Dijaki na sejmu poklicev na Tržaški trgovinski zbornici Koordinator slovenske komponente Demokratske stranke Massimo Veronese o volitvah in »zadevi Sardoč^ 4 Širitev kulturnih obzorij s pomočjo sodobne slovenske književnosti šepet ulice Montecchi /M8 Primorski dnevnik PETEK, 22. FEBRUARJA 2013 Št. 44 (20.672) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € »Afera« Sardoč« in dobri občutki SandorTence »Afera Sardoč«, če jo tako lahko imenujemo, je močno razgibala predvolilna dogajanja ne samo v Demokratski stranki, temveč tudi v slovenski manjšini. Učinki dogajanj, ki imajo kot »epicenter« zgoniško občino, so volilne, politične in nenazadnje tudi psihološke narave. Nikoli več ne bo tako, kot je bilo, mi je včeraj potožil izkušeni slovenski politik iz vrst leve sredine. Morda je preveč črnogled, morda pa samo realist, kdo ve. Burna dogajanja v tržaški Demokratski stranki lahko ocenjujemo iz različnih zornih kotov. Dobili smo vsekakor znova potrdilo, da slovenska manjšina tudi na področju politike in strankarskega življenja ni nobena izjema. Vse več je podobnosti s politiko v Italiji in Sloveniji. Pri tem ne mislimo samo na slabo politiko v Rimu in v Ljubljani, ampak tudi na dobre plati politike, ki slonijo na demokratični tekmovalnosti in upravičenih človeških ambicijah. Tudi Slovenci, ki živimo v Furlaniji-Julijski krajini, imamo pravico do učinkovite in poštene politike. Od politikov, ki jih volimo in izvolimo, zahtevamo ne samo delavnost, temveč tudi verodostojnost. Politika je tudi stvar vzdušja, razpoloženja in psiholoških občutkov. Na včerajšnjem podpisu deželnega volilnega sporazuma med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo je na primer vladalo pozitivno in spodbudno vzdušje. O vsebini dogovora imamo lahko različna mnenja, v časih, ki jih doživljamo, pa tudi dobri občutki nekaj pomenijo. rim - Poseg predsednika Evropskega parlamenta Schulz svari pred Berlusconijem volitve - Senat Marco Gergolet za listo »Fare per fermare il declino« deželne volitve - Volilna povezava Dogovor DS - SSk v korist manjšine TRST - Debora Serracchiani in Damijan Terpin sta včeraj parafirala politično-volilni dogovor med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo. Stranki bosta, kot pred petimi leti, v povezavi nastopili na aprilskih deželnih volitvah, na osnovi tega dogovora pa je SSk na nedeljskih političnih volitvah podprla DS, začenši s poslansko kandidatko Tamaro Blažina, ki se je ob deželnem svetniku Igorju Gabrovcu tudi udeležila predstavitve dogovora. Na 2. strani A v zadnjih dveh dneh je volilna kampanja zadobila tudi »evropske tone«. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki mu je Silvio Berlusconi leta 2003 zabrusil, da bi mu ustrezala vloga paznika v nacističnem taborišču, je Italijane posvaril, naj ne volijo Berlusconija. Italijanski premier v odhodu Mario Monti pa je moral umakniti ponesrečeno izjavo, da si nemška kanclerka Angela Merkel ne želi zmage levice v Italiji.Kot je v pogovoru za največji nemški časnik Bild menil Schulz, je bivši premier in medijski mogotec Berlusconi z neodgovornim ravnanjem svoje vlade ter osebnimi aferami Italijo v preteklosti že pahnil v prepad. Na 11. strani mt gorica Mala podjetja v primežu hude stiske GORICA - Kriza terciarnega sektorja v goriški pokrajini se poglablja. Ob vse večjem številu zaprtih trgovin in podjetij to potrjujejo tudi podatki observatorija zveze Confcommercio. Na 12. strani GORICA - Marco Gergolet je doma v Doberdobu, po poklicu je zdravnik in je zaposlen v šempetrski bolnišnici, kjer opravlja funkcijo pomočnika direktorja za strokovno medicinske zadeve. Kandidira za senat na listi gibanja Fare per fermare il declino (Zaustaviti propadanje), ki ga je ustanovil gospodarski novinar Oscar Giannino. Na 3. strani Tržaška kandidata Gibanja 5 zvezd Na 4. strani Knjiga o nesrečni Rozaliji Kus Kocjan Na 6. strani Marko Sosič z dijaki praznoval dan slovenske kulture Na 8. strani Velika monografija o slovenski glasbi Na 10. strani Zahvala Novakove rojakom na tujem Na 9. strani ljubljana - Na seji sveta PS Jankovic sinoči ponudil bianco odstopno izjavo LJUBLJANA - Zoran Jankovic je na sinočnji seji sveta stranke Pozitivna Slovenija, ki se je zavlekla pozno v večerne ure, ponudil tako imenovano bianco odstopno izjavo. Dejansko naj bi odstopil z dnem, ko bo sestavljena nova vlada. Na sejo sveta PS, na kateri so že dobri dve uri razpravljali o nezaupnici vladi, je nazadnje prišel tudi »zamrznjeni« predsednik stranke. Za man-datarko je bila neformalno predlagana začasna vodja PS Alenka Bra-tušek, a potencialne partnerice, kot je znano, zahtevajo Jankovicev popoln umik z vrha stranke. gorica - Začel se je sejem Expomego Čezmejna izložba vabi Do nedelje bo na goriškem sejmišču 160 razstavljavcev - Potekal bo tudi festival golaža GORICA - S tradicionalnega vzorčnega sejma je letos prerasel v pravo izložbo goriškega čezmejnega prostora. Na goriškem sejmišču se je včeraj začel 41. Expo-mego, ki se po dvoletnem premoru letos vrača v prenovljeni podobi, novem terminu in večjim poudarkom na čezmejnem sodelovanju. Družba Udine e Gorizia fiere, ki je glavni organizator, je namreč povabila k tesnejšemu sodelovanju tudi Obrtno-pod-jetniško zbornico Nova Gorica. Sejem, na katerem bo do nedelje prisotnih 160 razstavljavcev, je letos obogaten s predstavitvijo turističnih destinacij celotnega Posočja in Goriške na obeh straneh državne meje s poudarkom na kulinarični ponudbi. Na 13. strani 2 Petek, 22. februarja 2013 ALPE-JADRAN / deželne volitve - Predstavitev volilne povezave med strankama » Dogovor med SSk in demokrati bo koristil slovenski manjšini« Terpin poziva somišljenike, naj v nedeljo glasujejo za DS - Blažina: Prevladalo je enako dostojanstvo TRST - Debora Serracchiani in Damijan Terpin sta včeraj pred novinarji, fotografi in televizijskimi snemalci parafirala politično-volilni dogovor med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo. Stranki bosta, podobno kot pred petimi leti, v povezavi nastopili na aprilskih deželnih volitvah, na osnovi tega dogovora pa je SSk na nedeljskih političnih volitvah podprla DS, začenši s poslansko kandidatko Tamaro Blažina. Terpin je pozval vse volivce in volivke slovenske stranke, naj v nedeljo in ponedeljek množično pojdejo na volišča in naj na obeh glasovnicah (za senat in za poslansko zbornic) prekrižajo simbol DS. Na tiskovni konferenci (udeležila sta se je tudi senatorka Blažina in deželni svetnik Igor Gabrovec) je prevladovalo prepričanje, da bo dogovor med strankama blagodejno vplival na vso slovensko manjšino. Manj konfliktnosti in več sodelovanja, je bilo slišati z govorniške mize, medtem ko je senatorka Blažina izpostavila, da je dogovor v znamenju enakega dostojanstva. Na eni strani priznanje SSk kot zbirni stranki Slovencev v Italiji, na drugi priznanje DS kot interetnični stranki, ki ima svojo slovensko komponento in ki zagotavlja izvolitev slovenskega parlamentarca. Serracchianijeva, ki kandidira za predsednico Dežele, ocenjuje, da je dogovor DS-SSk ogledalo pisane deželne stvarnosti, ki je Tondova vlada ni znala ali hotela ovrednotiti. V odnosih med strankama je bilo v preteklosti kar nekaj »kritičnih točk«, napetosti in nesoglasij, saj gre vendarle za dve različni stranki. Za razliko od podobnega sporazuma izpred petih let sta se DS in SSk tokrat obvezali, da bosta morebitna nesoglasja reševali bolj strpno in v duhu sodelovanja. Tega si želi tudi Terpin, po katerem dogovor določa tesnejše sodelovanje med SSk in slovenskim parlamentarnim predstavništvom DS. To ne bo prejudiciralo dobrih odnosov SSk s strankami drugih narodnih manjšin, posebno z Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP), ki je - podobno kot SSk - volilni zaveznik italijanskih demokratov. Terpin je ocenil, da so se odnosi med SSk in senatorko Blažino precej izboljšali pri (neuspelih) prizadevanjih za olajšano izvolitev slovenskega parlamentarca (ali parlamentarcev) v italijanskem parlamentu. Gabrovec, ki bo aprila znova kandidiral, je podčrtal, da je politika tudi zgodba osebnih in človeških odnosov, ki se med DS in SSk prepletajo v lokalnih upravah. Izrecno je omenil rajonske svete, devinsko-nabre-žinsko, repentabrsko in dolinsko občino ter Pokrajino. Slednje tri uprave so na včerajšnjem srečanju v kavarni Tommaseo zastopali župana Marko Pisani in Fulvia Premolin ter predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, med občinstvom je bil tudi predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marco Milkovic. Slovenski skupnosti bo spričo povezave z DS za vrnitev v deželni parlament dovolj en odstotek glasov ne na osnovi volivnih upravičencev, temveč »stvarnih« volivcev in volivk. Debora Serracchiani za zmago proti Renzu Tondu (volilna bitka med njima je na osnovi vseh dosedanjih anket popolnoma odprta) itak potrebuje čim širšo volivno koalicijo in seveda čim več glasov. Tamara Blažina, Damijan Terpin, Debora Serracchiani in Igor Gabrovec na včerajšnji predstavitvi deželnega volilnega dogovora med SSk in Demokratsko stranko kroma slovenija - Lukšič: Pripravljeni smo na pogajanja o novi vladi in njenem trajanju Stranka SD pripravljena podpreti konstruktivno nezaupnico, če Jankovic odstopi z vrha PS Zoran Jankovic »moteči« element arhiv LJUBLJANA - Člani predsedstva SD so včeraj sklenili, da bodo podprli nezaupnico vladi Janeza Janše, a le, če Zoran Jankovic odstopil z mesta predsednika PS, je po seji povedal predsednik SD Igor Lukšič. »Od te točke smo pripravljeni za pogajanja o programu nove vlade in za čas trajanja te vlade,« je dejal. Člani predsedstva SD so sprejeli sklep, da vlada Janeza Janše ni dobra rešitev in da »je treba narediti vse, da čim prej gre«. SD po Lukšičevih besedah čaka, da PS predlaga kandidata za mandatarja, ki bo imel program in v njem določeno, kdaj bodo predčasne volitve. Potem se bodo z mandatarjem pogovarjali o programu vlade in datumu volitev. Za vse te pogovore pa je pogoj, da Jan-kovic odstopi z vrha PS. Slovenija po Lukšičevih besedah potrebuje močno in stabilno vlado, do katere je mogoče priti le preko predčasnih volitev. Parlament je preveč kontaminiran z etičnimi problemi, hkrati pa ni neke močne politične večine, ki bi lahko pripeljala do močne vlade, je dejal. Na vprašanje, kdaj bi se po konstruktivni nezaupnici lahko oblikovala vlada, je odgovoril, da sklep o vstopu SD v koalicijo sprejema konferenca stranke, za kar potrebujejo tudi določen čas. Predvsem pa po njegovih besedah potrebujejo tudi čas, da izčistijo skupne točke nove vlade. Lukšič je poudaril, da za SD ne pride v poštev razpro- daja slovenskega državnega premoženja, zavzemajo se za iskanje strateških partnerjev in tujih naložb. Na predsedstvu so začeli tudi prve korake v zvezi s pripravami na volitve, med drugim so sestavili tudi volilni štab. »Socialni demokrati smo pripravljeni na izzive, ki so pred stranko in pred Slovenijo,« pravi Lukšič. Morebitna kandidatka za mandatarko Alenka Bratušek, ki začasno vodi PS, se z Lukšičem, kot je zatrdil, o tem še ni pogovarjala, saj mora »najprej dobiti mandat v svoji stranki«. Kot pravi, se ni pogovarjal z »nobenim izklicanim morebitnim kandidatom«. »Kot predsednik stranke se bom pogovarjal z realnimi kandidati, ki bodo imeli mandat vsaj v svoji stranki,« je dejal. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber in vodja poslancev DeSUS Franc Jurša sta že dopoldne potrdila, da je Bratuškova neformalna kandidatka za man-datarko. Bratuškova se je zavila v molk in izjav medijem za zdaj ne daje. Zvečer je zasedal svet PS. Poslanec PS Roman Jakič je pred začetkom seje sveta v izjavi za medije dejal, da je, kolikor pozna Jankovica, prepričan, da bo ta ravnal v dobro države in odstopil. Poslanec PS Ga-špar Gašpar Mišič pa je dejal, da danes pričakuje konkretne rešitve. (STA) Popravek V napovedi intervjuja z Borisom Kobalom na prvi strani včerajšnjega PD je bilo pomotoma zapisano, da Kobal kandidira za senat. Na listi Državljanske revolucije namreč kandidira za mesto v poslanski zbornici, kot je bilo pravilno napisano v intervjuju na 3. strani dnevnika. Za napako se opravičujemo. Uprava: Mleko Ljubljanskih mlekarn negativno na prisotnost aflatoksinov LJUBLJANA - Odvzeti uradni vzorci mleka Ljubljanskih mlekarn, od katerih je bil en uradni vzorec odvzet iz iste serije mleka, ki je bilo poslano v BiH, so negativni na prisotnost aflatoksinov. Tako kažejo rezultati analiz Nacionalnega veterinarskega inštituta, so danes sporočili z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Oblasti v BiH so namreč pred dnevni pri kontroli uvoza mleka dveh slovenskih proizvajalcev - Ljubljanskih mlekarn in kranjske kmetijske zadruge Sloga - zaznale povišane vrednosti aflatoksina, zato so ti dve pošiljki zavrnile. Poleg pošiljk slovenskega mleka so ustavile tudi uvoz pošiljk mleka iz Srbije, Madžarske in Nemčije. Na Hrvaškem najvišja brezposelnost po letu 2002 ZAGREB - Stopnja registrirane brezposelnosti na Hrvaškem je bila januarja letos 21,9 odstotna, kar je najvišja stopnja v več kot desetih letih, je včeraj sporočil hrvaški statističnih urad. Julija 2002 so imeli na Hrvaškem rekordnih 22 odstotkov brezposelnih, avgusta 2008 pa je bila brezposelnost najnižja - 12,3 odstotka. Januarja letos je bilo brezposelnih 372.000 ljudi, kar je 13.800 ljudi ali 3,8 odstotka več kot decembra lani. Decembrska stopnja registrirane brezposelnosti je bila 21,2 odstotka. Hrvaška vlada ne izključuje možnosti, da bi se število brezposelnih v naslednjih mesecih povzpelo tudi na 400.000. Analitiki že dalj časa ocenjujejo, da je trend zviševanja brezposelnosti posledica dolgoletne gospodarske krize, težavnega prestrukturiranja gospodarstva in stečajev mnogih podjetjih ter neusklajenosti ponudbe in povpraševanja na trgu dela. glasbena matica - Izlet na Višarje in obisk šole GM T. Holmarja Namesto glasbenih instrumentov v ospredju smučarska oprema TRBIŽ - Smučarska oprema je priložnostno nadomestila glasbila in pulte pri skupini učencev in profesorjev Glasbene matice, ki so se udeležili enkratnega, sproščenega zimskega izleta na Višarje. Športno-družabna pobuda je služila ustvarjanju prijetnega vzdušja izven študijskih in pedagoških obveznosti; med rednimi lekcijami in nastopi ne preostane namreč veliko časa za boljše medsebojno spoznavanje in utrjevanje vezi med osebami, ki imajo veliko skupnih izkušenj in zanimanj. Koordinator enkratne pobude je bil kitarist Janoš Jurinčič, ki je poudaril pomen občasnega »oddiha« in lepe priložnosti, a je poskrbel tudi za neobhodno povezavo s podružnico šole v Kanalski dolini, kjer je Rudi Bartaloth sprejel goste in jih seznanil z delovanjem slovenskih glasbenikov na tem področju. Udeleženci so prejeli v dar knjigo in cd Manuela Fighelija »Tako so peli - Cosi cantavano«, ki jo je Glasbena matica-šola Tomaža Hol-marja izdala v sodelovanju s Slorijem in slovenskim kulturnim središčem Planika. Skupinski posnetek ob »sladkem« prigrizku Zbirko sestavljajo pesmi in posnetki, ki so jih raziskovalci in muzikologi posneli med letoma 1968 in 1972 v Ukvah. Sončno vreme z idealnimi pogoji za smučanje (ali sprehod po snegu) je zao- krožilo uspeh Smučarskega dneva Glasbene matice in navdušeni udeleženci, kot se za uspešne nastope spodobi, že pričakujejo ponovitev oz. »bis« v prihodnjem šolskem letu. (ROP) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 23. februarja 2013 3 volitve - Marco Gergolet, kandidat gibanja Fare per Fermare il declino za senat konec marca »Laž je smrtni greh«, Sf1 seveda brez izjem mojstrovin GORICA - Marco Gergolet živi v Doberdobu, je sin slovenskih staršev in po poklicu zdravnik, specialist ginekolog. Šolal se je v Doberdobu in Gorici ter ma-turiral na klasičnem liceju Primož Trubar v Gorici. Študij je nadaljeval v Trstu, specializacijo iz ginekologije in porodništva je opravil v Ljubljani. Zaposlen je v šem-petrski bolnišnici, kjer je od novembra direktorjev pomočnik za strokovno medicinske zadeve. Kandidatura za senat na listi gibanja Fare per Fermare il declino (Zaustaviti propadanje), ki ga je ustanovil gospodarski novinar Oscar Giannino, je za 47-letnega Gergoleta prvi politični nastop. Zakaj kandidirate? Zakaj za listo Fare per Fermare il declino? »Ker imam občutek, da bo to gibanje prineslo prave novosti v vodenju države. Ustanovitelji so razumni ljudje, ki svojo razumnost prenašajo v politiko. Nihče ni politik po poklicu, vsi izhajajo iz t.i. civilne družbe. Njihove ideje so me popolnoma prepričale.« Razlogi, ki so privedli do Gianni-novega odstopa s predsedniškega mesta, so zamajali vaš politični kredo? »Dogajanje zadnjih dni je okrepilo gibanje. Giannino je dal odpoved "samo" zato, ker je lagal. Ponaredil je vso svojo akademsko kariero. To je nedopustno. Za naše gibanje je to smrtni greh, kajti na prvem mestu je poštenost. Ne dopuščamo t.i. etične relativizacije. Nismo kot ostale stranke, kjer odpustijo Renzu Bossiju in njegovi materi za zlorabe strankarskega denarja, kjer so "prepričani", da je Mubarak stric "Ruby rubacuori", kjer zamolčijo dejstvo, da je bil leta 1988 Grillo obsojen za umor kot posledica kaznivega dejanja, ker je povzročil smrt dveh zakoncev in njunega otroka. Da ne govorimo o škandalu Monte dei Paschi di Siena ... Mi smo drugačni.« Se vam ne zdi, da je personalizi-ranje politike anomalija? Grillo, In-groia, Monti ... naj dodamo še Gianni-na? »Naša stranka je najprej stranka idej. Giannino je bil izbran kot predsedniški kandidat prav zato, ker Luigi Zingales in Michele Boldrin nista hotela kandidirati, kajti imata financirane študije v ZDA. Sedaj imamo novo predsednico, Silvio Enrico, mlado odvetnico iz Genove. Smo edina stranka, ki nadomesti liderja pet dni pred volitvami iz spoštovanja do svojih načel. Brez Grilla, Montija, Ingroie in predvsem Berlusconija njihovih strank ne bi bilo več, brez Giannina pa bo stranka še naprej delovala na temeljih, ki si jih je postavila v zadnjih mesecih.« Kam se uvrščate: na levo, desno, v sredino ali kam drugam? »Ti klišeji so anahronistični. Iz gospodarskega vidika ne morem reči, da smo levičarji. Nasprotno. Če pa bi med Bersa-nijem in Renzijem zmagal Renzi, se ne bi predstavili na volitvah. Levica ima v genih mazohizem. Z Renzijem bi gotovo zmagali na volitvah, kajti znal bi pritegniti tudi tisti del volivcev, ki so sedaj prisiljeni, da glasujejo za Montija ali celo Berlusco-nija. Vzemimo na primer zaslužnost-me-ritokracijo. Mi trdimo: naj napreduje le ta, ki si to zasluži. To je po mojem mnenju skrajno levičarska ideja. Skrajna levica pa vidi v zaslužnosti-meritokraciji past, češ da ne sme obstajati prevlada človeka nad človekom, vsi smo enaki. Ideja enakosti, ki jo ima levica v glavi, pa je podobna Orwel-lovi "Živalski farmi": vse živali so enake, toda nekatere so bolj "enake" kot druge. Mi pa trdimo: naj bo sin rudarja ali ministra, vsakdo mora imeti iste možnosti, če velja.« Kako lahko prispevate k politični stabilnosti, ki jo država potrebuje za reforme oz. za zaustavitev propadanja? »Zavzemamo se za poštenost, za-služnost in transparentnost v italijanskem parlamentu. Korupcija na vseh ravneh je eden od glavnih vzrokov za propadanje države in italijanske ekonomije. Potrebne so reforme, prava liberalizacija, odtujitev državne lasti v velikih industrijah. Poglejmo na primer železnice. Nihče ni zadovoljen z železniškim prometom v deželi FJK. Če bi se trg sprostil, bi morda promet prevzele avstrijske ali nemške železnice, saj Trst tradicionalno gravitira na Avstrijo in Bavarsko. Po deželi se ne bi več vozili z avtomobilom, temveč s hitrim vlakom.« Pri srcu vam je prihodnost mladih, toda italijanski problem je tudi sedanjost (brezposelnih) 40- in 50-letnikov ter upokojencev. Kdo naj njim pomaga? »Brezposelnim je treba omogočiti, da se prekvalificirajo, da se naučijo no- bardo - Za mlade od 11. do 14. leta starosti Poletni čezmejni tabor v Terski dolini Mladi udeleženci kampusa bodo stanovali v centru za obiskovalcev Naravnega parka Julijskih Predalp na Planjavi ciklam nm nije, še dodatnih deset udeležencev pa bo iz Italije. Organizatorji so pripravili izredno pester program (več informacij na spletni strani www.comune.lusevera.ud.it/uploads/me-dia/Kampusprogram.pdf). Udeleženci bodo nastanjeni v centru za obiskovalcev Naravnega parka Julijskih Predalp na Planjavi ciklam v občini Bardo. Spoznali bodo naravne lepote Terske doline, se kopali v bazenu, na programu pa so tudi izleti v bližnje kraje in umetniška delavnica. (NM) BARDO - Občina Bardo prireja od 30. junija do 5. julija v sodelovanju z Zavodom Fe-niks, Triglavskim narodnim parkom in Naravnim parkom Julijskih Predalp poletni čez-mejni kampus »Terska dolina« za mlade od 11. do 14. leta starosti. Poletni tabor je brezplačen, podprla pa ga je tudi Dežela FJK s sredstvi iz deželnega zakona za Slovence. Vpis je mogoč na spletni strani: www.comune.luse-vera.ud.it/cezmejni-kampus-terskadolina. Sprejetih bo prvih deset prijavljenih iz Slove- vega poklica. Tehnološki napredek in družbene spremembe so privedli do izginotja nekaterih poklicev. Delavcev, ki so nekoč sestavljali svinčene matrice na sedežu Primorskega dnevnika, že zdavnaj ni več.« Kaj bi liberalizacija, meritokraci-ja in transparentnost prinesle italijanskemu zdravstvu? »Dobili bi res dobro zdravstvo, na evropski ravni. Javno zdravstvo pa je danes sredstvo politikov za pridobivanje konsenza. Takemu javnemu zdravstvu pravim ne, raje imam zasebno zdravstvo, ki ima državno koncesijo: stane manj, ne pozna potrate in je kvalitetnejše.« Kar zadeva prejšnje vprašanje, je Slovenija bolj krepostna? »Je, predvsem zato, ker je vsak zavod samostojen in mora razpolagati z lastnim denarjem. Z direktorjem Darkom Žiber-no smo se jeseni lotili ekonomske sanacije šempetrske bolnišnice. V šestih mesecih smo zmanjšali izgubo, ki je znašala preko dva milijona evrov, na malo več kot milijon evrov.« Zaposleni ste v javni bolnišnici v Sloveniji, v Italiji imate zasebno ordinacijo. Je biti manjšinec torej prednost? »Tega se zavedajo tudi italijanske družine, ki pošiljajo svoje otroke v šole s slovenskim učnim jezikom. Ravnateljica v Doberdobu ima težave zaradi prenasiče- nosti razredov. V Laškem je danes "in" pošiljati otroke v slovensko šolo.« Slovenska manjšina v Italiji doživlja finančno stisko. Katera je vaša »diagnoza«? Katera pa »terapija«? »Slovenski manjšini se je včasih godilo zelo dobro. Naši podjetniki so imeli edini pravico trgovati z Jugoslavijo. Imeli so monopol, ni jim bilo treba se preveč truditi, da bi iskali nove rentabilne trge. Naši dve večji banki pa sta izposojali denar slovenskim nekapitaliziranim podjetjem brez vsakršne garancije in sta zato propadli. Leta 1991 se je "fešta" končala: kapitalisti brez kapitala in podjetniki brez podjetniške žilice so ostali na cedilu. Slovenci pa smo dovolj iznajdljivi, da si lahko pomagamo, da spet okrepimo naše gospodarstvo. Brez zunanje pomoči bomo imeli bolj zdrava podjetja, ki bodo temeljila na inovativnosti in iznajdljivosti ter na zdravem kapitalu. Uspešni Slovenci ne potrebujejo državne pomoči.« Bi v parlamentu podprli ukrep, ki ukinja goriško pokrajino? »Seveda, podprl bi ga! Pokrajine ne potrebujemo. Denar, ki bi ga prihranili, bi lahko na primer namenili negi kroničnih bolnikov ali brezposelnim, zato da pre-bredejo ekonomsko krizo. Rimska mestna četrt Garbatella ima več prebivalcev kot goriška pokrajina: to je dovolj zgovorno. Vse pokrajine naj se ukinejo!