telesu ptijazní ućinki pa temeljijo na vsebnosti natrija, kalija, ma^ezija» kalcija, sulfata tn hldrogenkarbonata.
^ V masa^ih bazenih se lahko ^roseate na lcže4ih, stcaskih in talnih masažah. Vodni slapovi, topovi in druge vodne. atrakcijc omogočajo sproiČeno uživanje.
^ Vsakdan Vas vabimo na gimnastiko v vodi.
^ V bazenih Vas pričakujemo vsak dan od 09.00 ure do 20. 00 ure, sobotah do 23.00 ure, ko smo za Vas pripra\'ili nočno kopanje.
^ Savna in šolanj sca odprta od 14.00 ure do 20.00 ure in ob sobotah do23.00 uxc.
Inibrmadie in rezcrrAcije: Od 61S 19 50 OS S18 1959 e-maih imrVrTînj^Qn iiiir rfunifri li www.ienae*ro^^as)u.M
WELLNESS PARK LAŠKO
Termalni center 2200 m^ vodnih površin in savna center ^cdprodnja vsiupnk $ 30 ^ popustom do 15.02. '2008 na:
03 734S900. D3 7345248

WEUNESS PAKK LAŠKO
nm	m '«ritiaMwmn»
Kmalu naj fai postavili zaščitno ograjo, da sstakšne nesreče ne bi vec dogajale. Kdaj in kakšno, bomo preveriNvnaslednjih dneh. (Foto: SHERPA)
Januarja smo tudi pisali o še dveb takšnih sevar-nih cestah, kjer sta se že zgodili dve tragični nesreči. V Clobočah je v hiÂo pred leti trčil voznik osebnega avtomobila, ki je umri na kraju Resre<^. V Latko-vi vasi pa so leta 2002 v trku v stanovanjsko hišo umrii trije mladi ljudje. Tokrat smo naleteli Še na eno podobno zgodbo, kot je >'teharska«. Oktobra 2006 se je v Vojniku zgodiia prometna oesreČa> v kateri je voznik tovornjaka zapeljal naravnost v stanovanjsko hišo na Celjski cesti 10. Če bi bila lastnica v tistem času v spalnid, bi jo skupila. Hišo so kasoeje obnovili. konec januarja pa je v njo znova zapeljalo vozilo. Problema se zavedajo tudi na vojniški občini, saj naj bi tamkajšnji župan direkcijo za ceste že večkrat opozoril» da je treba del ceste zaščititi, da ne bi prišlo do novega trčenja. A do zdaj vidnejših zaščit, razen prometnih znakov o nevarnem odseku, ni bilo. Obrnili smo se tudi na direkcijo za ceste, a zaradi odsotnosti pristojnega» ki bi na nale vprašanje, ali so oziroma bodo za varnost na Ceijsld cesti bolje posio'beli, laliko odgovoril, niso mogli posredovati odgovora. A so obljubili« da nam ga bodo posredovali v kratkem.
Na Teharjah bodo postavili zaščitno ograjo
Po vloženi prošnji in našem pisanju o nevarnosti pri hiši na Teharjah 2 bodo občinski možje tam vendarle
postavili zaščitno ograjo
Pred tedni smo pisali o stanovanjski hiši na Teharjah 2 v Celju, pri kateri se (brez pretiravanja) skorajda vsak dan. še posebej, ka* dar so razmere na cesti zaradi deževnega vremena slabše, zgodi kakšna prometna nesreča. Lastnica hi* Se Matilda Smole, ki trepeta vedno, ko sliši cviljenje zavor, ne more več brez strahu stopiti niti na lastno dvorišče. Skozenj je namreč do zdaj »zletelo« že krepko več kot deset vozil in pristalo na njenem vrtu. Občino je prosila, ali obstaja kakšna možnost» da bi tam postavili zaščitno ograjo, čeprav so občinski prometni strokovnjaki sprva ocenili, da zaščitna ograja tam ni potrebna» so se na občinskem inšpektoratu kasneje odločili drugače.
»Občinski inspektorat je že izdal odločbo, na osnovi katere se bo postavila zaščitna ograja,« so nam včeraj sporočili iz Mestne občine Celje. »O, hvala! Samo da bodo uredili, ker to je bilo že
Lastnica dumca. na katemn sa ved^ no »nekaj dogaja«, Matilda Smola. Mimo bo spala šele, ko bo videla, da zaščitna ograja resnično stoji.
neverjetno, kar se je dogajalo,« nam je povedala Smoletova, ko smo jo obvestili o odločitvi občinskih inšpektorjev, saj z občine zaenkrat
obvestila ni dobila. »Ravno zdaj, ko je deževalo, so s ceste spel zleteli Štirje osebni avtomobili v enem dnevu. Potem pa vozniki prosijo, da je bolje, da nihče ne kliče policije,« razlaga Smoletova. Slednje seveda zanjo ni prijetno, saj ji vozila, ki zapeljejo s cestišča, vedno znova uničijo živo mejo, del dvorišča ali jo ogrožajo.
Ker cesta na lem delu (gledano iz smeri Štorj prehaja s klanca v ravninski in rahlo ovinkast del, ima nešteto voznikov nemalo težav. Podjetnik v neposredni bližini Smoletove je sicer postavil kamnito zaščito, ravno vanjo naj bi bočno trčila neka voznica- Smoletova je resnično vsak trenutek na svojem dvorišču v nevarnosti. Ko jo obiščejo sorodniki in ji pomagajo na vrtu oziroma pri opravilih, morajo vedno paziti, kje se v okolici hiše, ki meji na glavno cesto, gibajo.
Naj obnovimo, da so na celjski policiji povedali, da se je od 1. marca 2CÛ3 do JO. novembra lani na tem delu
zgodilo deset prometnih nesreč, ena se je končala s telesnimi poškodbami, druge z gmotno škodo na vozilih. A to je malo glede na vse voznike, ki so zaradi neprevidnosti končali na dvorišču Matilde Smole. Velika večina jih,
kol rečeno, policije sploh ne kliče.
Ko smo ob pisanju januarskega prispevi^ na celjski občini vprašali, ali obstaja možnost za zaščitno ograjo, so nam sprva povedali, da prvi podatki kažejo, da ograja ni
potrebna. K njihovi drugačni odločiti je očitno pripomogel tudi uraden predlog celjske policije. V njem naj bi bilo navedeno, da naj bi bilo ograjo zaradi varnosti na tem odseku smiselno postaviti^ SIMONA ŠOLÍNIČ
Pfimer t^ljske ceste 10 v Vojniku leta 2006 (Foto: RP)
Obsodili neifdanjega vzgojitelja v kriznem centru
Na Okrožnem sodišču v Celju se je končalo sojenje Danijelu BedraČu zaradi kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja.
Kaznivo dejanje se je zgodilo leta 1999, ko je opravljal še delo vzgojitelja v kriznem centru za mlade v Celju, kot je znano, je bil Bedrač pred leti tudi vodja celjskega doma za brezdomce. Bedrač naj bi imel v razmaku dveh mesecev intimni stik z dvema osebama, starejšima od IS iei, a še vedno mladoletnima, ki sta mu bili zaupani v varstvo. V enem primeru je šlo za takratno gojenko kriznega centra, v drugem pa za nekdanjo. Vendar je ob tem treba izpostaviti, da naj ne bi Šlo za prisilen odnos. Gre za to» da naj bi Bedrač zlorabil svoj položaj kot vzgojitelj. Tožilstvo je procesu odstopilo od pregona v primeru enega dekleta. Za omenjeno kaznivo dejanje je zagrožena kazen od šestih mesecev do petih let zapora. Bedrača so obsodili na 10 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Ker sta se tako obramba kot tožQec odrekla pritožbi, je sodba že pravnomočna.
SŠol
V	B-52 nove kršitve
Kot smo že pisali, so pred dnevi na tržnem inšpektoratu v Celju izdali odločbo o trajni prepovedi opravljanja gostinske dejavnosti v šentjurskem lokalu B-52 prejšnjemu najemniku lokala Društvu za glasbo, ples, zabavo in rekreacijo Music pub.
Odločbe lastnik lokala Enin SimoniČ Še ni prevzel. Od datuma poslane odločbe namreč še ni pretekel 15-dnevnl rok> kot pojasnjujejo na tržnem inšpektoratu.
V	B-52 kljub ukrepom inšpekcije še naprej prihaja do kršitev, kar naj bi bil glavni povod, da bi inšpekcija nemudoma začela z izvršbo in gostinski obrat zapečatila. Tržni inšpektor je s policijo v petek namreč ugotovil, da je novi najemnik lokala, to je ljubljansko podjetje Podlu, kršil obratovalni čas, in zoper podjetje in lastnika izdal plačilna naloga.
MJ
novi tednik
■mmWlKA^ISMÀ BRALCEV
23 ^
S e
o ■
X
o
o
e ■g
S
®
(B X
IHT
B
e
Ukradli tono bakra
Iz štorskega podjetja ves januar odnašali baker - Manjka ga kar ena tona!
Jâfiuâria so nemancl iz prostora podje^ Ko vis v Storah odnesli skoraj tono bakra. Takšna količina ukradenega bakra je zagotovo ena večjih na naSem območju. V podjetje naj bi vlomili vedu'at, ^ede na veUko količino pa je bilo veijetno tudi vlomilcev več. S takáno tatvino so podjet-ju povzročili za več kot pet tisoč evrov škode. Tatvin tako imenovanih barvnih kovin je na našem območju veliko. Čeprav v primerjavi z ostalo Slovenijo po številu takšnih kaznivih de^j naše (^močje ne prednjači.
T^rče so poleg stanovanjskih hiS že bili mrltóke vežice in ^evUna skiadiŠČa podjedj, kjer s tatvino le enega koluta lahko dobijo več kot slo kilogramov kabla! Sicer pa tatovi povprečno ukradejo od nekaj do sto kilogramov. Največ takšnih tatvin je Še vedno na obmoi^u Dolenjske, med latovi so predvsem mlajSe osebe, ki le redkokdaj delujejo organizirano, se pa med storilci pojavlja vedno več odvisnikov od drog.
Ukradene kovine tatovi odpeljejo na odpad ali k posrednikom. Teh je v Sloveniji kar nekaj, zato policija preiskuje tudi, kdo so in od kod prihajajo, Kovine, ki jih kupijo od talov, prodajo podjetjem, ki jih odkupujejo» ali pa jih enostavno odpdjejo v tujino. Podatki kažejo, da veliko posrednih odkupo-valcev te kovine prodaja v Italiji ali Avstriji-
Odkupna cena za kilogram bakra nekoliko slabše kvalitete je uputno na odkupnih loCkali Dinosa 3,80 evra. Ko te številke pomnožimo s tisoč kilogrami bato, ki so ga izmakrúii Kovisu, dobimo ne ravno malo denarja. Vendar z uradnimi odkupovala kovin, torej s podjetji, ni težav, saj ob nakupu zahtevajo kar nekaj podatkov o prodajalcih, vendar podjetja nimajo pristojnosti, da bi preverjala, od kod izvirajo predmeti, ki jim jih osebe prineslo. Vrednejše stvari, na primer skulpture, ponavadi prodajo v nerazpoznavni obliki.
SŠol
Za psa poskrbljeno
Kot kaže, se je vznemirjenje v središču Preboldu, kjer sta imela pitbula mesec dni svoj dom v vozilu Z7-Ietnika, pomirilo. Sivozele-nega vozila» v katerem sta na mimoidoče, priklenjena na verigo v majhnem prostoru vozila» renčala psa, ni več.
Kot pojasnjujejo na veterinarski upravi, so psa premeslili na območje, kjer živi lastnikova sestra, to naj bi biio včmem Vrhu nad Taborom. Tam naj bi psa našla ustreznejše pogoje za bivanje, pri čemer do mučenja, kot to opredeljuje zakon o živalih, naj ne bi prihajalo. Veterinarski inšpektorici se z lastnikom psov še ni uspelo srečati. A si je pred dnevi o^edala kraj, kamor so premestili psa, in ugotovila, da so izpolnjeni vsi vsi zahtevani pogoji za bivanje. Ali bo 27-letnik zaradi neustrezrúh pogojev bivanja živali kaznovan, se Inšpektorica zaenkrat Še ni odločila. Še vedno se ji namreč ni uspelo srečati s fantom, vzrok za to naj bi bile tudi nepredvidljive življenjske situacije, ki so fanta pahnile v isl^je doma in strehe nad glavo. Dobra volja in pripravljenost pomagati sta psoma odprli vrata v nov dom. upamo in želimo si. da se bodo ta kmalu na široko odprla tudi 27-letnemu fantu.
MJ
Alkohol ubija. Tako in drugače.
Včeraj se je v Sloveniji začela preventivna akcija 40 dni brez alkohola v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nesreč na cestah. nasilja v družinah in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola. Akcijo organizirajo Slovenska karitas, svet za preventivo in vzgojo v cestTiem prometu ter Zavod Med.Over.Net, trajala pa bo do 22. marca.
Giavni namen je izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi tragčnih posledic prekomernega uživanja alkohola. »Želimo jih podpreti in vmiii iz osame s skupnim spoznanjem, da je alkoholizem problem celotne dmžbe. Namen je tudi spremeniti stereotipno razmišljanje o pozitivnih učinkih alkohola, saj ima alkohol skoraj v vseh primerih ravno nasproten učinek od ljudskega prepričanja. Zdravega pitja alkoholnih pijač v praksi ni. Obstaja samo bolj ali manj tvegano pitje za naše zdravje in za vamost pri delu in vožnji,« navaja Andreja Veros^k iz Zavoda Med.Over.Net. Organizatorji upajo rudi, da bomo v Sloveniji uspeli zmanjšati preveliko družbeno toleranco do alkohola, ki rojeva vedno nove tragedije na naših cestah in v družinah.
SŠol
Minulo soboto so celjski policisti med 21. in S. uro izvajali po<^ štren nadzor prometa na območju Policijske uprave Celje. Ustavili so 540 voznikov, 30 pa je bilo takšnih, pri katerih je bil alkotest pozitiven. Pri šestih voznikih je koncentracija alkohola presegla 0»76 mg v litru izdiitanega zraka. Izrekli so tudi 67 ukrepov, od tega 13 obdolžilnih predlogov, 32 plačilnih nalogov, enkrat so izvedli hitri postopek, medtem ko je bilo 16 voznikov opozorjenih.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiiu), razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
i^-: ODMEV
Ko si ne zaslužiš niti pogleda skozi okno...
Citiram stavek, ki ga je podal prim. Žmavc za članek z zgornjim naslovom, objavljen v Novem tedniku 1. februarja: »Prijava in cela zgodba o prevozih se mi zdi popoln absurd {op. p. nesmisel).« Ima se za nadčloveka, arogantneža. polnega cinizma, samo on je nekaj, ne upošteva pritožb. Žal pa kot zdravrúk tudi bolnikov ne, kar je razvidno iz članka. Ko sva se s sinom pritožila glede prevoza na 01, sva pričakovala samo dve besedi, »oprostita prosim«, da se ne bo več ponovilo, vendar jih nihče ni izustil! Žmavc pravi, da ni važno s kakšnimi vozili prevažajo bolnike na 01, ali je to mogoče?
Zanimivo je to, da za te prevoze uporabljajo vozila, ki za urgenco niso več primerna. Z leti postajajo nevarna, saj se v njih prevažajo tudi zdravniki na urgentnih vodjah. Za prevoze bolnikov na 01 pa so Se dobra, čeprav je Zmavc cinično navedel, da je ZD tako dobrohoten, da bolnikom za takšen prevoz ni treba plačati dodame nadstandardně storitve, Za kaj so namenjena ta vozila, določa Pravilnik o službi NMP, Uradni list RS. št. 77-4122/1969 (stran 8452): 7. člen navaja, zakaj so namenjena urgentna vozila: Namenjena so ekipam NPM, ki jo sestavljajo, zdravnik, zdravstveni tehnik in zdravstveni lehnik • voznik NRV, na nujnih urgenmih vožnjah. ÎZ tega je razviden namen in uporaba teh vozil in čemu služijo sedeži in ležišče v njih, Zagotovo ne zato, da v njih izvršujete nenujne prevoze okretnih rakavih bolnikov, ^osti pa me, da ima Franc Sintič pisarno obrnjeno tako, da skozi okno vsak dan leta in leta gleda ta vozni park in ne reagira na to početjel
Vaša izjava: »Naša služba tu ni zato, da bodo bolniki naravo gledali, ampak, da vozimo paciente na zdravljenje. Stekla so namenoma zakrila, da Ščitijo zasebnost pacienta.« je vaš cinični Črn humor. Želim vam obilo zdravja, da vas bolezen ne bi doletela. Želim pa si tudi, da bi vi znali ceniti pogled na naravo, vsak delček svetlobe, vsak sončni žarek v malem prostoru z malo linico pod stropom, če že življenj bolnikov ne znate ceniti. Še za prevoze živali obstaja zelo strog pravilnik, ki se imenuje ZZZiv-UPBl; malo si ga preglejte in videli boste kako stroga pravila obstajajo za prevoz le-tehi Kaj hitro se boste prenehali norčevati iz bolnikov, obolelih za rakom!
Predstavnik ZZZS OE Celje Franc Sintič navaja, da je s starim obračunavanjem prevozov končano, da je bila krivda o nepravilnosti že do-
— Št. 11 - 7. februar 2008
kazana in poravnana. Sedaj za vso državo velja drugačen pravičen sistem, po katerem zaračunavaj o prevoz po posameznem pacientu ne glede, koliko se Jih prepelje hkrati. Zdaj v dispečarski službi ni treba več popravljati potnih nalogov in vrste prevoza, za katerega vsak osebni zdravnik okretnemu bolniku vpiše št. 3, taksi prevoz, saj je Žmavc povedal, da nadstandardne-ga prevoza bolnikom ne zaračunavajo dodatno. Nehote po pomoti sem v prejšnjem članku uporabil stare podatke obračunavanja prevozov. Kako pa delajo sedaj? ZZZS OE Celje je v začetku leta 2006 podala dopis, po katerem je na novo določena cena prevozov na 01 in štartnina, ki velja za vso Sioveni-jo, Novinarki je gospod Sintič podal cenik storitev, po katerem sedaj plačujejo storitve ZD Celje. Iz dežja pod kap! Za vsakega bolnika se posebej plača: štartnind pri odhodu na 01 30 km. cena prevoženega km je 0.49 evra, ne glede na zvrst vozila, štartnina iz 0130 km. za vsakega bolnika posebej, čeravno jih čaka več skupaj. Vzemimo povprečne kilometre (celjska re^ja) - do 01 je 86 km - in narálimo izračun! Za enega prepeljanega bolnika ZZZS plača za prevoz cca. 113 evrov. Zdaj pa povejmo, kako plačuje ZZZS bolnikom, ki uporabijo lasten prevoz, ki ga priporoča Žmavc! Kilometer, ki ga prizna ZZZS bobiiku, je 10 % vrednosti super bencina (t.j. 0,10 evra). Mesečni odbitek, ki ga odbije ZZZS, je 16,60 evra, torej je bolnik z vsako vožnjo v izgubi (plačilo avtoceste in pariranje se ne povrne).
S polovico enomesečnega profita od teh prevozov bi lahko nabavili dovolj osebnih vozil za prevoze teh bolnikov, toda zakaj, saj jim vendar nudijo nadstandard! V veliki večini ti bolniki ozdravijo, njihova Življenja potekajo normalno z grenkim priokusom nadstandard-nih prevozov, ki so jih bili deležni med svojim zdravljenjem.
Javno pozivam vse bolnike, ki imate opraviti s takšnimi prevozi, najdite si druge primerne konce-sionarje, saj Je dosti zelo korektnih s primernimi vozili za vas. Apeliram na vas, na kratko mi opišite
iiIctÈ Sanje vsakega avtomobila'
svoje težave, ki ste jih s takšnim načinom prevoza deležni. Lahko mi pišejo tudi svojci teh bolnikov, tudi za tiste, ki niso več med nami. Ne bojte se napisati imen ali tel. številk, vso zbrano dokumentacijo bom predal pravim osebam. S skupnimi močmi bomo zadeve hitro rešili.
Ni meni dano soditi, kaj je prav in kaj ne, zato so pristojne institucije, samo vem, da smrdi, srm'di iz pekla do neba.
MARIJAN OPRESNIK Vojnik
Klasje stavi na zdrav kruh - 5.
Podjetju Žito d.d. se opravičujem zaradi netočnosti v pisanju o ekocertifikatih v pekarstvu, vendar pa sem omenil da v Sloveniji obstajajo 3 ali 4 pekarne, ki že imajo ekocerti fikat.
Podjetji Žito d.d. in Klasje d.d. pa pozivam, naj tudi v prihodnje stavita na zdrav kruh. če se že do sedaj ni stavilo na zdrav in varen kruh kot osnovno živilo. Iz dolgoletnih izkušenj v pekarstvu in poklicnega udejstvovanja pa zelo dvomim o ekoprozvodnji in predelavi osnovnih surovin (žit ) v pekarskih in mlinarskih industrijskih proizvodnjah.
Spoštovani gospe iz službe Odnosi z javnostmi Žito d.d. svetujem: bodite izredno previdni predeno začnete operirati z besedicami »bio« in »eko«! l\idi slovenski potrošnik je Čedalje bolj ekološko ozaveščen!
Upam, da se moje dopisovanje z industrijskimi proizvajalci bio-eko-pekarskih proizvodov končuje!
ANTON ZVONE GZEJ Celje
Ukanje »
avteiÁafshimi nMfialim maialnM un
pMitidU »
U 5lu;ř»cBe vectío
2.	StumnI «Won/ proAMfllk
3.	SUmul^mmo plaeJto
4.Hol7>»(k oobralevini»
5.Tlimko	0«lA naprMovAn}«
Vas veselí delo z ljudmi? Vam prodaja predstavlja izziv? Sld dinamični in željni novih znan]? Přidružte se namf K sodelovanju vabimo:
a)	Prodajalca (m/ ž), ki želi svoje delo nadgraditi kol ambulantni prodajale na terenu.
Od kandidatov pričakujemo: ' najmanj IV. stopnjo izobrazbe
-	poznavanje osnov dela z računalrikom
-	vozniški izpft B kategorije
-	samostojnost, motiviranost, komunikativnost» pripravljenost na izzwe in Umsko delo
-	sposobnost doseganja prodajnega plana
b)	Prodajalca {nO ž), v prodajalni z avtoličarskimi materiali in mešalnici ban/.
Od Kandidatov pričakujemo:
•	najmanj IV. stopnjo izobrazbe
-	poznavanje osnov dela z računalnikom ' vozniški izpit B kategorije
-	samostojnost» motiviranost, komunikativnost, pripravljenost na tzzive in timsko delo
•	zaželene izkušnje (niso pogoj) Ponujamo:
-	stimulativen zaslužek
-	delo v motiviranem, hitro rastočem podjelu, z dolgonDČno vizijo
•	Intenzivno izobraževanje
-	možnost zaposlitve za nedoločen (as, po preteku poskusne dobe
Pošljite Kratek C V na: bos^an .gom boc(^ i I co «s i ali na naslov podjela
in utemeljite, zakaj se nam želite pridružiti. Najbolj prepričljivi kandidati, bodo povabljeni na zaposlitveni razgovor in ocenjevalr»! dan.
j Več informacij o prodajnem programu; I vvww.ellco.si
24
10, Kl GA BERETE
novi tednik
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 9. februar
5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija ^edna. 6-00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo.8.00 Poročila. 9.20 Otroški radio. 10.00 Novice, 10.15 VaSe skrite želje uresničila Novi tednik in Radio Celje • monopoli s Cdsanovo, 11.00 KuUuriii mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure) 12.00 Novice. 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jack poi. 18.00 20 Vročih Radia Celje. 19.00 Novice, 19.15 Zabavni program z Andrejo in Robljem. 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
LJA. 10. fébmar
5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Ařorizem, 6.4S Horoskop, 7002. jutranja kronika RaSio. 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot. 9.15 Luč sveti v temi« 10.00 Novice, lO.IOZnanci pred mikrofonom -kapelnik haè-ke pihaine godbe Ivan Medved. 11.00 Kulturni mozaik. 11.05 Domačih 5.12.00Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Čestitke in pozdravi, 1715 Prenos lige prvakov v rokometu med Celjem Pivovarno I^âko in madžarskim Szegetom ■ reporter Dean âuter, 19.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 20.00 Kalrca s Klavdijo Winder. 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PONEDELJEK, 11. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročiio PU Celje, 8.30 Silvia & Cisto vse. 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice. 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, U.OO Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 13.00 Bingo )ack • izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice. 14.30 Poudarjeno, 15.00 Špori danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 1745 Jack pot. 18.00 Mala dežela - velik korak. 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov. 24.00 SNOP (Radio Goidi)
TOREK. 12. febmr
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop. 10.00 Novice, iO.20 Odprti telefon. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, \3.00 Mala dežela • velik korak (ponovitev). 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno. 15-00 Spon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, Î6.20 Župan na zvezi, 1700 Kronika, 1730 Silvia & Čisto vse, 1745 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice. 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan. 23.00 Saute surmadi. 24.00 SNOP (Radio Goidi)
SREDA, 13. Hiiruar
5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija. 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), S.30 Narodnozabav-na melodija tedna. 5.45 Nostalgija vaSa razvada» kaj pa Šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna. 6-15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Kako je pa vam ime?. 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 8.59 Po domače, 10.00 Novice. 11,00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val. 12.00 Novice. 13.20 Mali O - pošta. 13.30 Mali O - klici. 14.00 Re&jske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi iUSlO. 16.20 Filmsko platno. 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Pop čvek • Country band, 19.00 Novice. 19.30 Mal drugač s 6Pack Cukurjem. 23,00 Dobra Godba. 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje)
CETRTHC. 14. februar - V ZNAMENJU

