PRIMORSKI DNEVNIK
URADNO SPOROČILO PREDSEDNIKA REPUBLIKE SARAGATA
Moro imenovan za predsednika vlade in je začel posvetovanje $ strankami
Zapleteni odnosi med vladnimi strankami in v notranjosti strank, tako da bo kriza verjetno dolgotrajna - Danes se sestane vodstvo KD - Korak k rešitvi krize sicilske deželne vlade
RIM, 25. — Predsednik republike je dopoldne pooblastil Mora za sestavo nove vlade, kar je ta sprejel z že običajno «rezer-Vo». če mu bo to uspelo. S tem pa je celotna vladna kriza prešla v drugo razdobje krpanja vladnega programa, razčiščevanj tega programa, razčiščevanj odnosov med strankami in še tež-
jih razčiščevanj v notranjosti strank med strujami ter končno najtežavnejšega sestavljanja
vlade.
V	tej zvezi bo odločilen jutrišnji sestanek demokristjanskega vodstva, ki bo verjetno dolg in razburljiv in že danes predvidevajo, da utegne trajati dva dni P.anes se je sestalo vodstvo PSI, ~i Pa je zasedalo le kratek čas in J® prepustilo prvo besedo demokristjanom. Socialdemokrati pa se bodo sestali verjetno šele v četrtek.
Vzporedno z vestmi o bližnjih •estankih vodstev s'rank se čuje-Jo tudi govorice o različnih zahtevah za sestavo nove vlade. Tako se čUje, da Faniaui zahteva tri ministrstva, eno ključno zase. I-stočasno pa zahtevajo tud’ Scel-bovi »ljudski centristi* vstop v vlado. S socialistične strani pa se vujejo zahteve po okrepitvi njih Prisotnosti v vladni koaliciji in med drugim celo zahteve po zu banjem ministrstvu.
Iz vseh teh razdrobljenih vesti Pa sledi samo en zaključek, da vladna kriza ne bo ravno kratka J® se čujejo že predvidevanja, da °o trajala do sredine prihodnjega meseca.
Uradno sporočilo, da je predsednik republike pooblastil prof. Al-Mora za sestavo nove vlade, je Prečital ob 12.35 generalni tajnik Predsednika republike odv. Picella V dvorani oklepnikov na Kvirinalu.
Moro se je zadržal v razgovoru * predsednikom republike uro in Pol in je nato prečital zbranim novinarjem krajšo izjavo, V kateri se *®hvaljuje za zaupanje in nalogo, u« bo iskal politično in programsko osnovo med štirimi strankami, fekršna je bila do sedaj. Nato je **oro zelo bežno orisal zamišljeni Program vlade, ki se v bistvenih Potezah ne bi razlikoval od prejšnje. Tako je glede zunanje politike ponovil staro formulo o atlant-•kem zavezništvu »v iskanju miru v varnosti za Italijo in svet*. Govoril je o združevanju Evrope in omejil večino proti levici ter pro-** desnici, »zaradi resnih razlogov različna stališča, ki sem jih že Veškrat povedal*.
V	bistvu gre torej za obnovitev •tare vlade, kar je Moro tudi poparil, ko je govoril o izvajanju obsežnega programa, ki se je potopno izvajal, in da je treba se-oaj potegniti zaključke, ko smo ?r6di poslovne dobe in ko je treba izdelati čim uspešnejša stališča *a pravočasno izvajanje programa. Novost pa je edino v nujnosti, da ** »tudi s preureditvijo vladne šepave* zagotovi strnjena in lojalna večina, ki bo vlado podpirala.
Takoj nato je Moro poročal pred-*®dniku poslanske zbornice Buccia-Jelll-Ducciju in predsedniku senata •terzagori.
Popoldne Je Moro pričel ločena Posvetovanja s predstavniki štirih Sadnih strank v palači Chigi. Naj Prej je ob 18. uri sprejel predstav Jike socialistov: predsednika Stranje Nennija, generalnega tajnika De "Isrtina, namestnika tajnika Bro-Jolinija, sen. Tolloya in posl. Ferija.
. Po razgovoru je tajnik PSI De Martino izjavil: »Predsedniku smo Potrdili, da se PSI strinja z levim bentrom, saj ni nobene druge mož.
nosti razen volitev. Prav tako pa smo povedali, da čakamo izid razprav izvršnega odbora KD in smo preložili razpravo o bistvu vprašanj na čas, ko bo ta debata zaključena in bo poznana politična volja KD.»
Ob 19.10 je Moro sprejel socialdemokrate: tajnika Tanassija, namestnika Cariglio, sen. Viglianesija in posl. Bertinellija. Tanassi je po razgovoru dejal, da so izmenjali misli, da pa je to bil šele prvi stik. Na vprašanje, če predvideva, da bo kriza dolgotrajna, je dvoumno odgovoril, da predvideva «ne ravno dolg postopek v odnosu na vprašanja, ki jih je treba rešiti*.
Končno je v palači Chigi Moro še sprejel republikanska predstavnika tajnika La Malfo in namestnika tajnika inž. Terrano. La Mal-fa je izjavil novinarjem, da so govorili o vprašanjih, ki jih bo treba rešiti, in predvsem o ustavnih zadevah ter funkcioniranju raznih organov države, odločno pa je zanikal, da bi govorili o sestavi vlade. Predvsem so hoteli razpravljati o splošnih vprašanjih, ki so tudi predmet »verifikacije*.
Moro je nato zapustil predsedniško palačo in na sedežu KD sprejel tajnika KD Rumorja, predsednika skupine senata Gavo in predsednika skupine poslancev Zac-
cagninija. Rumor je po sestanku izjavil, da so si na kratko obrazložili stališča, ki jih bodo poglobili jutri, ko se bo sestalo ob 11. uri vodstvo KD.
Kaže, da so bili storjeni prvi ko-raki za rešitev vladne krize dežele Sicilije, do katere je prišlo —
Aldo Moro
kot v primeru osrednje vlade — za-radi pojava prostih strelcev. Pred' sednik dežele je namreč pozval po-slance, da se sestanejo 9. februarja in volijo predsednika deželne vlade. Dekret je podpisal predsednik deželnega sveta Lanza. Izvršni odbor skupine demokristjanskih deželnih poslancev pa je soglasno ponovno izvolil kot kandidata za deželnega predsednika posl. Coni-glia, ki je vladi predsedoval že do sedaj. Odbor je odločno obsodil »neodgovorno postopanje prostih strelcev*. V Rim sta odpotovala deželna tajnika KD in PSI, kjer bosta razpravljala z osrednjimi vodstvi strank o nadaljnjem razvoju krize na Siciliji.
Sindikalni organizaciji CISL in CGIL sta v ločenih sporočilih odločno zanikali, da bi prišlo do kakršnih koli sporazumov glede ureditve spora za uslužbence elek-triških podjetij, oziroma da bi bile osnove za pričetek pogajanj. Bilo je sicer govora o nekaterih vprašanjih, ki bi lahko postala osnova za sporazum, vendar še zdaleč ne gre za določevanje odstotkov, enkratnih izplačil ali normativnih določil. Zato pozivajo prizadete uslužbence, da se ravnajo izključno po tem, kar bodo uradno sporočile sindikalne organizacije.
Nadaljuje se stavka zdravnikov v bolnišnicah, ki se je pričela v ponedeljek in ki se bo zaključila v soboto.
TRST, sreda 26. januarja 1966 L0NG0V0 POROČILO M 11. KONGRESU KPI V RIMU POD GESLOM:
«Za mir, za italijansko pot v socializem novo demokratično večino in enotnost»
Kongres je slovesno počastil Togliattijev spomin ■ longo je zelo ostro obsodil ameriško napadalno vojno v Vietnama in kritiziral kitajsko KP ter je poudaril, da je politika levega centra doživela popoln neuspeh - Kitajci se vabilu na kongres niso odzvali ■ Danes se začne diskusija o Longovem poročilu
„„.....................................................................................................min
PRED ZAOSTRITVIJO VOJNE V VIETNAM«?
Johnson namerava obnoviti bombardiranje Severnega Vietnama
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 25. — V veliki dvorani palače kongresov EUR v Rimu se je danes začel 11. kongres KPI. Ze pred napovedano uro je bilo na trgu pred kongresno palačo vse živo. Prihajale so delegacije od vsepovsod, da prvič sklepajo v odsotnosti svojega velikega voditelja Togliattija o usodnih vprašanjih mednarodne in notranje politike. Nad tem kongresom italijanskih komunistov pa še vedno lebdi velika osebnost pokojnega voditelja ne samo v dvorani, kjer je na desni strani velikega rdečega okvira, ki pokriva vso sprednjo stran velika slika Togliattija, ki govori množici in na sredini napis, ki jasno spominja na njegovo politično dediščino in ki je srž Longovega poročila o kongresu: «Za mir, ga pohod po italijanski poti v socializem, novo demokratično večino in enotnost delavskih in socialističnih sil*.
Najprej je predsednik kongresa sen. Terracini slovesno orisal pomen političnega delovanja pokojnega Togliattija. V življenju KPI ni bilo nobenega kongresa, odkar je bila partija ustanovljena, da bi se ga Togliatti ne udeležil.
Zgodovina KPI je v določeni meri Togliattijev življenjepis. Od ustanovitve dalje preko desetletja in pol ter še več surove borbe proti fašizmu, potem oborožene borbe proti nacističnemu okupatorju in končno vztrajnih naporov za izoblikovanje izvirne borbe za socializem v italijanskih pogojih, vse to so bili zgodovinski momenti borbe KPI, kjer je Togliattijeva osebnost vtisnila svoj pečat političnemu dogajanju.
Kongres je otvoril poslanec Nat-ta, ki je predložil delegatom naj v prvem dnevu predseduje delu kongresa senator Terracini, nato so imenovali predsedstvo kongresa. Na čelu je sekretar partije poslanec Luigi Longo, v predsedstvo je bila izvoljena tudi tržaška delegatka Ar-mida Zobčeva. V tržaški federa ciji pa so prof. Paolo Šema, sen Vittorio Vidali in deželni tajnik Sil vano Bacicchi, federacijo komuni
rova vlada že poslala tja.» »Izjavljamo, na najbolj jasen in odgovoren način — je dejal Longo — da bi vsak poskus vplesti Italijo na kakršen način v ameriško pustolovščino, povzročil žalostne posledice in ostro ljudsko borbo.* Potem pa je poudaril: «Ali se agresija konča ali pa se bomo znašli vsi v kratkem pred mednarodno krizo, katere posledice so nepredvidljive.*
Drugi del svojega govora je Longo posvetil odnosom s , kitajskimi komunisti. Obtožil jih je, da zaradi svojih ekstremističnih stališč zavirajo osvobodilno borbo vietnamskega ljudstva. Ameriško agresijo v Vietnamu danes v največji meri zavirajo socialistične dežele «in predvsem tista, ki je najmočnejša med njimi, se pravi Sovjetska zveza*. Longo je tudi povedal, da je KPI povabila na kongres tudi kitajske komuniste, toda poslali so le brzojavko s svojimi čestitkami ni se kongresa ne udeležujejo.
Kljub precej ostremu napadu na kitajske komuniste pa Longo ni pozabil povedati, da prioada velik del krivde za nastali položaj ZDA in drugim državam, ki niso še hotele priznati Kitajske ter ji omogočiti vstop v OZN.
Nato. je obravnaval vprašanja o-boroževanja, protiimperialistične borbe v Latinski Ameriki in drugod po svetu. V tej zvezi je dejal, da bi se Italija morala odreči atomski oborožitvi ter ne bi smela dovoliti, da bi Zahodna Nemčija prišla do atomskega orožja. Italija bi morala nadalje napeti vse svoje sile, da hi prišlo po zapadlosti atlant-
Sporocilo raznim vladam - Posvetovanje v Beli hiši - Nadaljuje se borba med Humphreyevo skupino in zagovorniki zaostritve
WASHINGTON, 25. — Zvečerso uradno objavili, da je ameriška vlada v zadnjih 48 urah sporočila vladam, s katerimi je bila v stiku med svojo diplomatsko ofenzivo v zvezi z Vietnamom, da ZDA «ne bi mogle kompromitirati varnosti svojih o-boroženih sil z neskončnim nadaljevanjem prekinitve bombardiranja Severnega Vietnama*.
Pozneje je Bela hiša javila,
da je predsednik Johnson sklical nocoj v svojem uradu voditelje obeh strank v kongresu in glavne voditelje svoje uprave. Na sestanku so govorili o Vietnamu. Johnson je pozval u-deležence sestanka, naj strogo molčijo o vsem, o čemer so govorili.
Na sestanku so bili podpredsednik Humphrey, državni taiik Dean Rusk, tajnik za obrambo McNa-mara, predsednik odbora združenih glavnih štabov general Whee-ler, ravnatelj CIA William Ray-bon, državna podtajnika George Bali in George Bundy, demokratični voditelj v senatu Mike Mans-field, demokratični senator Wii-liam Fulbright, republikanski senator Dirksen ter še nekateri drugi poslanci in senatorji.
Nocoj je predstavnik Bele hiše
. Predsednik republike Saragat, je Jtaeg pooblastil Alda Mora za se-?**vo nove vlade, s čimer je pre-**« vladna kriza v drugo razdobje Jetičnih pogajanj med štirimi **tankami levega centra. Danes se ?*»tanejo demokristjani, v naslednjih dneh pa izvršni odbori PSI, JoDl in PRI, ki bodo izdelali pro-•Jtfc vlade in svoje zahteve. To T*««lobje bo verjetno trajalo do konca tedna, lahko pa se zavleče, je znano, da je v vrstah KD Precejšen razdor. Pogajanja med •Milmi strankami se bodo torej JMetno pričela šele prihodnji te-®«n, ko morajo najti skupen jezik fode vladnega programa. Sele na-J* bodo lahko pričeli govoriti o ?*ebah, ki naj ta program izvede-*. kar bo verjetno predstavljalo
.Zato se na splošno govori, da f?*a ne bo kratka in da bo ver-Utao trajala do sredine februarja, ^bistvu pa seveda ne gre za pred-Jbjeni »vozni red* pogajanj, tem-za nasprotja, ki jih bodo mo-premagati, In zlasti za različ-S* stališča ter nejasnosti v vrstah Zaman se ponovno ne govori ? novi ostavki tajnika KD Rumor-n e zahtevah različnih demo-JJJštjansklh struj (in med njimi ftjtt Scelbovih »centristov*), da bi „9* zastopane v novi vladi. Dana*-j® Morove izjave pa napovedujejo Jjadnl program, kf naj bi bil v podoben dosedanjemu, če-fi*v iz meglenih in splošnih izjav i*n»Ja, da naj bi bil program še 5*koUko bolj zvodenel, kot je bil p Praktičnem izvajanju dotedanji. T® drugi plati pa so socialisti po ?*Ve»n posvetovanju z Morom po-”®v«o omenili možnost dejanske c^dne krize in novih volitev, kot 5 že storil n« razgovoru s nred-Brdnikom republike predsednik skupne socialističnih senatorjev Tol-
loy.
Včeraj se je začel v Rimu enajsti kongres KPI — ki ga zasleduje ves tiskovni svet — z Longo vim poročilom, ki vsebuje v glavnem že znane predkongresne teze. O poročilu se bo danes razvila diskusija, ki kaže, da bo poglobljena in zanimiva in bo trajala več dni. Komunistična partija Kitajske ni poslala na kongres svojih zastopnikov.
V Južnem Vietnamu se nadaljujejo spopadi, a osvobodilna vojska je izpustila 60 južnovietnamskih ujetnikov. Neki ameriški profesor, lu je obiskal Hanoj, je izjavil, da Johnson lahko enostavno uporabi telefon, če hoče stopiti v stik z osvobodilno fronto in dodal: »Jaz to vem, ker sem tako storil v petek.* V Washingtonu pa so uradno sporočili, da ameriška vlada »ne bi mogla kompromitirati varnosti svojih oboroženih sil* z neskončnim nadaljevanjem prekinitve bombardiranja Severnega Vietna ma. Senator Mansfield je včera,
odločno zanikal novice iz Kaira, da so ZDA znova posredovale pri hanojski vladi in ponudile podaljšanje prekinitve bombardiranja dokler ne bodo dobile odgovora hanojskih voditeljev. Dodal pa je, da predsednik ni še nič odločil glede obnovitve bombardiranja Prav tako ni hotel komentirati informacije o obvestilu, ki ga je a-meriška vlada poslala raznim vladam.
Kakor je znano, je senator Fulbright po včerajšnji seji zunanjepolitičnega odbora predlagal, naj ameriška vlada privoli v udeležbo delegacije osvobodilne fronte pri pogajanjih. Predlagal je, naj se priznanje osvobodilne fronte kot vojskujoče se stranke objavi, še preden se začne razmišljati o nadaljevanju bombardiranja. Po njegovem mnenju bi to pripomoglo k nadaljnjemu razvoju v pozitivno smer. Senator je izjavil, da je Washington bil 16 let ujetnik svoje politike. Glede Kitajske je poudaril, da ni mogoč noben sporazum o razorožitvi, če se pogajanj ne udeleži Kitajska.
Opazovalci ter politični in diplomatski krogi se sprašujejo, do kakšne mere bo parlamentarna skupina, ki podpira podaljšanje pavze bombardiranja, vplivala na odločitev predsednika. Znano je, da vojaški svetovalci pritiskajo na predsednika, naj odredi obnovitev bombardiranja. Tudi Fulbrightova skupina dobiva vedno več pristašev. To gibanje je pravzaprav sprožil voditelj demokratične skupine v senatu Mansfield, ki Je včeraj zjutraj poudaril, da se ne sme prekiniti letalsko premirje, dokler bo upanje, da to premirje pomaga k začetku diplomatske faze.