« ZAGREB - V zagrebških Klo-vicevih dvorih bodo 23. marca odprli veliko razstavo del španskega umetnika Pabla Picassa, naslovljeno Picasso - mojstrovine iz Nacionalnega Picassovega muzeja v Parizu. Na ogled bo 56 slik in skulptur, ki zajemajo vsa obdobja Picas-sovega umetniškega ustvarjanja -od modre, rožnate, kubistične in klasične faze do tistih del, ki vsebujejo elemente primitivističnega in ekspresionističnega slikarstva. Ob razstavi bodo predvajali tudi dokumentarni film, ki bo skupaj z več kot 40 fotografijami pripovedoval o Picassovem življenju, so napovedali v Klovicevih dvorih. Pričakujejo, da bodo z razstavo Pi-cassovih del »vstopili v Evropo«, saj bodo umetnine španskega mojstra na ogled predvidoma do 7. julija ali teden dni po načrtovanem vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Zagrebška razstava je skorajda ekskluzivna, saj bodo Picasso-va dela vrnili v pariški nacionalni muzej takoj, ko bodo tam zaključili s prenovitvenimi deli. Pozneje v razstavo vključenih Picassovih del ne nameravajo več razstavljali po svetu. volitve - Prekrižati je treba le simbole strank in gibanj Na nedeljskih in ponedeljkovih volitvah ne pišemo preferenc .noun.' MMhhtc- G iinijtai ¿¡«rfpr R'J TRST - Predčasne parlamentarne volitve bodo v nedeljo, 24. ter v ponedeljek, 25. februarja. Na voliščih bomo dobili dve glasovnici: eno za senat (rumene barve) in eno za poslanske volitve (roza barve). Glasujemo tako, da prekrižamo simbol stranke ali gibanja, kar pomeni avtomatično podporo vsem kandidatkam in kandidatom na listi. Preferenc posameznim kandidatom ne oddajamo. Furlanija-Julijska krajina ima pravico do sedem senatorjev in trinajst poslanskih mandatov. Volilna sistema za senat in za poslansko zbornico sta zelo različna. Zmagovita koalicija na deželni ravni dobi štiri senatorje, preostale tri mandate si razdelijo poražene stranke, ki pa morajo dobiti več kot osem odstotkov glasov. Pravico do poslanskih mandatov imajo stranke, ki presežejo 4-odsto-tni volilni prag na državni ravni, koalicijskim strankam pa sta za izvolitev senatorjev dovolj že dva odstotka glasov. V nedeljo bodo volišča odprta do 22. ure, dan kasneje pa do 15.ure. 4 Četrtek, 21. februarja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu demokratska stranka - Koordinator slovenske komponente v Bersanijevi stranki o »zadevi Sardoč« Veronese: »Najprej volitve« »Sedaj je važna uveljavitev Demokratske stranke na političnih volitvah, potem pa bo nujna resna poglobitev o izstopu upraviteljev in svetnikov iz stranke - Izjavi Debore Serracchiani in Tamare Blažina »Sedaj je pomembno, da se v nedeljo in v ponedeljek udeležimo parlamentarnih volitev in podpremo Demokratsko stranko. O vsem ostalem bomo razpravljali pozneje.« Massimo Veronese, koordinator slovenske komponente Demokratske stranke je bil včeraj ... »zelo diplomatski«. Izraz »diplomatski« je kar sam uporabil, jasno pa je, da ga je izstop zgoniškega župana Mirka Sardoča in ostalih šestih upraviteljev in svetnikov iz Zgonika in Repentabra iz Demokratske stranke močno prizadel. Njegov telefon je včeraj kar brnel. »Mnogi so me poklicali, da bi izvedeli, kaj vse to pomeni in kaj se bo sedaj zgodilo. Ta teden se ne bo v tej zvezi zgodilo prav nič. Najprej bomo spravili pod streho politične volitve, potem, že prihodnji teden, pa bo nujno, da zadevo poglobimo na skupnem srečanju,« je napovedal Veronese. Osebno je v »zadevo Sardoč« močno vpleten. Kajti devinsko-nabrežinski podžupan ni le koordinator slovenske komponente Bersanijeve stranke. Je tudi eden od podpisnikov kandidature Mirka Sardoča za sodelovanje na deželnih volitvah. »Podpisal sem za Sardoča, ker se mi je zdel najboljši kandidat, tisti z največjimi možnostmi za izvolitev,« je Massimo Veronese kroma včeraj potrdil svojo odločitev izpred nekaj tednov. Njegov in vsi ostali podpisi so nato - po odločitvi pokrajinskega tajništva - postali brezpredmetni ... »Razgibana« dogajanja v Demokratski stranki so odmevala tudi na včerajšnji predstavitvi deželnega volilnega dogovora med demokrati in Slovensko skupnostjo. Na vprašanje Primorskega dnevnika, kako ocenjuje potezo Sardo-ča in sopotnikov, je deželna tajnica De- bora Serracchiani odgovorila, da je DS odprta stranka in zato spoštljiva do vseh mnenj in stališč. »Računam na tvorno in mirno soočenje s Sardočem in kolegi, istočasno pa podpiram sklepe tržaškega pokrajinskega vodstva ter pričakujem, da jih spoštujejo vsi člani stranke, čeprav se s temi odločitvami ne strinjajo,» je dejala Serrachianijeva. Po njenem bi morali probleme takšne narave reševati znotraj stranke in ne v javnih občilih. Deželna tajnica je napovedala, da se bo jutri srečala s Sardočem, od katerega pričakuje javno podporo DS pred nedeljskimi volitvami, ki je prišla včeraj, kot priča priložena izjava. Senatorka Tamara Blažina, ki ni skrivala svoje prizadetosti zaradi dogajanj v zgoniški občini, je v celoti podprla stališče Serracchineje-ve, kateremu ni kaj dodati, je poudarila. Zgoniški župan Mirko Sardoč je včeraj poudaril, da je dan prej predhodno obvestil štab deželne tajnice stranke o nameravanem izstopu, šele potem so upravitelji in svetniki iz Zgonika in Repentabra izdali tiskovno sporočilo. Zupanov telefon je včeraj stalno brnel. Številni občani, člani stranke in tudi ljudje iz drugih krajev so mu izrazili solidarnost. Telefonskega klica iz pokrajinskega tajništva DS pa (do sinoči) ni dočakal. izjava - Sardoč in ostali »Naše politične usmeritve ostajajo nespremenjene« »V kolikor v nedeljo in ponedeljek bodo potekale parlamentarne volitve in kot je natančno zapisano v včerajšnjem tiskovnem sporočilu, ni v nikakršnem dvomu naša lojalnost politični izbiri vsedržavnega tajnika DS in kandidata vladnega predsednika Pier-luigija Bersanija. Naša gesta odstopa je namenjena zgolj vodenju proceduralnih postopkov s strani vodilnih organov pokrajinskega vodstva DS za izbiro kandidatov za deželne volitve v tržaški pokrajini, ki so vzbudili številne pomisleke in dvome. Vpisani v krožek Zgonik-Repentabor in drugi smo mnenja, da mora nastalo situacijo stranka obravnavati z vso potrebno odgovornostjo. V tem oziru še enkrat ponavljamo, da se po odstopu tajnika našega krožka do danes še ni oglasil nihče iz pokrajinskega vodstva. Pričujoče dodatno pojasnilo je po našem mnenju potrebno, da je jasno izpostavljeno, da je naše nasprotovanje namenjeno vedenju tržaškega pokrajinskega vodstva DS in da s tem nimajo nič opraviti naše usmeritve za nedeljske parlamentarne volitve, ki ostajajo nespremenjene.« Mirko Sardoč (župan občine Zgonik) Rado Milič (požupan občine Zgonik) Casimiro Cibi (podžupan Repentabor) Monika Hrovatin (odbornica občine Zgonik) Adriano Regent (načelnik in svetnik občine Zgonik) Aleks Milic (svetnik občine Zgonik) Nadja Debenjak (zunanja odbornica in pokrajinska svetnica občine Zgonik) volitve - Gibanje 5 zvezd najverjetneje pošilja v parlament dva Tržačana »Izkušnje pridobiš, vrednot pa ne« Lorenzo Battista in Aris Prodani o posvetovanjih s spletno skupnostjo in programu, ki delno šele nastaja - Različni stališči o ukinitvi javnih prispevkov za Primorski dnevnik Volitve 2013 3 Največja novost teh volitev je Gibanje 5 zvezd, ki ga bosta v parlamentu verjetno zastopala dva Tržačana: 40-letni Lorenzo Battista (prvi na seznamu za senat), računalniški tehnik pri transportnem podjetju, in 39-letni Aris Prodani (drugi za zbornico), upravitelj agencije za najem avtomobilov. Z njima smo se pogovarjali ločeno, postavili pa smo jima ista vprašanja. Gibanje pošilja v parlament sto ljudi brez izkušenj. Boste kos izzivu? LB: Naši so v krajevnih upravah uspešni. Z učenjem in delom pridobiš izkušnje, vrednot pa ne. Res smo neizkušeni, v času slabe politike pa je to morda dobro. AP: Mehanizmov še ne poznamo, zato so v pripravi tečaji ustavnega prava ipd. Vsakdo pa prinaša svoje poklicne in življenjske izkušnje. V vašem programu je nekaj nosilnih tem. Kaj vam je najbolj pri srcu? LB: Gotovo okolje, in sicer zaradi tržaških problemov, od železarne do »sence« plinskega terminala. Iz poklicnih razlogov pa me zanima informatika: samo 54% družin je povezanih s širokopasovnim omrežjem. Pa še energetska učinkovitost, o kateri je malo govora. AP: Najbolj poznam turistični sektor. V vseh sektorjih pa je primarni cilj skupno dobro in ko to zmanjka, je prav, da parlament prisluhne tudi zunanjim dejavnikom, kot smo mi. V času recesije pa gospodarska politika v vašem programu ni dodelana. LB: Veliko stavimo na protikorupcijski zakon. Predsednik računskega sodišča redno opozarja, da nas korupcija stane 60 milijard evrov. Smo proti zapravljanju javnega denarja, proti hitri železnici ter za zmanjšanje vojaških stroškov in stroškov za politiko. Mi si bomo znižali plačo, preživnine nočemo. Hočemo manj parlamentarcev in ukinitev pokrajin ter občin pod 5000 prebivalci. AP: Obvezali smo se, da za vsak predlog, ki v Grillovem blogu doseže 20% podpore, pripravimo parlamentarno pobudo. Za anketo o ukrepih za majhna in srednja podjetja je v 4 dneh glasovalo 300.000 ljudi. To bo začetek. Zgledujemo se tudi po francoskem predsedniku Hollandeu, ki je ustanovil javno banko za majhna podjetja. Lorenzo Battista Dobro, toda družine in podjetja zanima, ali hočete nižje ali višje davke. LB: Hm. Vsi sovražijo davke, problem pa je, da v Skandinaviji imajo nekaj od tega, mi pa ne. Zaenkrat predlagamo ukinitev davka IMU. V Evropi pa naj bodo gospodarske in davčne politike skupne. Mnogo nas meni, da preden razpišemo referendum o evru, bi bilo dobro spodbujati složnejšo Evropo, ker drugače ne bo šlo. AP: Vse bomo odločali z notranjimi gla- Aris Prodani kroma sovanji in po posvetovanju z omrežjem. Glasovali bomo od primera do primera. Ali bi si upali javno nasprotovati kakemu stališču Beppeja Grilla? LB: Z njim nimam stikov. Sem eden redkih, ki so nasprotovali izključitvi Giovannija Fa-vie, zdaj pa je kandidat Državljanske revolucije: morda je imel prav Grillo. On je naš glasnik, ki polni trge, moč gibanja pa je skupnost. AP: Grillo ni moj politični šef. Deželni program smo izdelali sami. Dovolje- nje ni potrebno, smernice pa so skupne. Z ukinitvijo prispevkov za časopise Primorski dnevnik ne bi več izhajal. LB: To je naše stališče in žal mi je za vas. Ne moremo delati razlik, očitno nimate dovolj bralcev in oglasov. Ne vem, ali se zaščita manjšin obravnava drugače. AP: Mislim, da Grillo cilja na časopise, ki ne bi potrebovali prispevkov. Vaš položaj je drugačen, saj vprašanje jezikovnih manjšin presega založništvo. Tu govorimo o ohranjanju jezika in kulture: po mojem sta to ločeni zadevi. Podprlo vas bo precej Slovencev. Kakšen je vaš odnos do te skupnosti? LB: Sem Italijan in Evropejec. Moč Trsta je v tem, da je srednjeevropsko mesto. Manjšine moramo zaščititi, ker so del naše identitete. AP: Moja otroka obiskujeta italijansko šolo pri Banih, rad imam Kras. Sam zagovarjam odstranitev vseh zaprek, predolgo so nas politične računice ločevale. Aljoša Fonda volilna kampanja - Berlusconijevo pismo o ukinitvi davka IMU Mrtvim bo vrnil denar Ljudstvo svobode pisalo tudi Slovencu iz Žavelj, ki je umrl leta 1990 - Silvio kandidat za ministra ali premierja? V poštnih nabiralnikih se pojavljajo pisma, ki jih je 9 milijonom državljanov razposlal Silvio Berlusconi. V njih piše, da bo v primeru zmage Ljudstva svobode nova vlada že na prvem zasedanju črtala »nepravični davek IMU«. Vsem, ki so plačali davek na prvo hišo ter na kmetijska zemljišča in zgradbe, pa bo vrnila denar. Pismo že navaja oblike plačila. Berlusconi je pismo poslal potencialnim volivcem, v resnici pa nekateri prejemniki nimajo volilne pravice. Eden teh je Jernej (Bortolomeo) Valentič iz Žavelj, ki je umrl pred 23 leti - 3. februarja 1990. Takih primerov je menda veliko, mrtvi pa ne smejo (in predvsem ne morejo) voliti. Ali pa je Silvio tako dobra duša, da skrbi tudi za davkoplačevalce v onostranstvu? Sin pokojnika Boris Valentič se sprašuje, kakšne sezname imajo pri Ljudstvu svobode. »Če mi pa vrne denar, grem še jaz v vrsto,« je dejal, čeprav ni jasno, ali vitezova velikodušnost sega tudi do potomcev. »Pred volitvami nas imajo za norca, tega smo vajeni. To pa presega vse meje,« meni Boris Valentič. Pa še druga zagonetka. Berlusconi je pod pritiskom Severne lige sprejel kompromis, da bo kandidat za prvega ministra Angelino Alfano, sam pa bo gospodarski minister. Toda na strankinem simbolu ostaja geslo »Berlusconi presidente«. Ali je Alfanu všeč vloga vladnega slamnatega moža? (af) Massimiliano Fedriga (SL) za zaprtje železarne »Škedenjsko železarno je treba zapreti, a ob tem je treba njenim delavcem zagotoviti novo zaposlitev.« Tako je včeraj dejal kandidat Severne lige za poslansko zbornico Massimiliano Fedriga, ki je župana Cosolinija pozval, naj vendarle sprejme jasno in odgovorno odločitev v tem smislu. Maran (Montijeva lista) za modernizacijo trga dela Kandidat za poslansko zbornico na listi Državljanska izbira - Z Montijem za Italijo Alessandro Maran se je na včerajšnjem volilnem srečanju v Časnikarskem krožku v Trstu zavzel za nadaljnjo modernizacijo trga dela, in sicer v duhu pojma »flexsecurity«, kakor ga je v Italiji opredelil zlasti Pietro Ichino. Demokratska stranka o tržaškem pristanišču Danes ob 16. uri bo Odbor železničarjev za Bersanija in Serrachianijevo priredil v tržaški pivnici Forst v Ul. Galatti 11 v Trstu srečanje na temo: »Načrti in predlogi za tržaško pristanišče«. Na srečanju bodo sodelovali Tarcisio Barbo, Tamara Blažina, Ettore Rosato, Francesco Russo in Ravel Kodrič. Poziv SKP-EL in SIK za glas Državljanski revoluciji Stranka komunistične prenove, Stranka italijanskih in slovenskih komunistov ter izvoljeni predstavniki Zveze levice v tržaški pokrajini pozivajo lastne volivke in volivce, naj svoj glas oddajo za listo Rivolu-zione civile - Ingroia. Še enkrat poudarjajo, da zaradi obstoječega krivičnega volilnega zakona ni mogoče izražati preferen-čnih glasov. Lista Ingroia vabi somišljenike na srečanje ob koncu volilne kampanje danes od 19.30 dalje v Ljudskem domu Gramsci na Pončani (Ul. Ponziana 14). / TRST Četrtek, 21. februarja 2013 393 sv. just - Srečanje v prepolni katedrali Beneški patriarh Moraglia o pomenu vere za kristjane Prepolna stolna cerkev je bila v sredo zvečer prizorišče uvodnega srečanja katedre sv. Justa, ki ga je priredila tržaška nadškofija in katere gost in osrednji predavatelj je bil beneški patriarh Francesco Moraglia. Srečanje je potekalo v znamenju leta vere in poti do vere, ki ga je okli-cal papež Benedikt XVI., da bi z njim spodbudil vero med kristjani. Mons. Moraglia, 60 let, po rodu iz Genove, je bil lani imenovan za 48. beneškega patriarha. V stolni cerkvi sv. Justa je razpredel teološko razmišljanje na temo Jaz verujem, mi verujemo, v katerem je izpostavil potrebo po veri, ki jo ima kristjan tako kot posameznik kot tudi v življenju v skupnosti. Le v veri dobi kristjan smisel življenja, je poudaril beneški patriarh. Srečanje, ki se ga je udeležil tudi nekdanji tržaški škof Evgen Ravi-gnani, je uvedel tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi. Z ganljivimi besedami se je spomnil na odločitev papeža Benedikta XVI. o odstopu s Petrovega prestola. Predčasni odhod Josepha Ratzingerja je ocenil kot »gesto ponižnosti« in pozval tržaške vernike, naj molijo za nemškega papeža. Na dan njegovega odstopa, v četrtek, 28. februarja, se bo tržaška verska skupnosti zbrala v cerkvi sv. Antona Novega, in bo molila zanj, je napovedal Crepaldi. Tržaški nadškof je naznanil še, da se nadaljuje priprava na 5. tržaško sinodo, ki bo združila duhovnike, vernike in laike. To bo izjemen dogodek, saj je prejšnja sinoda potekala daljnega leta 1959, je spomnil vodja tržaške Cerkve. V katedrali sv. Justa bodo potekala tudi nadaljnja štiri srečanja na temo Vrata vere. Naslednje srečanje bo v sredo, 27. februarja, ob 20.30, na njem pa bo imela besedo predvsem glasba. Izvedena bo skladba Stabat mater, pri kateri bo sodelovalo tržaško operno gledališče Giuseppe Verdi. Beneški patriarh Moraglia (levo) in tržaško škof Crepaldi kroma milje - Pokrajinski odbor SKGZ nadaljuje krog obiskov pri krajevnih upravah Župan Nesladek: Še pred koncem mojega mandata bodo pred Miljami dvojezične table »V danih okoliščinah ni primerno deliti prebivalcev naših območij na večino in manjšino, temveč na dve skupnosti, ki delata in živita na enem samem ozemlju.« S temi besedami je župan Občine Milje Ne-rio Nesladek sprejel pokrajinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Srečanje je potekalo pretekli ponedeljek na miljski občini. Pokrajinski odbor SKGZ so predstavljali njegov predsednik, Marino Marsič ter odbornika Štefan Čok in Martin Lissiach. V zvezi z upravljanjem občine je župan jasno izpostavil težave, ki izhajajo iz vladnih varčevalnih ukrepov, ki jih sicer izvaja deželna uprava, včasih na protisloven način. V Miljah je npr. ustavljenih veliko javnih del, za katera naj bi občinska uprava črpala sredstva iz prispevkov za evropske projekte. Stroge omejitve pa onemogočajo uporabe teh sredstev. Ob tem je Ne-sladek izpostavil veliko vprašajev glede omejene finančne zmogljivosti občine, ki ustvarja številne pomisleke in dvome glede nadaljnjega dela občinske uprave. Kar pa se tiče upravljanja ozemlja, je jasno izpostavil nasprotovanje gradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu. Ta prostor pa bi lahko po mnenju milj-skega župana izkoristil terminal RO-RO, za katerega je veliko razpoložljivih površin. Prav tako je predstavil svojo zamisel o živilskem logističnem centru, ki naj bi nastal na ravnici pri Orehu. To središče bi lahko upravljala italijansko-slo-venska-hrvaška družba. Ravno v povezovanju s sosednjima državama vidi Nesladek možnost razvoja. Povezovanje istrskih občin je po njegovem mnenju ključno. Na drugi strani pa vidi možnost učinkovitega povezovanja v medobčinskem združenju Morje-Kras, pri čemer je izpostavil tudi samo SKGZ kot enega možnega ključnega akterja razvoja te pobude. V zvezi s slovensko narodno skupnostjo na miljskem območju je župan podčrtal odlične odnose z Društvom Slovencev miljske občine, edino slovensko ustanovo na občinskem ozemlju. Te odnose gre po mnenju Nesladka nadgraditi v smeri ustvarjanja krajevnih modelov sožitja. Prvi tovrstni primer bi lahko bila vas Korošči, središče sodelovanja med dvema narodnima skupnostma pa vidi župan v nekdanji šoli. Na vprašanje Marina Marsiča, ali je možna postavitev dvojezičnih krajevnih tabel tudi ob vhodu v Milje, je župan izrazil svoje prepričanje, da bodo dvojezične table Muggia - Milje stale na ustreznih mestih že pred koncem njegovega mandata. Z županom Nereom Nesladkom (na sredi) so se pogovarjali pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič ter odbornika Štefan Čok in Martin Lissiach kroma vreme - Kot so napovedali ... Spet sneg Ob snežnem metežu tudi močna burja Starka zima je včeraj vnovič pritisnila. Napovedi o poslabšanju vremena z znižanjem temperatur, burjo in novim snegom je skoraj v celoti obveljala. Živosrebrni stolpec se je približal ničli, ponekod na podeželju je zdrknil pod ničlo. Močna burja je predvsem v večernih in nočnih urah prispevala svoje in s svojimi sunki zamajala ravnotežje marsikaterega pešca, ki si je v hudem vremenu upal na ulico ali cesto. V popoldanskih urah je že vonjalo po snegu, ki je začel naletavati ob mraku, zvečer pa se je ples snežink v vetru še okrepil. Kljub temu tržaški gasilci vsaj do 21. ure niso opravili nobenega posega, povezanega s slabim vremenom. Tržaška občina - pa tudi ostale občinske uprave na Tržaškem - je poskrbela za posipanje cest in ulic s soljo, občani pa so lahko na zbirnih mestih dvignili vsak po nekaj kilogramov soli za preventivno posipanje pred domačim pragom, po dvoriščih in pločnikih, da bi tako omilili posledice snežne ujme. Dolinska občinska uprava je v tej zvezi izdala tiskovno sporočilo, v katerem opozarja, da je »v primeru metežev obvezno čim prej počistiti sneg in led na pločnikih do razdalje 2 metrov in jih kopičiti na straneh ceste, da se ne bi oviralo prehodov pešcev.« V nedeljo spomin na škofa Jureta Dobrilo V škedenjski cerkvi se bodo v nedeljo spomnili škofa Jureta Dobrile, ki se je rodil pred 200 leti in je med drugim tudi vodil tržaško škofijo. O njegovem liku in delu bo govoril prof. Elvis Orbanič iz Pazina. Komemoraci-ja bo ob 10.30. Po maši bo sledil razgovor v domu Jakoba Ukmarja v Škednju. Sindikalna skupščina osebja občinskih izpostav Tržaška občina obvešča, da je bila za danes med 8.30 in 10.30 oklicana sindikalna skupščina osebja v občinskih izpostavah. Zaradi tega bi lahko prišlo do težav pri rednem delovanju izpostav. Knjiga o škratu Martinu z ilustracijami Jasne Merkù V knjigarni Minerva v Ul. S. Nicolo 20 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Martin lo skrat. Storie del Carso e dintorni avtorice Elene Biancato. Knjigo, ki jo je izdal založnik Luglio editore, krasijo ilustracije Jasne Merkù, predgovor pa jeprispeval Spi-ro Dalla Ports Xydias. Ob prisotnosti avtoric bo knjigo predstavil Livio Sossi. Paolo Paolin v TK Paola Paolina marsikdo pozna kot glasbenika, saj ima za sabo številne nastope s skupino I rocciosi. V Tržaški knjigarni pa bo mogoče danes odkriti tudi njegovo literarno žilico. Ob 18. uri bodo namreč predstavili njegovo knjigo »Piccoli tonfi nell'acqua - Me-morie sparse di Paolo Paolin, Triesti-no«. Z avtorjem se bo pogovarjal novinar in pisatelj Dušan Jelinčič. Lunetta Savino in Emilio Solfrizzi v gledališču Bobbio Due di noi - Dva izmed nas je naslov komedije Michaela Frayna, s katero znana italijanska igralca Lunetta Sa-vino in Emilio Solfrizzi gostujeta od danes do ponedeljka, 25. februarja, v gledališču Orazio Bobbio. Delo je re-žiral Leo Muscato. Začetek ob 20.30. Komik Giacobazzi v Rossettiju V gledališču Rossetti bo nocoj nastopil Giuseppe Giacobazzi. Znani italijanski komik, ki se je proslavil v televizijski oddaji Zelig, bo predstavil svojo najnovejšo predstavo Apocalypse. Začetek ob 21. uri. V Boljuncu o dvoživkah V Sprejemnem centru Doline Glin-ščice v Boljuncu bo danes ob 18. uri javno srečanje na temo Dolina in njene dvoživke. Govor bo o možnosti zaščite dvoživk. mednarodno sodišče Andolina pričal o konvoju za Bihač España, mi amor Veronice Brovedani Marino Andolina kroma Preiskovalni sodnik mednarodnega sodišča za zločine med vojno v nekdanji Jugoslaviji iz Haaga je včeraj zaslišal tržaškega pediatra Marina Andoli-no. Novico je sporočil sam tržaški zdravnik. Zapisal je, da ga je preiskovalec vprašal, kaj se je zgodilo februarja 1995 v Bihacu. Andolina mu je odgovoril, da mu je takrat uspel dogovor med general-štabom generala Gotovine in Radovanom Karadžicem, na podlagi katerega je lahko prispel v Bihač v severozahodni Bosni prvi humanitarni konvoj. Mesto so oblegali Srbi. »Tistega dne pa so Srbi in Hrvati prekinili boj ter so mi dovolili, da sem se preko hrvaškega ozemlja in ozemlja "srbske republike v Hrvaški" pripeljal v oblegano mesto. Srbska in hrvaška policija sta zagotovili nedotakljivost mojih muslimanskih šoferjev. Tako je prvi tovor živil prispel na oblegano ozemlje. Do tistega dne kaj takega ni uspelo niti Organizaciji združenih narodov niti Rdečemu križu,« je še spomnil Andolina. V krožku Officina v Ul. Manzoni 9 bodo danes ob 19.30 odprli fotografsko razstavo Veronice Brovedani España, mi amor. Na ogled bo 13 fotografij, ki jih je fotografinja posnela med obiskom nekaterih španskih mest. Zgodba radovedne duše V Pasaži Fenice v Ul. Battisti 6 bo Donatella Tretjak danes ob 18. uri predstavila knjigo Storia di un'anima curiosa - Zgodba radovedne duše avtorice Gianne Linda. Predstava Mandicstroj je sinoči odpadla Slovensko stalno gledališče obvešča, da je sinoči predstava Rdečega abonmajskega sklopa Mandicstroj odpadla zaradi bolezni. Nov termin enkratne ponovitve je ponedeljek, 18. marca, ob 20.30. 