URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 3 Ljubljana, petek 7. februarja 1986____________ Cena 300 dinarjev Leto XLIII 227. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnje obsojencev ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Izvršitev neprestanega dela kazni zapora se odpusti Ali Shatti Thamiru, rojenemu leta 1955 v Bagdadu — Republika Irak, se odpusti izvršitev neprestanega dela kazni zapora iz kazni treh let zapora. 2. člen Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo Goliču Josipu, rojenemu leta 1964 v Kiseljaku, se kazen štirih mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v času dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Trišiču Radomiru, rojenemu leta 1965 v Ložnici, se kazen treh mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v času dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. 8t 25-1/86 Ljubljana, dne 29. januarja 1986. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit 1. r. 228. Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, St. 24/79, 12/82 in 39/85) in v skladu z 2. členom družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št iO/85) je IZVršni svet Skupščine SR Slovenije na 108. seji dne 25. januarja 1986 sprejel SKLEP * ounovah to merilih za določitev osebnega dohodka h* dragih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih Imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 1 S tem sklepom se določajo osnove in merila za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev ki vodijo republiške upravne organe, republiške organizacije ter samostojne stro- kovne službe Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v ' nadaljnjem besedilu: funkcionarji). 2 Pri določanju osnov in meril za določanje osebnih dohodkov funkcionarjev se upošteva družbeno vrednotenje del in nalog, ki jih funkcionar opravlja v okviru določene funkcije in njegovega delovnega prispevka k uresničevanju funkcij organa. 3 Pri ugotavljanju družbehe vrednosti posamezne funkcije se upoštevajo naslednji kriteriji: — družbeni pomen del in nalog, ki sestavljajo vsebino funkcije, — zahtevnost ter obseg del in nalog, — neposredna družbena odgovornost za opravljanje del in nalog. Glede na navedene kriterije se določijo za posamezne funkcije naslednje osnove osebnega dohodka, izražene v točkah: 1. 1. Generalni sekretar Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 2. Funkcionarji, ki vodijo delovna telesa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in njihovi namestniki 3. Funkcionarji, ki vodijo samostojne strokovne službe Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in njihovi namestniki II. Funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe in republiške organizacije: 1. Direktor Zla voda SR Slovenije za družbeno planiranje 2. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke, Zavoda SR Slovenije za statistiko, Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije, Zavoda SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje 3. Funkcionarji, ki vodijo druge republiške upravne organe in republiške organizacije III. Namestniki funkcionarjev, U vodijo samostojne republiške nprarae organe in republiške organizacije: 1. Namestnik dMdarja Tl^nihimn uprave za dr albe— prihodke, laa-ala SR Slovenije za družbeno planiranje. Zavoda SR Slovenije za statistiko, 11 idr ceno da SR Stovenfje * mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno ha kult orno sodelovanje 2. Namestniki funkcionarjev, ki vadijo druge republiške upravne organe bi republiške organizacije do 1.346 1.254—1.284 i.m— do 1.346 1.130—L28» L0W—LIH IV. Funkcionarji in njihovi namestniki, ki vodijo republiške upravne organe v sestavi 969—1.130 Osnove osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka se povečajo zaradi vrednotenja posebnih pogojev dela in odgovornosti skladno z določili zakona o notranjih zadevah in zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter sklepom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o povečanju osnov osebnega dohodka za delavce v inšpekcijskih službah. 4 tOsnova mesečnega osebnega dohodka, določena na podlagi 3. točke tega sklepa, se poveča glede na delovno dobo, ki se šteje v pokojninsko dobo: od 1 do 5 let delovne dobe za 1 e/o, nad 5 do 10 let delovne dobe za 2 °/o, nad 10 do 15 let delovne dobe za 4 °/o, nad 15 do 20 let delovne dobe za 6 %>, nad 20 do 25 let delovne dobe za 8 %>, nad 25 do 30 let delovne dobe za 10 %, nad 30 let delovne dobe za 12 °/e. 5 Funkcionarji prejemajo mesečno akontacijo osebnega dohodka, ki jo določi Komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve na osnovi števila točk po 3. in 4. točki tega sklepa in vrednosti točke, ki se uporablja za izračun sredstev za osebne dohodke delavcev v republiških upravnih organih. Sredstva za osebne dohodke funkcionarjev se zagotavljajo v okviru sredstev za delo organa. 6 Osebni dohodek funkcionarja se lahko izjemoma poveča tudi glede na ugotovljene rezultate pri opravljanju funkcije. V tem primeru Komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve za določeno obdobje poveča osebni dohodek funkcionarja do višine 10 %> osnove iz 3. točke tega sklepa v naslednjih primerih: — če sta se povečala obseg in zahtevnost nalog, predvidenih v programu dela. — če mora poleg svoje funkcije stalno ali začasno opravljati naloge, ki niso sestavni del nalog, določenih za njihovo funkcijo, — če se je zahtevnost nalog tako povečala, da je potrebna izjemna delovnost in prizadevanje, da bi se programirane in dodatne naloge čimbolje opravile, — če je dosegel izredne uspehe in ima posebne zasluge za hitro in uspešno izvrševanje posameznih nalog in je izkazal izjemne rezultate dela. Delovni prispevek funkcionarja dokončno oceni Izvršni svet Skupščine SR Slovenije enkrat letno, praviloma tedaj, ko obravnava in ocenjuje delo posameznega organa. 7 Funkcionarju, ki neprofesionalno opravlja dela In naloge v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije oziroma v republiških upravnih organih, se lahko za opravljanje funkcij pr tena pravica do dela osebnega dohodka, ki je sorazmeren obsega in zahtevnosti opravljenih del in nalog. Ta del osebnega dohodka lahko znaša največ do 25 '/o osebnega dohodka, ki je določen za podobna dela in naloge, pri katerih obseg del in nalog zahteva polno zaposlitev. Ta del osebnega dohodka skupaj z osebnim dohodkom, ki ga funkcionar pridobiva iz delovnega razmerja ali drugega dela, ne sme presegati osebnega dohodka, določenega za naj višjo funkcijo v republiki. Funkcionarju, ki neprofesionalno opravlja dela in naloge v okviru funkcij iz prvega odstavka tega člena in za opravljanje teh del in nalog ne prejema dela osebnega dohodka po prejšnjem odstavku, se lahko prizna nagrada, ki v enem koledarskem letu ne more presegati dvakratne višine poprečnega mesečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v tekočem letu. 8 Glede višine nadomestila osebnega dohodka za čas nezmožnosti za delo do 30 dni, dnevnic za službeno potovanje in stroškov za prenočevanje, povračila potnih stroškov in povračila za uporabo lastnega vozila v službene namene, nadomestila za ločeno življenje, povračila stroškov ob selitvi iz kraja stalnega bivališča v kraj zaposlitve, regresa za organizirano prehrano med delom, nadomestila stroškov za' prevoz na delo in z dela, regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad, nagrade ob odhodu v pokoj ter drugih prejerfikov in nadomestil, prispevka za izobraževanje ter prispevka za stanovanjsko izgradnjo, se za funkcionarje uporabljajo določbe samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti upravnega organa, v katerem opravljajo stalno funkcijo Funkcionar, ki opravlja funkcijo zunaj kraja stalnega prebivališča, je upravičen štirikrat mesečno do povračila potnih stroškov od kraja, kjer opravlja svojo funkcijo, do kraja stalnega prebivališča in nazaj. 9 Funkcionar, ki po poteku dobe, za katero je bil imenovan, ni ponovno imenovan in ni razporejen k delom in nalogam v upravnem organu, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, ali ki razporeditve k takim delom in nalogam ne sprejme, ima šest mesecev pravico do osebnega dohodka v višini zadnjega mesečnega dohodka pred iztekom mandata s tistimi povečanji osebnega dohodka in prejemkov, ki so predvideni s samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti organa v katerem uresničuje pravice iz delovnega razmerja. 10 Funkcionar, ki je v zadnjih šestih ali dvanajstih mesecih pred izvolitvijo oziroma imenovanjem prejemal višji osebni dohodek, kot se določi po 3. in 4. točki tega sklepa, obdrži dotedanji osebni dohodek. Ta osebni dohodek se ne povečuje toliko časa, dokler višina osebnega dohodka, določenega za funkcijo, na katero je Imenovan ne doseže višine prlnešenega osebnega dohodka. Ta določba velja do 30. junija 1986. 11 Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o osnovah in merilih za določitev osebnega dohodka In drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije z dne 20. junija 1985 in 9. julija 1985 (Uradni Ust SRS, št. 24/85 in 26/85). 12 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 113-02/82-10/28 Ljubljana, dne 23. januarja 1986. x Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r. 229. Na podlagi 173. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, št. 33/80) in glede na določbe IV. poglavja 1. in 2. točke ter V. poglavja 7. točke resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986, izdaja Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje v soglasju z Republiškim komitejem za družbeno planiranje ODREDBO o evidenci kazalcev iz planskih aktov temeljnih in drugih organizacij združenega dela za leto 1986 1. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti morajo kot obvezne priloge istočasno s predložitvijo zaključnega računa za leto 1985 predložiti Službi družbenega knjigovodstva podatke o razporejanju dohodka iz svojega planskega akta za leto 1986 v dveh izvodih na obrazcu, ki je sestavni del te odredbe in objavljen skupaj z njo. 2. člen Podružnica Službe družbenega knjigovodstva opremi obrazce za računalniško obdelavo in posreduje en izvod izvršnemu svetu skupščine občine. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji obdela podatke in jih posreduje udeležencem odbora za spremljanje izvajanja usmeritev resolucije za razporejanje dohodka v letu 1986. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 428-02/86-3 Ljubljana, dne 24. januarja 1986. Soglaša Direktor Republiški komite Zavoda SR Slovenije za za družbeno planiranje družbene planiranje Predsednik Bojan Praznik 1. r. Milivoj Samar 1. r. Plan razporejanja dohodka v letu 1986 Obrazec P-86 N 6. O < « N S* Elementi h o< ;= s f1- II 52 3 = i 2 1 X tl S« c S N ~ 1» 1 2 S « 5 6 7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 082 019 056 121 do 129 118 118 + 119 + 120 208 210 1(082 : 019)] X 100 056 :210 (056 : 208) X 100 [(121 do 129) : 208] X 100 1(121 do 129) : 056] X 100 Celotni prihodek Materialni stroški Doseženi dohodek Akumulacija TOZD Del čistega dohodka za osebne dohodke Del čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo TOZD Povprečno uporabljena poslovna sredstva Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur . Kontrolni seštevek (zap. št. 1 do 8) Celotni prihodek v primerjavi z materialnimi stroški (v 6/o z eno decimalko) Dohodek na zaposlenega Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v “/o na 2 decimalki) Delež akumulacije v dohodku (v "/o z eno decimalko) Delež izvoza doseženega s konvertibilnim prili vom v. celotnem prihodku (v °/o z eno decimalko) Akumulacija v TOZD v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi v obdobju 1983—1985 (v •/» na 2 decimalki) 01 02 03 04 05 06 07 08 09 Stran 298 URADNI' LIST SRS St. 3 — 7. II. 1986 1 z 3 4 5 6 7 17 Akumulacija v primerjalni podskupini dejavnosti v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi v obdobju 1983—1985 (v •/• na 2 decimalki) 18 Razporejena sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD na delavca v prvih devetih mesecih leta 1985 18 Razporejena sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v primerjalni podskupini dejavnosti na delavca v prvih devetih mesecih leta 1985 Dne 1986 Predsednik delavskega sveta Pečat SDK, ki sprejema obračun, in datum sprejema NAVODILO: 1. Podatke v vrsticah pod zaporednimi številkami 1 do 8 izpolnjujejo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti v materialni proizvodnji in izven materialne proizvodnje: podatke pod zaporednimi številkami 10 do 19 pa izpolnjujejo samo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje. 2. Podatki v petem stolpcu za elemente pod zaporednimi številkami 1 do 8 se morajo ujemati z ustreznimi podatki iz obrazca »Poslovni rezultati med letom — bilanca uspeha« za leto 1985 oziroma iz obrazca »Posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha« za leto 1985. Podatki v šestem stolpcu se povzemajo iz planskega akta za leto 1986, ki ga je sprejel delavski svet. ZR 83 (095 + 111 do 119) : 190 X 100 + ZR 84 (095 + Podatek pod zaporedno številko 17 je izračunan in objavljen kot sestavni del »Metodologije za spremljanje uresničevanja določil resolucije za razporejanje dohodka v letu 1986«. 6. Metodologija za izračun podatkov pod zaporedno števUko 18 in 19; (118 + 119 + 120) : 210 Direktor 3. Podatki v petem stolpcu pod zaporednimi številkami 10 do 15 predstavljajo izvedene kazalce poslovanja in so izračunani iz ustreznih podatkov za leto 1985, podatki v šestem stolpcu pa se izračunajo iz ustreznih planiranih kategorij za leto 1986. 4. Podatek pod zaporedno številko 15 izračunajte po metodologiji za izpolnjevanje obrazca za obračun iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Obrazec DD — 7,35; za leto 1985), in sicer za zaporedno številko 037 tega obrazca (*/» delež izvoza, doseženega s konvertibilnim prilivom, povečanega za izvozno stimulacijo v celotnem prihodku). 5. Metodologija za izračun podatkov pod zaporedno številko 16 in 17: 111 do 119) X 100 + ZR 85 (121 do 129) : 208 X 100 Vir za izračun tega podatka je periodični obračun za obdobje januar-september 1985. Podatek pod zaporedno številko 19 je izračunan in objavljen kot sestavni del »Metodologije za spremljanje uresničevanja določil resolucije za razporejanje dohodka v letu 1986«. 230. Na podlagi 14. odstavka 7. točke V. poglavja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43-1752/85) je odbor za spremljanje izvajanja resolucije za leto 1986 za razporejanje dohodka na seji dne 23. in 31. januarja 1986 sprejel METODOLOGIJO za spremljanje uresničevanja določil resolucije aa razporejanje dohodka ▼ 1986. lete A. FINANČNI KAZALNIKI DELOVNIH IN POSLOVNIH REZULTATOV Služba družbenega knjigovodstva bo po podatkih iz trimesečnih, polletnih in devetmesečnih perio- dičnih obračunov v 1986. letu in po zaključnem računu za 1986. leto sporočala podatke in kazalnike, ki so opredeljeni pod I. točko. Podatki in kazalniki bodo izračunani za posamezna obračunska obdobja v 1986. letu, za enaka obdobja 1985. leta z indeksom rasti: I. Za vsako temeljno organizacijo združenega dela in enovito delovno organizacijo, ki ima sedež na območju posamezne občine in posebej za delovne organizacije, Id imajo v svoji sestavi temeljne organizacije združenega dela (seštevek podatkov TOZD in delovnih skupnosti skupnih služb) s področja gospodarstva (področja od 01 do 11 enotne klasifikacijske dejavnosti) razen delovnih skupnosti bank in drugih finančnih organizacij (enotna klasifikacija dejavnosti 1101 in 110201) naslednje podatke in kazalnike. 1. Kazalniki uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja s sredstvi 1.1. Dohodek na delavca (v dinarjih) 1.2. Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v Vt z eno decimalko) 1.3. Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v •/• z eno decimalko) 1.4. Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi v obdobju 1983—1985 (v •/• z eno decimalko) ZR 83 ((095 + 111 do 119) : 190) X 100 + ZR 84 ((095 + I. 5. Celotni prihodek v primerjavi z materialnimi stroški (v °/o z eno decimalko) 2. Delež celotnega prihodka doseženega s konvertibilnim prilivom 3. Podatki in kazalniki oblikovanja in: razporejanja dohodka 3.1. Doseženi dohodek (v tisočih din) 3.2. Sredstva za akumulacijo (v tisočih din) 3.3. Razporejena sredstva za osebne dohodke in skupno porabo (v tisočih din) 3.4. Delež sredstev za akumulacijo v doseženem dohodku (v %> z eno decimalko) 3.5. Delež sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v doseženem dohodku (v °/» z eno decimalko) 3.6. Razporejena sredstva za osebne dohodke (v tisočih din) a) v primerjavi z enakim obdobjem lani b) v primerjavi z 1/4, 1/2 oz. 3/4 sredstev za osebne dohodke, razporejenih v letu 1985 c) v primerjavi z 1/4, 1/2 oz. 3/4 sredstev za osebne dohodke, razporejenih v 1985. letu — očiščena sred stva 3.7. Razporejena sredstva za skupno porabo 3.8. Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur 3.9. Razporejena sredstva iz čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo na delavca (v dinarjih) 3.10. Razporejena sredstva za osebne dohodke na delavca na mesec (v dinarjih) 3.11. Cisti osebni dohodki, obračunani za obdobje, na delavca na mesec (v dinarjih) II. Za vsako temeljno organizacijo združenega dela in enovito delovno organizacijo, ki ima sedež na območju občine in posebej za delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi temeljno organizacijo združenega dela s področja družbenih dejavnosti (področij 12 in 13 enotne klasifikacijske dejavnosti) in za vsako delovno skupnost bank in drugih finančnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skup- * Oznaka za AOP 905 — izvoz, dosežen s konvertibilnim Drilivom na posamezna obračunska obdobja v letu 1985 in 1986 se v obrazcu -Posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanci uspeha- med posebnimi republiškimi Podatki vpiše znesek, ki je osnova za izračun podatka o deležu izvoza, doseženega s konvertibilnim prilivom, povečanim za izvozno stimuiaciio v celotnem prihodku v obraz-DD — -Obrazcu davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela-; pod zap. št. 37 Oznaka za AOP (058 :210) (056 : 208) X 106 ((121 do 128) : 208) X 100 111 do 119) : 190) X 100 + ZR 85 ((121 do 129) : 208) X 100 (082 : 019) X 100 (905* : 082) X 100 056 121 do 129 181 + 119 + 120 ((121 do 129) : 056) X 100 ((118 + 119 + 120) : 056) X 100 118 904 119 + 120 210 (118 + 119 + 120) : 210 118 : (210 X število mesecev v obdobju) 160 : (210 X število mesecev v obdobju) n os ti (področje 14 ter panogi 1101 in 110201 enotne klasifikacijske dejavnosti). — podatke in kazalce iz I. pod zaporedno številko 3.3. ter 3.6. do 3.11. III. Po periodičnih obračunih v letu 1986 in po zaključnem računu za 1986. leto bo Služba družbenega knjigovodstva obdelala podatke po I. in II. zbirno na ravni posameznih občin in zbirno na ravni republike. B. UGOTAVLJANJE USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA V POSAMEZNI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA I. Pri razporejanju dohodka v določenem obdobju (delavci v organizaciji združenega dela) ugotavljajo uspešnost poslovanja tako, da: — primerjajo dosežene rezultate poslovanja v tekočem obdobju s planiranimi rezultati za to obdobje in doseženimi v preteklem letu; — primerjajo dosežene rezultate poslovanja v svoji organizaciji združenega dela v predhodnem obračunskem obdobju z rezultati enake ali sorodne dejavnosti v predhodnem obračunskem obdobju. Za primerjavo rezultatov poslovanja se uporabljajo kazalniki: dohodek na delavca, dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, akumulacija s povprečno uporabljenimi poslov- «. nimi sredstvi, celotni prihodek v primerjavi z materialnimi stroški Uspešnost temeljne organizacije združenega dela oziroma organizacije združenega dela ugotovimo glede na primerjalno skupino (sorodno dejavnost) na naslednji način: Kazalniki uspešnosti Organizacija združenega dela Indeks kazalnika 1988/1985 kazalnik 1988 i * a 1. Dohodek na delavca 2. Dohodek v primerjavi s P UPS* 3. Akumulacija v primerjavi s PUPS* 4. Celotni prihodek v primerjavi z materialnimi stroški Primerjalna skupina Primerjava kazalnik 1986 Indeks kazalnika 1986/1985 OZD/prt- merjalna skupina 4 s-3ri Skupni kazalnik uspešnosti** xxx * PUPS poprečno uporabljena poslovna sredstva Skupni kazalnik uspešnosti ugotovimo tako, da med seboj zmnožimo podatke iz stolpca 6. Organizacija združenega dela v obravnavanem obdobju posluje podpovprečno uspešno, če skupni kazalnik uspešnosti dosega manjšo vrednost od 1. Organizacija združenega dela bi poslovala nadpovprečno uspešno, če bi bila vrednost skupnega kazalnika uspešnosti večja od 1. ■Pri načrtovanju razporejanja dohodka za leto 1986 se za primerjavo uporabi pregled kazalnikov za obdobje januar—september 1985 in pregled povprečnih stopenj akumulacijske sposobnosti v obdobju 1982 do 1984, ki je sestavni del te metodologije. Pri razporejanju dohodka v posameznih obračunskih obdobjih med letom se za primerjanje rezultatov s sorodno dejavnostjo uporabi pregled kazalnikov za obdobje januar—december 1985 in za ustrezna obdobja tekočega leta ter pregled povprečnih stopenj akumulacijske sposobnosti za obdobje 1983—1985. Kazalniki po podskupinah dejavnosti bodo objavljeni v Uradnem listu SRS v 30 dneh po poteku roka za predložitev periodičnega obračuna oziroma zaključnega računa Službi družbenega knjigovodstva. V delovnih skupnostih temeljnih organizacij skupnega pomena ter v delovnih skupnostih internih bank, ki ustvarjajo dohodek s svobodno menjavo dela v temeljni organizaciji združenega dela za katere opravljajo storitve se sredstva ta osebne dohodke oblikujejo skladno s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela, upoštevaje prispevek delovne skupnosti k doseženemu dohodku temeljnih organizacij, za katere opravljajo storitve. II. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo se lahko povečajo tudi na račun zmanjšanja materialnih stroškov v celotnem prihodku. Rast teh sredstev je lahko največ sorazmerna z rastjo dohodka, doseženega z zmanjšanjem materialnih stroškov. Osnova za povečanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pa ne more biti zmanjšanje deleža XXX XXX XXX materialnih stroškov v celotnem prihodka, ki je rezultat: — večjega povečanja prodajnih cen proizvodov in storitev, kot pa so se povečale cene nabavljenega materiala in storitev; — sprememb proizvodnega programa; — organizacijskih sprememb ter — drugih vplivov, ki niso posledica racionalnejšega trošenja materialnih stroškov. Primer izračuna možnega povečanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na račun zmanjšanja deleža materialnih stroškov je prikazan v točki C. II. Izvršni sveti in odbor bodo dajali oceno o mesečni rasti sredstev za osebne dohodke, upoštevaje planska predvidevanja glede rasti dohodka in gibanja osebnih dohodkov v gospodarstvu ustrezne družbenopolitične skupnosti ter dejanska gibanja v predhodnih obdobjih. Po periodičnih obračunih oziroma zaključnem računu bodo izvršni sveti in odbor objavili podatek o rasti sredstev za osebne dohodke, upoštevaje družbeno produktivnost dela, rast dohodka in rast osebnih dohodkov v gospodarstvu ustrezne družbenopolitične skupnosti v letu 1986. C. RAZPOREJANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNIH SKUPNOSTIH. KJER SE RAST TEH SREDSTEV USKLAJUJE Z RASTJO V GOSPODARSTVU USTREZNE DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI V organizacijah in skupnostih, za katere je v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana SRS za obdobje 1986—1990 v letu 1986 predvideno usklajevanje rasti, sredstev za osebne dohodke z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu ustrezne družbenopolitične skupnosti bodo delavci upoštevali ocene o pričakovani rasti ter ocene o ugotovljeni rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu ustrezne družbeno- politične skupnosti, ki jih bodo ugotavljali in objavljali v občinah izvršni sveti skupščin, v republiki pa odbor za spremljanje resolucijskih usmeritev. Tako ugotovljeno rast sredstev za osebne dohodke bodo pri razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke upoštevali delavci v organizacijah navedenih dejavnosti ob pogoju, da so izpolnili dogovorjene programe ter da imajo za to razpoložljiv dohodek. Zaradi lažjega spremljanja izvajanja resolucijskih ustneritev glede usklajevanja gibanja osebnih dohodkov in glede usklajevanja ravni osebnih dohodkov delavcev na tem področju, organizacije in delovne skupnosti, ki v dogovoru z uporabniki svojih storitev oziroma financiranjem upoštevajo pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke rast sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu v ustrezni družbenopolitični skupnosti, izpolnijo v obrazcu »Posebni podatki k poslovnemu uspehu med letom — bilanci uspeha« pod oznako za AOP 904 posebni republiški podatek o razporejenih sredstvih za osebne dohodke. Podatek iz prejšnjega odstavka izpolnijo organizacije združenega dela in delovne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, ki sodijo po enotni klasifikaciji dejavnosti v področje dejavnosti 12 in 13, vse delovne skupnosti, ki sodijo v področje dejavnosti 14 (delovne skupnosti skupščin, političnih in izvršilnih organov, upravnih organov in organizacij, pravosodja, službe družbenega knjigovodstva, narodne banke, samoupravnih interesnih skupnosti, združenj organizacij združenega dela in družbenopolitičnih organizacij, delovne skupnosti bank, ki sodijo v panogo dejavnosti 1101, delovne skupnosti zavarovalnic, ki sodijo v podskupino dejavnosti 110201 in organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so izvajalke v okviru samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti iz prejšnje točke izpolnjujejo pod oznako za AOP v koloni 4 podatek o razporejenih sredstvih za osebne dohodke za celo preteklo leto (podatek v obrazcu »Poslovni rezultati med letom — bilanca uspeha za leto 1985« pod oznako AOP 108), zmanjšan za znesek razporejenih sredstev, ki se nanašajo na predhodno leto (poračun) in povečan za znesek sredstev, ki so bila v tekočem letu razporejena na račun . premalo razporejenih sredstev v preteklem letu. Pod oznako za AOP v koloni 5 se izpolnjuje podatek o razporejenih sredstvih za osebne dohodke v tekočem obdobju (podatek v obrazcu »Poslovni rezultat med letom — bilanci uspeha za leto 1985 pod oznako za AOP 118) zmanjšan za razporejena sredstva za osebne dohodke, ki se nanašajo na preteklo leto in zmanjšan za sredstva, ki so bila razporejena v tekočem letu na račun usklajevanja ravni osebnih dohodkov po posebnih programih. C. PRIMERI dohodke in skupno porabo na delavca v OZD A večja kot v primerjalni skupini (v OZD A 760.000 din, v primerjalni skupini 660.000 din). V letu 1985 je OZD A razporedila 2.000 mio din doseženega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v višini 380 mio din in na akumulacijo v višini 500 mio din, ki jo je oblikovala s 10.000 mio din poprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Drugi del dohodka so obveznosti za skupno in splošno družbeno porabo in druge obveznosti, ki se krijejo iz dohodka. OZD planira, da bo tekom leta 1986 uspešnost gospodarjenja, merjena z enotnim kazalnikom uspešnosti, nad poprečna, zato naj bi iz dohodka, Id ga planira v višini 2.200 mio din, namenila za akumulacijo tolikšna sredstva, da bi se približala poprečni stopnji akumulacije skupine, tj. 7,8 “/o. Za tolikšno stopnjo akumulacijske sposobnosti bi morala biti razporejena sredstva za akumulacijo vsaj za 280 mio din večja od razporejenih sredstev za leto 1985 (ob predpostavki nespremenjenih cen in enaki vrednosti poprečno uporabljenih poslovnih sredstev). Ugotovljenega zaostanka v stopnji akumulacijske sposobnosti ni mogoče nadomestiti v celoti v letu 1986, ne da bi se pri tem raven poprečno razporejenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo zmanjšala pod poprečje primerjalne skupine. Da bi se v OZD A ohranila vsaj poprečna raven osebnih dohodkov in skupne porabe na delavca v primerjalni skupini, razporedi OZD A za osebne dohodke in skupno porabo 330 mio din, za akumulacijo 750 mio din, oziroma 250 mio din več kot v letu 1985. II. Izračun možnega povečevanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na račun zmanjšanja deleža materialnih stroškov-v celotnem prihodku OZD A je v letu 1985 ugotovila 4.000 mio din celotnega prihodka, obračunala materialne stroške v znesku 1.200 mio din, in dosegla 2.000 mio din dohodka. V letu 1986 ugotovi 4.500 mio din celotnega prihodka, obračuna 1.300 mio din materialnih stroškov ter doseže 2.200 mio din dohodka. Delež materialnih stroškov se v celotnem prihodku zmanjša od 30,0 %> na 28,9 °/o. Potrebno je še ugotoviti, za koliko lahko OZD A razporedi na ta račun več sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V primeru, da bi delež omenjenih materialnih stroškov v celotnem prihodku tudi v letu 1986 znašal 30,0%, bi materialni stroški znašali 1.350 mio din, kar pomeni, da je bilo z znižanjem deleža materialnih stroškov v celotnem prihodku prihranjenih 50 mio din, oziroma je doseženi dohodek na račun tega večji za 50 mio din oziroma za 2,3%. OZD lahko iz tega naslova poveča sredstva za osebne dohodke za enak odstotek, torej namesto 330 mio din, kolikor bi lahko delavci razporedili sredstev za osebne dohodke po usmeritvah resolucije za 1986. leto, upoštevanih v predhodnem primeru, lahko razporedijo za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1986 337,6 mio din (330 X 1,023). St. 428-02/86 Ljubljana, dne 31. januarja 1986. I. Oblikovanje potrebnih Sredstev za akumulacijo in razporeditev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v odvisnosti od dosežene stopnje akumulacijske sposobnosti v primerjavi s primerjalno skupino. OZD A je dosegla v obdobju 19|j3—1985 poprečno stopnjo akumulacijske sposobnosti o!l) %, medtem ko je bila v primerjalni skupini višja. 7.8%. Kljub slabši stopnji akumulacijske sposobnosti v zadnjih treh letih pa je raven poprečno razporejenih sredstev za osebne Odbor za spremljanje izvajanja resolucije za leto 1986 za razporejanje dohodka predsednik Peter Toš L r. r 5 S ll s a £ I S 85 a a s e in ‘5. e 5 — £ 11 e ■£ > ° 4, »• « -^ S »s 2 ° S a N g ed 5 "ef u a oo n n o a x rT m cn -H H li 5 E >3 3 a o 7» 3 xj -g e e o S 'O S d « O = 1: >:i ® s« > > e » £ 1 i -s» sfl lil 3 « 3 ^ ^ E 11 n |1 a Bil >s| SS 2 ! = s :ss — T3 »O | JŠ !■§ S- -I. 43 U 9 o g & 0 e6 ■5 fcl T3 ja > S 1 S = S Sx= Si _ -3 ^ s ■5, S o w •/« A Pt§OJ}S IIUTUIBIJSIEUI 2 fABfjaUilJd fl napound luioiaa •/1 A nijpoiiop A oqBJod oudniis m GO bz Aa^spajs ?aiaa ■/• A n^podop A ofiOBimun^B ez Aajspaas ?a[aa UIP A BOABiap BU ao ez Biipotiop Bgaistg zi BAispazs Bua[ajodzBti UIP A BOABiap bu opejod oudnojs ut ao BZ Bnpopop Bgaisip zi BAispaJS suafajodzBa nip a »OABtap bd Jfapouoa •/1 A lAispejs ItuiUAOisod jmiuotidBjodn oujaadod s lABfjauiiJd a cipeimumiB bz BAispaos •/. a t>S6I—5861 nfqopqo A JAispaos’ imiuAoisod luiiuafidBjodn ou^ajdod s jABLauipid a OflOBIBUmoIB BZ BA4SP3JS •/• A puspa-is imiuAoisod imiuafiqBJOdn oujajdod s lABfjauiud a ?{apouoa Biap Bgauaztupz tPBZIOBajO OHASig M §§ ss Q OJ 3 V 2 as gl i| 265,5 222,1 124,3 159.7 142.9 164,1 181.9 192,0 162,3 215.8 244,0 e— CCccCNrrCCCCtnCDCOCvjp.OCC Š S £ 5 g S S £ sf S S? 5 S S S — CNCN^-^- — mrfeO^-CNCN*— ONO «d 1 ® S S 8 TH 0 i-4_ CO CO n «> cn ” 8 S cq_ O CN 05 C3 02 IH 05* r}T rh O* CN* m* CD* CN CN CN rf ■ CO CN rt* S <= « R ™. t~* r—4 cn «H rH CN i-i CN *h s rt* CO < t—• CC 1 TS S § 3 g SE| = "qj E S E o a - fi!lll!!!!lsll rt r-t oi co n< 10 qo cd ci o t-4 11 p cti CL T3 ^ d^~¥l|o ™ JŽ § M>S Jd ~ -E ^ 0 c ^ 3 S « S g - « •g mm «5 ^ S 5 .S < tsl J 1-, U 00 cd rf<" lO OO I E e« B. M I jj, S » S | r S - 5 | - a c ^5 | p 5 = X/I M c -0 O •" c c > ‘S? •9 % a 'a s 'S "O a S co až 02 d £ f8 -ti fi ii » S 2 » ^ I ec i; s s 'N |* "1 I N I O s» o 5 5 c > r5 e I a •/# A I I (O (M [> tD T^ C’0_ tn C2 CC_ CN r—^ 'CT cn CD^ lO^ in CO_ «C5^ <£) cr^ £> CO T-^ (M •—co Pl § OJ) S lLU{UlEtJ3)ELU Z j d j CnT ro" ^ CD ^3 ^ 'T lOOtnm^^g-CNOCDNOgto g CO g Cg O ^ ^ O* TO • CO r-* 2t3poyud IU)0I90 •/• a — nsipoLiop a o c~ o to i> O) in co eo^ c-^ in 'T cn od 05 o o co i> «coocooor- V o m*" cT o af | cf of <0 | ipcmop e§3)ši? zi BA^spaJS euaCaJodzeM urp a — eDABiap eu oqejod oudn>is ui ao »z b^pouop esa;sL9 zi BAJSpdJS BUd^dJOdZBH aip A -- ^OABiap ea 3fapoqoa •/, a — tA^gpajs aurUAOispd tuiTuapiqeaodn ^ oii^djdod s iAei\iamud a oftoetnumote ez e.v^spajs •/e a — t8b'I"28t;i nfqopqo a -puspa-ib ruiittAotsod luiiuandejodn .a ou?ajdod s tAeCjaaiud a oCpeinujn^B ez eA+spaJs */e A — jAjspajs juiniAoisod. rajTnapiqyjodn oupajdod s tAepjaiupd a 5[apoqca epap eSauaztupz FrbzjubSjo otp.a;g oaaso^-iCDOmTroscNcncn^r-cnorrmcMtoi—itoCNt^i^-cDcooscnasr-rrTr »-i os co os co cN trcocoososr^iTCOinec-sjico^ocooc^-rr^-iinoscoastoCMinco com'-'cnir-"inc~a:r-cDccorrcciisot--0'-''Tino*rr— rrin«— oscs.incncosci^-^-cccocMcncoooscncDcncocc^rinccccmc^r-cscoincn^-ios tococNi--ro^-iCMt-i>cocnintocMincDcnosocDc^OrhcDTrt>cn r-cooc-cDi^coinincticoc-cDt>(ccocDincecDinto®-vincDinincD[>cDinm cocnor-HincD-^t^-mosc^cnrtit^^-cDrrrtirrc^coosinococoincDcooc^osc--r:c;o;osn'cccMOscnincMocsr~.rt'c^mr-t>o cd cm co m r- a.cs —'CCOc^Tr^-mcncccr. cmoscol^-cc — incMcMmcMr^incoo co—iinco^t^-rrmroo:*— occi>inincco;ococoi>i>oososTrcocMcMcocMv-^ OCOCO—lin—irrCDC^COCOcnCDCOCMCOCOinCDL'-r-' G3CDCOCOCML— ^inoscococo coc^oor-c^cocDincDc^ocDcec-c^cccDC^toccicoc^ininc^corsi^-ooc-cDin cDcotnocMosc^coincDcocDOso^-incooinoinin-crcoincocM-tr—irocDcom o—«0—iCMcMc^cN^csinL^coooscocrsoosfmcocsocoinocMrococMOscrs L~- CO CM C- 99 OS os O to to CO CC cn 'IT o to rr OS CC to OS CO to in CO CO rti CO CO rji CO Ol o c-c^o — mcccnm oocnmco 39 oenco—.—«cccD[>incDm'— cccDOrocDCMcccn inrrcMcncooDCMosmcccDcncM—-u*. —-co—-rr^cD — c-cscoococD—icDOScDco I>OtoCDCMt>toCnCOl>COCCI>«TCMrrtoCO’Tr-iCOCOCOOOOrTCOCOCD—iCDCMCM —< CM —< CO r-1 CO t—l— CO os CO^ CO o CO CD O OS in ri O o" | o | o of i «-f —' cc | —T of cm' i ’T cc o cm' m' rr ccT —i cd' af rr' o o' o co" cf —1 I I CM CO CM •-'CM —1 CO —i t-i n m m n co w « o « e r co o a o m c-, es cc co o, c_ « ^ -» m „ « » « m s s a s I s Š ^ -3 «3 S ci > 4^ 3 o r ii ^ ^ ^ ^ *J ti 3 IsIilBllilfli % z a s 5 f a Š 06 3 2 Bi cd 37 ™ 33 .5 = .S ESE -5 c $ v .g |l<5 ■e" E S č B 5 T 5 {; ti 6 ti ti ti ti ti i ti ti e sš g ili & a o =5 $ a E > > > 4 G ,y ■ ? '5 c £ ^ 2 2 c g_______ - & &a^Qa.cuc2lčua4CknZd<: N O 2 2 2,1 = gSSggSŠ322SSS55gS5i2S5S!:28SSSS8 58 SBsssgggsBSsgggggssE^nnsssSEssEss —■ — — •-* —1 —1 — r-1—ir— ” -1 °, ”, ”, ” ” rn N ro_ ra_ o. ra os_ o co ra - o- ^ N ra «= m ra « ra - cs. m c- o: ra o o os Kg5g^K“ggg“g \2on | I I ga 2S2 ^"ggg^sgs^g ”£SKg^g?|gS|SSgS||2SSgg!?Sg§?pg5nSg2gKg?2gggg5g£ r-rarac-raiMtot-ct-— c^csTri^ioosc-iraraosroosrarararararararat^osrara — osrararararararamg gggg2SSggSgSgSgggK££g2:Sgg£2ggggSgtt^§§°g§”£”5;gS iou,3Lnif3ioirtminLrtcDif5if)^QDiriif5c>if5 |KSSraggKgggSSK5gggKSgSS5ggggSE2gg2Kggg5gg^”””5, ■^f^CMCMCMOD«—‘^rCSlC^l0C^050it00t)'-«CslCDOCCC^l^JC0C^ltCC;,«r?CJCC—'^CCinotf^^CD^t^C^C^U^rrCco 5£gggg§g£ggSgSSgS£22SgSgggg££gg£^Sg2gigg””ggg^ 50 CO ^^Dt^tn^COCD^-lOCO^lOlOlOTriOlOlom^t-tCU^^^CCCC^^^CinuDLOUDuDtjŠLCCOCOc^t^ou^CO^ ,ggra§g£ogS2KKg25?£g I SgKSSgKSFgSgg^ggSggSgggg””"” t-T-raos-t-oosTrraroin-i-osTrrar- tMraraSgraPSrararara^rarara^SSFgraragraSrara SšgšSgŠS-K.SSKSgigg gKg2gS55gglgSggg22g2Sgg£gS5gg ra^raNOraosTro-ustorora.osoc-ra osc-rao3ra--Sgra- ragra-oraS2g2g^ggg£ tcc^Jcvi—' c^ioo—‘Occcd*—'tc—'ti^c-oč-iincj^o r-.*-iCiJ *— 3 M > s &1II > > > > > > > > ......N N N N N N "I NNNNNNNN.. .. mnmm I I! is i > s s a 5 . i. u cd ^li si 0) > 'P ilili fS n!S K & E IeI I c L," C. m > ▻ -5,5 5 c « > E ^ £ " CO u Ž| N | ■o ^ -5 -o E > > Hz Eli I ■“ F2.»| ■3 "lil a ^ S 95 F M Ef!n m c c S c > > > > > illliillllllliilil! illlllllllii s E _ Jo J: .£ > > > > .5 5 .5 .2 > >’ > > N N N t-0 g 8 2-2 8 2 £ 8 '§ 8 CL& 5 g s| = I s ■a-S s a a ž Ž n S d 2 2 2 8 2 CU O) 04 cu £ !2S2!2£2£2L?^^^iy',,^!5ininiolointr:if?'4f5,ft«>t-r-t^i>i^c-c>'C-i>cccococcc5C5o;m r*^ r"ra 1-M f—1 T—< •— »-H »-d r—• t—< •—< —< •—< «— T—' 1—4 r—4 1—< «—< r—• r-4 1—< 1— — 1—■ t—1 »—< t—1 v— ,— ,__ r_ „_, ,_, ,__ ,_, ^_, ^_| SSSSSSooSSSoSooSSSSSSSESSSSSSSSSoSS 000 05^ CO CO OO^ »o CO^ ^ O CO^ O CO^ «0 CO CD^ I> TP^ 0_ CO_ CN^ O lO CO in rj^ ro 1-1^ in rp i> t> co cd cT cT of rH~ c~ c* co* o~ © c^~ co~ co~ cf co cd~ in cf of ©~ co cT co co t> t>~ ?o cs? t> od oo- cc i-T oa' co cc m^«©©cocr5?oinTpcoinTp©©^pinr-icoin»nin©©^©c»Tpin»nin©»©©©©©c^in©inc»:©rr^r© F-«r-«T—«•—If—«T—1»—Ir-«1—«r-lT—1i—* oT csf cd © ©" cT co irT i> evf m" cd ©" co cm th_ t-h cm in in ©^ © -^ i-j^ © ©^ © co ©__ co__ © ©^ ©^ ©_ © m © ©_ rr —^ © © cm c- © © irT c*^ cd cd «-< cd »-T ^p* cd ©■ tjT ©" © r-T cd i-T cd © c) C* C”* O © © :OCM©©©g^©COinTOOD-^©CM©©©CM©©©©©gCC©CMr-©CMTP.—.