PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. 1040) 764832 (4 linije) Tlx 460270 ■> v 0' > O o » JN 7: w s 3 i m 1 5 I !3 v" v", Cena 650 lir - Leto XLII. št. 101 (12.426) Trst, sreda, 30. aprila 1£ n-'. Z i-i > _ SZ zaprosila za »nasvet« Švedsko in Zahodno Nemčijo 'v' Jedrska katastrofa v Černobilu MOSKVA — Kljub skopim uradnim vestem iz Sovjetske zveze je lahko vsakomur na dlani, da se je v jedrski elektrarni »Lenin« pri Černobilu severno od Kijeva pripetila do, sedaj najhujša katastrofa v zgodovini miroljubnega izkoriščanja jedrske energije. V kratkem sinočnjem komunikeju je sovjetski ministrski svet sporočil, da sta v nesreči izgubili življenje dve osebi, da so eva-uirali prebivalstvo treh krajev, da nadzorujejo položaj in da je na kraj nesreče prispela preiskovalna komisija. To je vsekakor premalo, da bi opravičevalo objavo predsinočnje-ga še bolj skopega komunikeja via-' de na prvi strani vladnega glasila »Izvestija«, ki je bil med drugim s črnim obrobljen, kot ob na j večjih državnih žalostih. Tudi moskovski radio je včeraj prvič namesto besede »nesreča« rabil termin »katastrofa«. Včeraj pa so vsem diplomatom pre-povedah potovanje v Kijev, kar seveda velja tudi za zahodne dopisnike. Da pa ne bi bilo dvomov o razsežnosti katastrofe, so tako v Stockholmu kot v Bonnu sporočili, da je SZ zaprosila Švedsko in ZRN za »nasvet«, kako gasiti grafit v jedrskem reaktorju. Ob tej zadnji vesti so zahodni strokovnjaki že poskusili rekonstruirati dinamiko nesreče. Kot prvo so navedli razlike med zahodnimi in sov- jetskimi jedrskimi elektrarnami. V Černobilu imajo reaktorje z vrelo vodo moderirane z grafitom (RBMK),. reaktor pa nima zunanjega jeklenega in železobetonskega varnostnega ovoja kot na Zahodu. Reaktor vsaj približno spominja na zastareli britanski reaktor v Windscaleju, kjer se je pred 29 leti prav tako vnel grafit. Takrat so britanski izvedenci kar tri dni omahovali z gašenjem požara in so ga v bistvu iz obupa pogasili z vodo Po vsem sodeč pa to ni primer Černobila, saj so značilnosti reaktorja precej drugačne. Vzrok požara kakih 1.200 ton grafita je najbrž segrevanje v reaktorju. Kako je do njega prišlo, lahko samo ugibamo. Bržkone je odpovedal hladilni sistem, lahko je počila kaka cev ali pa je prišlo do interakcije med paro in grafitom, kar je povzročilo požar. V vsakem primeru pa je skoraj gotovo prišlo do taljenja sredice (jedra reaktorja). Če do tega ni prišlo takoj v začetku, pa se v Černobilu soočajo s »Ki- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Reakcije v svetu NA 2. STRANI Ocene Kopica interpelacij v zvezi z jedrsko nesrečo v SZ znanstvenih ustanov RIM, DUNAJ, ŽENEVA — Vest o hudem incidentu v sovjetski jedrski centrali v Černobilu je takoj izzvala zaskrbljene reakcije v mednarodnih in državnih znanstvenih krogih in nstanovah, ki so neposredno pristoj-1}e. V Italiji ni nobene nevarnosti, je izjavil včeraj direktor Državne ustanove za alternativne vire energije (ki je nastala iz ustanove za jedrsko energijo in se s tem še vedno v Slavnem ukvarja) inž. Naschi. Njene njterilne postaje, ki jih je v vsej državi kakih 20, niso zabeležile nobenega povečanja radioaktivnosti v o-zračju, ki je torej normalna. Tudi ocene državne službe za civilno zaščito, ki jo vodi minister Zam-herletti in je alarmirala vseh svo-lih okrog 1.000 merilnih postaj, so Pomirjujoče, toda nadaljujejo opazovanje in raziskave, da so pripravlje-Pe za morabitno alarmiranje prebivalstva in ustrezno ukrepanje. Možnost, da bi radioaktivno sevanje doseglo Italijo je izredno majhna, za-trhije tudi meteorološka služba voj- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Craxijeva vlada odgovarja danes na vprašanja italijanskih strank RIM — Kljub optimističnim izjavam predstavnikov Itahjanske ustanove za alternativne vire energije ENEA, da Italiji ne grozi val jedrskega sevanja, ki je zajel dežele Skandinavskega polotoka ob hudi nesreči v reaktorju jedrske centrale v Černobilu, vlada v italijanskih političnih krogih precejšnja zaskrbljenost. Kakor hitro so začele tudi v Rimu kapati prve novice o jedrski nesreči pri Kijevu, so predstavniki vseh političnih strank izrazili ministrskemu predsedniku Craxiju svoja stališča. Čeprav so si posamezne politične sile deloma različno tolmačile posledice nesreče v Černobilu, so se vsekakor vsi strinjali s potrebo po takojšnjem odgovoru itahjanske vlade na vprašanja v zvezi z realnimi posledicami jedrskega sevanja v senni Sovjetski zvezi, drugod po Evropi in seveda v Italiji. Še posebno ostra stališča do jedrske nevarnosti pa so zavzelel stranke italijanske levice. Vodstvo DP je izjavilo, da je po njihovem mnenju sovjetska jedrska nesreča že zadobila obseg prave katastrofe, kar je neposreden dokaz neutemeljenega optimizma zagovornikov jedrskih central. Na ta stahšča se deloma navezuje tudi PSI, ki jo jedrska nesreča v Sovjetski zvezi še posebno skrbi, v kolikor je do nje prišlo v državi, ki ima najdaljšo tradicijo v pridobivanju energije z uporabo jedrskih reaktorjev. Tudi KPI Je izrazila predsedniku vlade svojo zaskrb-» Ijenost v interpelaciji, s katero sprašuje Craxija o dejanski nevarnosti jedrskih nesreč v Italiji. KPI sprašuje tudi po smotrnejši uporabi rezultatov in zaključkov beneške Konference o jedrski varnosti iz leta 1980. Poleg političnih strank, so včeraj zavzele protijedrska stališča tudi vse večje italijanske ekološke in naturalistične organizacije. Predstavniki združenja Amici della terra so naslovih Craxiju pismo, v katerem se sprašujejo o posledicah gradnje elektronukleame centrale v Montaltu di Castro (med Rimom in Latino), kjer bi morali postaviti — ravno kot v Černobilu — štiri jedrske reaktorje po 1.000 megavatov. Pozicije ostalih ekoloških organizacij pa lahko združimo v tri skupne postavke: prepoved novih namestitev jedrskih central, revizija vsedržavnega energetskega plana ter javno posredovanje vseh podatkov v zvezi z merjenjem radioaktivnosti. Predsednik vlade je vsekakor že včeraj sprejel ministra za civilno zaščito Zamberlettija, ki mu je sporočil mnenja znanstvenikov Komiteja za velike nevarnosti. Komite je! potrdil, da Italiji, zaradi nesreče v Černobilu, ne preti nikakršna jedrska nevarnost. Minister Zam-berletti in minister za industrijo Altissimo bosta še danes, v poslanski zbomid, odgovarjala na vprašanja, ki so jih postavile vse pohtične skupine. 5 o —>■ o o fv O O previ,, janjci • SANDOR TENCE RIM — V torek, 11. marca, se je minister za odnose z deželami Carlo Vizzini (PSDI) po dolgem obotavljanju in po večkratnih pozivih predsednika Fanfanija vendarle predstavil pred senatno komisijo za ustavna vprašanja, ki se od začetka te zakonodajne dobe ukvarja s vprašanjem naše zakonske zaščite. Minister, ki ga je predsednik Craxi po obisku v Jugoslaviji zadolžil, da v desetih dneh izdela vladni zaščitni predlog (od takrat je minilo dosti več kot eno leto), je senatorjem zagotovil, da bo vlada »v najkrajšem času« predložila parlamentu ta osnutek in tako končno odprla pot zakonskemu postopku, ki ga Slovenci v Italiji upravičeno pričakujemo od konca vojne. Istočasno je Vizzini v skladu s pravilnikom, ki daje pravico vladi, da za določen čas (največ trideset dni) ohromi obravnavo katerega koli zakonskega predloga, seveda z obvezo, da v tem času predloži svojega, zahteval in dosegel od komisije enomesečno odložitev razprave. V teh tridesetih dneh bo vlada »nekaj ukrenila«, je dobesedno dejal minister, nakar se bom spet predstavil v senatu, seveda z zakonskim osnutkom petstrankarske koalicije v roki... Od takrat do danes je minilo skoraj petdeset dni. Ministra ni bilo na spregled, ne v senatu in ne v palači Chigi, kjer se je pravkar končalo dolgo »preverjanje« vladnega programa, med katerimi smo mnogi (na tihem) upali, da bodo morda našla mesto tudi nerešena vprašanja naše manjšine ali vsaj splošna manjšinska problematika na državni ravni. V dolgem dokumentu, ki so ga razdelili v ponedeljek zvečer časnikarjem in v katerem so analitično navedene vse bližnje vladne obveznosti, nismo zabeležili niti besedice o manjšinskih vprašanjih. Koalicijski zavezniki »so pozabili« na probleme nemške skupnosti, ki so bili doslej prisotni v vseh podobnih programskih dokumentih in to kljub izrecni zahtevi voditelja Juž-notirolske ljudske stranke (SVP) Sil-viusa Magnaga. Če so »pozabili« na bojevite Nemce, so seveda »pozabili« tudi na vse ostale, vključno na nas Slovence. Iz »običajno dobro obveščenih krogov« predsedstva vlade je novinar, po nekaterih neuspelih poskusih lahko le izvedel, da bo o naših zadevah (morda) tekla beseda na bližnjem srečanju predsednikov parlamentarnih skupin, na katerem se bodo — menda — sporazumeli, kateri zakonski predlogi so bolj aktualni in pereči in ki torej imajo prednost pred drugimi, »ki so manj aktualni in manj pomembni«. O tem bo odločala posebna komisija, pri kateri bo sodelovala tudi komu- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Martellijeva napoved deželnim tajnikom PSI Craxi se bo vrnil v vodstvo stranke RIM — Med prvimi sklepi komaj zaključenega preverila med vladnimi strankami — morda so mnogi že na •° Pozabili — je zamenjava na vodstvu vlade pred kon-zakonodajne dobe. In prav iz tega dogovora izhaja fcerajšnja Martellijeva napoved deželnim in pokrajin-ikim tajnikom PSI, da bo Craxi zapustil Palačo Chigi 11 se bo vrnil k vodstvu stranke ob prihodnjem kongre-'u. socialistov, ki bo v prvih mesecih 1987. Kongres, jo iejal Martelli, ki bo moral predstavljati moment polirne razprave, »ne kot kongres KD, ki se ne ve, o čem >0 govoril in se zdi že končan«. Zelo polemična puščica )r°ti večjemu zavezniku, podobna tisti Occhettovi s kon-P'esa KPI. V nadaljevanju je sicer podtajnik PSI sku-jR omiliti polemiko z dodatkom, da »očitno se kongres n razv'ia v neobrednih oblikah«, Craxijev namestnik ni bil po drugi strani nič manj ‘Olemičen do KPI, češ da »ni še razrešila svojih osnov-* , dvoumnosti«. Nato si je Martellijev nastop prizadeli ovrednotiti izid preverjanja, ki ga je ocenil kot kre-i ev vlade. Povsem nasprotnega mnenja je tajnik »brat-e<< socialdemokratske stranke Nicolazzi. Rezultati ne vzbujajo navdušenja, je mnenje tajnika PSDI, in »ni pesimistično predvidevati, da se bodo problemi spet postavili v vsej kompleksnosti po kongresih in po sicilskih volitvah«. »Gre za osebno mnenje,« komentira predsednik KD Piccoli, medtem ko je podpredsednik vlade Ferlani začuden: »Preverjanje se je zaključilo koristno,« pravi. »Sedaj so ustvarjeni pogoji za dejavno napredovanje.« In vsa KD, z izjemo Donat Gàttinà, izraža zadovoljstvo nad sporazumi, ki so jih dosegli v Palači Chigi. Toda Nicolazzijeva »prerokba« bi se lahko izkazala bolj konkretna cd zadovoljnih izjav demokristjanov in sociabstov. Čer mednarodne politike predstavlja še vedno nevarnost za vladno plovbo, kot dokazuje zelo oster članek, v katerem republikanski podtajnik Giorgio La Malfa kritizira predsednika vlade, Andreottija in bolj na splošno tudi KD, PSI in KPI. La'Malfa, ki je tudi predsednik poslanske zunanjepolitične komisije, obtožuje te tri stranke, da hočejo zvleči Italijo na »nevtralistično-sredozemske« pozicije, s tem, da bi se »nekako otresli pretežkega bremena vojaškega in političnega zavezništva z ZDA«. G. R. Odobreno v pristojni komisiji evropskega j)arlamenta Rossettijevo poročilo o zvezah z Jugoslavijo prek naše dežele BRUSELJ — Komisija za zuanje ekonomske odnose evropskega par-lamenta je odobrila poročilo in v njem vsebovane pobude, ki ga je imel tržaški komunistični poslanec Giorgio Rossetti glede vprašanj infrastruktur in mednarodnih povezav EGS prek Furlanije - Julijske krajine, ki zadevajo zlasti Jugoslavijo, Avstrijo in Švico. Glede povezav z Jugoslavijo je Rossetti naglasil, da so predvsem nezadostne prometne infrastrukture med Trstom ter Reko in Ljubljano. Te pomanjkljivosti ne bo moč odpraviti brez konkretne pobude EGS, je poudaril, upoštevajoč gospodarske težave SFRJ Zato je potrebna strategija pomoči, ki naj predvideva znižanje obresti Evropske banke za investicije, podporo naporom Jugoslavije za pridobivanje kreditov na mednarodnem tržišču ter direktno pomoč EGS za okrepitev infrastruktur ki zanimajo tud EGS. Kar zadeva promet prek Alp, ki zadeva Avstrijo in Švico, se je Rossetti zavzel za prednost kombiniranemu železniškemu prevozu, s predorom ped Brenner, podvojitvijo tabeljske proge in novo strukturo prek prelaza Spluge. Zadnji del odobrenega poročila obravnava vodne poti in sicer nujno podporo morski poti po Jadranu do Grčije z okrepitvijo tržaške luke nato pa Rossetti poziva izvršno komisijo EGS k skrbnemu proučevanju nekaterih zvez, kot Solun - Beograd in Soča - Sava - Donava, spričo že sprejetega sklepa o dopolnitvi rečne povezave v krogu med Renom, Maino in Donavo. Informacijo o nesreči v Černobilu prejeli z 48-urno zamudo Skandinavske države kritizirajo Moskvo ker ni obvestila sosedov o katastrofi • Jedrska katastrofa NADALJEVANJE S 1. STRANI tajskim sindromom« zaradi gorenja grafita, ki je zgubil svojo moderator-sko in blažilno vlogo ter povzroča verižne reakcije in taljenje uranovih palic. Izvedenci navajajo, da ni nevarnosti jedrske eksplozije, saj v Sovjetski zvezi uporabljajo predvsem revna uranova goriva. Pri tem »Kitajskem sindromu«, v znanstvenih krogih mu pravijo »Meltdovvn« pride do sproščanja vseh »fizijskih strupov«, ki so izredno radioaktivni in smrtonosni za bližnjo okolico. Gorenje grafita pa bo povzročilo še naknadno uhajanje radioktivnih snovi v atmosfero, da bodo zapleti trajali še precej dni. Po dosedanjih izkušnjah Britancev lahko grafit pogasijo, če preprečijo dotok kisika. Prav nič ni torej čudnega, da se vsa Evropa ozira v nebo in meteorologe sprašuje, kakšno bo vreme v prihodnjih dneh. Radiaktivni oblak se je ob močnih južnih vetrovih najprej pomaknil proti Skandinaviji, včeraj pa so začeli pihati severni vetrovi, da se radioaktivnost pomika proti Sovjetski zvezi. V teoriji pa meteorologi ne izključujejo, da bi v prihodnjih dneh z vzhodnimi vetrovi jedrski oblak prispel tudi nad srednjo Evropo in oplazil Slovenijo ter naše kraje. Vsekakor pa ni jakost sevanja taka, da bi bila nevarna za človeško zdravje. Ob pomanjkanju uradnih vesti iz SZ seveda krožijo neuradne govorice, ki navajajo že več kot 2.000 mrtvih. Ameriško televizijsko omrežje »CNN« pa je navedlo, da je po njenih informacijah izgubilo življenje 280 o-seb, oblasti pa so izselile vse prebivalstvo v krogu 30 kilometrov od jedrske elektrarne. • Ocene NADALJEVANJE S 1. STRANI nega letalstva, razen v primeru, da bi se sevanje iz Černobila nadaljevalo nekaj dni in če bi se vetrovi povsem preusmerili. Agencija OZN za atomsko energijo, ki ima sedež na Dunaju, je včeraj sporočila, da jo je o nesreči obvestil šele predsinočnjim sovjetski veleposlanik Klestov, ne da bi določneje povedal niti vzrokov niti obsega o-kvare. Njeni strokovnjaki so obenem povedali, da SZ ni nikoli zahtevala od IAEA tehnične pomoči, in da jim je dala sicer pod kontrolo nekaj jedrskih elektrarn, ne pa centrale v Černobilu. Pomirili so vsekakor avstrijsko javno mnenje, ki je na splošno precej »protiatomsko« razpoloženo, češ da v Avstriji ni najti nobenih sledov radiacije, ter da je zdaj, tudi če bi se vetrovi obrnili, ne bo več. Vsekakor je po včerajšnji seji vlade kancler Sirunvatz odgovoril na vprašanja časnikarjev, da ostaja avstrijska jedrska centrala Zwenten-dor j zaprta in da za vsakršno pridobivanje elektrike iz atoma bi bil potreben ponoven referendum. Glasnik Svetovne organizacije za zdravstvo s sedežem v Ženevi pa ni hotel komentirati nesreče v Ukrajini. Omejil se je na izjavo, da so v teku stiki med njegovo organizacijo in IAEA na Dunaju, STOCKHOLM — Na Švedskem je začetno zaskrbljenost in strah zamenjalo ogorčenje »zaradi neodgovornega obnašanja« sovjetskih oblasti, ki so priznale nesrečo v jedrski elektrarni Černobil z 48-umo zamudo, potem ko so v skandinavskih državah že zabeležih povečano jedrsko žar-čenje. Minister za energijo Birgitta Dahi je včeraj poudarila, da »take nesreče nesporno potrjujejo nujo o sprotnem obveščanju sosedov ob vsa-skem zapletu«. Ponovila je tudi že staro švedsko zahtevo, da bi morala »SZ pristati na mednarodno nadzorstvo svojega miroljubnega jedrskega programa«. Moskva je vedno dosledno zavračala take zahteve s trditvami, da so njene elektrarne varnejše od zahodnih, kjer so gibalo vse- ga profiti in ne človeška varnost. Podobne reakcije so bile včeraj na Danskem, kjer je premier Poul Schlueter ocenil »nesprejemljivo« sovjetsko obnašanje v vsej zadevi, ker niso nemudoma obvestili sosedov o nesreči v Černobilu. Na Danskem niso za razliko od Švedske, Norveške in Finske zabeležili padca radioaktivnega sevanja, kar še povečuje zaskrbljenost. Skandinavske države bodo vsekakor vsaka posebej priložile protest sovjetskim oblastem. Podobne ocene kot Skandinavci dajejo tudi Francozi, ki navajajo, kako je sedanji incident razgalil pomanjkanje slehernega mednarodnega nadzorstva. Pri uporabi jedrske energije v miroljubne namene prevladuje načelo nacionalne suverenosti. Vsa- ka država je odgovorna za svoje državljane, ko pa se razsežnosti nesreče čutijo prek državnih meja, tedaj pride do zapletov. V Franciji niso do sedaj zabeležili nobenega povečanega radioaktivnega sevanja. Reakcije v ZRN in tudi v ZDA so precej bolj umirjene. Obe državi sta SZ ponudili sodelovanje pri opravljanju posledic katastrofe. Vseeno pa se čuti nejevolja, saj je lahko vsakomur na dlani, da bo nesreča vplivala na jedrske programe v svetu. Psihološke, politične in družbene posledice se bodo čutile še dolgo časa, kljub zagotovilom zahodnih strokovnjakov, da so pri njih bolje poskrbeli za varnost. Komisar za jedrsko varnost pri EGS Clinton-Davis pa je včeraj ponovil zahtevo o »iskre- nosti pri izmenjavi informacij«. Podobne zahteve so včeraj navajali vsi zahodnoevropski jedrski izvedenci, ker vprašanje ni več strogo notra-nje-sovjetsko V Veliki Britaniji so bile včeraj reakcije podobne ameriškim. Odražale so zaskrbljenost in solidarnost s Sovjetsko zvezo. London je tudi pripravljen nuditi vso pomoč svojih izvedencev, da bi omilili posledice nesreče. Tudi tu pa je opozicija kot v večini zahodnoevropskih držav izrabila nesrečo, da je zahtevala »revizijo domačih jedrskih programov«. V glavnem lahko torej trdimo, da je Zahodna Evropa trezno odgovorila na nesrečo, skandinavske zahteve o večjem informiranju so seveda po mnenju večine izvedencev upravičene. V nadaljevanju zagrebškega procesa proti ustaškemu ministru Glavna priča Avdič o zločinih Artukovića ZAGREB — Iz zapora na Svaški cesti so v gozd za Maksimirom blizu Dobrove leta 1941 odvedli devet partizanov. Sklenili so, da jih morajo pobiti, zato je iz Koturaške ulice prišlo osem ustašev s puškami. Vendar pa so jih Andrija Ar-tukovič, Tomislav Sertič, Maks Luborič in Ljubo Miloš sami pobih s pištolami, zatem so dejah: »Uničili smo glavno komunistično gnezdo v Zagrebu«. To je na sojenju vojnemu zločincu Andriji Artukoviču včeraj izjavil eden od glavnih prič Bajro Avdič, ki je bil stalni osebni spremljevalec zloglasnega ministra. S tem je dokazal, da zloglasni minister kvizhnške tvorbe Nezavisne države Hrvaške ni samo ukazoval drugim, da ubijejo, temveč je to celo sam počel. Obramba Artukovića je bila včeraj nemočna pred pričevajem Bajra Avdiča, očividca številnih zločinov, ki jih je naredil minister smrti. Poleg številnih navzkrižnih vprašanj, ki so mu jih zastavljali odvetniki, so prihajali v še težji položaj, ker je Bajro Avdič samo potrjeval tisto, kar je videl in je ob tej priložnosti navedel še vrsto prepričljivejših podrobnosti. Bajro Avdič je spomnil na dogodke iz leta 1941, ko so na Krešimirov trg v Zagrebu privedli blizu 600 ljudi, med njimi tudi ženske in otroke, v glavnem Žide in Srbe. Po ukazu Artukovića so jih zvezali z žico in s tovornjaki prepeljali v jasenov-sko taborišče. Drugo skupino ljudi so po besedah Avdiča odvedli v taborišče Keresinec pri Zagrebu. Ko je poveljnik taborišča sporočil Artukoviču, da v tamkajšnje prostore ne more sprejeti več ljudi, ker je vse polno, je minister smrti ukazal, da izločijo vse preostale in jih ubijejo. Takrat so zverinsko pobih približno 450 ljudi. Da bi bili prepričani, da so vsi mrtvi so zatem prek trupel zapeljali tanki in jih zmrcvarih. Priča Avdič je zatem pripovedoval o zločinih, ki so jih ustaši štorih na Kordunu z zažiganjem vasi in ubijanjem nedolžnega prebivalstva. Kot je dejal, se je okoli novega leta 1942 zvedelo, da je bila na Kordunu pobita neka skupina ustašev. »Tja sta odšla Pavelič in Artukovič, sam pa sem bil v neposrednem osebnem spremstvu. Gospod Artukovič je tedaj dejal, da morajo pobiti vse moške, ženske in otroke iz okoliških vasi, Pavelič pa je potrdil, da morajo to izvršiti«, je povedal Bajro Avdič, ki trdi, da je osebno slišal ta pogovor in takšen sklep. Na kup so privedb približno 400 do 500 ljudi in vse pobih z rafah iz mitraljezov. Artukovič je to nadziral. Pavelič pa fotografiral. »Ko smo se vrnili smo na Markovem trgu v Zagrebu vsi dobili odlikovanja« je dejal Avdič, ki je bil ves čas osebni spremljevalec iz zavarovanja poveljnika Paveliča in notranjega ministra Artukovića. Vse to je že prej priznal in bil obsojen na 20 let zapora. Ob koncu je predsednik senata vprašal obtoženega Andrijo Artukovića, če ima kaj povedati na pripovedovanje te priče. Artukovič je odgovoril, z že običajnimi besedami, da je to laž. Artukovič je cinično dejal, da je morala biti ta laž dolgo pripravljena, da bi jo uporabih proti njemu. »Nisem imel nikakršnega motoriziranega spremstva, pač pa samo enega agenta ob sebi« je dejal Artukovič in dodal, da ni nikoh slišal za priimek Avdič, (dd) * MAJ ’86 CCT Certificati di Credito dei Tesoro — desetletni • Slovenci NADALJEVANJE S 1. STRANI nistična opozicija, ki je prav včeraj pristala na revizijo notranjega pravilnika poslanske zbornice in torej tudi na neke vrste »prednostni hodnik« vseh aktualnih zakonov. Bomo videli torej ah bomo Slovenci za parlament končno »aktualni« ah pa še dalje, kot doslej, »neaktualni«. Iz Rima, kot vidimo, ne prihajajo spodbudne vesti. Prav nasprotno, saj smo poleg starih pohtičnih vetov, ki prihajajo iz nacionahstičnih in konservativnih sil, priča v zadnjem času tudi zaskrbljujočemu padcu zanimanja za manjšinsko stvarnost in to tudi med javnim mnenjem, ki je svoj čas pokazalo občutljivost do narodnostnih in jezikovnih različnosti v državi. Treba se je zato odločno upreti tej nevarni negativni tendenci, premagati malodušje in apatijo, ki sta največja sovražnika vseh skupnosti, posebno majhnih, kot je naša. Priložnosti za boj vsekakor ne manjka in če jih ni, jih je treba ustvariti. V četrtek, 22. maja, se bodo v Rimu (na trgu pred poslansko zbornico) na javnem shodu zbrali predstavniki manjšin in glasno zahtevah, naj zbornica še pred poletnimi počitnicami o-dpbri tako imenovani okvirni zakon za manjšinske in jezikovne skupnosti. Mi Slovenci nismo vključeni v ta normativ in po pravici zahtevamo svojega, specifičnega za našo stvarnost. Nihče pa nam ne brani, da smo tisti dan v Rimu prisotni tudi mi in z ostalimi manjšinami zahtevamo spoštovanje in izvajanje ustavnih načel ter demokratičnih in civilnih svoboščin, ki ne dopuščajo razlik in diskriminacij med državljani. SANDOR TENCE • CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. • Kupon je leten: prvi, ki zapade 1.5.1987, znaša 12,50%. • Naslednji šestmesečni kuponi bodo e-naki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,75 točke. • Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini aii z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d'Italia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu Emisijska cena 99,25% od 2. do 8. maja Efektivni donos 1. leto Rok Prvi šestmesečni kupon 10 let 12,50% 12,64% /CCT Pomembna vloga mešanih podjetij v obnovitveni miselnosti na Videmskem VIDEM — Novinarji Mondadorijevega mesečnika »Panorama mese» dajejo zelo pozitivno oceno o mešanih italijansko-jugoslovanskih tovarnah v Benečiji in jih uvrščajo med tista, ki so pomagala k gospodarski obnovi Videmske pokrajine, ki jo je leta 1976 razdejal potres. Tudi o tem je na tiskovni konferenci v Vidmu govoril glavni urednik te revije Claudio Sabelli Fioretti. Dinamični predsednik videmske trgovinske zbornice Gianni Bravo je namreč poskrbel, da je »Panorama mese« objavila daljšo reportažo o Furlaniji, ob deseti obletnici potresa. Na isti konferenci so predstavili tudi prvi dve knjigi iz serije monografskih del o pomembnih Furlanih. Prvi knjigi pripovedujeta o Jacopu Linussiju, evropsko pomembnem industrijcu in trgovcu iz osemnajstega stoletja, ter o Luigiju Ghiozzi, kd je bil znan in-dustrijec v Spodnji Furlaniji. Zanima nas v tem trenutku revija »Panorama mese«. Kasneje bomo spregovorili o dveh prej omenjenih publikacijah tudi zato, ker obe, na tak ali drugačen način, zanimata tudi slovenska območja. Dva novinarja, Toni Capuozzo in Paola Jacobbi, sta s fotografom Giannijem Giansantijem potovala po vsej Furlaniji. Daljši in slikovno bogati reportaži sta dala naslav »Friuli: adesso siamo miliardari«. Naslov je marsikoga zbodel. Vendar, če hočeš pritegniti pozornost bralcev, moraš dati tak kričeč naslov. Reportažo pričenjata s sliko Michela Martina, dečka, ki se je v noči potresa rodil v takrat porušeni bolnišnici v Huminu. Pogovarjala sta se z njim. Pogovarjala sta se z drugimi, ki so takrat živeli na potresnem območju. Tudi direktor Sabelli Fioretti je dejal, da so Furlani naredili čudo v tej desetletni obnovi, za razliko od impozantnih in brezpredmetnih del na območju Belice na Siciliji. Na vrsti so pogovori z industrijci, kulturniki, politiki. »Naše dežele ne bi obnovili v taki meri kot smo jo,« pravi Gianni Bravo, »če ne bi imeli za našim hrbtom naših tradicij, naše kulture, naše pridnosti v delu.