5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno7.abavna melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Casoplov. 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8-00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, U.OO Kulturni mozaik, 11.30 Silvia & Čisto vse, 12.00 Novice. 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.1S kvizGlasbeni trojček, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot. 18.00 Odmev - ponovitev. 19.00 Novice, 19.15 PREPLETanja. 23.00 M.l.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje)
PETEK. 15. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.05 Avserdkova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 14.00 Rajske novice. 14.10 Hit !L<^ta Radia Celje • s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno. 14.45 Petkova skřivanka, 15.00 Špon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 1700 Kroniica, 1745 Jackpot, IS.OOFestivaljada. 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom in javljanja iz Dnevov komedije iz SLG Celjel, 23.00 YT Ubel, 24.00 SNOP (Murski val)
Prelevila se je v zajkljo
Voditeljica Nina Paderseje letos na 10. pustnem karnevalu v Laškem prelevila v zajkljo. Kot sama pravi, gre za avtohtono gozdno sorto zajca, ki prihaja iz osrčja Laškega. Nekoč je bila preleslna zajčica. zaradi prevelike količine krofov pa sedaj bolj spominja na prekomerno oteženo zajkljo. Ali bolj spominja na zajčico ali zajkljo, presodite sami. Vseicakor na lašicem pustnem karnevalu ni našla sebi sorodnega prijatelja zajca, zato tisti, ki ste zainteresirani, obiščite laške gozdove... Prav gotovo jo boste našli.
Foto: GREGOR KATIČ
ipjrxT-nAf.raclioooljo.



Med
miško in mačko tigrček
Pust v redakciji Radia Celje je bil res nasmejanih ust. Miška SaSka T. Ocvirk in mačka Rozmari Petek sta se stisnili k Saškinemu tigrčku Matevžu.
Foto: BOJANA AVGUŠTINČIČ
Stetoskop
Gost oddaje Stetoskop bo v torek prim. dr. Ivan Eržen, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Z novinarko Mileno Brečko Poklič se bosta pogovarjala o virih onesnaženja zraka, najpomembnejših Škodljivih snoveh v zraku, vplivu onesnaženega zraka na zdravje ter o drugih posledicah onesnaženega zraka.
Pink V Katrci
Ste jo prepoznali? Ja. Pink je bila v Katrci, Ali pa se je v Pink našemila le naša Klavdija Winder, voditeljica nedeljskih večernih programov? Brez Šale - tudi letos bo piknik Katrce. Rezervirajte si 22. junij ...