©TTLn©CO©©©CCCNCO© ©©©o©©'p©©©©in©’p'P©©©©©©©©©©'P©©©^'p^©^’pu1©<0'3'©©co©©c-©©©©C'C'-©©©c-©©'<3'©©©©©©©©©©©©t>©©©©c»®m ©^t©r-trp^-i©©0—irpm©©i-tCMroO©^-t©r-iro©r-l'PCM©CM'pr-t©r-tC0tP'P©CM©'PC*-©CM©©C0 •—1»—•©rPcocMCM©©©incc>©coco©©©-'p©cM©cO'-tr-«—•0’pto©co©©r-©TpTpococ— «c:©,_cct-i c~©©cM©cM’Pc~©c~-^©©mr-c-t>©r-i©'p©cMcM©©©«—'c— ©©^-■c~rpcMTpcr:©©cM©ro©©©© ©■sp — ©©©©C~CMr-©©c-©©®®rp'TCNI>[>m©©©©©©©©©©©©-^©C~CO'©©•—. — ^©©CMCCCO©©©©©©©© COCMCM©©©©©»rr©CM©©—«©©0©CMr-.CM©©Tplr-r-ir-«D-.©©©©©©^-i^-cO©©©r^©©rp^O r-t CM r—< r—1 r—< »—< r-l ' r—» r—< CM ^ ^-«T-lr-t^lr-tr-tr-l^-l^-l T-l r-t r-< r-» CM CM «— CM —1 ^-1 r— © e-_ —_ ec er — c— ©^ in r-^ CN © — — •— cm © © c*» © © -^ c-> © p- © ©^ © © co © rp^ ©^ © —» © rr © en co rr rr © © rp cd cm" cm cc o- d d cd M" d' ©" o- cc ar" c- cd ©"©©©'©©© d c) cm co r—'.cc © cd © cd cm** © © cč © cm c- in cc © in e- cd „ I ®. ” t-. n X « r ^ « 'R 'R -n1 o «p m co m in - c- o cc co co co en « v ^ cs rr in tt c- r- r- .n r- o co c- m o ocm ©©cMOcM^-corrcccococc u ©r-©cot-cc--rrrr©©©'^cc — co—•©©[--rr-coco©co©©CMtor-« © X C- © cm cm cm^ rr © m cm ©_ © - © co ©. rr © © ^ © © ro t> ^ © co ©^ © © « © © c- © © c- t> Tp f—I OCOCMCOC^r- —.CMrpCOCO©©© CM CM CO CM © rp CM •—< CO l> O r-l CO CM©—i©r-i©cM©I>c0g©TrCCCC©—.©rpc-CM© CZ T3 S, N 2 E • -c 2 i; -c, c ^ L m ~ -c cc •5 ?! t: ^ mp X5 'D ro i . « ’S3c5 D-a£ a^ 1 I 5 ” I 5 i ^ I ro "E 'c S “ C = - ? 15 -5 -• o"Š 1 M §.£2 S .2 .2 .2 .2 .2 .2 2 .2 .2 .2 .2 ^ .2 .2 .2 .2 .2 .2 S n | n n n >' >' >' N S 5 a: . .El 2 s >'>>>>> >' >' >' >' > > > > > >' > s." __ w NNNNNcMNNCMtMNNNNMNNtM 2 S 2 2 2 2 2 '2 2 2 2 2 | 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 £ 2 2 Qa,cL.CLti,a,cL0L,a.a.a£>C0C-lOC0C0C3C0*HCDC3TjCS *^CD00CDl>«Ot-00 COCOOt-CD o 3 ^ S S « « , ”8®5go52Sg2S»8gi.:ro=^«»5 |.«coosa,«s | ^ ^ 2 ° ° | 00^i<^*,'*,t*O0300a0O«OC*C0«01OC0i-«®^CTrC003r-tCC03C-OC-C-^lf3(Nf0C0C0^CD IOCO«DOOOC6i-t^r—»CJOJCOi-IrHeOOlOCOOilOOtr-tOOJCOCOOOCO^OSlOlClOeOCO^^OCOCOlM^c-lDCO OC^JCSlC-ir5C:COOCOCOLClOlOCCCO^CO'^'OCOCNlC2tDCDOCi<^0--<»—TjiCOCDCOO;Cs) CCClt-CSI CCCCrrcCC^COCO COOC-tO'^COCOOi-»COCOlOt>OJinCOCOCCO«NCJOCMCDi-''— ^C^lOTrCOi-*—'TTCCC^CC — C-CO—•C-CV1CCC-C-OCOOl—ICMlDr^TfCiOO-^f^OJrtiC^OOljOC^COOiCOCOOJCOCOt—iCNJIMC^OJlDCOOCCCOC^rrcOt-O^CDC^m lOiDmiomiomrhmmmcDm^iDmcDioirtCDmrrt-^^cvD^mirtcDCDrriDcccDtnirjiioioc-incDifiiLDCDio Tfiocooaosc-t-coocor-totc-i-iocoi—C3^tOi—fr-iCOOlDTrr^CDC^e^CCCCTP 02 O CD T—■ CD CD ID OICC^lD coiocoiomiom^coc-cot-coiniDiocomcocDCDiDcomiOTr^iomcocomcDc-coicirtmcoc-cDcomiocDir: SgSS3g3IS33Sg£S§g?:8gggSE283ggSg£ggg2ggS£5Sgg2S£ lO O ^ CO ifi CN iHODlOi-«lf3i-'0:OOc-CDCCC2lD — C'IC'i-rr-(MC-rrO02C'Ir-.02C0 CD r-H C<1 r-< co O LO mCOLOC COCdrrCOf— CCL'-r^C'2'Txh,lOC'l'd' rfCCCO—• «—ilOrfOjOC— •-« iH 1—I oa 02 02 CO O CO CD CM CD ^ 02 —H C<1 lO CD *—( CC »—< 02 02CO*— V af 02* in* O* ID* lf3 1T3* 03* C-** g-|~ i-t** C-** CO Co" Cm" *-T o' Cm" r-T CO* | O CM C CC —' CnT o" o" j CD t-** I> O* O* j s-s-ss-s-ss-, s 1 £ s s 5 2- £«-s £ 15 5- ™ 2 2* S S' S I S' I s d d 15‘ 0 £ 10 E" I! £ IS 12 B d d d g' d B g g £ - g - 11111 d s- B r-O^aOCO-^KSCM^^^iCOlO^CM^COOCOCM (N 1-1 »-4 r-< *H 1-4 —4 ^ co cd i-4 ^ m ^tO«g02CO^CM^CD^CO—-^C-CMOOOg^t-« 5 <0 s 'o N c s 1^1 S rn Cd > 7~» O i-i i—4 SIS-5" ■ »i ^ 5 -S « 0, ■d* T3 P4 >U Q . rt > id Z? . ? »-a i >N M 'd 2 "? '2 *> S r§ 'm S t! > C • > .E -S r§ E rti g > c" c" s- XN - ^ -r~. :r-> C ro g c g , ±< >N^J ^ žlif i |iiiliip!IiiilMlliii!i|p|lf!!fi!ii5 •S"^ p, g V- n y g§8 > _d . tž SS c Qj E ^ 8 -s ^d d 'O •i—i N "D g S b£) j oj d Š ro S II I p. > X š c ▻ .5. o O > C •g =6^ a >> > s t o 'I I» M Sd o ^d" O) CI3 E 2 d rd 73 pšsJž^gsSitlsIs ai'=isa»s;-2" - > 8 o > d bJD o o "g Sii^oo-Soo^f^ . &H(^tCUOOf^i^P^PCLi r t > p tu tsi Has3Š3sIsšs”"2"”š§š§S23g2££SSSSgSgSSgSSgg3ŠSS8 ggggggggggg£££££Bg£gggŽgSSSSggggggggS2gggggS35 SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSgggggggggggSgggggggggg C'toaom«r-i«-io3®ifiti50b*- #x »x wx #x #x #x ex ex #x CiCOC^lOt-tCOT^COCOCOt^U^OOf-HlOC-r-iC^Otr-OC^COlOOirfCOOirfilOCOOT-lCOT^COlO^i-HCOt-^OiaiCO COOCOt-OiT-HC-COC^LOLOCOOt-OOCOCOCSlO-^COCOLOOCDT^OOt-tr-t— CO^-^oCOf-HCDCO^H-^C^COCOOSr-t^r COCOr-lT-CC^CS^-eCNCNOOC^COCOOO^tOtDCOCOr-fmiOOOt^t-inMCOOt-mi-fOlCOCNCNClOOClUOCOr-lT-eCOO 1-4 co C5 03^ o co ^ CD eo co^ ra* ci* af V* csf cd' tr-^ o* ccT cd" idT ih cf i-T cocN03i-«cQro(Mi-iinioih030)'th'<coracDihc©^HCoococM©ihG3ir3cora»-»cDCMco©cMOTa3co co^hc^rarararacMCoicosircMihihoeMracocob-inraihmcMr-iiorocoraiooraooihComihcoiorococoraiH iocoioraraob-r-iorac;mcM03mor-ODt>cDratr3t>co»-Hihra inosrarhOracsicMrH ihiniC003mCDCDb-COihinC-L'-lf3LOIOlOlf3LOlOCDCDC'IOlOlOihinCDCDlOlf3ir3lOCDCDCDCOCDI>t-CDCPCOCD03 coioco^hC^03io©ihorao©racMraihrh03i>rac303»-(CM03rat-rHThrararacocy3T-4orair3(Mcoi>©c^*HT-* CO CO L" Oi © »--< C »—> tO L— Tf ■'d' O O CM L— 03 lO © CO CO CO © •—< CO CO CO ih *—< ih LO Oi CM ra 03 *-H »—4 r-t t— CM CO CO CO b— © ©thr-ihiotommom—-©ou^moracMrat-ra—tLnihCMrararamb-ostooaracocooscMaalhmoscocMo© tDmrHCMCMraihb-racccMihcocomb-cooc-ihihraocMOo^racDCDCMo^cMooeDraraiooaior^oorasD lCO)030)0)raCM'«hr-irh-rrCMTT'CD^-COra^340U-3inCOt^b-CC'CC.CDeCDt-L~b-t-OOOOOb-dira© ©cMtrb-eMcMraraocoT-icocMrarhCDosoihrarairainrac-coot-Cirab-rac-raihosihoocoososi-iralH r—b— C003400C— ©lOCO©COihb-COb-CMt>CMir,03lO © rat-lOThr—OOiOr-it-torab-Ob-ihT—(COihCDCO«-4CO cooihb-*-4ih©ih03ihCMCM.ir3 03ih03ir3cMraa3©ihiraraora‘t-ccD*©cc©cMcocMCDc-o,3raracoco*-HihiocoiocorHco ococoociracMiocccoracc^-HLO«— cococMracM©raihco©coc-ihijr3CM*-iCMraoihihihCMCMrab-iococoiOb- r-H 1—< T—« Ih 1—< r-4 1—< c— CM rH r—i r—1 1—< T—< i—1 «—4 r—I T—iCMr—© 1-4 xh ta cm —< 03 b— © CO <*—4 CM 00 b- «-4 «D CM K3 8S -X' K, C oo 2 ^ g g- s a c g o 6 g & *s S D. ti ta g§ > .?!, *. a S 3 o lilllf > > & u č? C S 2 S 3 -c 3 I Ulili -M v, c 3 8gE > a > Si •s o a N N ^ -p 1-s il S * c 5 s r >N -4-i I .-s E -c 2 N N t/3 Lili II tš iif3 r^, . C 1 IoEIsč6, ci 'S c 3 H1 P a: ^ SSooSSgg C0y)a-HOUCUPx v £> xi 2 j3 xi ji 2 2 xi lll-all-allll ^cdcdcdcdcdcdcdcdaJcd - - - - - ^ - C C C g C C g c c ti M M nh oi m ah ob ci m Lj C- S- t- 5-< S- *-4 J— t-< 1"1 is rjiilillli^l >!;<^-=.5.£:i’3o«ciu^'acp . -a r^>NrDcd>Nrcsi!s^£i>N . ,hd ^ n > tr« a> 5 u n 'a cd h g , NMNNNcotflNOjDooooNrgN^CN •r- «0 . L) •••••••••••• •••• > O oX3X!X1X1X!XiX!XIX1X1X1X!o'XIXJX!X1 a»os-j-,Q>^>4) 'E -b y cdcdcdcdcdcdcded cccccccc od cd cd ti cti td c c c c c g g g gg rt p ditiidbtibtibbtaotiitižtibttbtiodbdbhfltieeitetii CMOOr-4rMraih03*-4CMraih*0C0b-03©©©© ra ih lO i—i »—i i—* i—( i—4 CM CM CM CM CM CM CM CM CO ih 40 CD I. - cc CO CO C- CC C5 o: 1—I r-4 T- - — t-^-i-ithCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCM © © ©CO c c c o c c- c o o o o o c ccocooooooooooooooooo © u.; cc cc to cc ec co c- i- c- t- t> r- t'* t- r- r- b- t- c~- r- t- t- b- l- b- i> b- b- b- b- b- b- b- b- b- t- ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo 3 .. 3gg§3§§2 t-< cm ra ir To L- co c: C 1 (M CM CM CM CM c-, n « m_ to_ in - in en in i> « o_ in a in ■» gS553Sggg5^5Sgg5g2Sg§3gEgg3gSSgggp:SgSgSgS3SS5S en to r- o r- r-. « c- os„ N to_ in eo co. n; co ®_ t-_ ■» en —t-_ co. en en o, e» en to, cn_ in b- en en in in en . to_ in —. w_ en f. S5^2561 = S,I,cee:SS,r'225Sr'S2St"S2SS™SSSSS22»t'""005D2e'” glllElš3$lsl85$$ils8il8sl8'EgSgS2EEIl2gšsSs8 = gl g8g||!lilSŠ=g!gl$gšSI5ISS$gssSig8llS81IŠKlslsl SSSS8S2S2SSSP2!:52532SSSSSSeSSSSS2S2gg8SSSS2$KS trtoiScooscocaco^c^coosoit-t-cacooit-cDC-cocOi-iOicom^coco co • o r-i m co in o (Mcoi-vcooomccmin 2gS|||||g|||2g2||g|£|S5K|2S|«|g|S2|totog|g2||gg| i-l «-< C0C0^C0C0i-iC0^05CB^int-C*^tl«C0i-lT^C0C0O^tCDrJiC0|C0t-*-' gg3g§Sggg2SSgg5:g2£g2£§£gggg2gg2ggSg£5£Sggggg2g mcococooicoci- CO CO 05_ 05 CO_ CO —<^ CO^ K> 05^ CO^ ^ CO__ 05_ —<_ 00 ^ ^ 05_ LO lO_ rf^ 0_ lf5_ in_ 05^ 0_ (M_ C5_ 05 —0_ CO 50* cJ* in —T TtT co" —T co' ^ cf •»<** Tif co c^* co o" co o" co ^ eo cT irT ^ g- t- irT ro" o co" c co*" cS co in « ^ ^ 2 5* d* ^ c» g 2 g ^ “ 05 c3 -* ^ ** ** 0* 0~ 05 ^ cococorh-o-co—‘coinrhcoosotcoortiincoThrhmincocoot^csicomcoososocNico^^coT^b-Ncot-c^ooco d 2 s d 2 2 g s S S 5 § i$ g s S S g 5 S g g g g g S S «* S 5 5 S g S S K S 5 g d d * d d d S CO CO 05 C— —1 CO co Tji ^ 05 ^ —I CM 03 —1 CO m rp CO —I CM CO —< —l m rt« r)< rji m cm m o co eo »£^ 10^ CC^ ^ CD CO. —co. ® co^ ^ ©oft^ofTtTicTccfoofr^irfioco^ti^coco i-* rj* o* ir? c- a3©csio©T-iT^cococorH©^rcocoocv3coin) co TfC^TfCMCOCOtOCOCOT-tlOtMCSlr-iTrcOCOC^CNl (M 03_ C<1 © CD CO^ LO^ tM_ C<1_ CO_ lO^ ©_ ©_ lO_ LO^ CO_ tr~^ 00 t> erT ccT «-T C) t>" ccf irT ©" of ctO'»i m ICO «H CO co O C> IO rH © ICO 00 t> FO OO <» r-T CO r-4 T-l tH C<1 r-< ^-l rr •—• •—I CN »—< Tt< t-< CO O ©e~©t~cšiiot>©co©Tt<©ro©©tocoTt<—< -rr t— K3COe^CO©COrr^-l©^-lM©i-lThTh©OQCO co ©rH»TJCOir3©(M© r-H c-oocococotoor-Hm»-HC5o©©©!>© m y ©i- ©CMCOOt-toTTCOlMCCOlOr-iCOLO-rht:-©^ co t— ©©LOC^C^CO^^OcOlOCOrf^T^rJiTfr-i iO “ mmmeocomcoc-©©iMCo©i>.rhTf<©cmi—ico cm toi>cr-[>t>D-co©r-.m©©L'-r-1©m©©t> © I cor-tncocoinT-'cfOt>c,‘3ccco co ’rot^-rorom©D~rHTt'©©«-^c 00 CO* © Oi TT co 00 UO m !>© e^CL,C^ Oit^rrtOi-4 to ©©^CMr-4 co © cf © o" co" cm" m" io tr-" co co csf in © co" co" t-" cm" © co" cm" incoi-tTrcMcM^-©©*—‘incoom©—»©ttco 01 t-4 co O) © © m ©©»©in^rmco co m i—i ^ —i CO © CO C- © 1-1 C O S I ,~u i s I ;r *$1 g | S 'E "S s M iS 'o ^ ^ « a g G aS 5 g s E S o £ | S. °- £ £ a g 5 Dfl Č. c 6I|1|| c cn cti ^ « ž'5 ■■—ja Jžt 03 E 'S ^ 5J S| ■S, 9 « g| ^CCbdOG^OO-SO al oi O M O > > ? O E r § r 1^11 iflls « ;r ! ? § | 1 ■§ | M c L1 'c S S bd o kd o a o^ir-Hcajfoc; — c^J^tTirao — o—f^lnurcr. oaoooooooiOOc;or-«c*ioooo — ^ar-lcoccc^fc^r^l^rtr-Tira^aDcaoacacac; ooooooooooooooocaooo 231. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj d avizov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85, 1/86, 2/86) I. V tabeli I. »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: I. Pri zaporedni številki 57 občina Velenje: — v stolpcu 5 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,75 — v stolpcu 18 stopnja 14,25 nadomesti s stopnjo 14,65. II. Sprememba pregleda stopenj' davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-12/86 Ljubljana, dne 30. januarja 1986. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 232. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti 75. člena pravilnika o delitvi dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe strokovne službe Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj, na seji dne 23. 1. 1986 odločilo: Ustavno sodišče ugotavlja, da določba 75. člena pravilnika o delitvi dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe delovne skupnosti strokovne službe Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj z dne 25. 4. 1985 ni v nasprotju z zakonom. Obrazložitev Sodišče združenega dela Maribor je s predlogom začelo postopek za oceno zakonitosti 75. člena v izreku te odločbe navedenega pravilnika. Ta določba se glasi: »Delavci, ki so pred uveljavitvijo tega pravilnika prejemali višjo akontacijo osebnega dohodka, kot jim gre po 17. členu z upoštevanjem 18. in 32. člena tega pravilnika, zadržijo višino akontacije osebnega dohodka vse dotlej, dokler se njihova sedanja adooota- cija. osebnega dohodka ne uskladi z višino akontacije osebnega dohodka izračunanega po tem pravilniku.«*. Predlagatelj meni, da je takšna določba v nasprotju s 126. členom zakona o združenem delu, po katerem se delavčev osebni dohodek določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim in minulim delom, v skladu z načelom delitve po delu. Po ustavi in zakonu določajo delavci v temeljni organizaciji osnove in merila za delitev sredstev za njihove osebne dohodke. Osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije. Poleg načela delitve po delu uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tudi načelo solidarnosti. Delavci delovnih skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti, imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili, ki veljajo za organizacije združenega dela (22., 23. in 32. člen ustave SR Slovenije, 126. člen zakona o združenem delu). Zakon o združenem delu določa (134. člen), da delavci med letom začasno ugotavljajo in izplačujejo osebni dohodek kot akontacijo za dela, ki jih določa samoupravni splošni akt; te dobe ne smejo biti daljše od enega meseca, v njih pa se osebni dohodek ugotavlja po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu. V pravilniku o delitvi dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe, katerega so delavci delovne skupnosti sprejeli z referendumom dne 25. 4. 1985, je vrednotenje del oziroma nalog opredeljeno v odvisnosti od zahtevanega znanja, od odgovornosti ter od napora pri delu. Analitično vrednost del sestavljajo ovrednotena opravila iz razvida del, izražena pa je s točkami (17. člen). Vsakokratna vrednost točke, pomnožena s številom točk posameznih del oziroma nalog, predstavlja obračunsko postavko za izračun osebnega dohodka posameznega delavca (18. člen). Minulo delo izražajo v odstotku na skupno oceno delavčevega prispevka (32. člen). Ureditev v izpodbijanem 75. členu pa naj bi tistim delavcem, katerim bi bila po novi analitični oceni ugotovljena nižja akontacija osebnega dohodka kot dotlej, zagotovila akontacijo v dotedanji višini, dokler se ta ne bi uskladila z akontacijo osebnega dohodka po'novem pravilniku. Določanje osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke je izključna pravica delavcev organizacije združenega dela. V okviru svojih samoupravnih pravic delavci samostojno določajo tudi vrednosti posameznih del oziroma nalog, v skladu z zakonom oziroma s tistimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti takšne opredelitve v skladu. Začasna ureditev nekaterih razmerij na področju nagrajevanja, ki pri delitvi sredstev za osebne dohodke poleg načela delitve po delu upošteva tudi načelo solidarnosti in nekatere elemente kadrovske politike, zato po oceni ustavnega sodišča ni v nasprotju z zakonom. Po takih ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to‘ odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič m sodniki Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc,. Bojan. Škrk in Ivan Tavčar. St. U I 100/85-8 Ljubljana, dne 23. januarja 1986. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 233. Na podlagi 66. člena zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS," št. 2/86), 69. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v DO RTV Ljubljana in 16. člena pravilnika o oblikovanju in družbeni kontroli RTV naročnine, sta delavski svet DO RTV Ljubljana in skupščina RTV Ljubljana dne 27. januarja 1986 sprejela SKLEP o višini RTV naročnine 1. člen Mesečna naročnina za radijske in televizijske sprejemnike znaša: 1. za občane din a) za prvi televizijski sprejemnik 1.500 b) za vsak nadaljnji televizijski sprejemnik 610 c) za vse sobne in prenosne radijske spre- jemnike, če občan hkrati nima televizijskega sprejemnika 180 d) za vsak radijski sprejemnik, ki je stalno ali občasno vgrajen, v vozilo 360 Občanom, ki plačujejo televizijsko naročnino iz te točke pod a), hkrati ni treba plačevati naročnine za sobne in prenosne radijske sprejemnike, 2. za organizacije združenega dela s področja dejavnosti vzgoje, izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, za družbene organizacije, društva in druge civilno-pravne osebe, razen tistih, ki plačujejo naročnino v pavšalu: din a) za vsak radijski sprejemnik 356 b) za vsak televizijski sprejemnik 900 3. za druge organizacije združenega dela ter za samostojne obrtnike, ki imajo sprejemnike v svojih prostorih, razen za tiste, ki plačujejo naročnino v pavšalu: Cdn a) za vsak radijski sprejemnik 1.246 b) za vsak televizijski sprejemnik 3.472 4. Na zahtevo pravnih oseb iz 2. in. 3. točke prvega odstavka tega člena le-te plačujejo naročnino v pavšalu in sicer: 1. pravne osebe iz 2. točke: a) če ima pravna oseba najmanj tri radij- ^ ske sprejemnike — za vsakega 287 b) če ima pravna oseba več televizijskih sprejemnikov ba) za prvega 900 bb) za vsakega nadaljnjega 623 2. pravne osebe iz 3. točke a) če ima pravna oseba več radijskih sprejemnikov: Eta) za tri sprejemnike po 1.068 ab) za vsakega nadaljnjega 356 b) če ima pravna oseba več televizijskih sprejemnikov: din ba) za tri sprejemnike po 2.938 bb) za vsakega nadaljnjega 910 2. člen Ta sklep začne veljati 1. februarja 1986. Predsednik skupščine RTV Ljubljana Vlado Janžič L r. Ljutomer, Logatec, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, Samoupravna interesna stanovanjska skupnost mesta Ljubljana, Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Maribor, Zveza stanovanjskih skupnosti* Slovenije. 234. Na podlagi 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83) ter 15. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83 in 14/84) je skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 16. seji dne 21. novembra 1984 sprejela ANEKS št. 2 k samoupravnemu sporazumu o izjemnem posojilu kot obliki družbene pomoči prizadetim zaradi potresa na območjih občin Šmarje pri Jeišah in Šentjur pri Celju z dne 21. maja 1975 (Uradni list SRS, št. 22 75 in 27/81) in k samoupravnemu sporazumu o posebni družbeni pomoči prizadetim zaradi potresa na območjih obč.n Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju z dne 25. julija 1974 1. člen Samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji se sporazumejo, da postanejo sredstva, odobrena prizadetim zaradi potresa na območjih občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju na podlagi samoupravnega sporazuma o izjemnem posojilu kot obliki družbene pomoči prizadetim zaradi potresa na območjih občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju z dne 21. maja 1975 in samoupravnega sporazuma o posebni družbeni pomoči prizadetim zaradi potresa na območjih občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju z dne 25. julija 1974, nepovratna. Kolikor so bila sredstva oziroma del sredstev iz prvega odstavka tega člena nakazana iz sredstev vzajemnosti oziroma iz bivših sredstev za graditev, se ta sredstva odpišejo v breme sredstev solidarnosti. 2. člen Aneks prične veljati, ko ga sprejmejo skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in skupščine udeleženk sporazuma. 3. člen Aneks začne veljati z dnem objave v Uradnem Ustu SRS. Ljubljana, dne 27. januarja 1986. Udeleženke sporazuma: Samoupravne stanovanjske skupnosti občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Center. Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, OBMOČNA VODNA SKUPNOST DRAVA MARIBOR 235. Na podlagi sklepa XXII. zasedanja skupščine Območne vodne skupnosti Drava z dne 30. 10. 