« Furlanska industrija je dandanes posodobljena, prodaja v ves svet. Prav tako se v tujino prodajajo izdelki obrtništva, kmetijski pridelki, predvsem vino. »Made in Friuli« je v svetu postal sinonim resnosti in kvalitete. Sem sodijo tudi v začetku članka omenjena mešana podjetja na območju Beneške Slovenije. Novinarji pišejo o Hoblesu, Veplasu, Benecu. Pogovarjali so se z ljudmi, ki vodijo te tovarne, s špetrskim županom Me-rinicem, objavljajo sliko mlade delavke v tovarni Be-neco. Objavljen je zanimiv pogovor 'z inženirjem Jožefom Markičem iz Nove Gorice, ki vodi prvo teh treh tovarn in ki pripoveduje o razlikah v upravljanju jugoslovanske in italijanske tovarne. Rekli bi, navdušeno, novinarji pripovedujejo o sodobni tehnologiji v teh treh malih tovarnah. Reportaža sodi v sklop pogovorov o raznih aspektih splošne obnove krajev v Furlaniji. Sem sodijo industrija, obrt, kultura, univerza. Gospodarski razvoj Furlanije je bil vedno tesno povezan z naravnim razvojem človekovega okolja. »Nikdar se mi nismo zoperstavljali okolju,« pravi Gianni Bravo, predsednik trgovinske zbornice. Najbrž je prav v zvezi s tem zelo posrečena fotografija rektorja videmske univerze, dr. Franca Fril-lija, ki ga vidimo kako kolesari sredi Vidma. Zares ga ni primerjati s kakim drugim rektorjem, ki bi zahteval avto in šoferja. MARKÓ WALTR1TSCH Strokovno dopolnilno izobraževanje slovenskih učiteljev na Goriškem Že drugo leto deluje v Gorici v Italiji oddelek za razredni pouk Pedagoške akademije v Ljubljani za zamejske slovenske učitelje. Vanj je ob delu vpisanih 31 učiteljev, ki so zapo sleni na osnovnih šolali in otroških vrtcih na Goriškem in so absolvirali slovensko učiteljišče v Italiji. Organizacijsko je oddelek vezan na Oddelek za razredni pouk Pedagoške akademije Ljubljana v Novi Gorici. Za operativno stran neposredno skrbita v tesnem sodelovanju predstojnica Novogoriškega oddelka in didak tična ravnateljica za Goriško pokrajino. Pomembno vlogo v koordinaciji in organizaciji ima tudi OE Zavoda za šolstvo Nova Gorica zlasti svetovalec za manjšinsko šolstvo in pa Sindikat slovenskih učiteljev v Gorici. Svoj upravni sedež ima oddelek študija ob delu za zamejske slovenske učitelje na Oddelku za razredni Pouk v Novi Gorici, picdavanja so v Prostorih Osnovne šole Oton Župančič v Gorici v Italiji. Pri praktičnem Usposabljanju hospitirajo slušatelji tostran meje na Osnovni šoli Milojke štrukelj v Novi Gorici in njenih Podružnicah, tekočo celovno prakso Pa opravljajo na svojih matičnih šotah. Sama organizacija dela je dokaz vsestranskega sodelovanja slovenskega šolstva na obeh straneh državne meje. Študij je planiran na tri leta in se tzvaja po kurznem sistemu. Predava-uja so dvakrat tedensko v poznih popoldanskih urah. Taka organizacija študijskega dela ustreza željam in potrebam slušateljev. Študij poteka po prilagojenem študijskem programu Pedagoške akademije Ljubljana — smer razredni učitelj. Vsebinska prilagoditev ustreza potrebam slovenskih zamejskih učiteljev. V ospredju je slovenski jezik in metodika tega predmeta, pedagoški predmeti in specialne metodike. 'Ù programa so črtane ali krčene tiste vsebine, ki niso potrebne učiteljem, ki delajo v drugačnih razmerah. Fond ur za posamezne predmete, je v primerjavi z rednim študijem nekoliko krčen. Študentje so doslej absolvirali slovenski jezik, metodiko pouka slovenskega jezika, pedagoško psihologijo, razvojno psihologijo, metodologijo s statistiko, teorijo vzgoje, in metodiko likovne vzgoje. V letnem semestru pa tečejo predavanja iz metodike spoznavanja družbe, izobraževalne tehnologije, didaktike in metodike telesne vzgoje. Slušatelji so z vselimo predavanj zadovoljni. V anketi so izrazili, da so jim neposredno korisr.no vodilo pri praktičnem delu. Zlasti predavanja iz psihologije, teorije vzgoje, metodike in slovenskega jezika pomagajo odpravljati marsikatere pomanjkljivosti. Uporabna vrednost izhaja iz induktivne obravnave vzgojnih in učnih problemov in neposrednega povezovanja teorije in prakse. Izjave slušateljev o koristi in uporabni vrednosti predavanj, želje po še živahnejšem razpravljanju aktualnih vzgojnih in izobraževalnih problemov so spodbuda predavateljem in oreanizatorjem ter potrditev, da se dejansko uresni čujejo cilji in naloge te oblike dopolnilnega izobraževanja učiteljev. Učitelji čutijo potrebo po večji pedagoški in vsebinski izobrazbi. Sami trdijo, da srednja izobrazba, štiriletno učiteljišče, ki je še vedno oficial-no izobraževanje učiteljev osnovnih šol v Italiji, ne zadostuje praktičnim potrebam. Študij na Pedagoški akademiji pa se, po izjavah slušateljev, lepo dopolnjuje z bazičnim poklicnim izobraževanjem in prispeva zlasti k neposrednemu praktičnemu usposabljanju za pedagoško delo. Približno polovica vpisanih študentov ob delu redno obiskuje predavanja in opravlja izpite. Na vprašanje, kaj je vzrok osipa, večina krivi precejšnjo dodatno obremenitev, že tako dovolj obremenjenih učiteljev s pedagoškim, družbenim, kulturnim in družinskim delom, študijske napore občutijo predvsem v času izpitnih tel* minov, ko jim študij pobere domala ves prosti čas. Ni čudno, dà je verjetno prvič prišlo do takega sodelovanja prav v Gorici. Ne vem, če je še kje v zamejstvu za slovenske učitelje ali druge slovenske strokovnjake deluje oddelek iz matične domovine. Ni mi znano, če je že kdaj tako sodelovanje obstajalo. Oddelek za dopolnilno izobraževanje slovenskih učiteljev je rezultat odprtosti meje, plodnega sodelovanja na obeh straneh meje na vseh področjih, tudi na šolskem, zlasti dolgoletno neformalno strokovno sodelovanje Oddelka pedagoške akademije v Novi Gorici s slovenskimi učitelji v zamejstvu, ki se je izražalo v raznih oblikah pomoči pri strokovnem izpopolnjevanju. MIRA CENCIČ SKUPŠČINA OBČINE SEŽANA družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti Želijo ob 1. maju - obilo delovnih uspehov SKUPŠČINA OBČINE KOPER in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE čestitajo delovnim ljudem in občanom ob 1. maju, prazniku dela! SKUPŠČINA OBČINE IZOLA družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti Želijo vsem občanom obilo delovnih uspehov ob prazniku dela SKUPŠČINA OBČINE PIRAN in družbenopolitične organizacije lilij vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob 1. maju Marija Vojskovič Mi smo od tam... 34. Mati je morala zaradi astme večkrat v bolnišni-c°. in. je bilo kot da se gre tja oddahniti. Ni bila ža-|°stna, ko sem jo spremljala. Tudi dihala in hodila 1® lažje, kot da se ji z vsakim korakom osiplje s pleč tteko breme. Ko sem prihajala na obisk, je komaj ^Prašala, kako je doma. Nekoč je morala ostati tam dva meseca, in ob dnevih, ko niso bili dovoljeni obi-SM. je oče izza ograje gledal v okno, za katerim je ?tala. Ne, ni bila preveč zaskrbljena zanj. Kakor da )e naenkrat vse spustila iz rok. Nagnjenje d0 bolnišnice kot do kraja, kjer se človek oddahne, ji je ostalo. Zdi se tudi, da se je med bolniki počutila enakopravno. Nekoč je rekla, da- je htna kratkočasno. Vsakdo nekaj pove... Zmeraj si je °bila dosti novih znancev. Tudi z osebjem si je bila na roko. Prijazno so jo pozdravljali, ko je odhajala, 11 toliko, da ji niso rekli, naj kmalu spet pride. Na starost ji ni bilo treba več v bolnišnico za-adi astme. Toda imela je vse hujše težave z noga-c Ni mogla več v soseščino, poklepetati na kak-"Rem vrtu. T0 ji je manjkalo. . Potem je nekega dne v kuhinji padla, in vse je 1 azaM, da si je nalomila rebro. Vsa potrta je pusti-’ da sem ji pomagala pri oblačenju. Toda že med vožnjo z rešilcem se mi je z ležišča nasmehnila, očitno ji je bilo všeč, ko se je takole vozila. Ko pa sta jo na Polikliniki rešilca posadila v voziček, in sem jo peljala po hodnikih, polnih ljudi, je vsa oživela. Zvedavo se je ozirala naokrog. Majhna in drobna, je bila videti na tistem vozičku kakor postaran otrok. Sestre so se ji pokroviteljsko nasmihale, ona pa jih je pozdravljala s prisrčno spoštljivostjo. Vse nama je šlo kot po maslu, tudi pri rentgenu je bil prijazen mladenič, nazadnje sva morali še v mavčarno. Nekaj bolnikov je ždelo v tisti sobi in čemerno zrlo predsè. Nihče se ni zmenil zanjo. Njej Pa to ni vzelo dobre volje, in si jih je ogledovala, kot da išče vrzel, skozi katero bi se jim približala. Nazadnje je prišlo, kar je moralo priti, in naenkrat je bila v pogovoru s sosedom, ki ji je natančno razlagal, kdaj, kje in kako si je zlomil roko. Tse... tse... je sočutno kimala naša mati. In je že vrgla pogled po fantu, ki je imel obvezano koleno: »Kaj se je pa vam zgodilo?« Tiho sem ji rekla, naj vendar ne.. Pa se je fant nasmehnil in se vrgel v pripovedovanje. Potlej je šlo takole kar naprej, in čedalje pogumneje, ker so se ji vsi rade volje odzivali. Menda jih je zabavalo, odgovarjati staremu otroku, ki ni hotel ubogati in tiho sedeti na tistem vozičku. Kadar se je z vprašanjem lotila novega, se je vse nasmihalo, češ pa ga je našla. Takole se je mednje utihotaplja-la vedrina, začeli so se pogovarjati, in je tu in tam buhnil smeh, ker je nekdo Segavo obrnil .besedo. Moj stari otrok, ki je opravil to čarovnijo, je dobil elastični povoj za svoje rebro, in se prisrčno poslovil. Ko sem jo odpeljala, je med vrati vsem skupaj šč enkrat pomahala. Zunaj je bil sončen septembrski dan. Pred Polikliniko je mati z zanimanjem opazovala vrvenje lju- di in vozil, dokler nista prišla rešilca in naju odpeljala. Ko sva prišli domov, je sedla in se srečno oddahnila. »Lepo je bilo,« je rekla. * * * Našemu očetu ni hotelo v glavo, zakaj ne bi kdaj pa kdaj ustavil na cesti povsem neznanega človeka, in mu zaupal misel, ki ga je pravkar obšla. Včasih je bila to samo opazka, da se je vreme nazadnje le «naredilo«, in do jeseni ne bo več tiste preklete megle. Ali pa ga je znalo kaj ujeziti, in je to moralo precej iz njega. Neprisiljeno je torej stopil k mimoidočemu, in mu rekel zaupno: »Pomislite, kaj so si zdaj izmislili, ti lumpje!« Ni ga bilo moči zadržati pred takimi zaupljivostmi, in je mati zaman govorila, da ljudi ne zanimajo njegove čenče. Nekoč sva ga z Meto v majhnem kraju, po blatnem drevoredu spremljali na postajo. Držali sva ga pod pazduho, da ne bi mogel storiti koraka h kakšnemu mimoidočemu. Bili smo že blizu postaje, in je kazalo, da je konec vseh nevarnosti, ko je oče, ukleščen med naju, zaklical nekemu možakarju, ki nam je prihajal nasproti: »To vam moram povedati, da je tu pri vas še tisto blato od začetka sveta!« Oni ga sploh ni razumel, samo zabuljil je vanj in šel svojo pot, medve sva pa očeta spustili, ker nam je od smeha vse odpovedalo. Nekoč sem ga peljala v Boko Kotorsko, da bi še enkrat videl kraj, kjer je preživel štiri leta vojaščine. O tem je neprestano sanjal. V tistih nekaj dneh ko sva bila tam, si je pridobil kup znancev. Kmalu je vsa Boka vedela, da je tam za časa ranjke Avstrije, pod Franjom Josipom, služil vojsko, da je ležal šest mesecev v vojaški bolnišnici, in vse drugo po vrsti. »Zdravo, stari vojniče!« so ga pozdravljali. Včeraj na tiskovni konferenci na občini predstavili novo športno strukturo Ob predstavitvi nogometnega stadiona birokratski zapleti pred začetkom del Pokrajinski nadzorni odbor zavrnil sklep o premestitvi klavnice na Kras O novem tržaškem nogometnem stadionu, ki naj bi ga zgradili na področju občinske lilavnice tik za starim »Grezarjem«, je bilo že mnogo govora, sedaj pa stopa načrt, ob sicer mnogih težavah in nejasnostih, v svojo operativno fazo. V ponedeljek je tržaški občinski odbor sprejel dokončni sklep o načrtu za gradnjo novega stadiona, včeraj pa so se v dopoldanskih urah načelniki oočinskih svetovalskih skupin srečali s tehniki in načrtovalci tega objekta. Vendar pa je včeraj prišlo tudi do presenetljivega zaplata v zvezi s stadionom, saj je pokrajinski nadzorni odbor zavrnil sklep o trenutni in začasni uporabi klavnice na Proseku ter torej o prekinitvi dejavnosti tržaške klavnice, na terenu katere bi moral zrasti objekt. Tržaški župan je sicer včeraj ta dogodek minimiziral, češ da nima nadzorni odbor še zadostnih informacij in da b,o, takoj ko bo dobil zaželene podatke, premestitev odobril. Takoj po srečanju z načelniki svetovalskih skupin je bila na občini tiskovna konferenca, ki jo je vodil sam župan Richetti in na kateri je arh. Tognon, ki je skupno s sodelavci po naročilu Italposte SpA Edilizia izdelal načrt tega športnega objekta, predstavil javnosti to novo strukturo. Vsekakor je »futuristična« in zelo funkcionalna, njena^ okrogla oblika pa dovoljuje, da vsi gledalci vidijo nogometno tekmo z enake razdalje. Struktura bo lahko sprejela do 40 tisoč gledalcev, v končni fazi pa bodo vse tribune za gledalce, tudi stranske, pokrite. V prvi fazi gradnje bodo potrosili 25 milijard lir, s temi pa bodo v glavnem zgradili vtis stadion in ga tudi delno pokrili. Vse stranske strukture, kot center za športno medicino in notranje telovadnice, bodo dopolnili kasneje. Prvo obdobje del naj bi trajalo 400 koledarskih dni, če pa se bodo razrešili vsi birokratski zapleti, naj bi se dela začela čez štiri mesece. Vendar pa na včerajšnji tiskovni konferenci v glavnem ni bil govor o zavrnitvi sklepa o začasni premestitvi ki ima globlje korenine in ne samo birokratske, kot je o tem dejal župan Richetti. Sedaj se bo moral o načrtu še izreči občinski svet. Alessandro Natta 11. maja v Trstu Vsedržavni tajnik KPI Alessandro Natta bo v nedeljo, 11. maja, v Trstu, kjer se bo udeležil manifestacije, ki jo bo priredil deželni komite stranke. Natta bo na tem zborovanju imel govor o mednarodni pohtiki, ki ga bo razvil na temo: »Mir v Sredozemlju, popuščanje napetosti, kooperacija: odgovor Evrope na ta vprašanja«. 'iin litjih- Maketa novega tržaškega občinskega stadiona. Jasno je vidno, kako bodo prekrite vse tribune za gledalce s posebno prozorno maso. Tekme na tem stadionu si bo lahko ogledalo do 40 tisoč oseb Mesečno poročilo Trgovinske zbornice v Se vedno zaskrbljujoči podatki o gospodarskem položaju Trsta Statistični urad Tržaške trgovinske zbornice je včeraj objavil mesečno poročilo o družbenogospodarskem po-aožaju našega mesta. Podatki se nanašajo na februar in so torej že nekoliko zastareli, vsekakor pa ponujajo dovolj popolno sliko tržaške stvarnosti, v kateri žal prevladujejo negativne postavke, pa čeprav je v njih razbrati tudi nekatere vzpodbudne elemente. Kar se tiče demografskega položaja, se nazadovanje nadaljuje: prebivalstvo pokrajine je februarja letos štelo 271.692 enot, medtem ko je eno leto prej znašalo 274.284. Tržaška občina pa je štela februarja 240.772 prebi-valcetv, leto prej pa 243.262. Zgovoren je tudi podatek, da so v obravnavanem mesecu zabeležili 105 rojstev in 422 smrti. V industrijskem sektorju prihajajo najbolj zaskrbljujoči podatki iz železarne Terni, kjer se je proizvodnja litega železa v enem letu skrčila za celih 40,4 odstotka, in iz rafinerije Aquila, kjer so popolnoma ustavili predelavo surovega petroleja. Kriza v Aquili in manjši dotok petroleja po naftovodu sta botrovala tudi padcu trgovskega prometa, predvsem pomorskega, ki je zabeležil skrčenje za 16,6 odst. v primerjavi z lanskim februarjem, medtem ko je železniški promet zabeležil rahel porast (2,2 odst.). Nekoliko ugodnejši podatki pa se nanašajo na raven zaposlovanja v pokrajini: februarja letos so prešteli 37.184 zaposlenih, kar znaša 1.313 enot več kot eno leto prej s porastom 1,5 odstotka. Po drugi strani pa so se podaljšali tudi seznami brezposelnih, v katerih je bilo februarja letos vpisanih 7.182 oseb, kar znaša celih 13,4 odst. več kot februarja 1985. Podatek je nekoliko manj zaskrbljujoč, če ga primerjamo z letošnjim januarjem: v enem mesecu se je namreč seznam brezposelnih skrčil za 222 enot, kar znaša tri odstotke manj. Pa še podatek o zaposlenosti po sektorjih: 19.082 oseb je bilo zaposlenih v trgovini (21,9 odst.), 29.227 v industriji (33,5 odst.) in 28.596 v javnih ali poljavnih službah (32,8 odst.). Obvestilo ACT Uprava prevoznega podjetja ACT sporoča, da zaradi vzdrževalnih del danes, 30. t.m., ne bo vozil openski tramvaj (št. 2). Zamenjal ga bo avtobus, ki bo povezoval Opčine in Trg Oberdan vsakih 30 minut. Na tiskovni konferenci šolskih sindikatov CGIL, CISL, UIL Poziv k reformi italijanske osnovne šole V šolskem letu 1937/88 bodo stopili v veljavo novi učni načrti za osnovne šole. Novi programi bi morali vsaj po predvidevanjih šolskih ob,lasti popolnoma zrevolucionirati sedanjo italijansko osnovno šolo: učenci bodo sledili pouku novih predmetov, v posameznem razredu bosta poučevala dva učitelja, v nekaterih primerili celo trije. Novosti bo torej na pretek, prav to pa sedaj skrbi šolske sindikate, ki se upravičeno boje, da bo italijanska šola zakorakala v novo obdobje nepripravljena, brez tistih nujnih inštrumentov, ki bi bili potrebni za skladen in usmerjen preskok. O teh težavah je bil včeraj govor na tiskovni konferenci, ki so jo priredili šolski sindikati CGIL, CISL, UIL, da bi predstavili svoj pogkd na prenavljanje italijanske osnovne šole in pozvali javnost, naj podpre njihov poziv za reformo osnovne šole. »Nove učne načrte bodo uvajali v osnovne šole, ki temeljijo še vedno na stari šolski strukturi«, je uvodoma o-pozorila sindikalistka UIL Adele Pino. »Sedanja šolska struktura pa ne more zadostiti vsem potrebam, ki izvirajo iz novih učnih načrtov. Zaradi tega je nujna tudi čimprejšnja reforma italijanske osnovne šole,« je razvila svoja razmišljanje Adele Pino ter se nato zaustavila prvenstveno prav pri tem vprašanju. V italijanskem parlamentu so bili doslej predstavljeni štirje zakonski predlogi o reformi osnovne šole. Enega je predložila minister za šolstvo Falcuccijeva, eden je bil predložen na ljudsko pobudo, preostala dva pa sta vložila KPI in PSI. Pinova je izrekla vrsto kritik na predlog Falcuc-cijeve. Po tem predlogu bi zajemal tedenski umik učiteljev približno 30 ur. Sindikalne organizacije menijo, da bi morali v reformirani osnovni šoli spremeniti odnos učitelj - poučevanje (sedaj poučuje učitelj tedensko 24 ur v razredu). Sindikati predlagajo 22 ur poučevanja v razredu, preostali dve uri pa naj bi bili namenjeni didaktičnemu načrtovanju. Doslej je bilo didaktično načrtovanje predvideno le ob začetku šolskega leta (še pred začetkom pouka). Z uvedbo novih učnih načrtov in novosti, ki jih le-ti prinašajo, bo po mnenju sindikatov nujno sprot- Vattovani spet »skregan« s Katinaro Na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so šolski sindikati pozvali k čimprejšnji odobritvi reforme italijanske osnovne šole, je posegel tudi tržaški občinski odbornik za šolstvo inž. Lucio Vattovani. Med svojim tipično politično - propagandnim nastopom je naštel kaj vse je v zadnjih letih storila tržaška občinska uprava na področju šolskih gradenj. »Odprli smo šolo na Melari, odprli smo šolo Marco Praga v Skednju,« se je med drugim pohvalil. Nato je najavil, da občina ne bo več gradila novih šolskih poslopij, »z izjemo Katinare«. Tu bi momla občina postaviti montažno hišo za italijansko osnovno šolo. Vattovani se je nato še enkrat obregnil ob Katinaro, in sicer, ko je povlekel na dan nekaj številk, da bi z njimi dokazal strahotni demografski padec v našem mestu. »Pomisliti je treba, da so zabeležili letos na slovenski osnovni šoli na Katinari le 3 predvpise, na italijanski pa dva,« je pri tem omenil. Ob analizi letošnjih predvpisov v osnovne šole smo tudi sami podčrtali negativni vpliv demografskega padca, kljub temu pa nismo bili tako črnogledi kot Vattovani. Tudi zato ne, ker se je na slovensko osnovno šolo F. Milčinski na Katinari v januarskem roku v resnici vpisalo pet naših otrok in ne trije, kot trdi odbornik za šolstvo Vattovani. no vsakotedensko načrtovanje. Predlog Falcuccijeve je v tem pogledu dokaj pomanjkljiv. Šolski sindikati so tudi mnenja, da hi morali premostiti sedanjo ločitev osnovne šole v dva ciklusa (prva dva razreda in zadnji trije). Univerzitetni docent prof. Bonamore je v poznejšem posegu obrazložil, da se tako »ločevanje« vleče v italijanskem šolskem sistemu vse od dekreta Casati iz davnega 1859. leta. CGIL, CISL in UIL hočejo, da bi bila osnovna šola povsem enotna, še več: menijo, da bi se morala tesneje povezovati na eni strani z otroškim vrtcem, na drugi pa z nižjo srednjo šolo. Na ta način ne bi predstavljal prehod z ene stopnje na drugo večjih težav, vzgojni proces pa bi bil skozi vso dobo obveznega šolanja bolje usklajen'kot doslej. Zadnja boleča točka, ki se je je dotaknila predstavnica šolskih sindikatov, je bilo že večkrat omenjeno in načeto vprašanje univerzitetne izobrazbe učiteljev. To vprašanje ni o-mejeno le na šolsko sfero: neposredno so pri tem prizadeti tudi starši, kulturne organizacije in drugi, ki imajo stik s šolo. Prof. Bonamore je s tem v zvezi omenil, da je tržaška univerza že leta 1976 pripravila učni načrt za univerzitetno izobraževanje učiteljev. Načrt je romal v Rim. Odtlej je minilo deset let, vprašanje pa še vedno ni bilo rešeno. Spomenka Hribar v DSI o krizi vrednot pri mladih Znana sociologinja in psihologinja Spomenka Hribar se je v ponedeljek odzvala vabilu Društva slovenskih izobražencev. Njeno ime je pritegnilo v dvorano veliko število poslušalcev. Osrednja tema predavanja so bile vrednote, ki jih mladi dandanes priznavajo. Za izhodišče svojega predavanja je Spomenka Hribar citirala sklepni stavek programa ZKJ, ki pravi: »Nič, kar je bilo ustvarjeno, ne sme biti tako sveto, da ne bi rjioglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško.« Predavateljica je nato stavek kritično »obdelala« s filozofskega vidika. Opozorila je predvsem na potrebo nove etike, ki ne bi sramotila ali desakralizirala ' mrtvih in s tem svoje zgodovine, ki bi človeku dopuščala, da je drugačen, in ga ne bi skušala ukleniti v kakršnokoli ideologijo. Predvsem se je Spomenka Hribar v svojem ponedeljkovem predavanju osredotočila na problem mladih. Na mladini stoji svet, na čem pa stoji mladina? se je vprašal nekoč Jan Makarovič. Prav tako vprašanje si je postavila tudi predavateljica. Predvsem je izrazila prepričanje, da je danes mladina vse preveč utesnjena v ideologije, ki jim jih vsiljuje starejši svet. To dokazujejo že ankete, ki jih je dr. Hribar izvedla na raznih šolah v Sloveniji, iste rezultate pa lahko opazimo tudi v raziskavah, ki so jih strokovnjaki opravili na naših zamejskih šolah. Predvsem je opazen v odgovorih strm padec splošne kulture, manjša možnost prostega razmišljanja ter znatno slabše znanje slovenskega jezika (tudi pri dijakih v Sloveniji!). Vse kaže, da mladi ne razmišljajo preveč o eksistencialnih problemih in med njimi vlada precejšnja ravnodušnost tudi do vprašanj, ki so stoletja burila duhove. Spomenka Hribar je s tem v zvezi izrazila trditev, da je nezanimanje mladih dejansko obramba pred nasilno ideologizacijo. Pri mladini lahko nasploh opazimo precejšnjo duhovno revščino: neverni dijaki navadno ne presegajo znanstvenih definicij, verni pa ne znajo sami »pokukati« izza katekizma. Oba sistema, pretirano politična ali pretirano verska vzgoja pa sta za mladino kvarna, saj ubijata v njej njihovo ustvarjalnost. Nasploh je ves sodoben vzgojno izobraževalna sistem mačehovski do mladih, saj jim hoče vtepsti v glavo vrednote in prepričanja starejših, ki pa so navadno mlajšemu rodu tuji. Ob koncu zanimivega predavanja se je razvila precej živahna debata, ki se je, kot je nasploh pri takih razgovorih navada, razširila onkraj okvira, ki ga je zarisala predavateljica. V obeh skupščinah včeraj vložila resoluciji-nezaupnici KPI ponovila zahtevo po odstopu občinskega in pokrajinskega odbora Načelnika svetovalskih skupin KPI v občinskem in pokrajinskem svetu Calabria in Martone sta včeraj vložila resoluciji, s katerima pozivata oba odbora k odstopu. Ta odstop bi po mnenju KPI omogočil svetovalskim skupinam soočanje o nujnih in realističnih programih, ki naj bi veljali do izteka te mandatne dobe; to soočanje pa bi moralo predvsem privesti do oblikovanja nove večine, ki bi bila zmožna izvajati politiko demokratičnega napredka in sožitja in bi ubrala tako administrativno pot, ki bi ustrezala problemom sanacije in novega razvoja krajevne stvarnosti. To zahtevo je KPI orisala na včerajšnji tiskovni konferenci, katere so se poleg načelnikov svetovalskih skupin na občini in pokrajini udeležili še> pokrajinski tajnik Poli ter Pessa-to in Costa. To zahtevo je KPI postavila ob, ugotovitvi, da je delovanje obeh odborov v zadnjih mesecih paralizirano zaradi odgovornosti KD in LpT, ki na različne načine tolmačita sporazum iz leta 1984 o upravljanju tržaških krajevnih uprav. Vse to p» se dogaja, medtem ko se še večajo razni, predvsem gospodarski problemi. Na tiskovni konferenci je tajnik Poli tucii ugotavljal, kako je bila ocena, ki jo je KPI že davno od tega dala o sedanjih odborih, pravilna, saj jo v celoti potrjujejo sedanji dogodki. Med tem časom pa je prišlo do novosti, saj se je LpT razklala in prav to dejstvo je po Polijwih besedah spremenilo politično osnovo koalicije, ki sloni na sodelovanju med KD in LpT. Sedanja LpT je različna od tiste, s katero je KD podpisala sporazum in prav zaradi tega je nujno, da se podpisniki sporazuma, predvsem KD, izrečejo o tej novosti. Zato so komunisti vložili resoluciji — nezaupnici, da bi pač v obeh skupščinah sprožili to razčiščevalno razpravo. Na tiskovni konferenci so tudi poudarili, da bi o teh resolucijah treba razpravljati že na naslednjih sejah občinskega in pokrajinskega sveta, o katerih pa spričo sedanjega nejasnega položaja ni znano, kdaj se bosta ponovno sestala. Jasno pa je, da bosta skupščini lahko razpravljali o teh dokumentih samo takrat, ko bo na to pristala večina, v nasprotnem primeru pa bo treba čakati precej časa,-Predvsem p»a je jasno, da je KPI postavila zahtevo po odstopu odborov iz želje po jasnosti, ki jo mesto nujno potrebuje; kolikor bi odbora takoj odstopila, bi bilo možno v najkrajšem času začeti programsko soočanje o nekaterih konkretnih in nujnih problemih ter sestaviti nove odbore, seveda brez sodelovanja LpT. Včeraj se je sestalo tudi vodstvo Tržaškega gibanja, ki je sprejelo stališče stranke o vprašanju krajevnih uprav. Tržaško gibanje je mnenja, da je nacionahstična in politična degeneracija melonarjev (sedaj še poleg tega razklanih) že dovolj škodovala mestu s hudimi, tudi gospodarskimi posledicami. Vodstvo Tržaškega gibanja torej ne nasprotuje predčasnim volitvam, ki bi prebivalstvu omogočile, da se izreče. Vsekakor pa je mnenja, da je še možno oblikovati nove uprave, tudi manjšinske, ki naj pustijo ob strani melonarje. Danes pa se bo sestalo vodstvo Liste za Trst, ki bo ocenilo dvostranska posvetovanja, ki jih je stranka imela z ostalimi partnerji koalicije in tudi s socialistično stranko. Vodstvo LpT pa se bo moralo predvsem izreči o predlogu KD, po katerem naj bi se v najkrajšem času zbrali na skupnem sestanku predstavniki pokrajinskih tajništev strank sedanje večine. Tudi v Trstu in okolici vrsta svečanosti ob 1. maju Drevi prireditve ob prvomajskem predvečeru jutri proslave mednarodnega praznika dela Danes in jutri bo na Tržaškem vrsta proslav in svečanosti ob mednarodnem prazniku dela. Osrednja manifestacija bo jutri dopoldne v Trstu s sprevodom po mestnih ulicah in shodom na Trgu Unità. Kot že zadnji dve leti bo potekala tudi letošnja o-srednja manifestacija neenotno. Organiziral jo bo izključno sindikat CG IL, ker sindikata CISL in UIL v brk zbliževanju med sindikalnimi silami na vsedržavni ravni, nista privolila v enotno proslavo delavskega praznika. Jutrišnji sprevod bo krenil s Trga Pestalozzi, kjer bo zbirališče, ob 9. uri. Shod bo ob 10.30. Govorila bosta deželni tajnik CGIL Mauro Gia-luz in član glavnega sveta tržaške CGIL Renato Kneipp v slovenščini. Že drevi bodo po številnih naših vaseh prireditve na predvečer 1. maja. V Ljudskem domu v Križu bosta sindikat CGIL in KD Vesna ob odprtju razstave na temo Delavski boji v kamnolomih priredila pogovor s sindikalistom Mariom Criscentijem in posl. Albinom àkerkom. Na večeru bo nastopil mladinski pevski zbor Fin- ko Tomažič. Po prireditvi bodo v Križu prižgali kres. KD Skala iz Gropade in KD Slovan iz Padrič prirejata drevi skupen prvomajski predvečer s komemoracijo pred spomenikom NOB v obeh vaseh ter pred spomenikom K. D. Kajuhu na osnovni šoli. Nastopila bosta pevska zbora Skala in Slovan, nakar se bo družabnost nadaljevala »zad za kalom« na Padričah. V Gročani bo KD Krasno polje priredilo proslavo ob 45. obletnici O svobodilne fronte. Prireditev bo v srenjski hiši ob 20.30. Na Proseku in Kontovelu bosta domače kulturno društvo in sekcija VZPI - ANPI priredila drevi že tradicionalni prvomajski miting. Prireditev, na kateri bodo nastopili člani domačih društev, bo v Kulturnem domu Prosek - Kontovel. Po proslavi bodo člani Mladinskega krožka prižgali na Vejni kres. Danes bosta zgoniška in dolinska občinska uprava položili vence ob spomenike in spominska obeležja NOB v obeh občinah. Zgoniška občinska uprava se bo spomnila padlih za svobodo na proseški postaji, na proseškem pokopališču, v Gabrovcu, v Samatorci, v Sadežu in v Zgoniku. V dolinski občini bodo položili vence v spomeniškem parku v Dolini (ob 18 uri), v Dolini (18.15), v Preben©-gu (18.35), v Mačkoljah (18.50), pri Domju (19.10), v Ricmanjih (19.25), v Borštu pri bunkerju (19.35), v Borštu na pokopališču (19.45), v Gročani (20.05) in v Boljuncu (20.20). Na dan 1. maja bo v Nabrežini proslava na glavnem trgu. V Nabrežino bosta ob 9.30 krenila sprevoda iz Križa in izpred županstva. Ob 10.30 bosta govorila Maria Serena Ciano in Žarko Hrvatič, nastopila pa bo nabrežinska godba na pihala. V Miljah bo prvomajska proslava na Trgu Marconi ob 11. uri. Govorila bosta Riccardo Devescovi in Ernesto1 Arbanas. Po številnih vaseh bodo na delavski praznik budnice, vaščani pa se bodo pred spomeniki poklonili spominu padlih. Na Proseku in Kontovelu bodo položili vence ob spomenika in na spominska obeležja ob 9. uri ob spremljavi proseške godbe. Včeraj se je srečal s člani gozdne zadruge Zagotovila deželnega odbornika o naravnem parku pri Padričah Področje okrog vrha Globojner (vedetta Alice) bo pestalo naravni park v vzgojne namene. Del načrta za njegovo uresničitev je že izdala dežela (predviden je parkirni prostor, da bi obiskovalcem olajšal pristop), drugi del pa izpopolnjujejo člani gozdne zadruge iz Padrič, v sodelovanju s turistično in letoviščarsko ustanovo iz Trsta. Da bi to izredno zanimivo pobudo, M naj bi bila v korist domačinov in izletnikov — s pobočja je namreč čudovit razgled na Trst in njegov zaliv — so se včeraj sestali deželni odborniki za gozdove Renato Berteli in člani padriške gozdne zadruge s predsednikom Karlo Grgičem na čelu. Grgič je odbornika spomnil, kako so se v začetku stoletja Padričani zavzeli, da bi to in bližnja področja ostala v rokah kraških prebivalcev v obliki jusarskega zemljišča, in kako so pravdo s tržaško občino leta 1913 tudi Zaradi praznika dela bodo uradi jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu v dneh 1. 'n 2. maja zaprti. V Barkovljah slavje petdesetletnikov Že tretje leto zapovrstjo so petdesetletniki iz Barkovelj praznovali svoj osebni jubilej s posebno prireditvijo, ki je povezala ta njihov dan tudi s krajevno društveno in kulturno stvarnostjo, kar pomeni, da je postalo njihovo praznovanje — praznovanje vseh. 10 je bilo letos Barkovljanov, ki se bodo v tem letu srečali z Abrahamom. Moralo bi jih biti še več, pa so iz enega ali drugega razloga svoje sodelovanje odpovedali. Vse se je začelo v nedeljo zjutraj najprej z mašo v domači cerkvi, kjer je župnik, ki je sicer Furlan, v lepi slovenščini opravil cerkveni obred, u-čenci osnovne šole F. S. Finžgar pa so mašo spremljali z lepim petjem. Slavljenci so se nato zbrali v do-roačem društvu, kjer jih je s petjem sprejel pevski zbor »Milan Pertot«, ki jim je, pod vodstvom Aleksandre Pertot, zapel nekaj lepih pesmi. Tu so jim osnovnošolci podarili darila, ki so jih sami pripravili, tu je bila tudi predaja ključa lanskih petdesetletnikov letošnjim. Po tem prisrčnem začetku praznika, so se vsi podali na domače pokopališče, kjer so položili cvetje pred spomenik padlim. Popoldne je bila v društvu lepa kulturna prireditev, na kateri so nastopili s petjem učenci domače os-hovne šole, ki jih je vodila učiteljica Vera Poljšak, v imenu društva •1'b je pozdravil predsednik Lucia-no Jagodic, potem pa so, v veliko veselje številnega občinstva, nastopili s svojo »Besedo 85« še člani dramske skupine KD Tabor z Opčin. Da je bilo vse še bolj svečano in Prijetno, je prireditvi sledila družabnost z igranjem harmonike, ple-S(>rTi, pridne domače kuharice pa so Pripravile koš dobrot; od domačega kfuha, »karamalov«, radiča do odličjih slaščic. Dan torej, ki ga ju-Pdanti prav gotovo ne bodo pozabili. Krajevna CGIL ponovila svoje negativno stališče Deželna vlada F-JK odločno podpira gradnjo termoelektrarne v pokrajini Zagotovila družbe ENEL, da sprejme del zahtev, ki jih je postavila Brambatijeva komisija strokovnjakov glede možnosti izgradnje termoelektrarne na premog v tržaški pokrajini, je deželni vladi vlila novega poguma, tako da je sedaj predsednik Biasutti že povsem prepričan, da bo termoelektrarna zgrajena v miljski, ali pa tudi v tržaški občini na prostoru bivšega obrata ESSO. Družba ENEL je pripravljena sprejeti del zahtev Brambatijeve komisije, vendar pa mora deželna uprava najprej določiti prostor, kjer naj bi termoelektrarno zgradili. In prav o-krog te lokacije se bo v prihodnjih tednih razvila obširna razprava, saj mora deželna uprava sporočiti družbi ENEL svojo določitev do 20. junija, potem ko bo slišala mnenja prizadetih krajevnih uprav. Za izgradnjo termoelektrarne na premog v Furlaniji - Julijski krajini so se vsekakor izrekli deželni sindikati. S svoje strani je izvršilna komisija CGIL iz Trsta včeraj potrdila svoje odločno odkolnilno stališče glede možnosti izgradnje termoelektrarne na teritoriju tržaške pokrajine, ker je v nasprotju z drugimi možnostmi gospodarskega razvoja območja (industrijski obrati in turistični razvoj) in ker bi ta struktura povzročila hude posledice ekološkega značaja na ta teritorij. Tržaška CGIL je zato mnenja, da je termoelektrarno na premog možno zgraditi izven pokrajinskih meja, tako eventuelno lokacijo pa je treba izbrati v okviru korektnih odnosov z zainteresiranimi krajevnimi upravami. Krajevna CGIL tudi dodaja, da bo vsekakor potreben referendum med prebivalstvom, v kolikor bi prišlo do povsem nesprejemljivega ukaza dežele ali pa vladnih oblasti o gradnji termoelektrarne v naši pokrajini. Pri tem dodaja, da je povsem nesprejemljiva vsakršna oblika izsiljevanja, ki ga je sicer zavrnila že sama družba ENEL, po kateri naj bi zgradili termoelektrarno v zameno za zaprtje drugih obratov. Gradnja te-moelektame bi trajala vsaj šest let — dodaja CGIL — gospodaski in zaposlitveni problemi v naši pokrajini pa nasprotno terjajo nujne ukrepe. Deželni odbornik za proračun in načrtovanje Carbone je včeraj izdal tiskovno noto, v kateri je ponovil svoje osnovne rezerve glede možnosti izgradnje tega objekta in povabil o-stale krajevne politične sile, naj se točno izjasnijo o tem vprašanju in naj si seveda prevzamejo tudi svoje odgovornosti. Dan prej je namreč odbornik Carbone skupno z drugim socialističnim predstavnikom v deželni vladi Francescuttom osvojil stališča predsednika deželnega odbora Biasuttija, ki odločno podpira gradnjo centrale, in s tem umaknil določene rezerve, ki so jih imeli socialisti do tega vprašanja. Carbone v svoji noti dodaja, da bo morala deželna uprava sedaj izbrati vrsto področij, na katerih naj bi lahko zgradili termocentralo. Ob tem bo morala formalno vprašati občinske uprave za mnenje o gradnji centrale na njihovem teritoriju. Tako bo mogoče točno izvedeti kdo pristaja in kdo zavrača gradnjo. Če bo katera od občin pristala na gradnjo, je povsem jasno, da bodo centralo zgradili na njenem teritoriju, je pristavil odbornik Carbone, ki se je ob koncu z izključno lastno oceno dotaknil tudi perečega vprašanja »zavračanja« centrale. Občinam go-riške in videmske pokrajine, ki so zavrnile centralo, so pred časom u-godili: njihove teritorije niso vključili med območja, ki jih je analizirala komisija Brambati. Vprašanje je sedaj ali bodo obveljala ista merila tudi za morebitna negativna mnenja občin tržaške pokrajine. Dodati gre še, da bodo mladi podjetniki, ki delujejo v okviru Zveze industrijcev priredili zasedanje, na katerem bo o tem vprašanju govoril predsednik komisije strokovnjakov Brambati; zasedanje bo v torek ob 17. uri na sedežu industrijcev, na Trgu Scorcola 1. Medtem so znana imena prvih podpisnikov skupnega poziva proti gradnji termoelektrarne, ki sta ga pripravila Zveza socialistične mladine Slovenije iz Kopra in Zelene alternativne liste iz Trsta. .Med številnimi osebnostmi in združenji, ki so podpisale skupni poziv izstopajo imena pisateljev Fulvia Tomizze in Carolusa Cergolyja, bivše poslanke Aurelie Gruber Benco, novinarja China Alessija, umetnikov Lojzeta Spacala in Nina Perizzija, profesorja Lorenza Tomatisa, direktorja mednarodnega instituta za raziskovanje rakastih obolenj, Margherite Hack, ravnatelja astronomskega observatorija, psihiatra Franca Rotellija in sociologa Darka Bratine. Seja teritorialnega odbora SKGZ o krajevnem političnem položaju V ponedeljek je tržaški teritorialni o'hXtr SKGZ razpravljal predvsem o sedanjem krajevnem političnem podaju, ki ga označujejo razkol Liste ^ Trst in izredno zapleteni odnosi krajevnih upravah. Bistveni so se-. a postopen razkroj Liste in istočasni napori vseh strank, da prevza-‘nejo glasove, kot tudi zapleteni ma--evri okrog upravljanja tržaške ob-F116 in pokrajine. Govor je bil o aznih možnostih, ki gredo od pred-asnih volitev pa do manjšinskih od-j. rov. medtem ko je verjetnost stalne ’ k'k je bila predvidena pred J. vedno manjša. Na teritorialnem odboru se je nato vonl0 še o nedavnih kongresih in n Mivsem o kongresu KPI, pokrajin-si er?i ^ bližnjem deželnem kongre-kiovenske skupnosti, o pokrajin .F1'1 kongresih PSI in končno o kon-■ e,su Zveze komunistov Slovenije, ki DnmV LjublJaru- , aijsa razprava se je razvnela o-zovf ■ ®ra^?je pospeševalnika v Bacai n’ •0 čemer je učinkovito poro-h rimorBki dnevnik. Treba je na-Jovati širšo akcijo za podporo le- gitimnih interesov krajevnega prebivalstva kot posameznikov in kot skupnosti. Zaradi tega je bil govor o pobudi za širšo manifestacijo in o dokumentirani zahtevi in utemeljevanju naših stališč. Predsednik odbora prof. Palčič je še poročal o sestanku s predstavniki Gropade in Briščkov, kjer žele graditi lastna vaška kulturna domova, in o sestanku z NŠK o skrbi za slovenski jezik in pobudi za reševanje tega problema skupno s tržaško univerzo. • Včeraj je obiskak naše mesto skupina 80 dijakov srednje šole iz mesteca Sale pri Alessandri! Skupno s svojim županom Flaviom Bordigno-nom in svojimi profesorji ter ravnateljem so si ogledali Rižarno. Na tem obisku jih je spremljal občinski odbornik za šolstvo Lucio Vattovani. • Zaradi vzdrževalnih del na prezračevalni napravi bo danes ponoči od 23.00 do 5.00 predor pri Montebellu zaprt za promet. Zadnja pot Ludvika Švaba Ludvik Švab je sklenil svojo zemeljsko pot in od včeraj počiva na dolinskem pokopališču. V zadnje prebivališče so ga spremili svojci in velika množica znancev, prijateljev in domačinov; častno stražo so mu izkazali dolinski partizani, poslednjo pesem mu je zapel moški zbor Valentin Vodnik. Ob odprtem grobu se je od zavednega Slovenca in doslednega borca za boljši, svobodnejši jutri svojega naroda in vseh miroljubnih ljudi poslovil predsednik VZPI Dolina, Mačkolje in Prebeneg Dušan Lovriha, ki je orisal pokojnikovo življenjsko pot in se mu zahvalil za vse, kar je dobrega storil za svojo družino in svoj narod. Ludvik Švab se je rodil v Zazidu leta 1906. Po tragični smrti očeta, ki je bil zaposlen na Istrski železnici, se je Ludvik, komaj 17-leten, preselil v Dolino. Tu je dočakal odhod v vojsko in sicer v mornarico, po odsluženju vojaškega roka pa se je spet vrnil v Dolino in se oženil z domačinko Avguštino Barut; v zakonu se jima je rodil sin Edvin. V mladem družinskem poglavarju, ki je tedaj že okušal krivice fašističnega režina, je premočrtno rasel narodni ponos, tako da je kljub bedi in po- manjkanju odločno odklonil fašistično člansko izkaznico v zameno za zaposlitev in se raje vkrcal na preko-Oceanki Saturnio in Vulcapio ter skrbel za svojo družino s slanim kruhom pomorščaka. Zatem se je zaposlil v ladjedelnici Sv. Marka, v kateri se je že takrat kovalo revolucionarno jedro naprednega protifašističnega tržaškega delavskega razreda. Izmed okoliških delavcev je bil Ludvik vedno v prvi vrsti. Ob izbruhu vojne se je brez omahovanja odzval klicu OF in NOV, partizanski zdravnik pa mu je odsvetoval hosto zaradi šibkega zdravja in Ludvik je nadaljeval svoj boj proti sovražniku kot aktivist na delovnem mestu in v Dolini. Nobena naloga mu ni bila pretežka. Aktiven član protifašističnih organizacij je o-stal tudi po vojni; za eno mandatno dobo, 5 let, je bil izvoljen tudi v občinski svet občine Dolina. Leta 1960 je odšel v zasluženi pokoj, ki ga je užival do pred kratkim, ko je v krogu svoje družine vedro praznoval visok življenjski jubilej. Včeraj smo se dokončno poslovili od njega. Naj mu bo lahka domača gruda, prizadetim svojcem pa izkreno sožalje. zmagali, tako da je tržaška občina morala plačati sodne stroške. Nekaj terenov je bilo takrat porazdeljenih, večina pa je ostala jusarska last. Od takrat je 48 članov, ustanoviteljev gozdne zadruge, skrbelo za ohranitev tega vedno bolj dragocenega bogastva. Toda razvoj je šel svojo pot, kajti leta 1913 se je velika večina pa-driškega prebivalstva ukvarjala izrecno s kmetijstvom, sedaj pa so se ta razmerja v celoti spremenila. »Res je, da so domačini doslej poskrbeli, da so ohranili travnike, gozd in pašnike, toda prišel je čas, da se za zeleno bogastvo poskrbi z drugačnimi prijemi,« je dejal Grgič in pri tem spomnil na nevarnost požarov, ki vedno bolj ogrožajo obstoj naših gozdov. Bertali je bil s svoje strani precizen in konkreten. V zvezi s protipožarno službo (Globojner) je zagotovil, da bo dežela v svoji moči poskrbela za sredstva, opremo, prispevala pa bo tudi za stroške goriva. Idealno naj bi se to vprašanje rešilo, ko bo začela delovati dolinske protipožarna postaja. Takrat bodo operativni center v Bazovici lahko preložili na padriško območje, torej na področje, kjer bo nadzorstvo nad teritorijem zagotovljeno. Glede ustanovitve parka in delovanja gozdne zadruge, pa je Berteli u-gotovil, da se bodo prispevki in posegi lahko ugodno načrtovali v okviru novega zakona, ki ga dežela trenutno obravnava. Jutri spremenjen vozni red mestnih avtobusov Jutri bo zaradi praznika nekaj sprememb v voznem redu mestnega avtobusnega podjetja. Veljal bo skrčen praznični umik od 7. ure do polnoči. Vožnja nočnih prog A—B—C—D se bo pričela ob; 20.30, na nekaterih progah pa jutri avtobusi ne bodo vozili, na drugih pa bodo vozili s spremenjenimi umiki in po drugačni poti. Ukinjene bodo naslednje proge; 2, 7, 8, 12, 17, 18, 19/, 22, 40, 48 in 60 ter nočna proga A med Goldonijevim trgom in Campi Elisi. Po spremenjeni poti bodo vozili avtobusi na naslednjih progah: 4 (podaljšana do Borznega trga in speljana po Ulici Cantò). 