Profesor Staughton Lynd, M Je nedavno obiskal Hanoj, Je v razgovoru s skupino pristašev organizacije za mir med drugim izjavil: «Ce bi hotel predsednik Johnson stopiti v stik z vietnamsko narodnoosvobodilno fronto, mu ni treba drugega, nego da uporabi telefon. Jaz to vem, ker sem to storil v petek.* Dejal je, da Je klical po telefonu urad vietnamske osvobodilne fronte v Pragi in da Je v pogovoru v angleškem jeziku dobil zahtevana pojasnila glede stališča osvobodilne fronte. Pripomnil je: »Kako more Johnsonova uprava u-pati, da bodo verjeli v iskrenost njeng mirovne ofenzive, ko zavrača stik z neposrednim nasprotnikom? Nisem tako naiven, da bi mislil, da je dovolj telefonirati, da lahko preneha vojna, toda zdi se mogoče naj ti sredstvo za začetek pogovora.*
V Južnem Vietnamu se nadalju jejo spopadi na raznih sektorjih. Na področju Dananga so osvobodilne sile povečale svojo dejavnost in izvedle v zadnjih 24 urah več napadov. Močan napad so osvobodilne sile izvedle na Danang že sinoči. V
zije v An Ke. Vsi vojaki so zgubili življenje.
Severnovietnamska tiskovna agencija poroča, da so osvobodilne sile izpustile ob budističnem novem letu 60 južnovietnamskih vojnih ujetnikov.
poudaril, da se ne sme prekiniti letalsko premirje, dokler bo upanje. da to premirje pomaga pri začetni diplomatski fazi. 2c prej pa je senator Fulbright predlagal, naj se prizna osvobodilna fronta ko; vojskujoča se stranka, preden se začne razmišljati o nadaljevanju bombardiranja.
V zvezi z umorom Ben Barke je goli stični poslanec Lemarchand med zasliševanjem izjavil, da ga je Fi-
ir on. ugrabitelj Ben Barke, pred aaic «i»v«tc na	—
smrtjo obvestil, da so maroške ob-1 bližini Dananga le ameriški tovor-lasti plačale milijon novih frankov n jak zadel na mino in eksplodiral;
več vojakov je bilo mrtvih.
lasti plačale milijon za ugrabitev.
Iskanje razbitin indijskega letala, ki je zadelo v Mont Blanc, pri čemer je zgubilo življenje 111 potnikov, so morali na francoski strani prekiniti, na Italijanski strani pa je iskanje omejeno.
V džungli se je danes ponesrečilo ameriško prevozno letalo, v katerem je bilo 43 vojakov s štirimi člani posadke. Letalo se Je ponesrečilo kmalu potem, ko je odletelo iz
V Jugoslaviji nevarnost poplav
stične mladine predstavlja Zupan-cich, dolžnostna delegata pa sta k'Giuseppe Burlo .(član centralnega * komiteja) in poslanka Marija Ber-netič (članica kontrolne komisije). Med goriškimi delegati pa sta Me-nichino in Bergomas.
Vseh delegatov na kongresu Je 871, ki zastopajo 1,615.296 članov in 151 delegatov, ki zastopajo s posvetovalnim glasom nekaj čez 175.000 članov mladinske federacije.
Kongresa se udeležujejo tudi številne delegacije italijanskih strank in delegaciji komunističnih strank iz drugih dežel. Jugoslovansko delegacijo vodi Veljko Vlahovič, sovjetsko pa Suslov, delegacijo PSI vodi drugi tajnik Brodolini, delegacijo PS1UP Vec-chietti, na čelu socialdemokratov je poslanec Orlandi, radikalce zastopa med drugimi dr. Panello, a republikance odv. CifaTelli. Prisotni so tudi opazovalci vseh drugih italijanskih strank razen mi-sovcev in monarhistov.
Glavno poročilo je podal Luigi Longo. Njegov govor je bil zelo obširen ter je trajal skoraj štiri ure- tipkano besedilo obsega kar 91 strani.
V prvem delu je obravnaval mednarodna politična vprašanja in predvsem ameriško agresijo v Vietnamu. V tej zvezi je poudaril, da osvobodilno vojno v Vietnamu podpira na najbolj uspešen način prav Sovjetska zveza. Kritiziral pa je italijanske socialiste, ki sicer zavzemajo z besedami pravilno stališče, toda njihovi ministri v vladi niso niti malo premaknili politike italijanske vlade.
Ostro je opozoril novo vlado, ki jo bodo sestavili, naj ne nudi nobene opore ameriški agresiji v Vietnamu ter «naj odpokliče sredstva in ljudi, ki bi jih bila morda Mo-
škega pakta do zamenjave sedaj obstoječih zavezništev kot sta atlantski in varšavski pakt s kolektivnim varnostnim evropskim sporazumom.
V prvi vrsti pa italijanski komunisti zahtevajo, da Italija jasno odbije vsakršno svojo odgovornost glede vietnamske agresije.
Potem ko je obširno obravnava! nove pogoje gospodarskega in družabnega življenja v socialističnih deželah je Longo prešel na analizo gospodarskega in socialnega in političnega razvoja v Italiji.
Ta del njegovega govora je bil najdaljši jn ga ne r. oremo strniti v nekaterih stavkih. Njegove najvažnejše teze so:
Politika levega centra je doživela svoj popoln polom, v Italiji se ni spremenilo ravnotežje gospodarskih, socialnih in političnih sil, kajti dejansko vladajo še vedno v deželi monopolistični kapital in veleposestniki. Dokazano je, da je vsakršna poteza vlade levega centra propadla, kadar koli je e malo ogrožala interese privilegiranih razredov. V teh pogojih pa Se krepijo resnične socialistične in napredne sile. Med te spadajo v prvi vrsti stranka proletarske enotnosti, kakor druge socialistične sile. Mogoče pa je mobilizirati tudi druge sile, zlasti katoliške. V tej zvezi je Longo pozitivno o-cenil zaključke vatikanskega koncila. Razgovor s katoličani je danes mogoč ne le na podlagi skupnih interesov delavcev, temveč tudi na širšem področju borbe za demokracijo in resnično svobodo.
Zadnji del svojega govora pa je tajnik KPI posvetil vprašanju okrepitve stranke in njene večje prodornosti med mladino in ženskami. O posameznih vprašanju! posebno glede gospodarskega stanja bomo še pozneje pisali ko se bo razvnela diskusija Mnogi namreč mislijo, da bo ta diskusija zelo zanimiva, ker se komunisti dobro zavedajo, da se postavljajo vprašanja, ki so življenjske važnosti in glede katerih se ne more mimo samo s šablonskimi frazami, temveč jih jo treba temeljito analizirati.
Prvi dan kongresa se je zaključil z izvolitvijo raznih komisij, ki so se že sestale zvečer. Kongres nadaljuje jutri svoje delo z diskusijo.
VL. KENDA
Luigi Longo
......................................■■■■■■■■■ ■luminmiiimmHimniimimimiimimiiiimiiui.■iiiimmiiiiiiia
PO TRČENJU LETALA OB STENO MONT BLANCA
Prekinili so do pomladi iskanje trupel ponesrečenih potnikov
Trupla in razbitine polagoma pokriva snežna odeja • Slabo vreme in snežni viharji ne dopuščajo nadaljnjega iskanja
BEOGRAD, 25.	- Zboljšanje
vremena je omogočilo skoraj popolno normalizacijo cestnega prometa Po drugi strani pa je naglo topljenje snega in premikanje ledu na rekah povečalo nevarnost poplav. Donava, ki je pri Donjem Milanovcu sinoči dosegla kritično točko in grozila s poplavo mesta, je začela na srečo hitreje odtekati, tako da je za sedaj nevarnost minila. Jutri bodo enote JLA pričele minirati led na najožjem delu Donave v Pazanu; tu je led dvsegel debelino 15 metrov. Na ostalih delih Donave ni tako nevarno.
Pri Cupriji, kjer je Morava dosegla 2 metra nad normalno gladino, so uvedli dežurno službo ob obali. Promet na cestah je v glavnem normaliziran, čeprav se voznikom še vedno priporoča previdnost in zmanjšanje hitrosti.
iiiiiiiiiiniiiiiHiiniiiiiiimumiiiiHiiiiiiiMiimiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
CHAMONIX, 25. — Danes so morah prekiniti iskanje razbitin indijskega letala, ki je včeraj zadelo v steno Mont Blanca, pri čemer je zgubilo življenje 117 potnikov. Na vsem področju divjajo snežne nevihte in grozi nevarnost plazov. Sneg polagoma pokriva razbitine letala in trupla.
Nocoj so javili, da so iskanje žrtev opustili do pomladi zaradi slabega vremena.
Okoli enajste ure se je iz Chamo-nixa dvignil helikopter «Sikorsky», da bi prepeljal na kraj nesreče reševalne skupine, da bi zbrale trupla ponesrečencev in bi jih nato pripeljali v dolino. Toda zaradi slabega vremena so prekinili polete helikopterjev. Se prej je eden od helikopterjev letel nad krajem nesreče, toda ni mogel pristati zaradi snežne nevihte. Ob povratku so strokovnjaki izjavili, da so opazili številne razbitine letala, med katerimi so na Italijanski strani Mont Blanca videli en motor. Okoli poldne je prišel v Chamonix indijski poslanik v Švici, ki se je sestal z izvedenci preiskovalnih skupin.
Z italijanske strani so začeli že zgodaj iskanje na prizadetem področju. Omejili so se na iskanje morebitnih dokumentov in drugega materiala, ki ga je veter eventualno zanesel v dolino. Pri iskanju so sodelovale skupine karabinjerjev in skupina planincev skupno z gor-
NADALJUJE SE PREISKAVA O UGRABITVI BEN BARKE
Nadaljnji potek preiskave potrjuje da so ugrabitev organizirali iz Maroka
Figon je Lem*rchandu in Marvieru povedal vse podrobnosti o tigra-bitvi . Boucheseiche je poslal novo pismo preiskovalnemu sodniku
PARIZ, 25. — Preiskovalni sodnik Zollinger nadaljuje zasliševanje v zvezi z ugrabitvijo Ben Barke. Kakor je znano, je včeraj zaslišal golističnega poslanca Lemarchanda. O tem zaslišanju poroča današnji pariški tisk pod velikimi naslovi.
Nocoj je državno pravdnižtvo objavilo sporočilo, Ki pravi, da je Lemarchand izjavil preiskovalnemu sodniku, da ga je Georges Figon pred smrtjo obvestil da so maroške oblasti plačale milijon novih frankov za ugrabitev Ben Barke. Poročilo dodaja, da je Figon prišel k Lemarchandu ne kot k advokatu, temveč kot k politi ku, 2. novembra, aa ga zaprosi za zaščito. Figon je povedal Le marchandu, kar je vedel o zadevi Ben Barke
Sporočilo državnega pravdnlštva dodaja, da Je Lemarchand rekel preiskovalnemu sodniku, da je, potem ko ga je Figon obiskal, stopil v stik s komisarjem Jeanom Cail-le, ki je več ur pozneje sporočil Lemarchandu, da francoska protivo-hunska služba ni odgovorna za u-grabitev. Ker ga je skrbela usoda Ben Barke, je Lemarchand telefoniral naslednjega dne Figonu in vprašal, kaj se je zgodilo z Ben
kmalu potem, ko je ooieteio iz i vprasai, kuj se je zguuiiu « glavnega štaba prve ameriške divi-1 Barko. Figon mu je sporočil, da so
Ben Barko odpeljali na Lopezov dom, kjer so ga živega zaprli v klet, in stražil ga je neki Maročan. Figon mu je tudi rekel, da je Lopez sprejel na svojem domu maroškega notranjega ministra generala Mohameda Ufkira in načelnika maroške tajne policije majorja Ahmeda Dlimija.
Na vprašanje, ali so bili ugrabitelji plačani, je Figon rekel Lemar-chanau, da so jim bili obljubili milijon frankov ter da je neki maroški študent v Parizu dobil nalogo, naj jim izroči ta znesek po potrebi. Lemarchand je dodal, da je Figon zaključil pogovor z očitkom, ker je obvestil policijo.
Sporočilo dodaja, nato,' da je sodnik Zolliger ponovno zaslišal tudi časnikarja Jeana Marvlera od tednika «Express», ki je rekel, da je vedel še pred izginotjem Ben Barke, da so Maročani poverili Figonu organizacijo neke ugrabitve, toda ni vedel, kdo bi moral biti žrtev. Marvier, ki je poznal Figona
dvajset let, Je rekel, da ga je videl večkrat po ugrabitvi Ben Barke in da mu je ta rekel, da je videl generala Ufkira, ko je zadel v grlo Ben Barko z bodalom, bolj da bi ga teroriziral, kakor pa da bi ga ranil*.
Zvedelo se je tudi, da je Georges Boucheseiche, ki je vpleten v ugrabitev Ben Barke, poslal 21. januarja preiskovalnemu sodniku pismo, v katerem pravi: Bojim se, da me bo doletela enaka usoda kakor Figona, ki po mojem mnenju ni napravil samomora.* Nato dodaja: «Ne obtožujem prave policije, temveč drugo «policijo», ki je imela ves interes, da Figon ne pove resnice o ugrabitvi Ben Barke.* Pismo je bilo oddano na pošto 15. novembra v Bad Godesbergu v Nemčiji.
Bivši maroški zunanji minister Reda Guedira, ki je prišel v petek v Pariz, je danes popoldne zopet odpotoval v Rabat. Časnikarjem je izjavil: «Mislim, da je bilo moje potovanje zelo koristno za prihodnost francosko-maroških odnosov.* Maroški poslanik v Parizu, ki ga je njegova vlada odpoklicala, bo odpotoval jutri zjutraj v Rabat.
skimi vodniki. Baje so našli raztrgane dokumente in kose oblek, ki jih je močan veter zanesel daleč od kraja nesreče. Ker se je vreme naglo poslabšalo, so morali iskanje prekiniti. Tudi manjše letalo, opremljeno s smučmi je letelo nad krajem nesreče, toda ni moglo pristati zaradi slabega vremena. Ugotovili so, da so razbitne raztresene povečini na francoskem ozemlju. Toda tudi na italijanski strani je precej materiala.
Do sedaj se glede nesreče postavljajo samo domneve. Upajo, da bodo našli »registrator*, majhen kovi-nast zabojček, ki vzdrži vsak udarec in ki registrira glavne podatke o poletu. Izvedenci se sedaj sprašujejo, zakaj je letalo letelo tako nizko. Iz Ženeve so letalo pooblastili, da se z rišine 9.000 metrov spusti na 5.700 metrov. Letalo pa je treščilo v skalo v višini 4.700 metrov. Gre torej za tisoč metrov razlike.
Wilson razložil svoje načrte o Rodeziji
LONDON, 25. — Predsednik britanske vlade Wilson je danes v spoduji zbornici izjavil, da je v Rodeziji glavni smoter britanske vlade streti tamkajšnji upor v čim krajšem času, ne da bi po vzročili večjo ikodo deželi. V ta namen se bodo nadaljevale in po potrebi zaostrile gospodarsKe sank cije.
Prvi korak na poti k normalno sti Lo povratek k ustavnemu re žimu in o prihodnosti Rodezije se ne bo britanska vlada pogajala s sedanjim režimom, ki nezakonito upravlja Rodezijo. Zatem je Wilson izjavil, da je bil gu-verne • Gibbs pooblaščen spreje’’ od Smithove vlade predlrge glede prenehanja uporniške uprave toda pogajanja o istavni prihodnosti Rodezije so mogoča samo s predstavniki vsega prebivalstva. Po odstranitvi Smithove vlade bo torej sledila predhidna doba, preden se bo obnovil ustavni režim Kot prvi ukrep bo britanska vla da takoj preklicala gospodarske ukrepe, ki paralizirajo gospodarstvo v deželi. Potrebni zakonodajni ukrepi so že pripravljeni in bodo lahko takoj stopili v velja vo.
Zatem je Wilson izjavil, da bo guverner Gibbs sestavil začasno vlado s predstavniki javnega mnenja vseh plemen, medtem ko bosta policija in vojska prešli pod neposredno oblast guvernerja. Britanska vlada bo morala hkrati dobiti zagotovila in učinkovita Jamstva, da se ne ponovi upor in da se zaščitijo človeške pravice. Wilson je dejal, da ni moč predvidevati, koliko časa bo trajala 'prehodna doba pred uvedbo ustavnega režima. Treba se bo prilagoditi spremembam ustave iz leta 1961, da se nato imenuje ustavna vlada, pri čemer bo treba odpraviti vsako obliko zatiranja manjšine nad večino in o-bratno.
Dodal je, da je britanska vlada neposredno odgovorna za Rodezijo in je pozval rodezijsko prebivalstvo, naj pospeši Konec Smithovega režima, kajti »vsak teden, ki poteče, samo veča politične in
gospodarske težave dežele, pri čemer postaja proces obnove težavnejši«
Wilson je nato izjavil, aa bo začasna vlada imela izvršno in zakonodajno oblast, pozneje se bodo začela v vsej deželi posvetovanja, da vidijo, pod kakšno ustavo naj se razpiiejo 'svobodne volitve. Zatem bodo prešli k popolnemu ustavnemu rciiimu z ločitvijo izvršne in zakinodajne oblasti.
Jugoslovanska
odlikovanja
italijanskim osebnostim
RIM, 25	— Jugoslovajisiu vele-
poslanik v Rimu Ivo Vejvoda, ki je pred kratkim izročil predsedniku vlade Aldu Moru najvišje odlikovanje jugoslovanske republike, je včeraj izročil v imenu maršala Tita na sprejemu v veleposlaništvu italijanskim osebnostim visoka odlikovanja.
Veleposlanik je izročil ministru Mattarelli, podtajnikoma Salizzoni-ju in Zagariju, sen. Cassanu in načelniku kabineta predsednika vlade Manzariju red jugoslovanske zastave z lemo. Funkcionarji zunanjega ministrstva in predsedstva vlade, ki so bili člani delegacije in ki so spremljali predsednika vlade mora med bližnjim obiskom po Jugoslaviji, pa so prejeli red jugoslovanske zastave z zlatim vencem.