1985 o odlogu plačil zadnjih treh dvanajstin povračila od davčne osnove za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 38/85) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na XXIII zasedanju skupščine OVS Drava dne 22. januarja 1986 sprejela SKLEP Povračilo od davčne osnove se realizira v celoti za leto 1985, kot je bilo sprejeto na XXI. zasedanju skupščine OVS Drava 26. 12. 1984 in se obračuna z zaključnimi računi plačnikov za leto 1985 Predsednik skupščine Albert Verdnik, dipl. inž. 1. r. 236. Na podlagi 81. člena zakona o vodah (Uradni Hst SRS, št. 38/81), določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Drava in 42.. in 44. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Drava Maribor za obdobje 1988—1990 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na XXIII. zasedanju skupščine OVS Drava dne 22. januarja 1986 sprejela SKLEP o tarifah povračil za vodnogospodarske storitve v letu 1986 Tarife so naslednje: 1. Količinske osnove: — Povračilo od proiz- , vedene električne energije — Povračilo od uporabljene vode Popustniki nad 5 mio m2 3 uporabljene vode — Povračilo od onesnažene vode — Povračilo od pitne vode — Povračtie od nophi vin — gramoz 2. Vrednostne osnove: — Povračilo od obrtne dejavnosti — Povračilo od kmetijske dejavnosti — Povračilo od davčne osnove 0,0295 din/kWh 7,40 din/m3 0,74 din/™3 253,20 din/sa3 3^5 «■*>•> 136,60 dtn/nr* 2,30 od — trg okrog preurejenega križišča, kot centralnega prostorskega vozišča je oblikovan enotno, tlakovana površina postajališčnega platoja pa je izhodišče peš poti proti Stranjam, Orni in Kamniški Bistrici ter dostopu do poslovne zgradbe kalcita, — ploščad trga je tudi izbedUče pogleda v meri Kamniške Bistrice, Id ga omogoča z drevoredoma obrobljen, odprt, travnat prostor med obrati Kitici ta in vzpetine ob cesti, objekti na njegovem robu pa predstavljajo vrata v dolino Kamniške Bistrice, — za zelenitev služijo avtohtone rastlinske vrste listavcev z močno krošnjo. 5. člen Pri izgradnji in urejanju obravnavanega območja se komunalno opremljanje izvaja na sledečih osnovah: Prometna ureditev: notranji tovorni promet je enosmeren in speljan po krožnem sistemu z enotnim uvozom in izvozom na severu območja. Za osebni promet je predviden priključek na jugu območja ia parkirišča z 19 parkirnimi mesti. Peš poti: iz smeri Kamniške Bistrice vodi vzdolž objektov peš pot 'do platoja avtobusnega postajališča, od koder se pločnik nadaljuje v smeri proti Kamnike in Črni. Vodovod: omrežje sanitarne vode je preko Mdre-postaje priključeno na magistralni vodovod, hidrantu* omrežje pa je vezalo na lastno črpališče. Kanalizacija: območje je razdeljeno na 3 ločene sisteme, fekalna kanalizacija je speljana v tropre-katno greznico (praznenje). Meteorna voda (talne površine) je speljana preko usedalnika in lovilca olj v Kamniško Bistrico. Meteorna voda (strešne površine) je speljana preko peskolovov v Kamniško Bistrico. Elektrika: vir visoke napetosti sta obstoječi daljnovod in hidroelektrarna, zgrajena je dodatna tra- fopostaja. Javna razsvetljava je predvidena na parkirišča in vzdolž peš poti. PTT vod je speljan do centrale v poslovni zgradbi. Topiifikacija: v poslovni zgradbi je predvidena kotlovnica na olje (za deponijo se koristi obstoječa cisterna). Toplovod je predviden samo za ogrevanje delavnic. 6. člen Zazidalni načrt se izvede v eni etapi, sukcesivno v skladu s pogoji, ki jih določa tehnološki postopek predelave kalcita, ki bo v času izgradnje potekal neprekinjeno in nemoteno. Izgradnja objairto^ la samega ureditev po zazidalnem načrta mora btti JdlmaiBuii izvedena v letu 1989, severni uvoz in izvoz za tovorni promet pa do konca leta 1988. Južni izvoz za tovorni promet se ukine leta 1988. 7. člen Investitor in izvajalci m dolžni pri izvajanja zazidalnega načrta zagotoviti: — zgraditev proizvodnih in infrastrukturnih objektov ter komunalnih objektov in vodov ,v skladu z zazidalnim načrtom in v skladu z zahtevami nemotenega tehnološkega obratovanja, — zgraditev objektov in naprav, ki zagotavljajo predpisano protihrupno zaščito, v skladu z zazidalnim načrtom, — zgraditev objektov in naprav, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred onesnaževanjem zraka, v skladu z zazidalnim načrtom, — zgraditev objektov in naprav, Id zagotavljajo predpisano zaščito pred onesnaževanjem voda, v skladu z zazidalnim načrtom. Investitor se zavezuje: — da se transport materiala ne bo vršil v nočnem času (od 22—5 ure), — da se proizvodnja kalcita ne poveča preko današnjih obstoječih zmogljivosti, dokler zazidalni načrt ni dokončno izveden. 8. člen Med investitorjem in krajevno skupnostjo Kamniška Bistrica ter krajevno skupnostjo Godič se sklene poseben sporazum o ureditvi širših vplivov investicije na prostor. V sporazumu se uredijo predvsem naslednje zadeve: — zagotovitev pravične odškodnine oškodovancem, — gradnja mostu preko Kamniške Bistrice, — financiranje lokacijskega načrta ceste Kamniška Bistrica—Kamnik s pločniki od priključka k eksploataciji dp južnega roba naselja Stranje in financiranje zgraditve pločnikov., 9. člen Odstopanja od predpisanih gabaritov so dovoljena do 25 cm v vertikalni smeri, do 75 cm v horizontalni in do 2 m za komunalne napeljave. Sprememba na-mebnosti zemljišč, objektov in naprav ni dovoljena. 10. člen Industrijski objekti in njihovo funkcionalno zemljišče (funkcionalna enota I), obsegajo cele parcele 402/1, 399/2, 399/3. 398 ter dele parcel 396, 395, 885/2, 401/3, 401/1, 901, 399/1, 397 ter so namenjeni predelavi kalcita. Na tem območju se izvedejo naslednji posegi: — porušitev dotrajanih objektov in objektov, ki predstavljajo prostorske bariere, — adaptacije še uporabnih, za novo tehnologijo sprejemljivih objektov, — zgraditev novih objektov, — zgraditev dovoznih in notranjih komunikacij, — asfaltiranje platojev za deponijo in manipulacijo, — zgraditev regulacijskega zidu ob Bistrici. Ob moč j 5 zelenega pasu ob cesti v Kamniško Bistrico (funkcionalna enota II) obsega dele parcel 401/3, 885/2, 396, 397 ter je namenjeno zeleni barieri pred industrijo ter odprtemu prostoru v dolino Kamniške Bistrice. Uredijo se: — zelene površine, — peš pot z drevoredom. Upravna stavba in njeno funkcionalno zemljišče (funkcionalna enota III) obsega dele parcel 401/1, 401/3, 885/2 ter je namenjena upravni stavbi in njenim funkcionalnim površinam. Zgradi se: — upravna stavba z dostopnim platojem, — parkirišče z 19 parkirnimi mesti. 11. člen Zazidalni načrt je delovnim ljudem in občanom, organizacijam Združenega dela in samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, v KS Kamniška Bistrica in Biroju Kamnik — Zavodu za urejanje prostora. 12. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Občinskega inšpektorata Kamnik in poseben odbor za spremljanje investicijskega programa v skladu z zazidalnim načrtom. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Čt. 020-3/86 Kamnik, dne 29. januarja 1986. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 246. Na podlagi 26. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22;81, 36/85) in 184. člena statuta občine Kamnik je Skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela. seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1986 sprejela SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije V občinsko volilno komisijo se imenujejo: 1. predsednik: Dušan Košir, sodnik Sodišča združenega dela v Ljubljani — namestnik: Janez Jeglič, sodnik Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota Kamnik 2. tajnik: Stane Kranjec, sekretar Sekretariata za občo upravo Skupščine občine Kamnik — namestnik: Vladimir Gjurin, vodja kadrovsko splošnega sektorja v Menini, Kamnik 3. član: Silvo Učakar, vodja splošno pravne sl'’ž^e v Dinosu v Ljubljani — namestnik: Danilo Cerkvenik, upokojenec iz Kamnika URADNI UST SRS Št. 3 — 7. H. 1966 4. član: Konrad Vavpotič, direktor splošno kadrovskega sektorja v Tovarni usnja Utok Kamnik — namestnik: Ida Kočar, pravna relerentka v Stolu, Kamnik 5. član: Janez Andrejašič, ravnatelj Osnovne šole Kamniškega bataljona Stranje — namestnik: Ana Kastelic, svetovalka v Zavodu za šolstvo SR Slovenije Št. 020-4/1985 Kamnik, dne 29. januarja 1986. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 247. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 16. januarja 1986 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in osebnimi dohodki 1 Preživnine določene do konca leta 1984, ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se s 1. 3. '1986 povišajo za 79,4 %>. Preživnine, ki so bile določene med letom 1985, pa se povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene in sicer, če so bile določene — do konca januarja 1985 se povečajo za 79,4 °/e — do konca februarja 1985 se povečajo za 72,8 •/• — do konca marca 1985 se povečajo za 66,2 °/« — do konca aprila 1985 se povečajo za 59,6 •/• — do konca maja 1985 se povečajo za 52,9 Ve — do konca junija 1985 se povečajo za 46,3 Ve — do konca julija 1985 se povečajo za 39,7 Ve — do konca avgusta 1985 se povečajo za 33,1 Ve — do konca septembra 1985 se povečajo za 26,5 Ve -— do konca oktobra 1985 se povečajo za 19,9 Ve — do konca novembra 1088 se povečajo za 13,2 Ve — do konca decembra 1985 se povečajo za 6,6 "/e 1 - Sklep je veljaven, ko ga sprejme skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik in ko je objavljen v Uradnem listu SRS. SL 7/86 Kamnik, dne 17. januarja 1988 Predsednik skupščine Matevž Košir 1. r. Stran 325 LJUBLJANA BEŽIGRAD 248. Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in 244. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Bežigrad 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad s to odredbo določa po predhodnem mnenju organizacij združenega dela, ki so dolžne plačati pristojbine, višino pristojbin iz .17., 30. in 31. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 55., 57., 59. in 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85). 2. člen Za veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju so določene naslednje pristojbine: za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine din do 10 ton 1900 — za vsako nadaljnjo tono 190 za kosovne pošiljke — kopitarjev in odraslih govedi od kom. 226 — telet od kom. 132 — prašičev in drobnice od kom. 83 — žive perutnine od vsakih začetih 50 kom. 41 — za vsako čebeljo družino 41 — za ostale neimenovane živali po režijski uri Za meso kopitarjev in parkljarjev od kg 0,83 — mesne izdelke od kg 0,83 — divjačine od kg 0,83 — perutninsko meso od kg 0,83 — drobovino od kg 0,83 — ribe, rake, polže od kg 0,83 — mast od kg 0,83 — mleko od litra 0,13 — mlečne izdelke od kg 0,83 — jajca — cela od kom 0,3€ — jajčne Izdelke od kg 0JS2 — ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg 0,36 3. člen Za veterinarsko sanitarne preglede ja)e, jejčisth izdelkov je pristojbina 0,03 din od kom. Za preglede rib v ribogojnicah, divjačine, žtvfl živalskega izvora v gostinskih obratih, paktmicah to hladilnicah je pristojbina 1900 din za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled. Za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zamrzovanjem se plačujejo naslednje pristojbine: din — za jelenjad, srnjad, muflona, gamsa od kom. 223 — za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom od kom. 314 — za medvede s trihinoskopskim pregledom od kom. 450 — za zajce od kom. 55 — za divjo perjad od kom 26 4. člen Za izdajo dovoljenja in za podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo je pristojbina 600 din za vsako kravo molznico, za ovco in kozo pa 140 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, ampak ga daje na drug način v javno potrošnjo, se zaračuna poleg pristojbine še stroške ;a analizo mleka in pregled molznic na tuberkulozo. 5. člen Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico in za živali, zaklane v sili, se pristojbine ne zaračunava. 6. člen Preglede iz 2. člena te odredbe je potrebno prijaviti Veterinarskemu zavodu Ljubljana, ki je pooblaščen za opravljanje veterinarsko sanitarnih pregledov, najmanj 12 ur pred nakladanjem ali razkladanjem. Če pošiljatelj ne pripravi pravočasno pošiljke ali blaga, ki je namenjeno za promet ali pregled, delavec Veterinarskega zavoda Ljubljana pa pride ob dogovorjenem času na kraj, določen za pregled, je lastnik, pošiljatelj ali prejemnik dolžan plačati za vsako zamujeno uro 1900 din. 7. člen Pristojbino za opravljeni veterinarsko sanitarni pregled iz 2. in 3. člena te odredbe in dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo plačujejo organizacije združenega dela ali občani takoj ob opravljenem pregledu, izdaji dovoljenja oziroma ob podaljšanju dovoljenja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi stroške prevoza. 8. člen Pristojbina se lahko določi v letnem pavšalu, ki se jo kot akontacijo plačuje mesečno v riti ni 1/13 letnega pavšala. Letni pavšal sporazumno določita Veterinarski zavod Ljubljana In Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. 9. člen Za veterinarsko sanitarne preglede, M se opravljajo izven rednega delovnega časa, se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50 •/•. 10. člen Pristojbine, plačane z gotovino ali drugimi sredstvi plačilnega prometa odvede Veterinarski zavod Ljubljana na zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK 50102-840-024-31892, najmanj enkrat mesečno. 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede In dovoljenja v občini Ljubljana Bežigrad iz leta 1985 (Uradni list SRS, št. 22/85). 12. člen Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. fct. 010-18/85 Ljubljana, dne 28. januarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Aleš Čerin L r. LJUBLJANA CENTER 249. Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Center je Skupščina občine Ljubljana Center na 42. seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1986 sprejela ODLOK o spremembah odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela. Skupščine občine Ljubljana Center 1. člen Besedilo 3. člena odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 4/82) se spremeni tako, da se glasi: »V zbor, ki ima 65 delegatskih mest, delegirajo: — 40 delegatov konference delegacij temeljnih in 'drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva, — 8 delegatov konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja prosvete in kulture ter delovnih ljudi, ki z osebnim delom kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, — 8 delegatov konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja zdravstva in socialnega varstva, — 7 delegatov konference delegacij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev in drugih delovnih skupnosti, Id niso organizirane kot organizacije združenega del* ter delovnih Ljudi, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni, — 1 delegata konferenca delegacij oziroma delegacija aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, — 1 delegata delegacija delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravice, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva«. 2. člen • Besedilo 6. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: »Konference delegacij oblikujejo temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti po posameznih področjih iz 3. člena odloka. Konference delegacij morajo biti oblikovane tako, da je zagotovljena enakomerna zastopanost delavcev v združenem delu v zboru združenega dela«. 3. člen Besedilo prvega odstavka 7. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: -Sporazumi c oblikovanju konferenc delegacij morajo biti sklenjeni do 28. februarja 1986«. 4. člen Določbe tega odloka se. uporabljajo za oblikovanje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center, v katerega delegirajo delegate konference delegacij oziroma delegacije, izvoljene marca 1986. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. „ \ St. 020-1/78 Ljubljana,.dne 30. januarja 1986. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center Ivo Kastelic 1. r. 250. Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Mospe-Polje na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1985 sprejela SKLEP o sprejetju družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1999 I Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema družbeni plan občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990. II . Skupščina občine pooblašča izvršni svet občinske skupščine, da v posebni brošuri pripravi čistopis družbenega plana, ki bo delovnim ljudem in občanom na razpolago v občinskem komiteju za družbeno planiranje m družbenoekonomski razvoj in sekretariatu občinske skupščine. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/86-01 Ljubljana, dne 24. januarja 1986. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. 251. Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1985 sprejela SKLEP o sprejetju resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 v letu 1986 I Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema resolucijo c politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1999 v letu 1986. ii Skupščina občine pooblašča izvršni svet občinske skupščine, da v posebni brošuri pripravi čistopis resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 193.6—1990 v letu 1986, ki bo delovnim ljudem in občanom na razpolago v občinskem komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in sekretariatu občinske skupščine. m Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/86-01 Ljubljana, dne 24. januarja 1986. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež L r. LJUBLJANA SISKA 252. Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in št. 27/82) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Šiška je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Šiška na svoji seji dne 20. novembra 1978 (spremembe in dopolnitve statuta so bile v javni obravnavi januarja in februarja 1982. leta, Skupščina SIS za zaposlovanje Ljubljana Siska je predlagane spremembe in dopolnitve sprejela na seji marca 1982. leta) sprejela STATUT samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Šiška I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen 8. člen Skupnost se povezuje z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana zavoljo opravljanja s programi in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, dogovorjenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji zavoljo opravljanja skupnih zadev s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za območje republike. Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Šiška, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela. občani v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje, včlanjeni v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, dne 20. 11. 1978. 2. člen Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti. 3. člen B. člen Zavoljo oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z drugimi zbori Skupščine občine Ljubljana Šiška se skupnost povezuje s skupnostjo socialnega varstva Ljubljana Šiška. ■ 10. člen Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane, oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti In uspešnosti dela ter njegov obseg. II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI Sedež skupnosti je v Ljubljani, Gospodinjska ulica 4. 4. člen Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 mm in besedilom ob robu kroga »Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Šiška, v sredini pa navedbo sedeža Ljubljana, Gospodinjska 4«. Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike, z enakim besedilom, s premerom 20 mm. Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom, kot je na pečatu. 5. člen V skupnosti uresničujejo delavci svoje pravice in obveznosti prek delegatov delegacij v organih skupnosti in prek posebnega organa samoupravne delavske kontrole. 6. člen Delo organov skupnosti je javno. 11. člen Delavci, delovni ljudje in občani določajo v skupnosti v skladu 's politiko zaposlovanja in družbenimi plani zlasti: — kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov, — takšno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnost in z delom pridobljene delovne zmožnosti. — načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti, — ustvarjanje možnosti in pogojev za zaposlitev invalidnih oseb. V skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti. 7. člen Skupnost zastopa iri predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine. Predsednik skupščine je upravičen, da v imenu skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa skupnost pred sodišči in dragimi upravnimi organi. 12. člen Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog: — ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialnoekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev, — proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih, — spremljanje in analiziranje in uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjanje organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami, da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe, — spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter zaposlovanje, prilagajanje izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih, — sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo v posameznih organizacijah združenega dela ni več potrebno, — opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlo- vanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri -ovem organiziranem vračanju in ponovnem zar ju v domovini, — opravljanje nalog s podoročja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanja z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter1 povezovanje in usklajevanje dela na tern področju, — poeredovanje dela in priprava delavcev za zaposlitev, — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev, — izvajanje štipendijske politike v. občini v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini, — zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, — v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanje sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in ‘nosilci samostojnega osebnega dela, — opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi. 13. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost. 14. člen V skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti sptejema skupščina skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti. 15. člen Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v. organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti. Skupnost upravlja skupščina. Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov in za opravljanje drugih nalog ima skupščina naslednje skupne organe: — odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje — odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov — odbor za štipendiranje — odbor za finančne, kadrovske in administrativne zadeve — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. A. Skupščina skupnosti 16. člen Za upravljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu. Skupščina skupnosti ima 64 delegatskih mest. Skupščina skupnosti določa razdelitev delegatskih mest po delegacijah s sklepom. 17 člen V skupščino, skupnosti delegirajo delegate posebne, združene in splošne delegacije ali konference teh delegacij. 18. člen Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana srednjeročne in letne plane zaposlovanja, — sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v bbčini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije, — sprejema program dela oziroma nalog skupnosti za zaposlovanje, — ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja, — oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini, — spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih'za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini, — spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini, — razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini, — obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sredstev, — poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o re- ndtatih štipendiranja iz adruženih sredstev, — ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju, — sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema finančni načrt skupnosti, periodične obračane in zaključni račun skupnosti, — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti, — sprejema obrambni načrt skupnosti za zapo- — voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike in člane odborov, — voli delegate za zasedanja skupščin Medobčinske skupnosti za zaposlovanje, Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva, — imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti, — obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti in strokovne službe, — opravlja druge naloge, za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti. 19. člen Skupščina skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine, v času odsotnosti pa njegov namestnik. Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog: — tretjine delavcev, — predsedstva skupščine, — odbora skupščine skupnosti, — odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti, — Skupščine občine Ljubljana Šiška. Ce predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj. 20. člen Sejo skupščine skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda. Vabilo in gradivo za sejo skupščine skupnosti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo. 21. člen Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na sejo skupščine skupnosti predstavnike Skupščine občine Ljubljana Šiška, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da bi tako njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelovali v delu skupščine in njenih organov, če je to v interesu skupščine skupnosti. Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja. 22. člen Sejo skupščine skupnosti začne predsednik skupščine potem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna. Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje skupščine skupnosti. Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti. Skupščina skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem. * 23. člen Seja skupščine skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina skupnosti. 24. člen Dnevni red skupščine skupnosti mora vsebovati pregled izpolnitve sklepov prejšnje seje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine skupnosti. Dnevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanj delegatov. 25. člen Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine. V skupščini skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločanjem večine glasov prisotnih delegatov na seji skupščine skupnosti. 26. člen Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine skupnosti in zapisnikar. Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik, skupno z gradivom za naslednjo sejo skupščine. Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika seje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov. 27. člen V organe skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo ponovne izvolitve: — predsednik in namestnik predsednika Skupščine, — predsednik in namestnik predsednikov odborov. 28. člen Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: «— predstavlja in zastopa skupnosti, — sklicuje in vodi seje skupščine in seje predsedstva, — skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, — podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov, — skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti, — skrbi za učinkovito delo organov skupščine, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 29. člen Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih skupnosti, sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke kot metodo dela in usklajevanja — predsedstvo skupščine. Predsedstvo skupščine skliče predsednik skupščine zaradi priprave in obravnave gradiv za sejo skupščine ter za obravnavo vseh drugih pomembnejših vprašanj s področja delovanja medobčinske skupnosti. Predsednik skupščine vabi na seje predsedstva poleg predsednikov skupnih organov, po potrebi tudi vodjo delovne skupnosti, predsednika odbora samoupravne delavske kontrole ter druge, za katere meni, da lahko pripomorejo k uspešnemu delu skupnega posveta oziroma sestanka. 30. člen Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina. 31. člen Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsedstva skupščine skupnosti se izvede v skladu s postopki, ki .hh za vodilne fur^kcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja občinska konferenca SZDL. Volitve za predsednika in namestnika predsednika skupnosti se izvede z javnim glasovanjem. Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine skupnosti. , 32. člen Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale. 33. člen Funkcija delegatov je družbena in častna Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine ter organov, v katere je izvoljen ali delegiran. 34. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in sprejetimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi ia splošnimi družbenimi potrebami in faetereei. 35. člen O delu skupščine skupnosti in o svojem deta v njej, je delegat dolžan poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo skupščine skupnosti. Delegatski mandat delegata v skupščini skupnosti traja, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne določi drugega delegata za svoje delegatsko mesto v skppščini skupnosti. Določila 2. odstavka tega člena veljajo tudi za delegate, ki jih delegira skupščina skupnosti v skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, skupščino Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupščino skupnosti socialnega varstva. 36. člen Delegat ima pravico in dolžnost: — biti voljen v organe skupnosti, .— odločali o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi skupnosti, — predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe, — da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti. 37. člen Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pisno s kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je potrebno odgovoriti na isti seji organa skupnosti. Če to ni mogoče, je potrebno odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa skupnosti. Delegat ima pravico do vpogleda v gen-divo, ki ga pripravlja ali zbira (Jelova« skupnost strokovne službe. 38. člen Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi ali za glas, ki ga je dal na seji organa skupnosti, katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti. 39. člen O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih skupnosti se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti oziroma organa skupnosti pisno opozori vodjo delegacije ali konference delegacij, če se njen delegat ni udeležil seje skupščine strug1—fl ali drugega organa skupnosti. Delegatom, M zaradi opravljanja funkcije ali udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, gre nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dageeer« o osnovah' in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Višine nedemeetfia osebnega dohodka in drugih povračil ter »troZkov določa pristojni odbor skupščine skupnosti. B. Skupm organi skupščine 40. člen Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina skupne organe — odbore. 41. člen Člane odborov, predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed delegatov skupščine. Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini. 42. člen Odbor dela in odloča na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov odbora.- Odbor sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov. 43. člen Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov namestnik, ki ga izvoli skupščina izmed članov odborov. 44. člen Predsednik oziroma namestnik predsednika odbora opravlja zlasti naslednje naloge: — sklicuje in vodi seje odbora, — podpisuje sklepe, ki jih sprejema odbor, — skrbi za izvrševanje sklepov odbora in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost odbora, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina. 45. člen Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje zlasti: — skrbi za usklajevanje dolgoročnih in srednjeročnih planov zaposlovanja s . plani izobraževanja, — spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju, — spremlja področje priprave delavcev za zaposlitev ter preusposabljanje delavcev, — spremlja in proučuje gibanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti, — spremlja migracijska gibanja in zaposlovanje zdomcev, — spremlja in proučuje vprašanje ekonomičnosti in produktivnosti zaposlovanja, — obravnava letne plane zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje, — spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih združenemu delu, — spremlja nastanek in razvoj poklicev in predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev, — sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti, družbenih zmogljivosti po posameznih poklicih, — obravnava problematiko zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb, — opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela in naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje šteje 5 članov. 46. člen Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov zlasti: — spremlja in oblikuje socialno politiko na področju brezposelnih oseb, v — obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja, — odloča o materialnih pravicah brezposelnih oseb v skladu z zakonom in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti, — odloča o, usposabljanju invalidnih oseb potem, ko dobi izvid, ugotovitev in mnenje komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe, — odloča o materialnih pravicah oziroma o pripravi za zaposlitev brezposelnih oseb, — odloga c pripombah brezposelnih oseb, kadar se v postopku uveljavljanja pravic izda ugotovitveni sklep, — sodeluje s skupnostjo socialnega varstva o zadevah s področja socialne politike, — obravnava druge zadeve s področja socialne varnosti in problematike invalidov ter zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov šteje 5 članov. 47. člen Odbor za štipendiranje opravlja zlasti naslednje naloge: — skladno s smernicami skupščine skupnosti uresničuje sklepe, podeljuje štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam. — pripravlja gradiva za seje skupščin, skupnosti, kadar se obravnava problematika štipendiranja, — .dvakrat letno pripravlja poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti oziroma je za to pristojen po sporazumu o štipendiranju v občini in tem ‘statutom. Odbor za štipendiranje šteje 9 članov. 48. člen Odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve opravlja naslednje naloge: — daje predloge za imenovanje predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in člane skupnih organov, — obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti skupnosti, — obravnava oziroma skrbi za pripravo finančnih načrtov skupnosti in njihovo realizacijo, '— obravnava in predlaga skupščini periodične in zaključne račune, — obravnava združevanje in razporejanje sredstev za dejavnost zveze skupnosti, — obravnava in spremlja sistem solidarnosti na področju socialne varnosti brezposelnih oseb ter oblikuje ustrezne predloge, — obravnava razmerja s strokovno službo. — opravlja druge zadeve s svojega delovnega področja in zadeve, za katere ga pooblasti skupščina Odbor za kadrovske, finančne iri administrativne . zadeve šteje 5 članov. C. Ljudska obramba in družbena samozaščita 49. člen Pri opravljanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti so delegati delegacij organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni zavarovati in varovati tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav. Poslovna skrivnost skupnosti, še posebej pa uradna skrivnost so dokumenti, akti in ukrepi, ki jih tako označuje samoupravni splošni akt skupnosti ali jih je določil pristojni organ skupnosti oziroma organ družbenopolitične skupnosti. 50. člen Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenooolitični skupnosti ter s sklepom organov družbenopolitične skupnosti. 51. člen Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot izvršni organ skupščine skupnosti. 52. člen Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi skupščine skupnosti in ta statut. 53 člen Odbor za'ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti: — sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti, — sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini, — predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti, — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine uresničevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere, — skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite, — v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnoeti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo, — organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere, — sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito medobčinske skupnosti za zaposlovanje zavoljo usklajevanja obrambnih priprav v skupnosti za zaposlovanje, — zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc. Posebno evidenco o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov. — opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v mejah svoje dejavnosti s tem, da spremlja varstvene razmere in stanje v delovni skupnosti in usklajuje izvajanje družbene samozaščite. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Po položaju je član odbora tudi odgovorni delavec strokovne službe. Ostale člane izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti. 54. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti. 55. člen V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če delovanje organov skupnosti ne določijo organi družbenopolitične skupnosti. Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem Času. D. Samoupravni nadzor nad delom skupnosti 56. člen Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole. Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe. Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prqk delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščini skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne službe. 57. člen Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrola. Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg predsednika in namestnika predsednika še tri člane. 58. člen Predsednika, namestnika predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delegati skupnosti preko skupščine skupnosti, v kateri so zastopani po načelih delegatskega sistema. 59. člen Predsednik sklicuje in vodi sejo odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo: — najmanj 3 člani. — skupščina skupnosti ali odbor skupščine, — najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti, — pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja. 60. člen Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti: — nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov, — spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti strokovne službe ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave, — obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti, — nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev, združenih v skupnosti. 61. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge na predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov. 62. člen S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti, delegacije skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je zahtevala sklic seje ali predlagala obravnavo določenega vprašanja. Če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti strokovne službe dejanja ali opustitve, ki predstavljajo kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje. 63. člen Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov. Strokovna služba je dolžna zagotoviti odbora samoupravne delavske kontrole opravljanje administrativnih del. IH. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO, SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOSTJO MESTA LJUBLJANE IN MEDOBČINSKO SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE TER ZVEZO SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V SR SLOVENIJI M. asa Za opravljanje določenih skopnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delavci, delovni ljudje in občani preko skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo Samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane in Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana. 65. člen Skupščina skupnosti sodeluje v organih mestne in medobčinske skupnosti prek svojih delegatov in delegacij. Delegacije oziroma delgati skupnosti zastopajo v skupščini mestne in medobčinske skupnosti in njenih organov stališča in mnenje skupščine skupnosti oziroma njenih organov. Delegacije in delegati skupnosti so za svoje delo v organih mestne in medobčinske skupnosti odgovorni skupščini skupnosti in organom, ki so jih delegirali. 66. člen Skupnost se na podlagi samoupravnega sporazuma združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavoljo opravljanja splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, delovne ljudi in občane na območju republike. IV. ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI 67. člen Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v skupnosti, so določene z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. 68. člen Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice: — pravico do denarnega nadomestila, — pravico do denarne pomoči, — pravico do zdravstvenega zavarovanja, — pravico do priprave za zaposlitev in — pravico do prevoznih in selitvenih stroškov. 69. člen Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom. 76. člen Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje delovnega razmerja zaradi: 1. pisne izjave, da ne želi delati v temeljni orga-aizaciji in da prekinja delovno razmerje, 2. pisnega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji, 3 če ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki so ji bile ponudene in ki so ustrezale njeni strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR ni hotela dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela, 4. če ji je bil dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja 5. če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z delovnimi Pogoji, 6. če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, če trajneje ni dosegala delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njeni delovni zmožnosti, 7. če ni dala pisne izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev, 8. če se je na načm. ki ga predpisuje zakon ugotovilo, da je za delo popolnoma nezmožna, 9. če je v času poskusnega dela negativno ocenjena, 10. če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog, 11. če je morala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več l^ot šest mesecev, 12. če ji je bil izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti zato odsotna z dela. 13. zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija -zašla v ekonomske težave, 14. če je pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen ali določen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe, 71. člen Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomoči, višina in čas trajanja ter dajatve so določeni za zakonom. 72. člen če se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačevali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. Višino prispevka iz prvega odstavka tega člena določa skupnost vsako leto s sklepom. 73. člen Osebi, tri uveljavlja pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarnim nadomestilom oziroma denarno pomočjo že denarni dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določi skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom. 74. člen Pravica brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih zdravstvenega varstva. Pravico do zdravstvenega varstva med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, čc se prijavi skupnosti najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma, ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo. Pravico do zdravstvenega varstva imajo tudi dijaki po končanem šolanju in študenti po končanem študiju, če se prijavijo pri skupnosti kot iskalci , zaposlitve v roku 30 dni po končanem šolanju oziroma študiju. * 75. člen Priprava za zaposlitev zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in . izpopolnjevanja, znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog oziroma za zaposlitev v določenem poklicu. Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje in prilagajanje na. delo v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč brezposelnim osebam pri tem usposabljanju. Priprava za zaposlitev obsega materialno in strokovno pomoč brezposelnim osebam. 76. člen Materialna pomoč brezposelnim osebam, ki jih je skupnost napotila na usposabljanje, lahko obsega kritje stroškov: — za zdravstveni in psihološki pregled, — za usposabljanje (teoretični in praktični del), — za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima ter pravice že po drugih predpisih, — za delovno obleko, če je obvezna pri praktičnem usposabljanju, — za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega bivališča ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja, ' ‘ — povračilo brutto osebnega dohodka, če sprejme temeljna organizacija osebo v delovno razmerje s pogojem, da ji skupnost refundira izplačilo bruto osebnih dohodkov v času usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposobljenosti osebe za delo, — denarno pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, oziroma denarnega nadomestila ali denarne pomoči in sicer pod pogoji, ki jih določa zakon in v višini, kot jo določa skupnost s posebnim sklepom, — nagrado mentorja, če je ta osebi med usposabljanjem potreben. V primeru, da je osebi na usposabljanj« priznana pravica za prehrano in nastanitev (5. allnea tega člena), ji pripada denarna pomoč samo v primeru, da so stroški prehrane in nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči/ Denarna pomoč gre v takih primerih osebi le v višini razlike med tema dajatvama, če pa se osebi prizna povračilo 'osebnega dohodka (7. alineja tega člena), ji ne pripada denarna pomoč. 77. člen Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti: — izbor udeležencev, — organizacijo izvajanja izobraževanja, — pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa, — spremljanje in vrednotenje izobraževalnih rezultatov, — snemanje uspešnosti ob delu idr. 78. Ben Pravico do priprave za zaposlitev imhjo tudi že zaposlene osebe v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Za te namene sklenejo temeljne organizacije in skupnost samoupravni sporazum, kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja zaposlovanja in v njegovih dodatkih za posamezno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacij o, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenih delavcev. 79. člen S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o uporabi sredstev, o načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr. V skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in skupnosti lahko dogovorijo, da pripadajo delavcem pravice is obveznosti, določene z zakonom in tem statutom. 80. člen Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in s tem sta-tatom. Poleg pravic iz 76. člena tega statuta obsega materialna pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice: — stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije (npr. ortopedski pripomočki, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, upoštevajoč neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje skupnosti socialnega skrbstva ipd.), — dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji in v višini kot jih predvideva zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in če strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti takšna pomoč invaljdni osebi potrebna, — stroška v zvezi * zaposlitvijo kot: O adaptacija delovnih priprav, ® odstranjevanje ovir, ® adaptacija v zvezi z delom na domu ipd., — ostali stroški (stroški, ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.). Skupnost vsako leto s sklepom določa višino denarne pomoči v času usposabljanja invalidne osebe. 81. člen Pogoji za pridobitev pravice do prevoznih in selitvenih stroškov ter višina stroškov so določeni z zakonom. 82. Sen Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu 6 usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb določa zakon in pravilnik o postopku za uveljavljanje materialnih pravic brezposelnih oseb in invalidov. V. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI 83. člen Zavoljo zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 84. člen Sredstva skupnosti so: — prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti, — prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, — prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela, prispevki, ki jih plačujejo delavci, začasno zaposleni v tujini oziroma v državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti, — dohodki od refundacij, izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi je SFRJ sklenila konvencijo o zavarovanju za brezposelnost, — dohodki od sporazumov in pogodb, sklenjenih z organizacijami združenega dela za pripravo delavcev za zaposlitev, — druga sredstva. 85. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev programa, za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, skupne obveznosti udeležencev po sporazumu, osnove in merila za združevanje srfedstev, vrsto socialnih pravic ter pogoje, kriterije in merila, po katerih bodo uveljavljali te pravice ter višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo. Če ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višine prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke ali le za tiste delavce in delovne ljudi, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma. 86. člen O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti. 87. Sen Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za dejavnost skupnosti, za sofinanciranje programa 'dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti strokovne službe. 88. člen Med letom ugotovljena prosta finančna sredstva ■.upnosti lahko do končne namenske porabe skupnosti uporabi za askotiranje menic oziroma jih lahko veže za določen čas pri poslovnih in internih bankah. 89. člen Skupnost ima poslovni sklad, ki ga formira iz sredstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu. 90. člen če skupščina skupnosti do začetka koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti financira skladno s sklepom o začasnem financiranju. 91. člen Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine. • Odredbodajalec sklada za štipendiranje iz zdru-Ženih sredstev je predsednik odbora za štipendiranje, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika odbora. V. POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI 92 člen Skupščina skupnosti določi s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni in organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana. Ta organ pripravi delovni program pripravljanja plana. 93. člen Delavci v temeljnih jn drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih .je bila ustanovljena skupnost Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka sklepajo udeleženci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov. 94. člen Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana skupnosti, pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti. Elemente za sporazum sprejemajo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter jih po delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti. 95. člen Plan skupnosti sprejme skupščina skupnosti. 96. člen Plan skupnosti vsebuje:’ 1. srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena, 2. naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, 3. naloge, ki jih prevzame skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničevanje, 4. organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana. VI. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 97. člen Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni prek svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, z delom in s stanjem skupnosti. Delegati skupščine skupnosti so' dolini poročati o svojem delu delavcem in delovnim ljudem ter občanom, ki so jih delegirali na seji skupščine skupnosti oziroma v organe skupnosti. 98. člen Informiranje o delu skupnosti poteka prek: — glasila skupnosti, — pisnih materialov za seje skupščine skupnosti in njenih organov, — razprav in poročil na sejah skupščine skupnosti in njenih organov, kakor tudi na sestankih delegacij za delegiranje delegatov, — sredstev javnega obveščanja, — letnih, poslovnih in drugih poročil skupnosti, — drugih oblik informiranja. 99. člen Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako leto seznanjati: — o sprejetih planih, — o tem, kako so plani izpolnjeni, — o tem, kako so bila uporabljena sredstva. 160. člen Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne ie je Mike na eeji pod pogoji, id jih določa poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov, navzoč vsak. Vsak, ki izkaže upravičen interes, ima pravico vpogleda v zapisnik sej skupščine skupnosti in njenih organov. 101. člen Za pravočasno obveščanje javnosti je po določi- Mh tega statuta zadolžen predsednik skupščine. VH. DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE 162. čten Strokovna, administrativna, finančna in tem podobna dela opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe. Skupščina skupnosti * posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost strokovne službe skupno z dragimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane. Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgo- voruoetih med skupnostmi in delovno skupnostjo stro- 103. člen Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi poprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe. Za vodje delovne *apnoeti > lahko lamnvmn, Mer trne: — visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri, — najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — moralno politične vrline, ? — da je družbenopolitično aktive*. Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabljati la delati • temi sredstvi. 107. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti. 108. člen Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo okvirni planski obseg in vrsto del ter nalog in s tem v zvezi izobrazbeno strukturo kadrov v delovni skupnosti strokovne službe, je potrebno poprejšnje soglasje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, po predhodni razpravi v vseh skupnostih, ki so ustanovile delovno skupnost. VIII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 109. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, — statut skupnosti, — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe, — samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja, — pturBmik o ljudski obrambi in družbeni samo-■uKUl, — pravilnik o samoupravni delavski kontroli, — pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja en primer brezposelnosti, — poslovnik o delu skupščine in njenih organov, Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za dele delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skup-šč>nm» skupnosti, ki so ga imenovale. 