6 Četrtek, 21. februarja 2013 TRST / knjiga - Danes predstavijo knjigo Ezia Romanoja o usmrtitvi matere šestih otrok na Opčinah Zgodba o Rozaliji, žrtvi mračnih dni Znanec mu je pokazal staro fotografijo s strašno podobo obešenke, ki ga je tako globoko prizadela, da je v sebi začutil neustavljivo radovednost in hrepenel po resnici. Tržačana Ezia Romanoja je pritegnila fotografija Rozalije Kus Kocjan - Guli-čeve, matere šestih otrok iz Vrhovelj, ki so jo nacisti, menda skupaj z nekaterimi fašisti, 7. marca 1944 na Opčinah obesili na drevo ob trgu Škavenca. Ob ugotovitvi, da v Trstu malokdo pozna ta zelo hud zločin, se je odločil zbirati informacije o usmrtitvi, z zbranimi podatki in pričevanji pa je napisal knjigo Una donna senza volto (založba Franco Rosso, december 2012), ki jo bodo predstavili danes ob 18. uri v kavarni Tommaseo. Ezio Romano ni zgodovinar, temveč predsednik raznih nadzornih odborov, ki je nekoč zasedal pomembno mesto v ladjedelniški družbi Fincantieri. Od vsega začetka je bil začuden, da je Rozalijina zgodba njemu in skoraj vsem njegovim znancem tuja. Italijanski Trst Rozalije ne pozna. Avtor je z vztrajnim iskanjem prišel zgodbi do dna, v knjigi pa je medtem razmišljal o dveh tržaških dušah, zatiranju Slovencev ter zgodovini, ki jo vsak tolmači po svoje. »V Trstu še danes žaluje vsaka etnična skupina za svojimi žrtvami in se spominja zločinov drugih. Marsičesa ne poznamo, drugo skrivamo ali minimiziramo, se posmehujemo,« je zapisal v prvem poglavju in s tem zadel v polno. Zgodba o Rozaliji je bila v glavnih obrisih znana, zdaj pa je dodelana in objavljena. Avtor je z raziskovalsko-dete-ktivskim pristopom rekonstruiral njeno življenje in zadnje ure, zelo so mu pomagali sogovorniki in arhivi. Govoril je s Stanko Hrovatin, ki je kot deklica videla obešenko, z duhovnikom Dušanom Jakominom, z Rozalijino sovaščanko Olgo Orel ter s sorodniki pokojnice, ki so se rodili po njeni križ - Prešernova proslava Ž NA DUNNA SENZA V*LT* -n.il ■■ ■■■ u ■_ Platnica knjige in pretresljiva fotografija, ki je bila povod za njen nastanek smrti. Obiskal je državni in občinski arhiv v Trstu, partizansko združenje VZPI-ANPI in druge arhive. Rozalija se je rodila v Štorjah in se omožila v Vrho-vljah. Marca 1944, pod nacistično strahovlado, je bila stara 56 let. Brata so ubili fašisti, dva sinova sta bila pri partizanih. Usodnega dne je s 14-letnim sinom, ki se je po vojni izselil v Kanado, šla prodajat poljske pridelke v Trst. Aretirali so jo na tramvaju in jo zatem mučili ter na koncu mrtvo obesili - na openskem drevesu je visela tri dni. Romano je prišel celo do imena domnevnega krvnika. Slab mesec zatem, 3. aprila 1944, so okupatorji na Opčinah pobili še 71 talcev, 23. aprila pa 51 talcev v Ulici Ghe-ga v Trstu. To so bili bržkone najbolj mračni dnevi v tržaški zgodovini. (af) Ob raznolikosti potrebujemo enotnost Včeraj danes Danes, PETEK, 22. februarja 2013 MARJETA Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.42 - Dolžina dneva 10.46 - Luna vzide ob 14.31 in zatone ob 4.37 Jutri, SOBOTA, 23. februarja 2013 MARTA VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,6 stopinje C, zračni tlak 1011,6 mb raste, vlaga 53-odstotna, veter vzhodnik, se-vero-vzhodnik, burja s sunki do 80 km na uro, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje C. [12 Lekarne Ob dnevu slovenske kulture se je tudi v Slomškovem domu v Križu odvijala že tradicionalna Prešernova proslava v organizaciji župnijske skupnosti ter Slomškovega društva. Četudi se je letos dan praznovanja ujemal s pustnim petkom, se je vabilu odzvalo lepo število ljudi, tudi iz okoliških vasi, ki so dodobra napolnili dvorano. Kriški župnik Maks Suard je vse pozdravil z uvodno mislijo, slavnostni govor pa je imel novinar Ivo Jevnikar (na sliki), ki je lepo podal ekskursus nastanka Prešernove Zdravljice do njene izbire za slovensko himno. Govornik je poudaril pomen raznolikosti v družbi, opozoril pa je na potrebo po sodelovanju v premoščanju ovir. Cerkveni moški pevski zbor sv. Jernej z Opčin je s šopkon Prešernovih muziciranih pesmi poskrbel za prefinjeno glasbeno kuliso. Zbor je ob tej priložnosti vodil prof. Walter Lo Ni-gro, na klavir pa je spremljala Zulejka Devetak. Na večeru, ki ga je povezoval predsednik društva Igor Sedmak, so se tako vrstile pesmi ter recitacije. Za slednje so poskrbeli nekateri člani župnijske mladinske skupine Ksenja in Matej Kosmač, Caterina Cossutta in Kevin Heric, vsem skupaj pa so zadovoljni poslušalci radodušno zaploskali. Prisoten je bil tudi predsednik rajonskega sveta zahodnega Krasa Roberto Cattaruzza. (I. S.) Jutri Prešernova proslava v Miljah Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, KD Istrski Grmič iz Škofij in KD Hrvatini bodo tudi letos tretjič po vrsti priredili skupno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Po predlanski in lanski izvedbi na Škofijah oz. na Hrvati-nih, bo letos prireditev potekala v Miljah, v občinskem gledališču Verdi jutri, 23. t. m., ob 19.30. Program bodo oblikovali: Združeni MePZ Jadran - Milje (dir. Danijel Grbec), MePZ Adriatic - Hrvatini (dir. Mario Petvar), ŽVS Dekleta s Škofij (dir. Iva Dobovičnik), skupina mladih članov miljskega društva D-SMO mladi, duo Dirty Fingers (Samo in Ivo), učenci COŠ A. Bubnič Milje, malčki iz vrtca Mavrica Milje, folklorna skupina Oljka od Hrvatinov (vodi Ivo Funa), Val-marinke (vodi Anica Kocjančič) in recita-torska skupina KD Istrski Grmič. Slavnostni govornik bo Deziderij Švara: slikar, ki ga življenjska pot veže tudi na Milje. Tri organizatorji so ubrali pot sodelovanja z željo, da bi s skupnimi močni in z govorico kulture premostili že razpadlo mejo, ki je pred skoraj 60 leti ločila kraje, ki so bili med sabo še kako povezani. Povod za pobudo je predstavljala želja po skupnem spoznavanju in sodelovanju. Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. februarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7/B, Ul. Gin-nastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m* Kino AMBASCIATORI - 16.30, 19.00 »Lincoln«; 21.30 »Django Unchained«. ARISTON - 16.30, 18.45 »Quartet«; 21.00 »Aspromonte«. CINECITY - 16.30, 19.50, 22.10 »Gangster squas«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gam- bit«; 19.30, 22.00 »Anna Karenina«; 16.30, 19.00, 21.30 »Beautiful creatures - La sedicesima luna«; 16.00, 17.45 »Pi-nocchio«; 21.00 »Lincoln«; 18.05 »Broken city«; 16.00 »Noi siamo infinito«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il principe abusivo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Die hard - Un buon giorno per morire«. FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Re della terra selvaggia«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Anna Karenina«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30 »Les Miserables«; 19.00, 21.40 »Zero dark thirty«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viva la liberta«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.15, 20.50 »Čudovita bitja«; 20.25 »Django brez okovov«; 16.45 Ernest in Celestina«; 20.45, 22.45 »Film 43«; 19.00 »Hvala za Sunderland«; 15.10, 18.05 »Lincoln«; 15.05, 18.30 »Lovca na čarovnice«; 19.05, 21.10, 23.15 »Mama«; 17.45 »Nesrečniki«; 16.05, 18.20 »Razbijač Ralph 3D«; 21.00, 23.20 »Tatica identitete«; 16.10, 18.15, 20.20, 22.25 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Beautiful creatures - La sedicesima luna«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Noi siamo infinito«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il principe abu-sivo«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gambit - Una truffa a regola d'arte«; Dvorana 4: 16.45 »Pinocchio«; 18.20, 20.15, 22.15 »Gangster squad«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Anna Karenina«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »Gangster squad«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »Beautiful creatures - La sedi-cesima luna«; Dvorana 4: 17.40, 19.45 »Pinocchio«; 21.15 »Zero dark thirty«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Il principe abusivo«. H Šolske vesti NIŽJA SREDNJA ŠOLA sv. Cirila in Metoda vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na prireditev »Tvoja pesem je moja pesem«, ki bo danes, 22. februarja, ob 19. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ NABRE-ŽINE sporoča cenjenim staršem, da bo urad odprt tudi v soboto, 23. februarja, od 9.00 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da za š.l. 2013/14 sprejema vpise otrok, ki bodo dopolnili 3. leto od 1. januarja do 28. februarja 2014. Na KD IVAN GRBEC - PD KOLONKOVEC DOM J. UKMARJA vabijo na MLTMi danes, 22. februarja, ob 19. uri v dvorano doma Jakoba Ukmarja (Ul. Soncini 112) Nastopili bodo malčki škedenjskega otroškega vrtca, otroci OS Ivan Grbec -Marica Gregorič-Stepančič, Tomaž Sulli z recitacijo poezij, ZPZ Ivan Grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla; napovedovalka Sara Trampuž; slavnostni govornik Saša Rudolf. SKD I. GRUDEN vabi na OTVORITEV RAZSTAVE v kavarni Gruden Razstavlja Taddeo Sedmak Predstavitev prof. Ani Tretjak. DANES, 22.2.2013, ob 18.00 razpolago je 6 mest v otroškem vrtcu M. Štoke na Proseku. Info na tel. št.: 040-211119 ali www.vsopcine.it. M Izleti POPOTOVANJE PO ROMUNIJI - Župnija Repentabor prireja od 14. do 21. maja 8-dnevno popotovanje po Romuniji. Datum je bil prenesen zaradi volitev. Potujemo iz letališča Ronchi. Prijave (do konca februarja) in informacije na tel. št. 335-8186940. SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smuca-nje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 (Metka). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v Andaluzijo od 5. do 9. maja. Informacije na tel. št. 00386-41800938 (ga. Minka) Turistične kmetije H Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini rižarne. Toči belo in rdeče vino z domačim prigrizkom. Tel. št.: 335-1624285. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel. 347-3648603. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni! TRST Petek, 22. februarja 2013 13 Obvestila FOTOVIDEO TRST80 vabi danes, 22. februarja, ob 18. uri v Bar Nanos Razdrto na potopisno predavanje članice Magde Šturman »Čile«. Več na www.trst80.com. NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri SKD Igo Gruden bo predstavila Maša Pregarc danes, 22. februarja, ob 19.00 v društvenih prostorih (Rado-vičeva soba). Prost vstop. NOČNI POHOD ob polni luni na Nanos, bo danes, 22. februarja, ob 20. uri izpred Bara Nanos, Razdrto. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti, opozarjamo na zimske razmere, cepin in dereze obvezni. VZPI-ANPI Naselje Sv. Sergija - Ljudski dom P. Togliatti, Ul. Di Peco 7, vabi danes, 22. februarja, ob 18. uri na ogled dokumentarnega filma Evgeni-ja Čaldeja Zmaga nima kril (La vitto-ria non ha le ali). Predstavitev zgodovinarka Marina Rossi. 68. OBLETNICA SMRTI EUGENIA CURIELA: v soboto, 23. februarja, bo ob 10.30 v Parku spomina pri Sv. Justu krajša svečanost v njegov spomin. ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA vabijo antifašiste, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale za katere je daroval svoje mlado življenje tržaški antifašist in partizan Eugenio Curiel. KRU.T obvešča prijavljene dedke, babice in vnuke na 2. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.t«, da se srečamo v soboto, 23. februarja, ob 10. uri v društvenih prostorih. Pod mentorstvom muzikoterapevtke Sare Ho-ban bomo igrali na instrumente, peli in plesali. Info na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ASZ GAJA organizira promocijski orientacijski tek v parku pri Sv. Ivanu v Trstu v nedeljo, 24. februarja. Težje in lažje proge za športnike, začetnike Loterija 21. februarja 2013 Bari 8 39 20 27 32 Cagliari 87 43 59 24 82 Firence 49 83 57 64 21 Genova 54 10 87 21 4 Milan 28 78 40 63 27 Neapelj 71 72 22 55 26 Palermo 66 18 68 44 76 Rim 66 15 6 12 83 Turin 48 14 49 34 75 Benetke 54 53 46 16 51 Nazionale 90 9 52 50 39 Super Enalotto Št. 23 4 16 35 57 69 88 jolly87 Nagradni sklad 1.888.522,16 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 48.525.697,84 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 12 dobitnikov s 5 točkami 23.585,97 € 859 dobitnikov s 4 točkami 332,90 € 31.455 dobitnikov s 3 točkami 18,08 € Superstar 21 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 33.290,00 € 134 dobitnikov s 3 točkami 1.808,00 € 2.667 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.344 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.592 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € in skupine. Vabljeni! Informacije: www.origaja.it, tel.: 349-6932994. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 24. februarja, ob priliki smučarskih tečajev in tekme Kekec na smučeh na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 3355476663 (Vanja). SZSO vabi vse svoje člane na Dan spomina, ki bo potekal v nedeljo, 24. februarja. Letos se bodo tržaški in goriški skavti spomnili svojega ustanovitelja z izletom v zasneženo Kanalsko dolino, v vas Ukve. VOLILNI URAD OBČINE DOLINA obvešča volivce iz Ricmanj in Loga, da se je zaradi nepredvidenih okoliščin volilno sekcijo št. 4 premaknilo iz Srenjske Hiše v Ricmanjih št. 64 v Osnovno Šolo »Ivan Trinko Zamejski« v Ricmanjih št. 144. MARKETING in komunikacija za promocijo teritorija: 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi, namenjen brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: marketing plan, komunikacijska orodja, sestava tržnega plana. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen. Info 040-566360, ts@ad-formandum.org. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v ponedeljek, 25. februarja, od 17.00 do 19.30 delavnico EFT tehnike in čiščenje nereda ali metodo tap-kanja. Za nepodkovane bo ob 16. uri predhodna obrazložitev EFT tehnike. Informacije in vpisovanja na tel. 3472787410 (Barbara Žetko). SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 25. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempo-laju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Zmote in resnice o hujšanju«. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakand-a vabi na konferenco »Dobrobit sklepov z yogo, prehrano in masažo« v torek, 26. februarja, ob 19.00, Ul. Maz-zini 30, 3. nadstropje. V mesecu marcu bo tudi praktični seminar s kosilom (s predhodno najavo). Info 3334236902, 040 2602395. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. FOTOVIDEO TRST80 vabi v sredo, 27. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje »Pustne fotografije«. Analiza, stil, način in metoda fotografije. Predaval bo deželni predstavnik FJK fotograf Tiziano Neppi. Več na www.trst80.com. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNI KOV S TRSTA IN MILJ vabi na drugo srečanje z mag. Janezom Ferko-ljem, župnikom na Bledu, na temo: Moja vera v času gospodarske, politične in verske krize; v sredo, 27. februarja, ob 20. uri v Šentjakobskem domu v Ul. Concordia 8. KRU.T vabi na predstavitveno konferenco »Qi-gong - tehnika gibanja za zdravje in dobro počutje«, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 19. uri na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B. Dodatne informacije na Kru.tu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA DOLINA sporoča, da do četrtka, 28. februarja, potekajo vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini (št. 200) za š.l. 2013/14, medtem ko bodo vpisovanja v otroške jasli Coli- bri (Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) od ponedeljka, 18. do četrtka, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da je do četrtka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2012/13, učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Zdraviti, ko ni več pomoči« v četrtek, 28. februarja, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento št. 8 v Trstu. Predavala bo Rita Marson, didaktična koordinatorka študijskega centra za paliativno oskrbo »F. Gallini« iz Aviana. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakan-da - vabi na konferenco »Yoga za tretjo pomlad« v petek, 1. marca, ob 19.00, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info 333-4236902, 040-2602395. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje v torek, 5. marca, redni občni zbor ob 19.30 v prvem sklicanju, ob 20.00 v drugem. Letos je volilnega značaja. V teku večera bo možno poravnati članarine. BABY BAZEN Šc Melanie Klein prireja tečaje v bazenu za dojenčke in otroke od 1. meseca do 4. leta starosti. Tečaji, ki se bodo začeli v soboto, 9. marca se odvijajo na Pesku ob sobotah popoldne. Koledar srečanj: 9/3, 16/3, 23/3, 6/4, 13/4, 20/4, 4/5, 11/5. Vsako srečanje traja 45 minut in predvideva vstop za oba starša. Za urnike in vpisovanja: info@melanieklein.org, tel: 345-7733569. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin). 0 Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. KD IVAN GRBEC, PD KOLONKOVEC, DOM J. UKMARJA vabijo na Dan slovenske kulture danes, 22. februarja, ob 19. uri v dvorano doma Jakoba Uk-marja, Ul. Soncini 112. Nastopili bodo malčki škedenjskega otroškega vrtca, otroci OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič - Stepančič, Tomaž Sulli z recitacijo poezij, ŽPZ Ivan Grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla. Napovedovalka Sara Trampuž. Slavnostni govornik Saša Rudolf. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev likovne razstave v Kavarni Gruden danes, 22. februarja, ob 18.00. Razstavlja Taddeo Sedmak, predstavitev Ani Tretjak. SLOVENSKA PROSVETA vabi na ogled drame o bl. Lojzetu Grozdetu »Sem mislil, da sem sam«, po scenariju A. Arka in J.D. Bogataja. Igrajo mladi Antonovega odra iz Ljubljane. Uprizoritev bo danes, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opči-nah. Vstop prost. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes, 22. februarja, ob 18. uri na predstavitev knjige »Piccoli tonfi nell'acqua - Me-morie sparse di Paolo Paolin, Triesti-no«. Spregovoril bo Dušan Jelinčič. Trst, Ul. Sv. Frančiška, 20. KULTURA BREZ MEJ - Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, Kulturno društvo Istrski grmič Škofije in Kulturno društvo Hrvatini vabijo na skupno Prešernovo proslavo v soboto, 23. februarja, ob 19.30 v gledališču Verdi v Miljah. Častni govornik je umetnik Deziderij Švara, v sodelovanju z otroškim vrtcem Mavrica in COŠ A. Bubnič. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 23. februarja, z začetkom ob 18. uri v društvenih prostorih v Saležu. Nastopala bosta vokalna skupina Male malice in Duo Feri; na sporedu bosta tudi dva krajša gledališka prizora Konec sveta in Na sprehodu (v režiji Vesne Hrovatin). Pustite se presenetiti in imejte s sabo košarico dobre volje! SKD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi vse na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 23. februarja, z začetkom ob 18.00 uri v društvenih prostorih v Saležu. Nastopala bosta vokalna skupina Male malice in Duo Feri; na sporedu bosta tudi dva krajša gledališka prizora Konec sveta in Na sprehodu (v režiji Vesne Hrovatin). Pustite se presenetiti in imejte s sabo košarico dobre volje! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na »Dan slovenske kulture 2013« v nedeljo, 24. februarja, ob 16.30 v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Nastopajo: gledališka skupina SKK in MoSP-a z igro Razbojnice in dekliški zbor Kraški slavček - Krasje. KD KRAŠKI DOM - Prešerno skupaj vabi na počastitev dneva slovenske kulture v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v kulturni dom na Colu. Predstavili se nam bodo člani slovenskega dramskega društva Jaka Štoka s Proseka-Kontovela z enodejanko Slawomirja Mrožeka »Na odprtem morju«. Režija Gregor Geč. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabi v nedeljo, 24. februarja, ob 18.00 v srenjsko hišo v Gročani na Prešernovo proslavo s predstavitvijo knjige Zgodbe mojega življenja. Sodelovali bodo: avtorja Drago Slavec in Boris Pangerc ter MoPZ V. Vodnik. Prireditev poteka v okviru pobude Prešerno skupaj v sodelovanju z društvi vzhodnega Krasa. V NEDELJO, 24. FEBRUARJA, ob 10.30 bo v Škedenjski cerkvi komemoraci-ja ob 200-letnici rojstva škofa Jureja Dobrile, ki je pred leti vodil tržaško škofijo. Govoril bo prof. Elvis Orba-nič. Po maši bo sledil razgovor v domu Jakoba Ukmarja. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabita v ponedeljek, 25. februarja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na večer z dr. Mojco Ko-vačič z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki bo govorila na temo »Glasba in kontekst v pritrkavanju«. Začetek ob 20.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 27. februarja, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Ivan Tavčar bo spregovoril o svoji pesniški zbirki »Vrtoglavost duše«. Avtorja bo predstavil urednik zbirke Peter Kovačič Peršin. VZPI - sekcija Devin Nabrežina in SKD Igo Gruden vabita v četrtek, 28. februarja, ob 20.30 v kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče«, risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji. Sodelujejo mag. Metka Gombač, dr. Borsi M. Gombač, dr. Dario Matius-si in MePZ Igo Gruden. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 1. marca, ob 20.30 na filmski večer slovenskega programa deželnega sedeža RAI »Mario Magajna - Fotograf svojega časa«. Režija in scenarij Marko Sosič, tehnično vodstvo Roberto Calligaris, snemalec Sergio Ferrari in uredništvo Nataša Sosič. FINŽARJEV DOM IN PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v soboto, 2. marca, ob 20.00. Nastopajo MlDPS Vesela pomlad, tenorist Marjan Štrajn, moški in mešani pevski zbor Sv. Jernej, pianistka Jana Zupančič ter glasbenika Rok Dolenc in Niko Trento. Kratke govore bodo imeli Metka Sinigoj, Vilma Purič, Majda Artač in Aleksander Furlan. Otroška igralska skupina Tamara Petaros bo podala odlomke iz njihovih del, ilustrirale pa jih bodo tudi likovne podobe Irine Tavčar, Mateja Susiča, Jasne Merku in Edija Žerjala. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na prireditev ob prazniku slovenske kulture in ob 120-letnici rojstva Iga Grudna »Pozdravljeni, bratje in sestre«, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Sodelujeta šoli OŠ Virgil Šček in NSŠ Igo Gruden; slavnostni nagovor prof. Tatjana Rojc; ob tej priliki bo izobešen nabrežinski pevski prapor. OTROŠKE URICE v NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri v četrtek, 21. marca, »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Bi-serka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! ö Poslovni oglasi RESTAVRACIJA PESEK prireja v soboto, 2. marca, TIROLSKI VEČER z DENISOM NOVATOM. Za informacije 040/226294 Vabljeni! 0 Mali oglasi NA PUSTNI TOREK sem v šotoru v Bri-ščikih izgubil: jopič črne barve z napisom Boxeur s kožuhom na kapi, majico temno plave barve z rdečim napisom San Diego, ovratno ruto znamke San Diego ter rokavice. Poštenega najditelja vabim, da pokliče tel. št.: 349-1446484. NA PUSTNO SOBOTO je v šotoru v Briščikih nekdo po pomoti vzel bun-do znamke Woolrich. V žepih so bile spravljene važne osebne stvari. Prosim poštenega najditelja naj pokliče tel. št.: 347-8955085. DAJEM V NAJEM na Kozini komaj prenovljeno malo stanovanje. Informacije: 392-2225821. NUDIM POMOČ ostarelim 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490 ali 3200265573. PRODAM 5 hektolitrski sod iz inoxa. Cena po dogovoru. Tel. na tel. št. 3492374635. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 3398201250. V DOLINI prodam hišico. Tel. št.: 3356322701. V NAJEM dajem stanovanje blizu Burla, zadnje nadstropje, prib. 68 kv.m., najemnina 435,00 evrov, stroški 165,00 evrov. Tel. št.: 349-3626187. Prispevki V spomin na Albino Ferfolja vd. Milič darujeta Armando in Marta Gruden iz Prečnika 25,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na mamo Albino Ferfolja vd. Milič daruje sin Damjan z družino 100,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na Sandrota Ražema darujeta družini Primosi in Ban 25,00 evrov za lokostrelsko sekcijo AŠD Zarja in 25,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Meri Laghi daruje Igor Jazbec z družino 20,00 evrov za Jus Nabrežina. V spomin na Albino Ferfolja vd. Milič darujejo Žigonovi 25,00 evrov za zgoniško cerkev. V isti namen darujeta Just in Danila 25,00 evrov. Ob prerani izgubi dragega ALBINA CLARICIJA izrekamo družini iskreno sožalje. Podjetje TAC SaS Ob prerani izgubi prijatelja Albi-nota izrekamo Wilmi, Martini in Mateji najgloblje sožalje Boris, Srečka, Martin, Erika Nasmeh soseda in prijatelja Albi-nota nas bo spremljal za vedno. Iskreno sožalje družini. Draga, Dean, Lara in Ivan z družinami Ob nenadni izgubi dragega Albina izrekamo iskreno sožalje vsem članom družine. Stanko, Zvonko in Stojan Konzorcija Obrtniške cone Devin Nabrežina Ob izgubi dragega Albina izrekamo svojcem globoko sožalje prijatelji Willy, Marcello, Ladi in Claudio z družinami Ob izgubi dragega člana Albina Claricija izreka iskreno sožalje družini Jus Cerovlje Ob težki in prerani izgubi sočustvujemo z Wilmo, Martino, Matejo in ostalimi sorodniki vsi pri ŠKD Cerovlje Mavhinje 8 Četrtek, 21. februarja 2013 TRST / poklicno usmerjanje - Dijaki višjih srednjih šol so se na Trgovinski zbornici srečali s predstavniki raznih poklicev Sejem poklicev dijakom nudil informacije za življenjsko odločitev V preteklih dneh je bilo na tržaški Trgovinski zbornici polno mladih. Tu je namreč potekal Sejem poklicev, ki sta ga že četrto leto zapored organizirala Trgovinska zbornica in Deželni šolski urad, njegov namen pa je bil tudi tokrat dijakom ponuditi čim več informacij v zvezi z nadaljevanjem izobraževalne poti ali iskanjem zaposlitve. Na včerajšnjem zadnjem dnevu letošnjih informativnih dnevov so imeli dijaki zadnjih lenikov tržaških višjih srednjih šol možnost pobližje spoznati že izbrani študij in poklic ali pa dobiti dodatne informacije, ki jim lahko pomagajo pri odločitvi. Med množico mladih smo včeraj opazili tudi dijake slovenskih višjih šol (Prešeren, Slomšek, Štefan in Zois), ki so prisluhnili predstavnikom različnih poklicev. Dijake, s katerimi smo se pogovarjali, najbolj zanima, kakšne so omejitve na določenem področju, kateri poklic je dobičkonosen, zbirajo pa tudi informacije o zaposlitvenih možnostih, pridobitvi delovnih praks in o tem, kakšne možnosti ponuja določen študij. V dopoldanskih urah je množica dijakov, ki poleg slovenskih šol obiskujejo tudi italijanske inštitute Volta, Galvani in Fabiani, prisluhnila predstavnikom poklicev, ki se lahko opravljajo po končani višji šoli. Veliko za- Predstavnikom različnih poklicev so prisluhnili tudi dijaki slovenskih višjih šol Prešeren, Slomšek, Štefan in Zois kroma nimanje je vladalo za možnosti zaposlovanja v italijanski vojski. Predstavniki vojske so mladim predstavili poklic, ki zahteva popolno predanost in tudi odrekanje. Poslušalci so slišali, da mirovne misije ponavadi trajajo šest mesecev, za pridružitev k vojski pa morajo mladi izpolnjevati kar nekaj ze- lo strogih in tudi absurdnih pogojev (kandidat ne sme imeti tetovaže na vidnem mestu). Precejšen interes s strani mladih smo opazili tudi za obrtniške poklice, o katerih je med drugimi govoril Andrej Šik iz SDGZ, ki je opozoril mlade, da je dandanes tudi pri teh pokli- cih nujno potrebno obvladanje tujih jezikov, v naših krajih predvsem slovenskega jezika. Po govornikovem mnenju je tudi zaželjeno, da je obrtnik v koraku s časom in da je inovativen ter prilagodljiv. V sklopu drugega cikla predstavljanja poklicev so udeleženci lahko spoznali poklice, za katere je treba nadaljevati svojo izobraževalno pot. Kar lepo število dijakov je prisluhnilo predstavitvi zdravniškega poklica. V prijetnem klepetu je nekaj več kot 20 mladih izvedelo, da za poklic zdravnika ni dovolj diploma z medicinske fakultete, saj morajo diplomanti opraviti tudi državni izpit, ki je eden od osnovnih pogojev za opravljanje tega poklica. Šele nato lahko mladi zdravniki izrečejo Hipokratovo prisego, s katero zaprisežejo, da bodo branili številne etične standarde svojega poklica. Zanimanje so mladi pokazali tudi za poklic industrijskega izvedenca, sodeč po številu poslušalcev je bilo nekoliko manjše zanimanje za poklic odvetnika, nekaj dijakov je prisluhnilo tudi predstavitvi poklica psihologa, le dva dijaka pa je zanimal poklic arhitekta. Če potegnemo črto pod včerajšnja informativna srečanja, lahko rečemo, da večina dijakov že ve, kaj bodo počeli v prihodnje. Letošnji Sejem poklicev pa so ocenili kot odlično priložnost, da dobijo čim več informacij iz prve roke. Preko predavateljev so namreč lahko prejeli še dodatne informacije, ki jim bodo v naslednjih tednih pomagale pri odločitvi, ki je nenazadnje življenjskega pomena, saj je od nje odvisno, kaj bodo počeli v življenju. (sč) dtz žiga zois - Ob smučanju tudi poučna predavanja Intenzivni dnevi na zimovanju na Trbižu licej france prešeren - Včeraj praznovali Dan slovenske kulture z Markom Sosičem Skupina dijakov sredi belega raja Končno je prišel teden poučnega izleta za bie-nij, ki smo ga vsi prijavljeni nestrpno pričakovali: zi-movanje na Trbižu. Z avtobusom goriškega podjetja Cogoi smo se v spremstvu profesorjev Milič, Saraži-na in Špeha odpeljali na Trbiž v ponedeljek, 4. februarja. V hotel Il Cervo smo prispeli ob 10.30 in se kaj kmalu namestili po sobah ter se pripravili za popoldanske dejavnosti. Ob 14. uri smo že imeli prvo lekcjo v alpskem smučanju z usposobljenimi učitelji . Razdelili so nas v tri skupine: prva je štela 6 začetnikov, druga je bila iz 14 nadaljevalcev in boljših šmu-čarjev, tretja pa je bila skupina osmih deskarjev. Večerjali smo ob glasbi v restavraciji hotela. Pred večerjo smo sledili predavanju o varnostnih predpisih na smučarskih progah in o varnem smučanju. Po večerji smo kartali in se družili z igranjem drugih namiznih iger v spodnjih hotelskih prostorih. Drugi dan zimovanja je bil intenzivnejši. Vstali smo zgodaj in smučali ves dopoldan do kosila najprej z učitelji nato pod nadzorstvom profesorjev. Popoldne smo se vsi preizkusili v teku na smučeh. Bilo je kar naporno, a ni manjkalo smešnih padcev in zabave. Pred večerjo smo se odpravili na obisk središča Trbiža in po nakupih. Po večerji smo trudni prisluhnili predavanju prof. Milič o nevarnosti v gorah, o alpskem in turnem smu- _ S pisateljem in režiserjem Markom Sosičem sta se pogovarjali Nina Pahor in Nada Tavčar kroma čanju, o teku una smučeh ter o poškodbah v športu nasploh. Po predavanju smo se odpravili v sobe. Na hodniku smo srečali skupino madžarskih gimnazijcev, s katerimi smo se trudili vzpostaviti stike, kar ni bilo lahko. V pomoč so nam bili trije študenti iz Železne Ka-ple, ki so obvladali slovenski jezik. Ponoči je začelo snežiti in je nadaljevalo v sredo ves dan. Smučali smo s težavo zaradi na novo zapadlega snega, slabe vidljivosti in nastalih snežnih zame-tov. Po kosilu smo se odpravili v spremstvu vaditeljev na hojo s krpljami. Hodili smo delno po progi teka na smučeh in v gozdu. Hodili smo tudi po svežem snegu. V skoraj dveurnem pohodu smo naredili le tri krajše pavze, večkrat pa smo se morali ustaviti zaradi padcev v svežem snegu. Vse skupaj je bilo zelo zabavno. Po prihodu v hotel smo imeli malo časa, da se umijemo in preoblečemo, saj smo že ob 17.30 prisluhnili predavanju o visokogorski himalajski odpravi na Južno Anapurno. Luciano Milič nam je ob prikazu diapozitivov povedal marsikaj zanimivega o nepalski kulturi ter o dogajanjih na alpinistični odpravi. V četrtek se je zgodba končala. Po jutranjem in popoldanskem smučanju smo se v večernih urah vrnili domov utrujeni, a zadovoljni in obogateni z novimi izkušnjami. Smučarji DTZ Žiga Zois Včeraj je licej Prešeren praznoval dan slovenske kulture. Dijaki in profesorji so se zbrali v gledališču Teatro di San Giovanni v ulici S. Ci-lino v Trstu, kjer so si ogledali prireditev, ki so jo pod mentorstvom prof. Darje Betocchi pripravili dijaki sami. Letošnji gost je bil režiser, pisatelj in kulturnik Marko Sosič. Proslava se je pričela z nagovorom, v katerem je bila izpostavljena misel filozofa Gada-merja, po katerem je kultura edina človeška dobrina, ki se s tem, da si jo med sabo delimo, ne zmanjšuje, temveč narašča. Zaradi tega je kultura dragoceno bogastvo, ki ga ne gre zapravljati. To velja še posebno za nas Slovence, saj je kultura odigrala v ključnih trenutkih naše zgodovine nadvse pomembno vlogo. Nagovoru je sledil zanimiv pogovor z Markom Sosičem, ki sta ga suvereno vodili Nina Pahor in Nada Tavčar. Na vprašanje, ali bi zaradi naraščajoče brezposelnosti svetoval petošolcem vpis na »koristno« fakulteto, je Sosič odgovoril nikalno. Kljub temu, da je svojčas maturiral na tehničnem zavodu Zoisu, bi se tudi danes še enkrat odločil za študij režije, saj humanistične vede odločilno pripomorejo k izoblikovanju širokih obzorij in kritičnega mi- šljenja. Slednje je namreč v svetu, ki ga po lastni volji vrti nekaj desetin mogotcev in kjer nam mediji nudijo vsak svojo nepreverljivo verzijo dogodkov, še kako potrebno. Prav ker je naš svet tako kompleksen, a tudi nepravičen, je Sosič prepričan, da je angažma drža, ki se ji noben intelektualec ne sme in ne more odreči. Če bi bilo od njega odvisno, bi iz današnjega sveta najprej odpravil dva problema: pomanjkanje izobrazbe - tudi pri nas se širi nepismenost - in pomanjaknje hrane. Bolj optimist pa je glede odnosov med Slovenci in Italijani v Trstu, ki so se v zadnjih dvajsetih letih zelo izboljšali. Pogovoru s Sosičem je sledila uprizoritev dramske adaptacije njegove novele Prevajalec bolečine, kjer so svoje igralsko navdušenje in talent izkazali Nausikaa Concina, Danilo Devetak, Alice Jez, Felipe Jose Kopušar Prenz, Ksenija Kosmač, Nicole Parmesan, Nika Pregarc, Bor Sam-sa, Nada Tavčar in Luca Zaccagna. Proslava se je zaključila z nastopom navdihnjenega violinista Felipeja Joseja in nadarjene pevke Martine Žerjal. Ob že imenovanih, so uspelo prireditev izoblikovali še tehnik Saša Marsetti, šepetalec Ilja Krečič in napovedovalka Eva Skabar. Za video vložke je poskrbela Nina Malalan. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 21. februarja 2013 9 ŽARIŠČE Moje nebo ni prazno Igor P. Merkü Nisem sicer ne cerkveni učitelj ne teolog, a bi kljub temu rad izrazil kakšno misel v zvezi s člankom o predavanju, ki ga je imel filozof Umberto Galimberti 6. februarja v Trstu. Na nobenem področju kakor tudi ne v družbi ali »pod nebom« ni vse črno-belo, vsi smo si različni in vsi črpamo življenjsko radost, prepričanja ali navodila iz različnih virov. To dela človeško naravo raznoliko, v enoumje se nihče ne spušča z veseljem ali prostovoljno, tudi če bi to morda nekateri radi imeli. Toda v vsaki skupnosti, v vsaki ustanovi, pri vsaki stvari, kjer je soudeleženih več ljudi, obstajajo pravila, kar pravzaprav velja tudi za posameznega človeka, naj si bo v službi, v političnih strankah, v šoli, kar se državljanskih pravic in dolžnosti tiče itd. Prav tako je tudi v cerkvi. Človek ima določene izbire: če mu država ni všeč, jo lahko zapusti, ali poprime za delo, zato da jo izboljša in spremeni; če se mu šola zdi neustrezna za njegovega otroka, jo lahko zamenja ali poprime za delo, zato da jo izboljša in spremeni; če se mu služba zdi neprimerna ali mu ne daje zadoščenja, jo lahko zamenja (govorim načelno, zavedam se, da je v gospodarski krizi težje, pa vendar) ali poprime za delo, zato da jo izboljša in spremeni; lahko je danes član enega in jutri drugega društva ali stranke; lahko se vključi oz. ostane član katoliške cerkve ali iz nje izstopi; lahko je mlačen kristjan ali poprime za delo in svojo vero poživi in obogati. Nihče torej, niti katoliška cerkev, ne vsiljuje ničesar (pomislimo na prvo knjigo Stare zaveze, iz katere izhaja, da je Bog dal človeku svobodo izbire) - če se strinjaš, ostaneš zraven, če ne, lahko odideš. Zakonodajalec države izdela na primer cestni zakonik in določi za kako cesto hitrostno omejitev. Voznik se lahko s to omejitvijo strinja ali ne in ima svobodno izbiro, da omejitev spoštuje ali ne ter prevzame odgovornost za svoje ravnanje. Obstajajo pa pravila, zaradi česar je jasno, da je kršitev hi- trostne omejitve podvržena kazni, globe v primeru manjših prekrškov ali strožjih kazni v primeru hujših prekrškov. Bog nam je dal 10 zapovedi in Jezus je bil zgled za njihovo udejanjenje in obrazložitev. Kršitev tega zakonika je greh, ki se pa ne kaznuje nujno takoj, saj človek najde v božji milosti velikodušno ljubezen in razumevanje ter možnost, da se prekrška kesa in aktivno deluje za odpuščanje in izboljšanje. Sam ne vidim konec krščanstva, vsaj ne dokler se bomo kristjani zbirali pri bogoslužju ali ob drugih prilikah verskega življenja, npr. žegnanja doma v božičnem času, krsta, prvega svetega obhajila, birme, poroke, bolniškega maziljenja, pogreba. Konec Zahoda me ne skrbi, ker si bo človek z božjo pomočjo že kako uredil svoje zemeljsko življenje. Krščansko življenje in versko upanje ni usmerjeno samo v zemeljsko življenje, ampak v večno življenje po smrti. Galimbertijevo izhodišče nihilizma vzamem na znanje, kot dejstvo postavljeno izjavo »da človek nima več nobene opore« pa odvračam. Če po njegovih besedah danes »religija ne ščiti več«, ni to vprašanje šibkosti ali neučinkovitosti religije same, temveč morda šibkost in neučinkovito koriščanje vere s strani človeka, ko pa zli duh udriha po njem kdaj sladko in skorajda neopazno, kdaj pa z veliko ihto. Ne razumem, zakaj g. Galimberti trdi, da je prav krščanstvo izpraznilo nebo. Gotovo je res, da je katoliška cerkev danes bistveno drugačna kot pred dva tisoč leti, prav tako je družba danes drugačna kot takrat, isto velja za države, pravila itd. Le 10 zapovedi in Jezusov nauk so ostali isti in veljavni kot pred dva tisoč leti. Kristjan ima svobodno izbiro, da se poslužuje velike ponudbe ljubezni in sicer da na nebu in v vsem, kar je pod nebom, ponovno odkrije božjo navzočnost, tudi v samem sebi - kakšen krat je človek pač slep in ne vidi ... polnega neba. svetovni dan maternih jezikov Zahvala ministrice Ljudmile Novak rojakom na tujem Ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmila Novak se je rojakom na tujem zahvalila za skrb, ki jo posvečajo ohranjanju slovenščine arhiv II! Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak se je ob svetovnem dnevu ma-ternih jezikov rojakom zunaj meja domovine zahvalila za ohranjanje slovenščine in prenašanje svojega znanja na mlajše rodove. Po njenih besedah moramo danes paziti, da maternega jezika ne zanemarimo ter ga ne prepustimo vplivom večjih svetovnih jezikov. Kot je dejala, »nam je materni jezik položen v zibelko in je za vedno z nami; v njem se po navadi tudi najlažje izražamo, zato je to tudi največja in najbogatejša dediščina naših staršev. Slovenci se lahko pohvalimo, da imamo lep in bogat jezik, ki je tudi narečno zelo razvejan. Tudi narečja so pomemben del jezika in jih je treba ohranjati«. Ključno vlogo pri ohranjanju materinščine Novakova pripisuje tudi nacionalnim ustanovam, med katerimi je izpostavila Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ena od njegovih temeljnih nalog je skrb za ohranjanje slovenščine med zamejci, izseljenci in zdomci. Kljub pomembnosti večjezi-čnosti maternega jezika ne smemo nikoli zanemariti, je poudarila Novakova in dodala, da prizadevanja slovenskih društev, medijev in drugih organizacij v zamejstvu in tujini podpirajo zato, da bi tam živeči Slovenci lahko ohranjali svojo materinščino. »Še posebej pa je pri tem pomembno, da se slovenščina kot vsakdanji pogovorni jezik ohranja in uporablja v družini, če je to le mogoče,« je še dejala. Včerajšnji dan je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco leta 1999 razglasila za mednarodni dan maternih jezikov. Tema letošnjega dneva materinščine je dostopnost knjig in digitalnih vsebin v različnih jezikih. Mednarodni dan maternih jezikov obeležujemo v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. trento - Na srečanju tudi Damijan Terpin (SSk) Narodne manjšine in avtonomisti zaupajo Bersaniju in demokratom TRENTO - Na sredinem srečanju, ki se je odvijalo v kleti Endrizzi v San Michele all'Adige, je bilo govora o Tridentinski-Južni Tirolski in volilnem dogovoru med Demokratsko stranko, Južnotirolsko ljudsko stranko in tridentinsko avtonomistično stranko PATT. Osrednja tema je bilo sobivanje različnih narodnosti in njihovih strank. Danes spor ni več med italijansko in nemško govorečimi, je rekel tajnik tridentinske DS in kandidat za poslansko zbornico Michele Nicoletti, temveč med tistimi, ki delajo za delitve in tistimi, ki verjamejo v sožitje. Slednja pa je pot, ki jo želimo prehoditi, je dodal. Poslanec SVP Karl Zeller je prepričan, da je z vodjo DS Pierlugijem Bersanijem dovolj stisk roke, na Maria Montija pa se ne zanese, niti če slednji podpiše notarski akt za ohranitev avtonomije. Zbrali smo pre-mierskega kandidata, ki daje največ gotovosti, je rekel Zeller. S tem se je strinjal tudi poslanec DS Gianclaudio Bressa. Monti je po njegovem sprožil najhujši napad na avtonomijo. Bressa je nato obrazložil , da upravna avtonomija, ki jo uživa Tridentinska-Južna Tirolska, ni noben luksuz. Bressa je nato govoril o finančnih in davčnih deležih, ki se nanašajo na teritorij, na podlagi pravičnega razmerja med dolgom in bruto državnim dohodkom. Ti izračuni niso takojšnji, mu je odgovoril Zeller, poleg davčnih uradov bodo namreč v Trentu in Bo-cnu imeli tudi pristojnost za osebje upravnih sodišč. »Na podlagi dogovora Trento-Bocen-italijanska država bomo delali skupaj. Oživeli bomo vsa izvršilna določila iz avtonomije, je poudaril še Bressa, ki je bil kritičen do ustavnega sodišča, »ki en dan priznava našo posebnost, naslednjega dne pa jo neverjetno izbriše«. Bressa je potem odgovarjal na provokacije člana Freiheitlichen Piusa Leitnerja. »Včeraj je rekel, da si kupujemo avtonomijo s tem, da priva-tiziramo statut. Smo pa edini, ki imamo resen predlog na temo avtonomije. Bomo zgled celotni državi. Svobodno državo, ki jo obljubljajo Freiheitlichen ni mogoča v Evropi. Bi jo Francozi dovolili, na primer, če bi vedeli za zahteve po neodvisnosti s strani Korzike,« se je vprašal Bressa. »Kakšna vrana pravi, da je naša stranka zaveznica komunistov. Ni res. Potrebujemo vlado, ki verjame v avtonomijo in socialno pravičnost,« je podčrtal vodja PATT Ugo Rossi, ki je optimist glede bodočega sodelovanja z Demokratsko stranko. Na srečanju je bil tudi Damijan Terpin, deželni tajnik Slovenske skupnosti, ki je sogovornikom predstavil včeraj v Trstu podpisani volilni dogovor z Demokratsko stranko v Furlaniji-Julijski krajini. Terpin je poudaril, da SSk več kot trideset let sodeluje z avtonomističnimi gibanji alpskega loka severne Italije ter Sardinije. Posebno se je pri tem zahvalil SVP za pomoč v italijanskem parlamentu, ko je šlo za zakon za slovensko šolstvo in za nov volilni zakon, ki pa žal ni bil sprejet. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo tudi v naslednji mandatni dobi lahko tako dobro sodeloval, predvsem kar se tiče volilne zakonodajo, v katero je treba vključiti predstavništvo slovenske manjšine. Terpin je nadalje izrazil še zadovoljstvo, da sta tudi SVP in PATT podpisali dogovor z Demokratsko stranko, kar je po njegovem dodatna garancija za sodelovanje na državni in krajevni ravni v korist narodnih manjšin in lokalnih avtonomij. Partibrejkers in Majke danes v ljubljanski Cvetličarni V ljubljanski Cvetličarni se bosta danes zvrstila nastopa Partibrejkersov in Majk, skupin, ki sta v nekdanji Jugoslaviji močno zaznamovali rock'n'roll sceno. Beograjski Partibrejkersi bodo v Ljubljani zabeležili 30. obletnico delovanja, hrvaške Majke pa predstavile svoj zadnji album "Teške boje" iz konca leta 2011. Oba benda imata za seboj neverjetno rock'n'roll zgodbo. V dvorani MediaPark bodo tako poslušalci priča združitvi dveh legendarnih jugoslovanskih bendov, ki bosta v prestolnico prinesla tisti rock'n'roll okus, ki ji ga že nekaj časa primanjkuje, so zapisali organizatorji. Zakaj Majke in Partibrejkersi skupaj? "Ker je treba oba benda 'poslušat' najglasneje, kar se da," odgovarjajo. Skupina Partibrejkers, na katero je vplivala glasba The Stooges, MC5, zgodnjih Rolling Stones in New York Dolls, je skozi leta doživela veliko sprememb, hrbtenico zasedbe pa tvorita vokalist in frontman Zoran Kostic "Cane" in kitarist Ne-bojša Antonijevic "Anton". Tudi Majke so doživele mnoge spremembe zvesta pa sta ostala vokalist in frontman Goran Bare ter kitarist Zoran Čalic. PISMA UREDNIŠTVU Izvajanje dvojezičnosti Kar se tiče izvajanja, oziroma neizvajanja dvojezičnosti, bomo takoj opozorili Skupščino županov konzulte za vzhodno tržaško območje (bivša ATO), ki je administrativni upravitelj službe za vodovodno in greznično omrežje in čistilne naprave in upam, da se bo družba ACEGAS, ki je od tega organa odvisna kot operativni upravitelj te službe, v nadalje držala obvez do uporabnikov. Kar se pa tiče deželnega zakona 13 iz leta 2005, ki zadeva organizacijo vodovodne službe in določitev optimalnih teritorialnih območij, se sprašujem zakaj, bi mi slednji moral kratiti oz. ne kratiti več spanca, konec koncev nimam še med svojimi dolžnostmi zakonodajne oblasti, ker je to do nadaljnega v pristojnosti države, oziroma v primeru Furlanije Julijske krajine, naše Dežele. Fulvia Premolin, županja občine Dolina Fojbe Potem ko celo predsednik združenja »Lega Nazionale« Paolo Sardos Albertini priznava, da so bile fojbe predvesem posledica političnega preganjanja, in potem ko je vsem dano vedeti [(http://it.wikipe-dia.org/wiki/Triangolo_della_mor-te_(Emilia)], da fojbe niso bile edini primer kaznovanja fašistov in kola-boracionistov na strani nemških okupatorjev, ne morem razumeti, kako si lahko nazadnjak G.P. Cre-paldi iz svojega odgovornega institucionalnega mesta dovoli [Il Piccolo, dne 11.2.2013 str. 17; www.slo-media.it, dne 13.2.2013] javno podpreti laž, ki istoveti fojbe z etničnim čiščenjem. Verjetno spada med tiste, ki (po besedah komaj preminulega milanskega kardinala Martinija) prispevajo k vsaj 200 letni zaostalosti Cerkve, a to mu ne daje pravice, da s takimi izjavami pahne v zaostalost tudi našo civilno družbo, ki se že 65 let skuša rešiti nacionalistične psihoze iz prejšnjega stoletja. Klavdij Cibic 10 1 0 Četrtek, 21. februarja 2013 KULTURA / glasba - Darja Koter je svoje delo predstavila v Narodnem domu v Trstu Slovenska glasba dočakala monumentalno monografijo Vsi učenci višjih razredov glasbenih šol morajo posvečati obširno poglavje svoje študijske poti preučevanju zgodovine evropske in svetovne glasbe, manj običajno pa je poglabljanje specifične zgodovine glasbe posamezne države. Da bi profesorji lahko posredovali svojim učencem tudi širši vpogled v slovensko glasbeno ustvarjanje, ki preseže okvir rednega izvajanja skladb slovenskih avtorjev, je Glasbena matica priredila niz predavanj docentke in znanstvenice Darje Koter. Tečaj, ki kronološko obravnava obširno snov zgodovine slovenske glasbe, je namenjen izključno učnemu osebju šole, zunanje občinstvo pa se je lahko to sredo udeležilo enkratnega srečanja v Mali dvorani Narodnega doma v Trstu, kjer je gostja spregovorila o monumentalni monografiji, ki jo je komaj izdala pri Študentski založbi. Lepo obiskan pogovor z avtorico je ponudil prikaz vsestransko bogatih vsebin dvojne publikacije, v kateri lahko najdemo več zanimivih podatkov in tudi anekdot, ki vzorno osvetljujejo pomembno in včasih celo vodilno vlogo zamejskih umetnikov in ustanov za glasbeni in kulturni razvoj celotnega slovenskega prostora. Besede so spremljali tudi glasbeni utrinki v živo, saj so flavtistki Sara Bembi in Metka Zeriali ter kitaristka Petra Sossi zaigrale skladbe Šivica in Strajnarja. »Slovenska glasba 1848-1991« je znanstvena pripoved, ki upošteva obdobje med dvema bistvenima mej- Na tržaški predstavitvi monografije Slovenska glasba se je z avtorico Darjo Koter (levo) pogovarjala Rossana Paliaga kroma nikoma, da bi skušala orisati meje glasbe s slovenskim predznakom od narodnega prebujanja sredi 19. stoletja do osamosvojitve slovenske države. Zavestna pripadnost avtorjev in tokov nekemu narodnemu čutenju in okolju je začrtala okvir prostora, ki je bil v tem skoraj dvestoletnem obdobju podvržen različnim vladam, kar je seveda zapečatilo tudi umetniško ustvarjanje. Družbene, politične, kulturne in umetnostne okoliščine glasbenih po- javov so zato, v soglasju z interdisciplinarnim značajem najbolj uveljavljenih pristopov k muzikološki vedi, sestavni del vsakega poglavja knjige, ki uokvirja snov v čas in prostor, nakar poglablja oblike glasbenega življenja znotraj glasbenih društev in ustanov ter nazadnje obravnava ključne osebnosti v vrsti bogato dokumentiranih portretov, med katerimi so tudi avtorji iz naše dežele izrazito prisotni. Poudarka vredna posebnost je tudi dej- stvo, da bi težko v standardni knjigi o zgodovini glasbe našli nekaj več kot bežno omembo zborovskih pojavov: v tej monografiji pa ima zborovska glasba utemeljeno pomemben prostor kot bistveni element za utrjevanje slovenskih glasbenih korenin, od zavednih društev sredi pomladi narodov do razvoja visoko umetniških stvaritev najvidnejših avtorjev 20. stoletja. Koterjeva je v to zahtevno, razvejano študijo prelila dolgoletne po- klicne izkušnje na več področjih, ki so ji omogočile celovito obravnavanje snovi. Izredna profesorica za področje zgodovine glasbe na Akademiji za glasbo je namreč tudi izvedenka za dokumentiranje in raziskovanje inštru-mentalne dediščine na Slovenskem, bila je kustodinja za zbirko glasbil v Pokrajinskem muzeju Ptuj, proučevalka arhivskih virov, notnih zapuščin, biografij in opusov slovenskih skladateljev. Temu bi lahko dodali še uspešno zborovodsko, predavateljsko in publicistično dejavnost. Strokovno usposobljenost in razgledanost pa dopolnjuje tudi dodatna vrednost in sicer sposobnost posredovanja snovi na dostopen in zelo prijeten način, ki zaradi berljivosti pritegne zanimanje nestrokovnjakov, zaradi bogatih vsebin pa izpolnjuje pričakovanja glasbenikov in študentov glasbe. Pregledno in skrbno sestavljene opombe, kazalo in bibliografija pa omogočajo hitro brskanje po informacijah in spodbujajo bralca k dodatnemu poglabljanju posameznih tem. Odkar je Dragotin Cvetko objavil svojo Zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem, je minilo več kot petdeset let, zato je ta dolgo pričakovana, nova publikacija zapolnila praznino s sodobnejšim pristopom in ažuriranim obravnavanjem že zapisane zgodovine ter z novim poglavjem, pri katerem so aktivno sodelovali z avtorico še živeči protagonisti slovenske glasbe. ROP ljubljana - Odvijal se bo od 27. februarja do 9. marca v Cankarjevem domu Deseti festival Literature sveta - Fabula v znamenju mitologije, a brez nagrade V Ljubljani bo med 27. februarjem in 9. marcem že desetič potekal festival Literature sveta - Fabula. Osrednji fokus festivala, ki bo zajemal več kot 30 dogodkov, bo mitologija. Umanjkali ne bodo niti priznani gosti, med katerimi bosta Irvine Welsh in Ilija Tro-janow. Novost je, da letos ne bodo podelili nagrade fabula. Strokovni vodja Študentske založbe