Od masaž do ljubezni
v Jutranjem klepetu na Radiu Celje bomo danes govorili o masažah, kako se lahko sprostimo in kaj masaža pomeni. V nedeljo si bomo privoščili pravo govejo ju-hico. Z vašo pomočjo jo bomo poskušali skuhati. Prihodnji torek bomo govorili o
prazniku zaljubljencev, valentinovem ... 14. februarja o najlepši stvari - ljubezni. Vsekakor bomo poskrbeli tudi za lepe nagrade. Bodite z nami v Jutranjem klepetu - vsak torek. Četrtek in nedeljo med 5. in 9. uro!
Ljubim te in mislim nate
Valentinovo obarvan bo prihodnji četrtek na Radiu Celje. Ves dan vas bomo razvajali, večer pa bo pod geslom Ljubim te in mislim nate. V četnkovih Prepletanjih se bodo prepletale Valentinove misli, Povejte ji. da jo imate radi... sporočite mu, da ga ljubite. Pišite nam na naslov; Radio Celje, Prešernova 19,5000 Celje ali na radlo@radiocelje.com. Ljubim te. Me ljubiš ti? Prosim te, napiši mi. Valentinovo na Radiu Celje, 14. februarja ob 20.00.
20 VROČIH , RADIA fSUF^'^
nUAli^CA
I INMYARMS-KYUEMIN06UE (6) 1 eVESONMECEUNEDION (2) 3. THESEHtôDTIMES-
MATCHBOX'nAem	(4)
BAfiYBABY BABY-JOSS STWa (4) 9. IMISmS-SH^CROW
6.	STOPANOSTARE-i^EFQ^IBUC (31
7.	HOa)THATMOM€JtfT-LtnBIClAMđ4EAL	(4)
a. THEGIRLlSMINE-MmEL JACKSON WmiVUHUAM |2) lAlMAA-^RAMAZZOni |5) laWNTSTDPTHEMUSfC-
NHANW	{1)
DOPilAfiAL£STVICA
I Pl£Š'-TBWJ	(7)
1 LUNANEXYS	(5)
3.	POGIED'ANGQ	(1)
4.	ŽIVMAVVEm-^ŠniNPOUM	(3)
5.	TVOJASENCA-ZEUS	(3) S PRESTTŽ-NUŠAOERENCbA	(4) 7 VHTUAK-NEISHA	(5) a NAUNUM.C.Í	(2) 9. VSAKNOVOAN-IVASTANli;	|2) la KJE SE VSE USTAVI (UNPIUG6EDI-
IjiRAS	(1)
PREDLOGA ZA TUJOUSTV1CO: TATTDO-JORDirg SPARKS SENSUAL SEDUCTION-SNOOP DOGG FEAT ULKiM
PAEDLOQAZAIXmiAČO t£STVlCO:
NARAVNOSTVSRK-STEREOnR m NUVZAMEDREVEU REBEKA
Nagnjenca:
MarjaVoz^e.laše 189. Podplat B^jand Kovać. Tattwbadwva uftu 29b» Zrôù
dvigneta kaseto, Iq jo paiaija Zl^fTTVS, ne opasnom odd^u Radia Cale. Lestvica 20 vn}^ iahko poskidate vsako »boto ob 20. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2007
CEUSKIH 5 plus I prik/UAMOZAPRAZNIKE-
ANSAVœ.GaTE	(3)
t PiAPČKOVJO^-VANCnOVD |4)
3.	jeziiskr;stus.kak'smožljni-
SLÛVENSnZVOK)
4.	ZASILVESTBOVD-TPftAVÎMUZIKAMTJE	{5)
5.	ZAMEN&Jl£PŠAS1-MAXBEND (2)
PRED106 ZA LESTVICO:
MCSIPOUCA-NAVDiH
SLOVENSKIH 5 phis
t lEENKRATSEŽIVI-ZARJA	(4|
Z POSTOJ D£KL£-NOVI SPOMINI	(1)
3.	GOniZŠEnTGOTARDA-DRUZmraME	(31
4.	VEČNAUUBEZEN-ANS.VRT	(5|
5.	KKSUUBEZNI-SNEŽNIK	{2}
PREDLOG ZA LESTVICO;
JANEZJEGLAVNI-MODRIVAL
Nagrejdflca:
Majda Koker. Kompole 203b, Šiof? Jani PTetar, Kettejeva Celje
Nagrajenca dv^rwta nagrado na o^^ssnEfn oddeHruRaSđCs^. Lestvico Celjskih 5 lahko pokušale vsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.1Suri. Zd predtoge z obeh lestvic lahko gla^ta na (kipUnd s prtoňflini kuponikom.PcâptBjo na na^ Nni tedridc PreSemovs 19. 3000Ce]ja.
hoví tednik
NASVETI
Vizualno hujšanje -z barvami in vzorci
Krmarienje med modnimi Irenđi, ki jih narekujejo svetovna modna središča, zna bid prav sprošču-joče. Vendar le do vprašanja, kako te novosti vključiti v naš vsakdan.
Še posebej v vsakdan listih, ki se vizualno ne morejo (ali pa se raje sploli ne, če pomislimo na trenutne lepotne ideale absurdne vitkosti) primerjati 2 rosno mladimi manekenkami in pop zvezdami,
V Novem tedniku bomo zato sploSne modne nasvete sem ter tja zamenjali s povsem individualnimi. Pišite nam, če vas mučijo dileme, kakšno barvo izbrati, da se boste v oblačilih počutili bolje, kako prikriti pomanjkljivosti na postavi, kaj sploh izbrati v naših trgovinah, ki so res z modnimi oblačili vedno bolje založene... Zaupajte nam svoj probiem, osnovne podatke glede starosti, telesnih proporcev in običajnega stila oblačenja. V eni izmed prihodnjih številk poiščite odgovor v sliki in besedi.
Pišete nam lahko na naslov Novega tednika (Prešernova 19,3000 Celje) ali vprašanje pošljete po elektronski pošti: tednik(g>nt-rc.si. Za »pr-