Na sprejemu so bili prisotni: minister Mattarella, podtajnika Žaga* ri in Battista, generalni tajnik ministrstva za zunanje zadeve Cata-lano, načelnik kabineta ministra Pompei, generalni ravnatelj za politična vprašanja Gaja, generalni ravnatelj za gospodarska vprašanja Oriona ter drugi funkcionarji ministrstev za zunanje zadeve in za zunanjo trgovino ter predsedstva vlade.
Veleposlanik Ivo Vejvoda je po izročitvi odlikovanj izjavil, da hočejo ta odlikovanja izražati visoko priznanje njegove de ele za prispevek italijanskih osebnosti k razvoju in okrepitev prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in za katere predstavlja obisk pred-sednika Mora novo stran in še tesnejše sodelovanje glede dvostranskih vprašanj kot tudi v skupnih naporih za mir. Minister Mattarella se je zahvalil za odlikovanja in je poudaril, da odnosi med obema državama predstavljajo primer razumevanja solidarnosti in sodelovanja. Ta primer je še zlasti po-memben in koristen za cilje miru, ker gre za državi z različnim gospodarskim in političnim sistemom.
NOVI DELHI, 25. - predsednik kitijske vlade Cuenlaj je poslal danes Indiri Gandi čestitke ob njem izvolitvi za predsednico indijske vlade. Cuenlaj vošči Indiji in njenemu ljudstvu srečo in blaginjo.
Indijske in pakistanske čete so se začele danes umikati s svojih položajev v skladu s sporazumom, ki sta ga sklenila načelnika glavnega štaba indijske in pakistanske vojske. Na podlagi sporazum« v Taškentu se mora umik zaključiti 25. februarja.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 7.5, najnižja 2.9, ob 19. uri 7.4: vlaga 84 odst,, zračni tlak 1015.9 pada, veter 5 km jugovzhodnik, nebo 5 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7.3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 26. Januarja Pavla
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.02. Dolžina dneva 9.28. Luna vzide ob 10.03 in zatone ob 21.49 Jutri, ČETRTEK, 27. januarja
Janez
SEJA OBČINSKEGA SVETA
Ostra Tonetova kritika leve sredine v razpravi o občinskem proračunu
Med drugim je dejal, da odbor ni izpolnil obveznosti do Slovencev V razpravi sta spregovorila tudi Adovasio (KD) in Morpurgo (PLI)
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta se je nadaljevala razprava o letošnjem občinskem proračunu. Vodja komunistične skupine Tonel je v svojem govoru v začetku poudaril, da sedanja razprava o proračuna ima še poseben pomen, ker se razpravlja o zadnjem proračunu pred koncem upravne dobe sedanjega občinskega sveta. Potem ko je omenil vladno krizo, je dejal, da je vlada padla zaradi globokih nasprotij, ki vladajo med strankami levega centra, kar ponovno dokazuje, kako je zgrešeno popuščati izsiljevanju desnice v u-panju, da bi jo pridobili. Dejstva so dokazala, je nadaljeval Tonel, da sta potrebna politični preokret in sestava nove večine, za kar se komunisti borijo.
Nato je Tonel prešel na obravnavanje krajevnih gospodarskih razmer in poudaril, da je že obče priznano, da je gospodarski propad Trsta dosegel skrajne meje. Velike borbe za ladjedelnico Sv. Marka in za okrepitev pristanišča in zahteve delavcev za boljše življenje postavljajo s silo zahtevo po izvajanju programa za gospodarsko in socialno obnovo. Tonel je nadalje dejal, da je treba v tem trenutku zahtevati od bodoče nove vlade točne obveznosti, da se ne bo podrejevala sklepom EGS ter zahtevo o bistvenem popravku rimskih dogovorov, ki so preživeli svoj čas.
Potem ko je ugotovil, kako so se in se še vedno komunisti borijo za rešitev vseh vprašanj in težav, ki zavirajo gospodarski napredek mesta, je Tonel dejal, da ne zadostuje, da stranke levega centra soglašajo z zahtevami po globokih spremembah v korist Trsta, če potem te stranke, ki so na vladi, odklanjajo te spremembe in onemogočajo vsak poskus, da bi se uresničile. Nato je dejal, da je treba napraviti tudi negativni obračun delovanja levega centra v krajevnem merilu. Pri tem je omenil, da je bila po velikih naporih in zavlačevanjih končno le sestavljena mestna delegacija, ki bi morala zagovarjati v Rimu pravice Trsta v skladu z borbami, ki jih vodijo v mestu sindikalne organizacije in vse prebivalstvo. Ta delegacija pa ni delovala tako, kot so pričakovali Tržačani, ampak je njeno delovanje večkrat zaspalo predvsem zaradi krivde v krajevnem in vladnem merilu.
Zatem je ostro, kritiziral bivšega predsednika vlade in druge vladne predstavnike, ki niso hoteli sprejeti tržaških predstavnikov ter je poudaril, da imajo pri tem svoj delež krivde tudi tržaški predstavniki levega centra. Glede komunističnih pobud za politiko miru na svetu je Tonel dejal, da je sramotno, da se tržaški občinski svet ne sme zanimati za tako važna vprašanja.
Na področju demokracije, je nadaljeval Tonel, nam je bilo zagotovljeno, da bo levi center začel obravnavati vprašanja slovenske skupnosti na drugačen način.
«Ne verjamemo, da je vstop Slovenca v odbor v najmanjši meri premaknil v pozitivnem smislu vprašanja, ki zanimajo slovensko skupnost. Tega vprašanja niso rešili ne vlada levega centra ne deželna u-prava in niti občinski odbor. Mi smo vedno poudarjali, da je zagotovitev enakopravnih pravic manjšine za nas komuniste načelno vprašanje. Tega ni mogoče trditi za koalicijo levega centra. Nasprotno. Vključitev Slovenca v občinski odbor se je vedno bolj pokazala kot dejanje strumentalizacije. Kaj se je od tedaj spremenilo? Nič. Slovenska manjšina, kot je bilo pričakovati, je še danes podrejena ciljem politične razdvojenosti in diskriminacije v levo, ki so lastnost levega centra. Danes so še vedno odprta vsa vprašanja: od dvojezičnega napisa na spomeniku partizanov v Miljah in na spomeniku padlim za svobodo na nokopališču uri Sv. Ani, do vprašanja slovenskih Sol; od pravice slovenskih svetovalcev, da govorijo v svojem jeziku v dvorani občinskega sveta, do sprejema v občinsko službo slovenskih funkcionarjev; od postavitve dvojezičnih napisov v krajih, kjer živijo Slovenci, do tiskanja v slovenščini občinskega biltena.
Zaradi vseh teh vzrokov mi zagovarjamo najširšo enotnost demokratičnih sil in slovenske manjšine v akciji, da se zajamčijo Slovencem vse narodnostne pravice v okviru svobodnega razvoja slovenske skupnosti, za utrditev prijateljstva med Italijani in Slovenci na osnovi zavračanja šovinizma in hujskanja sovraštva.
Komunistični svetovalec je nato ugotovil, da sedanji odbor ni bil v stanju rešiti niti vprašanj, ki se vlečejo že mnoga leta, kot na primer gradnja podzemeljskih prehodov na Trgu Goldoni, muntcipaliza-cija zasebnih mestnih prevoznih prog, ustanovitev občinskih lekarn in municipalizacija osrednje mlekarne ter druga vprašanja, za katera se je odbor levega centra obvezal, da jih bo pozitivno rešil pred kocem svoje poslovne dobe. Vse to dokazuje, je ob zaključku ugotovil Tonel, da je levi center tudi v Trstu propadel in da je dokazal svojo popolnost nesposobnost.
Obširno poročilo o proračunu je imel tudi liberalec odv Morpurgo, ki je napravil obračun štiriletnega delovanja sedanjega odbora in ga v celoti negativno ocenil. Zlasti je kritiziral finančno in gospodarsko politiko občinske uprave, ki ni znala najti drugih poti za povečanje dohodkov kot nabijanje novih davkov Poleg tega pa je poudaril, da je odbor v vseh preteklih letih varal Tržačane z navajanjem načrtov in podatkov o velikih javnih delih, ki niso bila izvedena in niti začeta ter je skoraj vsa svoja posojila doslej uporabil za kritje primanjkljajev v preteklih letih.
Demokristjanski svetovalec dr. A-dovasio pa je govoril predvsem o občinskem delovanju na zdravstvenem področju ter priznal občinskim upraviteljem, da so se, kljub vsem težavam, resno in uspešno spopadli s temi važnimi vprašanji.
«Trst v mojih spominih* je bila tema predavanja, ki ga je sinoči imel v nabito polni Gregorčičevi dvorani dr. Joža Vilfan v o-kpiru torkovih večerov Slovenskega kluba. Predavateljeva razmišljanja, spomini in upanja so bila tako polna vsebine, zanimiva in spontana, da so od začetka do zaključka pritegnila pozornost poslušalcev. Dr. Joža Vilfan, sin pok. odv. dr. Joža Vilfana, poslanca in neutrudnega borca za narodne pravice primorskih Slovencev, je že v mladih letih živel v Trstu v političnem okolju. Aktivno je sodeloval v tedanjih mladinskih društvih in se tukaj začel politično formirati Se vedno je tesno navezan na naše mesto, v svoji politični karieri, na zelo odgovornih mestih kot predstavnik Jugoslavije, med narodnoosvobodilno borbo in na med narodnih forumih pa je ta povezanost prišla še bolj do izraza, zlasti pri reševanju mednarodnih vprašanj.
Dr. Joža Vilfan je v svojem predavanju najprej obudil spomine na svoja doživetja v Trstu, na-
miiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuuiiiiiiiiiiiiifiii!
SESTANEK DEŽELNIH DELEGACIJ STRANK LEVEČA CENTRA
Vse stranke se strinjajo z ustanovitvijo razširjenega odbora leve sredine
Ustanovili so tri komisije, ki bodo proučevale posebna vprašanja Delegacije štirih strank se ponovno sestanejo prihodnji ponedeljek
V začetku seje je župan dr. Fran-zil sporočil svetovalcem vsebino razgovorov, ki jih je imel s podtajnikom ministrstva za javna dela de Coccijem v preteklih dneh. O teh razgovorih smo že pisali in se nanašajo predvsem na sestanek ministrskega podtajnika z gospodarsko konzulto Krščanske demokracije v Trstu.
Odbornik za mestno policijo in prehrano dr. Venier je odgovoril na vprašanje demokristjanskega svetovalca Stopperja v zvezi z izdajo licenc za veleblagovnice. Odbornik je dejal, da se strinja s trditvijo, da bi otvoritev novih veleblagovnic prizadela trgovce na drobno; hkrati pa je omenil, da tudi samopostrež-
ne trgovine Delavskih zadrug delajo težave zlasti malim trgovcem z živili. Sicer pa je poudaril, da je občinska uprava zelo previdna pri izdajanju licenc trgovskim ustanovam izven Trsta. Svetovalec Stop-per je nato povedal, da je ministrstvo za trgovino izdalo nekemu beneškemu veletrgovskemu podjetju, ki ima v Trstu svojo poslovalnico samo za tekstilno blago, da lahko prodaja tudi drugo blago, vključno jestvine. Čeprav ni povedal za katero podjetje gre, je skoraj gotovo, da je mislil na COIN, ki baje namerava odpreti nove prostore za prodajo vsakovrstnega blaga. Občinski svet je nato sprejel nekaj navadnih upravnih sklepov.
Zanimivo predavanje dr. Jože Vilfana
Na sedežu deželnega odbora Krščanske demokracije v Trstu je bil včeraj prvi sestanek delegacij strank levega centra, ki se pogajajo za preosnovo deželnega odbora. Krščansko demokracijo so na sestanku zastopali deželni tajnik Tonutti, Botteri, Martina in Mizzau;
PSDI so zastopali deželni tajnik Zuccalli, Cesare, Ceccotti, Devetag,
Lonza, Ponsele; za PSI so se udeležili sestanka deželni tajnik Fortuna, Angeli, Cellie, Ferrarese, Moro in Pittoni; PRI pa so zastopali deželni tajnik Di Re, Cumbat, Olivie-ro in Rinaldo Fragiacomo. Sestanka se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora dr. Alfredo Berzanti.
Sestanku je predsedoval deželni tajnik KD Tonutti. Takoj v začetku so vse štiri delegacije soglasno u-gotovile, da je treba sestaviti v deželnem svetu odbor večine levega centra, katerega bodo podpirale o-, ziroma bodo v njem zastopane KD,
PSDI, PSI in PRI. Poleg tega so poudarili, da je v deželi dozorel položaj za ustanovitev odbora levega centra neodvisno od vsedržavnih političnih dogodkov.
Na včerajšnjem sestanku so sestavili dnevni red zasedanja. Predstavniki štirih strank so se strinja-
iiiiMiiiiiiiMiHiimmiiimiiiMiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmfiiiiiMiiiiiimiiiiiiiMimiiiminiiiiiiiiHiimiii
ODPOVEDAN OBISK MINISTRA SPAGNOLLIJA
li s tem, da je treba čimprej priti do ustanovitve novega deželnega odbora. V zvezi s tem so poudarili nekatere točke, ki jih bodo štiri delegacije še posebno upoštevale pri izdelavi programskega sporažuma. Da bi pogajanja čimbolj gibčno potekala, so ustanovili tehnične komisije za poglobitev specifičnih vprašanj, nakar bodo predložili svoje zaključke v proučitev in za sklepanje štirim delegacijam, ki se bodo sestale na plenumu. Splošna politična vprašanja bodo predhodno proučili štirje deželni tajniki strank, ki so se že včeraj popoldne prvič sestali v Vidmu ob udeležbi predsednika deželnega odbora Berzan-tija.
Komisija, ki jo sestavljajo izvedenci štirih strank, bo proučila vprašanje ustanove za razvoj kmetijstva. Druga komisija, sestavljena iz političnih predstavnikov in strokovnjakov, bo pripravila študije o deželni finančni družbi. Tretja komisija pa bo poglobila proučevanje vprašanja Gorice in Trsta tudi na podlagi člena 70 deželnega statuta. Komisiji za ustanovo za razvoj kmetijstva in za deželno finančno družbo se sestaneta jutri. Štiri delegacije pa se ponovno sestanejo v Trstu prihodnji ponedeljek.
Na rešitev čakajo številna pomorska in pristaniška vprašanja
Med drugim so hoteli tržaški gospodarstveniki razpravljati z ministrom tudi o modernizaciji pristanišča
Sinoči so uradno sporočili, da ministra Spagnollija ne bo v naše mesto, kakor je bilo napovedano. Minister za trgovinsko mornarico bi se bil moral udeležiti zasedanja Zveze krščanskih operaterjev, ki bo v Verdijevem gledališču prihodnjo soboto. Krščanska zveza gospodarskih operaterjev in indu-strijcev 'je doslej imela svoje redne shode v Milanu, Turinu in drugih važnih mestih po državi, letos pa se je odločila za Trst, Minister za trgovinsko mornarico naj bi bil dal tržaškemu zasedanju še posebno obeležje, njegova prisotnost v našem mestu pa hi bila lah-ko postavila ponovno na dnevni red vsa tista vprašanja, ki so še vedno aktualna in nerešena, in ki se tičejo našega pristanišča, realizacije pristaniške ustanove, podelitve finančnih sredstev za modernizacijo luških naprav, itd. V tržaških poslovnih krogih so pričakovali ministrov prihod s toliko večjim zanimanjem, ker je prav te dni dospela iz Rima vest, po kateri je bil finančni prispevek za modernizacijo pristaniških naprav ponovno zmanjšan od obljubljenih 2,5 na 1,5 milijarde lir. To naj bi bil prispevek za Trst iz skupnih 75 milijard lir, ki predstavljajo pr. vi obrok v okviru sredstev petletnega razvojnega načrta za razvoj italijanskih luk. (Poleg teh sredstev, ki so predvidena v skupni višini 260 milijonov lir bodo nekatera pristanišča na jugu države prejele še nekaj milijard iz blagajne za jug (Cassa per il Mezzogiomo).
Vprašanje kritja finančnega primanjkljaja Javnih skladišč bo po zadnjih izjavah podtajnika na ministrstvu za trgovinsko mornarico Riccia ugodno rešeno, in sicer tako, da bo država prevzela nase breme, ki ga predstavlja kritje po slovnega pasiva podjetja vse do trenutka, ko bo začela poslovati pristaniška ustanova. Tudi dežela Furlanija-Julijska krajina naj bi po svoje doprinesla k finančni trdnosti nove organizacije za pristaniško poslovanje, in sicer z Izdatkom «una tantum« v višini pol milijarde lir. Čeprav se s te strani vprašanje pristaniške ustanove postavlja v precej optimistično luč, bi bila vendarle prisotnost ministra Spagnollija dobrodošla v našem mestu v trenutku, ko se pripravlja tako obsežen načrt, kakršna je napovedana ureditev ((Pristaniške ustanove«, ki mora sčasoma prevzeti pomembno gospodarsko organizacijo kot so Javna skladišča, in morda tudi celotno industrijsko pristanišče v Zavljah.
Tudi o drugih važnih vprašanjih bi lahko stekla koristna beseda z ministrom Spagnollijem. Tako na primer o vprašanju napovedane gradnje zidanega doka v ladjedel-
nici Sv. Marka. Za gradnjo doka se zanimajo vsi poslovni krogi na Tržaškem, pa tudi velike mednarodne petrolejske družbe bi rade videle, da bi se ta zamisel čim prej uresničila. V Rimu pravijo, da bo treba pripraviti poseben zakon, s katerim naj se zagotovi finančno kritje tistega dela gradbenih stroškov — Tržačani predlagajo 80 odst. na vsoto 9 milijard — ki jih bo prevzela država. To glede doka: pa tudi o vprašanju same ladjedelnice Sv. Marka bi bilo koristno izmenjati nekaj misli z ministrom Spagnollijem, ki je vedno pokazal posebno naklonjenost do tržaških življenjsko važnih vprašanj, in ki je poleg ministra za javna dela in zakladnega ministra najbolj poklicana osebnost, da lahko izreče pomirljivo besedo zaskrbljenim tržaškim poslovnim kro. gom in operaterjem; zaradi vsega tega je res velika škoda, da je moral minister še enkrat odpovedati obisk našemu mestu in upati je, da bo njegov prihod med tržaške poslovne ljudi to pot le odložen za krajši čas.