5 (podaljšana do U! Cimano) , 9 (podaljšana do Drevoreda Campi Elisi), 20/ (speljana mimo Naselja sv. Sergija), 37 (podaljšana do Alture), 34 (speljana po Ul. Puccini in Ul. Paisiello) in nočna proga D (iz Campo Marzia do Goldonijevega trga mimo Nabrežja in Ul. Mazzini). Obnovljen pomorski sporazum z Albanijo Albanijo je v prejšnjih dneh obiskala delegacija Tržaške pristaniške ustanove in pomorske družbe Amat, ki v Trstu skrbi za albanske ladje. Med pogovori, ki jo je v Draču in Tirani delegacija imela z albanskimi špediterji, so obnovili pogodbo o tranzitu skozi Trst za vse b.lago, ki prihaja ali je namenjeno v Albanijo. Trst bo tako tudi odslej dalje edino italijansko pristanišče kamor bodo plule albanske ladje. Skozi tržaško pristanišče je v lanskem letu šlo preko 28 tisoč ton albanskega ali v Albanijo namenjenega blaga. Albanija izvaža skozi Trst predvsem svežo zelenjavo in les, u-važa pa grobo plastiko, kemične proizvode in industrijsko opremo. Kmetijska zadruga v Trstu izreka iskreno sožalje dolinskemu županu tov. Edvinu Švabu in družini ob izgubi dragega očeta. Kulturna društva Primorsko, J. Rapotec, Slovenec, F. Prešeren, Krasno polje in Slavec izražajo občuteno sožalje dolinskemu županu Edvinu Švabu ob izgubi dragega očeta. Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje Edvinu Švabu Zveza slovenskih kulturnih društev. Kriški mladinski krožek izreka iskreno sožalje Pavlu ob izgubi predragega nonota. KD FRAN VENTURINI DOM JO 1. MAJA 1986 ob 15. uri III. obmejno srečanje godcev na diatonično harmoniko v Centru A. Ukmar - Miro pri Domju Delovali bodo dobro založeni kioski. __________gledališča_______________ ROSSETTI V petek, 2, maja, ob 21. uri, jazz koncert G. Evansa in njegovega orkestra. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. GLEDALIŠČE CRISTALLO Danes, 30. t. m., ob 20.30, ' Clizia" N. Machiavellija. Režija A. Bianchini. CANKARJEV DOM V Cankarjevem domu se bo od 5. do 10. maja v počastitev 110-letnice rojstva Ivana Cankarja zvrstila vrsta kulturno-umetniških prireditev s skupnim naslovom Cankarjevi dnevi, ki se bodo končali z Dnevom odprtih vrat CD. Velika dvorana V ponedeljek, 5„ in v sredo, 7. maja, ob 19.30 ter v soboto, 10. maja, ob 17.00: Baletni triptih - na glasbo R. Wagnerja in L. van Beethovna,^ v dramaturgiji, režiji in koreografiji M. Šparembleka V ponedeljek, 5. maja ob 18. uri in v torek, 6. maja ob 10. uri: Fant je videl rožo čudotvorno. Literarni večer z Marjanom Benedičičem. V torek, 6. maja, ob 19.30: Literarni večer Društva slovenskih pisateljev. V sredo, 7. maja, ob 18. uri: Ivan Cankar in jugoslovanstvo. Srednja dvorana V torek, 6. maja, ob 19. uri: Cerro Torre — predstavitev odprave in premiera televizijskega filma in multivizije. razne prireditve KD Krasno polje — Gročana priredi danes, 30. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Gročani proslavo 45. obletnice Osvobodilne fronte. Vabljeni! KD Prosek - Kontovel vabi na prvomajski predvečer, ki bo danes, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine priredi danes, 30. t. m. ob 9.45 in ob 11.15 gostovanje za šole: Mladinska skupina KD V. Vodnik iz Doline bo uprizorila pravljico z glasbo in plesom "Stara hiša št. 3". Dne 2. maja, ob 20.30 bo gostovala dramska skupina SKD Tabor pri KD Jezero iz Doberdoba s predstavo "Beseda 85". Tekst in režija Drago Gorup. SKD Barkovlje vabi na nastop gojencev Glasbene matice, ki bo v soboto, 3. maja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12. KD Rovte - Kolonkovec se iskreno zahvaljuje vsem nastopajočim ter staršem pri večeru mandolinov in harmonik. šolske vesti Vodje bralnih značk didaktičnih ravnateljstev in nižjih srednjih šol na Tržaškem so vabljeni na sestanek, ki bo v šoli France Bevk na Opčinah dne 2. maja ob 16.30. Dnevni red: 1. razdelitev bralnih značk: 2. programiranje za 16. maj ob srečanju z ustvarjalci in podeljevanju značk; 3. razno. Članica sveta bralnih značk Slovenije za Tržaško Draga Lupine izleti KD Rdeča zvezda priredi dne 11. maja enodnevni izlet na Gorenjsko (Radovljica, Kropa, Dražgoše). Vpisovanje pri Silvi Perčič — tel. 040/229264 od 17. do 19. ure. kino razna obvestila včeraj-danes mali oglasi ARISTON - 16.30, 22.15 Senza tetto né legge, dram., Fr. 1985, 105'; r. Agnes Varda; i. Sandrine Bonnaire, Macha Meril. EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford. EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120'; r. Marco Bellocchio; i. Maruška Detmers. □ □ FENICE - 16,30, 22.15 II giorno degli zombi, srh., ZDA 1985, 100'; c. G.A. Remerò; i. L. Cardille, T. Aleksander. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Morte di un commesso viaggiatore, dram., ZDA 1985, 120'; r. Volker Schlòndorf; i. Dustin Hoffman, Kate Reid. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Nightmare II - La rivincita, srh., ZDA 1985, 85’; r. Jack Sholder; i. Mark Patton, Robert Euglund. EDEN - 15.20, 22.00 Quelle ragazze a pagamento in La moglie viziosa, porn. □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 La carica dei 101, ris., ZDA 1961; r. Wolfgang Reit-herman, Hamilton Luske; prod. Walt Disney. ALCIONE - 16.00, 22.00 Jesus Christ su-perstar, glas., ZDA 1983, 120'; r. Norman Jewison; i. Ted Neeley, Cari Anderson. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Teachers, kom., 100', ZDA 1984, r. Arthur Hiller; i. Nick Nolte, Jobeth Williams. NAZIONALE II 16.30, 22.15 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100'; r. Alan Smithee; Parker Stevenson, Geoffrey Lewis. MIGNON - 16.30, 22.15 I 4 dell’ oca selvaggia 2, dram., VB 1986, 127'; r. Peter Hunt; i. Scott Glenn, Edward Fox. VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Carabinieri si nasce, kom., It. 1985, 95'; r. Mariano Laurenti; i. Alessandro Benvenuti, Diego Cappuccio. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □ RADIO - 15.30, 21.30 Aspettami...sto venendo, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja 10 mladih avtorjev: Cervi, Friedl, Giannini, Guevra, Marušič, Pausig, Roma, Sedmak, Sofianopulo in Venuto. V galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja do 2. maja znani tržaški slikar in kipar Villibossi. V galeriji Minerva Trst, Ul. S. Michele, razstavlja do 5. maja slikar Sergio Stocca. V galeriji Cartesius bo do 15. maja na ogled grafična razstava tržaškega slikarja Federica Righija. čestitke Ansambel TPPZ P. TOMAŽIČ čestita svojemu rednemu članu STANU KRALJU za njegov rojstni dan ter mu kliče še na mnoga zdrava leta. Na Kontovelu je praznovala 75. rojstni dan naša IVANKA. Vse najboljše ji iz srca želijo Savica, Darjo in Egidija ter vnuki Erika, Aleksander, Davorin in Aljoša. MILENA ŽERJAL praznuje v Bazovici svojo 18. pomlad. Vse najboljše in mnogo uspeha v šoli ji želijo teta Vilma, stric Pepi, nona Viktorija in nono Avguštin. Na barkovljanskem pokopališču bo danes, 30. t. m.', popoldne ob 17. uri proslava 41-letnice osvoboditve. Nastopali bodo: pevski zbor M. Pertot, otroci osnovnih šol Finžgar in Battistig ter recitatorja Lukeš in Fortunat. Združenje partizanov s Proseka -Kontovela vabi 1. maja na polaganje vencev k spomeniku padlim v NOB na Proseku in Kontovelu. Zbirališče ob 8.30 pri Soščevi hiši. KD Skala - Gropada — KD Slovan -Padriče priredita danes, 30. t. m. prvomajski predvečer s komemoracijo pred spomenikom v NOB v Gropadi in na Padričah ter pred spomenikom K. D. Kajuh na šoli. Nastopala bosta pevska zbora Skala in Slovan. Sledila bo družabnost pri »Zad za kalom« na Padričah. Vabljeni! Krožek ARCI - »Rumena hiša« - Barkovlje vabi na družabnost ob prvomajskem prazniku jutri, 1. maja, od 12. ure dalje na dvorišču sedeža. Poskrbljeno za dober prigrizek, domačo kapljico in glasbo. Vljudno vabljeni! Društvo naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko" prireja ob 10-letnici potresa v Furlaniji predavanje na aktualno temo "Potresi". Govoril bo dr. Peter Suhadolc. Predavanje bo danes, 30. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Sledil bo občni zbor članov. KD Vesna, CGIL za Zahodni Kras in Raziskovalni inštitut CGIL priredijo v danes, 30. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu prvomajski predvečer, ki bo posvečen zgodovini delavskega gibanja v nabrežinskih kamnolomih. Sodeluje mladinska skupina P. Tomažič. Sledil bo kres. SPDT - Jamarski odsek organizira v okviru delovanja Športne šole Trst dne 4. maja izlet z osebnimi avtomobili z ogledom jame Dimnice v Markovščini. Zbirališče ob 9.30 na Pesku pred državno mejo. ĆGIL za Zahodni Kras obvešča, da bo 1. maja zbirališče Križanov pred Ljudskim domom v Križu ob 9.30, za Nabre-žince pa pred občinsko stavbo ob 9.30. Oba sprevoda bosta nato krenila na glavni trg v Nabrežino, kjer bo ob 10.30 osrednja proslava z govoroma Serene Ciano in Žarka Hrvatiča ter nastopom godbe iz Nabrežine. Vabljeni! Zadruga planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR danes, 30. t. m., ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. V drugem sklicanju bo občni zbor sklepčen ob katerikoli udeležbi. Sekcija KPI iz Križa vabi na praznik 1. maja, ki bo v Ljudskem domu v Križu. Na sporeciu: ob 17.30 koncert godbe Vesna iz Križa in ob 19. uri politični shod. Delovali bodo kioski z jedačo in pijačo. Vabljeni! SKGZ prireja LETOVANJA: na TATRAH (Brkini) od 17. do 29. junija za otroke od 6. do 10. leta starosti; v TOLMINU od 1. do 15. julija za otroke in mladince od 6. do 16. leta in v PUNTIŽELI pri Pulju od 15. do 29. junija za otroke od 9. do 14. leta starosti. Informacije in vpisovanje še danes, 30. aprila na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 744249, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure in na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84644 z istim urnikom. Godba na pihala Vesna iz Križa bo igrala jutri, 1. maja ob spomenikih NOB v zgoniški občini s sledečim urnikom: Gabrovec ob 8.30, Zgonik ob 9. uri, Salež ob 9.30 in Samatorca ob 10. uri. Darujte v sklad Mitje Čuka menjalnica nakupni tečaji 29.4.1986 Ameriški dolar .........,... 1.480.— Japonski jen ...... Nemška marka .................. 684.— Švicarski frank — Francoski frank ............... 212.— Avstrijski šiling ... Holandski florint ............. 605.— Norveška krona ... Belgijski frank ................ 31. Švedska krona — Funt šterling .............. 2.280- Portugalski eskudo Irski šterling ............. 2.060.— Španska peseta ... Danska krona ................... 183- Avstralski dolar ... Grška drahma ............... 10.— Debeli dinar ...... Kanadski dolar ............. 1.060. Drobni dinar ........... 7,— 817. 97,— 214,— 210,- 10. 10,— 1.070.— 3,80 3,80 ' ■ ' BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Dornjo 831-131 Danes, SREDA, 30. aprila PIJ Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.10 — Dolžina dneva 14.16 — Luna vzide ob 2.29 in zatone ob 10.49. Jutri, ČETRTEK, 1. maj JOŽEF PLIMOVANJE DANES: Ob 0.30 najvišja 24 cm, ob 8.43 najnižja -36 cm, ob 17.44 najvišja 19 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 16,4 stopinje, zračni tlak 1006,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Ylenia Zobec. UMRLI SO: 49-letni Glauco Poli, 92-letni Ernesto Giassi, 83-letna Anna Maria Siili, 77-letna Regina Spettini, 79-letni Marcello Sessi, 82-letna Ida Zarodi, 75-letna Giovanna Tiepolo, 85-letna Carmela Cargnel, 48-letni Giuseppe Caus, 82-letna Maria Danieli, 71-letni Gino Rassini, 62-letna Maria Costante. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN (od ponedeljka, 28. aprila do sobote, 3. maja 1986) (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00) Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 — MILJE. NABREŽINA (tel. 200—466), BOLJU-NEC (tel. 228—124) — samo po telefonu za najnujnejše primere. (od 19.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul.Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 — MILJE. NABREŽINA (tel. 200—466), BOLJU-NEC (tel. 228—124) — samo po telefonu za najnujnejše primere. (od 20.30 do 8.30 — nočna služba) Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 — MILJE. NABREŽINA (tel. 200—466), BOLJU-NEC (tel. 228—124) — samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. TRŽAŠKO PODJETJE nudi zaposlitev osebi z dolgoletno izkušnjo na področju fotoreprodukcije in fotomontaže. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Fotoreproduk-ter". OSMICO je odprl v Nabrežini Mario Gruden. Toči belo in črno vino. PRODAM novo motorno kolo alala 50. Tel. na št. 040/227—284. PRODAM fiat 127, 3 vrat, letnik '74, v dobrem stanju. Tel. na št. 040/227—284. PRODAM BMW 518 letnik 76. Tel. na št. 040/227—284. NA VAŠEM DOMU nudim šiviljske usluge za žensko in moško konfekcijo. Tel. na št. 040/228—109. ZARADI BOLEZNI odstopimo dve mesti za izlet na Nizozemsko dne 1. maja. Za informacije telefonirati potovalnemu uradu AURORA št. 60—261. IŠČEM osebo z lastnim prevoznim sredstvom za prodajo elektronskih aparatov po tržaški pokrajini. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "LED ", PRODAM stanovanje: kuhinja, dve sobi, kopalnica in balkon v Ul. Leopardi 2. Tel. na št. 213—452 od 15. do 18. ure. PRODAM travnik v Ricmanjih; prodam hišo s kletjo, garažo in centralno kurjavo, tel. na št. 040/281—230 v popoldanskih urah. ŽELITE postati nepogrešljivi in družbeno koristni? Vabimo mlajšo upokojenko z veliko prostega časa, veščo tipkanja, ljubiteljico narave in živali k sodelovanju pri humanitarnem društvu v Kopru. Tel. 003866/33082 zvečer. OSMICO je odprl Frandolič - Slivno 25. PRODAM fiat 128 CL, letnik 1976 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 040/228352 v večernih urah. PRODAM gumijasti čoln z motorjem selva in prikolico. Tel. 040/727837. ZAZIDLJIVO parcelo prodam. Tel. 003861/451926 po 20. uri. PRODAM 20.000 kv. m njiv, pašnikov in gozda. Tel. 003866/24052. PRODAM LEGLO welsh terierjev - samec Brocker Bramante, prvak Italije, samica Balda von Trailing - Šiba, CA-CIB. Tel. 003866/262811. PRI DOMJU dajem v najem skladišče, 90 kv. m. Tel. 040/280959. V BLIŽINI PADRIČ se je izgubil škotski ovčar. Rojac - Padriče 123. prispevki Namesto cvetja na grob Ludvika Švaba daruje Savina Remec 10.000 lir za KD V. Vodnik in 10.000 lir za sekcijo KPI Dolina. V spomin na strica Ludvika Švaba in namesto cvetja na grob daruje Vito Se-mez z družino 100.000 lir za KD V. Vodnik - Dolina. Ob 5. obletnici smrti Celestina Malalana darujeta Angelca in Zvonko Malalan 30.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Ludvika Švaba daruje Silvana Malalan 15.000 lir za KD V. Vodnik - Dolina. Namesto cvetja na grob Ludvika Švaba daruje Darjo Kraljič z družino 20900 lir za KD J. Rapotec. Ob 3. obletnici smrti Marte Auer daruje hči Zorka 100.000 lir za nakup oblek zbora KD Slovenec. Jože Starc (Boljunec 280) daruje ob priliki 50-letnice poroke 100.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. Namesto cvetja na grob Ottilie Šuber darujejo Angelo, Livia in Miran 20.000 lir za godbo V. Parma, 20.000 lir za Sklad M. Čuk in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Ferdinanda Volka daruje Olga Ban 20.000 lir za Tržaški oktet. Namesto cvetja na grob Antonije Bandi vd. Kraljič daruje Boris Bandi (Lako-tišče) 25.000 lir za KD J. Rapotec. V počastitev spomina ob 5. obletnici smrti darujejo Mitja in Andrejka 40.000 lir za zbor Vesela pomlad ter Savica in Tullio 30.000 lir za SKD Tabor in 30.000 lir za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na Antona Košuto darujeta Nada Košuta 20.000 lir ter Gisela Košuta - Magajna 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na Adolfa Sedmaka daruje Vladimir Tence z družino 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Toni Štegelj z družino daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob večeru mandolinov in harmonik pri KD Rovte - Kolonkonec so nastopajoči darovali svoj honorar za istoimensko društvo. NAŠE IZLOŽBE PONUJAJo/\tlaiìtÌC Še danes lahko v mnogih stanovanjih najdete elektro-gospodinjske stroje ATLANTIC, ki so bili izdelani pred 20 ali 30 leti, pa kljub temu brezhibno delujejo in so lepi na pogled. Nič čudnega, ATLANTIC je vendar znamka, ki je že v 50. letih uživala velik in zaslužen ugled: dejstvo, da mnogi od teh izdelkov kljub dolgoletni uporabi še vedno dobro delujejo, je le potrdilo za kvaliteto izdelka. Danes vam lahko Universaltecnica z velikim ponosom predstavi najnovejšo ponudbo elektrogospodinjskih strojev ATLANTIC: strojev kvalitete ATLANTIC, kar pomeni, da so izredni in to po »normalnih cenah«. Poglejte le nekaj primerov: Hladilniki ATLANTIC Hladilnik model FA 122, 220 litrov, možnost izbire barv, prestavljiva vrata 358.000 "r Hladilnik model FD223, 235 litrov z zmrzovalnikom, možnost izbire barv, prestavljiva vrata Mere: 50x144x58 412.000 nr Hladilnik model FC 232, 320 litrov, z zmrzovalnikom. možnost izbire barv, prestavljiva vrata 611.000 ir UNIVERSALTECNICA Pralni stroji ATLANTIC Pralni stroj model LF 155x3-5 kg, boben iz nerjavečega jekla 18/10, ločena komanda za timer in termostat, centrifuga 500 obratov 595.000 lir Pralni stroj s sušenjem. model LD 186x3-5 kg boben iz nerjavečega jekla 18/10, centrifuga 400/800 obratov 883.000 lir Plačilo v 12 mesečnih obrokih brez obresti — Možnost odplačevanja na obroke do največ 60 mesecev — Triletna super garancija: brezplačna popravila in nadomestni deli — Takojšnja dobava — Specializirana tehnična pomoč. TRST: Trg Goldoni 1 Ulica Zudecche 1 Korzo Saba 18 center za avtoradio: Ulica Machiavelli 3 Ob veliki udeležbi pevcev in občinstva Zaključena letošnja manifestacija Primorska poje S sobotnim in nedeljskima koncertoma v Kobaridu, Lokvi in na Colu se je končala letošnja revija Primorska poje. Sklenilo se je torej 22 koncertov, ki so potekali po raznih krajih Primorske na obeh straneh meje. Na njih je nastopilo več kot 130 zborov z okoli štiri tisoč pevci -največ v vseh 17 letih obstoja revije. Organizatorja - Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske računata, da se je letošnjih koncertov udeležilo kakih 7.000 zvestih poslušalcev. V Spomin na Simona Greorčiča Letošnja revija Primorska poje je bila posvečena spominu Simona Gregorčiča - goriškega slavčka, katerega 80-letnice smrti se letos spominjamo. Temu spominu bodo posvečene tudi druge prireditve v letošnjem letu na Primorskem in v slovenskem zamejstvu (o. čemer smo v našem časopisu pisali pred kratkim). Zato je koncert PP 86 v Kobaridu - kraju, ki je z Gregorčičem najtesneje povezan, saj se je tam blizu (na Vršnem) rodil, prav v Kobaridu nastopil prvo službo duhovnika, tam doživel, kot sam pravi, svojo največjo srečo in najgrenkejše ure svojega življenja, tam blizu (na pokopališču sv. Lovrenca) pa je našel tudi svoj zadnji počitek - bil še posebej posvečen njegovemu spominu. "Razlogov za naše najgloblje spoštovanje do našega pesnika imamo Slovenci in še posebej primorski Slovenci, veliko. Gregorčič je naša zgodovina, pomeni naš boj in obstoj," je med drugim označil pomen Gregorčičevega spomina predsednik Združenja pevskih zborov primorske Rudi Šimac. Gregorčičeva pesniška beseda, obogatena z glasbeno izpovednostjo, ki so jo Gregorčičevim besedilom prispevali najvidnejši slovenski skladatelji, kot so Vrabec, Simoniti, Venturini, Medved, Kramolc, Aljaž in drugi, je bila tokrat jedro pevskega repertoarja še- stih primorskih zborov: mešanega in moškega zbora Divača, moškega zbora Justin Kogoj - Dolenja Trebuša, okteta Vrtnica in komornega mešanega zbora Nova Gorica — slednji je ves program petih pesmi sestavil iz Gregorčičevih uglasbenih besedil - ter pevcev iz Podbonesca (Nediški Puobi), ki pa so svoj repertoar sestavili iz ljudskih in umetnih pesmi iz Beneške Slovenije, njim pa so dodali še eno furlansko pesem. V pevski spored so kobariški organizatorji vpletli recitacije Gregorčičevih pesmi. Vsi nastopajoči zbori so pokazali zelo dobro pripravljenost. Sama slovesnost, ki so ji prisostvovali in jo vsebinsko domislili, televizijsko in radijsko snemanje, so jim gotovo dali še dodatno vzpodbudo. Pohvaliti je treba prav vse. Med koncertom so podelili tudi pismena priznanja za 10-letno udeležbo na Primorski poje. Priznanja je prejelo več zborov, med njimi tudi naši predstavniki: mešani zbor Pod lipo - Barnas, mešani zbor Lipa - Bazovica, ženski zbor Vesna - Križ, MEZ PD Mačkolje in Tržaški oktet. Trem najbolj zaslužnim zborovodjem iz tolminske občine - Veri Clemente - Kojič, Danilu Durjava in Francu Prežlju, pa je predsednik Pevske zveze Slovenije izročil Gallusova priznanja. Pred koncertom, ki je bil pred polno dvorano poslušalcev iz Kobarida in okolice - med njimi jih je bilo tudi precej iz Beneške Slovenije - so se primorski pevci pred spomenikom na kobariškem trgu poklonili