I
ï
OBLECIMO SE SKUPAJ
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
vo pokušino« pa odgovor na vprašanja, ki se v zvezi z optičnimi korekcijami postave najpogosteje zastavljajo. Kako 2 obleko pričarati videz vitkosti, razen da se odene-mo od glave do čevljev v črno barvo? Črna in bela sta naravnost "čarovniški« navezi za popravljanje telesnih proporcev. Bela bluza s črnim ovalnim všitkom ob straneh bo efektno zožila pas. Obleka, ki ima vzorce zgolj na eni strani, bo postavo na videz zožila in podaljšala I
Pa Še ideja z letos modnimi materiali v prelivajočih se odtenkih. Če bi radi ustvarili videz vitkejših bokov in pasu, izberite bluzo, ki s temnejšim delom ustvarja globino, torej oži, s svetlejšim pa poudari prvo. Poskusite, deluje!
Z« vh( - Optik Slote
Optika Smole sodi med tiste, ki pomembno krojijo optično obrt v knežjem mestu. Prebivalcem in obiskovalcem kne^e^ mesta kvalitetne optične izdelke in storitve nudi ze od leta 1987, ko so prvi tokal odprii na Prešernovi ulid. Vseskozi je optika Smole sledila razvoju in Širila svojo ponudbo. Danes lahko optike Smole najdete tako v Šmarju pri Jelšah kot tudi v Celju.
Optika Smole s svojo moderno opremljeno ambulanto in l^emno strokovno podkovanim ter prijaznim osebjem enkrat tedensko nudi vrhunske okuiisrične preglede za kon-taktne leče in korekcijska o^a.Je rudi pravi
naslov za vse dste, ki potrebujejo bodisi kvalitetna korekcijska bodisi vrhunska sončna očala. V njihovih optikah lahko izbirate med bogato izbiro očal phznanth blagovnih znamk kot so Dior, Gucci, Max Mara, YSL, Civenchy, Police, Sting, Ray-Ban, Furla» La Perla, Escada... Optika Smole sto-\Â čudi po očaiih blagovne znamke Polaroid, za kanre so slovenski zastopniki in s katerimi oskrbujejo tudi preostale optike Širom Slovenije. Zaradi kakovosmih sončnih in konskcij-siáh očal k njim velikokr^ zaidejo tudi osel> noso s ^ovenske estrade. Radi se pohvalijo, da njihova očala nosijo člani zasedbe Turbo Angels in populamaSala Undero.
V optikah Smole je stranka vedno na prvem mestu. Ker cenijo zaupanje svojih strank, imajo na voljo tudi kartico zaupanja» namenjeno zvestim strankam. Pri gotovinskem nakupu nudijo 10% popust, skozi vse leto pa si lahko pri njih ogledate ie posebna akcijska znižanja določenih modelov, ko očala nudijo tudi do 50% ceneje.
Na PreSemovi u fid v Celju najdete kar dve optiki Smote, ki, malce hu-domuSno rečeno, tiSta na sosednjih bregovih. Ne gfede na to, ali zavije' te ¥ optiko na levi ali v tiste na desni strani, ki jo vidite na fotcgraflji, pri Smoletovih vedno vetja pravih, da boste pri njih izjemno dobrodoSli, t njihovo strokovne pomočjo pa boste zagotovo izbrali pravi okvir zase.
★
* TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED
Petek, 8. februar: Uma je
vstopiiavobčulljiv) Ribi in daje več intenzivnosti dogajanju. Čudovit sekstil z Jupitrom je porok, da preživite zelo prijeten dan. Izkoristite ga za srečanja, zabave, nakupe, ne pozabite na ljubezen. Bolj stresno je lahko popoldne, zaradi opozicije Lune in Saturna, zato več diplomacije in potrpežljivosti.
Sobota, 9. februar. Luna v Ribah bo povzročala preobčutljivost in romantiko. Ne sprejemajte odločitev v ljubezni, ne poglabljajte se v težave, ki so se nakopičile pozimi. Zaradi Venere v Kozorogu se težave lahko še poglobijo, kar lahko povzroči prevelike zastoje kasneje. Poslovno vas čaka največji uspeh, če boste reševali stare zadeve. Željo, da se izboljša finančno stanje» lahko analizirate, a za akcijo počujte do zadnje tretjine meseca. Zelo bo izpostavljena intuitivna zaznava, zato se ji brez skrbi prepustite.
Nedelja, 10. februar Zjutraj in dopoldne bo Luna prestopila v Ovna. Povzročala bo težave, zato se lotevajte vsega previdno. Najpomembneje je, da ohranite hladnokrvnost. Če imale pred sébo] kak zahteven projekt, velja previdnost pri avtoriteti. Vse negativno, izraženo v tem času, lahko povzroči negativne rezultate. Popoldne bosta Jupiter in Merkur v prijetnem uigonu, zaco se boste lotevali novih zadev, Energija bo v porastu, izkoristite jo na vseh področjih.
Ponedeljek, 11. februar Zaradi Lune v sekstilu z Merkur-jera bo vse prej kot dolgočasno- Potrebo boste imeli po ko-munikaciji in konkretnih dejanjih. Razmišljali boste o prihodnosti in bili optimistični. Glede čustev je treba bid previden , saj lahko neosnovan optimizem povzroči veliko škode. Za dosego dljev bo ueba morda žrtvovati več, a rezultati ne morejo izostati. Negativno bo izpostavljena trma in nepopustljivost, pazljivo pri prehrani, saj lahko marsikomu povzroči kar nekaj težav povečanje telesne leže.
Tbrek, 12. fd)ruan Vpliv Lune bo povzročil, da bomo zelo pridni in marljivi, vpliv Venere pa nepričakovane pozitivne finančne reSitve. Vsi posli, povezani z nepremičninami, nakupi in prodaje zemljišča, bodo doživeli nepričakovane dobre rezultate- Urejajte
pravne in uradne zadeve, ki so bile v preteklosti nedokončane. Vpliv Merkurja v Vodnarju ob kombinaciji Venere ko hitro reši težave, a le. Če boste dovolj trdni in odločni. Občutljiv bo živčni sistem, pojavijo se lahko izbruhi jeze in sovraštva. Samozavest ne bo naj višj a, zato se imejte raje kot ostale dni. Priporočamo spro-stilne tehnike in veliko fizične aktivnosti. Luna prestopi v Bika.
Sreda, 15. februar Pazite na prehrano, saj se ob negativnih tranzitih lahko pojavijo težave s prebavo in nejasne bolečine v želodcu. Pojavijo se lahko alergije in težave z dihanjem. V zasebnem Življenju delujte z veliko razuma, saj so lahko vsi novi kontakti prej konflikt kot harmonija. Potreba po ljubezni in varnosti bo. zelo povečana, a ne delujte na silo. Prijateljska razmerja lahko delajo težave tistim, ki so posesivni in ljubosumni.
Četrtek, 14. februar: Srečanje Lune in Marsa bo povzročalo nenavadne situacije, zaplete. Z razumom analizirajte okoliščine, kajti nepričakovani dogodki bodo pomenili velike preobrate na vseh področjih. Ne dovoljujte zapletov po lastni krivi. Vsi nera-zresni odnosi bodo problematični, ljubosumni izpâdi se bodo vrstili, ravno tako svojeglavo ravnanje in manipuliranje z ljudmi. Določite si svoja pravila, ie tako si boste zagotovili mir v duši. Dan bo ugoden za vse z bujno domišljijo, ljubitelje mistike in skrivnostnih stvari. Če vam bo čas dopuščal, se lahko dokopljete do pomembnih informacij. Luna preide v Dvojčka in nastopi Lunin krajec-Astrologinji GORDANA in DOLORES
ASTROLOGINJA GORDANA
gsmCUl 404935 090 14 24 43
napovedi, blolefapije, regresije astrologinjd.gordanagsiol .net www.gc^ana.si
ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 090142B 27 gsm: 041 519 265 napovedi, pnmer}dina analiza astro^injagdolores.si
NOVO V STOMA CENTRU CELJE NA GOSPOSKI 22
,	Od 7, februarja odprta Posvetoval-
-	niča za žilno kirurqijo-
t .........Naročila In već Informadj na tel:
-lyy	03/4286685.
: "y JU 12. februarja strokovno preda-9	vanje o prehranskih navodlllj^ za
I	bolj zdravo življenje. Svetovanje
priznane zdravnice o premagovanju težav z rokami. Brezplačen I I	pregled dojk in učenje samo-
i. :t	pregledovanja dojk.
26
ŽA AVTOMOBILISTE
novi tednik
Mercedes benz S razreda
Veliki izgubijo veliico
V Nemčiji je prodâja velikih, dragih in seveda zmogljivih limuzin predvsem domačega porekla največja med vsemi državami v EU.
Nemci so najuspešnejši prodajalci in hkrati najpogosteje tudi kupci teh prestižnih vozil, ki načeloma presegajo ceno 100 tisoč evrov. Drugo piat te meda-
lje razkriva podatek* da takšni avtomobili v nekaj letih izgubijo veliko svoje vrednosti. Tako ugotavljajo, da je bilo treba leta 2004 za au-dija A8 6,0 (î2-valjni motor) odšteli 115 tisoč evrov, v dobrih treh letih In pol pa je takšen avto na irgu mogoče prodati za recimo vsega 40 tisoč evrov Torej je razlika v ceni dobrih 75 ti-
soč evrov. BMW 760i (prav tako 12-valjni motor) je leta 2003 stal 123 tisoč evrov, zdaj bi ga lahko prodali le za dobrih 33 tisoč evrov, se pravi, da je šlo v tem času v nič dobrih 90 tisoč evrov. Mercedes S 600 je leta 2003 sial 134 tisoč evrov, zdaj bi zanj dobili manj kot 30 tisoč evrov (minus 104 tisoč evrov).
Golf še vedno prvak
Pred nedavnim smo že pisali o prodaji avtomobilov v Nemčiji, ki velja za največji in s tem najpomembnejši evropski trg. Sedaj so znani Še nekateri drugi podatki.
Tako so lani tuje avtomobilske hiše v Nemčiji prodale 36,8 odstotka vsehavtomo-
bQov. Najuspešnejša je bila japonska Toyota, katere tržni delež je bil lani 4,1-odstoien, sledil je Renault (3.9 odstotka uga)» na 3. mestu pa Škoda, ki je imela v svojih rokah 33 odstotka nemškega trga. Najbolje prodajani avto je bil še vedno VW goli (214 tisoč, kar pa je bilo za skoraj 10 od-
stotkov manj kot leto prej). Na 2. mestu je bil VW passat (105 tisoč), na 3. pa BMW serije 3 [malenkost več kol 100 tisoč). Zanimivo je, da je lani v Nemčiji najbolj zrasla prodaja Oplove corse (plus 29,7 odstotka), mercedes pa je za svoj C našel za dobrih 25 odstotkov veČ kupcev.
Konec leta mercedes GLK
v razredu manjših oziroma t. i. kompaktnih športnih terencev, ki jih označujejo s kratico SUV, je gneča čedalje hujša. Razumljivo. saj je tudi kupcev čedalje več.
Pred časom se je v tem razredu z novim avtomobilom pojavil nemški Volkswagen (ponudil je oziroma bo tigua-na), zdaj so se za podobno vozilo odločili tudi pri Mercedes Benzu. Na bližnjem détroits kem avtomobilskem salonu bodo tako postavili na o^ed GLK. ki bo še Studija, a je že sedaj jasno, da se bo avto še letos (proti koncu leta) pojavil na evropskih in drugih trgih.
V dolžino bo GLK meril 452 centimetrov in kot se za nemško tovarno spodobi, naj
Mercedes GLX
bi ponujal mešanico udobja, luksuza in zmogljivosti. Opremljen bo z nekoliko po-s odobl j eni m Stiriko lesnim pogonom 4Matic, na voljo tu-
di z znanim 7G-tronic samodejnim menjalnikom - verjetno za doplačilo. O cenah seveda Se ni nič znano, prav tako ne o motorjih.
WV tiguan
Na tiguana se čaka
Pred nekaj meseci je Volkswagen postavil na cesto tiguana, t. i. kompaktnega športnega terenca, ki vozi v istem razredu kot recimo toyota RAV4.
Očitno je, da je povpraševanje po tem avtomobilu presenetilo tudi tovarno. Kol pravijo, so doslej dobili kar 65 tisoč naročil, tako da se je dobavni rok raztegnil na ste>raj 11 mesecev. Tiguana izdelujejo v nemškem Wolfsburgu, naslaja pa na istem tekočem traku kol večji touareg. Utegne se zgoditi, da bodo tisti, ki bodo vozilo naročili sedaj, nanj čakali vse do začetka prihodnjega leta.
Plačajte
šezan*'
Prav. Poklicali ste ga že vsaj petkrat in še vedno se ne oglasi. Zakaj ne pokliče nazaj, zakaj ne pošlje vsaj SMS sporočila? Mar res ne razume, da vas skrbi? Razumite ga vendar. Nepregledno dolg seznam šolskih obveznosti, skoraj pomladanski klepet s prijatelji in glava, polna misli na novo simpatijo, preprosto ne dovolijo, da bo vaš sin na voljo natanko takrat, ko boste vi to želeli. Zagotovo vas bo poklical nazaj, takoj ko bo utegnil. Razen v primeru, da...
Upraznjen Mo^irsčun Je za vase otroke nedvomno nekaj najhujšega, kar se jim lahko pripeti. Kar naenkrat se konča komuniciranje s prijatelji. konec je neskončnih uric SMS dopisovanja in dogovori za popoldansko skupinsko učenje so pravkar splavali po vodi. A to Je le ena plat. Tudi vds ne bodo mogli poklicati. V primeru, da vas nujno potrebujejo, vas želijo zgolj slišati ali kot prvemu zaupati se mkomur drugemu izdano skrivnost.
Raibremenite Jih
Mobrtel, največji slovenski mobilni operater, predstavlja storitev Plačaj zame • popolno rešitev za premagovanje fínančne obremenjenosti vaših otrok. Od trenutka aktivacije storitve dalje boste vse stroške klicev, ki jih bosta dva vaša izbrana »varovanca« opravita na vašo mobilno številko, v celoti krili vi.
Vedno dosegljivi
Vsak Mobitelov naročnik lahko pod svoje okrilje vzame dva Mobiuporabnika, vsak od njiju pa je lahko varovanec dveh Mobíteloviři naročnikov. Vi, vaš partner, sin in hči. Vsi povezani. Vaš miren spanec In njun neobremenjen Mobi račun - zagotovo vredno svojega denarja.
Stroški vseh klicev, opravljenih z Mobišteviike znotraj slovenskega mobilnega omrežja, bodo obračunani po enotni ceni 0.10 evra. Če boste vi kot Mobitelov naročnik v tujini, boste k temu dodali še stroške prevzetega dohodnega klica v tujem omrežju, če pa bo v tujini Mobiuporab-nik, je storitev Plačaj zame onemogočena.
Storitev Plačaj zame deluje tudi v primeru, ko Ima Mobiuprabnik prazen Mobiračun. Pogoj Je le, da od zadnje polnitve nI preteklo več kot 90 dni.
Mobitelova ponudba
Za vklop stontve Imate na voljo dve možnosti. Lahko izkoristite skoraj že pomladanski sprehod po mestu, zavijete v enega izmed Mobite-lovih centrov in s svetovalci brez dolgotrajnih postopkov aktivirate storitev, ali pa obiščete Mobitelovo spletno stran www.mobitei.si, kjer izpolnite preprost obrazec. Zaradi lepega vremena, gibanja in malce svežega zraka vam priporočamo prvo.
wDtednik
NaročnU Novega tscMka boste lahko naroCnfeSke u0O<MkSti-
4 mule ogtaise V Noveifn tecliillcu do 10
besed in éevotko na Radiu Cèije -
iztofetMtaOhiCiwssvcjonaroeniS^ nsroCnififcD pokârtco ozirociu z osBbnhi ctokumsfitxvn naroCfiIca Noveoatednia.
. NeixkorlMene ugodnosti me ne preneMje v naslednje leto!

VOZILA
PRODAM
AUDI 80 d 1,6, letnik 1992, vozen, novi model, potrebno oprovítí o^est • opravi kupei, prodom za 1.100 EUR. T&leíon 041645^98.	Š6d
PEUGEOT 1,4, letnik 2000, prevoženih 70.000 km, prva lastnico, metolrui bor-VQ, klimo, centralno zokleponje, pomično sireho, prodom zo 4.650 EUR. Tele-fon041 619-58S.	eo4
GOLf iV. sdi 1,9, letnik 20DI lepo ohronjea prodom. Telelon 041 763^46. 608 PEUGEOT206, letnik 2001, odličen in gdi 3, 1,4, letnik 1994, dober, prodom. Telefon 041 421-588.	636
F1ATsacMto,M1999,re9.do4/2008, odlično ohron|en, nikoli poškodovan, prodom») 1.650 EUi^Jelefon 031817-007.	&41
GO^ II, dobro ^mnjeo, prodom. Informo-ciíepoteleíonu03l5{)6-383.
KUPIM
OSEBNI ovto, odletniko 200D, bpim. Tele-ion04170M97.	522
STROJI
PRODAM
NAKLADALXO Sip Šempeter, T5 m^ sadilec Vrompirjo, s prikliuc1(om in puhclnik Toifun, prodom.Telefon 040 860-934.
509
ŠKROPILNICO, 200 I, obrocolnik 200 in plug Botuje, 12 col, prodam. Telefon 041 547-339-	579
OVUALKO foni, zo bole in traktor Univsfzol m dtp, 4M, letnik 1995, reg., pro-dani.Telefon040699-973. ss2 MfHlbo9erTok|u^tb25,atinNoi»i\,5,5 t, gumi, gosenice, ugodno prodom. Wiur,telefon041 64H9B. OBRAČALNIK Spider 350, bidravlični dvig, roblien eno ^zono, prodam zoradi no-kupo vectego-Teleíon 031 490-299.
eo7
PREDSETVENIK Music, 2,5 m, dobro ohro-njui, prodam. Telefon 041 223-79B.
610
1MI0R Univerzál 45 dt, letnik 199B. rag., 4"4, s kobino in hidnivlicnim volonam, prri lostnik, ceno 7.000 EUR in hribovski trosilec Sip 27IHf, s pokončni mo vol|^ mo, prodom zo 1.700 EUR. Telefon 041 79M91.	Í74
TRAXTOStnot9BOA,letiukl908,100km, 6^oijni motor, 4*nove gume, odlfcno ohranjen, pfodom. Telefon 041 233-973.	632
ûr®
z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE!
m
SimjA BO OCISTIU STANOVANJA ZA 3000 EVROVINVEČl PRIJAVITE SE NA 090 93 6l 70 ALI POIŠČITE KUPONČEK VNOVEMTEDNIKUl
#čisi-oyse'
Lava 7,3000 Celje
visoka komercialna
sola
cel]e
Bol.onjski študijski program KOM E R C I A LA I. stopnja
DIPLOMIRANI EKONOMIST / -KA (VS)
N!
M-'.'ir-i s I r- DNi --i
ReU MIptOBtkl itudU RONtRClAU iN fOtlOVRA ÍNF08IUT1KA	15.2.2008 (A 11.00 18.2.2008 ob 9.00
Izreinl Mlplen« iM ROMERCIAU IM řQSUnnU IMFOftWnM 1. stopnja	15.2.2003 ob 17.00 16.2.2008 ob 9.00
Uredni poiHteirid ftn^ KONEROAU II. stopnja	15 2.2008 00 18.00 16.2.2006 OO 9.00
: M. •. *
www.vks-celje.si
03/428 55 44(42)
CELJE • LJUBLJANA • MARIBOR • NOVA GORICA • MURSKA SOBOTA*
Bolonjski studijski progt:am
POSLOVNA INFORMATIKA I. stopnja
(program je v postopku pridobivanja)
Strokovni nasio^
DIPLOMIRAN! POSLOVNI INFORMATIK/ INFORMATIČARKA (VS)
Bofonjski magistrski študijski program KOMERCIALA II. stopnja
Strokovni nasio^
MAGISTER/MAGISTRICA POSLOVNIH VED
BETONSKI masolec in kosilnico Gorenje, mojhno kolesc, ugodno prodom. Telefon 041 653-315.
5S3
POSEST
'jíj~iň no Eežigrajil4 cesti, saj siro noše poslovanje
CELJE
eselili v Vojnik, v nov poslovno proizvodr^ objekt, t.«. ••
PRODAM
TAKOJ vselim mof^ ht», vefikoâillS rn^, v(«nrru2ol(o, prodom, ceno i39.50{l EUR. Telefon 041 389-238. 430
m^-'-'^m^ NEPREMIČNINE
m ^m 041 3Bfr62S www. pg rwi»premicnlne .com