Sestanek deželnih komisij
Včeraj zjutraj se je sestala prva stalna komisija deželnega sveta, ki je pod predsedstvom svetovalca Stopparja proučila zakonski osnutek deželnega odbora o zvišanju števila osebja deželnih uradov Ker je dežela razširila svojo dejavnost, je treba povečati tudi število osebja. To je poudaril v svojem poročilu poročevalec Va-risco. V splošno razpravo so posegli svetovalci R. Bertoli, Coloni, Gefter-Wondrich, Pacco, Romano, Siškovič, Stopper, Trauner in Vir-golini. Zatem je spregovoril predsednik odbora Berzanti, ki je orisal namene odbora ter predložil dodatno spremembo, ki se tiče kritja izdatkov za povečano število osebja. Zatem so z večino o-dobrili osnutek.
Včeraj sjutraj se je sestala tudi druga stalna komisija, ki je nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku o ustanovitvi deželnega gozdarskega podjetja. Komisija je odobrila prvih pet členov. Ponovno se bo sestala danes ob 10. uri.
Smrt sen. Gortanija
V krogih deželnega sveta je naletela na globok odmev in obžalovanje vest o smrti sen. prof. Mi-chela Gortanija, predsednika Karnijske skupnosti. Kakor hitro je zvedel za žalostno vest, je predsednik deželnega odbora Berzanti poslal družini sožalno brzojavko. Prav tako je poslal tudi brzojavko Karnijski skupnosti. Sožalje je poslal družini tudi predsednik deželnega sveta De Rinaldini.
Zjutraj je odbornik Leschiutta takoj šel v imenu predsednika Ber-zantija in odbora v Tolmeč, kjer se je poklonil zemeljskim ostankom prof. Gortanija. Odbornik za prosveto Vicario pa je kratko ko-meroriral preminulega po radiu. Prof. Gortani se je udejstvoval na znanstvenem, socialnem in političnem področju. Bil je profesor biologije, član akademije Lincei in številnih drugih mednarodnih znan. stvenih društev. Poučeval je na bolonjski univerzi. Bil je zelo aktiven predsednik Karnijske skupnosti, senator in avtor številnih publikacij. Ustanovil je tudi Karnijski muzej umetnosti izročil.
in ljudskih
Družini so poslali sožalne brzojavke tudi drugi odborniki. Na kratko so počastili njegov spomin tudi včeraj zjutraj v začetku seje druge komisije deželnega sveta, pri čemer je spregovoril njen predsed-
to je na kratko opisal dobo emigracij e in povratka na Primorsko med NOB Podrobneje je navedel razne zgodovinske dogodke in zdpletljaje mednarodne konference, ki so se tikali Trsta in na ka' terili se je krojila naša usoda.
Ko je ob zaključku svojega predavanja omenil dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo ter politično napetost v svetu je poudaril svoje optimistično gledanje na nadaljnje utrjevanje teh odnosov in tijihov vpliv na rešitev problemov, ki se tičejo naše narodne skupnosti v Italiji.
Dr. Robert Hlavaty se je v i-menu Slovenskega kluba prisrčno zahvalil dr. Joži Vilfanu za zanimivo predavanje, nato pa se je dr. Joža Vilfan zadržal v prijateljskem razgovoru s svojimi starimi tržaškimi prijatelji. Med tovariškim kramljanjem so mu v imenu Slovenskega kluba podarili akvarel dr R. Hlavatyja s kra-škim motivom.
Trčenje avta v avtobus
Nevarnost poledice je sedaj minila. Temperatura >e je zvišala in led se je stalil, toda za neprevidne avtomobiliste je ostala druga nevarnost: gramoz, ki so ga v o-bilici posuli po poledenelih cestah. Gramoz je bil v času poledice zelo koristen, sedaj pa predstavlja precejšnjo nevarnost in bi ga morali spraviti s cestišč.
In prav gramoz je bil kriv včerajšnje prometne nesreče, ki se je pripetila v Ul. dell’Eremo r.a vogalu Ul. Felluga, kjer so se pri trčenju avtomobila v avtobus proge št. 26 ranile štiri osebe
Bilo je okrog 14.30, ko je po Ul. delTEremo 52-letni brivec Vincen-zo Mongelli iz Ul. Settefontane 69 vozil avto fiat 850 TS 77564, v katerem so se peljali njegova 46-let-na žena Rosa Caramia, 9-letni sin Gregorio in 55-letni prijatelj Sil-vestro Ferrigno iz Drev Elizejskih poljan 41. Ko je Mogelli privozil na omenjeno križišče, je zavozil na gramoz jn posledica tega je bila, da je avto zdrsnil in treščil v ustavljeni avtobus. Pri trčenju se je najhuje pobil in ranil Ferrigno. Vse štiri ponesrečence so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so Ferrigna sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi udarcev in ran po glavi, čelu, desni veki in ličnici. Ostalim trem so nudili samo prvo pomoč in bodo okrevali v 6 dneh.
Nova številka «Uradnega vestnika»
Včeraj je izšla druga letošnja številka ((Uradnega vestnika« dežele Furlanije-Julijske krajine. Poleg raznih odlokov predsednika Berzan-tija objavlja tudi zakonski osnutek štev. 2 od 13. januarja, s katerim se ustanavlja deželni odbor za bro-darstvo. Ta odbor so ustanovili, da bi podprli brodarsko dejavnost v deželi. Ker pa bo treba dati razne pobude v širšem okviru ukrepov za okrepitev tranzitnih funkcij v deželi, ni bilo dovolj, da se podpre samo brodarstvo in je bilo zato tudi potrebno ustanoviti tak odbor, ki bo sodeloval s pristojnimi deželnimi organi na tem tako kočljivem področju.
Odboru predseduje deželni odbornik za industrijo in trgovino. V njem so ravnatelj za pomorstvo iz Trsta, predstavniki treh sindikalnih brodarsldh organizacij, trije predstavniki brodarskih združenj, predstavnik Italijanskega pomorskega registra, predstavnik trgovinske zbornice, predstavnik Pristaniške ustanove in predstavnik ladjedelske industrije. Sestanku odbora se bodo lahko s posvetovalnim glasom udeležili tudi razni izvedenci.
Maščevanje ga je drago stalo
Ker je po vsej sili hotel, da se upošteva zakon, ki je enak za vse si je 24-letni pomorski strojnik’ Claudio Monfreda iz Ul. Fo-sehiatti 4 nakopal celo vrsto nevšečnosti in se bo moral zagovarjati pred sodniki zaradi žaljenja javnega funkcionarja in odklonitve pokazati osebne dokumente.
Prejšnjo soboto se je Monfreda približal mestnemu stražniku na Trgu stare mitnice in ga pozval, naj pride v Ul- Foschiatti ter naj z globami kaznuje vrsto avtomobilistov, ki so pustili svoja vozila na nedovoljenem parkirnem prostoru. Pri tem je Monfreda izjavil, da je nekaj ani prej za podoben prekršek tudi sam plačal globo. Oe je torej zakon enak za vse, bi bili morali plačati globo tudi drugi avtomobilisti, ki so tam parkirali avte.
Mestni stražnik je Monfredu zagotovil, da bo prišel, ko bo končal službo na trgu. Toda nekaj minut kasneje se je Monfreda vrnil in mestnega stražnika začel zmerjati. Stražnik je Monfreda pozval naj pokaže dokumente, vendar je ta imel gluha ušesa Stražnik ni dolgo čakal, poklical je a-gente letečega oddelka, ki so Monfreda pospremili na kvesturo, ga identificirali, zaslišali in nato a-retirali in prijavili sodišču.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V T It S I U
V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA CARLO GOLDONI
GROBIJANI
(GRUBJANE) komedija v dveh delih
Prevedla: MARIJA KACINOVA — V tržaški dialekt prestavila: LELI NAKRSTOVA — Scena: JOŽE BABIC in DEMETRIJ CEJ - Kostumi: ALENKA BARTLOVA
Režija: Jože Babič
PREMIERA
V	četrtek, 27. januarja ob 21. uri
PONOVITVE
V	soboto, 29. januarja ob 21. uri
V	nedeljo, 30. januarja ob 16. uri
V	sredo, 2. februarja ob 20. uri
V	četrtek, 3. februarja ob 21. uri
V	petek, 4. februarja ob 21. uri
(premierski abonma)
(abonma prva ponovitev) (abonma nedeljski popoldanski) (študentski abonma) (invalidski abonma)
(sindikalni abonma)
Prodaja vstopnic za vse predstave vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
William Shakespeare
SKOZI ŽIVLJENJE
V	petek, 28. t. m.
V	soboto, 29. t. m. ob 20.30
Reci tal
Izvaja JOŽKO LUKEŠ ob 20.30
kino dvorani Ana na Kontovelu ljudskem domu v Križu
Gledališča
VERDI
Po zaključku kratke dramske sezone v presledku med prvim in drugim delom operne sezone, se bo v soboto 29. trn. začel drugi del operne sezone z gala predstavo Saint-Saensove opere ((Samson in Dalila«. Opero bo dirigiral Arturo Basile, nastopili pa bodo: Irene Companez (Da-llla), Dimitrij Usunov (Samson), Silvano Carroli, Vito Susca, Giuseppe Botta, Vito Brunetti, Raimondo Bot-teghelli in Enzo Viario. Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Prva plesalca Ines Micucci in Adriano Vi-tale Režija Carlo Piccimato, koreografija Ria Teresa Legnani, zborovodja Giorgio Kirscmer.
Za predstavo, ki velja za red A v parterju in ložah ter za red B na balkonih in galerijah, se nadaljuje prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
JUTRI V OBČINSKI SEJNI DVORANI
Umestitev stalnega posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje
Odbor bo umestil predsednik Berzanti, ki bo nakazal smernice deželnega načrtovanja - Zaradi vladne krize se minister Pieraccini ne bo udeležil ceremonije
Jutri ob 11. uri bo v tržaški ob- želnega odbora, vladni komisar dr. črnski sejni dvorani umestitev stal-1 Mazza in predstavniki sodstva, nega posvetovalnega odbora za de-; Posvetovalni odbor je bil formal-želno načrtovanje v Furlaniji-Julij-\ no ustanovljen z odlokom deželne-(- ('(i	ga sveta: V njem so: odposlanec
predsednika pokrajinske uprave dr.
ski krajini, ki je bil ustanovljen lani s posebnim zakonom. Odbor bo umestil predsednik deželnega odbora Berzanti, ki bo ob tej priliki pokazal splošno usmeritev, ki ji bo avtonomna dežela sledila v uresničevanju politike gospodarskega načrtovanja. Na podlagi zakona, ki se tiče organov in postopkov za deželno načrtovanje, so u-stanovili odbor, da bi s tem, zagotovil čim večjo udeležbo deželne skupnosti pri uresničevanju ciljev gospodarskega in socialnega razvoja v deželi. Predvsem bo dajal odbor nasvete za izdelovanje načrta deželnega razvoja ter za deželni urbanistični načrt, za katera je odbor že dal pobudo za pripravljalne študije. Po govoru predsednika Ber-zantija se pričakuje poročilo odbornika za načrtovanje Cocianni-ja, ki bo predsedoval odboru.
K usmeritvi odbora so povabili ministra za proračun Pieraccinija, ki pa je sporočil, da ne more priti v Trst, ker je vlada podala o-stavko. Na vsak način bo prišel minister v Trst po koncu vladne krize. Ministrstvo za proračun je namreč sporočilo, da je normalna praksa ta, da se ministri vlade, ki je podala ostavko, ne udeležujejo ceremonij in srečanj, ki so povezane z njihovimi vladnimi funkci-
jami. K umestitvi so povabili tudi nik prof. Ribezzi. Danes se bodo najvišje deželne oblasti, med kate-udeležili v Tolmeču pogreba pred- rimi so predsednik deželnega sve-
sednik naldini,
svetovalci.
Berzanti, predsednik De Ri-odborniki in razni deželni
ta de Rinaldini skupno z drugimi člani predsedstva deželnega sveta, parlamentarci iz dežele, člani de-
111111111111111111111111111111111111111111 iii iiiii aiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii mili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Prizivno sodišče znižalo kazen beguncu, ki je ukradel avtomobil
Namesto 26 mesecev bo sedel samo 18 mesecev
Dassovich, predsednik videmske pokrajinske uprave prof. Burtolo, predsednik goriške pokrajinske u-prave dr. Chientaroli, tržaški župan dr. Franzil, videmski župan prof. Cadetto, goriški župan Martina, odposlanec pordenonskega župana dr. Musolla, predstavnik Karnijske skupnosti, odposlanec predsednika trgovinske zbornice Novel-li, predsednik videmske trgovinske zbornice grof Magnago, predsednik goriške trgovinske zbornice inž. Rigonat, rektor tržaške univerze prof. Origone, predstavnik CGIL Arturo Calabria, prestavnik CISL Marinello, predstavnik UIL dr. Fa-bricci, predstavnik Confindustrie dr. Grillo, predstavnik Intersinda dr. Morgante, predstavnik Conf-agricolture dr. Scorzan, predstavnik trgovske zveze cav. uff. geom. Geppi, predstavnik Zveze voditeljev podjetij dr. Slavich, predstavnik Coldiretti cav. rag. Ballaben, predstavnik vsedržavne zveze kmetov cav. Ferrante, predstavnik Zveze italijanskih zadrug cav. Fioretti, predstavnik Vsedržavne zveze zadrug Poletto, predstavnik Zveze obrtnikov cav. Corai.
dr. Maurel ter tržaški komercialist in trgovec dr. E. Vatta.
Rafael Bukšek, star 21 let, «na-|Toda imel je smolo. Zaradi mo-dobudni* mladenič iz Ilirske Bi-1 tenj pri motorju avtomobila se
■strice, Cankarjeva 3. je lanskega avgusta pri Hrpeljah skrivaj prekoračil mejo in pribežal na naše področje, kjer je mislil, da bo našel «svobodo». Bukšek je zbežal iz neke poboljševal lice v Jugoslaviji in se napotil v Italijo z namenom, da bo dosegel francosko ozemlje. Toda njegovi prosti dnevi so bili šteti, ker je mladenič v Trstu imel nesrečno misel, da si je prilastil tuj avtomobil.
Se tiste noči, ko je pribežal čez mejo, je Bukšek v Ul della Tesa s silo odprl vrata fiata 600 TS 61597, ki ga je tam pustil 29-letni Bruno Trento iz Ul. della Tesa 53. Bukšek se je odpeljal in pripeljal v Ul. F. Severo, od koder je nameraval mimo Opčin in potem Tržiča in Benetk v Francijo.
je moral Bukšek na ovinku blizu tovarne mesnih izdelkov Mase u-staviti.
Tedaj so prihiteli mimoidoči, da bi šoferju nudili pomoč in mu pomagali speljati. Komaj je zapazil ljudi, pa se je Bukšek spustil v beg in izginil v temo. Ljudje so nekaj zasumili in poklicali agente letečega oddelka, ki so hitro organizirali lov za tatičem. Zasledili so ga v Ul. dello Sco-glio, toda Bukšek jim je še enkrat ušel in skočil čez zid na spodnjo Ul. del Prato. Policisti so nekajkrat ustrelili v zrak da bi tatiča prestrašili in res so ga nekaj minut kasneje tudi prijeli.
Bukšeku so najprej v bolnišnici nudili prvo pomoč zaradi laž-
jih ran, potem pa so ga na kvesturi zaslišali. Seveda so ga policisti aretirali in ga prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalni-mi okoliščinami, skrivnega prestopa meje in vožnje avta brez vozniškega dovoljenja.
Mesec dni kasneje je Bukšek sedel na zatožni klopi kazenskega sodišča in tedaj so ga sodniki spoznali za krivega ter obsodili na 2 leti in 2 meseca zapora ter pla čilo 70.000 lir globe.
Bukšek je potem vložil priziv in včeraj je na prizivnem sodišču, kateremu je predsedoval sodnik Cinelli, bila ponovna razprava. Prizivno sodišče je delno spremenilo kazen in Bukšeka obsodilo na J leto in 6 mesecev zapora ter plačilo 50.000 lir globe. Bukšek bo moral sedeti še 13 mesecev, ker jih je doslej 5 že odsedel.
Karnijci zahtevajo ustanovitev «centra za les»
Predstavniki karnijskih poslovnih krogov nameravajo v kratkem postaviti deželni vladi zahtevo po ustanovitvi posebnega eksperimentalnega centra za proučevanje lesa na področju Kamije. Karnijci poudarjajo, da imajo gozdovi, in z njimi povezane pridobitne dejavnosti, trojen pomen za vsakršno pokrajino: gospodarski pomen (les in lesna industrija), biološki pomen (gozd obvaruje gorska področja pred naravnimi elementi), ter turističen pomen, ker privlačujejo turiste. V deželi Furlaniji Julijski krajini naj bi ustanovili podoben eksperimentalni center za les, kakršnega je pred časom ustanovila v Tri-dentu tamkajšnja dežela s posebnim statutom, ki je center nato tudi primemo opremila. Iz deželnega proračuna gre vsako leto za vzdrževanje centra po 7,5 milijona lir, nadaljnjih 170 milijonov lir pa je deželna vlada nasmenila razvoju lesne proizvodnje na področju Tridentinskega - Južne Tirolske.
Delegacija za Budimpešto
Na trgovinski zbornici pripravljajo vse potrebno za odhod strokovnega odposlanstva, ki se bo prve dni prihodnjega meseca podalo v Budimpešto, da naveže nove in tesnejše stike s poslovnimi krogi madžarske republike. Delegacijo bo vodil predsednik zbornice dr. Romano Caidassi, po vsej verjetnosti pa bodo v njej tudi generalni tajnik ustanove dr. C. Steinbach, načelnik njenega zunanjetrgovinskega urada
S tovornjaka je padel
Včeraj zjutraj so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 51 letnega kurjača Faustina Spettija z Zlate krone 226, ki je malo prej postal žrtev nerodnega padca. Spetti je povedal, da je okrog 8. ure v Ul. Ratto della Pileria, blizu stavbe štev. 41, s tovornjaka raztovarjal zavoje nekega posebnega papirja za izdelovanje katranirane lepenke. Nenadoma se je nerodno prestopil in padel s kasona z višine treh metrov.
Prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine sporoča, da koncert napovedan za danes, dne 26. t. m. iz tehničnih razlogov odpade.
Nazionale 16.00 «L'antimiracolo» " Prepovedano mladini pod 14. letori. Arcobaleno 16.00 ((Chiamate Scotlan« Yard 0075!» Prepovedano mladi" pod 14. letom.
Excelslor 15.00 «Io la conoscevo dene« Stefania Sandrelli, Er.rico Maria Salerno. Ugo iognazzi.
Penice 14.30 «Per auaiche oollaro piu» Technicolor. Clint Eastvvooo. Gian Maria Volonte Eden 16.00 «Madamigella di Maupi'1* Catherine Spaak, Robert Hosseiii-Technicolor. Prepovedano mlad'1" pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Colpo grosso non troppo« Eastmancolor. Lano Buzzanca, Beba Lončar, Alida Chri" li.	t,
Alabarda 16.00 «1 lunghi capelll det la morte« Barbara Steele Prepove--dano mladini pod 14. letom. -j" Filodrammatico 16.00 «7 uomini d * ro» - Technicolor, Phiiippe LerdJ1 Rossana Podesta.
Aurora 16.30 «11 principe guerriero*. Cristallo 16.00 «Una vergine per •* principe« Technicolor Virna LIS" Vittorio Gassman, — Prepovedan" mladini pod 18. letom Garibaldi 16.30 «Canzoni nel mondo* Technicolor. Mina. -- Prepovedane mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «Horla dlarlo segreto di un pazzo« Technicolor. Prepovedano mladini pod )4. letom. Impero 16.30 «Troppo caldo per g18' gno» Prepovedano mladini pod 1’-letom.
Vittorio Veneto 15.30 «11 terzo gld" no« George Peppard, Elizabeth A-shley. Prepovedano mladmi pod !’■ letom.
Moderno 16.00 «Taur il re della f°r' za brata« Technicolor. Joe Robinson, Bella Cortez,
Astra 16.00 «7 giorni a maggio«. Astoria Počitek.
Abbazia 16.00 «Ciao ciao Blrdie« " Technicolor. Janeth Lee.
Ideale 16.00 «Attila» Anthony Quinn> Sophia Loren. Technicolor.
r
KJNO PKJ)SEKjJ(J)NJOVEL
predvaja danes, 26. t. m. z začetkom ob 19.30 pustolovski film:
MINNESOTA
Igra: ROD CAMERON
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 25. januarja 1966 se Je rodilo 6 otrok, umrlo je 13 oseb.
UMRLI SO: 80-1 etni Ernesto Dona-di, 64-letnl Glovannl Sodomaco, 82-letna Lucia Pavan vd. Rovelli, 80-letni A Ido Bemporad. 53-letnl Gio-vanrni Pribac, 74-lefrii Giuseppe Ha-cleh, 63-letni Pasciuale Basaldella, 79-letna Ma>l vin a De Antonie por. Brown 84-letna Luigla Baats, 68-letni Ferdinand Mahnič, 53-1 etn a Olga Toscanl vd. Bacottl, 60-letni Giuseppe Cassa-no, 80-1 etn a Maria Škabar vd. Danieli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Davanzo, Ul. Bemint 4; Godina AllTGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6-U1. Dlaz 2. Sponza, Ul. Montorstno 9 (Rojan)
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od § 31 do 1.3»)
Blasdetto, Ul. Roma 16: Centauro, Ul. Rossetti 33: Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2: SanfAnna, Er. ta dl S. Anna 10.
Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil naš dragi oče in nono
Ferdinand Mahnič
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 16. url lz glavne bolnišnice na domače pokopališče v Boljuncu.
Žalujoči žena, sin in hčere z družinami ter drugi sorodniki
Boljunec, 26.1.1966
LADJE V PRISTANIŠČU
Maria Dormio, Messapia, Pež*' so, Antonio, Stromboli, Vietori8’ Ut Eatis, Esperide, Selene, SaiP8 II, Esperia, P. Toscanelli, Ida resa, Caribia, L. Montanari, C**" so, Dragone (It.); Opatija, Viš«[ grad (Jug.); Mati, Adriatiku (Al-'’ Sophia, Assimina, Bremerhaved; Leon (Gr.); Inchleana (Vel. Brit.)> Izmir (Tun.); Valeria, Auda* Saimt »James (Pa.); Marietta, A* tlantic Sitar (Li.).
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, jjj so sočustvovali z nami ob Izg110* našega dragega
Felicijana Žerjala
Posebna zahvala kolegom pofcoj' nika, darovalcem cvetja ter vseh1' ki so na kateri koli način počistili njegov spomin In ga spreidlu na zadnji poti.	^
Zena, sinovi, snahe, vnU*0 in drugi sorodniki
Trst, Boljunec, Avstralija, 26.1-1^°
Naznanjamo žalostno vest, nas je za vedno zapustila naša “r ga mama
Frančiška Pecikar
Pogreb bo danes, v sredo ob l6' uri.	,
žalujoči sin°vi , in drugi sorodu'
Devin, 26.
drugi
januarja 1966
BRITANSKA OCENA SOVJETSKEGA POSREDOVANJA
Javnost za nov Taškent tudi v Hanoju
lakaj je bila prav SZ najprimernejša za vlogo posredovalca?- V. Britanija je dvomila o uspehu - Napori premiera Kosigina - Ljudje so že naveličani tudi klanja v Vietnama
LONDON, januarja. — Podpredsednik ZDA, Humphrey, je, kot znano, v Delhiju čestital sovjetskemu premieru Kosiginu za vlo-8° in pomembne zasluge, ki jih je imel pri sklenitvi sporazuma v Taškentu. Tudi v ostalih zahod-n*h deželah so bile na račun Kofeina in sovjetske diplomacije izrečene pohvale. Britanija ni bita izjema.
v njegov uspeh, ko sta Ajub Kan in Sastri pristala nanj. Sicer pa so priznali, da predstavlja že samo to, da sta na sestanek pristala, uspeh, vendar so istočasno opozarjati na domala nepremostljive zapreke za kakršen si bodi sporazum. V nekaterih komentarjih je bilo celo opaziti kanec zlobnosti, češ, tudi mi smo skoraj dvajset let mučili s
Ko je bila sovjetska vlada pred-tažila, da bi se Ajub Kan in Sa-5tri sestala v Taškentu, so v Britaniji — jn ne samo v Britaniji ~~ dvomili, da se bo iz tega kaj rodilo. Morda je pri tem bila osnovna misel — ki je Britanci rriso izgovorili — približno tale: Ce ni mogla Britanija, kot vodil-■oa članica Commonwealtha, niče-sar storiti •— ko sta vendar tako Indija kot Pakistan tudi člana te skupnosti — kaj naj bi potem do-segta sila, ki do pred nedavnim sploh ni imela nikakršnega vpli-va na indijskem podkontinentu?
V	Londonu so si bili na jas-hem, da Britanija ne more posredovati, V Indiji se je okrepilo Prepričanje, da je Britanija v času spopada s Pakistanom bila Pristranska. Zamerili pa so tudi ZDA, ki so z ustavitvijo dobav skušale na Indijo pritiskati, češ,
razsipa za vojno sredstva, ki ki jih lahko koristneje uporabila za ekonomski razvoj dežele. Iz takih in podobnih razlogov nista ne Britanija ne ZDA bili primerni za posredovanje.
Hruščov je, tako mu očitajo, v svoji politiki do tega dela sveta izrecno podpiral indijsko sta-lišče v kašmirskem vprašanju, s čimer se je zameril Pakistanu. Ker se je Pakistan po drugi stra-ni zameril ZDA, so t'o situacijo skušali spretno izkoristiti Kitaj-ci in zanetiti razdor med Indijo ‘n Pakistanom. In ko je med obema državama izbruhnil oboro-Zen spopad, se je zdelo, da bodo ^tajci ubrali bogate plodove.
V	Britaniji in drugje menijo, da je prav ta kitajska igra opo-tarila Moskvo na nevarno situacijo na indijskem podkontinentu, ki bi Se zelo lahko tudi poslabšala, in primorala SZ, da spremeni svoje stališče do Pakistana. ne da bi se zamerila Indiji. Ze
predstavljalo velik uspeh Sovjetske doplomacije, pravijo *a Zahodu.
Nedvomno si je SZ pridobila taupanje Delhija in Ravalpindi-
tudi s tem, da je zelo pazila, da b; ne pritiskala na indijsko ®ii Pakistansko vlado, kot to po-*ekikrat dela ameriška vlada. Za-t° je kot posredovalec bila sprejemljiva za oba med sabo sprta 8°seda.
Kot so v Britaniji dvomili, da “° sploh do sestanka v Taškentu Milo, tako tudi niso verovali
"uiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
£ Mosorja posnete italijanske gore
Splitski ljubitelj gora in fotoamater Jožko Gerželja, je z vrha "tosorja posnel najvišja vrhova "Penlnskega gorovja Maiello in , tan Sasso dTtalia, visoka okrog metrov.
. To je gotovo svojevrsten rekord Iotografiranja na velike razdalje, Saj je vrh Mosorja oddaljen od ®taenjenih italijanskih vrhov okrog km. Ta redki posnetek je Ger-napravil s pomočjo teleobjektiva.
kašmirskim vprašanjem, pa naj še oni poizkusijo, kako peče ta kopriva.
Premier Kosigin pa je po treznem premisleku zelo odločno zgrabil za koprivo. Zavestno je tvegal, da se srečanje v Taškentu izjalovi, s čimer bi, seveda, trpel tudi so-vjetski ugled. Imel pa je, po mnenju mnogih britanskih komentatorjev, v rokah močan adut: ne Indija ne Pakistan, kj sta spričo sovjetske pobude čutila določeno hvaležnost, nista gostitelja hotela razočarati.
Tako Indija kot Pakistan sta dobro vedela, da je sovjetski premier mnogo tvegal. Kljub temu se je nekaj časa zdelo, kot da se bosta oba državnika razšla, ne da bi sporazum dosegla. Takrat Pa je nastopil Kosigin «ki ni ne jedel ne spal, pač pa je hodil od enega do drugega, ju prepričeval, posredoval ter jima vlival poguma« — kot je zapisal neki britanski dopisnik iz Taškenta.
Uspeh sestanka v Taškentu pa je bil v resnici še večji, kot ga je bil kdorkoli pričakoval. Kaš-mirski spor ni rešen, toda tudi samo pri sporazumu o premirju ni ostalo. Umik čet z zasedenega ozemlja, nadaljnje vlaganje naporov za zbližanje med obema državama, prenehanje s sovražno propagando in sam duh sporazuma, vse to predstavlja morda še več, kot so sami Kosigin, Sastri in Ajub Kan pričakovali.
Na koristi od sporazuma računata tudi Britanija in Amerika, predvsem zaradi tega, ker vlada v Londonu prepričanje, da je Moskva dolžna in tudi voljna spodbujati Pakistan in Indijo k izpolnjevanju sporazuma ter vztrajati na tej poti.
Britanska javnost vidi v sporazumu v Taškentu ter v Kosi-ginovem posredovanju dokaz, da seujudu Vicrn p te delu. sveta sp,o- j, ri morejo; rešiti na miren način. Na osifovi tega prihaja tudi do zaključka, oziroma upanja, da bi se Taškent mogel ponoviti tudi v Hanoju, čeprav je vietnamska vojna drugačna, a tudi nevarnejša od indijsko-pakistan-skega spora.
Ljudje v Britaniji so siti vietnamskega klanja in jih je groza pred bodočnostjo, če bi se vojna nadaljevala. Zelja, da bi se ta vojna čimprej končala, je čedalje močnejša, občutiti jo je povsod — tudi v vladi. Ljudje najrazličnejših stališč in mnenj so prepričani, da je prav zdaj nastopil tisti trenutek, ki ga je za vsako ceno treba izkoristiti v prid miru. Upajo skratka, da bo SZ tudi v vietnamski vojni z u-spehom posredovala, kot je bila to storila v Taškentu.
Vloga SZ postaja, potemtakem, glede na njeno osnovno politično smer borbe za uveljavitev miroljubnega sožitja med narodi in mirnega reševanja mednarodnih 'eporov, na svetu čedalje pomembnejša, kar ji omogoča ne samo ustrezno odločilno mesto v svetovni skupnosti narodov, marveč — in to je še važnejše — tudi zaupanje svetovne javnosti v njeno politiko in stališča.
B. P.
JUGOSLOVANSKA PRESTOLNICA IN NJENI PREBIVALCI
Kdo so, kakšni so in kaj delajo današnji Beograjčani
Njihova povprečna starost znaša komaj 27 let - Beograd si zasluži naziv mesta mladosti, kljub nekaterim stoletnikom - Ali so res vsi Beograjčani tudi tu rojeni? - Nekaj zanimivih podatkov v zvezi z zaposlitvijo
Pogled na Golden Lane (Zlata ulica), londonsko četrt, ki je zgrajena na osnovi najsodobnejših urbanističnih in gradbenih principov. Med vojno je bila popolnoma uničena. Njena takojšnja obnovitev je onemogočila razne špekulacije, ki bi za gotovo škodile stanovanjski gradnji v prid najpotrebnejšim
O Beogradu se ve marsikaj, a zagotovo ne vse najbolj natančno. Da predstavlja največji jugoslovanski mestni aglomerat, je znano. Ima pa vrhu tega še vrsto svojih posebnosti in značilnosti, pogosto zelo zanimivih in nepoznanih celo samim njegovim prebivalcem.
V zvezi z njim se postavljajo številna zanimiva vprašanja. Na primer: ali je moč Beograd smatrati za velemesto in zakaj? In Beograjčani? Kaj vemo o njih, razen tistih splošno znanih stvari, da so odkriti, gostoljubni in vselej za šalo razpoloženi ljudje? Sicer pa: kdo so, kaj delajo, koliko zaslužijo in porabijo, kako žive, ali plačujejo poseben davek kot prebivalci glavnega mesta — vse to je bolj ali manj znano, a kljub temu, kot se zdi, ne povsem. Skušajmo o tem spregovoriti nekaj na kratko.
S čim naj bi najprej predstavili
Beograd? Kaj je to, kar je sa-' mo njegovo, a je kljub temu še — malo znano? So morda to ogromne zgradbe, njihovo število, položaj mesta, dolžina njegovih podzemeljskih inštalacij ali njegovi ljudje?
To zadnje, se zdi, da je še najbolj znano, pa je dejansko morda še najmanj.
Vsi bolj ali manj gotovo vedo, da se Beograd spreminja v milijonsko mesto. V to danes sploh ne gre več dvomiti. Po zadnjih zanesljivih podatkih šteje trenutno 992.000 prebivalcev. Toda, kdo bi vedel natančno povedati, kakšni so v glavnem ti ljudje. So povečini mladi, srednje starosti ali starejši, oziroma starčki?
Odgovor bo gotovo presenetil tudi same Beograjčane! Beograd je vsekakor mesto mladih zakaj povprečna starost njegovih prebivalcev znaša samo okrog 27 let. Vendar, če bi se v zvezi s
...................................................................................................................................................mn«""""""...n""i""i
Videl sem, kako so umorili
Ben Barko»
IZJAVA ENEGA OD UGRABITELJEV MAROŠKEGA POLITIKA, GEORGESA FIGONA
Mednarodna afera, v ozadju katere se še marsikaj skriva - Prvi trenutek Ben Barka ni kazal strahu, kasneje pa je postajal vse bolj nemiren - Tele-fonski razgovor z Marokom - Uspavalno sredstvo v čaju - Umor kot v klavnici
Mednarodna javnost z največjim interesom sledi razvoiu mednarodne afere, do katere je prišlo z ugrabitvijo Ben Barke, znanega maroškega opozicijskega voditelja. Afera se dejansko čedalje bolj zapleta, kar navaja človeka na zaključek, da se v njenem ozadju skriva še marsikaj presenetljivega. Dejstvo je, da so pri ugrabitvi sodelovali tudi pripadniki policije. Eden od ugrabiteljev nesrečnega maroškega politika(Teorge~s Figon, pa je v pošastni izpovedi, ki jo ponatiskujemo po francoskem «L’Expressu», takole opisal ugrabitev samo:
Ben Barko smo ugrabili 29. oktobra ob 12.30. V spremstvu nekega mladega moškega je izstopil iz taksija pred knjigarno «La Po-chade« in si začel ogledovati knjige. Ni res, da bi ga bil prepoznal jaz, kot se zatrjuje, opazil ga je Lopez. On je dal znamenje policistoma Souchonu in Voitotu. Ta dva sta pristopila k Ben Barki: «Francoska policija,« sta mu rekla, «morava vas odpeljati na razgovor«
Ben Barka ni bil videti presenečen, zahteval je samo njune izkaznice. Potem jima je brez upiranja sledil v avto, ki je zapeljal proti letališču Orly. Prvi del poti so v avtomobilu vsi molčali, toda ko je avto zavozil mimo letališča, se je Ben Barka vznemiril. «Gre za to,» mu je pojasnil eden od pravih policistov, «da bi vas rad videl šef.« Ben Barka je takoj pomislil, da gre za kakega visokega policijskega uradnika, najverjetneje za vodjo službe državne varnosti. Rekel je: »Oprostite, toda prepričan sem, da nisem ničesar zakrivil proti Franciji.« Ob-

SREDA, 26. JANUARJA 1966
jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Človek in zdravje; 10.55 Glasbena Pevski program; 10.05 Operna an- medigra; 11.15 Nimaš prednosti!;
Radio Trst A ___________________r____
7 30 h.trania vlasba ll 30 Va- tologija; 11.30 Mozartov koncert; 12.05 Richard Strauss: «Elektra», HarijVna slovenske naroŽne mo- H.45 Glasba za godala; 12.05 Pri; opera; 12.30 Kmetijski nasveti;
Ha«™:* ssss e-s«
E EsšfSt srSSi
Ples IR 00 Ne vse toda o vsem" ce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 foničnega pihalnega orkestra; 17.05 , 18 00 Ne vse’ toaa 0 vsem’ «i’ shardana«, glasbena drama v Jubileji v tem letu; 18.15 Iz fono-
treh dejanjih; 22.45 Tržaška fol- teke radia Koper; 18.40 Naš raz-klorna glasba.	govor; 19.05 Glasbene razgledni-
ce; 20.00 Orglice in orkester; 20.10 II omaram	Claudio Monteverdi: Orfej, opera
a	v 5 dejanjih; 22.10 Popevke se
7,30 Jutranja glasba; 8.30 Mali vrstijo; 22.50 Literarni nokturno; koncert; 9.00 Poje Armando Ro- 23.00 Poročila; 23.05 Igra plesni meo; 9.35 «Music-Hall», glasbeni program; 10.35 Najnovejše itali-
AO.UU INt? vac, tuna VJ ve
1°15 Umetnost, književnost in Prireditve; 18.30 Klavirska glaska; 18.50 Motivi, ki so mladim y»eč; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Moški zbor «Vinko Vodopivcu; 20.00 šport; 21.00 Simfonič-Jg koncert; 22.25 Musiča sprint; 23.00 Izvajalci jazza: Charlie Par-^er.