ter urednik Aleš Šteger je na včerajšnji novinarski konferenci izrazil veselje, da jim je na založbi tudi letos uspelo sestaviti profiliran program, v sklopu katerega se bo slovensko občinstvo lahko srečalo z mednarodno priznanimi pisatelji, ki prihajajo iz različnih okolij. Ob festivalu je v sodelovanju s studi-jem TipoRenesansa v prenovljeni podobi izšel paket petih žepnic, ki slovenskim bralcem po ugodnih cenah ponujajo vpogled v literarno ustvarjanje gostov festivala. Festival je doslej zaznamovala podelitev Dnevnikove nagrade za najboljšo zbirko kratkih zgodb minulih dveh let - fabule. Letos nagrade ne bodo podelili. Medijska hiša Dnevnik se je namreč, zaradi recesije, tik pred zdajci umaknila iz projekta, na Študentski založbi pa v tako kratkem času niso uspeli pridobiti novega partnerja. Založba pa ne more in si po besedah Štegra prav tako iz higieničnih razlogov ne želi nagrade podeljevati sama. Nagrado nameravajo ponovno podeliti prihodnje leto. V naboru mednarodnih gostov je Šte-ger izpostavil Irvina Welsha in Ilijo Troja-nowa. Welsh, avtor uspešnice Trainspotting, ima v anglo-saksonskem svetu kulten status. Slovenski bralci se bodo lahko ob njegovih novejših kratkih zgodbah, zbranih v žepni-ci Pogreto zelje, ponovno seznanili z njegovim prefinjenim smislom za humor in zanimivimi liki. Poleg pogovora z njim v Cankarjevem domu bo v Slovenski kinoteki na sporedu tudi film Trainspotting, ki ga bo napovedal škotski pisatelj. V Ljubljano prihaja tudi slovenskim bralcem relativno neznan, v Sofiji rojeni avtor Ilija Trojanow, ki severno od Slovenije velja za enega najbolj branih avtorjev minulega desetletja. Trojanow je iz Bolgarije s star- Utrinek iz ene zadnjih izvedb festivala Fabula ši emigriral v Nemčijo, nekaj časa je živel v Keniji, delal je po vseh koncih sveta. Po besedah Štegra gre za avtorja, ki združuje različne svetove in jih med seboj pretaka. V slovenščini je v sklopu festivala izšel njegov roman Tajanje, 28. februarja pa bo poskrbel tudi za poseben večer, na katerem se bodo njegove besede spojile z glasbo. Partner festivala po besedah programske vodje Janine Kos ostaja Cankarjev dom, v katerem bodo ponovno potekali vsi glavni literarni večeri. Festival bo v Klubu CD uvedel pogovor z venezuelskim pisatelj mlajše generacije Eduardom Sanchezom Rugele-som, ki podpisuje knjigo Ljubljana. Mednarodna gostja festivala bo tudi uspešna poljska prozna in dramska avtorica mlajše generacije Dorota Maslowska, katere dramo Pri nas je vse v redu so v režiji Ivane Djilas lani novembra premierno uprizorili v ljubljanski Drami in bo na sporedu tudi v času Fabule. Poleg nje pa v Ljubljano pri- haja še hrvaški pesnik in pisatelj Drago Gla-muzina. V slovenščini je v sklopu Fabule izšel njegov prozni prvenec Trije. V ospredju festivala bodo tudi pogovori, vezani na temo Mitologija: ključ do razumevanja preteklosti ali pogled v prihodnost?, 7. marca pa bo v Cankarjevem domu potekal celodnevni simpozij na temo Poetika in logistika slovenskih mitov. Festival so že tradicionalno uvedli Prozni mnogoboji, kdo bo tisti, ki bo v finalu najbolj prepričal slušatelje, pa bo prav tako znano 7. marca. V sodelovanju z Varietejčkom bodo pripravili program za najmlajše, načrtujejo pa tudi obiske varovancev raznih ustanov ter bolnikov. Za sklep festivala bodo 9. marca poskrbeli slovenski gostje Stanka Hrastelj, Milan Kleč, Marko Sosič in Dušan Šarotar, ki bodo v Klubu CD predstavili žepnico z naslovom Miti naši vsakdanji, h kateri so prispevali vsak po eno zgodbo. (STA) trst - Drevi v SSG Klepet z umetnico Majo Gal Štromar Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem vabi na klepet z vsestransko umetnico Majo Gal Štromar, ki bo danes ( 22. t. m.) ob 20.30 v foyerju balkona Kulturnega doma v Trstu. Bogato umetniško ustvarjanje pesnice, pisateljice, gledališke igralke in režiserke Maje Gal Štromar izstopa po svoji raznolikosti, inovativnosti in izvirnosti. Preizkuša se tudi v filmu, v otroški književnosti in gledališču, vodi gledališke seminarje, kjer pri udeležencih usmerja pozornost ne samo na njihovo nastopanje, pač pa tudi na njihovo vsakdanje harmonizirano počutje. Ve-doželjno raziskuje vedno nova področja umetnosti in človeške duše, z zanimanjem gleda na bližnje kulture -med drugim ima za seboj celo vrsto prevodov iz francoskega in italijanskega jezika. Pri Založništvu tržaškega tiska je izšla njena dvojezična pesniška zbirka z naslovom Boginja z zamudo (2011), ki je sad različnih sodelovanj. Avtorica si je »izmenjala prevod« s pesnico Li-liano Visintin, dogovorili sta se namreč, da si vzajemno prevedeta pesniški zbirki, iz italijanščine v slovenščino (L.Visintin, Preden luna izpuhti, ZTT, 2010) in iz slovenščine v italijanščino. Pri projektu Boginje z zamudo je sodelovala tudi Tinkara Kovač, ki je uglasbila nekatere poezije in s pesnico posnela zvočno knjigo priloženo knjižni izdaji. Večerno srečanje z Majo Gal Štromar v gledališču bo potekalo v obliki neformalnega pogovora z vsestransko umetnico, ki se bo dotaknila vseh svojih ustvarjalnih strasti. Ob tej priložnosti se bo njena poezija srečala z glasbo harmonikarja Aleksandra Ipavca, ki bo ustvaril skupaj s pesnico nekaj utrinkov in temu dodal še nekaj svojih skladb. Večer bo vodila urednica Založništva tržaškega tiska Martina Kafol. / ITALIJA, SVET Četrtek, 21. februarja 2013 1 1 rim / berlin - Poseg predsednika Evropskega parlamenta Schulz poziva Italijane, naj ne volijo za Berlusconija RIM/BERLIN - Italijani bodo v nedeljo in ponedeljek odšli na predčasne parlamentarne volitve, na katerih bodo odločali, ali bo novo vlado vodil levosredinski kandidat Pier Luigi Bersani ali vodja desne sredine Silvio Berlusconi, ki je moral konec leta 2011 ob grozečem bankrotu države vodenje vlade prepustiti tehničnemu premieru Mariu Montiju. Do predčasnih volitev, čeprav le kakšen mesec pred rednim datumom, je prišlo potem, ko je Berlusconi lani decembra nepričakovano odtegnil podporo Montijevi vladi in kljub drugačnim napovedim vnovič vstopil v boj za premierski položaj. Čeprav je Berlusconi zaradi slabih gospodarskih razmer v državi, grozečega bankrota države, nezaupanja evropskih politikov in številnih afer ter sodnih postopkov še pred kratkim veljal za politično mrtvega, je v zadnjem mesecu intenzivne predvolilne kampanje postal resen Bersanijev tekmec. Berlusconi je z nekaterimi sicer populističnimi, a zelo udarnimi obljubami, vključno s tisto o vrnitvi lani plačanih štirih milijard evrov davka na prvo stanovanjsko nepremičnino, zaostanek za Bersanijevo koalicijo krepko zmanjšal. A v zadnjih dveh dneh je volilna kampanja zadobila tudi »evropske tone«. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki mu je Silvio Berlusconi leta 2003 zabrusil, da bi mu ustrezala vloga paznika v nacističnem taborišču, je Italijane posvaril, naj ne volijo Berlusconija. Kot je v pogovoru za največji nemški časnik Bild menil Schulz, je bivši premier in medijski mogotec Berlusconi z neodgovornim ravnanjem svoje vlade ter osebnimi aferami Italijo v preteklosti že pahnil v prepad. Zaupanja, ki si ga je država povrnila v času Montijeve-ga vodenja vlade, po besedah Schul-za sedaj ne sme zaigrati. »Trdno zaupam, da bodo italijanski volivci sprejeli pravo odločitev za svojo državo,« je glede parlamentarnih volitev, ki bodo v Italiji potekale to nedeljo in ponedeljek, dodal Schulz. Schulz je sicer Nemec, pripada pa politični skupini socialistov in demokratov (S&D). Monti pa je moral medtem včeraj umakniti svojo ponesrečeno izjavo o tem, da se Merklova »boji zmage levih strank« na volitvah v Italiji, še posebej letos, ko tudi njo samo čakajo volitve. »Mislim, da si prav nič ne želi videti, da pride PD (Demokratska stranka) v vlado,« je v pogovoru za tiskovno agencijo Adnkronos v sredo izjavil Monti. Nemudoma je sledila izjava tiskovnega predstavnika kanclerke Stef-fena Seiberta, da Merklova »ne komentira italijanskih volitev in jih tudi v preteklosti ni«. Monti je moral tako včeraj za časnik Corriere della Sera povedati, da »ni Merklova na noben način vpletena v volilno tekmo« v Italiji, piše nemška tiskovna agencija dpa. Sodeč po anketah levosredinsko zavezništvo pod vodstvom PD vodi v volilni bitki, čeprav se prednost levice pred Berlusconijevim desnosredin-skim taborom vztrajno zmanjšuje. Za tretje mesto se borita gibanje Pet zvezdic komika Beppeja Grilla in Montijeva sredinska opcija. Nekdanjemu evropskemu komisarju Montiju so njegovi politični ri-vali v minulih tednih in mesecih večkrat očitali, da je dejansko le lutka v rokah Berlina, kar pa sam odločno zanika. Berlusconi mu je npr. v sredo pripisal, da namerava po volitvah »z blagoslovom Merklove« skleniti navezo s PD. (STA) www.primorski.eu1 Glinasti kipci glavnih protagonistov volilne kampanje, kot so bili včeraj razstavljeni v rimski prodajalni mojstra Gennyja Di Virgilia ansa rim - Po pisanju dnevnika La Repubblica »Papež odstopa zaradi spolnih zlorab in korupcije v Cerkvi« RIM - Papež Benedikt XVI. naj bi se za odstop odločil, potem ko je notranja preiskava Vatikana razkrila dejanske razsežnosti spolnih zlorab in korupcije v Rimskokatoliški cerkvi, je včeraj pisal italijanski dnevnik La Repubblica, ki se pri tem sklicuje na neimenovane vire. Nalogo preveriti obtožbe o finančnih nepravilnostih, nepotizmu in korupciji, ki so priplavale na dan po objavi tajnih vatikanskih dokumentov v aferi Vatileaks, so poverili trem kardinalom, med njimi nekdanjemu vodji vatikanske tajne službe. Decembra lani je nato trojica papežu predala dva v rdeče usnje oblečena zvezka, ki sta na skoraj 300 straneh popisala »natančen zemljevid« nepravilnosti in goljufij, ki so se dogajale na Svetem sedežu, ter ljudi, odgovornih zanje. »In na ta dan, s temi papirji na mizi je Benedikt XVI. sprejel odločitev, ki jo je tako dolgo premleval,« piše La Repubblica. Kot nadaljuje časnik, ki se sklicuje na neimenovani vir »zelo blizu« avtorjem obremenilnega poročila, sta omenjena zvezka polna informacij o »kršitvah šeste in sedme zapovedi«. Gre za zapovedi »ne nečistuj« in »ne kradi«. Kardinali naj bi med drugim razkrili podtalno gejevsko omrežje, katerega člani so na več prizoriščih v Rimu in samem Vatikanu organizirali srečanja, ki so jih spremljali spolni odnosi. Zaradi svoje spolne usmerjenosti so tudi bolj izpostavljeni izsiljevanju. Med imeni, omenjenimi v poročilu, naj bi bil Marco Simeon, glavni urednik vatikanskega dopisništva italijanske državne televizije Rai, ki naj bi bil zelo blizu vatikanskemu državnemu tajniku Tar-cisiu Bertoneju, drugemu najvišjemu uradniku Svetega sedeža. Govorilo se je celo, da naj bi bil Simeon Bertonejev sin. Simeona se je sicer v preteklosti že omenjalo v povezavi z afero Vatileaks - sodeloval naj bi namreč v zaroti, kako strmoglaviti nadškofa Carla Mario Viga-na z mesta generalnega sekretarja vatikanskega governatorata, potem ko je skušal ta med vatikanskimi zidovi uveljaviti več finančne transparentnosti. Poročilo poleg tega razkriva številne sumljive posle v vatikanski banki, na Inštitutu za verska dela (IOR), še piše dnevnik. IOR je minuli teden dobil novega prvega moža, nemškega odvetnika Ernsta von Freyberga, potem ko je bilo to mesto prazno kar devet mesecev. Glede slednjega La Repubblica ni šla v podrobnosti. So pa pri časniku še zapisali, da naj bi Benedikt XVI. svojemu nasledniku osebno izročil zaupna zvezka - v upanju, da bo ta dovolj »močan, mlad in svet«, da bo sprejel potrebne korektivne ukrepe. (STA) Papež Benedikt XVI. ansa damask - Najhujši atentat doslej Eksplozija avtobombe terjala več kot 50 življenj DAMASK/MOSKVA - Sirsko prestolnico Damask je včeraj stresla silovita eksplozija avtomobila bombe, ki je terjala več kot 50 življenj, več deset ljudi je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Eksplozija je odjeknila nedaleč od sedeža vladajoče stranke Baas. Gre za najhujši tovrsten napad v Damasku od začetka državljanske vojne pred dvema letoma.Po navedbah sirskega observatorija za človekove pravice je bilo v eksploziji ubitih 56 ljudi, po navedbah sirskih oblasti pa 53. Več kot 200 ljudi je bilo ranjenih. To pomeni, da gre za najbolj smrtonosen bombni napad v Damasku, odkar so prestolnico pred približno letom dni začeli pretresati prvi tovrstni napadi. Doslej najhujši je bil dvojni bombni napad 10. maja lani, ki je terjal skupaj 55 življenj. Tako mediji vladajočega režima kot opozicija so odgovornost za včerajšnjo eksplozijo pripisali teroristom, odgovornosti za njo pa zaenkrat ni prevzel še nihče. Televizijska postaja Al Ekbarija je prikazala posnetke krvavih trupel in gorečih vozil ter poročala, da so med ranjenimi tudi otroci, saj je eksplozija odjeknila v bližini neke šole. Bomba je sicer eksplodirala na Trgu 16. novembra, blizu mošeje Al Iman. Ruski mediji so poročali, da so bila zaradi eksplozije razbita okna na ruskem veleposlaništvu v Damasku, vendar nihče od zaposlenih na veleposlaništvu ni bil ranjen. Kmalu po eksploziji je tako po poročanju sirske državne televizije kot po navedbah observatorija sledil še topniški napad na bližnji štab sirske vojske, podrobnosti o katerem pa niso znane. Eksplozija je odjeknila prav na dan, ko je v Kairu potekalo srečanje sirske opozicije, na katerem so razpravljali o morebitnih neposrednih pogovorih s sirskim režimom pod vodstvom Bašarja al Asada. Tovrstne pogovore je nedavno predlagal vodja sirske opozicije Moaz al Hatib. Slednji je predlagal pogajanja s predstavniki al Asadovega režima, »ki nimajo krvavih rok.« »Jutranja tabletka« za nemške škofe sprejemljiva v primeru posilstva TRIER - Nemška škofovska konferenca je včeraj odločila, da je uporaba t. i. jutranje tabletke sprejemljiva v primerih žrtev posilstev. Nemški škofje so tovrstno odločitev sprejeli, potem ko sta dve bolnišnici v Kolnu, ki ju upravlja Katoliška cerkev, sredi decembra lani zavrnili pomoč posiljeni žen-ski.Kot so nemški škofje poudarili v sporočilu za javnost, bi morale žrtve posilstva, ki se zdravijo v katoliških bolnišnicah »seveda prejeti človeško, zdravniško, psihološko in pastoralno oskrbo«. »Uporaba jutranje tabletke je lahko del tega, dokler je njen namen preventiva in ne splav,« so dodali. »Zdravstveno-farmacevt-ske metode, katerih rezultat je smrt embria, se še naprej ne bi smele uporabljati,» so ob tem še poudarili, poročajo tuje tiskovne agencije. Po srečanju v mestu Trier na zahodu Nemčije so škofje še izrazili zaupanje, da bodo katoliške ustanove sprejemale pravilne zdravstvene odločitve na podlagi »te moralne in teološke smernice«. »V vsakem primeru je treba upoštevati odločitev ženske,« so dodali. Curiosity na Marsu v * I * uspešno raziskuje NEW YORK - Ameriška vesoljska agencija Nasa je v sredo sporočila, da je rover Curiosity uspešno nabral prvi vzorec skale, ki ga bo v naslednjih dneh sejal skozi posebno sito in nato analiziral v svojem laboratoriju. To bo prva analiza skale na Marsu, saj so ro-verji doslej pobirali le rdečo oksidirano prst s površine planeta. Rover Curiosity, kar pomeni radovednost, je na Marsu pristal lani avgusta in se nato odpravil na sistematično analiziranje planeta. Okrog 2,5 milijarde vreden projekt je v glavnem namenjen iskanju sledi organskih spojin. Popolnoma samostojen laboratorij je sposoben analizirati snovi na Marsu in to tudi dokazati, kot je storil s prgiščem zdrobljene skale, katere fotografije je Nasa razdelila medijem. Curiosity je začel vrtati v skalo, ki so jo poimenovali po pokojnem znanstveniku pri projektu Johnu Klinu, 8. februarja. Laboratorij znotraj ro-verja bo vzorce analiziral s ciljem odkriti mineralno strukturo in kemične lastnosti. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 38.445,25 € +292,67 SOD NAFTE (159 litrov) 115,60 $ +0,12 EVRO 1,3186 $ -1,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. februarja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 21.2. 20.2. ameriški dolar 1,3186 1,3370 japonski jen 122,85 125,09 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,496 25,393 danska krona 7,4596 7,4604 britanski funt 0,86420 0,8330 madžarski forint 292,47 291,31 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6997 0,6997 poljski zlot 4,1735 4,1569 romunski lev 4,3795 4,3785 švedska krona 8,4615 8,4297 švicarski frank 1,2290 1,2347 norveška krona 7,4755 7,4065 hrvaška kuna 7,5905 7,5915 ruski rubel 40,0680 40,2302 turška lira 2,3656 2,3792 avstralski dolar 1,2859 1,2961 braziljski real 2,5935 2,6145 kanadski dolar 1,3437 1,3567 kitajski juan 8,2274 8,3401 indijska rupija 72,0020 72,3010 južnoafriški rand 11,7640 11,8659 400 Četrtek, 21. februarja 2013 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Najhujšo stisko doživljajo mala podjetja Terciarni sektor tone, pesimizem se poglablja trzic - Kriza Kriza terciarnega sektorja v goriški pokrajini se poglablja. Ob vse večjem številu zaprtih trgovin in podjetij to potrjuje tudi podatki observatorija zveze Confcommer-cio, ki sta jih včeraj na sedežu zveze trgovcev predstavila pokrajinski predsednik Gianluca Madriz in Pierluigi Ascani, predstavnik podjetja Format, ki izvaja trimesečne študije o delovanju in pričakovanjih goriških podjetij. »Terciarni sektor goriške pokrajine doživlja najhujšo krizo doslej, kar potrjujejo tudi zadnje ankete. Negativni podatki so postali stalnica,« je povedal Madriz, ki je izrazil upanje, da bo naslednja vlada znala prisluhniti potrebam podjetij. »Goriškim kandidatom na parlamentarnih volitvah smo izrazili tri zahteve. Prva je revizija kriterijev področnih analiz, pri katerih bi morali upoštevati tudi specifiko trgovin in podjetij, ki delujejo na obmejnem območju. Druga točka je potreba po zmanjšanju birokratskih obveznosti, ki podjetnike "stanejo" 300 ur dela letno. Tretja zahteva je znižanje davčnega pritiska, ki je nevzdržen,« je poudaril Madriz. Študija, ki jo je predstavil Ascani, se nanaša na zadnje trimesečje minulega leta ter na pričakovanja trgovcev in drugih podjetnikov za prve tri mesece letošnjega leta. Podjetje Format je skupno anketiralo 384 ljudi. Rezultati kažejo, da se zaupanje goriških podjetnikov v ponoven zagon italijanskega gospodarstva v zadnjih treh mesecih nikakor ni povečalo, odgovori v zvezi s tem, kar podjetniki pričakujejo za prihodnje mesece, pa so še bolj negativni. »Saldo med tistimi, ki pričakujejo izboljšanje, in tistimi, ki pričakujejo poslabšanje, je -75,« je povedal Ascani. Kazalnik nezaupanja v izboljšanje razmer državnega gospodarstva je najbolj negativen pri malih podjetjih (z največ 49 uslužbenci), trgovinah na debelo in trgovinah, ki delujejo v občinah Krmin in Gradišče, z največjim pesimizmom pa na prihodnost gledajo mikropodjetja. Posledično so negativna tudi pričakovanja trgovcev in podjetnikov v zvezi z lastnim poslovanjem. Tudi tu so mikropodjetja, ki imajo največ devet uslužbencev, v največjih težavah, poleg njih pa še turistični operaterji in podjetja, ki imajo sedež na območju Krmina in Gradišča. Prihodki trgovskih podjetij so v četrtem trimesečju lanskega leta še naprej upadali. »Šest trgovcev na deset je v zadnjih treh mesecih minulega leta beležilo upad prihodkov, kljub božičnim praznikom in razprodajam,« je pojasnil Ascani in pristavil, da je tudi perspektiva za januar, februar in marec 2013 negativna (-17,5). Posebno zaskrbljujoči so odgovori trgovcev in podjetnikov v zvezi z odpusti in zaposlitvami. Saldo med tistimi, ki so nekoga zaposlili, in tistimi, ki so odpuščali uslužbence, je bil v zadnjem trimesečju leta 2012 negativen (-19,6), negativna pa so tudi pričakovanja za prvo trimesečje letošnjega leta (-18,4). Velik problem sta dalje število strank, ki zamujajo z izplačili (saldo je -54,3), in pomanjkanje likvidnosti. »Saldo med podjetji, ki so imela denar za plačevanje uslužbencev, davkov, dobaviteljev, ipd. je -52,2, medtem ko je bil v tretjem trimesečju leta 2012 -39,1. Kar 67,5 odstotka podjetij, ki jim je uspelo kriti stroške, je vsekakor imelo pri tem velike težave. To je zelo hudo, saj delovanje v izrednih razmerah pogosto ne omogoča podjetnikom, da sprejemajo prave izbire,« je podčrtal Ascani. Odstotek podjetij, ki so zaprosila za posojilo, se je rahlo znižal (z 28,1 na 24,7), zmanjšal pa se je tudi odstotek podjetij, ki so jim banke odobrile zahtevano posojilo. »V tretjem trimesečju lanskega leta je bil odstotek 41,5, v zadnjih treh mesecih pa 38,5. Pri tem je treba upoštevati, da so mnogi podjetniki še čakali na odgovor banke,« je povedal Ascani in dodal, da se je odstotek podjetij, ki niso dobila posojilo ali so prejela nižjo vsoto od tiste, ki so jo potrebovala, zvišal s 7,4 na 19,4. Tudi v tem primeru je treba upoštevati, da mnogi anketiranci še niso vedeli, ali bodo denar prejeli. (Ale) TRZIC Pisus pod vprašajem Ob goriški občini so zaradi zamud pri dodelitvi denarja iz sklada Pisus zelo zaskrbljeni tudi v Tržiču. Uprava, ki jo vodi županja Silvia Altran, je iz evropskega sklada nameravala črpati sredstva za pomembne projekte, zaradi zamujanja dežele, ki še vedno ni sestavila lestvice prejemnikov sredstev, pa občine tvegajo, da ne bodo mogle pravočasno izpeljati projektov. »Dodelitev sredstev so preložili za več kot eno leto, žal pa niso spremenili pravila, po katerem bodo morale občine uresničiti projekte in pripraviti obračune pred koncem leta 2014. V bistvu bi morali izbrati izvajalce, izpeljati dela in pripraviti obračune v dvanajstih mesecih: to je nemogoče,« je povedala tržiška odbornica za marketing Pao-la Benes in izpostavila, da zamujanje dežele postavlja pod vprašaj vrsto javnih del, ki bi spremenile in olepšale podobo mesta. Med predvidenimi projekti sta ureditev kolesarskih stez med Tržičem in Ronkami ter obnova Korza Popolo, v katerega bodo vložili 585.000 evrov. »Sklenili smo, da bomo dela začeli z občinskimi sredstvi, saj bi drugače morali čakati predlogo,« je pojasnila odbornica. V goriškem mestnem središču je vse več praznih trgovin bumbaca Na prepihu 730 delavcev FEMCA-CISL na poti reorganizacije Sindikat kemijske industrije FEM-CA-CISL Furlanije-Julijske krajine je stopil na pot reorganizacije. Na včerajšnjem kongresu, ki je potekal v Tržiču, so delegati sklenili, da bo odslej sindikat imel le deželno vodstvo, v prihodnjih mesecih pa se bo tesno povezal s sindikatom kovinarjev. S tem, pravijo predstavniki sindikata FEMCA, se bo začela nova faza, v kateri bodo predstavniki delavcev bolj prisotni na teritoriju in v podjetjih. V teku kongresa so predstavniki sindikata postregli s podatki, ki jasno kažejo, da je tudi kemijska industrija zaradi gospodarske krize v velikih težavah. V Furlaniji-Julijski krajini so podjetja odslovila ali izkoristila dopolnilno blagajno za tri tisoč delavcev. Samo v goriški in tržaški pokrajini je »na prepihu« 730 delavcev. V vseh štirih pokrajinah je v težave zašlo okrog 60 podjetij (nekatera so že zaprli). Enajst izmed teh se nahaja na Goriškem in Tržaškem. Po podatkih sindikata FEMCA-CISL so v težavah podjetja Harpo/Sandtex, Diaco, Tirso, Ser-vizi italia lavanderie, Montex Tessile, Texgiulia, Soteco, Fiscatech Gomma Plastica, Coveme, Serf in Nuova realta SM Farmaceutici. »Menimo, da morajo industrija in industrijske politike v naši deželi ponovno dobiti središčno vlogo. Predelovalno industrijo je treba ponovno postaviti na noge in ji omogočati, da vlaga v inovacijo in raziskovanje,« pravi odhajajoči deželni tajnik sindikata FEMCA-CISL Davide Battiston in pristavlja: »Žal pa se soočamo z vodilnim kadrom, ki ne daje prednosti upravljanju proizvodnih dejavnosti.