s pesmijo in cvetjem spominu goriškega slavčka. V Lokvi tudi veliko poslušalcev iz naših krajev Tako kot lani je bila Lokev tudi letos prizorišče koncerta Primorska goje, in to prav tako na zadnji dan. Čeprav letos ni bilo posebnih slovesnosti, je koncert lepo uspel. V dvoranico se je nagnetlo toliko ljudi - veliko jih je bilo tudi iz bližnjih krajev iz zamejstva - da se je komaj dalo dihati. Vsi so željno pričakovali, da se bo na koncertu kot lani, pojavil tudi priljubljeni skladatelj Ubald Vrabec, a se je organizatorjem opravičil, da tokrat ne more priti, ker ga je spomladanski prehlad položil v posteljo. Zbrane je pozdravil in jim zaželel veliko pevskega užitka predsednik odbora za glasbo pri sežanski Zvezi kulturnih organizacij Edi Race, sicer znani in cenjeni pevovodja zborov iz sosednje Divače. Njegovemu nagovoru je sledilo petje sedmih zborov: Okteta France Bevk iz Otaleža, moškega zbora Kraški bori iz Štanjela, moškega zbora Rdeča zvezda iz Saleža, mešanega zbora Zarja svobode iz Bilj, moškega zbora Društva upokojencev iz Izole, mešanega zbora Primorje iz Ajdovščine in mešanega zbora Igo Gruden iz Nabrežine. Bolj ko se je spored bližal koncu, lepše so pevci peli, vedno več in vedno bolj glasen je bil aplavz zadovoljnega občinstva. Kar prehitro je minilo res lepo in pevsko nadahnjeno popoldne, ko so zadnji - Nabrežinci -končali spored. V Lokvi so nekoč veljali za dobre pevce, sedaj pa se organizirano petje že nekaj časa ne oglaša več. Lokavski pevci pojejo sedaj po drugih zborih (Divača), zato pravijo Lokavci, da jih bo nemara koncert vzpodbudil, da spet stopijo skupaj in zapojejo. Če je tako, je bil s koncertom dosežen še en namen Primorske poje. Letos zaključek na Colu "Zahvaljujem se vsem primorskim pevcem in njihovim dirigentom, ki so se pripravili za letošnjo revijo Primorska poje od Kanalske doline do Dvorov nad Izolo, od Milj do Trente. Štiri tisoč in še kaj več vas je bilo s koncertnih odrov pelo množici kakih sedmih tisoč vaših občudovalcev in ljubiteljev zborovskega petja na obeh straneh meje. Smo že zelo velika družina, ki nas povezuje petje, pravo gibanje, ki mu ga ni enakega v Evropi in nemara tudi na svetu ne," - je sklenil letošnjo revijo predsednik ZPZP Rudi Šimac v nedeljo popoldne na Colu. Tristo ali štiristo ljubiteljev zborovskega petja z vseh strani se je dobesedno nadrenjalo v dvoranico eolskega Kulturnega hrama, da bi bilo priča koncertu. Domiselni organizatorji -domača mladina in pevci zbora Razpotje s Cola - so na dvorišče postavili velik zvočnik, da so lahko slovensko pesem slišali tudi tisti, ki niso mogli v dvorano. To je bil koncert, o katerem bodo domačini še dolgo govorili, bil je pravi praznik v kraju. Zlasti so poslušalcem ugajale pesmi, ki so jih zapele ženske tržaške skupine Stu ledi, pa moški zbor Zarja iz Budanj, ki so kot sedmi zbor nastopili na Colu, čeprav bi morali že pred mesecem nadstopiti v Vipavi, a so morali nastop premakniti zaradi bolezni in mešani zbor F.B. dr. Sedej iz Števerjana. Števerjanci so na Col pripeljali tolikšen zbor, da so komaj vsi mogli stopiti na ne prevelik oder (več kot 50 pevcev). Poleg navedenih so na Colu nastopili še moški zbor Pivka, moški zbor Simen Golja-Kneža, mešani zbor PD Mačkolje in moški zbor Janko Premrl Vojko - Dvori nad Izolo. "Veliko nas je bilo letos, ki smo prepevali, a naša želja je, da bi nas bilo prihodnje leto še več," je nadaljeval svojo zaključno besedo Rudi Šimac. »Poslušajte glas Gregorčičeve pesmi Mojo srčno kri škropite, ki je letos bila velikokrat zapeta. Pesnikove besede - in srce jim bo ogrelo cvetje, zraslo iz krvi, da za rodni dom plamtelo bode jim do konca dni - naj pripeljejo v pevske vrste primorskih pevcev še več mladih. Na vas, mladih, je bodočnost naše pete besede." ___________________filmi na tv zaslonu kinoateije ROULETTE RUSSA - Russian Roulette - Ruska ruleta, 1975. Režija: Lou Lombardo. Igrajo: George Segal, Cristina Raines, Bo Brundin. RETE 4, nocoj ob 22.20. Pripravlja se politični atentat na Kosigina, tajni agenti CIA in KGB so na terenu in spopad med nasprotnima silama je neizogiben. Zgodbo je Lombardo povzel po romanu Toma Ardiesa "Kosigin is Corning". Vsebuje vse konstante špijonskega filma, le da ne poglablja psihološke plati glavnih junakov in niti nima jasnega političnega pogleda, kar danes zahtevajo podobni filmi (Anatomy of a murder, Pakula, Three days of thè condor, Pollack). Celotna dinamika filma je osredotočena v glavnem junaku Georgeu Segalu, ki se odlično prilagodi vlogi. [ ' C ram____________________________ 10.25 Nadaljevanka: Eleonora (r. S. Blasi, i. G. Masina, G. Brogi, 1. del) 11.30 Nanizanka: Pronto avvocato - Il mecenate 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Zabavni spored: Pronto... chigio-ca?, vodi Enrica Bonaccorti 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik. Tri minute aktualnosti 14.00 Pronto... chi gioca? (2. del) 14.15 Kratki filmi: Di paesi, di città -La fine del sentiero di guerra (r. P.M. Formento), Mediatori e carrozze (r. Augusto Tretti), L'ultimo concerto (r. P. Gay) 15.30 Izobraž. oddaja: Il manager 16.00 Mednarodno tekmovanje v konjskih dirkah 16.30 Otroška oddaja: Magic!, vmes risanka Wuzzles 16.55 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Magic! (2. del) 18.00 Dnevnik - kronika 18.30 Aktualnosti: Italia sera 19.40 Jutrišnji almanah 1”.45 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Nanizanka: Professione pericolo! 21.30 Glasbena oddaja: Menudo 22.10 Dnevnik 22.20 Filmske novosti 22.25 Športna sreda: Košarka, četrtfinale play off 24.00 Dnevnik, Danes v parlamentu 1 4} RAI 2_________________________| 11.55 Zabavni spored: Cordialmente, vodi Enza Sampd 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik. Knjige 13.30 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja Tandem, vmes Super G in elektronske igre 15.15 Kviz: Paroliamo 16.00 Izobraževalna oddaja: Teledidattica 16.30 Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo e i guarirò amici più 17.30 Dnevnik - kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tedenska oddaja o zdravju: Più sani più belli 18.15 Aktualnosti: Spaziolibero 18.30 Športne vesti 18.40 Nanizanka: Le strade di San Francisco - Un ladro artista 19.40 Meteo 2 - Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.30 Športne vesti 20.55 Nogomet: Real Madrid - Kòln, prvo finalno srečanje za pokal UEFA 21.45 Dnevnik - večerne vesti 22.45 Nadaljevanka: Liszt (1. del) 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 James Cagney, uno yankee per tutte le stagioni - odlomki filmov ^ RAI 3 9.00 Informativna oddaja: Scuola e lavoro 12.40 Nadaljevanka: Puccini (3. del) 13.55 Tečaj ruščine in francoščine 15.00 Informativna oddaja: Gliobelis-chi egizi di Roma (2. del) 15.30 Riolo Terme: Kolesarstvo 16.30 Informativna oddaja: 1947: la scelta democratica italiana 17.00 Rim: 54. mednarodno tekmovanje v konjskih dirkah 18.10 Glasbena oddaja: L orecchioc-chio 19.00 Vsedržavne in deželne vesti 19.35 Deželni programi: Un messaggio dal ghiacciaio (1. del) 20.05 Informativna oddaja: L'uomo nello spazio 20.30 Film: L'ospite d'onore (ZDA 1983, r. R. Benjamin, i. P. OToo-le, J. Harper, J. Bologna) 22.00 Dokumentarna oddaja: Delta 23.00 Dnevnik 23.35 Torino magica (1. del) Nastassia Kinski, v vlogi očarljive a sumljivo nezveste družice zrelega glasbenika — Canale 5 ob 20.30 i (fep RTV Ljubljana_______________ 9.00 TV mozaik. Drama SNG Maribor: Kriza (Rudolf Golouh) 10.10 Naselbinska kultura na Šloven-skem 15.40 TV mozaik (ponovitev dopoldanskih oddaj) 17.25 Poročila 17.30 Otroški spored: Regrat Lučka (Gregor Strniša) 17.50 Dokumentarna serija: Ko se korenin zavemo : Veš, poet, svoj dolg (13. del) — Film govori o slovenski kulturi v NOB. V času, ko je nacifašistični okupator ogrožal ne le politično neodvisnost slovenskega naroda, temveč tudi njegovo nacionalno in kulturno samobitnost, je postala slovenska kultura temeljnega omena. ilm Veš, poet svoj dolg? priča o tedanji široki slovenski kulturni ustvarjalnosti, o stvaritvah izobražencev in samoukov. 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes. Severnoprimorski obzornik 19.30 Dnevnik 19.53 Vremenska napoved 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Pozdrav prazniku, prenos 20.30 Propagandna oddaja 20.35 Film tedna: Nedelja na deželi, francoski film 21.55 Dnevnik 22.10 Dokumentarna oddaja: Rudarska družina - Pet bratov TV Koper 14.15 TV Novice 14.25 Nanizanka: Uboga Klara 15.10 Film: Pustolovec iz globin (r. V. Stone, i. S. Boyd, David Ledd, R. Grier) 16.35 Otroški program, vmes risanke, Mala zgodovina glasbe, nanizanka Samotni jezdec 18.30 Nanizanka: Odprava Marchand 18.55 TV Novice 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: TRST — Polemike o gradnji termoelektrarne na premog TRST — KPI o političnem položaju na Tržaškem TRST — Proslava 45-letnice Osvobodilne fronte TRST — Socialisti o tržaški identiteti TRST — Zaključni abonmajski koncert Glasbene matice GORICA — Težak položaj v tovarni Ex Inteco 19.30 TVD Stičišče 19.50 Športna oddaja: Rugby time 20.30 Nogomet: evropski pokal 21.15 TVD Vsedanes 22.30 Film: Veseli taxist (r. S. Long, i. B. Evans, J. Gerson, A. Posta) Lig CANAI americana 10.15 Nadaljeval ral Hospita! 11.00 Kvizi: Face fare, 11.30 K Pranzo è: 13.30 Nadaljevat ri, 14.25 L, Pini, 15.20 16- 15 Nanizanki: 17- 30 Mladtnski Pio slalom 18.00 Nanizanka 19.30 Kviz: Zig S. Monda 20-30 Film: Un', fedele (ko „ Zieff) 32.30 Znanstvei 23.15 ®ang 0.15 Cffi New Yoi 8.30 Nanizan amore 10.00 Filmi 11.45 Informativna oddaja: Magazine 12.15 Nanizanka: Mr. Abbott e famiglia 12.45 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Il tulipano nero, She-ra 14.15 Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva 15.50 Film: Malinconico autunno ( dram., It. 1958, r. R. Matarazzo, i. A. Nazzari, Y. Šanson 17.50 Nanizanka: Lucy Show 18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore 20.30 Nanizanki: California, 21.30 Detective per amore 22.20 Film: Roulette russa (dram., 1975, r. L. Lombardo, i. G. Segal, C. Raines 0.10 Nanizanki: Ironside, l.OOModSquad f|> ITALIA 1 8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quin-cy, 12.40 Agenzia Rockford 13.20 Kviz: Tutto per denaro - Help, vodijo Fabrizia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli 14.15 Glasbena oddaja: Azzurro '86 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio, la piccola Robinson, Hello Spank, Mila e Shiro 18.00 Nanizanka: Star Trek 19.00 Kviz: Gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: La famiglia Addams 20.00 Risanka: Memole, dolce memole 20.30 Glasbena oddaja: Azzurro '86 (2. del) 23.00 Filmske novosti: Premiere 23.00 Film: La vendetta di Frankenstein (srh., 1958, r. T. Fisher, i. P. Cushing, E. Gayson) 1.15 Nanizanki: Cannon, 2.05 Gli invincibili "(gj TELEPAPOVA 14.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste 16.00 Aktualnosti: La buona tavola 16.30 Risanke Calvin, Peline story, Candy Candy, Mask, Voltron 19.00 Nanizanka: Mork e Mindy 20.00 Risanka: Transformers 20.30 Film: La signora a 40 carati (kom., 1973, r. M. Katselas) 22.30 Naniznka: Foxfire 23.30 Film: Contrabbandieri a Macao - Agente segreto Eddie Darrow (krim., 1953, i. T. Cur-tis, J. Dru) 1.00 Nanizanka: Missione impossibile [ ^ TELEFRIULI 12.30 Nanizanka: La grande barriera 13.00 Medicinska oddaja 13.30 Nadaljevanka: Sonorità Andrea 14.30 Risanke: Lamù, 15.00 Hanna e Barbera 15.30 Glasbeni oddaja 18.30 Dokumentarec: Natura canadese 19.00 Dnevnik 19.30 Nadaljevanka: Senori-ta Andrea 20.30 Film: L'isola del tesoro 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Arrivano le spose 24.00 Glasbena odaja: Special Grotta Show 0.30 Dnevnik [ TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti e commenti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 — 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček, Pravljica, Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Gledališki glasovi po stezah spominov (ponovitev); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 — 13.00 Pisani listi; 13.20 Revija Primorska poje: Lovski zbor Doberdob in mešani zbor Slavec iz Ricmanj; 14.10 Čas in prostor; 15.00 Mladinski pas; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina. Nato glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Glasbena priloga. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 — 8.00 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 9.05 Glasbena matineja,- 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25—15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.05 Pesmi dela; 18.00 Zborovska glasba: Slovenski oktet; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Na svoji zemlji - na predvečer praznika s slovenskimi skladatelji; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.40 Republiško tekmovanje glasbenih šol; 14.40 Za boljši jezik, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Fantje po polj gredo: Ansambel Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 — 12.00 Prisrčno vaši; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 15.45 Glasbeni program; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Sestanek s Kompasom; 17.45 Jadra in motorji; 18.10 The guitar club; 18.32 Iz klasičnega repertoarja; 19.00 Prostor za jazz. RADIO OPČINE 10.00 Matineja z Alenko; 16.30 Besede in glasba, vodi Rok; 17.00 Lestvica diskoteke Get 27, vodi Matjaž Murko; 17.30 Nadaljuje se oddaja Besede in Glasba; 19.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 21.00 Mixture, vodi Mitja. Bo sploh prišlo do izvolitve? S KAKŠNO VEČINO BO DREVI IZVOLJEN ŽUPAN V TRŽIČU? Bodo drevi v Tržiču notrdili dosedanjega župana ali bodo izvolili koga drugega? Kakšna bo koalicija, ki bo v bodoče vodila tržiško c.bčino? Stvari niso odete le v skrivnost kot bi se na prvi pogled zdelo. Mrd strankami ostajajo nesoglasja, vsaka ostaja na svojih pozicijah iz časa, ko je prišlo do krize. Socialisti so, skupno s komunisti, za ohranitev in nadaljevanje levičarske koalicije. Sami pa tega ne zmorejo. Socialdemokratski glasovi so odločilni. Med socialdemokrati se nekateri ogrevajo za obnovitev leve koalicije, vendar se zdi, da prevladujejo drugačni računi. Socialdemokrati hočejo nazaj v pokrajinski odbor. Zeleno luč pa jim bodo dali demokristjani, ki seveda zahtevajo plačilo... v Tržiču. -Demokristjani, republikanci in socialdemokrati pa bi skupno dosegli le devetnajst od štiridesetih svetovalcev. Zato iščejo še kakega partnerja. So ga našli v že precej časa samostojno potujočem socialistu Petroniu, ki je na zadnji seji glasoval z njimi? Med tržiškimi socialisti je o tem precej dvomov. Čeprav je znano, da je ta mož precej samostojen, je bil vendarle v ponedeljek zvečer prisoten na seji vod- stva tržiške socialistične sekcije. Za resnico bomo izvedeli komaj danes zvečer. Tržiška zadeva se uokvirja v splošno politično preverjanje na Goriškem. Republikanci bodo v nedeljo, 1. maja, imeli izredni pokrajinski kongres. Komisar, deželni odbornik Barnaba, bi se umaknil. Zdi se, da bodo republikanci v Gradežu in na pokrajini spet prišli v okvir petstran-karske koalicije. Stvari se najbrž a-filajujejo tudi med socialdemokrati, k. bodo imeli kongres konec junija. Prav tako naj bi se spori ugladili v Krajevni zdravstveni enoti. Tržič pa je prepomembna figura na tej šahovnici, da bi nanjo pozabili. IZ PAKETA ALTISSIMO Tudi obrtniki hočejo olajšave Goriški in tržaški obrtniki, člani vseh obrtniških združenj, odločno nasprotujejo restriktivnemu tolmačenju 4. člena zakona 26/86, znanega kot tržaško-goriški paket. O tem so govorili na tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila tudi parlamentarca iz naše pokrajine, komunistični senator Battello in demokrščanski poslanec Rebulla, v ponedeljek v Gorici, potem ko je bila podobna pobuda v prejšnjem tednu tudi v Trstu. Obrtniki — slovenske člane SDGZ je zastopal Odo Kalan — se čutijo neupravičeno diskriminirani, potem ko je zavod INPS z okrožnico določil, da imajo pravico do olajšav pri socialnih dajatvah iz člena 4 omenjenega zakona samo industrijska podjetja, ne pa obrtniška, čeprav je razlika med enimi in drugimi večkrat neznatna. Poleg tega pravijo obrtniki, smo prav mi dali največ ji prispevek k rasti zaposlovanja, zato ni prav, da ne bi bili deležni olajšav, katerih namen je še krepiti zaposlovanje. Prisotna parlamentarca sta potrdila, da parlament pri izglasovanju zakona ni nikakor imel namena diskriminirati obrtnikov, zato je interpretacija zavoda INPS, na osnovi mnenja ministrstva za delo, prisiljena in gotovo ni v skladu z duhom zakonskega ukrepa, ki mu je namen omogočati uravnovešeno rast tukajšnjega gospodarstva ■v Danes v Steverjanu odprtje vinske razstave Drevi odpro v Dvoru v steverjanu že ustaljeno razstavo najboljših briških vin s področja števerjana in z Oslavja, ki jo prireja odbor vinogradnikov iz teh dveh krajev. Razstava bo odprta ves čas prvomajskih praznovanj tja do nedelje, 4. maja. Na njej bomo seveda lahko pokusili tipična briška vina, ki so danes vsa ustekleničena in etiketirana. S to razstavo so števerjanci in Oslavci začeli pred več kot dvajsetimi leti, takrat ko je bilo težko prodati domačo vinsko produkcijo. Kasneje so se briška vina uveljavila, dobila priznanje zaščitenega področja DOC. Danes so med najboljšimi in najbolj cenjenimi v Italiji, čeprav so razstave v Steverjanu iz leta v leto enake in bi bilo najbrž koristjio v bodoče misliti tudi na kakšno spremembo oziroma dopolnitev, je ta števerjanska razstava skupno z drugimi v drugih krajih naše dežele (prav v teh dneh v Gradišču ob Soči in v Buttriu) izrednega pomena, v trenutku ko so nekateri brezvestni trgovci pokvarili vino z metanolom. Zaradi tega je nujno potrebna reklamizacija tudi najboljših in dobrih vin kot so briška. Vinska razstava v Steverjanu sodi v okvir prvomajskih praznikov, ki jih v Dvoru prireja kulturno društvo Briški grič v sodelovanju z drugimi organizacijami. Jutri, 1. maja, bomo v Steverjanu tudi proslavljali 41. obletnico osvoboditve in istočasno 45-letni-co ustanovitve Osvobodilne fronte. Na Enotni 1. maj v Irzicu Praznovanje mednarodnega delavskega praznika bi si težko zamislili brez množičnih delavskih shodov, izletov, družabnosti. Vrsta takih prireditev bo jutri v raznih krajih na Goriškem, tostran in onstran meje. Na pobudo sindikalne zveze CGIL - CISL -UH. bo dopoldne v Tržiču osrednji delavski shod. Udeleženci se bodo zbrali pri Anconetti in nato v sprevodu odšli na Trg Republike, kjer bo ob 10.30 zborovanje. Poleg skupne manifestacije, ki bo v Tržiču, pripravlja sindikalna zveza CISL tudi svoj praznik. Odvijal se bo že danes zvečer (v Ronkah) in jutri popoldne v Morani. Na sosednjem novogoriškem območju bo tradicionalno prvomajsko slavje jutri popoldne v Opatjem selu, kjer bo govoril podpredsednik ZIS Janez Zemljarič. Poleg omenjenih osrednjih prvomajskih shodov velja zabeležiti še vrste krajevnih pobud. V številnih krajih se bodo občani jutri zjutraj zbudili ob zvokih godb, pripravljajo pa razna zborovanja in prireditve. Tradicionalno prvomajsko zborovanje bo jutri zjutraj v Doberdobu. Ob 8.30 bo domača godba igrala budnico, ob 9.20 pa bo zborovanje pred gostilno Peric v Doberdobu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 157, tel. 32515. Dokončni ministrski odlok o paralelki nižje srednje šole v Doberdobu »Prinašam občinskemu svetu najlepšo novico mojega dosedanjega županovanja.