, 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran.
janske pesmi; 11.05 Glasba za do-
br ........................* —
Koper
7,00 Prenos RL; 7.30 Vesti; 7.40
orkester RTV Ljubljana.
Ital. televizija
Od 8.30 do 14.10 šola; 17.30 Oddaja za najmlajše; 18.30 Nikoli ni
II. kanal
„ro voljo; 11.40 Orkestralni koncert; 13.00 Srečanje ob trinajstih;
14 00 Pevski program; 14.45 Pio- .	. .
šče- 15 00 Italijanski zbori; 15.15 prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.55 Izbrali smo za vas; 15.35 Koncert šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Anketa
^"surmrijsm •ugs»ssrss>is$ WW.S45r-’ **•
1100 Pevski program; 11-30 Pevci ,a Avtomobiliste; 17.35 Mala ljud-	-	.
danes;1!.45 Plošče; 12.00 Glasba ska enciklopedija; i8.35 Enotni
12 ssžeija^:,.12’45- LEShkL K a razred; 18.50 Vaši najljubši pevci;
‘£55 Nadaljevanje glasbe po že- 2035 Parada godal; 22.00 Nepo-‘tah; 13.30 Poročila; 13.40 Operna	nesmi
Panorama; 14.45 Zabavna glasba; zaSne lpes^'
‘0-00 Glasbeni vrtiljak; 16.45 Ljud-	HI program
JN plesi; 16.20 Pojo Etta James,	*	9
Les chats Sauvages, Anna Maria 18.30 Pregled nemške kulture;
N De Shannon; 17.00 Tretja stran; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30	.-- -	17« pio
J2'15 Poje	sopranistka Ondina	Ot-	Revija	revij; 20.40 Haendlov kon- Zgodba o Ferdinandu, 17^55 P
^ 17.45	Zbor	»Tre	Pini«;	19.00	cert;	22.45	Glasba danes.	“orrdk; 18 45“a skoz® stoletji
rinuoniin	19.15 Filmski pregled; 19.40 TV
jlvrcfn/H	prospekt; 19.54 Intermezzo; 20.00
TV dnevnik; 20.30 Ivan Cankar:
21.00 Dnevnik; 21.15 «L’impor-tanza di chlamarsi Ernesto«, televizijska igra.
Jug. televizija
Poročila; 17.40 Tiktak:
17.35
a
Sp°rt; 19.05 Glasbeni vložek; 19.30 frenos RL; 22.35 Nočni recital violinistke Janine Andrade; 23.00
Prenos rl.
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pi-	- . ---------
san svet pravljic in zgodb;	9.10	Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Naši mladinski zbori pojo;	9.30	— predstava SNG Drame iz Ljub-
. ,6.30	Vreme	na	ital.	morjih;	7.00	V svetu lahke glasbe; 10.15	Igra	ljane; 22 00 Kulturna panorama;
A1manah;	8.30	Glasba	za	dobro	pianistka Hilda Horakova;	10.45	22.40 Zadnja poročila.
Nacionalni program
enem je omenil, kako da ga je sprejel general de Gaulle ter zatrjeval, kako visoko ceni francoskega predsednika. Pristavil je še: «Moja vest je povsem mirna.«
Souchon, Voitot in Lopez so Ben Barko pripeljali pred vilo Joa Boucheseicha v Fonteney-le-Vicontu in se takoj vrnili v Pariz. V vili so Ben Barko odpeljali v lepo sobo v prvo nadstropje. Še vedno je bil zelo miren. Iz torbe je potegnil knjigo in začel brati. Potem je’ prosil jza čaj in Dubail mu ga je prinesel. Jaz sem prišel v vilo s taksijem.
Nekoliko kasneje je Jo rekel Ben Barki, da se je nekaj zapletlo in da bo »šef« malo zamudil. Postal je nekoliko nestrpen, toda še vedno ni bil v skrbeh, ker je pač mislil, da gre za visokega policijskega uradnika.
Zvečer je legel, mi pa smo telefonirali v Maroko šefu policije Oufkirju. Mi smo Marokance že nekajkrat skušali potegniti ter jim izvabiti denar, zato nas je Dlimi posmehljivo vprašal: «No, kaj pa imate tokrat za bregom?« Odgovori mu Dubain: «Toda, saj vam pravimo, da je zavoj pri nas.« «Kaj, zavoj?«
«Da, zavoj.«
»Pripravljen, da ga odnesemo?« «Da, pripravljen.«
«Prav, pridemo.«
Računali smo, da bosta Dlimi in Oufkir potrebovala za pot precej ur. Dubail je obvestil Ben Barko, da je sestanek preložen za jutri. Prinesel mu je tudi večerjo. Znova je postal nemiren, končno pa je le zaspal.
Dlimi je prišel v vilo v spremstvu nekega Achachija v soboto popoldne. Pazili smo, da bi ga Ben Barka ne videl. Dlimi je videti hladen in sproščen, pa pravi: »Likvidirali ga bomo. Zadevo bomo uredili tukaj, potem pa ga bomo pokopali kje na polju.«
Manjši preplah. Nikogar ne mika, da bi ubil Ben Barko. Sprva kaj takega sploh ni bilo domenjeno. Posvetujemo se med sabo. Potem pa Dlimi pravi: «No, bo kaj? Ste se odločili?« Odgovorim mu: «Tukaj ne moremo storiti ničesar, moramo ga prepeljati v Lopezovo hišo.« Jo prikima, si pogladi mišice na roki in reče: »Imam 53 let, toda nisem še za staro šaro. Levica bo še kar dobra.« Potem se odločimo, da damo Ben Barki za vsak primer čaj z uspavalnim sredstvom. Prinesel mu ga je Dubail, v njem je bil fenelgan. Počakali smo še četrt ure, zatem so odšli v njegovo sobo Jo in še trije drugi. Ko jih je Ben Barka zagledal, je vstal iz naslanjača in vprašal:
«Kaj se dogaja?« Jo skoči naprej j ral odpotovati v naglici in da za-
in zamahne, toda zgreši. Za njim naskočijo Ben Barko Dubail, Pa-lisse in Le Ny. Udrihajo po njem na vso moč. Ben Barka udarja nazaj brez besed. Ben Barka je kmalu ves oblit s krvjo, obraza sploh ni več moč prepoznati.
Zgoraj slišimo velikanski trušč, lomljenje pohištva in žvenketanje črepinj. Tedaj se povzpneta v prvo nadstropje Dlimi in Achachi. Brž ko zagleda Dlimija, Ben Barko zgrabi groza: ne brani se več. Palisse prinese vrvi, s katerimi ga zvežejo. V tistem trenutku pride tudi Oufkir. Na glavi ima mehak črn klobuk, videti je kot morilec. Vpraša: »Je zgoraj?« Odgovorim mu pritrdilno. »No, pa ga imamo,« reče preprosto.
Ko Ben Barka zagleda Oufkir-ja, se ponovno začne braniti. Leta pa pravi: »Vem za odlično sredstvo, ki ga bo hitro pomirilo.« Z bodalom mu začne rezati vrat in prsi. Videti je, da uživa kot kirurg. Tedaj mu Dlimi nekaj reče v arabščini, verjetno mu pojasnjuje, da je treba Ben Barko prepeljati v Lopezovo vilo, zakaj Oufkir se obrne k Joju in mu reče: «No, pa pojdimo tja.« Ben Barki zamašimo usta, ga odnesemo po stopnicah ter položimo v avto z diplomatsko tablico. Zatem ga odpeljejo v Omoy k Lo-pezu, kjer nezavestnega Ben Barko takoj odnesejo v klet. Tu so ga privezali k peči za centralno kurjavo, tako da je bil ves zvit in sploh ni mogel dihati. Neki Marokanec pa je dejal: »Bo kar dobro tako.« V resnici je Ben Barka že bil mrtev.
Zberemo se v sprejemnici. Tu Oufkir najprej pojasni, da je mo-
radi tega ni vzel denarja s seboj (obljubil je nad 100 milijonov starih frankov). Zatem pravi, da mu ni všeč, ker se je vse to zgodilo na francoskem ozemlju. O-zmerjai nas je in dejal, da bi bili morali ugrabiti tudi zgodovinarja. Mislil je na študenta Azem-mourja, ki je bil z Ben Barko na ulici in je naslednji dan o dogodku obvestil policijo. Oufkir pravi, da smo storili napak, ker 'siftePto dopustili'. Da	;
hujše, če ne bomo znali molčati, »že najmanjša napaka bo lahko za marsikoga med vami usodna,« je dejal.
Potem smo mu prinesli torbo, v kateri so bile listine Ben Barke. Oufkir jih je skrbno pregledal. Verjetno je začutil, da vlada med nami čudno razpoloženje, pa je začel pojasnjevati: «Ne gre samo za to, da smo se rešili političnega nasprotnika Maroka. Ben Barka Je bjl tudi sovražnik Francije in človeštva.«
Nekateri menijo, da je tudi general Paul Jacquier, šef protišpijo-nažne službe, verjetno vpleten v afero ugrabitve Ben Barke.
minil...............................................................................
iiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
19-Ietni zločinec aretiran v Šentilju
MARIBOR, 25. — Organi notranje uprave v Mariboru so a-retirali v Šentilju blizu jugoslo-vansko-avstrijske meje 19-letnega Marka Zoriča po rodu iz Rupe pri Šibeniku. Kaže, da je ta mladenič sumljive preteklosti v zvezi z zločinom v Jareminskem dolu, kjer so bili pred dnevi na grozen način ubiti dve ženski in trije moški.
Pri aretiranem Marku Zoriču so našli organi notranje uprave neko beležnico, v kateri sta med drugim zapisana tudi dva naslova:	Jereminski dol štev.
7 in Jeleminski dol 7. Sumljivo je namreč, da je to hiša ubitega Antona Repeta v Jareminskem dolu, kjer je bil izvršen zločin, ki nosi štev. 55. Posebno pozornost je pritegnila v beležnici pripomba, v kateri se med drugim navaja: «Po napadu sem bil krvav od nog do glave«.
Zemlja se giblje počasneje
Rotacija Zemlje se je v zadnjih desetih letih za toliko upočasnila, kot prej v enem stoletju. Tako so konec preteklega leta izjavili sovjetski učenjaki na sestanku astronomov v Rigi. Tu so namreč poleg drugega razpravljali tudi o spremembah Zemljine rotacije. Dan je spričo tega postal daljši, toda samo za 1,3 tisočinke sekunde.
Merjenja so bili opravili s pomočjo tako imenovanih atomskih in molekularnih ur. To so instrumenti, ki jih znanost smatra za najpreciznejše časovne merilne naprave. V teh urah se tresljaji molekul uporabljajo kot stabilne frekvence, vtem ko pri navadnih urah nihalo služi kot naprava za upravljanje stroja. Niso povsem zanesljive niti ure s kremenčastimi kristali.
Nikolaj Pavlov, astronom iz Leningrada, je izjavil, da tako upočasnjevanje kroženja Zemlje traja že trideset let, vendar so pojav bili opazili šele v zadnjem času, in to zahvaljujoč se izpopolnjeni merilni tehniki. Vzroki počasnejše rotacije Zemlje niso znani. Po mnenju mnogih učenjakov bi mogla biti vzrok za to maksimalna aktivnost Sonca, ki se periodično ponavlja vsako stoletje. Le-ta namreč v zemeljski atmosferi ustvarja intenzivna žarkovna kroženja.
Moskovski astronom David Be-locerkovski pa meni, da se je spremenila gostota Zemlje.
Na omenjenem sestanku so učenjaki poudarili, da so v letih 1956, 1957 in 1963 bile zaznamovane največje spremembe v hi-
trosti Zemljinega kroženja. U-strezni računi pa so potrdili, da s? znatne razlike v hitrosti rotacije pojavljajo vsako leto spomladi in jeseni.
Vesoljci na dolgi poti
KIJEV — Ko bo znanost mogla upravljati človeški organizem v tem smislu, da bo življenjske funkcije spodbujala ali jih zadrževala na določeni stopnji, se bo lahko uspešno borila proti «staranju» vesoljcev, piše član medicinske akademije Nikolaj Si-rotin.
Prof. Sirotin se ukvarja z vprašanjem, kaj vse mora storiti medicinska znanost, da bi zagotovila vesoljcem fizično sposobnost, pri-
teles v naši galaksiji, do koder lahko traja polet dolgo vrsto let.
Znanstvenik proučuje problem anabioze. Človeka za zdaj sicer še ni mogoče tako e.niaditi, da bi se za nekaj sto let spremenil v konservo in potem -pet oživel, vendar je znanost nekaj dosegla tudi že na tem področju. V medicini že v dokajšnjem obsegu umetno znižujejo temperaturo človeškega telesa.
«Nalog je mnogo,« piše prof. Sirotin. «Znanost bo morala proučiti vse potrebno, da bo ohlajala človeško telo na zelo nizko temperaturo, s čimer bo znatno zavrla preosnovo v organizmu, vendar tako, da bo takšno stanje trajalo daljši čas in da v tem ne bo nevarnosti za človeka.« Sirotin pravi, da so v Sovjetski zvezi delali zanimive poskuse z živalmi. Belošicki na primer je dosegel, da so bele laboratorijske podgane, ki so jim telesno temperaturo znižali na 20 stopinj, živele celih 120 ur.
tem podatkom pojavili kaki dvomi, pa naj neverni Tomaži upoštevajo naslednje podatke:	Pri
zadnjem štetju prebivalstva je bilo ugotovljeno, da je v Beogradu otrok do 14. leta starosti 201 tisoč 394, kar predstavlja eno četrtino prebivalstva. Mladih ljudi do 28. leta starosti je 218.780, tako da ti, skupaj s prej navedenimi, predstavljajo polovico vseh beograjskih prebivalcev. Oseb srednje starosti od 30. do 49. leta je 259.811, v tem ko je onih nad 50 let starosti 163.325. Stoletnikov je v Beogradu komaj kakih 10. Med Beograjčani je končno največ tudi onih — 171 tisoč — ki so nekje na zlati sredini med 30. in 40. leti Ti predstavljajo ogrodje prebivalstva. Strokovnjaki ipravijo: «Saj to je izvrstno — sami mladi, krepki, ambiciozni ljudje, ki predstavljajo .hrbtenico’, ,motor’ mesta!«
Po tem kratkem starostnem pregledu prebivalstva glavnega mesta, se nam postavlja zdaj še neko drugo, nekoliko zagonetno vprašanje: «Koliko pa je pravzaprav Beograjčanov, ki so v resnici Beograjčani?« Ali predstavljajo večino prebivalstva oni, ki že od nekdaj žive v njem, ali prišleki? Presodite sami na osnovi podatkov, ki vam jih posreduje-
Pred dvema desetletjema je na področju Beograda živelo okrog
410.000 ljudi. Danes jih živi tu,
kot smo že omenili, okrog 992 tisoč. To pomeni, da se je število mestnega prebivalstva povečalo za 2,3-krat. Ali je do tega prišlo na osnovi naravnega prirastka ali s priseljevanjem? Odnos 3:1 (300 tisoč proti 100.000) je v prid teh drugih. Iz tega lahko zaključimo, da je Beograd pravzaprav mesto novih priseljencev. Ljudi pa priteguje z neko posebno močjo, kot so tudi pota in oblike njihovega obstoja v njem zgodba zase...
Naj bo kakor hoče, povsem zanesljivo in odkrito lahko trdimo, kar so že mnogi tujci opazili, da je namreč Beograd nekakšna mala Jugoslavija. In kako bi to ne odgovarjalo resnici, če pa v njem živi: 728.068 Srbov, 31.138 Hrvatov, 18.077 Črnogorcev, 13.044 Makedoncev, 9.870 Slovencev,8.033 Albancev, 5.043 Madžarov, 1.922 Bolgarov, 1.872 Romunov in še vrsta pripadnikov drugih nacionalnosti, ki žive v Jugoslaviji.
Kljub temu, kljub tej nacionalni pestrosti, pa tega domala sploh ni opaziti, kakor to tudi nobenega ne moti. Nasprotno, vsi ki pridejo in se nasele v Beogradu, že v najkrajšem času pravijo: »Mi, Beograjčani...«
Tako bi bil naš okvirni pregled beograjskih prebivalcev nekako zaključen. Sedaj se lahko z njimi samo še intimnejše seznanimo, namreč glede tega, kaj in kje delajo, kam najraje zahajajo, oziroma, koliko jih je zaposlenih in koliko ne.
Prejkone mnogim še ni znan, je pa zato docela svež naslednji podatek: v Beogradu je v preteklem letu bila zaposlena samo tretjina njegovih prebivalcev, se pravi okrog 330.000 oseb. Od tega okrog 250.000 v gospodarstvu, o-stali pa v negospodarskih dejavnostih.