« gorica - Drugi sklop del Spomladi gradbišče na Verdijevem korzu Tehnična komisija goriške občine je izbrala izvajalca, ki mu bo zaupala drugi in tretji sklop del za obnovo Verdijevega korza. Na razpis se je v prejšnjih mesecih prijavilo kar 217 izvajalcev, najboljšo ponudbo pa je pripravil konzorcij gradbenih podjetij iz kraja Piove di Sacco pri Padovi. Konzorcij je na izklicni ceni 1.280.000 evrov zagotovil 17-odstotni popust. Ko bodo uradi opravili dodatna preverjanja, bo občina podpisala pogodbo z izvajalcem, nakar se bodo začela dela. Gradbišče naj bi odprli pred koncem maja, zaključili pa naj bi v osmih mesecih. Drugi sklop del predvideva obnovo pločnika pred Ljudskim vrtom, tretji sklop pa obnovo ceste in pločnikov med ulicama Petrarca in Santa Chiara. Načrt urbanistične prekvalifikacije omenjenega odseka, ki bo po zaključku del podoben delu Verdijevega korza med Ulicama Diaz in Crispi, predvideva, da bo cesta ostala dvosmerna, cestišče pa bo ožje od današnjega. Vzdolž pločnikov iz nabrežin-skega kamna, ki bodo visoki le dva centimetra in široki približno dva metra, bosta speljani kolesarski stezi, ki bosta tlakovani s porfirnimi ploščicami. Med cestiščem, ki ga bodo tudi pretlakova-li s porfirjem, in kolesarskima stezama bo varnostni pas. Parkirnih prostorov zaradi zožitve cestišča ne bo več, cesta bo ostala prevozna. Načrt predvideva obnovo razsvetljave - postavili bodo nove lampijone - in odstranitev vseh arhitektonskih pregrad. Verdijev korzo bo ponovno zasedlo gradbišče bumbaca gorica - Avtobusi na ulicah mestnega središča Zaradi ovir nevarnost in stres Sindikat USB: »APT se ne poslužuje pomožnega osebja proti prekrškarjem, kljub temu da je občina izdala vsa po zakonu predvidena dovoljenja« Ovire sredi goriškega Korza bumbaca Zaradi ovir, divjega parkiranja in neurejenega prometa je uporaba avtobusov v ulicah goriškega mestnega središča skrajno nevarna. Na problem je ponovno opozoril bazni sindikat USB, ki se je z zahtevo po reševanju problema obrnil na goriško občino in pokrajino. »Avtobusne postaje skoraj vedno zasedajo zasebni avtomobili, ki ne upoštevajo predpisov in ovirajo javni prevoz. Uporabnikom avtobusov onemogočajo, da bi varno stopali na vozila ali sestopali z njih. To ogroža varnost potnikov in obenem tudi varnost vseh udeleženih v prometu, saj je avtobus prisiljen zasedati cestišče,« v imenu sindikata pravi Willy Puglia. Od goriške pokrajine, ki ima večinski delež v podjetju javnega prevoza APT, v sindikatu pričakujejo, da bo zadolžila pomožno osebje za preprečevanje divjega parkiranja. »Takšno stanje ne povzroča težav le potnikom, temveč greni življenje tudi voznikom avtobusov, ki so podvrženi neprestanemu stresu, in pa fizično prizadetim osebam, ki ne morejo doseči ramp za olajšani dostop. Za nameček to povečuje stopnjo onesnaženosti zaradi kolon vozil, ki zasedajo ulice mestnega središča,« razlagajo v sindikatu in opozarjajo, da »se podjetje APT ne poslužuje svojega pomožnega osebja proti prekrškarjem, kljub temu da je občina izdala vsa po zakonu predvidena dovoljenja«. Sindikat hkrati zahteva večje angažiranje mestnih redarjev. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 21. februarja 2013 1 13 gorica - Štiridnevni vzorčni sejem Expomego »izložba« čezmejnega prostora S tradicionalnega vzorčnega sejma je letos prerasel v pravo izložbo goriškega čezmejnega prostora. Na goriškem sejmišču se je včeraj začel 41. Expomego, ki se po dvoletnem premoru letos vrača v prenovljeni podobi, novem terminu in večjim poudarkom na čezmejnem sodelovanju. Družba Udine e Gorizia fiere, ki je glavni organizator, je namreč povabila k tesnejšemu sodelovanju tudi Obrtno-podje-tniško zbornico Nova Gorica. Sejem, na katerem bo do nedelje prisotnih 160 razstavljavcev, je letos obogaten s predstavitvijo turističnih destinacij celotnega Posočja in Goriške na obeh straneh državne meje s poudarkom na kulinarični ponudbi. Slovesnega odprtja sejma, ki se bo zaključil v nedeljo, so se včeraj udeležili številni gostje, med katerimi sta bila prefek-ta iz Gorice in Vidma, senatorka Tamara Blažina in krajevni upravitelji. V imenu družbe Udine e Gorizia fiere je spregovorila predsednica Luisa De Marco, v imenu novogoriške Obrtno-podjetniške zbornice pa Boža Loverčič Špacapan. V imenu pokrovitelja, čedajskega zavoda Banca di Cividale, in Kmečke banke je pozdravil Karlo Devetak, za Trgovinsko zbornico pa Gilberto Procura. Enrico Gherghetta, predsednik goriške pokrajine, ki se na sejmu predstavlja s projektom Kras 2014+ in razstavo »Martinščina, pesnik Ungaretti in osamljeno drevo«, je izpostavil pomen čezmejnih zavezništev. »Turizem je področje, na katerem moramo nujno graditi sodelovanje. To je priložnost, ki jo moramo znati izkoristiti,« je povedal Gherghetta, ki meni, da bi bilo treba prihodnje leto posvetiti del sejma obletnici prve svetovne vojne. Goriški župan Etto-re Romoli je izrazil upanje, da bo sejemska družba utrdila svojo prisotnost v Gorici, predsednica Luisa De Marco pa je ob robu slovesnosti povedala, da družba Udine e Gorizia fiere in ustanova Turismo FVG že delata na projektu mednarodnega sejma, na katerem bi promovirali pobude, povezane s stoletnico prve svetovne vojne. Sejem, ki naj bi potekal v Gorici, bo na sporedu jeseni. Po prerezu traku, ki sta ga spremljali tudi miss Alpe-Jadran 2012 in Kraljica vrtnic 2012, sta bila na vrsti pokušnja in tekmovanje v pripravi najboljšega golaža. Novost letošnjega sejma Expomego je namreč tudi mednarodni festival, ki je posvečen tej okusni srednjeevropski jedi. Sejmišče bo danes odprto med 15. in 20. uro, jutri in v nedeljo pa med 10. in 20. uro. Golaž, ki ga bodo sodelujoči gostinci pripravljali po različnih goriških, slovenskih, avstrijskih in madžarskih receptih, bo mogoče degustirati do 22. ure. Območna obrtno-podjetniška zbornica No- va Gorica bo danes v sodelovanju z Regijsko razvojno agencijo severne Primorske v okviru projekta »Heritaste« organizirala pobudo »Goriški dan«. Od 17. ure dalje bodo obiskovalcem v dvorani D pripravili pokušino domačih dobrot in lokalnega vina ter glasbeni program z godalnim kvartetom Podokničarji. Ob 17. uri bo na vrsti predstavitev bowlinga, za katero bo poskrbel športno-zabaviščni center Magma X. V prihodnjih dneh bodo se- jem, na katerem so prisotni razstavljavci, ki delujejo na številnih področjih (ponujali bodo pohištvo, opremo za udobnejše bivanje, zavese, klimatske naprave, frizerske in kozmetične storitve, izdelke za dobro počutje, knjige, naprave za kurjavo, varnostne naprave, bazene, računalnike, telefone, artikle za športne dejavnosti in še marsikaj), popestrili še z nastopi gojencev šole Roland ter skupin Volksmusik in Benandanti. gorica - Slovikova ponudba Za dijake višjih srednjih šol enoletno šolanje v Sloveniji Šolnina ni predvidena, bivanje, prehrana in prevozi so subvencionirani Prerez traku in kuhar med pripravo golaža, ki mu letos posvečajo festival bumbaca Vse bolj »moderno« postaja preživeti leto šolanja v tujini. To omogoča spoznavanje novih krajev in običajev, življenja in jezika. Tak sistem »popolne potopitve« v neko jezikovno in kulturno okolje je po mnenju mnogih strokovnjakov najboljša metoda učenja (tujega) jezika, saj ne predstavlja neke dodatne didaktične obremenitve: usvajanje jezika je popolnoma spontano, pogosto celo zabavno ... in posledično izjemno učinkovito. Za starše pa taka odločitev ni vedno finančno dosegljiva in celoletno bivanje daleč od doma je za marsikoga v najstniških letih prevelik korak. Pri Slovenskem izobraževalnem konzorciju (Slovik) s sedežem v Gorici so zato pomislili na vmesno varianto, ki je ne samo finančno manj obremenjujoča in vzgojno manj naporna, ampak predstavlja tudi enkratno priložnost za stik z živim slovenskim jezikom in načinom življenja v osrednji Sloveniji. Stopili so v stik z nekaterimi ravnatelji in profesorji višjih srednjih šol, s pedagoško svetovalko Andrejo Duhovnik in z drugimi pedagoškimi delavci - zbrali so različna mnenja in pripravili program enoletnega šolanja v Ljubljani v sodelovanju z Gimnazijo Poljane in z Dijaškim domom Ivana Cankarja. Program omogoča zamejskim dijakom šolanje in bivanje v Sloveniji pod pogoji, ki veljajo za dijake s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji: to pomeni, da zanje ni predvideno plačevanje šolnine, bivanje v dijaškem domu, prehrana in prevozi pa so subvencionirani. Dijakom in staršem, ki se bodo za to odločili, bodo na Sloviku pred šolanjem v Ljubljani in med njim posredovali vse informacije, jim pomagali pri vpisnih postopkih, spremljali bodo šolanje in bivanje v dijaškem domu, bili v stalnem stiku s profesorji in vzgojitelji, jim svetovali pri prošnjah za dodatne štipendije ter po potrebi organizirali inštrukcije iz nekaterih predmetov (npr. grščine, italijanščine ...). Prijave zbirajo do 15. marca na naslovu elektronske pošte info@slo-vik.org. Dijakom, staršem in profesorjem so seveda na razpolago za dodatna pojasnila in informacije. goriška - Društvo Dvajseta obletnica Soške fronte V prostorih šempetrske občine je pred nekaj dnevi potekal občni zbor društva Soška fronta Nova Gorica. Letošnja skupščina je imela prazničen značaj, saj je potekala ob dvajseti obletnici društva, ki šteje danes skoraj 250 članov iz celotne Goriške, tudi iz zamejstva. Kot znano, društvo izvaja dejavnosti, ki se nanašajo na prvo svetovno vojno, ki je imela ravno v Posočju enega izmed najbolj krvavih prizorišč. Mnogi člani društva raziskujejo kraje, ki jih je vojna najhuje prizadela: tam iščejo ostaline in vzdržujejo objekte, ki so ostali kot spomin in opomin na vojne grozote. Spet druge člane daje zbi-rateljska žilica, ki se odraža v bogatih zbirkah vojaških značk, opreme, pa tudi ostankov orožja; takšne zbirke pogosto najdejo pot v razstavne prostore. Kar nekaj članov pa se posveča raziskovalnemu delu z naknadnim objavljanjem zgodovinskih prispevkov v časopisih, revijah in drugih strokovnih publikacijah. Skratka, gre za ljubiteljsko skupino, ki dosega nadvse odmevne rezultate, ti pa so primerljivi delu specializiranih in profesionalnih organizacij. Na šempetrskem zasedanju, ki ga je vodil Vili Prinčič iz Gorice, je glavno poročilo podal predsednik društva, Tadej Mu- Na šempetrski skupščini nih, ostala poročila pa razni odborniki. Iz povedanega je izstopala ugotovitev, da je tudi v zadnjem letu društvo opozorilo nase in izpeljalo kar nekaj odmevnih pobud. Sledilo je pregledno poročilo s prikazom dvajsetletnega delovanja, ki so ga pospremili s predvajanjem posnetkov. Skupščino sta pozdravila župana Šempetra-Vrtojbe in Mir-na-Kostanjevice, Milan Turk in Zlatko Martin Marušič. Oba sta med drugim izrazila željo po čim bolj tesnem sodelovanju, kajti vojni dogodki izpred stotih let in ohranjene ostaline pomenijo tudi turistično zanimivost, ki lahko odigra vlogo v krajevnem gospodarstvu. Drugi del občnega zbora je imel slavnostni značaj. Za dvajsetletno zvestobo društvu je posebno priznanje prejelo kar 28 članov, ostala priznanja pa so prejele institucije, združenja in organizacije, ki sodelujejo z društvom Soška fronta. Ob koncu je bilo še napovedano, da bo v nedeljo, 3. marca, med 9. in 15. uro že tradicionalno srečanje zbirateljev vojaške opreme in drugih starin; potekalo bo v Hitovem športnem centru v Šempetru. Ob tej priložnosti bo izšla tudi osma številka revije Na fronti, ki velja za pravo poslastico med raziskovalci prve svetovne vojne. nova gorica - Zaradi neporavnanih obveznosti Šempetrska splošna bolnišnica še nima težav pri dobavi zdravil Šempetrska splošna bolnišnica, ki je po podatkih ministra za zdravje Tomaža Gantarja ena od slovenskih bolnišnic, ki ima finančne težave, za zdaj še nima težav pri dobavi zdravil, je zagotovil direktor bolnišnice Darko Žiberna. »Do sedaj nam dobavitelji še niso zagrozili z odklonitvijo dobav zdravil. Plačilni roki so daljši od dogovorjenih, a še niso kritični. Prekoračujemo jih za približno 40 dni,« je še pojasnil. Šempetrska bolnišnica je tako kot večina slovenskih v lanskem letu poslovala negativno, izguba pa bo okvirno znašala 2,1 milijona evrov. Žiberna je že napovedal nekaj ukrepov za racionalizacijo poslovanja in zmanjšanje stroškov. Šempetrska bolnišnica je velika, v primerjavi z ostalimi slovenskimi bolnišnicami pa ima visok strošek na enoto opravljenega dela. Žiberna napoveduje racionalizacijo dela pri kadrih, kar pomeni znižanje plač zaposlenih ali odpuščanje. Delno pa želijo privarčevati pri nabavi medicinske opreme, tudi zunanje izvajalce naj bi najemali le v izjemnih primerih. Prav tako načrtujejo, da bodo transfuzijsko dejavnost prenesli na Zavod za transfuzijsko medicino, s tem pa prihranili še dodatnih 350.000 evrov. Minister Gantar je v sredo izjavil, da se lahko nekaj bolnišnicam, ki so nenehno v finančnih težavah in imajo bistveno višje neporavnane obveznosti, zgodi, da jim bodo blokirali račun in da potem plače ne bodo izplačane. Med temi je po ministrovih besedah tudi šempetrska bolnišnica. Šempetrska bolnišnica k.m. gorica - Na pošto po pojasnila Berlusconijeva pisma zavajajo V minulih dneh so tudi Goričani začeli dobivati na dom propagandna pisma Silvia Berlusconija, v katerih des-nosredinski kandidat za predsednika vlade obljublja, da bo njegova koalicija v primeru zmage na volitvah poskrbela za vračilo davka IMU. Čeprav je večini ljudi jasno, da gre za volilno potezo, je pismo zmedlo marsikaterega starejšega ali preprostejšega občana. Včeraj dopoldne so kar nekaj tovrstnih primerov zabeležili na glavni pošti v Gorici, osebje davčnih posvetovalnic pri sindikatih CGIL in CISL pa nam je povedalo, da se nanje (zaenkrat) ni obrnil nihče. Tudi v davčnem uradu goriške občine včeraj naj ne Sporno pismo bi nihče zahteval vračila davka. Zavajajoča pisma so iz Berlusconijevega volilnega štaba naslovili celo na nekatere umrle. Tak primer beležimo tudi v Gorici: družina gospoda V.M., ki je umrl konec januarja, je bila nad pismom zgrožena. »Sram naj jih bo,« je komentiral sin. 14 1 4 Četrtek, 21. februarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Zaključni volilni shod Demokratske stranke Jeza ne vodi nikamor, ker je potrebno graditi Mladenič zavrnil alkotest Karabinjerji so prijavili 22-letnega voznika, ki so ga v sredo zvečer ustavili v Ulici Udine v Ločniku. Goričanu so karabinjerji najprej pregledali dokumente, nato pa so hoteli izvesti še preizkus alkoholizirano-sti. K.R. se je alkotestu uprl, zato karabi-njerjem ni preostalo drugega, kot da so ga prijavili na podlagi člena št. 186 prometnega zakonika. V primeru, da voznik zavrne alkotest, sledi avtomatično kazenska ovadba. V bistvu so posledice iste, kot če bi napihal 1,5 grama alkohola na liter krvi. Volitve 20131 k »Vera levega razbojnika« Debora Serracchiani nagovarja zbrane v dvorani Kulturnega doma bumbaca SVOBODA EKOLOGIJA LEVICA Poziv levomislečim ljudem Forum Slovencev v SEL poziva levomisleče volivce, da na parlamentarnih volitvah množično podprejo stranko, ki bo zagovarjala varno okolje, pošteno politiko, dostojno zaposlitev, demokratične institucije in vrednote odporniškega gibanja: »S tem bomo odločno podprli Bersanija, da ne bo šel v koalicijo z Mariom Montijem.« DEMOKRATSKA STRANKA Brandolin kakor »antena« »Goriška potrebuje neposredno vez z vlado. Ker poznam krajevne probleme, bom deloval kot "antena", zato da bo imel Rim posluh za goriške potrebe,« je zagotovil kandidat DS za poslansko zbornico Giorgio Brandolin, ki se je sestal s pokrajinskimi tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL. Drevi ob 20. uri se v dvorani Franca Močnika v Svetoivanski ulici v Gorici začenja niz predavanj, ki jih prireja Skupnost družin Sončnica. Na temo »Vera levega razbojnika« bo govoril Gregor Čušin, gledališki in filmski igralec, doma s Koroške Bele, oče šestih otrok in avtor petih monodram. Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade. »Vera levega razbojnika je nagovor človeka, ki se večkrat znajde na "napačni" strani, je poskus opisati vero in podati osebne razloge zanjo,« sporočajo prireditelji. Morassijeva zapuščina V palači Attems Petzenstein v Gorici bodo danes ob 17.30 predstavili akte mednarodnega simpozija o umetniku Antoniu Morassiju. Knjigo, ki jo je uredila Fundacija Coronini in izdala univerzitetna založba Forum, bodo predstavili Maddalena Malni Pascoletti, Saša Quinzi in Fausto Pocar. Demokratska stranka (DS) je včeraj pod večer priredila v Kulturnem domu zaključno volilno zborovanje za goriško pokrajino. Srečanja so se udeležili njeni vidni predstavniki. Luigi Zanda je namestnik vodje senatne skupine DS, Debora Serracchiani je kandidatka za predsednico Furlanije-Ju-lijske krajine na aprilskih deželnih volitvah, Giorgio Brandolin, nekdanji pokrajinski predsednik in sedaj deželni svetnik DS, je kandidat za rimski parlament, Laura Fasio-lo prav tako kandidira za mesto v rimskem parlamentu. Prvi je ob zaključku celodnevnih množičnih srečanj v FJK poudaril, da je v politiki potrebno spoštovanje tudi na osebni ravni. Ocenil je, da so se, nasprotno, odnosi v zadnjih dveh mesecih slabšali, volilna propaganda v vseh svojih oblikah postaja vse grša. Razne obljube so prazna slama, saj bo v naslednjih mesecih Italiji trda predla. Država se nahaja v strukturalni krizi, a jeza in sovraštvo ne vodita nikamor, ker je potrebno graditi. Začetno navdušenje nad Montijem se je sprevrglo v razočaranje, saj je od treh postavk uresničil le prvo - nižanje življenjskega standarda. V nedeljo in ponedeljek se bodo volivci odločali za več petletk vnaprej, ne le za eno zakonodajno obdobje. Laura Fasiolo se je osredotočila na vprašanja zdravstva. Posredovala je vrsto podatkov, ki dokazujejo, da je Italija v drugi polovici seznama držav na področju skrbi za državljane. V naši deželi je zdravstvo bolje organizirano kot drugod, a občane bremenijo veliko večje dajatve, ki se ne vračajo v zdravstveno oskrbo. V pozivu za glasovanje v prid DS je omenila povezovanje na slovensko zaledje. Brandolin je izpostavil posebnost volilne propagande Demokratske stranke, saj je edina brez imena nekakšnega »gospodarja« na svoji volilni oznaki. To pomeni, da se vodjo lahko menja ali se sam umakne, stranka pa ostaja z drugimi ljudmi na čelu. Obljubil je še, da gre v parlament s strankino izkaznico in tudi vrnil se bo z isto izkaznico, za razliko od širokega pojava menjave pripadnosti v času parlamentarnega mandata. Opisal je organizacijski napor, ki so ga opravili kandidati v zadnjem mesecu, ko so se srečevali z ljudmi po krožkih in v dvoranah. Debora Serracchiani je zaključila shod, ki se ga je udeležilo več kot sedemdeset ljudi - med njimi sta izstopala predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in kandidat na deželnih volitvah Aleš Waltritsch -, v prepričanju, da je bilo storjeno kapilarno delo na teritoriju. Najbolj pomembno se ji zdi, da je bil podpisan Pakt za deželo, ki bo marsikaj spremenil v naših krajih, če bo DS zmagala na parlamentarnih in deželnih volitvah. Napovedana evroregija, ki so jo formalno oblikovali pred nedavnim, je nekakšen invalid, saj ostajamo zunaj podonavske povezave. Glavne smernice DS se tičejo šolstva, urav-novešenja davka IMU in izplačevanja okrog 50 milijard evrov, ki jih država dolguje podjetjem, sicer pa tudi omehčanja »pakta stabilnosti, ki duši krajevne uprave. Zaključila je s pozivom za glasovanje v prid Demokratski stranki tako za poslansko zbornico kot za senat. (ar) doberdob-gorica - Kandidati SEL o volitvah in prioritetah Levičarski izhod iz krize Kdor bo izvoljen, bo moral v italijanskem parlamentu odločneje zavzeti se za reševanje težke finančne stiske slovenske manjšine in še zlasti v korist Beneške Slovenije. To je v sredo v Doberdobu poudaril Beneški Slovenec Fabrizio Dorbolo, ki je kandidat na listi SEL (Svoboda Ekologija Levica) za poslansko zbornico. Dorbolo je na doberdobskem županstvu sodeloval na volilnem shodu, ki ga je SEL posvetil vprašanjem kraškega okolja, hitre železnice in slovenske manjšine. Ob njem so sedeli še kandidatki Serena Pel-legrino in Loredana Panariti ter deželni koordinator Slovencev v SEL Paolo Vi-zintin, ki je izrekel uvodne besede; med prisotnimi je bil pokrajinski svetnik stranke Mario Lavrenčič. Poudarek je bil na Krasu in na razvoju kraškega teritorija: treba je najti primerne rešitve, ki bodo zadovoljile potrebe kmetijstva in zaščite naravnega okolja. Razloge za podporo kandidatom SEL so strankini predstavniki izpostavili včeraj tudi v Gorici; srečanja z novinarji sta se udeležili Loredana Panariti in Grazia Francescato, nosilka kandidatne liste za senat. »Hočemo levičarski izhod iz sedanje krize,« je poudarila Panaritejeva in dodala, da delo je prvi problem, s katerim se bo morala spopasti nova vlada. S tem v zvezi je izpostavila potrebo po zagotavljanju pomoči za osebe z nizkimi dohodki, ki jih je kriza najhuje prizadela. Med problemi je omenila visok šolski osip, upad vpisov na univerze, ki je posledica finančne stiske v družinah, in nezadržno siromašenje Gorice, po kateri hlastata Trst in Videm. »Dva dni pred volitvami Italija doživlja veliko zmedo,« je izjavila Grazia Francescato in poudarila, da se morata gospodarstvo in družba spreobrniti k ekologiji, kar bo prineslo velike prihranke in nova delovna mesta. »O uplinjevalniku v Tržaškem zalivu ni kaj govoriti. Potrebno je predvsem izdelati državni energetski plan, ki bo pojasnil, koliko energije še potrebujemo,« je zatrdila kandidatka in povedala, da je SEL s pomočjo ekonomistov, sindikalistov in okoljevarstvenikov sestavil t.i načrt za zeleno delo. Izrazila je nasprotovanje gradnji novih komercialnih središč, po številu katerih dežela FJK izstopa v državnem merilu: »Če bomo rabili kmetijska zemljišča, jih zaradi prevlade cementa ne bomo imeli na voljo.« Opozorila je še na klestenje deželnega denarja za naravne rezervate in posledično ogrožanje 200 delovnih mest. Z denarjem za en sam bombnik F35 pa lahko uresničimo 385 otroških jasli in izboljšamo stanje v 12 tisočih šolskih stavbah. »Za uresničitev vsega tega potrebuje SEL čim večjo volilno podporo. Le tako bomo tudi preprečili, da bo Demokratska stranka skočila v Montijev objem in da bo kmalu spet treba na volitve,« je zaključil goriški aktivist SEL Marjan Sosol. Volilni shod v Doberdobu (zgoraj) in v Gorici (spodaj) bonaventura, bumbaca nova gorica - Gostol-Gopan sklenil večmilijonski posel Belgijski kruh iz slovenske peči Linija za kasetni kruh je sposobna speči 89 ton kruha na dan ob polnem obratovanju, kombinirana linija pa 59 ton štruc oz. 53 ton hlebcev Posel so včeraj predstavili v Novi Gorici Ena izmed največjih belgijskih pekarn - pekarna Roelandt - bo skupaj s trgovsko verigo Colruyt iz Belgije zgradila novo industrijsko pekarno, ki bo združevala tradicijo, strokovnost in strast do peke kruha ter logistično razvejano industrijsko mrežo z do sedaj že več kot 200 supermarketi. Investitor je za dobavitelja opreme za proizvodnjo kruha v novi pekarni izbral novogoriško podjetje Gostol-Gopan. Kupec se je torej odločil za opremo, narejeno v Sloveniji, posel pa velja 3,85 milijona evrov. Projekt nove pekarne vsebuje dve industrijski avtomatizirani liniji za peko kruha. Na eni liniji bodo izdelovali kasetne kruhe, medtem ko bo druga, t.i. kombinirana linija izdelovala podolgovate prostopečene štruce in okrogle hlebce. Linija za kasetni kruh je sposobna izdelati 89 ton kruha na dan ob polnem obratovanju, medtem ko kombinirana linija lahko speče kar 59 ton štruc oz. 53 ton hlebcev. Novogoriško podjetje je ponudilo kupcu energijsko varčne ciklotermične tunelske peči, ki zaradi prihranka energije pomenijo nižji strošek obratovanja pekarne. Dolžine peči nove pekarne presegajo 40 metrov, njihova uporabna širina znaša 3,65 metra. »Za Gostol-Gopan je dogovor z belgijskim kupcem velikega pomena tako iz vidika uveljavitve blagovne znamke na evropskem trgu kot tudi pridobitve novega reno-miranega referenčnega objekta, ki mu bo omogočal še večjo uveljavitev tudi v svetovnem merilu. Evropski trg zahteva trud, vztrajnost, dobre poslovne odnose. Zato je Go-stol-Gopan projekt že skrbno pripravil, prve realizacije odprem iz Nove Gorice do Belgije pa se planirajo že v letošnjem septembru. Od spomladi 2014 bo kruh izdelan in pečen na gostolski opremi,« so včeraj sporočili iz no-vogoriškega podjetja, / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 21. februarja 2013 1 15 sovodnje - Karnivalova pustna loterija Zmagovite srečke V sovodenjskem Kulturnem domu so sinoči izžrebali zmagovite številke letošnje pustne loterije. S tem se je dokončno zaključil 16. Sovodenjski pust, ki ga je tudi letos uspešno in z rekordnim številom udeležencev priredilo društvo Karnival. Za prevzem nagrad se morajo lastniki zmagovitih srečk zglasiti na gabrskem sedežu društva v roku tridesetih dni od objave rezultata žrebanja; za informacije se lahko obrnejo na tel. 380-6335315. Prvo nagrado - križarjenje »Klasična Grčija in otoki« za dve osebi z ladjo Costa Magica (odhod 6. maja letos, takse niso vključene) - bo prejel lastnik srečke s številko 7428. Dobitniki ostalih nagrad so lastniki srečk s številko 0250 (19-palčni led televizijski sprejemnik), 3170 (mikro glasbeni stolp Hi-Fi), 1317 (večerja za dve osebi v znani domači gostilni), 8420 (digitalni fotoaparat), 2156 (naprava za kavo), 8331 (MP4 predvajalnik), 7101 (večfunkcijski tiskalnik Wi-Fi), 7779 (opekač kruha) in 5460 (košara z gastronomskimi dobrotami). Srečnežem seveda čestitamo. Med včerajšnjim žrebanjem v Sovodnjah bumbaca [I] Lekarne Gledališče U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. M Izleti SPDG priredi v nedeljo, 3. marca, društveno tekmovanje v Forni di Sopra; prijave za tekmovanje in avtobus po tel. 0481-22164 (Marta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi ob dnevu žena v petek, 8. marca, na izlet v Bas-sano del Grappa za ogled mesta, znanega predvsem zaradi dogodkov iz prve in druge svetovne vojne. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorje-va@gmail.com. SZSO vabi vse svoje člane na Dan spomina, ki bo potekal v nedeljo, 24. februarja. Letos se bodo tržaški in goriški skavti spomnili svojega ustanovitelja z izletom v zasneženo Kanalsko dolino, v vas Ukve. H Šolske vesti AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managemen-ta v uporavljanju gostinskih obratov, marketinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adfor-mandum.org). AMATERSKA GLEDALIŠKA REVIJA v tržaškem narečju »L'armonia a Mon-falcone« v gledališču San Nicolo v Ul. 1. Maggio 84 v Tržiču ob 16. uri: v nedeljo, 24. februarja, »Lo squartatore di Roiano«, nastopa gledališka skupina I Zercanome; predprodaja vstopnic pri krožku ACLI Giovanni XXIII - San Nicolo v Tržiču (Ul. 1. Maggio 84) ob petkih in sobotah med 16. in 17. uro in eno uro pred predstavo. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh« v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri nastop dramske družine SKPD F.B. Sedej iz Števerja-na z detektivko Achilleja Campani-leja »Umor v vili Roung«, režija Franko Žerjal. ODPADE ZADNJI ZIMSKI POPOLDAN, ki je bil na programu v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v soboto, 23. februarja (»Il pane di ieri e buono domani«) gledališke skupine CTA, zaradi finančnega reza kulturni dejavnosti; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). SKD HRAST IN KD JEZERO vabita v soboto, 23. februarja, ob 20.30 v župnijsko dvorano v Doberdobu na gledališki večer, na katerem bo gostovala gledališka skupina Tik Tak teater z igro »Pravljica za odrasle«. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v soboto, 23. februarja, ob 21. uri »Vite private« (Noel Coward), igrata Corrado Tedeschi in Benedicta Boccoli; informacije in predproda-ja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: 26. februarja, ob 21. uri glasbena komedija Franka Loesserja »Bulli & pupe« (»Sipario musica«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sau-ro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 28. februarja, ob 20.45 koncert pianista Alexandra Gadjievega; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.tea-tromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 22. februarja, 20.00 »Hommage a Stravinsky« (Igor Stravinski, Borut Kržiš-nik, Edward Clug), nastopa Balet SNG Maribor; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 17.20 - 19.00 »Pinocchio«; 20.45 »Zero Dark Thirty«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »Re della terra selvaggia«; 22.00 »Il principe abu-sivo«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Vratar Liver-poola« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Oslo, 31. avgusta« (Filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Gangster Squad«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Beautiful Creatures - La sedicesima luna«. Dvorana 4: 17.40 - 19.45 »Pinocchio«; 21.15 »Zero Dark Thirty«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il principe abusivo«. 0 Mali oglasi GOLF GTI 2000, v dobrem stanju, letnik 1993, 220.000 prevoženih kilometrov prodamo; tel. 348-0412729 ob uri obedov. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem domu v Gorici: danes, 22. februarja, ob 20.45 koncert »Gypsy Quintet Remake«; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI 8. marca, ob 20.15 koncert z naslovom »Sto srčnih koncertov«, nastopata Manca Izmajlova, mezzosopran in Benjamin Izmajlov, violina; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. GRAJSKE HARMONIJE - večeri komorne in solistične glasbe na gradu Kromberk: v petek, 22. marca, ob 20. uri nastopa pianist Petar Milic; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 0038653354016, blagajna@kulturnidom-ng.si, vstopnice uro pred koncertom na gradu Kromberk. Ü3 Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo volilni sedež št. 1 premeščen iz srednje šole v sejno dvorano na občini, Rimska ulica 30. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro. RIBIŠKI ZAVOD ETP prireja čistilno akcijo na bregovih reke Soče v nedeljo, 3. marca, zbirališčem ob 8.30 na parkirišču pevmskega parka. TRŽNICA V KANALU poteka vsako 2. in 4. soboto v mesecu med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki prodajajo zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 0038653981213 (Turistično informacijski center Kanal). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Pod-gore prireja prikaz obrezovanja sadnega drevja. Prijavljeni udeleženci se bodo zbrali v četrtek, 28. februarja, ob 15. uri pred podgorsko cerkvijo; informacije po tel. 0481-390788 in 0481-391027. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi ob dnevu žena na večerjo v Domu Andreja Budala v soboto, 2. marca, ob 19. uri; informacije in vpisovanje po tel. 0481-21407 in 347-2620204 (Marta). KROŽEK KRUT vabi na delavnico »Ra-zgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar od 7. marca do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. BRIŠKA POROKA: organizatorji zbirajo prijave do 13. marca, prijavnice (v uradih TIC po Sloveniji) ali prijavnice natisnjene s spleta (www.brda.si) je potrebno poslati na ZTKMŠ Brda, Trg 25. maja 2 - 5212 Dobrovo, s pripisom »Briška poroka«. »TRENIRAJMO KOMUNIKACIJO« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar: srečanja bodo ob četrtkih, 14. in 21. marca ter 4. in 11. aprila, od 20. ure do 21.30 na sedežu krožka KRUT v Gorici, Korzo Verdi 54/int.; informacije in prijave na sedežu krožka KRUT v Gorici ali po tel. 0481530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. 13. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA: PD Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica, razpisuje 13. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Zlata grla 2013« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Revijski del srečanja bo v soboto, 13. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del pa bo v nedeljo, 14. aprila, ob 16. uri. Prijavnico je treba poslati najkasneje do 15. marca na faks 0481-882964 ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihaela@yahoo.it. Informacije po tel. 347-1425443 ali 00386-31807036 (Mateja Černic) ali pdvrhsvmihaela@yahoo.it. H Prireditve KULTURNI KROŽEK IZ ZDRAVŠČIN prireja danes, 22. februarja, ob 17.30 na sedežu društva v Ul. 4 novembre 44 v Zdravščinah predavanje z naslovom »Primož Trubar. Stati inu obstati . Osebnost Primoža Trubarja in slovenska reformacija«. Sodelovala bo Tatjana Rojc. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI vabijo v palačo Attems-Petzenstein na Trgu de Amicis 2 v Gorici danes, 22. februarja, ob 17.30 na predstavitev publikacije »Antonio Morassi: tempi e luoghi di una passione per l'arte«. Sodelovali bodo Maddalena Malni Pas-coletti, Fausto Pocar in Saša Quinzi. »PRAZNIK PRIJATELJSTVA« prirejata občini Števerjan in Brda v sodelovanju z občinami Krmin, Dolenje ter Gorica in bo v soboto, 23. februarja, v dvorani Vinske kleti Goriška Brda na Do-brovem v sklopu čezmejnega projekta »Kultura brez meja«. Posvečen je pesnikoma Ludviku Zorzutu in Pietru Zoruttiju: ob 17. uri bo odprtje likovne razstave »Kultura brez meja« v priredbi Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo in Fotokluba Skupina 75; ob 18. uri bo »Večer ljudske poezije in glasbe« pod vodstvom režiserke Jasmin Kovic in v izvedbi skupine pevskih zborov MePZ Mirko Špacapan Pod-gora, MePZ F.B. Sedej Števerjan, PROSVETNO DRUŠTVO STANDRBZ KULTURNO DRUŠTVO STANKO VUK IZ MIRNA Prireditev OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU »DOBRO JE BITI DOMA...« posvečena mirenskemu literatu Stanku Vuku ob 100-letnici rojstva v_y ŠTANDREŽ, ŽUPNIJSKA DVORANA ANTON GREGORČIČ PETEK, 22. FEBRUARJA 2013, OB 20. URI Slavnostni govornik: dr. DAVID BANDELJ Sodelujejo: MePZ Štandrež, vokalna skupina Chorus 97 iz Mirna, glasbeniki in recitatorji. TOPLO VABLJENI! MoPZ Štmaver, Vokalne skupine Vi-nika Brda in MoPZ Ludvik Zorzut Me-dana, učencev glasbenih šol SCGV Emil Komel - oddelek Plešivo, Pro Musica Dobrovo ter Glasbenega in kulturnega društvo iz Krmina, pihalnega orkestra Brda in recitatorjev Damijana Mariniča in Roberta Juretiča. Napovedovalca bosta Andrej Benedetič in Nikolaj Pintar. Sledila bo družabnost. KULTURNO ZDRUŽENJE NOI... DELL'ARTE iz Gorice prireja v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji umetniški laboratorij za otroke med 6. in 12. letom starosti v prostorih Pina-koteke v palači Attems na Trgu de Amicis 2 v Gorici: v soboto, 23. februarja, med 14.30 in 16.30 o ekoloških tkaninah; obvezna rezervacija po tel. 347-1733342, noidellarte@libe-ro.it, www.noidellarte.it. PREŠERNOVA PROSLAVA v organizaciji Združenja staršev Romjan, društva Jadro iz Ronk in društva Tržič bo v občinskem avditoriju v Ronkah v soboto, 23. februarja, ob 20. uri. Nastopili bodo harfistki Paola Gregoric in Martina Caricci, gojenki Glasbene matice iz Trsta, in moški pevski zbor Kraški dom iz Repentabra. Slavnostni govornik bo Janko Malle. Na ogled bosta razstavi rezbarjev Jožeta in Ivana Kuka, člana rez-barskega, intarzijskega in restavratorskega društva - RIRDS iz Solkana in razstava idrijskih čipk članic društva Jadro. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI v sodelovanju z Videmsko univerzo prireja srečanje z direktorjem centra za duševno zdravje Francom Perazzo z naslovom »I benefici dell'arte come terapia« v ponedeljek, 25. februarja, ob 17. uri v konferenčni dvorani vile Lenassi v Ul. IX Agosto 8 v Gorici. Na ogled bo razstava del Brune Albertin;. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 25. februarja, med 16.30 in 18. uro srečanje v sklopu niza »Linea di sconfine« na temo tehnike portreta v fotografiji. Vodil bo Alfredo Zu-lian; vstop prost. BEG MOŽGANOV - nevarnost intelektualne revščine: SLOVIK vabi na predavanje Alenke Stanič o aktualni temi, ki je bistvenega pomena tudi za razvoj naše skupnosti v torek, 26. februarja, ob 19.30 v Tumovi dvorani KBcentra v Gorici (Korzo Verdi 51). SLOVENSKI VERNIKI se bodo poklonili višarski Materi Božji, ki bo gostovala v prihodnjih dneh v Gradišču, v soboto, 2. marca, ob 15. uri v tamkajšnji stolnici. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitvi knjig v občinski knjižnici v Sovodnjah: 5. marca ob 18. uri Emilija Pavlič » Mamica, nauči me kuhati« in 16. aprila ob 18. uri Branko Marušič »Sosed o sosedu«. Pogrebi DANES V JAMLJAH: 11.00, Pierina Drecogna vd. Boneta, žarni obred v cerkvi in na pokopališču. DANES V POLAČU: 11.00, Ada Dori-go (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Po-laču in na pokopališču v Foljanu. DANES V KRAJU SAN PIER: 13.45, Giuseppe Ferrigno (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V KOPRIVNEM: 10.00, Ines Co-colet vd. Tirel (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. TRST Petek, 22. februarja 2013 APrimorski r dnevnik ALONSO JE DOBRE VOLJE BARCELONA - Fernando Alonso je za-blestel na včerajšnjem treningu formule ena na dirkališču Montmelo v Barceloni. Dosegel je najboljši čas in le za las zaostal za četrtkovim najboljšim časom Sergia Pereza na McLarnu. Predvsem pa je prvi pilot Ferrarija opravil veliko število krogov, Alonso pa je dejal, da je dirka l nik vedno ustrezno reagiral in dodal: »Gume bodo tudi letos eden odločilnih faktorjev, so mehkejše in hitrejše, a se hitreje tudi porabijo,« je dejal španski dirkač moštva iz Maranella. GALARASARAY IN DROGBA CARIGRAD - Nemški nogometni prvo-ligaš Schalke 04 bo vložil protest na Ue-fo zaradi nastopa Didierja Drogbaja v ligi prvakov. Pri Schalkeju želijo preveriti, ali je imel Drogba pravico nastopa ali ne. Mednarodna nogometna zveza Fifa je prejšnji teden začasno prižgala zeleno luč za Drogbajevo igranje v Galatasa-rayevem dresu tako v turški ligi kot v evropskih tekmovanjih, toda kitajski klub je vložil protest glede prestopa nekdanjega Chelseajevega nogometaša v Turčijo, saj pravi, da je reprezen-tant Slonokoščene obale kršil pogodbo, ki se izteče leta 2014. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu FORMA JI ŠE NI UPADLA ALBERTVILLE - Slovenska smučarska zvezdnica Tina Maze je na dobri poti, da izvrstne rezultate nadaljuje tudi po svetovnem prvenstvu. Da je zadržala dobro formo, napoveduje prvi trening smuka v Meri-belu, na katerem je bila Črnjanka najhitrejša. Drugouvrščeno Norvežanko Lotte Smiseth Se-jersted je prehitela za 13 stotink sekunde.Tretji čas treninga je dosegla Španka Carolina Ruiz Castillo. nogomet - Povratne tekme šestnajstine finala evropske lige Evropska tolažba CLUJ, MOENCHENGLADBACH - Lazio, posebno pa še Inter, sta v domači ligi nekajkrat razočarala svoje navijače, v evropski ligi pa jima je šlo sinoči precej boljše, saj sta brez velikega naprezanja izločila iz igre Borussio iz Moenchenglad-bacha oziroma romunski Cluj. Lazio je na Olimpicu zmagal z 2:0, Inter pa je proti Cluju v gosteh dosegel še gol več. Potem ko je Inter že v Milanu zmagal z veliko prednostjo 3:0, si je pred včerajšnjo tekmo zadal za cilj, da bi še s kakim golom čimprej zapečatil usodo nasprotnika in varčeval z močmi pred nedeljskim derbijem proti Milanu. To mu je tudi uspelo, saj je bilo po zadetkih Guarina v 22. ib 48. min. 2:0 že po 45 minutah, končni pa je v izdihljajih tekme (43. min.) postavil Benassi. Edina črna nota tekme je poškodba kolena mladega branilca Ranocchie. V osmini finala se bo Inter pomeril s Tottenhamom, ki bo bržkone trši oreh od slabih Romunov. Borussia iz Moenchengladbacha je le bleda senca nekdaj solidnega nemškega moštva. Z njo je Lazio - tako kot Inter proti Cluju - opravil že v prvem polčasu, s čimer se je oddolžil tudi za neprepričljivi 3:3 s prve tekme v Nemčiji. V osmini finala se bo Lazio zdaj pomeril s Stuttgartom, ki je sinoči izločil belgijski Genk. Že 10 let je minilo, odkar je Lazio prišel v evropskem pokalu tako daleč kot tokrat. Za moštvo trenerja Petko-vica sta končni izid 2:0 postavila Candreva in Gonzales, prvi je zadel že po 10 minutah in nerodnosti domače obrambe. Nemci so vztrajali do drugega zadetka (33. min.) oziroma konca polčasa, v drugem polčasu pa jim je pogum povsem upadel in do redkih priložnosti so gostitelji prišli le zaradi raztrese-nosti gostov. Borussio je prišlo iz Nemčije spodbujat kar 10.000 navijačev, trije izmed njih pa si tekmo ni moglo ogledati, saj so jih pred stadionom napadli in rahlo ranili skrajneži. Sinoči je iz igre izpadel tudi lanski zmagovalec tega pokala Atletica iz Madrida. Izločil ga je ruski Rubin iz Kazana. Po zmagi v Madridu z 2:0, je Kazan na stadionu Lužniki v Mo-ski pred vsega 5000 gledalci sicer izgubil z 1:0. Edini zadetek je v 84. minuti dosegel kolumbijski zvezdnik Radamel Falcao. Bil je to njegov že 30. zadetek v pokalu Uefa oziroma evropski ligi; le Šved Henrik Larsson je bil boljši z zadetkom več. NAPOLI IZLOČEN - Plzen - Napoli 2:0 (izid prve tekme 3:0) sp v nordijskem smučanju - Slovenka Katja Višnar v sprintu v klasični tehniki Tik za stopničkami VAL DI FIEMME - Dvanajst zlatih odličij v desetih letih, od teh devet s svetovnih prvenstev in tri z olimpijskih iger. To je obračun Norvežanke Marit Bjorgen, ki že deset let kroji vrh svetovnega smučarskega teka. Dvanajsto odličje si je priborila v včerajšnji uvodni tekmi letošnjega SP v Italiji, v sprintu v klasični tehniki, kar pa je najbolj zanimivo: tudi prvo kolajno je osvojila na Tridentinskem in sicer na SP pred natanko desetimi leti, ko je v tekmovalni areni veljala le za mladega upa. Včerajšnji uspeh je bil več kot pričakovan, saj je v tej disciplini na najvišji ravni že tri leta nepremagana. Zlato je namreč osvojila na OI v Vancouvru leta 2010 in na SP v Oslu pre dvema letoma. Tam je bila s štirimi zlatimi odličji tudi sicer kraljica prvenstva. Marti Bjoergen je na včerajšnji tekmi prehitela Švedinjo Ido Ingemarsdotter in rojakinjo Maiken Caspersen Falla. Toplo-hladni so najbrž občutki Slovenke Katje Višnar. Pristala je na sila nehvaležnem 4. mestu, kar pa predstavlja njen uspeh kariere. Višnarjeva, ki je izločilne boje začela v tretji skupini, je bila celoten čas v ospredju. Dober taktičen tek in odlične smuči sta jo uvrstila v polfinalne teke, čeprav je osvojila tretje mesto v skupini, pa se je po času uvrstila v veliki finale. V njem je z odličnim startom držala priključek vodilne trojice vse do cilja. »Proga je bila zelo težka, treba je bilo teči na roke, še posebej v ciljni ravnini V pripravi na bližnji volilni občni zbor vabi ZSŠDI na skupščino predsednikov, ki bo v petek, 22. februarja 2013, ob 20. uri v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini 2Št$ je prišla do izraza moč v rokah. Pred prvenstvom je bil cilj finale, seveda pa sem sanjala še kaj več. Zelo sem zadovoljna, da sem v tako močni konkurenci dosegla tak rezultat, sploh po dveh tednih bolezni ter slabih in dobrih dnevih. Zdaj se bom dobro odpočila ter pripravila na ekipni sprint,« je uspeh kariere komentirala Višnarjeva. Najboljša Italijanka Greta Laurent se je uvrstila šele na 31. mesto. Med moškimi je v isti disciplini pripadlo zlato Rusu Nikiti Kriju-kovu. Krijukov, ki je bil najhitrejši že v kvalifikacijah, je v finalu prehitel Norvežana Pettra Nort-huga in Kanadčana Ale-xa Harveyja Italijanski reprezentant Fabio Pasini je bil 10., Federico Pellegrini, zaročenec Lau-rentove, pa se je uvrstil na 12. mesto. Slovenca Rok Tršan in Boštjan Klavžar sta obstala v kvalifikacijah s 63. oziroma 69. mestom. Nesrečni junak tekme je bil Kazak Aleksej Poltoranin. Takoj na startu je zlomil palico. Sanjal je zlati kolajni, ki pa je v trenutku postala nedosegljiva. Danes bo v nordijski kombinaciji nastopil tudi junak iz naše dežele Alessan-dro Pittin, čigar forma pa zaradi poškodb ni takšna kot v času olimpijskih iger v Van-couvru. Danes Nordijska kombinacija: 10.00 skoki, 15.00 tek Smučarski skoki: 16.00 srednja skakalnica, ženske; 18.00 srednja skakalnica, moški -kvalifikacije ROKOMET - Liga prvakov: Savehof - Celje Pivovarna Laško 24:29 (10:14) Katja Višnar včeraj v akciji ansa □ Obvestila AŠZ GAJA organizira promocijski orientacijski tek v parku pri Sv. Ivanu v Trstu, v nedeljo, 24. februarja. Težje in lažje proge za športnike, začetnike in skupine. Vabljeni! Informacije: www.origaja.it, tel: 3496932994. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 24. februarja, ob priliki smučarskih tečajev in tekme Kekec na smučeh na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 3355476663 (Vanja). črne stave Suljic se je predal policiji MILAN - Italijanska policija je na milanskem letališču Malpensa aretirala slovenskega državljana Admirja Suljica. Suljica Interpol povezuje s singapursko kriminalno združbo, ki naj bi stala za prirejanjem izidov nogometnih tekem. Suljic je sicer v Milan priletel včeraj zjutraj in se predal policiji. Že lani se je italijanski policiji predal še en slovenski državljan, osumljen sodelovanja v ilegalnih stavah, Dino Lalic. Interpol Suljica povezuje z združbo, ki jo vodi singapurski podjetnik Tan Seet Eng, znan tudi pod imenom Dan Tan. Novice o aretaciji so sicer zaokrožile v sredo zvečer, ko je šef Interpola Ronald Noble na novinarski konferenci dejal, da je eden izmed osumljencev na poti iz Sin-gapurja v Milano. Možakarja, ki ga Noble ni imenoval, je iskala italijanska policija v povezavi s škandalom, v katerem so tudi nekateri znani italijanski nogometaši dobili prepoved delovanja v nogometu, prav tako pa so bili kaznovani tudi nekateri klubi. «Upamo, da bo osumljenec sodeloval s policijo in bo povedal vse, kar ve,» je dejal eden izmed predstavnikov Interpola. Pred dvema tednoma je sicer Europol objavil, da so v Evropi zaznali 380 «sumljivih» tekem in skupno skoraj 700 po svetu, vključno s tekmami v ligi prvakov in kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. (STA) Udrih zamenjal klub ORLANDO - Slovenski košarkar Beno Udrih je zadnji dan prestopnega roka zamenjal moštvo v ligi NBA, saj se iz Milwaukee Bucks seli k ekipi Orlando Magic. Udrih je med letoma 2004 in 2007 igral za San Antonio Spurs in se veselil dveh naslovov prvaka lige NBA, med letoma 2007 in 2011 je igral za Sacramento Kings, zadnji dve sezoni pa za Bucks. Giro 2014 se bo začel v Belfastu RIM - Kolesarska dirka po Italiji se bo leta 2014 začela na Severnem Irskem. Start ene od dveh najpre-stižnejših večetapnih dirk na svetu bo namreč 10. maja 2014 v Belfastu. Giro se bo tako še enajstič začel zunaj Italije. Letos se bo italijanska pentlja začela na jugu Apeninskega polotoka v Neaplju. Poraz Siene SIENA - Izidi 8. kroga 2. dela košarkarske evrolige: Bamberg - Uni-caja Malaga 65:68 (Boštjan Nachbar: 23 minut, 2 skoka, 2 ukradeni žogi za Bamberg, Zoran Dragic: 6 minut, 1 skok za Unicajo) Žalgiris Kaunas - Panathinaikos Atene 73:78, Fenerbahče Ülker - Barcelona 60:99 (Erazem Lorbek: 19 minut, 9 točk, 3 skoki za Barcelono); Mac-cabi Tel Aviv - Montepaschi Siena 92:61. Za Euro 2020 MÜNCHEN - Deželna vlada Bavarske, mestne oblasti Münchna in predstavniki nogometnega velikana Bayerna so tudi uradno vložili kandidaturo za enega izmed gostiteljev evropskega prvenstva 2020. To bo precej drugačno od dosedanjih, saj ga bo gostilo 13 mest v različnih državah. Zelen luč za Abidala BARCELONA - Nogometašu katalonskega velikana Barcelone Ericu Abidalu so zdravniki po desetih mesecih premora po transplantaciji jeter prižgali zeleno luč za igranje. ŠPORT Petek, 22. februarja 2013 17 med prvim in drugim TUDI MED ZVEZDAMI NBA V San Franciscu je že vse pripravljeno na današnji začetek mladinskega Pokala Amerike, kjer z italijansko ekipo Team Italy powered by Stig nastopata tudi Ču-pina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Poleg teorije in testa v fitnesu, ki je bil kar zahteven, so jadralci dva dni spoznavali katamaran AC45: »Je kar precej različen od tistega, s katerim smo vadili v Loa-nu. Ne bo lahko,« nam je povedal krmar Sivitz Košuta. Tudi konkurenca je huda, prvi trening na katama-ranu pa je bil uspešen. Ob jadranju skrbijo v San Franciscu tudi za promocijo mladih jadralcev: med drugim so ekipe v Oracle Areni v Oaklandu predstavili polčasom tekme košarkarske NBA lige Golden State Warriors - Phoenix Suns. VSI BODO ZMAGOVALCI SK Devin bo v nedeljo v Forniju di Sopra organiziral drugo izvedbo tekme Kekec na smučeh, ki je namenjena tečajnikom, ki so v letošnji sezoni obiskovale smučarske tečaje slovenskih društev v Italiji. Vpisovanja zbirajo do danes, pričakujejo pa približno 170 otrok in odraslih. Tečajniki (med njimi tudi deskarji) bodo tekmovali ločeno po skupinah, v katerih so nabirali novo smučarsko znanje. Start bo ob 12.30. Zmagovalcev ne bo, vsi bodo nagrajeni s lesenim skakačem (na fotografiji). košarka - V državni diviziji C gosti jutri Jadran Franco prvouvrščene Videmčane Diši po play-offu Na Opčinah bo jutri ob 20.30 dišalo po play-offu predvsem zato, ker se bosta na parketu pomerili ekipi z vrha lestvice. Jadran Franco bo gostoval prvouvrščeni GSA Udine, ki ima po porazu s Coneglianom (prejšnji teden) sicer enako število točk kot Pordenone. Želje po napredovanju Videmčani nikakor ne skrivajo: čim prej se želijo vrniti v višjo državno ligo, kar jasno kaže tudi igralski kader. Januarja so ekipo s prihodom visokega krila Ivana Gatta (še lani je nastopal v drž. diviziji B pri Vernoli) še dodatno okrepili, tako da ima trener Andrea Paderni na razpolago šest izjemnih igralcev. Ob Gattu igra tam še eden najboljših igralcev lige Munini, strelec Colfente, ki si v odločilnih trenutkih prevzema odgovornosti, tam pa so še Piani, Metz in Principe. »Vnaprej bi podpisal, da bi igrali tako kot v Vidmu v prvem delu, saj je bil tisti nastop eden izmed najboljših v tej sezoni. Le konec naj bi bil ugodnejši,« je dejal trener Mura. Jadran je v Vidmu vodil vse do 35. minute, nato klonil 69:61. Jadranovci bodo bržkone zelo motivirani, saj gre nenazadnje za boj med najboljšimi ekipami prvenstva: »Treba bo igrati brez strahu, skupinsko in brez naivnih napak. Skratka 40. minut moramo biti maksimalno zbrani,« je napovedal trener. Zmago bosta seveda lovili obe ekipi: Jadran mora iztržiti v vsakem krogu čim več, če želi do konca ohraniti vsaj 3. mesto, Videm pa mora nujno zmagati, če želi ohraniti prvo mesto do konca rednega dela in torej neposredno napredovati. Že naslednji teden ga čaka dvoboj s Pordenonom. Prav zato so zvesti navijači videmske ekipe že napovedali, da se na Opčine odpravljajo z avtobusom. Tudi vzdušje bo torej podobno play-offu. Jadranovci se bodo na tekmo v popolni postavi sicer pripravljali izključno danes, saj so bili zaradi različnih razlogov v torek in sredo nekateri igralci odsotni. Zaradi lažje poškodbe v torek nista trenirala Bernetič in Daniel Batich. (V.S.) Bor in Kontovel jutri, Breg v nedeljo Če sneg ne bo premešal kart, bosta Bor Radenska v deželni C-lig in Kontovel v D-ligi igrala jutri, Breg pa v nedeljo. Borovci bodo doma gostili Venezio Giulio, ki ima samo dve točki manj. Še vedno ne bo Sosiča, zadnji nastopi - tri zmage v štirih krogih - pa dokazujejo, da so ujeli pravi ritem. Breg bo v nedeljo ob 18.30 igral na gostovanju proti predzadnjeuvrščenemu Ronchiju. Trener Kladnik naj bi prvič v sezoni razpolagal s popolno postavo. Cilj je zmaga, napor pa bo odvisen tudi od gostiteljev oziroma ali bo Ronchi nastopal v popolni postavi: nekateri mladinci igrajo namreč tudi z Acegasom. Kontovel pa bo jutri na gostovanju pri zad-njeuvrščenem Don Boscu (ob 20.30) lovil zmago v popolni postavi. PROMOCIJSKA LIGA Sokol se je moral namučiti CUS Trieste - Sokol 75:84 po podaljšku (21:13,41:31, 56:47,66:66) Sokol: Štokelj 25, Budin 4, Jevnikar 2, Doljak 2, Hmeljak 16, Tomasini 11, Umek 3, Križman 13, Sossi 2, Piccini 7, trener Laza-revsi. 