« S temi besedami je do-berdobski župan Mario Lavrenčič seznanil na ponedeljkovi seji svetovalce, da je šolsko skrbništvo dokončno izdalo odlok za odprtje paralelke nižje srednje šole Ivan .Trinko v Doberdobu. Odlok dovoljuje odprtje šole že ob začetku šolskega leta 1986-1987 in to za vse tri razrede. To sporočilo obvezuje občinsko upravo, da pohiti z vsemi deli pri stavbi, kjer bo šola imela svoj sedež. Trenutno gradbeno podjetje, ki ima dela v zakupu, obnavlja omet in namešča vse notranje inštalacije, potrebno pa bo še veliko dela, da bo stavba nared do jeseni. Večji del občinske seje je bil osre dotočen na dejansko stanje Sabelj-skega jezera po zgraditvi tržaškega vodovoda ACEGA. Vsa zadeva se je začela v letih sedemdeset, ko je ACEGA zaprosila občinsko upravo za dovoljenje za postavitev cevi vzdolž avtoceste pn Moščenicah. Prvotni načrt je predvideval, da bodo cevi nameščene pod vodno gladino brez večjih zunanjih naravnih potvorb. Kasneje je vedno ACEGA zaprosila za varianto, ki je predvidevala postavitev cevi nad vodovjem. Potreben je bil nasip, na katerem naj bi stekle cevi in še dodatna napeljava materiala, ki bi cevi zakrila. Vse skupaj pa bi z posejali zelenjem in mime-tizirali, da bi čimbolje ublažili ta nujen poseg v naravo. Preden je ob činska gradbena komisija odobrila varianto je podjetju postavilo zahtevo, da zgradi čez jez dostopne poti do zemljišč, ki bo.zaradi novega načrta ostala odrezana od glavne ceste. Po leg tega se je podjetje obvezalo, da bo vse okolje uredilo tako, da bo poseg v naravi popolnoma neviden. Pred dobrim letom so občinski upr avitelji obiskali kraj in ugotovili, da ni bilo še urejeno tako kot je bilo domenjeno in pozvali podjetje naj to stori. Naknadno je ACEGA sporočila, da bo v najkrajšem času tudi to storila kar pa do danes tega še ni naredila. V pogodbi je bilo zajeto tudi jamstvo štiridesetih milijonov lir, ki .naj bi jih podjetje izplačalo, občinski upravi v primeru, da bi ne izvedla vseh del tako, kot jih vsebuje pogodba. Ves potek zadeve in posebno še r a-rianta, ki je privedla do zgraditve visokega jezu nad jezerom, so ostro kritizirali zastopniki SSk v občinskem svetu. Poudarjen je bil očitek, da o varianti ni bil nikoli obveščen občinski svet in da ne bo krajevna skupnost iz vsega tega iztržila nobenih sredstev, kljub temu da bo ta kraj ostal »škandalozno izmaličen«. Svetovalec Soban je nudil primere drugih občin laškega kraja, ki so se znale po njegovem veliko bolj okori stiti za vse kar je bilo storjenega na njihovem ozemlju. Zupan Lavrenčič je v odgovoru dejal, da je varianto odobrila gradbena komisija, v kateri je tudi zastopnik SSk in da škoda storjena ob Sabeljskem jezeru ni primerljiva s posegi v nižinskih občinah, kjer je bila škoda predvsem gospodarskega značaja saj so vsa dela opravljena le na rodovitnih poljih. Po presoji uprave niso dela na doberdobskem ozemlju tako katastrofalno prizadele okolja, kot ga manjšina prikazuje. Vprašanje je predvsem političnega značaja in ga je treba kot takega reševati. Po ozemlju doberdobske občine teče namreč več takih napeljav, ki eo privedle do ekoloških škod iz razlastitev, zato bo občina še naprej nastopala pri deželni vladi, naj vse to upošteva in pomaga s posegi tam, kjer se najbolj počutijo potrebe celotne občinske skupnosti. S podobno izjavo je župan tudi zaključil ponedeljkovo polemiko o Sabeljskem jezeru. Praznik frtalje v Rupi V Rupi se bo jutri nadaljeval in tudi sklenil letošnji praznik frtalje, prireditev, ki jo že vrsto let pripravlja zbor Rupa - Peč. Letošnje praznovanje se je pričelo že 25. aprila, v nedeljo 27. aprila je na prazniku nastopil moški pevski zbor »Alpina« iz Žarov, v okviru sodelovanja med pobratenima občinama Sovodnje in Škofja Loka. S priložnostnim programom je nastopil tudi mladinski pevski zbor *55», SLOVENSKO i®MSTALNO„ „ ’'GLEDALIŠČE V TRSTU A. de Saint-Exupery — M. Uršič MALI PRINC Režija: MARIO URŠIČ Danes, 30. t. m., ob 10.00 in ob 11.30 v župnijski dvorani v Doberdobu. Rupa - Peč pod vodstvom Nadje Kovic. Letos so prireditelji poskrbeli tudi za zabavna tekmovanja. Ker je pač praznik frtalje, so se kandidati, različnih starosti, pomerili v pripravi te značilne pomladanske jedi. Komisija je ocenila, da je med dvanajstimi tekmovalci najboljšo frtaljo o-cvrla Milka Černič iz Gabrij. Zvečer je igral narodno zabavni ansambel Furlan. Praznik frtalje se bo nadaljeval in sklenil jutri, 1. maja. Ob 15.30 bo nastopila dramska skupina iz Štan-dreža z veseloigro Barilonova poroka, zatem pa bo imel priložnostni govor Saša Martelanc. Zvečer je napovedan ples z ansamblom Prijatelji. prireditve KD Jezero vabi v petek, 2. maja, ob 20.30 na gostovanje openske dramske skupine Beseda, ki bo v društveni dvorani v Doberdobu uprizorila izvirno poučno-zabavno predstavo, posvečeno ljubezni Na Espomegu dan Avstrije Prve ocene 16. mednarodnega blagovnega sejma Espomego so precej ugodne. Obisk v prvih štirih dneh je bil precejšen, zelo živahno pa je zanimanje razstavljavcev, domačih in tujih, tudi za druge sejemske prireditve v Gorici. Danes bo na razstavišču ob Ločniškem mostu uradni dan Avstrije. Ob tej priložnosti bodo naše mesto obiskale delegacije gospodarstvenikov in funkcionarjev turističnih zvez Koroške in vzhodne Tirolske. Ob 10. uri je napovedan sprejem na Trgovinski zbornici, popoldne pa bodo pripravili družabnost v restavraciji na razstavišču. Koroška in vzhodna Tirolska na letošnjem sejmu ponujata predvsem turistične usluge. Uradni dan Madžarske bo v soboto, 3. maja. Sicer pa so Madžari kar stalno prisotni in sicer s tipičnimi jedmi, ki jih je dobiti v restavraciji sejmišča. Glede vzporednih zabavnih prireditev velja posebej opozoriti, da je bil za danes zvečer napovedani nastop showmana Gigija Sabanija preložen na jutri, 1. maja. Nastopil bo ob 18.30 v dvorani na razstavišču. Drevi Pasolini]evi I Turcs tal Frinì Krajši gledališki ciklus krožka Micron C v našem goriškem Kulturnem domu se zaključuje drevi, ob 21. uri z delom Pier Paola Pasolinija I Turcs tal Friul, ki ga uprizarja Piccolo Teatro iz Vidma z režijo Antonia FioriT la in glasbo Luigija Nona. Dogajanje je pomaknjeno v konec 15. stoletja, ko so v Furlanijo, kot v naše slovenske kraje vpadali Turki. Vasici preti nevarnost pred katero se nekateri zatekajo k molitvi, drugi pa se skušajo s svojimi močmi postaviti po robu Turkom. Pri tem se odigra človeška tragedija, končno pa vas reši »čudežni veter«, ki prežene nevarnost. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40497 Vabi PRVfìMAISKI Pl JA7NIKI V ŠTFVFR. IAMII Kulturno društvo 1 11 vUItI/IuuIiI 1 1 ■s. inZJilIll V UILVLIti J V BRIŠKI GRIČ Trgu svobode, pred spomenikom padlim, bosta ob 16. uri, govorila Igor Komel in Silvino Paletto. Igrala bo tudi godba na pihala iz Cerkna. Ista godba bo kasneje igrala v Dvoru, kjer bo nastopila tildi furlanska folklorna skupina iz Koprivnega. Za večerno zabavo plesalcev pa bo igral ansambel Dobri znanci. Poskrbljeno bo za dobro jedačo in seveda odlično pijačo. Sestanek SKGZ-SSk V Gorici sta se sestali delegaciji Teritorialnega odbora SKGZ in pokrajinskega sveta SSk. Delegaciji sta vodila predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič in pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin. Prišlo je do poglobljene razprave o nekaterih trenutno najbolj aktualnih problemih za slovensko narodnostno skupnost na Goriškem. Med drugimi so podrobneje razčlenili troje vprašanj. Prvo je zadevalo obnovo delovanja konzulte za slovenska vprašanja pri goriški Občini, glede katere sta se obe strani strinjali, da je potrebno, da ta organ čimprej ponovno zaživi in morajo zato biti prizadevanja vseh usmerjena v ta cilj. Precej govora je bilo nato o šolskih vprašanjih. Tako SKGZ kot SSk sta potrdili zahtevo, naj se zgradi slovenski šolski center v južnem delu mesta z že predvideno lokacijo. Ob tem so obravnavali vprašanje nadaljevalnega triletnega tečaja v slovenski sekciji zavoda ITI ter izrazili željo, da bi bila rešitev taka, da bi zadovoljila želje staršev in dijakov. Nasploh pa so ugotovili, bi za reševanje šolskih vprašanj bilo treba aktivirati Enotni šolski odbor. Ranjena šolnika V trčenju na državni cesti proti Trstu, na ostrem ovinku pri Lisextu sta se včeraj okrog 12. ure lažje ponesrečila prof. Milko Rener, ravnatelj gimnazije liceja Primož Trubar v Gorici, in prof. Lojzka Kristančič. Obema so nudili prvo pomoč v tr-žiški bolnišnici in ju odslovili s prognozo okrevanja v osmih dneh. Nesrečo je zakrivil šofer iz Čedada, ki je zavozil na levo strem cestišča in čelno trčil v njuno vozilo. včergj-danes Is gor3kega matičnega orada Iz matičnega urada v Gorici, v obdobju od 20. aprila do 26. aprila 1986. RODILI SO SE: Cristina Fontanini, Devide Bertoli, Katia Lorenzon, Claudia Mele, Alberto lob, Alessia Cammarata, Stefano Ciani, Lorenzo Ma-rizza, Jessica Brandolin. UMRLI SO : 85-letni upokojenec Giuseppe Bon, 89-letni upokojenec Mario Vascotto, 59-letni podčastnik zbora državne policije Dino Carret-tin, 62-letna upokojenka Arianna Cra-chi Cremonesi, 30-letna uradnica A-lenka Čemic, 66-letni upokojenec E-gone Ferman, 74-letni upokojenec Bernardo Škarabot, 79-letni upokojenec Aladar Baumann, 79-letna upokojenka Carolina Samotti, 74-letna u-pokojenka Cesira Perizzolo vdova Blason, 90-letni upokojenec Rodolfo Vuga, 80-letni upokojenec Antonio Pizzinato, 77-letna upokojenka Anna Gallovich Toso. POROKE: državni funkcionar Antonio Spoldi in uradnica Omelia Dri-go, bolničar Bartolomeo Zadnik in gospodinja Giulia Pischiutta, uradnik Paolo Bonnes in uradnica Giovanna Vesci, trgovski potnik Gianni Maggi in gospodinja Yolanda Sanchez. OKLICI: uradnik Giorgio Torroni in vzgojiteljica Miriam Paulin. kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »Mask, Dietro la maschera«, v sodelovanju z kino-ateljcjBm CORSO 18.00—21.00 »La mia Africa«. VITTORIA 17.30—22.00 »Sexy abbracci sensuali«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 »Le labbra di Vanessa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. COMUNALE Danes zaprto. Krmin OBČINSKO GLEDALIŠČE 21.30 »Gin ger e Fred«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Karate Kid«. DESKLE 19.30 »Ljubezen v ogledalu«. PREVIOKSKI DNEVNIK — 30. aprila 1936 kultura □ 9 Najbolj prepričljiva in doživeta je bila izvedba glasbe M. Kogoja JVa sedmem abonmajskem koncertu Glasbene matice Trst sta 10. aprila nastopila v Kulturnem domu v Trstu violinist Črtomir šiškovič in pianist Igor Lazko (rojen 1949 v Leningradu, diplomiral na Konservatoriju Čajkovski v Moskvi, od leta 1977 docent na fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu). Za tržaško publiko je bil koncert še posebno zanimiv, ker je nastopil domačin, violinist Črtomir šiškovič. V prvem delu glasbenega večera smo slišali Sonato št. 6 v G-duru BWV 109 za violino in klavir Johanna Sebastiana Bacha in Sonato v G-duru KV 379 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Drugi del koncerta sta mlada glasbenika pričela s Sedmimi skladbami za violino in klavir tržaškega skladatelja Marija Kogoja (umrl je pred 30 leti) in sklenila s Sonato v G-duru op. 100 Antonina Dvoršaka. Zaradi sproščenega igranja in poglobljenega podajanja glasbenih vsebin je bil za šiškoviča koncert v Kulturnem domu v zadnjem obdobju eden izmed umetniško najbolj uspelih glasbenih večerov. Njegovo zvočno intimno podajanje glasbe pa je večkrat zameglil premočan zvok klavirja, pa naj bo to pri izvedbi Bachove Sonate, kjer nastopata instrumenta kot solistična enakovredna glasova) ki se prepletata ali pri Mozartovi Sonati, kjer ima klavir vodilno vlogo, violini pa je namenjena le figuracija ali akordična spremljava. Najbolj prepričljivo in doživeto sta šiškovič in Lazko pmdala ekspresionistično glasbo Marija Kogoja. Ob poslušanju glasbe smo doživeli in podoživeli sedem trenutkov, sedem različnih videnj človekove psihe. Zvočno bogastvo v vseh dinamičnih niansah, ki jih zmore violina, smo najbolj pogrešali v izvedbi sklepne romantične skladbe Antonina Dvoržaka. Lepoto preprostih melodij in njih izpeljave ter romantična razpoloženja bi globlje doživeli v večjih dinamičnih kontrastih, šiškovičevo podajanje glasbe je bilo odsev njegove romantične duše, ki je ves čas ostala v .intimnosti doživljanja glasbenega sporočila, kar je poudaril s komornim, barvno polnim zvokom, ki ni v celem koncertu presegel srednje glasne dinamike. Zato se je večkrat porušilo zvočno ravnovesje med instrumentoma. šiškovič in Lazko sta poslušalce za aplaifz nagradila s tremi dodatki, v katerih ni manjkalo virtuozne igre. MIRKO SLOSAR Federico Righi V tržaškem likovnem svetu sodi Federico Righi v sam vrh, hkrati pa spada že med starejše likovne u-stvarjalce, saj je začel javno nastopati že pred malone 55 leti in sicer najprej na sindikalnih skupinskih razstavah v nekdanjem umetniškem paviljonu v tržaškem mestnem Ljudskem vrtu. Čeprav pravi o sebi, da je samouk,, ki da se je začel ubadati s slikarstvom že pri 12 letih, se je razmeroma kmalu visoko povzpel, tako da so ga še zelo mladega povabili na Beneški bienale. Kot uveljavljen in priznan mojster se je Righi v prvih letih po vojni preselil v Rim, kjer je ostal kakih 25 let. V tem času se je povsem vživel v močno razvejano likovno stvarnost večnega mesta in v tem času so ga veliko vabili tudi v svet, tako da je s svojo ustvarjalnostjo obšel pol sveta. Razstavljal je med drugim tudi v Ljubljani in Pragi. Righijeva umetnost je zares močno osebna prav v smislu njegovega ges-ia ali bolje njegove želje, ki bi jo strnili v naslednje: »Želel bi, da bi mojega dela nihče ne pozabil, tudi če bi ga videle enkrat.« In sedaj, od sobote, 26. t. m., se nam mojster Righi bogato predstavlja v tržaški galeriji Cartesius, kjer je razstavil zelo veliko svojih novejših ali celo povsem novih del, konkretno 12 temper in Pastelov ter 18 ročno barvanih grafik, skupno torej kar 30 del. Njegove stvaritve so vsestransko zanimive, namreč protivno, kompozicijsko in barvno, pa tudi zaradi domiselne izvedbe. Hkrati pa je zanimivo tudi dejstvo, da je mojster motivno ponavlja, vendar je vsako njegovo delo mojstrovina zase, rekli bi unikat, tako na primer v konkretnem Primeru vidimo tempero dekleta v rdečem z naslovom »ženska s sladoledom«, prav isti motiv nato izpelje Righi v ročno barvani jedkanici z naslovom »Sedeča ženska«. Vsekakor gre ponovno za lep in bo-£at prikaz umetniških sposobnostih enega najveljavnejših tržaških slikarjev. Razstava bo trajala do 15. maja. (Fre) Iz Toskane do Domja V petek, 25. t. m., je v Domu Antona Ukmarja pri Domju gostoval moški pevski zbor II Taverone iz Lucciane Nardi v Toskani In memonam Miljutin Negode In tako je odšel (pri sedemindevetdesetih) tudi ta dobrodušni, duhoviti glasbeni patriarh: Miljutin Negode — ime; ki je tesno povezana z začetki zabavne glasbe na Slovenskem, ki so še vedno zaviti v temo, čeprav njen obstoj obsega komaj slabih šestdeset let. Če hočemo o tem kaj več izvedeti in pogledamo v »Muzičko enciklopedijo«, zasledimo v II. knjigi na strani 257 novico, da je bil Tržačan Miljutin Negode pionir zabavne glasbe ne samo na Slovenskem, ampak v Jugoslaviji nasploh. Dejstvo, da je tudi začetnik slovenske zabavne glasbe Tržačan, daje še enkrat misliti na še neraziskano ali bolje, na ne popolnoma objektivno vrednoteno vlogo, ki jo je imelo naše mesto v širšem sklopu slovenske (in to ne samo kulturne) zgodovine nasploh. Miljutin Negode se je rodil v Trstu 22. januarj~ 1899 in se je z glasbo začel ukvarjati že kot otrok, še bolj aktivno pa pozneje, ko so ga starši dali v škofijski zavod. Tam je spoznal skladatelja Vasilija Mirka, ki pa je bil starejši od Negodeta. Ko je Mirk zapustil zavod, je ravnatelj zahteval, da komaj 12-letni Miljutin prevzame vodstvo zbora in orglanje. Leta 1907 se je Miljutin zaposlil pri pošti, obenem pa igral klavir na raznih plesih, najbolj pogosto v tržaškem Dalmatinskem klubu, kjer so mornarji imeli plesne vaje. Po izbruhu prve svetovne vojne pa so ga avstrijske politične oblasti poslale v Novo mesto, v kolikor je bil zanje politično nezanesljiv, ker je bil prepričan Slovenec. Po vojni, leta 1919, se je moral iz Novega mesta voziti v Ljubljano, da bi opravil tečaj poštnega uradnika v novi državi. V Ljubljani se je priključil sokolski godbi, pri kateri je igral klavir, kasneje pa tudi pozavno. Godba pa ni bila primerna za vsako priložnost in tako je istočasno, torej že leta 1919, ustanovil manjši salonski orkester. Miljutin se je medtem leta 1921 preselil v Ljubljano. Ker se je izkazalo, da je salonska zasedba predraga, je leta 1922 sestavil malo, petčlansko zasedbo, prvi jazz ansambel v Sloveniji in obenem v Jugoslaviji: ORIGINAL JAZZ NEGODE. Menim, da je treba osvetliti, da moramo takratni jazz na Slovenskem (takrat so bili znani samo vojaški orkestri in godbe na pihala) pojmovati povsem drugače od današnjega: važna je bila lepa melodija ter čimbolj uglašeno izvajanje; označiti bi ga mogli kot zabavno, lahko ali plesno glasbo. Pri tem naj poudarim, da je Negodetova »Band« kot prva tovrstna skupina v Jugoslaviji (Zagreb je prišel pozneje) uporabljalo saksofone od leta 1926, ki si jih je naš mojster nabavil v Milanu. Na Dunaju pa, kamor je precej redno zahajal na jazz koncerte, si je Negode nabavil banjo-trobento in dokaj čuden inštrument — violinOfon, to je violina z nastavkom — veliko trobljo, ki spominja na zvočnik starih gramofonov: glas ima kot pozavna, visoke tone pa kakor oboa. Negode pa ni živel od spominov. Še kot devetdesetletnik je aktivno sodeloval v ljubljanskem sindikalnem orkestru, v igralski skupini v Medvodah in Tržiču, pa tudi precej študentov je bilo, ki jih je učil glasbe. Poleg tega pa je bil tudi pomemben sodelavec v Š-entjakobskem gledališču (kot igralec in kot glasbenik) in je v sezoni 1971-72, torej pri sedemdesetih letih, imel kar petsto nastopov, za kar je prejel Linhartovo odličje. Enkrat mi je Negode — pri devetdesetih letih — igral na klavir eno svojih popularnejših melodij. S čikom v ustih je igral z zagonom in duhom navdušenega dvajsetletnika. Zato mi je žal po njem . . . ALEKSANDER ROJC »Kvartopirci« ali srečanje z manj znanim Gogoljem Čeprav gre za obrobno odrsko delo velikega ruskega mojstra besede in gledališča, Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, pa se je mogoče tudi ob strnjeni enodejanki o kvartopircih spomniti tiste nenavadne, po svoje neverjetne, po drugi strani pa pretresljive anekdote, ki tega avtorja nemara najustrezneje karakterizira: nesrečni Gogolj je namreč na stara leta, vse bolj razbolen v svojem pisateljskem snovanju, sežigal strani svojh rokopisov in sicer’zaradi groze, da bi tako kritične in grozljive odlomke sprejela v svoje, naročje njegova predraga domovina Rusija. Gre torej za človeka, ki vidi življenje in svet okoli sebe do kraja pronicljivo, do konca ali do dna, katerega muza pa se v znamenju romantičnega pesniškega izročila kaže v preobleki domovine, rodne zemlje, največje ljubezni med ljubeznimi. In tudi pri »Kvartopircih«, kot jih uprizarja v tekoči sezoni ljubljanska Drama v režiji gosta iz Zagreba, Georgija Para, je mogoče kaj hitro zaznati srhljivo dimenzijo anomalij in istočasne prestrašenosti, ki bo morala teiste anomalije pripisati »veliki, lepi Rusiji«. Pa ne zaradi dejstva, da pride v majhno podeželsko mestece kvartopirec med kvartopirci, Iharjov po imenu, mojster med mojstri, goljuf med goljufi, ki obvlada trike in prevare do nenadkriljive popolnosti. Ne torej zaradi skorajda logičnega razpleta, da se bo v majhni sobici spopadel s tremi krajevnimi kvartopirci, jih v vseh smislih nadvladal, da se ne bi tik zatem vsi štirje povezali v enoten »team«, ki naj ulovi veliko ribo. Igra namreč prične potekati kar nekam linearno, resnično v smislu eno- dejanke, oziroma »komičnega prizora«, kot jo je označil sam avtor in odklonil vsakršno možnost, da je v primeru »Kvartopircev« mogoče govoriti o »komediji«. Sedaj bo treba zvabiti v past še bogatega trgovca, ki seveda trmasto odklanja vsakršen hazard, toda s pomočjo njegovega omejenega in zaletavega sina bo vendar prišlo do velikega meta in ogromna vsota bo postala last kvartopircev. Tukaj pa napoči preobrat, ki zamaje pravzaprav celotno predstavo in tudi gledalca, da o nastopajočih sploh ne govorimo. Nekaj dni bo namreč potrebno, da bo denar izplačan in Iharjov ponudi ostalim trem, ki ne želijo čakati, 80 tisoč rubljev na roko, da jih bo kasneje dobil s podpisano menico 200 tisoč. Kupčija je sklenjena in ko Iharjov slavi svojo veliko zmago, inteligenco in vsezmagujočo pamet, se izkaže, da, je bil osleparjen on sam: trojica ga je priznala kot izve-denejšega mojstra kart zato, da ga je zaslepila, vse osebe v igri so del njihovega načrta, bogati trgovec, njegov sin, uradnik, gostilničar, vse je bilo del premišljene igre, ki je preveč vase gotovega spretneža postavila na led, s katerega ni rešitve. Sleparija vseh sleparij, ukana vseh u-kan, sleparija, ki ni več igra kart ampak je igra življenja, vzpostavitev načrta, ki presega vsako logično mero. Osleparjen je nadobudni 1-harjov, ki se zanaša na individualno pamet, osleparjen pa je tudi gledalec, ki je igri nasedel, in ni mogel pričakovati, da so večji in poglavitni sleparji tisti, ki so bili na videz osleparjeni. Per-fiden preobrat, ki daje misliti, ne nazadnje po- nudi tudi idejo, da je nemara nekje zamisel načrta, ki bo nadkrilila tudi tukajšnje zmagovalce. Tudi v »Kvartopircih« je Gogolj mojster zaključne poante, tako kot pri »Revizorju« ali pri »Ženitvi« — pri prvem pride po vseh uničujočih peripetijah na prizorišče pravi revizor, pri drugi pa nesojeni ženin iz stahu pred poroko skoči skozi okno in zbeži. In predstava je v celoti sledila tovrstni zgradbi: seveda je bila pri tem nekoliko v zadregi, zakaj tkivo enodejanke resnično ne nudi ves čas dovolj zanimivega materiala. Zategadelj je režija z igralno mizo, ki se spušča z odra in je opremljena s pravcatim light-shoivom, kakor tudi s stisnjeno, ekspresionistično scenografijo Zlatka Kauzlariča, poskušala odpreti tisto nadrealno, recimo temu nekoliko grozljivo dimenzijo, ki se bo na koncu pokazala v preobleki razpleta v povsem konkretni in otipljivi luči. Znotraj takšne fakture se igra vendar ni mogla docela do kraja razživeti, preveč je je bilo žrtvovane za končno poanto, to pa seveda še ne pomeni, da ni šlo za duhovito in šarmantno predstavo protagonistov, ki so na vsak način prepričali in zabavali: Boris Juh kot Iharjov je bil imeniten v pričetku in na koncu, presenetljiv v nepričakovanih preobratih je bil Lojze Rozman kot bogati posestnik, ki se ne pusti speljati na limanice, doživetje večera pa je bila na videz ne posebno bistrovidna, zato pa na koncu zmagujoča trojka domačih kvartopircev, ki so jo z vsem šarmom, lucidnostjo in slikovitostjo odigrali Dare Valič, Marko Okorn in Brane' Ivanc. JANEZ POVŠE Koledar dramskega sporeda Radia Trst A za maj V četrtek, 1. maja ob 14.10: Marij Čuk — ^ergej Verč »MINUTA TIŠINE ZA VSE, KAR »E TAKO TRAGIČNO PREPLETA«. Lepljenka. b današnjem delavskem prazniku bomo prvič Predvajali to lepljenko, ki jo je po literarni Predlogi Marija Čuka napisal Sergej Verč in . s° jo lani osorej izvedli člani mladinske sku-jUue in moškega pevskega zbora slovenskega kulturnega društva »Valentin Vodnik« iz Doline. Recital udejanja nekatera poglavja iz naše nc-Vejše zgodovine, od osvobodilnega boja do o-svoboditve Trsta 1. maja 1945 pa tja do današ-“Jega časa, ko se je fronta boja pomaknila v JVade, ministrstva in občinske palače. Zbor D »Valentin Vodnik« iz Doline vodi Ignacij „ fa. Gledališka režija in radijska realizacija Sergej Verč. ^ V soboto, 3, maja ob 18. uri: Aleksander Marodič »NEVIDNA BOJIŠČA«. Sklop petih ra-Ujjskih pripovedi. Peta in zadnja epizoda. »DVOJNI IZDAJALEC OREL’«. Z novo epizodo k temo vohunstva med I. in II. svetovno vojno „k epamo niz teh napol zabavnih, napol resnih godb, ki jim je popularni avtor znal vdahniti anček pristne nostalgije po dobrih, starih ča-ÌJU • - ■ Režija Marjana Prepeluh. Produkcija a^If) Trst A. U|1.10. maja do 28, junija, vsako soboto ob n;',Ur> (ponovitev vsako nedeljo ob 14.40): Sta-Lem - Mario Uršič »MAGELLANOV EAK«. Znanstvenofantastična nadaljevanka v 8 delih. Dramsko uredništvo naše radijske postaje si šteje v posebno čast, da mu je kot prvi slovenski radijski hiši vendarle uspelo realizirati prvo radijsko »science-fiction«, kar seveda ni ne majhen ne spregledljiv podatek. Odločilo se je za znameniti utopični roman poljskega pisatelja Stanislawa Lema »Magellanov oblak« (Oblok Magellana) iz leta 1955, ko je bilo pisatelju komaj 34 let. Avtor se je potem uveljavil kot izrazit pisatelj znanstvenofantastične in utopične proze, poglobljene s psihološkimi, moralnimi in filozofskimi problemi in analizami, pa tudi z mojstrsko satiro in grotesko. Dramatizacija in režija Mario Uršič. Asistentka režije Mirjan Maver. Produkcija Radio Trst A. V torek, 6. maja ob 18. uri: Maksim Gorki -Jože Babič »MATI«. V prvomajsko praznovanje se bomo vključili še s to ponovitvijo znamenitega dela ruskega pisatelja in dramatika, ki je tako značilno preoblikoval koncept ruske porevolucionarne književnosti, to je socialističnega realizma, ki je potem postal norma za sovjetsko literarno ustvarjanje od 30. let naprej. Dramatizacija in režija Jože Babič. Produkcija Radio Trst A, 1979. V torek, 13. maja ob 18. uri: Franjo Frančič »GRAJSKI«. Izvirna radijska igra. To pot vam predstavljamo novo in v slovenski slušni igri povsem izvirno ime, saj se Franjo Frančič s svojim suhim in skopim dialogom uveljavlja kot vznemirljivo bister faktograf nekih procesov, ki so jim priče predvsem mladi ljudje, adolescenti. Režija Adrijan Rustja. Produkcija Radio Trst A. V torek, 20. maja ob 18. uri: veliki dramatiki v radijskem mediju. Friedrich Diirrenmatt »OKVARA« (Die Panne). Radijska igra. V sklopu tega niza se bomo danes srečali s švicarskim dramatikom Friedrichom Diirrenmattom. Kot že njegovi predhodniki — Bertolt Brecht, Paul Claudel, Samuel Beckett, Giinter Eich, Heinrich Boll, Arthur Miller, Max Frisch, Eu-gène Ionesco in drugi — se je tudi on zelo intenzivno posvetil radijski igri. Tudi njegova najboljša »radio-play« z emblematičnim naslovom »Okvara« (mišljena je avtomobilska okvara sredi dolge poti) živo pripoveduje o simbolično jasnem svetu bernskega dramatika, ki tudi v tej igri razkrinkava zlagane vrednote meščanske družbe in se z ironijo loteva političnih problemov. Prekipevajoča domišljija, absurdno prikazana resničnost, duhoviti dialogi in domisleki — to so nemara tiste prvine, ki najbolj evidentno opredeljujejo tega nadvse pomembnega avtorja. Prevod Lučka Jenčič. Režija Jože Babič. Produkcija Radio Trst A, V torek, 27. maja ob 18. uri: Milojka Žižmond »NOČNI GOST«. Izvirna radijska igra. Mlada novogoriška književnica Milojka Žižmond, ki je svoj radijski prvenec »Koža in raze« pred tremi leti namenila prav naši radijski postaji, se to pot ponovno predstavlja z novo izvirno radijsko igro, polno globokih in čutno pomenskih razsežnosti. Svet njenega pisateljskega izražanja je tudi v tej igri — hiša, to ozaljšano gnezdo toplote in miru, kjer se v jasno in ostro izraženih dialogih in monologih kresijo različni pogledi na življenje v hiši in okoli nje. Avtoričin metaforično zelo bogat svet dobiva tu resnično nove vsebinske in izrazne dimenzije, pa tudi njen ustvarjalni in človeški angažma je nadvse pristen in nabit z veliko izpovedno energijo. Režija Marko Sosič. Produkcija Radio Trst A. Vsak ponedeljek in petek ob 16. uri: IZ ZAKLADNICE PRIPOVEDNIŠTVA. V teh dneh v Trstu predvajajo film »Moja Afrika«. Režiser Sidney Pollack ga je posnel po zbirki kratkih zgodb »Iz Afrike« in biografiji danske pisateljice Karen Blixen. Pisateljica, ki jo poznamo tudi pod njenim psevndoimom Izak Dinesen, je zaslovela predvsem v ZDA in Skandinaviji. Zunaj teh dežel postaja znana šele v osemdesetih letih tega stoletja, natanko so let po svojem rojstvu. Pollackov film »Moja Afrika« predstavlja sedemnajst let dolgo obdobje njenega življenja, ki ga je prebila na svoji kavni plantaži v Keniji. Mi pa bomo v desetih zaporednih oddajah predstavili njeno literarno ustvarjanje, S katerim Karen Blixen postaja nepogrešljivi del svetovne literaturne zgodovine. Nogomet: Bearzot izbral 22 nogometašev »Azzurri« za SP MILAN — Zvezni trener italijanske nogometne reprezentance Enzo Bearzot je izbral 22 nogometašev za svetovno prvenstvo v Mehiki. Kot je bilo pričakovati, je Bearzot potrdil 20 kandidatov, o katerih se je že prej vedelo. Ostala dva pa sta vratar Zen-ga in srednji igralec De Napoli, v katera očitno ima zvezni selektor večje zaupanje kot v Bordona in Oriali-ja, ki nista med kandidati. Seznam nogometašev za Mehiko (Bearzot je igralcem že dodelil številke majic). 