OntovM 79/« MM CfLM
1392m2 ■ A
ÍH'
^ U96 m^
Zaposlujemo nove sodelavce!
ŒUE, 7 km izven prodom urejeno, vseljivo, samoslojno hBo, 34{l m'^ no lepi roz-gledni Inki, 412 m'zemljisôj in podkle-leno brunorico, možnost nodgrodnje, 1.300 m^ žemljico. Ceno po dogovoru. Telefon D4120IK57.	5C0
PARCEU v Bukovju in Voduioh pro^m. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 541-006/.	656
InloffiucM«. 041 SS3 378 ;d«nk«J
faftt g. ft. 0.. Uica XIV	MíM.Gw^
lûrije in pork/mi proslori, oddomo v nojem. Mizontvo Silvester Vidmor, s. p., letu! 6 3327 Smorfno ob Poki. 649
PRODAM
mm (Ho lipko). 43 m', vseljivo tokot prodom zo 52.900 EUR. Telefon05l 819-572. 119 IA5KI). Prodorno ln»bno sfonovonj«, v vectonovonjski hiS, blizino zdroviliKo, zelo ugodno, vseljivo takoi. Telefon 031 318-315.	510
GARSONJERO, enos^oti dvosobno shsno-vonje kupi resen storejsi por brez posrednikov. Plolîlo tokoj. Telefon 041 5IS447.	$854
DVOSOSNO oli trisobno stnnovonje nujno kupim. Ploolo v gottmni. Telefon 031 321-946.	149
STAMOVAHIE v Celju. brBz posrednikov, i gotovino, kupim. Telefon 041 710-477.
394
KUPIM
STAJtEJSO hso, no relodji CelMojnik-Liu-becno olt okolico, kupim zo gotovino. Telefon 041 672-374.	14S
PARCFtO, v Celju oli bkžnji okolici, nujno kupim. Plodio v gotovini. Telefon 041 352-267.
novei» v ok^c Breslovr, Polzele, Šempetra, Preboldo, Zoko, kupim. Telefon 040 215^03. Žt4
KA^5K0 zemljBce ott kmelifo, v Cdju in Šini okolici, kupim. Telefon 03t 705-680.	4aâ
V	CEUU z oblico kupim hiso, ki je lohko potrebno popravil. Pogoj je sonmo lego. Ploćom tokoj. Telefon 041 601-555.
HISO oti vikend portelo, v okolki C^jo, ku|Mm zo gotovŤno do 100.000 EUR brez po$redniko.Telefon041 397-211. 64?
ODDAM
V	RQ61NSKI Goni dom v nojem zo minimalno ceno 1,5 ho vinogrodo, 10-leinik nojboljsih sort. Teleíon 041 247-348.	• C
IfllJ
ânUJ rt™ev™|skBxo*egitai
M». 104S
mic4
031342 min 031 360072
PROMET 2 NEPflEMIČNmAMI NAKUP. PfiGOAJA, NAJEM. OMrTVE
SlMTJUR - unei OaiaBS Knin, n» stanovanje, velilnsl 8&.10 m' z bilkonon,
4/4 SticwAnfv ûbtSQa kuhinjo. (lA?vnÍ pro-itor. spalnico. Lebinat, pradsobe, kopaliúco, ogrevanji p pUn, V napovadiu USini u w* Uc. lola, Jdravsfvin don, trgovini, ceni 7UD0EUR. pfadanio MOZIRJE • caetor. sianornijsk« hili K*?» I. printim» tudi ho) poalovnl rtjiK Ho-rtenavslikostcea SQQfiť.kato sadni« obnova 20C5, parcala «a. SSO nř, irioki vrt parčka OQrajiRi. nioini (ikojinja uiililtv, cena ZIdJWQ EUR, produno.
Ca prodajna ah kupujile flapreničnino, vanv uridrmo via polrabno t» varan In zakonit prenos lastninske pravic«.
V ŽALCU, no dobn lokottji, v obnovljenem bloku, prodorno dvosobno stonovonje, 57,36m^Telefon040333^5S. saa
KUPIM
CARSOliJERO oli enosobno stonovonje kupim zo golovino. Rosen kupec. Telefon 041 727-330.	149
ClBCPtBQEaDOEIDH
Unhafiova Z2, C«lji
034924222 vsak den od 8.30 do 13.00
- Hllcup vBŠfl nepremičnine - cenitve nepremiiinm - vpisi v ZBrnlfislu) knjigo • posredovftitje, svetovenje in varen prenoe laetniitva pri nepremičninah • sestava kupoprodajnih pogodb in urejen je itotrebne d(Aimi9«itecfje
y n>m*t » nopf mléariaiAinJ n^ bo vsTAia, SAto e*ina*|te
Telelon 041 60t 555
ENOINPOL oti dvosobno sKinovo^iie. v Celju, kupim. Nujnol Ootum vselitve po dogovoru. Telefon 041 60Í-555. 5» BANOVANJE, približno 55 m', kupim zo gotovino (75.000 EUR) brez po^redni-kDV.Telefon041 397-211. 647
ODDAM
OPREMLJENO enosobno stonovonje v centru Rimskih Toplic od^om v nojem. Telefon 57^005.	534 CEUE, loiter. Dvosobno stonovonje oddp-mo.Telefon041 794-210. 599
www.radiocetje.com
NAJAMEM
SOBO oli gor»niero nojomem zo dalj» obdobje. Možnost pcmoô storeisim o^ bom.Telefon05]43}-357 626
OrajEMA^J
PRODAM
AUSA2K0 mizo, prenosno, novo, zopokire-no, zelo kakovostno, 16 kg, ugodno prodom.Te(efon04l 628466. žió SEDEŽNO gomiturt, novo, dvosed in dvo-krol enosed, iz mehkego nopo usnjo, bež borve, poreklo Itolijo, prodom zo 990 EUR. Telefon 040 230-998. 615 2AMR2OVALK0 omom s6 pf«^li, nibl|eno eno leto, »VQoron<iji, prodom. Telefon (03)5730-533,	653
SEDEÍNO. kotno, kuhinjo, mtZD,slole, hkidit nik, štedilnik, omara, kovt, jogi, trosed, dvo ioteljo, klubsko mizo, ledilni kot, prodon).Telefon051 424-303. n IMATE težove z odvečnim, nbl|enim pohi^ tvom, belo tehniko in ostolo stanovanjsko opremo?Telefon 041415412. n
PRODAM
SUHA bukova drvo proto. T^efon 051 301-260.	364
lES zo ođre^, lege, rnzliâili (fcefr zitprodom.T^fonOSl 575-514. S33 SUHA bukovo drvg piodom. Telefon 04) 062-767.	640
KUPIM
ZIOMO sfaro opeko in strešno sforo opeko bobrovec kupim. Telefon 02 818-2323, 041041-305.	D

11 - 7. fobfiw 200S
PRODAM
OIATONIČNO homioniko, novo, 0, Es, As, ^ skordeœborve, Amonogíoďke, sesti bos^ 1. dodotni gumb, gorancijo, prodam zo 2.100EUR.Tel6fon041 939472. 657 OIATONIČNO hotmorlko GŒ Melodija, lepo ohranjeno, prodom. Telefon 031 755-624.	600
iiSč
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
novi tednik
GOTOVINSKA POSOJIU
IN ODKUPt POSOJIL DO 3400 EUfl. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine in vdsegavoiila
P€ CELJE, m. XIV. divisije 14. 03/4257000 KMUftSKASOSOTA. Staneta Rotnaiu 02/521 30 00 PE MARIBOft Partiuwka 3-5.
02/23410 00 PE	Gndůtt RMhova rt
02/801 2000
BONAFIN, d.o.0.. ^hvnnsk» 27.1000 trublj^na
NUMERO UNO
KREDITI
MlOinUVKZtfOSUNl
TUDIUHIO^NÙUinUPOKOiENa
DO 50 % obremdnirve, store obveznosti niso oviro. Krediti no osnovi vozilo in leosingi. Moznosl odplflčib no položnice. Pridemo tudi m dom.
KUMESO UNO Bob*rr Kukowc Mifntfca wl, 22. Moribo«
tel.: 02/252-48-26, 041/750-560
aOVlNSKlINHIPOTEKARNIl
UPOŠTEVANO VSE VASE PMQDKE. PGPLAÛfflO BLCKADE, IZVflŠBE. DlUŽBE.
RUBEŽE. BUČNE. ZAVAROmNIŠKE, DAVČNE. STEČAJE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non^op

TititK o? 49124 SI. fisa (a\ Ml 292. OSI 924 fiSO imt ItfiB^tM m» Lu. Utnm ZQ. Ibnir
PRODAM
JARKICE, riove ui cme, prod nesnostjo, pro-dajomo mi íormi Roje pri ^mpetru. SprejeniGmo fudi noroTilo zo enodnevne belepsaincein kilogromske pišćonce 20 dopřtonje. Telefon (03} 7001-446.
BIKCA simsntal», težkego 140 k^, pro-dGm.TelefonS777-M 526 KRAVO simenlalko. storo 7 let, brefo 5 mesecev^ prodom.Telefon (03) 573^' 240.	542
B(KCE in teliSce. od 50 do 200 kg in telfto, brejo 7 mesecev, prodom. Tdelon 5736-365,04) 521-443.	643
TlUCKO,slaro 3 ledne in bikca, slote^ 14 dnf, 0ÍKI simeniolco, p;odom. Telefon 031 233-171).	564
POTREBUJETE DENAR
IZPLAČILO TAKO JI 03/49003 36
Žnider^s Delie. Gospo$ka ul. 7
I žíiia»ťi Jfl ft. Ul ťfla Ktainhgna S, Minhcr |
ROTTWEILfRJí. mlodiće, ćhtokrvne, bfez papirjev, sfore 5 tednov, prodom. Tele-fofl041610409.	601
PRA^IŒ, domoćo vzrejo, t&zke od 25 do 120 kg, prodcmo. Možna do^o. Te]^ fon 031 509-061.	^
NEMŠKE ovČorje, sami5». store 2 meseca, cŤstokrvní, brez rodovnike, cepljene, roiglhtene. odllmih storsev, prodam. Telefon041 966-252,5369-299. 62S DVA teleto, bikec in telico, 140 kg in jobvo krovo, prodom.Telefon 5806-190.602 BIKCA »menlalco, lezksgo 130 kg, storego 8 tednov, prodom. Telefon (03} 5795-660. 622 TEUĆKO, storo 4 tedne, prodom. Telefon 031 537-866.	èry
22'meseàiego kostroto in lO^iesećno ne-bico, pasmo gidten^nglez, borvo li^ jok, z belo Í50, prodom. Telefon (03) 748-9090,051 338-507. 677
Misarstvo Hrastelj, d.o«o.
Trub^eva ul. 30, 3270 Laško
zaposlimo nove sodelavce na delovnih mestiti:
1« Poslovni sekretar M/Z (1 delovno mesto) ' zaželena je najmanj V. stopnja izobrazbe, po možnosti ekonomske smeri
•	starost do 30 let
•	veselje do dela z ljudmi in smisel za komunil^cijo
-	izpit S-kategorije
•	delojenasedežupodjetja
2.	Misar (2 delovni mesti)
-	dokončana poklicr^ izobrazba IV. stopnje ' 2 leti delovnih izkušenj
-	deloje na sedežu podjetja
-	izpft 8-kategor1je
3.	Nabavni referent - voznik transportnega vozila (i delovno mesto):
-	zaželena je najmanj IV. stopnja izobrazbe, po možnosti tehnične smeri
-	starost do 30 let
-	sposobnost samostojnega odločanja in smisel za komunikacijo
•	izpit B-kategonje
Pisne prijave s kratim življenjepisom ter dokaali o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na zgornji naslov v roku 15 dni od objave razpisa.
VK pràîtev, 30 do 120 kg, možen zakol g)î dostovo, prodam. Telefon 041 26^27.
617
TELJÔ(0«mento{ko, 350 kg, prodom.Tele-Ion 041 941-881.	eas
ÏÏUCO simentniko, 500 kg, zo pleme oii zo zakol, prode m. Telefon 548-8186.633 BIKCA simentolio,leikega ISOkgintelico simentolko, težko 300 kg, prodam. Telefon 031464^29.	631 OVEleRd,^enlQlko In sivo rjovo, pnsdom.
Telefon (03) 577^49. 638 FRASICA, teika 100 in 200 kg. hfonjeno z domoro kuhano hrono, prodom. Telefon 5823-185.	642 PRAŠtCE, te^e od 20 do 40 kg, prodom.
TelefooOai 586-383. ë76 fRASIĆA, domaće refe, 150 kg, prodam.
Telefon 031 776-591.	dâs
ŽRE8IC0, storo 6 mese<ev, krtzono (jobol-no) in zrebki hafiinger, stari 7 mesecev in 4 leto, prodam. Telefon 041 763^766.
6S4
H!TRO NAROCiTE
mmm
Dvakrat na teden» ob torkih in petkih, zanimhro hranje o življenju in delu na območju 33 oboin na Celjskem.
PoStna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto« 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breiplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene Čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1 JiV^ih»	'etnik 2008 CUHlI
m^ iiy^ prilogo TV-OKNO! ^^ ^^^
Vsafc peteà 41 banmfli straiii tehviii>k#ga s|wedi ie lani^^

Prešernova 19 3Û00 Celje
NAROCILNICA
Ime in prinslc
M.
D&tum rojstva:
Ulica:
Neprakficno naroum Novi tednik za najmanj 6 ntesecav
podpis:
NT&RC do.o. bo poiisike uporabljal samo za pombe naročnice službe Novega tednika
BIKCEsimenfaktezkeo(il3Ddol80i^, prodom.Telefon 041 258-316. o BIKŒ, rczlicnib ^nm. odstovijene, težke od 120 do 170 kg, prodom. Telefon 031 85M87.	655
KUPIM
TEUCO, do 250 kg, brez šlenike, kupim.
Telefon 574M87.	eii
TEUCKO limuzin oli belgijsko ptovo, od 100 do 130 kg, kupimo. Telefon 031809-826, {031541-9709.	614
ODDAM
MUCt, ^igrosie barve, store 1 leto, oddam. Telefon 041 552-626.	6i8
i KIMETIJSKI