Pretežno število Beograjčanov je lani delalo v industriji — 87.121, najmanj pa v gozdarstvu — vsega 282. V Beogradu je nadalje tudi dokajšnje število nameščencev: v družbenih in državnih službah je zaposlenih 21.183 oseb. Na avtobusih, tramvajih, železnicah in v letalskem prometu pa dela 27.279 ljudi. V trgovinah, restavracijah, hotelih streže gostom okrog 40.000 oseb. Obrtniške usluge nudi 18.397, streho nad glavo, se pravi stanovanja, pa gradi 35.361 oseb, v tem ko približno isto število ljudi poučuje in vzgaja otroke, ter omogoča kulturno življenje :n ostalo zabavo.
Ali pa to tudi pomeni, da je Beograd nekakšen »Eldorado za zaposlitev«? Delni odgovor na to vprašanje nam dajejo naslednji najnovejši podatki: Po gospodarski reformi se je tempo zaposlovanja zmanjšal; vendar velja to predvsem za gospodarstvo, kjer se je število zaposlenih zmanjšalo za 3,6 odstotka, medtem ko znaša to zmanjšanje v negospodarskih dejavnostih komaj 0.8 odstotka. Med vsemi sta morda ta dva zadnja podatka še najbolj zanimiva. Vsekakor se bodo u-strezni činitelji morali z njima pobliže seznaniti
M. S.
ti do najbolj oddaljenih nebesnih .........................n....................................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Primorani boste reševati nekatera neprijetna vprašanja v nesimpatični družbi. Edino v družini boste našli razumevanje, ki vam je potrebno.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prejeli boste novo odgovorno nalogo. Kar zadeva čustva, se boste znašli v mrzličnem pričakovanju neke novice.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zagotovljen vam je uspeh v novem poslovnem okolju. Doživeli boste nekaj nevšečnosti, zahvaljujoč se netočnim informacijam.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Danes delajte z vsemi svojimi močmi, ker je od uspeha, ki ga imate doseči, odvisna vsa vaša bodočnost. Bodite bolj obzirni do svojih gostov.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Storite vse, da bi končno le odpravili svoje večne gmotne težkoče. Zahvalju-
HOROSKOP
joč se svoji razburljivi naravi, boste razbili neko staro prijateljstvo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Poglobljeni razgovori okrog nekega zelo važnega poslovnega vprašanja. Ne ozirajte se nazaj, marveč raje gleda j te naprej.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Varujte se tega, da bi v svojem delu segali po radikalnejših sredstvih. Moralna in duhovna sorodnost predstavlja temelj vašega novega čustvenega razmerja.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zadovoljite se tudi z manjšimi uspehi, ne bodite neskromni. Danes vam bo uspelo rešiti neko staro vpra-
šanje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zelo boste upoštevani zaradi svoje delovne hitrosti in natančnosti. Zadoščenje spričo nekega trdnega prijateljstva.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V stikih s tujimi osebami je priporočljiva dokajšnja previdnost. Nasprotovanje v zvezi z neko čustveno zadevo vam bo povzročilo precej neprijetnosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sreča bo še prav posebno naklonjena 1 osebam, ki delujejo na področju umetnosti. Za vsak primer skušajte 1 biti duhovno kar najbolj priprav-' ljeni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne pod-' cenjujte nasvetov prijateljev in ko-' legov kar zadeva denarna vpraša- ’ nja. Odpravili se boste na neko' potovanje.
STARŠI SE PRITOŽUJEJO
Zakaj so v vrtcih ONAIRC zvišali mesečne dajatve staršev na B000 lir?
Občinska uprava naj posreduje za enak postopek kot v občinskih otroških vrtcih
Starši s področja goriške občine, pa tudi iz drugih krajev naše pokrajine, ki imajo svoje otroke v otroških vrtcih, ki jih upravlja u-stanova ONAIRC, se pritožujejo zaradi ponovnega poviška mesečne pristojbine, ki jo morajo plačevati za svoje otroke, že lani so to pristojbino zvišali od 1500 na 2000 lir za vsakega otroka mesečno, v začetku tega meseca pa so jo ponovno dvignili na 3000 Ur.
Med tem časom so stavkali uslužbenci te ustanove in država je obljubila večjo pomoč. Med tem so v parlamentu razpravljah tudi o tem, da bi vse otroške vrtce prevzela država, pa je prav zaradi tega zakonskega predloga pri njegovem glasovanju vlada padla. V otroških vrtcih pa gre iz slabega na slabše Čeprav so povišali vzdrževalnino, pa »je, tako nam zatrjujejo 'tarši po predmestnih vrtcih te ustanove, hrana, ki jo nudijo, slaba in nezadostna.	j
V pričakovanju izglasovanja in uveljavljenja zakona za podržavlje-nje vseh vrtcev, bi bilo prav, da se ta zadeva vsaj začasno bolje uredi. V občinskih otroških vrtcih v Gorici nudijo boljšo hrano ter plačujejo starši samo po 1560 Ur mesečno. Zakaj ne bi občina v tem smislu posredovala tudi v otroških vrtcih ONAIRC na svojem področju?
Tudi na sestanku, ki ga je organizirala pred dnevi KPI v Tržiču, so v deželnem okviru razpravljali o vprašanju otroških vrtcev :n pri tem povedali svoje stališče o tem, zakaj so glasovali v parlamentu
proti temu zakonu v tisti obliki, kot ga je predložila vlada e/ega centra.
Vsekakor moramo še ugotoviti, da v dveh izmed petih pokrajin, v katerih delujejo otroški vrtci ONAIRC, in sicer v Trstu in Bocnu, ne plačujejo starši nobenega prispevka. Če ni dovolj sredstev, kot pravi vodstvo, potem bi moralo to veljati za vse področje, ne pa samo za nekatere predele.
Jutri posvetovanje kmetijskih strokovnjakov
Jutri bo na sedežu trgovinske zbornice v Gorici sestanek stalnega
odbora za kmetijstvo pri tej ustanovi. Udeležili se ga bodo tudi voditelji posameznih agrarnih ustanov na Goriškem. Na dnevnem redu je med diugim tudi poročilo o kmetijski proizvodnji lanskega leta in o načrtih ter ukrepih ki se tičejo letošnje proizvodnje.
Pred dnevi je bil na pokrajinskem sedežu Coltivatori diretti v Gorici sestanek predstavnikov sekcij tega združenja. Udeležil se ga je tudi deželni odbornik za načrtovanje Co-cianni. Na sestanku so med drugim razpravljali o pripravah za gradnjo zadružne vinske kleti in o mlečni centrali. Kar se kleti tiče so sklenili, da bodo sklicali sestanek izvedencev, ki naj bi proučili način in rok za izvedbo tega načrta.
VESTI IZ TRŽIČA
Prve cevi za naftovod so dospele v Portorosego
Gre za 28 km cevi, ki tehtcgo 6710 ton
V pristanišče Portorosega je priplul včeraj italijanski prekomornik «Giovanna», ki je pripeljal iz Ta-ranta prvo pošiljko cevi za naftovod Trst-Bavarska, ki jih bodo v posebnem delovišču pri tovarni Sol-vay pripravili za položitev pod zemljo.
Gre za cevi po 12 metrov dolžine in po 1 meter premera, ki tehtajo skupaj 6710 ton. Skupaj merijo v dolžino skoro 28 km. Tej prvi pošiljki bo sledilo še pet drugih tja do meseca aprila. S temi cevmi bodo napravili naftovod od Trsta do Timaua na italijansko - avstrijski meji. Na delovišču pri Solvayu pripravljajo vse potrebno. V kratkem nameravajo začeti s prevleko cevi.

POSVET NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Dr. Joža Vilfan v KLUBU «S. GREGORČIČ*
Danes, 26. t. m. ob 20.30 bo v klubu «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici predaval znani tržaški rojak
dr. Joža Vilfan
ki bo govoril o svojih bogatih in pestrih spominih na Trst.
Vabljeni!
Gorica
CORSO. 17.00: «H corpo», M. Saga in J. Cavazu; japonski barvni film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
VERDI. 17.00: «11 ritomo di Ringa*, G. Gemma in N. Navaro; italijanski kinemaskopski film v barvah; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 17.00: «Madami-gella di Maupina, C. Spaak, R. Hossein in T. Milian Francoski kinemaskopski film v barvah. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.15: «La spia che ven-ne dalTOvesta, Sean Flynn in H. Messmer; italijanski čmobeli kinemaskopski film.
CENTRALE. 17.00: «La grande bat-taglia di Sebastopolia, M. Bogar-de in A. M. Micoletti; barvni kinemaskopski film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italija št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 13,6 stopinje ob 14.50, najnižjo minus 0,3 stopinje ob 8.30; povprečne dnevne vlage je bilo 69 odstotkov.
Prosta cona za Gorico-Sovodnje naj se podaljša vsaj za 15 let
Primerno je treba povečati tudi kontingeate posameznega blaga, zlasti bencina m nafte
V ponedeljek dopoldne je bilo na | delež od teh dohodkov ter jih s
sedela trgovinske zbornice v Gorici posvetovanje o goriški prosti coni, ki jo je sklical upravni odbor proste cone z namenom, da bi se pogovorili o potrebnih ukrepih glede podaljšanja odnosno obnove tega važnega ukrepa za goriško gospodarstvo. Kot znano zapade rok proste cone z 31. decembrom letos m je treba nujno pripraviti vse potrebno za dosego njene obnove in tudi preosnove.
Posvetovanja so se poleg predsednika trgovinske zbornice inž. Ri-gonata in strokovnjakov te ustanove, udeležili med drugimi tudi goriški župan Martina, podžupan iz Sovodenj Janko Cotič s tajnikom Cresto, predstavnik zveze trgovcev, senator Vallauri, posl. Zuccalli in drugi. Posvetovanje se je razvilo v živahno debato, ki je trajala nad dve uri in pri kateri so posamezni predstavniki stavili svoje predloge in priporočila.
Čeprav so ob tej priliki Jelenci izmenjali le splošne misli, vendar so bili edini v tem, da je treba podaljšati rok trajanja zakona o prosti coni in pravtako je treba tudi primemo povečati dosedanje kontingente za posamezno blago, ki je deležno olajšav proste cone. To velja zlasti za bencin in nafto, saj smo bili lani priča stavke avtoprevoznikov, ker jim je zmanjkalo nafte po znižani ceni, ki jim j? nujno potrebna v dovoljni količini, če se hočejo ubraniti hudi konkurenci prevoznikov iz drugih pokrajin. Isto velja tudi za bencin, saj število motornih vozil stalno in naglo narašča, globalna količina bencina proste cone pa je ostala nespremenjena. Kar se tiče trajanja proste cone je bil predlog, naj bi predlagali osrednjim organom Rimu njeno podaljšanje vsaj za 15 let; vsaj toliko je potrebno, da se razvijejo posamezne gospodarske pobude, ki se oslanjajo na ugodnosti, ki jim jih nudi prosta cona.
Kot smo že omenili, sta bila prisotna na posvetu tudi predstavnika občine Sovodnje, ki je sedaj enakopraven član proste cone skupaj z goriško občino. Tudi onadva sta se strinjala z glavnimi smernicami, o katerih Je bilo govora na tem sestanku glede obnove te važne ustanove, ki tudi za sovodenjsko občino predstavlja važen vir dohodkov. To je razvidno že po prvem letu, odkar občinska uprava prejema svoj
pridom uporablja za koristna javna dela.
Prijava
nuklearnega materiala
Trgovinska zbornica opozarja vse tiste, ki imajo nuklearni material, da ga morajo prijaviti do 31. t. m. Prijava mora biti pismena. Podrobnejša pojasnila se dobijo v uradu trgovinske zbornice v Gorici.
Globe mestnih stražnikov
V preteklem mesecu deoembru so mestni stražniki v Gorici naložili 492 glob za razne prekrške. Od tega jih je bilo največ, in sicer 489, za prekrške proti cestnemu pravilniku, dve za prekrške proti gradbenemu pravilniku in ena za prekršek metnega pravilnika. V teku meseca je konjederec polovil tudi 23 psov, ki so se klatili brez gospodarja.
uro
Avtomobilist v Romansu hudo povozil ženo
Včeraj zjutraj nekaj pred 9. so poklicali avto Zelenega križa iz Gorice v Romans, kjer je neki avtomobilist hudo povozil 65-letnc Rozo Paulich por. Di Barbara iz Ro-mansa, Ul. Trieste 57, Odpeljali so jo v goriško civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili oteklino na čelu, zlom desne noge in druge poškodbe. 2ena Je bila pri zdravniškem pregledu še vedno v nezavesri in ji skušajo rešiti življenje.
Ponesrečenko je povozil profesor Don Toniutti, ki se je ob tisti uri peljal z avtom fiat 600 v šolo kjer je imel učno uro. Zena je šla v trgovino po kruh ter se ,e vračala peš domov. Nesreča se je pripetila blizu njenega doma. Šofer Je ostal nepoškodovan in tudi vozilo ni utrpelo posebne škode. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Romansa.
Ogenj povzročil 100.000 lir škode
Včeraj zjutraj ob 6.20 so poklicali goriške gasilce v Ul. del Gua-do št. 4, kjer so se vnele saje v I zilih je neznatna.
dimniku Maria Peteanija. Ko so prišli gasilci na mesto je ogenj zajel že pod in strop v stanovanju in ognjegasci so se morali truditi skoro eno uro, da so najprej omejili in potem pogasili ogenj, ki pa je kljub temu uničil dva kv. m poda in tramovja. Povzročeno škodo cenijo okrog 100.000 lir.
Na delu v Safogu se je ponesrečil
Včeraj dopoldne nekaj po 11. uri se je ponesrečil na delu v tovarni Safog 45-letni Florjan Sfiligoj iz Stražic, Ul. Colombo 2. Ko je nekaj vrtal s pnevmatičnim svedrom, je nenadoma padel na tla. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer skušajo ugotoviti vzrok za nesrečo. Omenjeni sveder ne predstavlja namreč nobene nevarnosti pri delu in po vsej verjetnosti, je Sfiligoju postalo slabo.
Granata v Stražicah
Včeraj dopoldne so vojaški izvedenci iz Trsta odstranili bombo, ki so jo prejšnji dan našli v bližini hiše št. 47 v Ul. Torriani v Stražicah. Takoj po najdbi so domačini obvestili karabinjerje iz Ul. Monte-santo, ki so granato zastražili. šlo je za veliko granato kalibra 149 italijanskega izdelka, ki je ostala tam zarita v zemlji še iz časa prve svetovne vojne.
Pokrajinsko zborovanje balincarjev ENAL
V prostorih dopolavora podjetja «Solvay» v Tržiču je bil preteklo nedeljo občni zbor pokrajinske zveze balincarjev ENAL.
Zborovanje je vodil pokrajinski vodja ENAL Fausto Barbara, ki je dal tudi poročilo o delovanju balincarjev v preteklem letu. Razvila se je tudi debata o tem, ali naj za balincanje sprejmejo sistem «in-temazionale« ali pa «punto e vo-lo». Na Goriškem je za vsakega od teh sistemov polovica članov. Zato bo moral novi odbor, ki so ga ob tej priliki izvolili, odločati v tej zadevi. Novi odbor bo imel svojo prvo sejo jutri, v četrtek 27. t. m. v Gradiški. Na seji si bodo odborniki porazdelili delovna mesta. Ob tej priliki bodo določili tudi pokrajinskega delegata za vsedežav-ni kongres balincarjev, ki bo v Neaplju 5. in 6. februarja. Na občnem zboru so tudi razdrielili odlikovanja zmagovalcem na tekmah v lanskem letu.
PISMO UREDNIŠTVU
Drobtinice za ptice
Cenjeni urednik,
sem velik ljubitelj ptic tn se obračam na vas z majhno prošnjo, ki bi želel, da jo objavite v vašem listu. Zima je, mraz in tudi sneg. Hrane za ptice pa bolj malo. Ali ne bi bilo lepo, če bi otroci posipali drobtinice, ki ostajajo v kuhinji, na primernem kraju, da bi se ptice krmile z njimi. Videli bi, koliko lepih ptičkov, bi se prišlo nakrmit. Ali ne bi bilo lepo zadoščenje najboljše plačilo za tako dobro delo?»
V NEDELJO V ČRNEM VRHU
Tekme v slalomu za kombinacijo SPDT
V nedeljo, 30. t. m. se bo v Črnem vrhu začela prva faza tekmovanja za alpsko kombinacijo SPDT. Tokrat bomo postavili količke za navdušene slalomiste. Tekmovalci bodo seveda razdeljeni v kategorije:
Moški: člani — to je smučarji z dokajšnjo rutino, saj bodo morali prevoziti progo s 30 do 35 vratmi;
začetniki — z njim ustrezno progo.
Ženske bodo tekmovale v enotni kategoriji, proga bo imela od 10 do 15 vrat.
Tekme se bodo začele ob 10.15. Vpisovanje za tekmovanje se bo zaključilo ob 9.45.
Da bi se izognili gneči in da bi omogočili prireditvenemu odboru jasnejšo sliko o številu udeležencev, prosimo tekmovalce naj se vpišejo in poravnajo vpisnino 100 Ur na sedežu SKGZ Ul. Geppa 9.	_________
Ob priUki tekem SPDT organizira avtobusni IZLET V ČRNI VRH. Vpisovanje je na sedežu SKGZ Ul. Geppa 9 ob uradnih urah do sobote, 29. t .m. Cena 1000 lir za člane, 1100 za nečlane. Odhod avtobusa ob 7.15 iz Ul. F. Severo.