1 Giovanni GALLI (Fiorentina), 2 Giuseppe BERGOMI (Inter), 3 Antonio CABRINI (Juventus), 4 Fulvio COLLOVATI (Inter), 5 Sebastiano NELA (Roma), 6 Gaetano SCIREA (Juventus), 7 Roberto TRICELLA (Verona), 8 Pietro VIERCHOWOD (Sampdoria), 9 Carlo ANCELOTTI (Roma), 10 Salvatore BAGNI (Napoli), 11 Giuseppe BARESI (Inter), 12 Franco TANCREDI (Roma), 13 Fernando DE NAPOLI (Avellino), 14 Antonio DI GENNARO (Verona), 15 Marco TARDELLI (Inter), 16 Bruno CONTI (Roma), 17 Gianluca VIALLI (Sampdoria), 18 Alessandro ALTO-BELLI (Inter), 19 Giuseppe GALDE-RISI (Verona), 20 Paolo ROSSI (Milan), 21 Aldo SERENA (Juventus), 22 Walter ZENGA (Inter). Zbor nogometašev bo v petek v nekem hotelu v Rimu. Že popoldne bodo nogometaši odpotovali na priprave v Roccaraso, kjer bodo ostali do 11. maja, ko bo v Neaplju prijateljska tekma s Kitajsko. »Azzurri« bodo po tem srečanju dva dni prosti, zbrali se bodo zopet v Rimu 14. maja, dan pozneje pa bodo odpotovali v Mehiko. Košarka: »play-off« italijanskega prvenstva Danes prve tekme četrtfinala Drevi bodo igrali prve tekme četrtfinala končnice italijanskega košarkarskega prvenstva. V središču pozornosti bo tekma v Case rti, kjer bo domači Mobilgirgi igral proti Divareseju. Tanjevičevo moštvo je drevi v rahli prednosti, saj bo igralo pred svojim občinstvom. Košarkarji iz Vareseja pa lahko poskrbijo za presenečenje. V ostalih tekmah bi moral milanski Simac zlahka odpraviti Marr iz Riminija, zdesetkani Berloni je favorit v tekmi s presenetljivim Sil-verstonejem iz Brescie, Arexons pa bo verjetno v Cantùju imel težave proti rimski Bancoromi. Novosti v italijanski košarki RIM — Trener ekipe Cantine Riunite »Dado« Lombardi je povedal, da je prekinil delovni odnos z ekipo, ki je letos prvič nastopila v končnici državnega prvenstva. Po izločitvi v osmini finala je svoj odstop napovedal tudi igralec Bob Morse. V Turinu so medtem izjavili, da bo ekipa Auxilium Libertas še eno leto igrala pod oznako Berloni. V Poljski nogometni škandal VARŠAVA — Po pisanju domačega športnega dnevnika je poljsko nogometno prvenstvo prava farsa. Veliko število tekem je namreč »prodanih«, o čemer se je zavedalo tudi občinstvo. Nystròmu turnir v Montecarlu MONTECARLO — Šved Nystrom je v finalu premagal Francoza Noaha s 6:3, 6:2 in tako osvojil mednarodni teniški turnir v Montecarlu. Nogomet: disciplinski ukrepi Menichini (Triestina) izključen za eno kolo MILAN — Zadnje kolo nogometnega prvenstva A lige so očitno mnogi igralci izkoristili za poravnavo vseh računov in se pošteno obdelali, športni sodnik je ukrepal z izključitvami 16 (!) igralcev. V prihodnjem prvenr stvu bodo 3 kola počivali Sclosa (Bari), po dve Renica in Celestini (oba Napoli), po eno pa Bagni (Napoli), Boniek in Bonetti (Roma), Monelli (Fiorentina), Sacchetti (Verona), Be-ruatto (Torino), Storgato (Udinese), Bolčini (Atalanta), Chiti in Giovan-nelli (Pisa), Cuccovillo (Bari), Mauro (Juventus) in Tassotti (Milan). Vsi za eno kolo so bili v B ligi izključeni: Riga in Maio (Palermo), Tesser (Perugia), Bertozzi in Ron-don (Vicenza), Cotroneo (Cesena), De Simone (Catania), Garzilli (Cremonese), Luppi in Nioolini (Bologna), Menichini (Triestina), Paoli-nelli (Brescia), Policanò (Genoa) in Ronzani (Pescara). kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti naši nogometaši v mladinskih ligah Under 18: zmaga Zarje Nogomet: v prijateljski tekmi Nocoj v Sao Paulu Brazilija - Jugoslavija SAO PAULO — Nocoj bo Brazilija odigrala svojo predzadnjo tekmo pred odhodom v Mehiko. Pomerila se bo z Jugoslavijo in radovedneži pričakujejo, da se bo po tekmi izvedelo za seznam 22 nogometašev za SP. Zaradi lažje poškodbe naj bi bil v nevarnosti Cerezo. Od »Italijanov« naj bi proti Jugoslaviji igrala tudi Žico in Falcao, kot rezerva pa bo verjetno startal Dirceu. Drevi v pokalu UEFA Real - Kòln MADRID — Drevi se bosta v Madridu v prvi finalni tekmi za pokal UEFA pomerila Real Madrid in Kdln. Španci izgledajo veliki favoriti, čeprav so navadno srečanja odločali v svojo korist v povratnih tekmah, tokrat pa bodo povratek igrali na tujem. Med obema ekipama naj bi trenutno obstajala določena tehnična razlika. V nasprotju z Realom, ki je v izredni formi, se je Kdln komaj v nedeljo v ZRN iznebli nevarnosti izpada iz »Bundeslige«. V 2. in 3. kolu italijanskega teniškega pokala so gajevci ostali praznih rok. Treba pa je omeniti, da so igrali proti močnima nasprotnikoma in da so na splošno s prikazano igro zadovoljili. GAJA — ATO 2:4 Baldissin - Mazzarol 6:1, 6:7, 6:3; Pregare - Ciuk 4:6, 6:4, 4:6; Čorbo -Magris 6:1, 2:6, 2:6; Plesničar - Pa-doan 2:6, 0:6; Baldissin, Čuk - Ciuk Padoan 2:6, 0:6; Čorbo, Pregare -Magris, Mazzarol 7; 6, 6:2. Proti mladim, toda tehnično in telesno zelo dobro pripravljenim predstavnikom AT z Opčin so gajevci izgubili. Openci so v tem srečanju tudi dokazali, da so verjetno najboljši v tej skupini. Od naših bi omenili Baldassina, ki je potrdil, da je trenutno v zelo dobri formi. SAN MARCO — GAJA 4:2 Cerato - Baldissin 6:1, 7:5; Puglia Pregare 6:1, 7:5; Umari - Čorbo KD BRIŠKI GRIČ IZ ŠTEVERJANA vabi vse na 7. spominski pohod Šte-verjan - Gonjače, ki bo v nedeljo, 4. maja ob 9.00 Odhod z dvorišča na Dvoru v Števerjanu. Vpisovanje sprejemajo eno uro pred odhodom. ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo redni mesečni šahovski hitropotezni turnir v petek, 2. maja, ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.). Vabljeni vsi zamejski šahisti ! ŠK KRAS prireja v okviru občinske proslave osvoboditve dne 3. maja tradicionalni nočni netekmovalni pohod ob spomenikih NOB.. Zbirališče ob 19, uri pred spomenikom v Gabrovcu. PLANINSKA SEKCIJA SLOGE IN SK DEVIN organizira v nedeljo, 4. maja, vzpon na Vogel za opremljene planince. Odhod ob 6.30 iz Sesljana. Za informacije tel. Stopar — 226-283 in Škerk — 200-236 v večernih urah. Dirka po deželah: Škoda prevzel vodstvo CAVRIGLIA (AREZZO) — Sovjet Valerij Malašenkov je v sprintu o-svojil četrto etapo mednarodne kolesarske amaterske dirke po deželah. V sprintu je premagal Čehoslovaka Jiržija Škodo, ki je prevzel vodstvo na skupni lestvici. Drugi je Italijan Fondriest. V včerajšnji etapi se je na odlično 4. mesto uvrstil Jugoslovan Jure Pavlič. Dirka po Španiji OVIEDO — Belgijec Eddy Plan-ckaert je osvojil včerajšnjo sedmo etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji, Britanec Robert Millar je še vedno prvi na skupni lestvici. Varnost v »varnih« rokah CIUDAD MEXICO — Andres La-vadier Cooper je bil v Monterreyu zadolžen za varnostne ukrepe ob priliki nogometnega SP. Ob »prostem« času je izsiljeval razne (večinoma nezakonite) igralnice. Usodna mu je bila pijanost, med katero je s pištolo grozil ljudem na nekem Ijud- 4:6, 5:7; Apollonio - Rudež 6:1, 6:1; Apollonio, Forza - Baldissin, Plesničar 6:2, 6:1; Puglia, Urbani - Čorbo, Pregare 6:1, 2:6, 3:6. Gajevci so igrali nekoliko pod pričakovanjem tudi zato, ker niso bili vajeni igrišča s posebno umetno maso. Gaja ho jutri ob 9. uri na Padri-čah igrala proti moštvu Temi. Naj omenimo, da je v soboto odpadla srečanje 1. kola »over 35«, ker se moštvo iz Červinjana ni predstavilo na igrišče. (K.R.) Sirenin! jadralci tudi jutri na morju V organizaciji Società triestina della vela bo jutri v Tržaškem zalivu 2. regata, veljavna za cansko prvenstvo v razredih evropa in lasetr. Na regati se bodo pomerili tudi Sirenini jadralci Arianna Bogateč in Peter Sterni (europa) ter Ferfolja (laser). M.G.) V nedeljo se je začelo deželno balinarsko prvenstvo za četverke B kategorije in Polet je v kraju Bannia pri Pordenonu solidno opravil svojo nalogo. Za1 novinca je ena zmaga v treh nastopih zadovoljiv izkupiček, saj je konkurenca izredno kakovostna in ostra. Pravzaprav so poletov-ci v postavi Giraldi - Daneu - Sarra - Tavčar - Aleksij in Vasja Gulič bili že na pragu dvojnega uspeha, saj so v prvi tekmi proti furlanskemu moštvu Aligrie iz Chiavelisa odlično zaceli, prav v končnici pa so popustili in izgubili z 8:13. V drugem nastopu so se naši balinarji takoj rehabilitirali in pregazili tržaškega tekmeca Poldo Edi Mobili s 13:4. Tretja tekma proti odličnemu moštvu Natisene se je zaključila z izdatno zmago (13:2) furlanskih balinarjev. skem prazniku, če so mehiški zapori opremljeni s televizorji, bo »mundial« spremljal po ekranu. Hokej: 20. naslov za SZ MOSKVA — S tesno zmago proti Švedski (3:2) je Sovjetska zveza dvajsetič osvojila naslov svetovnega prvaka v hokeju na ledu. V malem finalu je Kanada s 4:3 premagala presenetljivo dobro Finsko. SZ je zmagala v vseh tekmah. Nogomet: deželni pokal Jutri v Križu (16.00) Vesna-Edile Adriatica V okviru nogometnega deželnega pokala bo kriška Vesna igrala jutri v Križu s pričetkom ob 16.00 proti moštvu Edile Adriatica. V primeru zmage bi si naše moštvo zagotovilo nastop v finalu. Za jutrišnje srečanje bo Vesna igrala v popolni postavi, to je tudi z Verbichem in Pisanijem, ki sta bila v nedeljo v prvenstvenem srečanju 2. AL izključena. Košarka: strelci B lige Jadranovec M. Ban še naprej drugi Jadranov košarkar Marko Ban je še naprej drugi na lestvici najboljših strelcev drugoligaškega italijanskega prvenstva. LESTVICA STRELCEV Boni (Panapesca Montec.) 819 MARKO BAN (JADRAN) 662 Maguolo (Panapesca Montec.) 632 Sciacca (Faciba B. Arsizio) 615 Della Fiori (Cagiva VA) 604 Masetti (Ecocementi FE) 570 Ferraiuolo (Panapesca Mont.) 565 Ponoven uspeh kotalkaric Vipave Tanja Peteani in Barbara Kovic, članici kotalkarskega društva Vipava s Peči, sta dosegli nov uspeh. Na pokrajinskem prvenstvu sta namreč zasedli 2. in 3. mesto v kategoriji deželnih seniork. Po tem uspjehu se bosta predstavnici psečanskega društva udeležili deželnega pjrvenstva, ki bo 17. in 18. maja v Pierisu. Na pjokrajinskem prvenstvu za posameznike C kategorije se je v petek od pjoletovcev le Skupek uvrstil v drugo kolo. Veliko bolje se je v nedeljo na tekmovanju društva San Giovanni izkazala dvojica Simoneta -Skupek, ki se je'po zelo dobri igri prebila v tretje kolo. (B. S.) Odbojkarice Palome Branika zopet državne prvakinje MARIBOR — Odbojkarice mariborskega Palome Branika so tudi letos osvojile jugoslovanski državni naslov. V končnici prvenstva so osvojile tudi turnir v Mariboru in tako kar s šestimi točkami naskoka nad Mladostjo Monterjem osvojile končno 1. mesto. Končna lestvica: Paloma Branik 20, Mladost Monter 14, Radnički 8, C. zvezda 6. ZARJA — COSTALUNGA 3:1 (3:1) STRELCI za Zarjo: Zeugna v 20. in 30. min., Ražem v 35. min. ZARJA: Purič, Leban, Ferluga, Tomec, Gojča, Sossi, Castelli, Ražem, Zeugna, Žagar, Kalc. V predzadnjem pjrvenstvenem kolu so nogometaši Zarje p» lepa igri prepričljivo premagali moštvo Costalun-ge. Naši so kot običajno slabo začeli. Gostje so namreč povedli, zarja-ni pa so nato celo zgrešili enajstmetrovko. Kaj kmalu pja so se opomogli in tudi zanesljivo zmagali. (B.P.) OSTALI IZIDI: Montdbello - S. Marco 2:0; San Sergio - Campjanelle 2:1; Supercaffè - Domio 1:2; S. Andrea -Olimpia 1:3; Fortitudo - Opicina 4:3; Zaule - Roianese 3:0; Edile Adriatica - S. Luigi 0:0. LESTVICA: Supcricaffč 47; Edile Adriatica 43; Opicina 40; Zaule 34; S. Marco 30; S. Sergio in Domio 29; Fortitudo 28; Olimpóa 27; S. Luigi 26; S. Andrea in Costalunga 25; Montebello 23; Roianese 20; Zarja in Campanelle 17. ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM SKUPINA A COSTALUNGA — BREG 2:0 (1:0) BREG: Gigli Fano, Mondo, Strain, Grilanc, Švab, Lovriha, Bandi, Puniš, Mauri, R. Gombač, Švara (Ra-potec. Calzi). Bregovi začetniki so bili »bleda senca« iz prejšnjih nastopjov. Preveč so čutili odgovornost v tej tekmi, ki je odločala o možni uvrstitvi naših v končnico prvenstva. Sedaj čaka Brežane zaostala tekma proti San Vitu, ki bo jutri oh 9.00 v Dolini. Naši morajo nujno zmagati, če se hočejo uvrstiti v »play-off«. (M.š.) OSTALI IZIDI: Domio - Fortitudo 0:1; Montebello - San Vito 1:0; Zaule - San Sergio 0:2. LESTVICA: San Sergio 22, Mug-gesana 20; Costalunga 18; Breg in Montebello 17; Fortitudo 12; Domio in Zaule 6; San Vito 4. SKUPINA C PRIMORJE — OPICINA 4:1 (1:1) STRELCI ZA PRIMORJE: Kante, Savi, Trampuž, Vodopivec. PRIMORJE: Franza, Pahor, Ger-bassi, Husu, Trampuž, Kante, Vodopivec, Emili, Savi, Dolja, Zacchigna. Prva zmaga v prvenstvu je prišla tudi za začetnike Primorja. Naši so začeli zelo dobro in so pjovedli že v pjrvih minutah s Kantejem. Gostje so izenačili iz 11-metrovke po prre-kršku branilca Primorja. V drugem polčasu so Opjenci začeli zelo agresivno, do gola pa so prišli »rdeče-ru-meni« s hitrim protinapadom Vodopivca, ki je pjodal žogo Saviju, ta pa je brez težav realiziral. Tretji gol je dosegel Trampuž iz prostega strela, zadnji 4. gol je prišel iz 11-metrovke. Streljal je Vodopivec, ki je skozi, vso telano igral zelo dobro. (M. Štoka) NA GORIŠKEM MEDEA — JUVENTINA 3:1 (2:0) JUVENTINA: Grendene, S. Ferfolja, A. Ferfolja, Marušič, Peršolja, M. Petejan, Dario, Sellan, Devetak, Gergolet, Koršič (M. Petejan, Nar-duzzi, Marvin). Juventina je v Medei zabeležila poraz, zaradi katerega je izgubila precejšnje upanje za uvrstitev na najvišja mesta lestvice, štandrežci so tokrat igrila precej nepovezano in povsem zanemarili nasvete trenerja, kar se je poznalo na igrišču in tudi v rezultatu prvega polčasa, ko so domačini vodili 2:0. V nadaljevanju igre so slovenski fantje igrali odločneje in dosegli tudi zadetek. Očitno premalo, saj so domačini, v zadnjih minutah, v protinapadu dosegli tretji gol. (M.P.) CICIBANI NA TRŽAŠKEM SKUPINA A BREG — DOMIO 1:0 (0:0) STRELEC ZA BREG: Chermaz. BREG: D. Argenti, Rapotec, Cor-batti, Sancin, Andreassi, Pauletti, Chermaz, C. Argenti. Brežani so se poslovili od tega prvenstva z zmago. Tekma je bila dokaj izenačena in lepe akcije so se vrstile na obeh straneh. Breg pa je bil spretnejši pred nasprotnikovimi vrati in zasluženo zmagaL Izid bi bil lahko še višji v korist naših, saj so zadeli prečko in drog. Za zmago so vsi vredni pohvale. (M.Š.) OSTALA IZIDA: Chiarbola - S. Andrea 1:2; Costalunga - Ponziana 1:4. LESTVICA: S. Andrea 22; Chiarbola 19; Ponziana 16; Costalunga 11; Breg 7; Domio 3; S. Vito 2. SKUPINA C PRIMORJE — GIARIZZOLE 2:3 (1:1) STRELEC ZA PRIMORJE: Širca 2 PRIMORJE: Sandri1, Sardoč, Do-Ijak, Trampuž, Ligovič, Širca, Husu, Drugouvrščeni Giarizzole je s težavo premagal Primorje. Tekma je bila zelo izenačena. Naši so kljub porazu, povsem zadovoljili. Tržačani so večkrat postavili v težave obrambo »rdeče-rumenih«, trikrat pa so tudi premagali domačega vratarja. Kar je bilo za cicibane Primorja preveč. (M. Štoka) NA GORIŠKEM MLADOST — VERMEGLIANO 8:1 STRELCI: A. Ferfolja 3, Peter Gergolet 2, Zampar 2, Mitja Gergolet. RONCHI — MLADOST 0:5 STRELCI: Aleš Ferfolja 3, Peter Gergolet 2. MLADOST: Zanier, Lakovič, Devetak, Lavrenčič, Zampar, P. Gergolet, A. Ferfolja (M. Gergolet, A. Pahor). V prejšnjem tednu so cicibani Mladosti odigrali dve prvenstveni tekmi in obakrat zabeležili visoko zmago. Po tem dvojnem uspehu so si Kraševci znatno popravili tudi položaj na lestvici. Na obeh srečanjih so igralci Mladosti pokazali premoč nad nasprotnikom in brez večjih težav ustvarili celo kopico priložnosti. Nad vsemi pa so se v obeh srečanjih izkazali napadalca Aleš Ferfolja in Peter Gergolet ter Alan Devetak v obrambi (M. P.) Predstavili letošnji rally Saturnos Mesec dni pred doslej najmočnejšim avtomobilskim rallyjem v Sloveniji so organizatorji mednarodnega rallyja Saturnos v portoroškem Avditoriju predstavili to mednarodno prireditev , ki bo na programu od 23. do 25. maja letos, na že tradicionalni progi Ljubljana - Portorož. Proga bo dolga 361 km, hitrostnih preizkušenj bo 26, od katerih kar 15 na Koprskem. Za rally vlada izredno zanimanje še predvsem tujih tekmovalcev, tako da organizator pričakuje okrog 120 posadk iz 16 držav. Rally Saturnos je tuoi ena izmed petdesetih dirk za e-vropsko prvenstvo. Zanimiva je tudi novica, da bo le-tos na rallyju Saturnos tekmoval jugoslovanski smučarski as Bojan Kri-» žaj s sotekmovalcem Jakobom Valantom, nekdanjim jugoslovanskim državnim prvakom. Tekmovala bosta verjetno na avtomobilu citroen. Tenis: v 2. in 3. kolu italijanskega pokala Gajevci praznih rok obvestila BALINANJE: na deželnem prvenstvu za četverke Zadovoljiv nastop Poleta Tradicionalni DOSP bo letos v Kopru (17. maja) Več kot tisoč udeležencev KOPER — Več kot tisoč primorskih dijakov z obeh strani meje ter iz Celovca se bo 17. maja udeležilo 14. dijaškega obmejnega srečanja Primorske (DOSP). Priprava letošnjega srečanja je bila zaupana srednji pedagoški in naravoslovno-matematični šoli in srednji družboslovni šoli z italijanskim učnim jezikom iz Kopra. Srečanje, ki se je začelo pred 14 leti, ko so se prvič skupaj dobili gimnazijci iz Primorske, Trsta in Gorice, je preraslo v srečajne vseh srednješolcev, že drugič pa se ga bodo u-deležili tudi dijaki z avstrijske Koroške. Tokrat se bodo prireditve prvič udeležili tudi dijaki iz dveh itahjan-skih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Letošnja manifestacija srednješolcev bo sodila v okvir prireditev ob koprskem občinskem prazniku. Dijaki bodo svoje moči in znanje merili v športnih igrah, kulturnih tekmovanjih, Poznavanju računalništva, pripravljena bosta tudi strokovni posvet o ak- tualnih vprašanjih šolstva in sodelovanja med šolami ter okrogla miza, ki bo tokrat nosila naslov »Kakovost življenja« in na kateri naj bi mladi izrazili svoje poglede na sedanji način življenja in razpravljali, kako kakovost življenja dvigniti na višjo raven. Na včerajšnji predstavitvi programa so prireditelji dejali, da tradicionalno srečanje nima zgolj tekmovalnega značaja, temveč gre tudi za po- membno politično manifestacijo, katere namen je utrjevanje in vzpostavljanje novih prijateljskih vezi med slovenskimi in italijanskimi dijaki in iskanje novih vsebin, oblik in razsežnosti sodelovanja, torej dograjevanje sožitja, ki je značilno za to obmejno območje. Organizacijo letošnje prireditve so pwdprle številne delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in koprska občinska skupščina. (Iztok Umer) Lokostrelstvo: Tamara Ražem na prvem mestu V ponedeljek je bil na nogometnem igrišču ŠD Zarja v Bazovici občinski del mladinskih iger v lokostrelstvu. Na igrišču se je zbralo okrog 50 dijakov raznih tržaških srednjih šol. Od slovenskih zavodov je bila zastopana le srednja šola Srečko Kosovel, in še ta samo z eno lokostrelko, Tamaro Ražem, ki je vpnsana v novoustanovljeno lokostrelsko sekcijo ŠD Zarja. Tamara se je odlično odrezala, saj se je uvrstila na prvo mesto v svoji kategoriji in s 144 točkami dosegla tudi absolutno prvo mesto. V nedeljo, 4. maja, bo na istem igrišču še pokrajinski del mladinskih iger. KOŠARKA: v slovenskem derbiju prvenstva »propagandax< Breg brez težav odpravil Sokola SOKOL — BREG 34:86 (17:39) SOKOL: Kosmina, Matej Gruden H, Mitja Gruden 9, Argiolas 3, Hmeljak 5, Gabrovec, N. Pertot 4, A. Pertot 2, Kosmač. BREG: M. Corbatti, Zahar, Zeria-11 2, Rosso 4, C. Dazzara 9, M. Gombač 17, R. Gombač 26, P. Dazzara 8, Kralj 2, Bandi 18. V soboto so Brežani nastopili v Nabrežini proti ekipi Sokola. Proti telesno šibkejšim nasprotnikom niso »plavi« imeli nobenih težav ter so z lahkoto zmagali. Dobro