PRODAM
VINO, belo in rdeče, prodamo po ugodni ceni.Telefon041 794^81. ssi TltlTIKAU in koruzo, v vreâh po 750 kg, noprodoi. Telefon 041 742-334. sdO KROMPIA, primeren zo sajer je (Ionsko elito), sofle moro bel, riviero, disife, olo-dirv prodom. Telefon 041 742-334.
580
SUHO seno zelo ijgodno prodom. Telefon 031863-231	â69
ZGAMJE sod|eve( prodom. Ceno po dogovo-ro.!elefon041 837-811. 6oa SilVOVKD po f 5 EUR/I. ^'nsko žgonie. sodjevei, 3,5 EU8/1 in breskovo žganje, prodom. Možnost dostave. Telefon 031 84(KI78.	Š70
OREHOVA jedrco prodom po 5 {UR/kg.
Telefor^031 840^78. š70 VINO, (hafdoney in loUki rizling, prodom.
Telefoo051 822-360. 62? KOI^UZO v zmiu prodam. Telefoi^ (03) 5717-512.	646
KONJSKI gnoi otovo, okrogle bole, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 04) 26^41,051 470^39. es: VEÔO koliSno hlevskega gnojo, rz globokega nostilja, prodam. Telefon 031 858-087.	655
PRODAM
HRASI, suhi, 8 in 5 cm, seno in otovo, p;odom.Telefon03) 317714. ses MESO žrebeto prodom. Telefon 041 757-421.	Le4
S^O ÍR starinsko pohištvo prodom. Telefon {03)5738-181,031 273-205. 650 RABUENO vrtno ogn}|o, oluminijasto mreža in 22 slebrlikov, prodom. Telefon (03)734-2801.	&35
BIKCA, 130 kg in teličko, 170 kg, oba simentnko, prodam. Prodam tudi 12 m^ suhih bukovih div. Telefon 031 526-967,031 620-809.	Š75
SENO v kockah in dvobrozdni plug, 12 col, prodam.Telefon(03j5461441. 626 POLOVICO pfošičo, krmllenega z domačo kuhano hrono, prodom. Telefon 574{-344.	&1Ô
ŽENfTNA posredovolnica Zoupanje, ki |e upan|e v Ilubezen povrnilo Že ve< kot 10.000 osebam, posreduje zo vsa sfo-rostro obdobja, brezplomo za mlojše Ženske. Telefon (03) 5726^19, 031 505495. Leopc^ Oršn Ik s. p., Dolenja vos 85, Prebold.	n
tskrofll fantj« iSčsjo preprosta, tv^ sta deklete. Mnogo pi^ salo purv C«, pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajie. Tel,: 03/57 26 319. gsm: 031/336 373.
UofHtd Oi«i(iiX 11. Oolsf^i Vis PdnhL
ŽENfINA posredovolnico Zvestobo, Klovdijo Poločnik, s. p., Ob vrtovih 5,3000 Celje, telefon 031 334-065,040 452-332,si prizadevo, do bi vom no kokovosten nodn poiskolo osebo zo resno zvezo. Pokliotein se prepričajte. Kondidotkein kondidoti iz vse Slovenije in tujine. Zo ženske brezplačno.	av)
30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstav j« bUo v prataklem letu $klen]enlh znaSo pomoiio. L^toa kaže, da jih D« le vač. 2enHna poare^ valfířca za vss generacije. Zaupanje. Dolenja vee d5. Prebold. 03/S7 2$ 319, 031 505 495, 031 B36 378
SnUIRAN t7x^, 47 let, urejen, želi žensko do svojih let, lohko tudi vdova oli »msko. Telefon 041 24M47,wwwiuperok]n.a.
598
PRUAZNA, vilko, 3 Svetno, zaposlena žerv skfl želi prijatelja. Telefon 041 248-647, www.supefolan.si.	698
PI036MimQlidskoupckc^ i^ prijote-IpcD, mcêno koj već Bodi iz (03), i^om, ne ovanhjristka.TeWon05t214-142. 6i2 PREPROST font s podeželjo išče skfomno dekle od kjer koli za trajno, resno ns« mene.T^fQn041 229-649. ž
UiKOnfSKARJA zoposlim. Mc^or, d. o. o., Soranovićevo 11, Celje, telefon 041 64B-121.	n

KDNGfttD
Qfadberto, otnno.	n
protzvDdngpcc^a, d.l
TovafniŽKB Z. Sto Slcvensi^a Kor^
MHw.kargrad.sl,
(iwiQCságkcngudsI
zaposli:
KOMERCIALIST KALKULANT
•	unNerziidtníhženirgrattMAiáfvaalt
•	litiefrirgraAtirlítvs
•	zaža^ei^ dMrvne ezKuâf^-
•	2s2e($n9dmovni7p(tpo26û
kafkiOc^, Enai, Word, Auto-Cad)
•	vazráMÍ2pil9-lQlsgon|e
•	znâfljetuJe^ie^Aâ
GRADBENI DELOVODJA
•	«lednjasuokovTiauotrszi«
•	(giaÀenliBhrAeldaiovod&ksàoia) » delovne (zkuir^
•	MrieaeàB poskusno delo
•	pci2riavaflf69radt)enestrou
•	vozoiSo izpit B-haiegv^
POKLICI «
•	KUUÔAVNIÔAR - SUKOftJSKAA
•	INSTALATER < KEHAM>ĆAB
•	ZIDAR
•	ŽELEZOKIÍIVEC
Pontnaj6u&lra2na42Qbi32ba t^a^ velja do zased« detovrdh mest DekMK rairnnje b«no sUeroh za dclojari Ć3S teto (h, z nxâwi^ zapisTtve 23 nedotoćenćae.
Aene pcfHidbe poilfHe rta mi naslov v 8
po obje«. Ooúsane nformad« doH? na eedeSu «»užfce. ti. 03/757 56 00
ZAPOSUMO el. tehniko elelctronika oli el^-trikorjo z izkusnjoffli zo naslovljanje strojev v proizvodnji. Kocevor&Thenno-trot), d. 0.0., ločko 65 d, Polzelo, telefota (0315701-221,041 7 54^65- ži7 MB^C okno m vrato Mi^ Bozic, s. Pv Sotelsko resta 2B o, 3250 Rogaško Slatino Bće kooperonte pri prodaji in montoži nt oken. Zízzeneso G^ainje. Infomudje potelefQnu051318-199. n
Hémno pMwloilu pri ufo» levmíe dtUvtev v9osiíKtw.l(ifBnit«eíísnat«L04lBM440, FHASC CAMU»^. »p.. Tnibaqffva d. 5. Lj&)
ZAPOSUUO ovtomehanika za vzdrievonje vozil Mer<edez-6enz. Mudimo dinamično delo v sodobno opremljeni servisni delovnici, mo^ost stalnega izobraževanja in stimulativno plačilo. Pisne prijave kondidatov z usifezno izobfo^o smeri ovtomehonik, vsci letom dni de-hMkih izkusi m veseljem do ovtomobf lizmo sprejemamo no naslov: KInko Hot-kc,s.p..Vinteneva2a,3212Voinik. n
Iščemo osebje za delo v restavraciji.
Limeta, d.D.D.,Tnjb2rieva ui. S, 3270 Laško.
tel. 03 734-33-16 sli D3t 304-021.
iSCEMO osebo z Izkušnjami v direktni pro-doji. Oelo dopoldan, vikendi pro^i. Me-dicol line, d. o. o., Maistrova ul. 16,1240 Kamnik.	n
$< uœiai). imbiciozan, komunikativen in te vneli dalo v džnaiDičnem kolektivu. pcîem od pen. • pet od 8.IX) do 14.DQ uretelfiton
03 425-61-50.
Motni d.o.fl, ManborsIta t. A4.3000 Celfft
POŠTENA in zane^jivo isn delo no vošem domu (gospodinjska qprovilo). Infor-mocije po telefonu 040718-172.
629
Zaposlimo KMCTIJSKEGAALI VRTNARSKEGA TEHNIKA
V TRGOVINI ZA ZUNANJO
UREOITEVV ŠTORAH. Samo pisne prijave stel. št.; ŽIVEX, d.o.o., PC Celje, Obrtniška cesta 4, 3220 ŠTORE.
VOZNIKA, C, E kategorije, zo prevoze po Sloveni'ii, zoposlímo.Telebn 031 642-205. Gmlours, d. o. o., Škofja vas 30 c.
646
iZDElUJEMO projekte stanovanjskih gospodorskih in poslovnifi objektov in podobno. Telefon (03) 8104-1B2, 031 393-560. AjlSfrojektlfonje, Anton Strniša, s. p., Gobcovec 1 o, 324) Po d p lot.	ft
Odkupujemo dotsnka drva isiaveav. lalougodm. Nudimo vsa gozdarske
storitve, ludi v lebut) pogojih. Tel. 031866-707. Timblos. d.o.o., Lahov Graben S, 3273 JurfdoSier
SAM svoj mojst^ sprofesionolnimi in specialnimi siroji iz i^osojevolnice SAM v Celju (Hudinjo), Ul. I^ov Oobrotin^ov 13,telefon(041)629^44,(03)5414-311.	n
BFE Plestenjok, s. p., Planino 144, flomno. Adaptacije, adof^ka delo, bcrvcnje stanovon I, ^en, vrat, hi^ fasod, nopuš-iev.vCeljuin okolici. Do 31.3.2008 nudimo lO^popust. Telefon 041 810-717,	n
KAKOVOSTNO in po ugnlnihcenoh Izdelujemo demil fasade. U3grod, d. o. o., Gosposvdt^3, Celje,telefon 04) 771-104.	m
GRADITELJI, pozorf Poželo ugodniti noh izdelujem peci in bojierje za centralno ogrevonje. Peci so zelo primerne za drvo. Gorancijo pefî je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 o, Škofjo vos, Telefot} 5415-011, 041 531-976.	630
INFORMACIJE


Srce tvoje več ne bije. boteftn več ne trpiš, solza nûm Uje iz oči. brez tebe dom je pmzen in otoien. ker te> dragi med. aH, dedi, med nami ni

ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega možá, očeta in dedija
IVANA MEDLOBIJA
tzUl. X]V. divizije Celje
se iskreno zaJiva]jujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom» ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrazili ustna In pisna sožaija. Iskrena hvaJa sodelavkam kolektiva Nega> d. o. o., Celje. Hvala tudi g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem Rogfa za odpele pesmi in za odigrano TiSino.
Vsem in vsakemuposebej §e enkrat hvala,
2aJujoči: žena Berta, hčerka Vikica z možem Srećkom in vnukinja Andrejka z možem Miho
603



1
Kje so tisti lepi časi, ko srečni skupaj smo bili?
Ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Da zaman te Čakamo, ne moremo dojeti, a spomini naie dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti^
V SPOMIN
JURETU FIDLERJU
Z Ljubečne
4. februarja je minilo leto neizmerne žalosti, kar si nas za vedno zapustil, dragi mož, oči, dedi, sin»
brat, svak in stric. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižgete svečko.
Žalujoči: žena Rozika, sin Vili» hčerka Nalaia z družino in ostalo sorodstvo
569
^K.nOJSTMA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
29.	L: Bojana JANČIČ iz Celja - dečka, Valentina AŠENBERGER iz Žalca - dečka, Metka KLADNIK iz Šentjurja ' dek]ico> Bernarda MEŽA iz Velenja • dečka, Mi-ralena HADŽ1Ć iz Petrovč -dečka, Simona SKOK iz Po-nikve-dečka, Mojca SENICA z Rečice ob Savinji • deklico, Tjaša MIKLAVC iz Naza-rij • deklico, Brigita JEi£N iz Žalca - dečka.
30.	1.: Tatjana MESARIC iz Šoštanja - dečka, Brigita VASLE iz Velenja - deklico, Vesna VODiŠEK iz Laškega -dečka, Merdita SARAMATI iz Šentjurja • deklico, Sabina GOLOB iz Gornjega Grada - deklico, Milena KOZOLE iz Jurkloštra • dečka, Anita LAZNIK Iz Celja - deklico.
31.	1.: Damjana BREZNl-KAR iz Prebolda • deklico. Suzana KRIVEC iz Vojnika -deklico, Jožica STEBLOVNIK iz Prebolda • deklico. Barbara
LAH iz Velenja - dečka, Darja MURKO s Planine pri Sevnici - deklico, Tanja DOSEDLA iz Šempetra v Savinjski dolini - deklico, Alenka GABROVEC iz Celja - deklico, Světlana STOJANOVIC iz Celja - dečka, Bri^ta ŠTOBER iz Nazarij - dečka, Aleksandra HARTMAN iz Celja - de klico, Mojca KRIŽNIK iz Ce-Ija- dečka, Sicilja OPERČKAL iz Frankoloveea - dečka, Mateja PODBREŽNIK GRUBER iz Celja - deklico, Sabina PAINKRET iz Žalca - deklico.
1.2.: Maja BRODAR iz Prebolda - deklico, Amra DOG-D1Ć z Ljubnega ob Savinji -deklico, Mateja PRELOŽNIK iz Slovenskih Konjic - dečka.
2.	2.1 Siniija MARGUČ iz Šentjurja - deklico, Renata ŽGAJNAR iz Sevnice - deklico, Mersiha PASJČ iz Velenja - deklico. Patricija RE-MIC PEČNTK iz Gornjega Gra-da - dečka, Anita MENIH iz Šoštanja - deklico. Simona PIUH iz Petrovč - deklico.
3.	2.: Maja GUČEK iz Ce Ijâ - deklico, Dunja LEŠNIK
www.novitednik.coin
ZAHVALA
Tiho, kot je živela, se je od nas poslovila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
NEŽA LORGER
roj. Frece Babna Brda 4, Sveti ŠteCan (20.2.1928-28.1.2008)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo g. župniku Marku Šramlu iz Gorice pri Slivnici za lepo opravljen cerkveni obred in njihovim pevcem za čudovito petje, pogrebni službi Ge-kott, trobentačema za odigrano Tišino, cvetličarni Sončnica iz Dobja, Zavarovalnici Triglav, DE Celje, D. J. Don Prebold, Jakobu Romihu za govor ob slovesu ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, pisna in ustna sožalja in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni najdražji
59&
Prižiga se lučka spomina» v srcu ostaja tiha bolečina. Ko gledamo nmkmg, spomini so povsod, dobrine Vajinih rok polnil bo ves naslednji ro± Utivajta večni mir!
v spomin