SAARBROCKEN, 25. — Praška Dukla je danes premagala pred 45.000 gledalci nemško nogometno reprezentanco 2:0 (1:0). Tekma je bila v okviru priprav Nemčije za svetovno prvenstvo. Prvi gol je v 33' prvega polčasa dosegel Maso-pust, drugega pa v 12’ nadaljevanja Vacenovski. Nemci so prikazaU le kakih 15 minut prvovrsten nogomet. Sicer so precej napadli, vendar brez vsake povezave. Moštvi sta nastopili kakor sledi:
NEMČIJA — Tilko wski, Lutz (Patzke), Hoettges; Beckenbauer (Lorenz), Weber, Szymaniak, Libti-da, Kraemer, Held, Netzer (Beckenbauer), Homig.
DUKLA PRAGA: Vietor, Cvorak, L. Novak, I. Novak, Cadek, Geleta; Strune, Knebort, Masopsut, Ro* der, Vacenovski.
CANTU, 25. — V današnji prijateljski tekmi je brazilska košarkarska peterka Corinthias iz Sao Paula premagala domačo Oransodo 72:67 (35:27).
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIUIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIlUUIIIIIIIIIHIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIimimillllNl
Tudi
vse
POSNET JE ŽE PROPAGANDNI FILM
v Zagrebu bo kmalu v redu za prvenstvo
LJUBLJANA, 26. — Tudi v Zagrebu, kjer bo prizorišče tekem B skupine svetovnega prvenstva v hokeju na ledu marca meseca, se marljivo pripravljajo na veliko prireditev. Pokritega drsališča, kot so si pred časojji zamišljali, sicer nimajo, ker so svoječasne velike poplave v Zagrebu odgodile gradnje večjih in ne prav življenjsko važnih objektov. Bo pa tudi drsališče Šaiati primemo urejeno in z
na
novimi močnejšimi hladilnimi napravami kos zahtevam in se pomanjkanje pokritega drsališča najbrž ne bo odražalo na kvaliteto tekem.
Poleg samega drsališča in njegove čimboljše ureditve, imajo Zagrebčani v mislih še marsikaj. Ta-
ko so povabili v svoje mesto večjo skupino novinarjev iz sosednjih in hokejsko razvitejših držav, da so si ogledali vse. kar bi utegnilo zanimati morebitne obiskovalce »Hokeja 66» iz teh držav. V mestu bodo poleg običajnih plakatov postavili sredi Trga republike še večji obelisk z vabilom na ogled «Ho-keja 66». Na eno izmed hiš na
Nesreči na delu
Na delu v CRDA sta se ponesrečila včeraj dva delavca, prvi 25-letni Franco Berton iz Turjaka se je ranil ob električni žici, ki mu je padla na glavo in mu povzročila rano ter pretres možganov. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni. Drugi je 45-letni Guerrino Cumin iz Verse, ki se je z železom ranil na spodnji ustnici. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju.
Avto podrl mopedista
Včeraj okrog 13.30 se je peljal 70-letni Giorgio Lupi iz Ul. Rabata 15 z mopedom po Ul. Alviano proti Rdeči hiši. Na križišču z Ul. Kravos pa ga je podrl avto fiat 600, ki je prihajal iz te ulice in ga je vozil 32-letni Ivan Kovic iz Podgore Ul. sv. Justa 25. Na srečo ni bil nihče ranjen in tudi škoda na vo-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
1968 - NEVARNE OLIMPIJSKE IGRE
Kdor le more, sili v hribe
Komplicirane priprave olimpijskih kandidatov
Predvidevanja o mehiški olimpiadi so večkrat zelo ostra. Govori se, da je dodelitev organizacije Mehiki nešportna, za zdravje atletov nevarna in zaradi dokajšnje neresnosti Mehikancev nepremišljena.
Gostovanje v Mehiki je vezano z velikimi denarnimi stroški. Rekli
boste: saj je Japonska še dlje kot Mehika! Res je, govorili pa smo tudi o aklimatizaciji 25—30 dni pred začetkom iger.
Ne glede na stroške in usodo me. hiških iger so se začele bogatejše države resno pripravljati.
Najbolj aktivni so menda Sovjeti. V svoji prostrani domovini najdejo skoraj iste pogoje za skoraj vsak kot sveta. Našli so ga na primer za Tokio in našli so ga tudi za Mehiko Izbrali so Kavkaz in mesto Alma Ata v južnovhodnem Kazahstanu, ki je že znano športno središče. Alma Ata je s svojimi 900 metri nadmorske višine po zadnjih vesteh že odpadla, ker so sovjetski strokovnjaki našli še bolj primemo mesto ob jezeru Issik Kul, to je malo bolj na jugu, v državi Kirgizistan, čisto blizu meje s Kitajsko. To jezero leži 1609 m nad morsko gladino in pogoji so skoraj isti kot v mehiški prestolnici K jezeru Issik Kul, ki je kljub visoki legi toplo, so se že preselile mnoge športne kolonije in redni treningi se bodo začeli v kratkem. Sovjeti so baje tudi povedali, da bodo olimpijske atlete naložili na letala kar na mestu treningov z zračnim pritiskom me-
hiške prestolnice in jih tako »konzervirane* prepeljali na kraj tekmovanja.
Američani so tudi že našli primeren kraj, kjer se bo pripravljala glavnina njihove olimpijske ekipe. Lahkoatleti se bodo namreč zbrali v Alemosu v zvezni državi Colorado. Ta kraj leži 1800 m visoko in razpolaga z mnogimi športnimi objekti tamkajšnje univerze.
Francozi so si izbrali primeren prostor v Pirenejih. Vežbališče o-limpijske ekipe bo v mestu Font-Romeau, ki ima 1800 m nadmorske višine V tem mestu bodo čim-prej zgradili atletski stadion, veliko telovadnico in olimpijski bazen. Za veslače bodo odlično uporabili 15 km oddaljeno jezero Boulliuses, ki leži 2015 m visoko
Po povratku iz Mehike so se problema priprav olimpijske ekipe lo-tili tudi v Italiji. Pred odhodom v Mehiko bodo italijanski olimpijci prebivali na Gran Sassu, ni na še gotovo če bodo na Gran Sassu zgradili tudi športne objekte za stalno vadbo
Zelo zaskrbljen) so v Veliki Britaniji. Njihova najvišja gora ne presega 1400 m, uporabne pa bi bile planote komaj na 1000 m, kar pa Je občutno premalo za primer-
no aklimatizacijo.
Švicarji so veliki trgovci in do denarja hočejo priti tudi z mehiškimi olimpijskimi igrami. Izdelali so načrt za zgraditev športnega centra v bližini Saint Moritza na višini 1800 m. Za švicarski načrt se zanimajo mnoge evropske države, med njimi tudi Velika Britanija in možno je, da ga bodo podjetni Švicarji tudi izpeljali. Ponudbe so Švicarji poslali tudi afriškim državam, ki same nimajo možnosti uresničitve podobnih načrtov doma.
Jugoslovani imajo tudi nekaj na vidiku. V južni Makedoniji, blizu Bitole, so našli na višini 2218 primeren kraj za zgraditev športnega centra Za kraj, ki se imenuje Pe-rister so se že zanimale Vzhodna Nemčija, Madžarska, Bolgarija in celo Sovjetska zveza.
Zgraditev takih športnih središč v težko dostopnih in skoraj divjih krajih (ne gre niti pozabiti, da bi bila njihova uporaba silno omejena) in 25—30-dnevno odvečno bivanje v Mehiki predstavljata velikansko finančno breme za vse države. Kako se bodo izmazale nerazvite države Afrike in Azije, ki komaj živijo, se točno še ne ve. To dejstvo pa tudi govori v prid trditvi, da je bila dodelitev ollm-Iliade Mehiki precej neuremiUjena, saj se igre ne prirelaio samo za Sovjetsko zvezo in ZDA.
BRUNO KRIŽMAN
trgu pa bodo obesili velik transparent. Najzaslužnejšim hokejskim športnim delavcem iz Hrvaške so že poklonili vstopnice za ogled vseh tekem zagrebške skupine.
Razposlati nameravajo, podobno j kot tudi ljubljanski organizatorji, po raznih evropskih državah cenik hotelskih storitev. To je postalo zadnji čas vse bolj pereče vprašanje, ker so se pojavile v tujih časopisih napačne informacije, da bo v času svetovnega prvenstva bivanj« v krajih »Hokeja 66» precej dražjo. Za primer, da so cene za tuje turiste povsem sprejemljive ,naj navedemo, da je cena penziona v najdražjem ljubljanskem hotelu «Lev» v povprečju le malo nad 17 dolar-jev.
V B skupini v Zagrebu bodo igrale ekipe po naslednjem razporedu: četrtek, 3. marca Norveška— Jugoslavija, Švica—VB, Zah. Nemčija—Romunija in Madžarska—A»* strija. V soboto, 5. marca bo prošt dan. Nedelja, 6. marca Norveška— Romunija, Švica—Avstrija, Zahodna Nemčija—Jugoslavija in Madžarska—VB. Ponedeljek, 7. marca Norveška—Avstrija, Švica—Jugoslavija, Zah. Nemčija—VB in Madžarska— Romunija. Torek, 8. marca bo prost dan. Sreda, 9. marca Norveška— Madžarska, Švica—Zah. Nemčija, Avstrija—Romunija in Jugoslavija— VB, Četrtek, 10. marca Norveška— Švica in Madžarska—Zah. Nemčija. Petek, 11. marca Avstrija—VB m Jugoslavija—Romunija. Sobota, 12. marca Norveška—Zah. Nemčija. Švica—Madžarska, Avstrija—Jugoslavija in Romunija—VB.
Zadnji dan «Hokeja 66» 13. marec bo za B in za C skupino prost dan. tako da bodo lahko tekmovalci in njihovi spremljevalci prisostvovali zadnjim tekmam A skupine v Ljubljani in razglasitvi rezultatov.
Ravno te dni je propaganda z« obisk svetovnega prvenstva na višku svoje dejavnosti. Izdelan Je bil propagandni film z naslovom »HOKEJ 66». Namenjen je predvsem prikazovanju po televiziji in ga bodo razposlali preko jugoslovansk« direkcije RTV televizijskim družbam širom po svetu. Razen tega j« izšel bilten z lepim slikovnim gradivom, ki prikazuje predvsem naše kraje pozimi. Tekst je slovenski, srbskohrvaški in angleški. V pripravi pa je že «poletna» verzija podobnega biltena.
Mnoga moštva že sedaj prosijo prireditveni odbor oz. jugoslovansko hokejsko zvezo, da bi že nekaj tednov pred prvenstvom odigrala pri nas nekaj tekem. Zaradi pomanjkanja primernih igrišč in P9 tudi domačih nasprotnikov, jim verjetno ne bo lahko ustreči.
ING. LASIČ
mKK»«MHM»«KK»«»mK»«KKHHH;
| CECILIJ ZGODBA i
| m*c o VIKU 1
x	,	x
vMHMMHHMHH 2. KKHHKHHMKi
Odločilni dan za C. Urbana je bil dan otvoritve mednarodne književne razstave v Firencah 1922. leta, na kateri je bil, po priporočilu sovjetskega poslanika tov. Vorvovskega, Urban imenovan za sekretarja sovjetskega oddelka.
Po končani razstavi je dobil Urban vabilo, naj odpotuje v Sovjetsko zvezo. Z veseljem je vabilo sprejel. Jeseni 1922. leta je že živel v Moskvi. Sovjetska zveza je postala njegova druga domovina. Vrsto let je delal v Moskvi ter dajal vte tvoje znanje in izkušnje (znal je štirinajst jezikov!) redacijtko- založniškemu ir, prevajalskemu delu. S posebnim veseljem je pripravljal monografijo «Ideja borbe za nacionalno neodvisnost v slovenski literaturi»■
Urban, ki je bil od mladih let priča neprestane borbe tvojega ljudstva ta osvoboditev, je postal priča novega atentata na svobodo narodov — priča barbarskega napada fašističnih hord na Sovjetsko zvezo.
Srce starega borca je začelo utripati z novo močjo. Ne glede na svoja leta je zgrabil za orožje kakor v dneh svoje mladosti. Vstopil je kot prostovoljec med brambovce kujbi-ševskega rajona v Moskvi, da bi se, kot je pravil, «boril za Moskvo in za TrsU.
Po vojni se je C. Urban popolnoma posvetil literarnemu delu. Začel ji prevajati največje slovenske pripovednike — 1 >ana Cankarja, Prežihovega Voranca, z njegovim sodelovanjem je izšla knjiga verzov Franceta Prešerna, «Gorski venec» Petra Petrov Njegoša in dr. V tistem času pa je tudi že začel pisati »Zgodbo o Viku».
«Zgodba o Viku» — to je zgodba o preprostem slovenskem fantu z začetka našega stoletja. Toda hkrati s tem je v njej prikazana tudi tipična zgodba sina majhnega, ponosnega slovenskega naroda, pravično in živopisno je upodobljena usoda delovne družine, naslikana pot, na katero je zavestno, ne da bi se bal nuje In težav, stopil slovenski mladenič. Ta zgodba mladega človeka je poučna in izredna. Preprost slovenski fant, ki je postal prepričan in zanesljiv zaščitnik pravic ljudstev, skozi Izkušnje pogumen in prekaljen internacionalist — je resnični in rodni brat mladeničev, ki so se dvignili v borbo proti fašizmu in reakciji.
In vidite, zato so, ko je Cecilij Urban 6. julija 1958. leta umrl, tako v Moskvi, kot v njegovi rodni Sloveniji in v Trstu, počastili njegov spomin kot spomin na slavnega borca za srečo vseh narodov sveta, ki se je do poslednjega dne svojega življenja trudil za zmago miru in dela na vsem svetu.
NIKOLAJ TIHONOV
Posvečam mestu Trstu
PRVI DEL
v
Človekovo rojstvo
Vesela pesem Je bila nenadoma prekinjena: slišati je bilo krik, ki je bil bolj začuden krik, kot pa krik strahu in pljuskanje vode... Veseli težak je padel z ladijske stopnice. To se je pogosto dogajalo pri malce pospešenem natovarjanju, še posebej takrat, kadar Je bil tovor težak in po obliki neprikladen, na morju pa je bilo močno valovanje, kot je bilo tako prav tisti dan. Navadno so tistemu, ki je padel v morje, vrgli konec vrvi, ta pa se je preklinjaje in otresaje se vode povzpel na pomol in znova nadaljeval s svojim delom.
Toda Jože Oblak ni ujel vrvi in se ni povzpel na pomol, tovor mu je bil zlomil hrbtenico, tovariši so ga izvlekli iz morja in ga položili na pristaniški nasip v pričakovanju prihoda oblasti in ureditve vseh nujnih formalnosti, ki so v zvezi z odhodom človeka na oni svet.
Tako je tudi ležal nepremično na vročih, črnih ploščicah rodnega Trsta, plavolasi velikan z izzivalnim nasmehom na še ne belih ustnicah, ko je pritekla, hlipaje na ves glas, majhna ženska z velikim trebuhom. Ko Je zagledala moža, je utihnila: saj vendar ni mogoče, da je umrl! Saj je vendar pred njo ves takšen kot vedno, ves cel in nepoškodovan, leži in se smehlja... Ne, ne, to je preprosto omedlevica! In majhna ženska je z nepričakovano močjo dolgo in uporno tresla moža za ramena, trla je njegove noge, bose in mrzle od vode, trla je njegove roke — ogromne, temne težakove roke. In šele, ko se je z drhtečimi in gorečimi rokami dotaknila njegovega čela ter skušala dvigniti njegovo glavo, Ji je strašna resnica preparala srce:
takšne marmornato hladne teže živi nikoli nimajo...
S presunljivim krikom je ženska padla na moževo trupi*’ in njena pretresena notranjost je začela s težavnim delom darovanja življenja novemu človeku.
Sin se je predčasno rodil na vročih pristaniških ploščicah poleg trupla svojega očeta.
Raj na mansardi
Bil je slaboten, cmerav nedonošenček brez nohtov in obrvi' Mati, uničena od gorja, bi ga nikoli ne spravila na noge, če hi ne bilo v hiši sosed, ki so takoj priskočile na pomoč mladi vdovi Bili sta dve — dve sestri, ki sta imeli mansardo poleg osirotele družine. Obe sta bili stari devici, obe sta bili stari že šestdeset let, obe sta bili visoki, suhi, kratkonosi m z očmi kot jagode. In obe sta bolehali za nevralgičnimi oolečinami na obrazu, razlika je bila samo v tem, da se je mlajši tresla gl®' va od zgoraj nizdol in zdelo se je, kot da se z vsem strinja-medtem ko je starejša vrtela glavo od desne proti levi in zdelo se je, kot bi se ne mogla z ničemer strinjati. In zato so ji' ma sosedje rekali Tetka Da in Tetka Ne. In vsi so bili že tako vajeni tega, pa tudi sestri sami, da je le malokdo vedel v tej veliki, sivi in večnadstropni hiši, prepolni ljudi, kakšni sta pravzaprav njuni pravi imeni.
Sestri sta vzeli otroka k sebi, ga položili v vrbovo košari' co, polno vate in puha in jo postavili v kot poleg pečke ki jo, ne glede na poletje, prizadevno kurili noč in dan. Nad raz-brazdanim obrazkom sta se sklanjali lepo po vrsti, prav tak® kot stari parki, dve sivi glavi, ki sta zdaj odrekali, zdaj pa spet pritrjevali njegovi dvomljivi pravici do življenja.
(Nadaljevanje sledi)
‘fiREnNiATVO- TRST-- UL MONTECCHI 8 II. TELEFON »3 808 ln 94 B38 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 • II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37 338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej-UHEUN *' w ., lietna 4400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para <50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči rnčun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — **
1 ^	1	_____ ....	.	__i «t__a_ j i_— _	.. r	11 UH') UK _ I Ull l*kl- Pitna nirlacmu 9« .icalr m m v ilrlni onnoo ctnlnna- Ironvalri IRfl finanAnn.nnrooni OWl nemrlntna Kil i 4 *•	Mali »»laal dfl H* Kncnrla   Hnlad trii
a6^rt,!etanTT25,,U‘' M,ihl1a’na " Stari"tre 3/1 titof on 23-307 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 800 14-603-86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravnl 250, osmrtmoe 150 Ur - D »rita. aliii, uzo, j	.	goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska,
Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške 10 Trst.