so se izkazali vsi igralci, izstopala pa sta Mitja Gombač pri Brežanih ter Matej Gruden pri Nabrežincih. (Stojan) BREG — TECNOLUCE 57:104 (26:45) BREG: Corbatti, Zeriali, Rosso 2, C. Dazzara 4, P. Dazzara, M. Gombač 12, R. Gombač 16, Kralj 2, Gerćlol, Bandi 21. Brežani so pretekli p>etek sprejeli v goste prvouvrščeno ekipo Tecnoluce. »Plavi« so tokrat zaigrali pod svojimi sposobnostmi in zasluženo izgubili. Zadovoljivo sta igrala le Bandi ter M. Gombač. (Stojan) Bom — ARTE 23:86 (16:39) DOM: Bordon 6, Silič, Sfiligoj 2, Spiacal 9, Ambrosi 6. PON : Spacal (27) in Ambrosi (32); ON: Dom 16, Arte 18. Mladi domovci so tudi v povratnem srečanju proti močni peterki Arteja visoko klonili, kljub porazu pia so solidno igrali. Dobro so se upirah znatno boljšemu nasprotniku vse do prvih biinut druge četrtine. P nadaljevanju pa sta morala na Mop kar dva domovca, nasprotnik lo to znal lepo izkoristiti in tudi visoko slavil. Prihodnje srečanje bodo »belo-rdeči« ?digrali jutri v gosteh proti Goriziani, 10 sicer ob 11. uri. (M. Čubej) Bor — CIRCOLO LAVORATORI del PORTO 52:32 (28:12) BOR: Uršič 10 (0:2), Debeljuh 26 (L5), starec 1 (1:2), Barini 6 (0:2), “ajc (0:2), Martini 2, Rudež 3 (1:6), Gregori 4, Schiulaz. Končno je Borova ekipa propagande zaigrala kot zna tudi brez Pavlice. Borovci so vodili že od prve minute in brez težav pjremagali goste, ki so se enakovredno upirali v uvodnih in končnih minutah tekme. Najbolj sta se izkazala Marko Dobeljuh in Aleksander Uršič, a tudi ostah vidno napredujejo, kar je sad prisotnosti na treningih. Ta teden sta na sporedu kar dva derbija: Bor - Sokol in Breg - Bor. (V. Jogan) MLADINCI BOR — BARCOLANA A 90:78 (49:33) BOR: Pregare 21 (3:5), Perčič 8, Vecchiet, Smotlak 7 (1:5), Pahor, Štefan Semen 28 (2:3), Pieri 26 (4:9), Kralj. Borovi mladinci so brez težav visoko premagali tudi ekip» Barcolane A, ki uvršča nekatere obetavne košarkarje, ki uspiešno nastopajo s članskim moštvom v D ligi. Tekma je bila odločena že v prvem polčasu, nakar je trener Curri dal možnost igranja vsem razpoložljivim igralcem. Pohvaliti je treba Pierija, ki je bil zaradi px>škodhe dolgo odsoten ter Semena, ki je tokrat res izjemno zaigral. (Vato) DEČKI BOR ADRIAIMPEX - SERVOLANA A 93:53 (51:19) BOR ADRIAIMPEX: Prelec 9 (1:2), Danieli 2, Berdon 2, Arena 22 (4:7), Oberdan 28 (10:14), Freisi, Bajc 9 (1:5), Debeljuh 1 (1:2), Ažman 18 (2:5), Legiša 2. Borovci so prepričljivo premagali tretjeuvrščeno Servolano in še naprej vodijo neporaženi na lestvici. Nasprotniki so se jim dobro upirali le v prvi četrtmi, nato so jih borovci presenetili s pressingom, tako da je bilo že Po prvem polčasu tekme konec (delni izid 31:6 v drugi četrtini). V drugem delu tekme so »plavi« bolj sproščeno igrali in so le v končnici uspeli ploveča ti prednost. Tudi tokrat zaslužijo pxihvalo vsi igralci, še pxisebno pia Arena, ki je bil najboljši pri odbjtih žogah, in Oberdan, ki se je izkazal v napadu. Naše sedaj čaka odločilno srečanje z Don Boscom, ki bo v soboto, 3. maja ob 15. uri v Borovem športnem centru. (L. Furlan) 1. MOŠKA DIVIZIJA DOPOLAVORO FER. — KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 81:52 (30:21) KONTOVEL: Nabergoj 7 (1:4), Knaip, Zugna 2, Svetlič, Starc 5 (1:2), Emili 32 (6:10), Perini 6. V zadnjem kolu letošnjega prvenstva 1. divizijo so Kontovelci utrpeli visok pioraz v gosteh proti Ferroviariu. »Plavi« so sicer nastopali precej okrnjeni, kljub temu pa je bjlo srečanje izenačeno do 13. minute prvega piolčasa. Odtlej je objektivno boljši Ferroviario zaigral zbraneje in je sklenil polčas z devetimi točkami naskoka. V nadaljevanju Kontovelci niso več reagirali, tako da so nasprotniki razliko stalno večali, tako da je ob koncu srečanja znašala kar 29 točk. Naši so tokrat zaigrali pwd svojimi sposobnostmi in v drugem polčasu tudi nemotivirano. Edini, ki se je skozi vso tekmo enakovredno kosal z nasprotniki in bil praktično neustavljiv v napadu, je bil Aleksander Emili, ki je dosegel kar 32 točk, s čimer je bil daleč najboljši strelec srečanja. Petru Starcu pa gre [»hvala zaradi požrtvovalnosti. (A.Z.) BARCOLANA — BOR 75:76 (38:42) BOR: Oblak 3, Gerdol 16, Štavar 8, Slobec 14 (4:6), Jančar 1 (1:2), Baitz 3, Devčič 12 (2:3), Mesesnel 14 (2:2). SODNIKA: Apjollonio in Forza; 3 TOČKE: Oblak. Sreča so je spet nasmehnila borovcem, ki so si z zmago proti Barcolani zagotovili vsaj drugo mesto v C skupini prve divizije. Borovi košarkarji tokrat niso igrali zelo dobro, vpdar pja preudarno. Najboljši v Borovih vrstah je bil Bajc, ki se je odlično boril p>od košema. (M. Oblak) PLAVANJE: za osnovnošolsko olimpiado Največ točk zbral »Ribičič« V bazenu šole Da Vinci je Šp»ortna šola Trst priredila v soboto v sodelovanju z obema mestnima didaktičnima ravnateljstvima plavalno tekmovanje za učence vseh osnovnih šol mesta Trst in Milj, veljavno za letošnjo osnovnošolsko olimpiado. Udeležilo se ga je več kot 140 otrok iz vseh desetih osnovnih šol. Tudi letošnje tekmovanje je pjotrdi-lo, da se raven plavanja pri naših osnovnošolcih vsako leto dviga. V 25-metrskem bazenu so letos mladi plavalci dosegli neptrimerno boljše rezultate od lanskih. Prav tiste šole, ki imajo v svojem programu to vadbo, pa so dosegle najboljše rezultate na tem tekmovanju, kar je tudi razumljivo. Lestvica po šolah je namreč taka: 1. Ribičič 111 točk; 2. Gregorič 104; 3. Milčinski 82; 4. Širok 55; 5. Finžgar 52; 6. Kette 31; 7. Župančič 29; 8. Bazoviški junaki 23; 9. Grbec 22 in 10. Milje 18 točk. Med posameeniki je dosegel absolutno najboljši čas miljski četrtošolec Moreno Stanchi (16”90), med deklicami pa je bila najhitrejša Helena Zoch od Sv. Ane (21”45). 1. razred DEČKI Mitja Mauri (MIL) 54”40; 2. Igor Kobal (MIL) 59”50; 3. Igor Božič (GRE) 1’16”30; 4. Robert Debeliš (GRE) 1’35”30. DEKLICE 1. Alice žužek (GRE) 27”80; 2. Mi-Itina Udovič (FIN) 57,,40; 3. Karin Severi (MIL) 59”32; 4. Zorka Miličevič (RIB) 1’13”90; 5. Laura Zgubin (RIB) 1’22”78; 6. Roberta Orel (RIB) minuta 26”90; 7. Tanja Tomaselli (RIB) 1’32”60. 2. razred DEČKI 1. Maksi Babič (KET) 21”94; 2. Rado Šušteršič (ŽUP) 30”04; 3. Gabrijel Talotti (KET) 32’'10; 4. Ivo Mozetič (GRB) 33”50; 5. Iztok Furlanič (GRE) 43”84; 6. Marko Feruglio (GRE) 46”65; 7. Vinko Bandelj (ŽUP) 48”90; 8. Jacopo Rettura (ŽUP) minuta 2”70; 9. Martin Turk (FIN) 1’05”20; 10. Robert Scemi (FIN) minuta 11”20. DEKLICE 1. Tjaša Gruden (RIB) 33”61; 2. Maša Sancin (RIB) 34”50; 3. Romina Ravasi (MIL) 39”87; 4. Pamela Mo-rozzi (GRE) 42”20; 5. Sonja Padovan (RIB) 50”50; 6. Alenka Pertot (FIN) 1’03”09; 7. Poljanka Dolhar (BJU) 1’10”10. 3. razred DEČKI 1. Werner Sancin (ŠIR) 20”00; 2. Igor Rolič (GRE) 22”20; 3. Luka Marchesi (FIN) 26”20; 4. Frančišek Tavčar (GRE) 27”57; 5. Aleks Mezzari (KET) 27”80; 6. Aleksander Siega (RIB) 30”80; 7. Marijan Coretti (MIL) 31”70; 8. Andrej Stanese (MIL) 31”80; 9 Marko Klobas (MIL) 33”70; 10. Maks Prašelj (ŠIR) 38”68; 11. Andrej Močilnik (MIL) 38”98; 12. Savo Lipovec (RIB) 45”30; 13. David Sancin (KET) 47”69; 14. Goran Ruzzier (MIL) 55”90; 15. Mitja Balbi (RIB) 1’02”75; 16. Omar Norio (FIN) minuta 5”22; 17. Danijel Beorchia (RIB) 1’22”80; ik Mitja Petelin (DOM) 35”13; ik Marko Petelin (DOM) 35 87. DEKLICE 1. Irena Vidah (MIL) 21”70; 2. Tanja Pi tacco (RIB) 27”35; 3. Kristina Komar (MIL) 28”30; 4. Martina Flego (ŠIR) 30”40; 5. Kristina Bezenšek (FIN) 32”90; 6. Ivana Milič (BJU) 36”30; 7. Francesca Milone (KET) 36”60; 8. Tamara Lorenzi (MIL) 42”97; 9.- Sara Stemad (RIB) 47”00; 10. Katja Simunič (ŽUP) 47”30; 11. Klavdija Gleria (RIB) 51”70; 12. Martina Kraprež (ŽUP) 56”15; 13. Tanja Padovan (RIB) 1’00”20; 14. Tjaša Jogan (FIN) 1’06”90. 4. razred DEČKI 1. Moreno Stanchi (MJE) 16”90; 2. Nevio Sabadin (GRB) 22”35; 3. Marko Poropat (MIL) 24”00; 4. Denis Stefani (GRE) 25”98; 5. Marko Settimi (GRB) 26”50; 6. Igor Gvardjančič (ŽUP) 27” 18; 7. Igor Veljak (FIN) 28”30; 8. Fabio Jurinčič (ŠIR) 29”80; 9. Mauro Nadlišek (BJU) 30”37; 10. Aleksij Sartori (ŽUP) 30”70; 11. Ivo Kerže (RIB) 31”89; 12. Vasja Gregorič (RIB) 32”50; 13. Aleksander Coloni (RIB) 32”80; 14. David Korošic (BJU) 33”00; 15. Moreno Tegacci (RIB) 33”40; 16. Pavel Bembi (BJU) 33”53; 17. David Bidkar (GRE) 33”98; 18. Gabrijel Franko (ŽUP) 35”29; 19. Marko Papucci (FIN) 36”73; 20. Fabio Valenti (ŽUP) 42”40; 21. Gabrijel Debeliš (GRE) 1’11”60. DEKLICE 1. Irina Vitez (FIN) 22”10; 2. Deana Neubauer (RIB) 23”40; 3. Federica Crevatin (MJE) 28”10; 4. Katja Vodo-pivec (FIN) 28”33; 5. Sabina Legovič (ŽUP) 28”90; 6. Aleksandra Ažman (BJU) 32”63; 7. Marjana Debeljuh (BJU) 32”80; 8. Pavla Gregori (BJU) 33”50; 9. Heidi Sigoni (ŠIR) 36”00; 10. Deva Pincin (RIB) 37”40; 11. Ari-jana Jamak (GRE) 38”70; 12. Kati Fischer (KET) 39”39; 13. Rossella Orlič (RIB) 41” 10; 14. Sonja Teršar (RIB) 43” 19; 15. Marija Krapež (ŽUP) 44”03; 16. Samanta Mazziere (ŽUP) 49”51; 17. Katja Omari (BJU) 54”70; 18. Alenka Mikulus (RIB) 57”36; 19. Rada Rojc -(GRE) 1’57”00. 5. razred DEČKI 1. Gunther Hervatin (RIB) 20”00; 2. Morris Hervatin (RIB) 22”00; 3. Štefan Samec (GRE) 22”55; 4. Dobriča Jevtič (ŠIR) 23"13; 5. Andrej Jurinčič (RIB) 23”68; 5. Alan Porporati (RIB) 23”68; 7. Kristjan Volpi (ŠIR) 24”50; 8. Nikolaj Visentin (KET) 25”33; 9. Marko Križmanič (GRE) 25”70; 10. Pavel Bandi (RIB) 28”60; 11. Michel Grbec (ŽUP) 29”78; 12. Marko Orfano (MIL) 30”20; 13. David Marconi (RIB) 30”80; 14. Igor Gia-comini (BJU) 31 ”20; 15. Vanja Čuk (GRE) 34”00; 16. Devan De Paolis (KET) 34”40; 17. Dimitrij Piščanc (BJU) 38” 15; 18. Aleksander Moreu (MIL) 47”98. DEKLICE 1. Helena Zoch (GRE) 21”45; 2. Malina Jankovič (MIL) 22”10; 3. Tamara Tretjak (ŠIR) 22”59; 4. Lara Stamko (ŠIR) 24”80; 5. Rada Pilat (ŠIR) 25”89; 6. Sandra Serra (GRE) 26”20; 7. Barbara Maglica (RIB) 26”82; 8. Nataša Ciliberto (GRE) 27”10; 9. Merilyn Bertoh (RIB) 27”90; 10. Chiara Baruca (RIB) 32”90; 11. Maja Vekjet (KET) 33”80; 12. Francesca leardi (ŠIR) 34”60; 13. Tanja Jančar (RIB) 35”10; 14. Sabrina Mohorčič (ŠIR) 36”70; 15. Mateja Fakin (KET) 37” 10; 16. Helena Matkovič (GRE) 41”80; 17. Lara Prašelj (ŠIR) 42”70; 18. Federica Frassinelli (BJU) 43”80; 19. Katja ZaneUa (KET) 44”48; 20. Katja Lorenzi (MIL) 48”05; 21. Tatjana Siviz (BJU) 48”20; 22. Tatjana Dolhar (BJU) 53”96. KRATICE: MIL - Milčinski; GRE - Gregorič; FIN - Finžgar; RIB -Ribičič; Žup - Župančič; BJU - Bazoviški junaki; KET - Kette; GRB -Grbec; ŠIR - Širok; MJE - Milje. Mlade Kosovelove odbojkarice so topile na najvišjo stopničko. V lepi m ogorčeni tekmi s šolo Bergamas ^ojhe zmago in s tem segle po Pokrajinskem naslovu. Naša slovenska sola —- šola Kosovel je tako ponovno '-kazala svojo vitalnost in letošnjim ,e trem [»krajinskim naslovom v ro-°nietu in smučanju dodala še enega. 0 Pa tudi dokazuje veljavnost telesno-^Sojnega procesa na šoli in novo j loščenje za prof. Ivana Peterhna f1 Sonjo Milič, ki sta naša dekleta izvrstno pripravila. . Kosovelove odbojkarice bodo sedaj tanile ugled tržaške šolske odbojke .a deželnem finalu, ki bo 7. maja Fiume Venetu pri Pordenonu. FINALE ZA 3. MESTO Campì Elisi - Brunner 2:0 V, FINALE ZA 1. MESTO Kosovel - Bergamas 2:0 (15:12, 15:8) LESTVICA: 1. Kosovel, 2. Berga-as' 8. Campi Elisi, 4. Brunner. KOSOVEL: Čufar, Kocman, Lupine, t,3fl!celli, Škerk, Rebula, Ciocchi, "drizzi, Pauhna, Ziter, Foschini in Gregori. VI, 1. MOŠKA DIVIZIJA CALDINI — SOČA ČER IMPEX ®:n3 (9:15, 13:15, 7:15) KOCA: Malič, Černič, Sirk, Tomma-’ Cotič, Ferfolja, Battisti. ODBOJKA: v ženskem finalu mladinskih iger ŠOLA KOSOVEL POKRAJINSKI PRVAK Nevarno gostovanje pri goriških gasilcih, ki spiadajo k boljšim ekipam, se je srečno izteklo. Tako je Soča zabeležila svoj 14. zaporedni uspeh. Zdaj preostajata le še dve tekmi, obe zahtevni: povratna doma z 01ym-pio in zadnja z drugouvrščenimi AGLI v Ronkah. (p.t.) UNDER 16 ŽENSKE BOR - OMA 2:0 (15:10, 15:6) TRAJANJE SETOV: 25 in 11 min. BOR: Bandi, Knez, Bandelj, Sancin, Superina, Železnik, Leghissa, Mauri, Pemarcich, Vessel, Del Piero, Viher. V zadnjem prvenstvenem nastopu so borovke zlahka pospravile še novi točki in tako ostale nepremagane na vrhu lestvice. V prvem setu so se s težavo zbrale, v drugem pa so takoj prevzele px>budo v svoje roke in o zmagovalcu ni bilo več dvoma. (C. Bandi) DOPOLAVORO FERROVIARIO ALTIPIANO CARSICO — SLOGA B 1:2 (6:15, 15:3, 13:15) SLOGA B: Benčina, Ciocchi, Ziter, Čufer, Foschini, Barbara in Lara Gregori, Hrovatin, Kosmina, Pauhna, Re-buia. Sloga B se je od prvenstva poslovila z zmago in tako zasedla 3. mesto v svoji skupini. Ta uvrstitev je vsekakor zelo spiodbudna, saj je večina igralk zelo mladih, kar pomeni, da bodo prihodnje leto še vedno na-stopaie v tej konkurenci. Ker so že letos dokazale, da se lahko kosajo tudi s starejšimi igralkami, se jim tudi v prihodnji sezoni obeta uspiešno prvenstvo. SLOGA A SKLAD MITJA ČUK — MONTASIO 2:0 (15:2, 15:4) SLOGA A SKLAD MITJA ČUK: Dr-novšček, Križmančič, Milkovič, Mi-Jot, Sosič, Susič, Vidah. Po predvidevanju je Sloga A Sklad Mitja Čuk tudi v zadnji tekmi B skupine zmagala z na j večjo lahkoto. To je drugič zapxired, da pride Slogina ekipa do [»krajinskega finala brez izgubljenega niza. Tudi letos so bile slogašice doslej brez konkurence, saj so bile vsaj za razred boljše od ostalih šesterk. Sedaj jih čakata še dve tekmi proti mladim borovkam za o-svojitev [»krajinskega naslova in tudi v teh srečanjih slogašice veljajo za favorita. (Inka) UNDER 14 ŽENSKE CUS B — BOR 1:2 (15:2, 9:15, 0:15) TRAJANJE SETOV: 16, 16 in 5 minut. BOR: Vitez, Viđali, Brazzani, Pahor, Sancin, Bontemp», Grbec, Man-fredini in Gerdol. Borovke so začele kot v transu. Zgrešile so veliko število servisov in šibkejšemu nasprotniku [»darilc niz. V drugem setu so kljub tremi igrale nekoliko boljše, v tretjem setu pa sta do servisa prišli le dve igralki, Vidah jeva pa je nanizala 14 točk, večina neposredno iz servisa. To je bila druga zmaga »plavih«. SAN LUIGI — DOM AGOREST 3:0 (15:6, 15:8, 15:13) DOM AGOREST: Pintar, Magda in Maša Brajnik, Bassini, Tanja Gaeta, Hvalič, Makuc, Simšič. San Luigi je domovke nadigral z močno igro ob. mreži, kjer so se posebno izkazale tolkačice, medtem ko sta si bili ekipi enakovredni pri sprejemu in servisih. Kljub porazu pa domovke ne smejo [»puščati, saj se morajo zavedati, da bodo tremo premagale le s prvenstvenimi boji in nastopi. (D. R.) DLFAC — BREG 2:1 (16:14, 15:17, 16:14) BREG: Sancin, E. in T. Žerjal, Kocjančič, Glavina, Kraljič, Pečar, Koren, Canciani, Caburro, Ota in Kralj. Mlade odbojkarice Brega so sklenile prvi del prvenstva z nepotrebnim p»razom. Srečanje z DLFAC je bilo izredno izenačeno, o čemer najbolje pričajo izidi v vseh treh nizih, ko je bilo potrebno igrati na razliko. Gostje so dobro pričele, kar je že tradicija, a pri stanju 6:1 se je pričelo zatikati. Na koncu, po vodstvu s 14:10, so Dolinčanke napravile nekaj zaporednih napale in izgubile. Drugi niz so tesno osvojile, a v zadnjem nizu vodstvo s 14:12 ni bilo dovolj za končno zmago. (G. F.) Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350 - din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500-, letno nedeljski 1.200 - din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi.6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 30. aprila 1986 Med pripravami na sestanek šefov najbolj bogatih na svetu Bombni atentat v Tokiu TOKIO Teroristični atentat v deželi »vzhajajočega sonca«. Izvršili so ga nasprotniki bližnje proslave v počastitev cesarja Hirošita in »vrha« poglavarjev sedmih najbolj razvitih držav na svetu. Atentat so izvedli v parku v južnem delu mesta in je povzročil enega hudo ranjenega. Kot kaže, že nekaj tednov trajajoča policijska mobilizacija, da bi preprečila nerede, ni zalegla. Očetovstva nad atentatom doslej ni še nihče prevzel, vendar ga pripisujejo eni izmed 300 »revolucionarnih« organizacij s 35.000 člani. Policija je obkolila vso mestno četrt, mesto preletavajo helikopterji, v elektronskem centru, ki ga je za 40 milijonov dolarjev vlada kupila in namestila nalašč za to priložnost, da bi zagotovila maksimalno varnost državnim poglavarjem, pa prihajajo podatki, ki naj pomagajo odkriti atentatorje. Upokojenec oklofutal Waldheima DUNAJ — Kurt Waldheim, kandidat konservativcev za predsednika avstrijske republike, nima lahkega življenja, odkar se je izvedelo za njegovo vprašljivo preteklost. V tej volilni kampanji je prejel veliko grozilnih pisem in telefonskih opozoril, neki 22-letni mladenič pa mu je v njegovem volilnem uradu zagrozil s smrtjo. Fanta so aretirali. Včeraj pa ga je na javnem kraju 77-letni upokojenec oklofutal in ga ozmerjal z nacistom. Avstrija na strani Magnaga INNSBRUCK Avstrija bi naredila dobro delo, če bi kot pokrovitelj Južne Tirolske podprla stvarno politiko Magnaga in obsodila vse tiste, ki bi z zagovarjanjem samoodločbe radi minirali zgradbo južnotirolske pokrajinske avtonomije. To željo izraža TIROLER TAGES-ZEITUNG, poudarjajoč jasno stališče predsednika republike Kirchschlae-gerja, da v Evropi ni mogoče spreminjati meja. Zagovorniki samoodločbe so utopisti, piše časnik, za utopiste pa se ve, da so udarjeni s slepim fanatizmom. Za južnotirolske Nemce ni nevarnosti raznaroditve, zaključuje list. LONDON — Britanski princ Charles se vozi s triciklom v kampu Norfolk, kjer reklamizira pobudo »delo, šport in prosti čas«, namenjeno brezposelni mladini. Pobuda je zrasla na njegovem zeljniku in je namenjena kategoriji mladih, ki postaja v tej državi vedno bolj številna in prerašča v pekoč družbeni problem. Posebni televizijski prenosi za gluhoneme Rim - S predvajanjem Hitchcockovega Ulma Dvoriščno okno (Rail ob 20.30) bo stopil v veljavo nov servis, ki ga italijanska televizija nudi gluhonemim. Hitchcockov film, v katerem igrata plavolasa lepotica Grace Kelly in James Stewart, bo namreč opremljen s posebnimi podnaslovi, s katerimi bo tudi mojster angleške srhljivke dostopen tistemu delu televizijskega občinstva, ki običajno ne »sliši« filmov. Zainteresirani bodo morali samo priklicati stran 777 "Televidea" in na ekranu se bodo pojavili pisani dialogi, ki jih drugače ne bo videti. Poleg dialogov bodo tile posebni podnaslovi vsebovali tudi oznake za ropate in zvoke, ki opremljajo film. Hitchcockov film odpira torej novo poglavje v razvoju italijanske televizije, ki obljublja do konca leta, kar 10 ur »podnaslovljenih« programov na teden. Problemi nastajajo edinole s sprejemnikom; samo kdor ima »Televideo«, bo namreč lahko deležen servisa RAI za gluhoneme. Napadi epilepsije ne zmanjšujejo inteligenčne stopnje BOSTON — Otrokom, ki bolehajo zaradi epilepsije, se ne zmanjša inteligenčni koeficient, niti jim ne priti nevarnost, da bodo zaostali zaradi epileptičnih napadov. Do tega zaključka so prišli strokovnjaki ameriške ustanove za zdravje v Marylandu med proučevanjem otrok pred epileptičnim napadom in po njem. Rezultat raziskave, ki so jo vodili 14 let, odpravlja tako vsak strah staršev, da napadi zmanjšujejo otrokovo razumsko stopnjo. Gre za prvo proučevanje te vrste, med katerim so merili inteligenčne kvociente otrok pred napadom in po njem in jih primerjali z zdravo kontrolno skupino. V Združenih državah Amerike je na vsakih dvesto otrok po en epileptičen primer. Vzrok teh napadov še ni pojasnjen, obstajajo pa zdravila, s katerimi jih je mogoče nadzorovati. Zaenkrat pa teh napadov ne morejo povsem preprečiti. Kriza v odnosih med Zimbabvejem in ZDA »Našega kritičnega gledanja na politiko ZDA ne bo spremenila niti milijarda dolarjev,« je izjavil zunanji minister Witness Mangwende HARARE — Odnosi med Zimbabvejem in ZDA se vse izraziteje zaostrujejo: dne 17. aprila, na predvečer proslave ob šesti obletnici neodvisnosti te izmučene južnoafriške države, je ameriški ambasador David Miller po dveh letih službovanja na tukajšnjem veleposlaništvu odpotoval v domovino. Pravijo, da na lastno zahtevo. Millerja, ki je sicer poslovnež in ki je prej bil tri leta diplomat v Tanzaniji, je v Harare poslal sam Reagan. Ime naslednika ni še znano, čeprav je zdajšnja washingtonska administracija večkrat odločno poudarila, da Zimbabve igra v njeni »afriški politiki« pomembno vlogo kot dokaj »občutljivo« območje. Zaenkrat bo Millerja nadomestil odpravnik poslov Edward Gib Lanpher, ki je najdalj časa akreditiran v tej državi, ki pa naj bi po pisanju krajevnega tednika »The Financial Gazet-te« tudi sam odšel nazaj domov sredi tega leta. Da se kriza med vladama v Harareju in Washingtonu poglablja, dokazuje tudi vest, po kateri naj bi Amerika hotela nanovo proučiti okvir svoje dosedanje finančne pomoči Zimbabveju, ker ta kritično ocenjuje njeno zunanjo politiko. Neuradni viri poročajo, da nameravajo ZDA oblasti v Harareju izsiljevati, češ, če hočete, da vam še naprej poma- gamo, potem kar spremenite svoje stališče do nas. Seveda ni naključje, da bo Zimbabve gostitelj 8. vrhunskega zasedanja neuvrščenih, tri leta zatem pa še koordinator vseh akcij 101 članice tega gibanja. Od proglasitve neodvisnosti leta 1980 je ta država prejela iz ZDA pomoč v vrednosti 363 milijonov dolarjev in sodi med tiste države, ki so v tem desetletju bile deležne naj-večje ameriške denarne podpore. Toda slednja se vidno manjša: leta 1982 je Zimbabve dobil 75 milijonov dolarjev, leta 1984 samo 40 milijonov, letos pa naj bi jih prejel komaj še 21. Da se res nekaj kuha, je razvidno tudi iz nedavnih besed, ki jih je izrekel zunanji minister Witness Mangwende: »Našega kritičnega gledanja na ameriško politiko 'konstruktivnega angažiranja' v tem delu Afrike ne bo spremenila niti milijarda dolarjev; kaj šele, da bi nam Američani vsilili odobravanje njihove pomoči prevratniškemu gibanju UNITA v Angoli!« Ne samo, Davidu Millerju je Mangwende še pred kratkim rekel, da principov ne more noben denar kupiti. mednarodna špedicija in transport KOPER n.sol.o. JniaAOJUhSjfvx 66000 KOPER, Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 25161 — Telex: 34285, 34117, 34297 Kolektiv koprske Intereurope v sestavi: TOZD Špedicija, TOZD Transport, TOZD Interagent, TOZD Delovna skupnost skupnih služb Čestita vsem sodelavcem in občanom ob 1. maju, prazniku dela! cestno podjetje NOVA GORICA Želimo vsem občanom, poslovnim partnerjem in prijateljem obilo delovnih uspehov CIMOS KOPER n.sol.o. Marežanska c. 2 Telefon: (066) 31131 Telex: 34273 Ob 1. maju želimo veliko uspehov in delovnih zmag vsem občanom, delovnim ljudem in poslovnim partnerjem PETROL D. O. ISTRA- BENZ KOPER Vsem delovnim ljudem, občanom ter poslovnim partnerjem čestitamo ob 1. maju K MOJEM ZATO- -m SLABŠE om m/iso' o