105. člen Detamd dete«®* skupnosti pridobivajo dohodek • svobodno menjavo dela iz sredstev skupnosti na podlagi osnov in meril, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe. Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in z ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev. »6. Ben Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti strokovne službe, to so delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja. 116. Ben Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah. Iti delegirajo delegata v skupščine 111. člen Ko se oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor skupščine skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj. m. Bern Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, začno ve*ljati praviloma osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, če ni drugače določeno s samoupravnim splošnim aktom. 113. člen Sprenaesabe in dopolnitve »aoaoupmvnega sploš-n1 — za priključek na vodovodno omrežje v višini 3t£* I Skupščina občine Mozirje daje soglasje k ceniku za plačilo prispevka zaračunanega izjemnim graditeljem: 1. Tominšku Ludviku, Bočna 169 in sicer: — za priključek na cestno omrežje v vliti 61.680 — z* priključek na vodovodno omrežje v vtttni 28.824 2. Kakerju Francu Ljubno/Savinji št. 14 hi sicer: — za priključek na vodovodno omrežje v ^ni 44.168 — za priključek na cestno omrežje v viti 48.352 11. Vodončnik Mariji, Doblettee *, Bazarje in sicer: — za vodovodno omrežje v višini KB* 12. Tlakerju Jožetu, bazarje 90 is sicer*. — za priključitev na cestno omrežje v višini 4».m — za priključitev na vodovodno omrežje v višini 43.894 II Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradne* listu SRS St. 221-88/e 3. Kramerju Franca, Nazarje 90 hi sicer: — za priključek na vodovodno omredbe v višini , — za priključek na cestno omrežje v višini 44.tee 4MH Mozirje, dne 24 decembra 1985. PnedsedB* Skupščine občine Mozirje Aleje Plesedit L *. RIBNICA 254. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je odbor za svobodno menjavo dela, razvojne in splošne zadeve pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva Ribnica na svoji seji dne 27. januarja 1986 sprejel naslednji SKLEP Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1984, ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se s 1. 3. 1986 povišajo za 79,4 "/o. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1985, pa se povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene in sicer do konca: * — januarja. 1985 79,4 — februarja 1985 72,8 — marca 1985 66^ — aprila 1985 59,6 — maja 1985 52,9 — junija 1985 46,3 — julija 1985 39,7 — avgusta 1985 33,1 — septembra 1985 26,5 — oktobra 1985 19,9 — novembra 1985 13,2 — decembra 1985 6,6 Sklep začne veljati z dnem objave. *t 59-8-76 Ribnica, dne 27. januarja 1985. Predsednik odbora za razvojne in splošne zadeve Marjan Gril 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 255. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št 23/76) ter na podlagi sklepa 6. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenska Bistrica dne 27. oktobra 1978 je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 107. seji dne 26. novembra 1985 sprejel SKLEP o soglasju k cenam geodetskih storitev v občini Slovenska Bistrica 1. člen Cene tega sklepa se nanašajo na geodetske storitve v zadevah geodetske službe, ki jih izvršuje občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. 2. člen Cene za storitve iz 1. člena znašajo: din L Parcelacija 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2.1. Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela 8.400 2.2. Za vsak nadaljnji 0,3 ha 2.475 2.3. Za vsako dodatno novo parcelo 2.100 2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50°/« 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsak lom meje oboda 1.725 2J?. Za vsako novo nastalo parcelo 2.100 3. Ekspopriarija dolžinskih objektov 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Hektometer (100 m) ekspropriacije 12.150 4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki 6.450 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.100 2.3. Za numerično izmero za 2 mejni točki 3.600 2.4. Za vsako nadaljnjo točko 1.425 5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Ugotovitev meje 2.1. Za 2 mejni točki 4.950 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 1.425 6. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje geodetske ure: 1. Terensko delo geodetskega strokovnjaka 750 2. Pisarniško delo geodetskega strokovnjaka 675 3. Risarsko delo 350 4. Figurantsko delo 350 7. Cenam storitev' po tem ceniku se posebej dodajo materialni stroški (mejniki, kilometrina itd.) ter stroški figuranta. 3. člen Potni stroški se zaračunavajo po predrrs h. k: veljajo za upravne organe in strokovne s'užbe skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica. 4 člen • Ustvarjalni dohodki iz 2. plena teaa ?k'e->a se stekajo na račun proračuna občine Slovenska 3 str’ca 5. člen Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k cenam geodetskih storitev v občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 20/83). 6. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/3-38-12/83 Slovenska Bistrica, dne. 26. novembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. L r. SLOVENSKE KONJICE 256. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6. členu zakdna o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) in 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1985 sprejela. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V 3. členu odloka o davkih Občanov (Uradni list SRS, št. 13/85) se stopnja 0,35 V« nadomesti s stopnjo 0,75 "/e., 2 člen 10. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: »Dohodkovni cenzusi v prvem in drugem odstavku tega člena se ob valorizaciji katastrskega dohodka ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, valorizirajo s povprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije.« 3. člen V 21. členu se doda četrti odstavek, ki se glasi: "V primeru valorizacije katastrskega dohodka ali novega izračuna katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, se valorizirajo tudi zneski pod točko a, b in c prvega odstavka tega člena s povprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije.« 4. člen Prvi odstavek 24. člena se spremeni in se na novo glasi: "Občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot Postranski poklic z dovoljenjem in storitve bifeja, plačujejo davek po stopnji 39 0/o.« # 5. člen 25 člen se spremeni in se na novo glasi: -Davek iz gospodarskih • dejnvnorti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu in zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v višinskih krajih in sicer: v krajevnih skupnostih Gorenje, Skomarje, Resnik, Špitalič in Spodnji Dolič v KS Vitanje, pod pogojem, da delajo sami in ne zaposlujejo tuje delovne sile, V pavšalnem znesku se odmerja davek tudi zavezancem, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem, če izpolnjujejo pogoje po zakonu, 6. člen 26. člen se spremeni in se na novo glasi: "Pavšalni letni znesek davka se določi najmanj v višini 5 %> čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti, oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno .sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer: 1. Glede na vrsto dejavnosti, oziroma predmet poslovanja: — v prvi skupini deficitarne dejavnosti, naštete v drugem odstavku 28 člena tega odloka 0 °/o — v drugi skupini ostale dejavnosti, razen storitev bifeja in avtotakšija 5 °/o — v tretji skupini storitve bifeja in avtotakšija 10 °/e. 2. Način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti procesa): — če zavezanec opravlja popravila In sto- ritve za občane z uporabo ročnega dela, oziroma lastne telesne moči 0 ”/• — ostale storitve 5 */!• — ročno izdelovanje izdelkov 10 *h — izdelovanje Izdelkov v neavtomatiziranem delovnem procesu 15 e/e — izdelovanje izdelkov v avtomatiziranem delovnem procesu 20 */« 3. Kraj poslovanja — v odročnih višinskih naseljih ■ O+k — manjša ali večja naselja, ki so oddaljena od naselij Slovenske Konjice, Loče) Vitanje in Zreče g % — v naseljih: Slovenske Konjice, Loče, Vitanje in Zreče 18 Kriteriji pod prvo in drugo alineo »e upošte- vajo, če vplivajo na doseganje dohodka in ofaaeg poslovanja; 4. Delovna sposobnost zavezanca: — bistveno zmanjšana delovna sposobnost zaradi invalidnosti, zaradi kroničnega obolenja ali starosti zavezanca nad 85 let (ženske), oahre- ma 70 let (moški) ali bolezni družinskih členov 8*7» — slabše zdravstveno stanje, ki delno vpliva na doseganje dohodka ali storilnosti zavezanca 50 let (ženske) oziroma 55 let (moški) 5% — delovna sposobnost zavezanca ni zmanjša- na, oziroma zdravstveno stanje in starost ne vplivata na doseganje dohodka 10% 5. Uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov 5%. Ne glede na merila iz tega člena se davek ne odmeri zavezancem, ki so stari nad 65 let (ženske), oziroma 70 let (moški), če ne zaposluje delavcev in opravljajo razna popravila za občane.« 7. člen Črta se 27. člen. 8. člen V 23. členu se na koncu prvega odstavka pred piko vstavi besedilo »skupaj po zakonu in občinskem odloku«. 9. člen V 30. členu se doda šesti odstavek, ki se glasi: »Zavezancu, ki mora voditi poslovne knjige, se prizna olajšava pod pogojem, da so knjige v redu vodene. 10. člen Zadnji odstavek 33. člena se spremeni in se na novo glasi: »Zavezancem, ki oddajajo višek električne energije v elektroenergetski sistem, če inštalirana moč male hidroelektrarne ne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice, odmerjeni davek zniža: — za 5 %, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 % — za 10 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 % — za 20 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30 % — za 30 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 •/•.« 11. člen 35. člen se spremeni in se na novo glasi: »Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40% celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, kar morajo posebej izkazati pri vložitvi davčne napovedi, se prizna davčna olajšava v višini 30 % od odmerjenega davka. Olajšava po tem odstavku se prizna samo v primeru, če zavezanci neprekinjeno poslujejo v mesecu juliju in avgustu. Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini: Delež prihodka ▼ celotnem prihodku ▼ *9e nad do *U olajšava od odmer, davka r M * i » m M 30 40 15 ♦e 96 * * * m- 12. člen 37. člen se spremeni in se na novo glasi: -Skupne olajšave v posameznem letu ne morejo presegati 80 % odmerjenega davka s tem, da se olajšava iz 30 in 36. člena tega odloka ne všteva v navedeno omejitev.« 13. člen Za 37. členom se doda nov 37.a člen, ki se glasi: »Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev v višini do 20 •/«, za humanitarne namene pa v vi-štni do 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja, s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. Vsako dodafno zbiranje sredstev mora biti usklajeno s programom posamezne SIS ter izdano ustrezno dovoljenje od oddelka za notranje ‘zadeve Skupščine občine Slovenske Konjice ali od ustreznega republiškega organa, če gre za republiško akcijo.« 14. člen V 41. členu se na koncu prvega odstavka namesto pike vstavi vejica in doda besedilo »in sicer po točkah 3, 4 in 5 iz 26. člena tega odloka«. 15. člen 48. člen se spremeni in se na novo glasi: »Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova din •/• do 77.600 15 nad 77.600 do 155.200 24 nad 155.200 do 232.800 33 nad 232.800 do 310.400 42 nad 310.400 do 388.000 50 nad 388.000 do 465.600 58 nad 465.600 65 Lestvica davčnih osnov se bo valorizirala v skladu s statistično ugotovljenim porastom ceh na drobno v SR Slovenija« 16. člen 53. člen se spremeni ih se na novo glasi: »Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merili* m načinu: — po povprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo upreiljenKti — po gradbeni izvedbi stavbe — po letu gradnje, oziroma rekonstrukcije, obsega rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave — za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, ^ stopnišča, kopalnice, lož, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe.« 17. člen 54. člen se spremeni in se na novo glasi: ' »Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost 1 m1 koristne stanovanjske površine, določene v' 56 členu tega odloka in ob upoštevanju določb 53. člena, uporabi količnik: — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski z masivnimi stropi, količnik 1.00 — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90 — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, se uporablja količnik 0,70 — ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60 Vrednost 1 m? koristne stanovanjske površine, ugotovljena po prvem odstavku tega člena, za zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75 •/• — pri ložah za 30 ®/o — pri balkonih za 75 •/• — pri mansardnih prostorih za 25 •/• — pri garažah kot samostojnih objektih za 50 °/» Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. Od ugotovljene vrednosti stavb se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovj formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 56. člena tega odloka. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe v v Bednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov«. 18. člen 55. člen se spremeni in se na novo glasi: »Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbe pridobili, opravili rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija, oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke.« 19. člen 56. člen se spremeni in se na novo glasi: »Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se je vrednost 1 m5 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo po zadnji odmeri povečala za več kot 20 »/». V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v naslednjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za koristne stanovanjske površine, brez vrednosti stroškov komunalnega opravljanja zemljišča. 20. člen 57., 58. in 59. člen se črtajo. 21. člen V 60. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Zavezanci davka na posest stanovanjskih stavb, ki prebivajo v višinskih krajih, navedenih v 21. člejju tega odloka, ne plačujejo davka na posest stavb.« 22. člen 61. člen se spremeni in se na novo glasi: »Davek na posest stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž se plačuje: Osnova din V. do 1,430.000 0,10 od 1,430.000 do 2,860.000 0,20 od 2,860 000 do 5,720.000 0,30 od 5,720.000 do 8,580.000 0,45 od 8,580.000 do 11,440.000 0,65 od 11,440.000 do 14,430.000 0,85 nad 14,430.000 1« 23. člen 62. člen se spremeni in se na novo glasi »1. Od prostorov, ki so namenjeni za rekreacijo, se davek plačuje: počitek in Osnova din •h do 1,430.000 0,20 od 1,430.000 do 4,290:000 0,50 od 4,290.000 do 8,580.000 0.80 od 8,580.000 do 14,300.000 1,10 nad 14,300.000 2. Od poslovnih prostorov se plačuje davek: Osnova din % do 1,430.000 »,15 od 1,430.000 do 2,860.000 0,35 od 2,860.000 do 4,290.000 0,55 od 4,290.000 do 5,720.000 0,75 od 5,720.000 do 7,150.000 1,00 nad 7,150.000 1,25 Davek od plovnih objektov dolžine-od najmanj 8 do 9 metrov se plačuje v višini 30.400 din, nad 9 metrov dolžine pa' po 12.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine. Lastnik takega plovnega objekta mora vložiti davč- no napoved do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja. Pavšalni lethi znesek davka na plovne objekte se letno valorizira z letno stopnjo rasti povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Lestvice davčnih osnov iz 61. člena ter prve in druge točke tega člena se valorizirajo z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji.« 257. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 27/85) in 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1985 sprejela ODLOK 24. člen 64. Ben se spremeni in se ne novo glasi: »Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje dolga v naslednjih primerih: — če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev; — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna le za del odloga, ki odpade na neplačane dohodke; — če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti; — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja; — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov Zavezancim, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih iz prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do šest mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do enega leta. Obročno plačevanje davčnega dolga* se lahko prizna za čas do enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno plačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti.« 25. Ben Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. 1986. St 42-10/85-60 Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. o davku na promet nepremičnin 1. člen Davek na promet nepremičnin se na območju občine Slovenske Konjice odmerja, plačuje in terja po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, po tem odloku in po predpisih, izdanih na njuni podlagi. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje: 1. za kmetijska zemljišča po stopnji 15 %> od prometne vrednosti; 2. za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, od prometne vrednosti v naslednji višini: Znaša davek din + Nad din Do din za m' za m' 72 72 215 215 358 358 429 429 500 500 572 572 644 644 715 715 15 , 10,80 + 20 od 39,40 + 25 od 75,15 + 30 od 96,45 + 36 od 122,01 + 42 od 152,25 + 48 od 186,81+ 54 od 225,15 + 60 od preseška nad 72 presežka nad 215 presežka nad 358 presežka nad 429 presežka nad 500 presežka nad 572 presežka nad 644 presežka nad 715 3. Za gradbene objekte od prometne vrednosti gradbenega objekta v višini 25 Vo na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine pa po naslednjih stopnjah: Kad din za m* Do din za m* Znaša davek din + •/. 1.430 15 1.430 4.290 214,50 + 20 od presežka nad 1.430 4.290 7.865 786,50 + 25 od presežka nad 4.290 7.865 12.155 1.680,25 + 30 od presežka nad 7.865 12.155 16.445 2.967,25 + 40 od presežka nad 12.155 16.445 4.683,25 + 50 od presežka nad 16.445 3. člen Lestvice davčnih osnov iz druge in tretje točke prejšnjega člena se valorizirajo v skladu z 10. členom zakona o davku na promet nepremičnin. 