ANTONU GRADIČU
(L 2.2007)
Minilo je že leto dni, kar te, dragi oče, več med nami ni
m
JUSTIKI GRADIČ
(7.3.1993)
Minilo bo lec petnajst» kar odšla si ti od nas.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo obudite nanju spomin. Vsi ojuûi najdražji

iz Dobrne - deklico. Andreja TUŠ iz Celja - deklico.
4. 2.: Maja ŠIREC iz Rogaške Slatine - dečka, Tja$a HRASTNIK iz Celja • dečka, Lidija FIDERŠEK iz Šmartne-ga v Rožni dolini - dečka, Miáa RÍZMANOVSKI iz Izole - deklico, Katja MILAT iz Pod-srede - dečka.
BPOROKE
Velenje
Poročila sta se: Jurij TERGLAV iz Velenja in Nataša BOH iz Dravograda.
Celje
Poročila sta se: Vi h KRUMPAK in Alenka RIBIČ, oba iz Celja.
^ SMRTI
Celje
Umrli so: Daniel JERAJ iz Mozirja» 77 let, Franc VERBOVŠEK iz Nove vasi pri
Šmarju, 78 let, Franc 02lR iz Kostrivnice, 83 let, Matevž RAMŠAK iz Podvrha, 89 let, Viktor SORCAN iz Večjega Brda, 63 let, Osvald ŠVERC iz Nazarij, 8S let, Hedvika SUKIČ iz Žalca, 83 let, Janez KOVAČ iz Žalca, 86 let, Jelka ARLiC iz Zgornje Rečice, 51 let. Marko MEDVED iz Celja, 56 let, Julijana JELENC iz Teharij, 94 let, Darko L02ER iz Celja, 48 let, Franc KOLAR iz Vrbe, 86 let, Meiita Friderika CEPUŠ iz Celja, 96 let.
Velenje
Umrli so: Janez PUDGAR iz Šoštanja, 93 let, Marija MOČILNIK iz Velenja, 83 let, Vjekoslav FERENČIN A iz Ve> lema, 57 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Franc ZOBEC iz Irij, 76 let, Neža LORGER iz Babnib Brd, 80 let, Frančiška JOST iz Babne Gore, 76 let.
Dve leti na tvojem grobu svečke že gorijo, v Žalostnih očeh solze se iskrijo» v na^ih srcih bolečina Je skeleča, saj v grob s leboj odšla je tudi naia sreča.
V SPOMIN
1. februaria je minilo dve leti žalosti, kar nam je kruta usoda iztrgala našega dragega sina
BOŠTJANA OJSTERSKA
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, obiskujete njegov prezgodnji grob in mu prižigate svečke.
Žalujoči: mami, ata in Robi z družino
960
V SPOMIN
5. februarja je minilo dve leti, kar nas je za vedno zapustila draga Žena, mati in sestra
ANICA LESKOŠEK
iz Migojnic
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi njeni
220
Boleůino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nodomesfťfť.
V SPOMIN
LUKI FIDLERJU
7. februarja mineva 10 let od tragičnega in žalostnega dogodka.
Vsem, Id postojite ob njegovem prezgodnjem grobu z lepo mislijo in mu prižgete sveče, iskrena hvala.
IVoji najbližji
214
Zakaj tako hitro čas beži vsem, ki dobri so bili? Najboljša nam si ti bila, zato prehitro si odšla. Zdaj z riami več te ni, dobrota tvoja v nas živi!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice, prababice, sestre in tašče
FRANČIŠKE JOST
iz Babne Gore {262.19S2-2S. 1.2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in našim sodelavcem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nudili pomoč ter darovali cvetje insveče. Hvala župniku za pogrebni obred In poslovilne besede, pevcem in pogrebni službi Ge-kott iz Šmarja.
Vsi njeni
529
VODNIK
kino
PLANET TUS
Kin«fn8iogrvfî si pndrtujejo pnmo do $pr«n»inbe pregrima.
Tea, domlitjí^ film {predpremlifn]) 19.30
AMa in vvvaričkf, družinik« komedija {m-^na premiera) 1B.D0 ireda
Zbogom, Bafau, tHoprafska drama JZIL 15.10,18.20. 21.20 WSsoflova vojne, drama tl5Q um ISfiO 19.00, 21.Û0 Aslerii na olhi^íjsldh igrah, tomična pu-siolcniiina
1G4a 13.ia 15.40. laio. 20.40 23.00 ćeVTBk, peok. sobota Estrallila - pašam a doniov, dratra I3.DQ. 13.20.17.5G. 20.10 22.30 U\I\ËK petBi(. sc^la Pftiastno, 7 irifar MdÛlÙOQ
16,00 vak dan rann vtorak 1S.0Q vsak dan razan v srado 22.00 čatriBl;. patek in sobota Ju, taganda, ZF trifer 142S. 16.35.18.45.20.^.^1«? 2aUad pozab^íh: Knjiga skrivnosti, cijska pustolovščina 12.30 1S30 18.15.20.50. ^JJJ Pomlad v 8osm, akdjska drame 11.00.17.2a 21.30
LE6ENDA:
predstave so vsak dan
pfsds/Bve so v pefek in soboto predžtflve so vžotMptp in i>edft<ip
18.00 20.30
18.0Û 20.30
18.00 20,30
20,00
PETIK
Ptt^nji zajtik Hol SOBOTA Nadnr Pitanji lahrit
nji ojirt Nadzor
zmA
P«talinji zatlít
SLOVENSKE KONJICE
IS,00 20.00
^ 20.00
PETEK 1B.00 a:10zBYumo SOBOTA 3:10 za Yumo XrsljMtvo NEĐEUA Kraljestvo
prireditve

L0.00-18.00 Muzej novejše ^odovi-
___ne Celje_
Odprta vrata muzeja, V9top prosi
11.00-18.00 Galerija sodobne
umetnostK^ljg_
Risbe, razstava akademskega slikarja Hermana Gvardjan^i* ia
ob slovenskem kultumeni prazniku vstop prost
11.00-18.00 Ukovni salon Celje
Saetchi coUection> Nika Oblak in Primož Novak
ob slovenskem kulturnem prazniku. vstop prosi
]6.00 Muzej novejše zgodovine Celje Povodni mož
ustvoijolnica. progrom za otroke in družine
16.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni
_dolini_
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
sekcija PD Dominika Hriberi-ka
19.00 Zavod OdonJurkloSter_
Kloâtrski večer z Gezo Erni* šo
nastop MoŠke$apMk£&izbora JurkktUer in otrok vrtca m Šole v JurkloStm
19.00 Savlnova hiša Žalec_
Predslavitev pesniških zbirk Danila BedraŽa in Slavice Te-sovnik
pogovor bo vodi/Mare Cesmik
19.30 Kuitufnl domTrnovi|e_
Friedrich Diirrenmatt: Fiziki
premiera komedije KUD Zarja Thiovtje Celje
20.00 Kulturni center Laiko_
Slepi za enakopravnost
doku/neniami film, sodehvanje SŠGT in Društva Šmocl
20.00 Mladinski center Velenje
Glasbeno-poetićni program z gostoma Ivom Stropnikom in Seba sijanom Apatom
SOBOTA« d. 2.
ig^O^ultumidom Vransko_
Nastop soprani9tke Andreje Za-koajdek Krt
po koncertu v Občinski knjižma Vransko odprtje razstave Vran-ski utrinki; stare fotografije in raz-$lednke
19.30 SLC Celje_
Avtorski projekt igralcev SLG Celje in Željka Vukmirice: Borza slovenskih karakterjev
ûixnma Sobota večerni in izven
19.30 Kulturni dom Trnovlje_
Friedrich Dtírreomatt: Fiziki
premiera komedije KUD Zarja Thwvlje Celje
20.30 Velenje, dvorana Centra Nova Večer z vokalno skupino Bit
MB»ajA,10.2.
18.00 Dvorana II. slovenskega tabora
2alec_
Melodije srca opereta
rowmn mi ii r
17.00 Osrednja knjižnica Celje,
Levstikova soba_
Damjan Končnik: Grenlandija - svel zase
predavanje s predstavitvijo knji-gg_
19.00 Hotel Evropa, sejna soba Besede miru
predavanje
krizni center za mlade Telefon 493-05-30
društvo regionalna varna hiša
Telefon 492.63-56
Sentceleia
Slovensko združenje za duSevno zdravje • pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg3» Celje Telefon 03 428-8890, 428^892
materinski dom
Telefon 492-4042
društvo 02ara ceue pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
center za pomoč na domu
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
društvo sos telefon za ženske in otroke-
19.30 Narodni dom Celje
Itio Opus 3
Milena Upavšek - flowo. JwvHiad-nik - kiofínei, DianaGrubišić-harfa
20.00DvoranalI. slovenskega tabora
Žaiec_
Prešernovo gledališče Kranj: Blazno resno slavni za gledališki abonma Ponedeljek in izven
20.00 Zdravilišče USko_
Nastop vokalne skupineCvel
razstave
Pokrajinski muzej Celje: Od Škofije do škofije. Opredmetena cerkvena dediščina celjske škofije, do 30.9.
Muzej novejše zgodovineCelje: Alma - vox populi, spomini na Almo Karlin, do 31.3.
Celje, Muzejski trg - avla drugega nadstropja: Ob 500-letnici Pnmo-ŽaTíubiqA, razstava Marijana ca. do 15. 3-
Likovni salon Celje: Saetchi collec* (ion Nika Oblak in Primož Novak, do 10. 2.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster izdelek na o^ed postavi prikazuje tradicijo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstav v Celju od druge polovice 19. stoletja do danes, do 31.3.
MNZC - Stekleni fotografska atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna razsxivà Josip Pelikan (}88S-}97?)VrO' nist, do 30.6.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Risbe, razstava akademskega slikarja Hermarm Gvardjanâài do 15.3.
Železarski muzej štore na T^har* jah: Njihove podobe, fotografska razstava Andreja Voha. do 10.3.
Špesov dom Vojnik: olja na platno. razstava likovnih, del Tonija Mohorja. do 12.3.
Mercator center Celje: Intarzijska domišljija, razstava Vc^ Veličkovića. do 27. 2.
ŽRTVENASlUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: dru§rvo-sos@dnistvo-sos.5L
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOTENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Malgajeva4, Celje tel.: 03/548 60 U ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: - za starše -za razvezane - za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja • za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
^ mm
f^ek ob 21.30: po projekciji filma Slepi za enakopravnost zabava Črna skri-njtca. zabava v temi, kjer se bo lahko vsakdo postavil v kožo slepe osebe. Na ogled razstava fotografij Marije Schwarz l^usten
Uradne ure: od ponedelj ka do četrtka med 12, in 20, uro, v petek med 12. in 23, uro, v soboto metí 18, in 23. uro.
Natečaj:
Razpis za otroško pravljico, dela lah-kodo 10. marca v tipkani obliki pošljete na naslovšmocl. Mestna ulica 2, LaSko aii na infod^smocLcom (s pripisom natečaj za pravljico).
Aktualno:
-	možnost najema glasbene sobe (v prostorih šmoda)
-	brezplačen tečaj računalništva za začetnike (Šmocl, mobilna učilnica)
-	šmocl prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Eventim
Cela;
-	koordinator EVS [Evropska prostovoljna služba)
-	delo na mednarodnem področju in MSS (Mladinski svet Slovenije)
Mešani pevski zbor LaSko: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri vprostorih Knjižnice Laško.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica. Planinska sekcija šmarlno v Rožni dolini, vabi: v nedeljo. 10. februarja» na po-bod po severnih obronkih Smartnega v Rožni dolini. Odhod ob 9. uri pred Kulturnim domom Šmartno v Rožni dolini.
Planinsko društvo Celje Matica vabi: jutri, 8. februarja, na BrezniŠke peči. Odhod ob 6. uri $ postajališča pred parkirno stavbo na Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni v Slanetovi uiid 20, vplačilo za avtobusni prevoz 20 evrov.
m
ce^ modinsM
Na ogled razstava likovnih del udeležencev risarsko slikarskega tečaja pod mentorstvom slikarja Tomaža Mila-ča
Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek:
KUD Superstar - ples: torek ob 15.30. Vodi Cvetana;
breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi;
KUD Desanka MaksimoviČ: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri.
Peiek ob 20. uri v Športnem parku Šentjur Krizno območje Kavkaza, potopis Klem na Šege; pot po Azerbaj-džanu. Gruziji, Armeniji, Gorskem Ka-rabahu, Iranu inHifČiji.
Iščemo aktiviste za izvedbo ra^ičnih projektov, informacije na 031404146 (Gregor), 051 680 799 CAljaž) ali in-fo@skms.neL
Re^o:
Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 [športni park), petki od 15. do 17, ure.
Reloead ja: telovadnica OŠ Franja Mal-gaja, sobota 14.30
rekreacija - košarka, odbojka, možno tudi igranje namizne^ tenisa v mali telovadnici. Potrebni lastni rekviziti!
Svetovanjejitrokom, mladosuiikom in odraslim vstiski
Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 1700 do 19.00, pisama Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur.
KUPON

Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CUJE!
Vabim Silvio» da poskrbi za moje cisto stanovan|o:
IME IN PRUMEK:_
NASLOV:, POŠTNA ŠTEVILKA iN KRAj:. TELEFONSKA ŠTEVILKA:.
PODPIS:
S podpisom potrjujem, da se strinjam s posoji nagradne igre. ki so objavljeni na spletni strani www.fadiocelje.com In www.novítednik.ujm.
Kupon pošljite na naslov: Novi tednik & Radio Celje I	Prešernova 19
si	3000 Celje
s pripisom: ČISTO VSE

Podjetje ř^&RC, d.0.0. Direktor Srečko ŠrDi
Podjetjeopravljačasopisno-založnilko, radijsko in agen* cijsko-irtno dejavnost
Naslov: PiT?kmova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax; (03) 5441032. Novi tednik izhaja vsak torek m peiek, cena torkovega izvoda je 0.S1 EUK petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanáek Mesećna narořnina je 7,50 BUR. Za tujino je letna oarořniiia 180 EUK. Številka transakcijskega »ču-na: 06000 002678B20. Nenaročcnih rokopisov in foto-
îj ne vračamo. Tbk: Delo, d.d., Tiskarsko sred^Síe, majska 5, direktor tvo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plaćuje 8,5% davek na dodano vrednosL
NOVI HDMK
Odgovorna urednica: T^tjanaCvim. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik folograíiie: Gregor Katíč. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.coTT) E-mail urednt&t^ iednik@W-Fc.si: E-mail t^ničnega uredništva tehnika.iednik^^cit^rc.si
RADtO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-rnall; radio^^nl-rc.si.
E-mail v studiu: info@>radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozman Petek, Urška SeliŠnik, Branko Stamejčič, Simona Šollnič. Dean Šuster, SaSka Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje ogUsn^ prostora v Novem tedniku in I^diu Celje ter nudi ostale agenajske storitve. Pomoinica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Vo^ko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Kienovlek, Alenka Zapulek, Rok Založnik Teieton: (03)42 25 190 Fvc (C^}S4 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po el^ poŠti: agencíjá@W rc.sí
now tednik
-K
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	ndgrada: darilni bon v vrednosti 15 evrov za masažo v salonu Sprosiitvene masaže, Carmen Hriberlek, s.p.. Lava 7a, Celje in monografija o Savinji
2.	nagrada: darilni bon za oblikovanje obrvi in dve karti za kopanje v bazenu Golovec
3.	- 5. nagrada: knjiga Mohorjeve družbe Marjan Marin-šek: Ko slive v mlin narejajo
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka, 14. februarja.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika» ki je izšla 1. februarja 2008.
ReSfftev nagradne križanke iz st. 9
Vodoravno: SPLAV, TRAVA, RENTA. AP. OL, DIR, KURENT, ZEN, MARŠ, PREGL, GINEKOLOG» SIROTKA, OMOTOCIA, ISAR, EMISAR, MUR, HA. JUHAR. OBARA, ARKADA, AROMA, EŽ. OCA, UKANA. OKA. ZORAN, DETIČ, SKI, EPILOG. MIZA, KONICA, ASANA, AR, ARAN, OST, ORISA, KU, LlCEK, OBESEK, AZTEKI, ESTETIKA, CARTER. REAL. SAN.
Geslo: Praznik konca zime in začetka pomladi.
Izid žrebanja
1. nagrada • darilni bon v vrednosti 15 evrov za masažo v salonu Sprostitvene masaže, Carmen Hriberlek, s.p., Lava
7a, Celje in monografijo o Savinji, prejme: Sanja Marja-novič, Slake 8, 3257 Podčetrtek.
2.	nagrado • darilni bon v vrednosti 10 evrov v Gostišču Miran v Dramljah, prejme: Branko Murko> Rakovlje 52, 3314 Braslovče.
3.	- 5. nagrado - knjigo Mohorjeve družbe Vinko Šmajs: Sonce mojega živl|enja, prejmejo: Cirila Suša. Pod gradom 1. 3270 Laško, Dušanka Kidrič, Klenik 19,6257 Pivka in Mirko Mastnak, Loka 106, 3223 Loka pri Žusmu.
i			1"		4	- -i			7'	i	9-	
	K»	11 1		12		IS	14 1	IS		if		
		18			21)	21	22		23	24		
Ime in priimek: Naslov: _
HOROSKOP
mm
OruL Pokazala se bo možnost, da se fudi vpletete v nekaj, kar lahko pnnese velik dobiček. Potrebna bosta le pogum in za^-naiwst, ostoÁo bo prišlo kar samo. Sprejeli boste povabilo na zabavo, kjerboše nekdo...
On: Precej nemirno boste pn-Čakovali prijaîeljico> ki vam veliko pomeni. Konec tedna bo priSla in uam prinesla rwtranji mir, v pogovoru pa rudi prepričanje, da lahko pričakujete ka/ več, kot le príjateljstw.
Ona: Prav bi bilo. da bi se zavedli napak, ki jih dslaie w sami, saj bi s tem bili priza-nesljivejši do drugih. V nasprotnem primeru se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste doiiveli marsikniero neprijetno presenečenje!
On: Zelo dobro bi bdo. Če Čimprej opustili stare, grde navade in se navzeli novih, zanimivejših in konec koncev tudi donosnih. Ježe lako, da je zdaj Čas hitrih premikov, ki ne dopuščajo nUi crenuika nepazljivosti!
DVOJČKA ^
Ona: Namesto da čakate, da vam sreča pade v naročje, bi bilo dobro storiti kaj, da jo zadržite vsq takrat, ko jo imate. Vfen-darsete sreče vse premalo zavedale in 2ŮÍ0 se vam lahko kaj hitro pripeli, da jo izgubite.
On: Ne pritožujte se nad trenutno situacijo: veliko bolje bi bilo. Če bi kaj storili za njeno izboljšanje. Samo sedenje in nakladanje o raznih motnostih še ne prinese rešitve. TYeba ba pač poprijeti za deio ...
Ona: Odkrilibosie, da je življenje veliko lepše, če ste v družbi nekoga, ki vas ťma rad. Prepustite se čustvom, ne bo vam žal. Z nekom boste Šli na krajši izlet, fei vam bo še dolgo osial u nadvse prijemem spominu.
On: Le sreà se boste kihko zahvalili, da boste pravočasno opazili nastavljeno zanko in se izognili posledicam, V bodoče bodite bolj previdni, saj nekdo vztrajno priložnost, da vam povzroča težave!
Ona: Nekdo vam i?o dal vedeti, da ob vaSih zaljubljenih pogledihne more ostali hladen. Nikar ne čakajte na tisto, kar lahko dobile sfíiaj. ampakzgm-biie priložnost z obema rokama. Ne bo vam tal!
On: Bodite kar se da zmerni in zadržani, saj bi vam vsak prehiter korak naredil več škode kol pa koristi. Za tvegane in povsem nepremišljene poteze bo še dovolj priložnosti
DEVICA ^
Ona: Odpravili se boste na zabavo in tako pozabili rui neprijetnosti, ki so se vam dogajale zadnje čase. Zabavali se bch ste kot že dolgo ne. Obeta se^ da boste spoznali osebo, ki je ne boste zlahka pozabili.
On: Kmaia boste spoznali osebo, ki jo že dolgo čakale, ne da bi se tega zavedali. Zato pamei v n?ke. da vam pňložnost ne spolzi med prsti. Vse se lahko razvije v prijetno avanturo, ki vam bo ostala v spominu.
Ona: Sedaj pa vidite, kam vas je pripeljalo neodgovorno ravnanje. Nekdo, ki ste ga pustili na cedilu, samo čaka na ugoden trenutek. Raje storite prvi korak vi in se mu vsaj pošteno opravičite.
On: S partnerko se bosta sporazumela glede neke pereče zadeve, ki je bila zadnje čase precej moi^a ovira med vama. Tako bosta dokončno uspela urediti razmerje, ki ima očitno še kar lepo prihodnost.
Ona: Na ljubezenskem področju se vam bo vse razpletalo naravnost sanjsko in ponovno boste v devetih nebesih. Nikar se ne sprašujte zakaj, ampak raje zagrabile priložnost, ki ste si jo konec koncev tudi zaslužili.
On: Kb se boste odločali med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, se bo odločitev nagnila na stran poslovnosti. Je že tako. da imate radi predvsem finančno stabilnost, za ostalo pa boste poskrbeli kdaj kasneje.
STRELEC ^
Ona: V družinskem krogu se boste počutili tako prijetno, kot že dolgo ne, kar bo predvsem posledica vaših nedkvnih uspehov na ljubezenskem področju. Pogovorile se s tistim, ki vam lahko veliko pomaga.
On: Izognili se boste neprijetnemu srečanju z osebo, ki vam je v preteklosti storita marsikatero krivico. Kako dolgo se boste lahko še skrivali? Konec koncev se boste morali vendarle postaviti za svoje cilje.
KOZOROG
Ona: Nezaupljivost vas lahko še drago stane! Bodite bolj tolerantni m se sprijaznite s tem, da ni vedno Čisto po vašem. Včasih je treba upoštevati tudi nasvete drugih, če želite realizirati zastavljeni cilj.
On: Nikar ne obupujte zaradi trenutnih malih nesoglasij s prijateljico, saj mislila nič hudega. Raje se potrudite in ji predlagajte spravo, ki se iû/zko kaj hitro sprevrže v trajnejšo prijateljstvo.
VODNAR ^
Ona: Zelo dolgo ste odlagali krizo, zdaj boste morali pogledati resnici v obraz in se soočiti z nekaj neprijetnimi stvarmi, ki bodo povzročile precej težav. Je že tako. da dlje kot odlagaš obveznosti, te^e jih rešuješ.
On: Priluijajoči vikend bo prinesel tako presenečenje. davam bo dobesedno vzelo sapo in kar ne boste mogli verjeti, da se to dogaja prav vam Partnerka se bo ob vsem tem le muzala in si mislila svoje ...
Ona: Sprehod v naravo aíi pa ukvarjanje s športnimi aktivnostmi - to naj bo vaš glav-ni trenutni cilj. Dosedanji napori so vas preveč izčrpali, zato poskrbite za svoje, trenutno zelo slabo zdravje. Upoštevajte rmsvet!
On: Postopoma se boste sicer umirili, vendar to ne bo ta-kozabavno, kot ste si predstavljali še vedno pa niste uspeli razjasniti, ali je bila storjena napaka na vaši straní ali vam jo je nekdo podtaknil.
Na Emi ne, v tujini civaicrat da
»Májá gre v Romunijo!« smo biij še pred kratkim vsi iz sebe od navdušenja, ko je bila Maja Slatínšek na romunskem evrovizijskem predizboni izbrana med najboijSe. Potem nam je zaprlo sapo. ker je na vsem lepem sodelovanje odpovedala. In zdaj je jasno za-kaj. Maja bo evrovizijska fínalístka na Irskem.
Svojo skladbo Time to rise je> takrat še v slovenščini, poslala na Emo in doživela veliko razočaranje. Gladko so jo zavrnili. «Ampak meni se je skladba zdela enostavno predobra, da bi nekje obležaja brez občinstva in brez možnosti, da bi zazvenela. Poslali smo jo na razpise tudi v tujino. Zelo verjamem v to skladbo in očitno ji je bil uspeh usojen. Kmalu sem na veliko presenečenje dobila obvesiOo iz Romunije, da se je moja skladba, tokrat v angleški različici, uvrstila med 24 polfinalistov.u Lahko si predstavljamo navdušenje in veselje. Že čez teden dni je Maja od tega tekmovanja vseeno odstopila. Izbrali so jo namreč tudi med irske finaliste. >>Tako sem se odločila predvsem zato, ker sem bQa na irskem avtomatično izbrana med šest finalistov. Mojih tekmecev je lako le pet, medtem ko bi se morala v Romuniji Šele prebiti do finala. Sploh pa gre v tem primeru za državo, ki je še vedno tovrstna velesila, saj so njihovi predstavniki na Evroson-gu zma^li kar sedemkrat.«
Do 23. februarja torej Majo čakajo predstavitve, novi* narske konference, snemanja in podobno. Potem pa ... držimo pesti. Uspeh je tako ali tako že zdaj vsega spoštovanja vreden. Maja je in bo za vedno ostala prva slovenska pevka» ki se je uvrstila na tuji izbor. Prve irske vtise je mlada pevka zbrala včisto sveže odprtem spletnem dnevniku. Prijazna in prav nič zvezdniška Maja je eden bolj sončnih ljudi in zato |i res iskreno želimo, da se na Ir* skem zgodi vse najboljše!
Sto Foto: GK
Vi veste, Icako to gre
»Ko končujemo urejanje novega dela bolnišnice, se že pripravljamo na novo gradnjo. Pa saj vi veste« ka-ko to gre,« razlaga direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjancge-neralnemu direktorju skupine T\iš Aleksandru Svetelšku. Kot je dobro videti iz izraza Aleksandra Svetelš-ka. tega ne ve. Tuš pač ni gradil nobene svoje trgovine celega četrt stoletja ... Mogoče pa se motimo in je direktor bolnišnice zaprosil generalnega direktorja skupine 'RjŠ za malce pomoči?
Foto: SHERPA
kontra mačku
Pustno obarvano fotografijo smo izjemoma plasirali na zadnjo stran. Miške, vzgojiteljice iz vrtca na Rečici ob Savinji, ki so se potrudile za nedeljsko otroško maškarado, so namreč trdile, da ne poglodajo največjega proračunskega kosa. Maček, župan Vinko Je-raj, se je tudi med pustovanjem trudil dokazati nasprotno.
zapornik pred banko

Gotovo Še niste pozabili pobeglega zapornika, ki so ga na vse mile viže rotili, naj se vendarle odpove razgledni točki na strehi banke in se vrne na trdna lia. Glede na neposredno soseščino celjskih zaporov je tako lahko »arestant« pred banko vsaj sumljiv, če ne drugega. Pa je bil preplah lažen. Pod krinko progaste obleke se je namreč zavil vsestranski celjski glasbenik Srečko Erjavec. Tokrat je v zasedbi ansambla Journal zabaval pustne Seme na celjski povorki. In ker je ostro oko Novega tednika opazilo, da je bil zapornik že lani, smo čisto nehote pomislili, da bi naslednje leto morda lahko prestopil le na dnigo stran zakona.
Foto: AŠ
Splavar - smetar
Kip celjskega splavarja je v pustnem Času spel dobil svojo preobleko, ie tretjič so ga oblekli člani Fuck art kolektiva. Tokrat je našemljen v smetarja.
Člani skupine pravijo, da je od vsakega posameznika odvisno, kako razume to njihovo potezo. Je čiščenja potrebno mesto ali park? V kakšnem smislu • fizičnem ali kadrovskem? Ahje to le alegorija na mladinsko »trashersko» subkulturo? Opozarja na eksploatacijo tuje delovne sile? Ali pa se iz nje norčuje? Morda pa Fuck art kolektivu le primanjkuje materialov za kakšno bolj resno masko? Takšna možna vprašanja ponujajo sami in odgovarjajo, da je kolektiv zdrav in dober, nadaljnji posegi v mestne simbole in umetnine pa so v pripravi.
PLESie/VRSXVO FJVSiVDEHSTVO
i^KUGLER
rr^
Kosovelova 16 3000 caj£
GSM OH Ht ^ Tfet 0% 490 mz
m