4. člen Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom odtuji pred potekom petih let od pridobitve, se stopnje po 1., 2. in 3. točki 2. člena-povečajo za 30 °/o. 5. člen Davek na promet nepremičnin se ne plačuje ob pogojih, določenih v zakonu o davku na promet nepremičnin in: > 1. če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanom za opravljanje gospodarskih dejavnosti. 6. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o davku, na promet nepremičnin v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 36/82). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradne« listu SRS. St. 422-19/85-10 Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 258. Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi 1. člena zakona o obdavčitvi proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83 in 71/84) in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1985 sprejela. ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 30/85) se v tarifni številki 1 doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa rabljenih motornih vozil in koles, starih nad deset let.« 2 2. člen V prvem odstavku tarifne številke 2 se na koncu Prve alinee doda besedilo: »ter medice«. Črta se peta alinea. 3. člen V tarifni številki 5 se v prvem odstavku doda nova tretja alinea, ki se glasi: »Posebni občinski davek od opravljanja proizvodnih storitev v smislu 41. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidenc, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev, se plačuje po stopnji 10 ”/».« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-8/85-10 Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. VRHNIKA 258. Na podlagi 28. in drugega odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in 234. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 16. januarja 1986 sprejel' ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede živine in živil živalskega izvora ter pristojbine za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Vrhnika 1. člen 1. Za obvezni veterinarsko sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se odpremlja na javnih prevoznih sredstvih izven občine ali iz drugih občin, veljajo naslednje pristojbine: din — za kamionske in vagonske pošiljke 1.900 — za kosovne pošiljke, za vsako veliko žival za vsakih 5 telet ali drobnice za vsakih 50 kom perutnine 760 — za čebelje družine do 10 panjev 760 — za vsak naslednji panj 36 — za enodnevne piščance do 5000 kom 760 — za polže, rake, žabe in školjke za vsakih začetnih 100 kg 760 2. Za obvezni veterinarsko sanitarni pregled na tržnicah, skladiščih in gostiščih velja pristojbina: — za pregled po litru mleka 1,80 — za pregled mlečnih izdelkov po kg 0,90 — za pregled jajc po kom 0,18 — za pregled prašičev in - divjadi v gostiščih LD in zasebnikih po režijski uri 1.900 3. Za veterinarsko sanitarne preglede potisk me—, mesnih izdelkov, jajc in konzerv, Id te odpremljaje s peevoenicti. sredstvi izven občine ati doepejo iz drugih občin, veljajo naslednje pristojbine: — ed i—b vest aoešesa m zmrznjenega mtem od kg 2,26 — od zbranega mleka po litru 6,15 — od vseh vrst mlečnih izdelkov po kg 6,694 — od jajc po kom 0,24 4. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živine, živinorejskih proizvodov in odpadkov, ki so namenjeni za izvoz ali se uvozijo, velja pristojbina: — za kamionske in vagonske pošiljke do M ton 2.280 — za ■mako nadaljnje tono 126 5. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja vetja pristojbina: — za vsako kravo molznico 666 Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic za tuberkulozo. 6. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede v predelavi mesa KZ Vrhnika se določi pavšal — mesečno 63JOO din. 7. Za obvezni veterinarsko sanitarni pregled v mlekarni mesečno 84.106 din. 8. Za obvezen veterinarsko sanitarni pregled v skladišču Čoka mesečno 50.500 din. 9. Za preglede, M niso všteti po režijski uri 1.900 din. Pristojbine za obvezne veterinarsko sanitarne preglede v predelavi mesa zajemajo preglede pri razkladanju, prekladanju, pregled mesa in mesnih izdelkov ter pregled pri pakiranju in nakladanju mesa ter mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še zamudnina in prevozni stroški. 2. člen Pristojbine, določene po tej odredbi so dohodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali Skupščine občine Vrhnika za zatiranje kužnih bolezni in se plačujejo najmanj enkrat mesečno na račun pri SDK št. 50110-840-060-3182. Za preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa, se zaračunava pristojbina s pribitkom 50*/o. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 6/e. Za nočni pregled se šteje pregled, ki je bil opravljen med 22. in 6. uro. Za obvezni veterinarsko sanitarni pregled se poleg predpisane pristojbine zaračunavajo še nastali potni stroški in zamudnine po ceniku pooblaščene veterinarske organizacije, ki je veterinarsko sanitarni pregled opravila. 4. člen Višina pristojbin se med letom spreminja glede na vrednost režijske ure diplomiranega veterinarja. 5. Sen Pristojbino za opravljeni veterinarsko sanitarni pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko sanitarne preglede živali in živil živalskega porekla in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plača organizacija združenega'dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine se lahko obračunavajo tudi mesečno. 6. Sen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 3/3-322-03/85 Vrhnika, dne 16. januarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Herman Bole, inž. L r. 860. Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter 234. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 16. januarja 1986, sprejel ODREDBO o zagotavljanju sredstev za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel v občini Vrhnika 1. člen Za neškodljivo pdstranjevanje živalskih kadrov in odpadkov plačujejo organizacije združenega dela ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali (v nadaljevanju: posestniki živali) po naslednjih tarifah za vsako žival: din — za goveda in konje 88 — za teleta in žrebeta 44 — za prašiče 22 — za odstreljeno in prodano parkljasto divjad 44 — za pse 150 2. člen Posestniki živali poravnajo svoje obveznosti iz 1. člena tega odloka: — pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali, — pri prvem vsakoletnem cepljenju psov proti steklini in ob registraciji, — lovske družine pri prodaji divjadi. 3. člen Tarife iz 1. člena tega odloka obračunavajo: — občinski ali od njega pooblaščen organ za izdajo zdravstvenih spričeval za živali: govedo, konje, žrebeta in prašiče; — zavod oziroma organizacija, ki je na območju občine pooblaščena za izvajanje obveznega cepljenja psov proti steklini in za registriranje psov; — lovske družine na območju občine za uplenjeno in prodano divjad. 4. člen Sredstva se zbirajo na Posebnem računu za zdravstveno varstvo na račun Republiška taksa za kopitarje in parkljarje (št. 50110-840-023-3182). 5. člen Odredba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/3-322-03/85 Vrhnika, dne 16. januarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Herman Bole, inž. 1. r. POPRAVEK V pregledu predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 Uradni list SRS, št 1-26/86 z dne 17. I. 1986 je: V tabeli »I. stopnje davkov in prispevkov iz oseb-' nega dohodka« izostala alinea 1. Pri zaporedni številki 61 občina Maribor Pesnica — v stolpcu 16 stopnja 0,53 nadomesti s stopnjo 0,20 — V stolpcu 18 stopnja 12,61 nadomesti s stopnjo 13,61. 2. Pri zaporedni številki 62 občina Maribor Pobrežje: — v stolpcu 16 stopnja 0,53 nadomesti s stopnjo 0,20. 3. Pri zaporedni številki 63 občina Maribor Rotovž: — v stolpcu 16 stopnja 0,53 nadomesti s stopnjo 0,20. 4. Pri zaporedni številki 64 občina Maribor Ruše: — v stolpcu 16 stopnja 0,53 nadomesti s stopnjo 0,20. 5. Pri zaporedni številki 65 občina Maribor Tabor: — v stolpcu 16 stopnja 0,53 nadomesti s stopnjo 0,20. 6. Pri zaporedni številki 66 občina Maribor Tesne: — v stolpcu 16 stopnja 0,53 nadomesti s stopnjo 0,20. St 420-12/85 Ljubljana, dne 30. januarja 1986. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tom Pengov L r. POPRAVEK V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13-671/85) je na koncu prvega stavka 3. točke 38. člena izpadla številka: »— 40 °/o«. Sekretar Skupščine občine Slovenske Konjice Božidar Punčuh 1. r. VSEBINA Stran PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 227. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb SNI IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 228. Sklep o osnovah in merilih za določitev osebnesa dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 2*5 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 229. Odredba o evidenci kaaaleev iz iilnn»SN> »Stnv temeljnih in dragih organizacij zdrafteMfa dela na leto 1986 m 230. Metodologija za spremljanje uresničevanja določi! resolucije za razporejanje dohodka v 1986. letu 2*8 231. 'Spremembe in dopolnitve pregleda predloga sto- penj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih In aadoaa-upravnih interesnih skupnostih na področju dralbe-nih dejavnosti za leto 1986 3*9 USTAVNO SOOISCB KR SLOVENIJE 232. Odločba o ugotovitvi, da določba 75. člena pravilnika o delitvi dohodka, osebnih dohodkov hi sredstev skupne porabe delovne skupnosti strokovne etn* be Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj ni v nasprotju z zakonom 309 Stran DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 233. Sklep o višini RTV naročnine 310 REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 234. Aneks k samoupravnemu sporazumu o 'Izjemnem posojilu kot obliki družbene pomoči prizadetih zaradi potresa na območjih občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju z dne 21. maja 1975 in k samoupravnemu sporazumu o posebni družbeni pomoči prizadetim zaradi potresa na območjih občin Šmarje pri Jelšah in Celja z dne 25. julija 1974 311 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 235. Sklep o realizaciji povračila od davčne osnove za leto 1985 (Drava Maribor) 236. Sklep o tarifah povračil za vodnogospodarske storitve v letu 1986 (Drava Maribor) ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 237. Družbeni dogovor o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Celje 238. Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskih sestavin družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1986 do 1990 239. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Idrija) 240. Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta družbenega sistema informiranja občine Kamnik 241. Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega otoka BP-5 v Kamniku 242. Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje zajetja pitne vode Iverje (Kamnik) 243. Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepih za zavarovanje vodnih izvirov Snoviščice v Tuhinjski dolini (Kamnik) 244. Odlok o ureditvenem načrtu za tržnico v Kamniku 245. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta SP-1 Stahovica (Kamnik) 320 322 Stran 246. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Kamnik) 324 247. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in osebnimi dohodki (Kamnik) 325 248. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Bežigrad 325 249. Odlok o spremembah odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center 326 250. Sklep o sprejetju družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 327 251. Sklep o sprejetju resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 v letu 1986 327 252. Statut Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Šiška 327 253. Sklep o soglasju k ceniku za odmero plačila komunalnega prispevka pri izjemnih lokacijah (Mozirje) 339 254. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenj- skimi stroški (Ribnica) 340 255. Sklep o soglasju k cenam geodetskih storitev v občini Slovenska Bistrica 340 256. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice) 341 257. Odlok o davku na promet nepremičnin (Slovenske Konjice) 344 258. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Slovenske Konjice) , 345 259. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sa- nitarne preglede živine. in živil živalskega izvora ter pristojbine za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Vrhnika 345 260. Odredba o zagotavljanju sredstev za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel v občini Vrhnika 346 — Popravek pregleda predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka . . . (Uradni list SRS, št. 1-26/86) 347 — Popravek odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice) 317 PREDPISI O SANITARNEM IN HIGIENSKEM VARSTVU (1985) Drugi del: varstvo okolja in objekti pod sanitarnim nadzorom Ta zbirka vsebuje sistematično urejene predpise s področja zdravstva in sanitarno-higi-enske in tehnične zaščite delavcev in delovnih ljudi in občanov. Prvi del, ki je še v pripravi, bo obsegal predpise o zdravstvenem varstvu,- o nalezljivih boleznih, zdravilih in strupih, živilih in predmetih splošne rabe ter o prepovedi reklame zdravil, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Drugi del pa vsebuje predpise o varstvu okolja in o objektih pod sanitarnim nadzorom. Ta del zbirke bi pravzaprav morale imeti vse delovne in druge organizacije, ki se pri vsakdanjem delu oziroma poslovanju srečujejo s številnimi problemi in vprašanji, ki jih urejajo v tej zbirki zbrani zakoni in številni izvršilni predpisi o varstvu okolja (o varstvu voda in zraka, o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, o ravnanju z odpadki, o prevozu nevarnih snovi, o varstvu pred ionizirajočimi sevanji) in o objektih pod sanitarnim nadzorom (o urejanju naselij in graditvi objektov, zlasti stanovanj in industrijskih ter drugih poslovnih objektov, o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje nekaterih vrst dejavnosti, o minimalnih življenjskih standardih itd.). Skratka, to bo doslej najpopolnejša zbirka zveznih in republiških predpisov, ki jo bodo potrebovali tako tisti, ki skrbijo za zdravstveno varstvo občanov, oziroma ki delajo v proizvodnji in prometu z živili in predmeti splošne rabe, z'zdravili in strupi, kakor tisti, ki so dolžni ravnati se po predpisih o varstvu okolja, o urbanizmu in gradnji objektov, ter inšpekcijske službe, ki ta področja nadzorujejo. Zbirka bo tudi pripomoček delavcem, ki se ukvarjajo z' organizacijo zdravstvene službe, in tistim zdravstvenim delavcem in delavcem s posebnimi pooblastili, ki morajo polagati zdravstveni oziroma upravni strokovni izpit. Cena 3.100 din (012947) PREDPISI O KULTURNIH DEJAVNOSTIH V letih od 1980 do 1985 je bila sprejeta tako imenovana republiška »kulturna« zakonodaja, ki ureja predvsem nekatere posebne zadeve, ki se pojavljajo le na področju kulture. Kulturni zakonodajni krog je sedaj sklenjen in zakonodajalec nima v načrtu, da bi ga v naslednjih nekaj letih dopolnjeval. Ta zbirka skuša biti priročna, predvsem po izboru vsebine in po urejenosti. Poleg zakonov, ki posebej urejajo vprašanja kulture, in izvlečkov iz nekaj zakonov z določbami, ki izrecno veljajo tudi za kulturo, kulturne delavce in druge osebe v kulturi, vsebuje še tiste podzakonske predpise, ki naj jih uporablja ali upošteva širši krog kulturnih delavcev ali občanov sploh. Zbirka je namenjena upravnim delavcem, ki opravljajo dela in naloge na področju kulture, delavcem v kulturnih skupnostih, v društvih in njihovih zvezah, delavcem v kulturnih orgnizacijah združenega dela. samostojnim kulturnim delavcem, delegatom in vsem drugim, ki jim je kultura kot področje ali posamezna kulturna dejavnost blizu. Cena 1.450 din (013064) PREDPISI O DAVKIH OBČANOV IN O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN V Uradnem listu SRS, št. 32/85, je izšlo prečiščeno besedilo zakona o davkih občanov to v Uradnem listu SRS, št. 35^88t pa aakona O davku na promet nepremičnin, Ker sta bil* oba zakona po njunem sprejetju v letu 1982 oziroma 1972 precejkrat spremenjena in dopolnjena, je bila objava prečiščenih besedil nujna in zelo dobrodošla zlasti v neposredni praksi. Zaradi velikega zanimanja za prečiščeni besedili, zlasti zakona o davkih občanov, ki vsebuje za davčne obveznike pomembne določbe o vrstah davka, o postopku za odmero in pobiranje davka ter kazenske določbe, smo oba zakona izdali v posebni brošuri. Cena 500 din (013072) Opozerho naročnikom! Sestavni del DOLGOROČNEGA PLANA 1986—2000 je tudi kartografski del, ki obsega 5 kartografskih prikazov na listi kart v merilu 1 : 250.000. Osnovru namen kartografskega dela je konkreten prikaz razvoja posameznih območij in področij v SR Sloveniji. Ker so kartografski prikazi predvsem osnova za odločanje tako v republiških kot občinskih organih in organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih ter nekaterih organizacijah združenega dela, je njihova uporabnost dokaj omejena in jih zato ne bomo raz-oošiljali vsem naročnikom Uradnega lista SRS, ampak le tistim, ki jih bodo naročili s priloženo naročilnico. * Kartografski deli Dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 so za naročnike Uradnega lista SRS brezplačni in vsak naročnik lahko naroči toliko izvodov, kolikor izvodov Uradnega lista SRS ima naročenih. Kartografske prikaze je možno naročiti v dveh izvedbah, in sicer pregibane in nepregibane. ■odreži- Naročilnica CZ URADNI UST SRS 61000 LJUBLJANA Kardeljeva 12 S to naročilnico naročamo: ________ izVodov pregibanih kartografskih delov ________izvodov nepregibanih kartografskih delov Kartografske dele DOLGOROČNEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986— 2000 pošljite na naslov: Firma — naziv naročnika___________________________________________________________________ Sektor — oddelek — prejemnik______________________________________________________________ Kraj — ulica in št._______________________-_________—. Podpis pooblaščene osebe Datum »e Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter J uren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 19S6 2506 din. Inozemstvo 80ee din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake števtUce — Uredništvo ki »prava Ljubljana, Kardeljeva M — Poštni predal m/vn — Telefon direktor uredništvo, sekretar, Sef računovodstva 234 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-803-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 23-85