3 točke: Štokelj 4, Hmeljak 2, Tomasini 2, Križman 1; PON: Budin (38). Sokol se je moral proti ekipi iz spodnjega dela lestvice kar na-mučiti, saj si je zmago priigral šele po podaljšku. V rednem delu srečanja je stalno zasledoval nasprotnike. Predvsem začetek je bil zelo neprepričljiv, saj je Cus povedel z 11:1. Predvsem v napadu so igralci Sokola povsem zastali, saj je bila igra statična s premalo podajami in z meti iz neizdelanih položajev. Vse je oteževala še conska obramba, ki so jo nasprotniki izvajali vseh 45. minut. Cus je vodstvo ohranil vse do končnice. Od 28. minute dalje se je sicer tudi Sokol odločil za consko obrambo in se tako počasi približal gostiteljem. V zadnji četrtini se je razlika postopoma zmanjševala, dvajset sekund do konca pa je Štokelj zadel odločilno trojko za izenačenje 66:66. Ker je bil v zadnjem napadu Cus neuspešen, sta ekipi odigrali še podaljšek, v katerem je Sokol v napadu končno prikazal dopadljivo igro, prevzel nekaj točk prednosti in tako mirno dosegel novo zmago. Med posamezniki gre omenili Nika Što-klja, ki je igral odlično v napadu (dosegel je 25 točk) in bil v ključnih trenutkih tisti, ki je vodil Sokolov »voz«, s svojimi izkušnjami pa je bil pomemben tudi doprinos Hmeljaka. Danes: v Nabrežini Sokol - 69ers ob 21.15; v Pierisu Isontina - Dom ob 20.30. DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Elitna skupina Jadran ZKB - Ubc 74:67 (14:18, 16:16, 26:16, 18:17) Jadran: Ridolfi 35, Ušaj 14, Crevatin, Peric 4, Coloni 2, Regent, Sardoč 7, Kojanec 7, Daneu 5, Tulliach, trener Lazarevski. 3 točke: Ridolfi 2, Ušaj 1; SON: 22; PON: Kojanec (37). Jadranovci so v prvem krogu drugega dela prvenstva zasluženo premagali Videmčane, ki so v videmsko-pordenonski skupini v prvem delu zasedli visoko 2. mesto. Kljub fizični in višinski premoči pa je Jadran uveljavil svoje vrline. Nad dopadljivo in tekočo igro je bil presenečen sam trener Lazarevski: »V 14 dneh smo trenirali samo trikrat, tako da sploh nismo bili v ritmu.« Jadran je začel odlično in povedel s 14:4. V nadaljevanji se je Videm približal. Odločilno prednost, ki so jo nato ohranili do konca, so si jadranovci priigrali v tretji četrtni. Med posamezniki je bil odličen Ridolfi s 35 točkami, ob njem pa so k zmagi prispevali čisto vsi. barkovlje - Občni zbor TPK Sirena Zavladala pozitivna energija Novi odbor ob zaključku prvega mandata podal zelo pozitiven obračun delovanja - Kljub investicijam brez primanjkljaja Primorec v nedeljo »Sestavili smo mlado ekipo, z novimi idejami in polno volje do dela, ki je z dinamičnim načinom upravljanja uspela dati klubu novega zagona in ustvariti pravo pozitivno energijo, ki se je razširila tudi na ostale člane, trenerje in atlete,« je na 37. rednem občnem zboru Tržaškega pomorskega kluba Sirena ob zaključku dveletnega mandata novega odbora povedal predsednik Peter Sterni. Njegovo izčrpno poročilo ponuja zelo pozitivno in optimistično sliko delovanja društva v zadnjih dveh letih, podrobno pa opisuje tudi vse, kar so postorili, da bi delovanje društva vsestransko okrepili. In tega ni bilo malo. Sodeč po poročilu so društvo organizacijsko prestrukturirali na podlagi novih pravil dela, medsebojnih odnosov in komuniciranja, racionalizirali so tudi stroške in našli nove oblike financiranja. »Glede na pomembno število članov, obsežno imovino, s katero upravljamo, razvejano športno dejavnostjo in z vsem tem povezanimi zakonskimi in fiskalnimi obremenitvami, je moralo upravljanje kluba postati podobno upravljanju malega podjetja,« je zapisal Sterni. Ker so se lotili obsežnih vzdrževalnih del na sedežu in prenove društvene imovine z nabavo rekvizitov za vse bolj razvito športno dejavnost, so zadnje finančno leto končali z izgubo, vendar so imeli leto prej pribitek, s katerim so pokrili prejšnje izgube in dveletni mandat končali s skupnim prihrankom 3.000 evrov. Kljub gospodarski kri- igra v Domju Janko Brecelj, Ivana Suhadolc in Inko Starec,častni člani TPK Sirena slosport.org zi jim je v letu 2012 uspelo povečati priliv iz sponzorizacij za več kot 10.000 evrov, kar je v teh časih pravi podvig. Sistematično obnavljanje sedeža načrtujejo tudi v prihodnjih letih. Sterni je spregovoril tudi o problematiki barkovljanskega nasipa. Zaradi evropske direktive, ki določa, da bodo morale javne ustanove izdajati koncesije za najem najboljšemu ponudniku, so na prepihu vsa jadralna društva v Italiji, zato se je aktiviral tudi italijanski olimpijski odbor, da bi jih zaščitil. Zaenkrat je uvedba direktive preložena na leto 2020, TPK Sirena pa si prizadeva, da bi skupaj s sorodnimi društvi Barcola Grignano in Saturnia, s katerima so izoblikovali konzorcij Marina di Barcola, pri- šla do dolgoročne koncesije. Velik podvig je za društvo pomenila izdaja knjige Ivane Suhadolc Pomorski klub Sirena - Slovenski glas v Tržaškem zaliv, o katerem smo obsežno že poročali kot tudi o bogati športni dejavnosti kluba. Novi odbor Peter Sterni, Livio Pertot, Alex Pero-sa, Robert, Mozetič, Goran Košuta, Erica Ferfoglia, Peter Klobas, Igor Civardi, Andrej Mocilnik , Andrea Gregori, Alessandro San-cin, Claudia Ferluga , Silvia Milič, Danilo Matijacic, Alex Matijacic. Nadzorni odbor: Igor Košuta, Edoardo Filipcic Alessandra Zi-vec, Erika Hrovatin, Sara Pertot. Razsodišče: Peter Suhadolc, Miran Dolhar, Giorgio Mocilnik. Kako bo z nogometnimi tekmami jutri in v nedeljo v amaterskih ligah pri nas, je v največji meri odvisno od vremenskih razmer, ki niso najbolj ugodne. Zaenkrat vsekakor velja, da nedeljske tekme 1. amaterske lige med Primorcem in Costalungo ne bodo odigrali v Trebčah ob 15. uri, temveč v Domju ob 18.00. Deželna nogometna zveza je tudi potrdila, da bo zelo občuten der-bi promocijske lige med Juventino in Vesno, ta tekma sodi v krog prihodnjega tedna, že v soboto, 2. marca. Kar zadeva disciplinskih ukrepov redkih tekem prejšnjega tedna, je športni sodnik s prepovedjo igranja za en krog kaznoval tudi nogometaša Zarje Igorja Ghezza in sicer zaradi 4. opomina primorski_sport facebook 4 primorski_sport tuiitter martin genardi V letu 2012 prevozil 3500 km Martin Genardi iz Kolu-drovce, (7. junija bo dopolnil 24 let), je začasno (vsaj tako pravi) zamenjal košarkarsko žogo z gorskim kolesom. Bivšemu košarkarju Kontovela zdaj bolj leži kolesarstvo, saj si treninge lahko načrtuje sam. »Težko sem usklajeval treninge košarke s študijem arhitekture v Gorici, pri gorskem kolesarstvu pa lahko sam izbiram dan in uro treninga. Z biciklom se sicer peljem že od otroštva, od lani pa sem intenzivnost in količino treningov še povečal,« je pojasnil Martin. Koliko pa trenirate? Med izpitnim obdobjem zelo malo, sicer pa pozimi dvakrat tedensko, poleti pa tudi do štirikrat tedensko. V sončnem letu 2012 sem prevozil 3500 kilometrov. Vsekakor pa sem opazil, da kondicija pri kolesarstvu kar hitro upade. Ni tako kot pri košarki, ko lahko igraš tekmo tudi, če nekaj časa ne treniraš. Pri kolesarstvu je zelo pomembna kon-stantnost. Ali tudi tekmujete? Potem ko sva s prijateljem Tomažem Čefuto veliko kolesarila, sva se lani udeležila tudi prve tekme v kraju Venzone. Preizkusil sem se tudi na lažjem kraškem maratonu, poleti pa sem se udeležil tudi prestižne Dolomiti Superbike, prevozil pa sem krajšo progo. Kateri pa so letošnji cilji? Tekmoval bom, ko bo čas. Prav gotovo pa se bom junija udeležil tekme Sellaronda Hero, izbral pa sem daljšo 82 kilometrsko progo s 4300 metri višinske razlike. Za nasvete sem prosil prijatelja Mirana Boleta, sicer košarkarja Bora Radenske, ki je tam že tekmoval. Načrtujem vsekakor tudi, da bi se pridružil kakemu klubu, kar bi mi omogočilo, da se udeležim tudi uradnih tekem. Nekatere tekme so namreč odprte vsem, potrebno je imeti le športno zdravniško potrdilo, na drugih pa lahko nastopaš izključno, če si član kakega kluba. Kje pa najraje trenirate? Od Grmade pa vse do Slavni-ka, navadno pa startam vedno od doma. Ali trenirate sami ali v družbi prijateljev? Odvisno. Na facebook strani MTB Team Prosek Kontovel se oglasiš in predlagaš kraj in dan, kar hitro pa se navadno oglasijo člani-prijate-lji, ki potrdijo, ali se ti pridružijo ali pa ne. Se v skupino lahko vključi vsakdo? Seveda. Večkrat organiziramo izlete ob koncu tedna, zdaj načrtujemo vzpon na Učko. Gre torej za pravo rekreacijo? Cilj je zabava, šele potem pride izboljševanje kondicije. Osebno zelo rad kolesarim tudi zato, da se sprostim. Kateri izleti pa so bili doselj najlepši? Tekma Dolomiti Superbike je bila s krajevnega vidika čudovita, lepo pa je bilo tudi, ko smo šli s Pro-seka vse do vrha Nanosa. Kaj pa košarka? Ste jo dokončno opustili? Zdaj je ne igram, poleti morda bom spet vzel v roke košarkarsko žogo. Vrat si ne zapiram. (V.S.) TRST Petek, 22. februarja 2013 Literatura vir vsakdanje energije Branje je najboljše učenje. (A. S. Puškin) Ime: Jaruška Majovski Študij: Absolventka slovenščine in primerjalne književnosti na FF v Ljubljani Najljubši časopis (poleg PD): Mladina Najboljši literarni kritik: Vanesa Matajc Zadnja zbirka pesmi, ki si jo prebral/a in mnenje (pozitivno/negativno, označi s plu-som ali minusom): Katja Pe-rat - Najboljši so padli, + Zadnji roman, ki si ga prebral/a in mnenje: Maja Ha-derlap - Angel pozabe. Ena najboljših knjig, kar sem jih v zadnjih časih prebrala. Zadnja drama, ki si jo prebral/a in mnenje: Dragica Potočnjak - Za naše mlade dame. Pretresljiva. Kako je biti v današnjem svetu človek ki se ukvarja z literaturo? Mnenje je seveda odvisno od osebe do osebe. Meni je zelo všeč, ker imam rada literaturo, niso pa vsi istega mnenja, nekaterim se ukvarjanje z literaturo zdi nekaj, kar počneš v prostem času. Kako ocenjuješ splošno znanje in zanimanje za literaturo, predvsem domačo, v slovenskem kulturnem prostoru? Zdi se mi, da je zanimanje za literaturo precejšnje, lahko bi bilo slab- Vsi vemo, da je 8. februar slovenski kulturni praznik in se nanj vsi tako ali drugače spomnimo. Večina se že 9. februarja ukvarja z vsakdanjim življenjem in ne ve, da je ves mesec februar posvečen kulturi in umetnosti. Zato smo se pri Šumu odločili, da razširimo svoja kulturna obzorja, in sicer na področju sodobne slovenske književnosti. Izbira teme, čeprav zelo specifična, izraža našo potrebo po nekoliko globljem pogledu v poznavanje literature današnjega časa. Ta potreba izvira tudi iz dejstva, da je sodobna literatura tudi v šoli večkrat zanemarjena zaradi pomanjkanja časa. Šolsko domače branje pa je večkrat usmerjeno v dopolnjevanje učne snovi, medtem ko bi moralo di-jaku/kinji ali učencu/ki odpirati tudi okno v svet kako- vostne literature, ki nastaja sedaj in ki je mladostniku morda bližje. Tudi besedni zaklad in slog del, ki nastajajo danes, sta verjetno najbolj realistično ogledalo našega nenehnega razvoja in bogatitve jezika, s katerim se srečujemo. Jezik je namreč živ organizem, ki se stalno na novo oblikuje in rase ali hira vzporedno s spremembami družbe. Pomembno je torej, da se zavedamo pomena neprestanega kulturnega udejstvo-vanja predvsem v obdobju, ko sloni poudarek na dobičku in materialnem bogastvu in večina pozablja, da se človekova duša ne nasiti s kruhom. Intervjuvali smo dva izvedenca na tem področju: 24-letno Jaruško Majovski z Devinščine in 34-letnega Davida Bandlja z Goriškega. še, lahko pa tudi boljše, zlasti med mladimi. Vse prevečkrat slišim »Ne berem slovenske literature, mi ni všeč, je za-težena«. Kako vidiš sodobno slovensko literaturo v primerjavi z drugimi evropskimi narodi? Primerjava slovenske literarne scene z drugimi narodi je zaradi njene majhnosti težavna, kljub temu pa si upam trditi, da v kvaliteti ne zaostaja. Dobra plat je ta, da je zaradi majhnosti trga relativno lahko objaviti prvenec, saj založbe niso odprte izključno uveljavljenim pisateljem ali pesnikom. Z zanimanjem spremljam mlade avtorje. Kdo so po tvojem mnenju danes najbolj zanimivi ustvarjalci na sodobni slovenski literarni sceni? Kaj pa na italijanski? - seveda če ji slediš. Na slovenski sceni zgoraj omenjena Katja Perat, všeč pa so mi tudi dela Nejca Gazvode in Mihe Mazzinija. Nad italijansko pa nimam dovolj pregleda, da bi izpostavila kako ime. Naštej 3 sodobne slovenske knjige, ki bi jih moral prebrati vsak Slovenec. Dane Zajc - Požgana trava (ni tako sodobna, a mislim, da bi jo moral prebrati vsak Slovenec), Marko Sosič -Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, Maja Haderlap - Angel pozabe. Praznik slovenske kulture sem praznoval/a... študijsko, med pavzo pa s spremljanjem streaminga tretje vseslovenske ljudske vstaje. Če bi bila v Ljubljani, bi se je zagotovo udeležila. David Bandelj Ime: David Študij: Zaključil doktorski študij pri merjalne književnosti in literarne teo rije zaenkrat... Najljubši citat: ga nimam Najljubši časopis (poleg PD): Novi glas, seveda Najboljši literarni kritik: Tisti, ki zna razbirati intenco avtorja in pomene, ki se skrivajo za tekstom. Zadnja zbirka poezij, ki si jo prebral/a in mnenje (pozitivno/negativno, označi s plusom ali minusom): Alenka Jovanovski: Hlače za Džija +, pesmi Franka O'Hare ++ Zadnji roman, ki si ga prebral/a in mnenje: Roberto Saviano: Gomora, + ampak ni roman, Ernest Hemingway: Zbogom orožje, ga nisem uspel dokončati, ker je italijanski prevod, ki sem ga bral, jezikovno obupen, čakam, da me bo prijelo, da poiščem boljšega ... Zadnja drama, ki si jo prebral/a in mnenje: Uf, že dolgo je ... lani sem študijsko obdeloval drame Draga Jančarja in Matjaža Zupančiča, absolutno + Kako je biti v današnjem svetu človek ki se ukvarja z literaturo? Lepo. Kako ocenjuješ splošno znanje in zanimanje za literaturo, predvsem domačo, v slovenskem kulturnem prostoru? Odvisno od prostora. V literarnih krogih je zanimanje veliko, drugod ga je seveda manj. Bojim se, da ga je še najmanj v šolah ... Kako vidiš sodobno slovensko literaturo v primerjavi z drugimi evropskimi narodi? Sodobna slovenska književnost se brez problemov lahko postavi ob bok evropski. O tem, kateri avtorji so pa pome-mebni bo sodil čas ... Kdo so po tvojem mnenju danes najbolj zanimivi ustvarjalci na sodobni slovenski literarni sceni? Kaj pa na italijanski? - seveda če ji slediš. Odgovor bo zelo subjektiven. Italijanski sodobni literaturi ne sledim, razen osebnih stikov z nekaterimi deželnimi avtorji, v slovenski literaturi mi je zaradi različnih poetik zanimivih kup avtorjev. Izpostavljam pesniško Primoza Čučnika, prozno Ireno Svetek, esejistično Meto Kušar. Naštej 3 sodobne slovenske knjige, ki bi jih moral prebrati vsak Slovenec. Kdaj Tomaža Šalamuna, Gverilci Polone Glavan in kakšno kuharsko knjigo Luke Novaka in Valentine Smej Novak. Praznik slovenske kulture sem praznoval/a... tako da sem po tv gledal proslavo ob dnevu slovenske kulture, ker nisem mogel v LJ ... Še to: ko govorim o slovenski literarni sceni ali kulturnem prostoru mislim tudi na zamejstvo in zdomstvo. Zahvala Šumovci se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri natečaju S kulturo v srcu in prejšnji petek z nami delili dobro voljo v Gregorčičevi dvorani. Posebna zahvala gre Založništvu tržaškega tiska, ki je prispevalo bogate knjižne nagrade, in vsem pri Primorskem dnevniku. V upanju, da bomo naslednje leto izkušnjo ponovili, se vam še enkrat prisrčno zahvaljujemo in čestitamo vsem nagrajencem! Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Melodija upanja, ustvarjalnosti, protestov ••• Svežina, toplina in pozitivnost so pojmi, ki lahko najbolje opišejo letošnjo osrednjo skupno Prešernovo proslavo. Polno dvorano Kulturnega centra Lojzeta Bratuža v Gorici, je slovenska popevka popeljala v svet upanja, da kultura pri nas vendarle ne umira. Preplet plesa mladega para, pripovedovanja o razvoju slovenske popevke, petja in igranja, so popestrila še dekleta Bodeče neže, ki so v belih oblekah kot prikazni lebdela nad igralci, medtem ko je gledalcem zastajal dih. Čarobne atmosfere na proslavi ni pričarala odlična igra. Igralci so bili povprečni. Ni je pričarala slavnostna govornica Erika Jazbar, čeprav ji je uspelo, da so njene pozitivne misli nekako povezovale vse prisotne v dvorani. Nista je pričarali nagradi, od katerih je ena šla kulturnima domoma v Gorici, kar je mogoče vzbudilo marsikateri pomislek. Ni je pričaralo niti dejstvo, da nismo slišali slovenske himne, kot bi se za proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku spodobilo. Pričarali so jo glasovi deklet, nostalgično obarvano petje slovenske popevke, predvsem pa veselo in igrivo vzdušje na odru. Prav vsi mladi obrazi na odrskih deskah so gledalce prepričali, da kultura ne more umreti. In da je med nami še vedno živo prisotna. Dan pred našo osrednjo proslavo se je 7.fe-bruarja v napol prazni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani odvijala osrednja slovenska proslava ob Prešernovem dnevu. Vzporedno je na Plečnikovem trgu potekal Protestival. Miren protest proti potiskanju kulture v kot, proti dušitvi kulture in poezije, s katerima narod diha. Mi- ren protest z branjem poezije, ki se ga je udeležilo več kot 1000 ljudi, ki jih združujejo jeza, skrb, predvsem pa ljubezen do kulturne dediščine in kulture. To je le peščica informacij o dveh osrednjih trenutkih, ko nam je kultura posebno blizu. Ali bi nam vsaj morala biti. Seveda ni nihče prisiljen, naj pride na proslavo. Nima smisla, da se sprašujemo, koliko Tržačanov je bilo na proslavi v Gorici ali koliko praznih sedežev bi lahko prešteli v Gallusovi dvorani. Obstaja misel, ki vse združuje in s katero se vsi strinjamo: kultura ne bo zamrla, če jo bomo iz dneva v dan in iz leta v leto gojili, bogatili, ustvarjali in se zanjo borili. Letošnja proslava v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je sporočala ravno to: s pozitivno energijo, upanjem in svežino kultura ne more zamreti. To pa dokazuje tudi dejstvo, da se nam leta 2013 ob poslušanju slovenskih popevk, ki so nastale pred polovico stoletja, še vedno utrne solza. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. februarja 2013 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 Čezmejna TV: Primorska kronika Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju 21.D5 Koncert: Zoran Predin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due D.D5 Film: The last sign (triler, '03, i. A. MacDoweII) V" Rai Tre 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Volitve 2013 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Ak-tulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: L'uomo nell'ombra (triler, '10) 23.20 Correva l'anno u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 16.35 Film: Dalle Ardenne all'inferno (voj., '67) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Odd.: Quarto grado 23.551 bellissimi di R4 0.00 Film: Il toc-co del male (krim., '98) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 Nad.: Il clan dei ca-morristi 23.20 Rubrika: Supercinema O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Odd.: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Af-fari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Red or Black? Tutto o niente 23.35 Tv7 0.35 Odd.: L'ap-puntamento 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.05 Športna oddaja 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Daddy Sitter (kom., ZDA, '09, i. R. Williams) 6.40 Risanke 8.00 Nan.: Le sorelle McLeod 9.30 Tgr - Montagne 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.40 Nan.: Senza traccia 15.25 Nan.: Cold Case 16.10 Nan.: Numb3rs 16.5517.50 Dnevnik in športne vesti 17.00 Volitve 2013 -Okrogla miza 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1119.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.50 Dnevnik 21.00 Volitve 2013 23.00 Nad.: Dark Blue 22.55 Le Iene - Seconda serata La 7 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.45 Film: L'uomo ombra (pust.) 16.50 Nan: Il Commis-sario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo m 21.1D Crozza nel Paese delIe Mera-vigIie 22.2D Odd.: Zeta 23.55 Omnibus Notte ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved (t* Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Odd.: Martina in ptičje strašilo 10.20 Lutk. nan.: Bisergora 10.35 Nan.: Potujoči škrat 11.05 Odd.: Firbcologi 11.30 Nan.: V dotiku z vodo 12.00 Panoptikum 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So va-keres? 16.00 16.30, 18.30 Risanke 16.05 Dok. odd.: Megabiti energije 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.10 Moja soba 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Totih 50 20.40 Od jazza do Avsenikov 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Nad.: Erazem in potepuh 8.30 Nan.: Sejalci besed 8.50 Infodrom 9.00 Gledališka predstava 9.50 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski skoki na mali skakalnici (M), prenos 11.00 Dobra ura 12.20 Dobro jutro 14.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), prenos 17.50 Nordijsko smučanje -svetovno prvenstvo: smučarski skoki, kvalifikacije (M), prenos 19.10 Nogomet -vrhunci evropske lige 20.00 Dok. odd.: Tatovi bogov - muzeji in nezakonita trgovina z umetninami 21.00 Nan.: Miranda 21.30 Nad.: Scott in Bailey 22.20 Film: Tovor 200 (dram., Rus., '07) (T Slovenija 3 6.00 19.55, 22.00, 23.25 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 9.25 Evropski premislek 7.35 20.00, 22.35 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 19.25 Beseda volilcev 9.30 Redna seja Odbora za zadeve EU 12.00 Kolegij predsednika Državnega zbora 17.45 19.30, 21.55, 23.30 Kornika 19.00 Dnevnik 20.15 23.10 Tedenski pregled 20.45 Slovenija in Evropa 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.50 Žarišče 23.40 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Vesolje je... 15.00 Glasb. odd.: In Orbita 15.30 Film: Addio vecchio West 17.00 Avtomobilizem 17.15 Športna odd. 18.00 Pravljice Mike Make 18.10 Iz popotne torbe 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Effe's Inferno - Peklenski izbor 21.15 Istrska potovanja 22.15 Arhivski posnetki Tv Primorka 8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 Bodimo zdravi 18.00 Besede miru 20.00 Odbojka - Salonit Anhovo : Panvita Pomgrad, posnetek tekme v Kanalu 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.15 Nad.: Biser 9.0010.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.55 Serija: Larina izbira 10.40 16.45 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Blue Bloods 14.00 Serija: Lepo je biti sosed 14.45 Nad.: Ko list- je pada 15.45 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.DD 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Čenče (rom., ZDA, '95, i. J. Roberts) 22.30 Film: Lep pozdrav z obale (rom., ZDA, '07) 23.00 Eurojackpot A Kanal A 7.55 Risane serije 9.05 13.45 Nan.: Skupaj s tabo 9.3014.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Na kraju zločina 14.45 Film: Ugrabljeni idoli 16.30 Nan.: Igrače za velike 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Sanjsko moštvo 21.40 Film: Umor v Chi-cagu 23.40 Film: Bitje teme RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.25 Otroški kotiček; 14.35 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marko Sosič: Balerina, Balerina - 14. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appunta-menti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za oko- lje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evro-tip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 22. februarja 2013 VREME jasno X\ zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona eró TRBIŽ O -6/-1 CELOVEC O --7/-2 O PORDENON -1/5 O --11/-7 KRANJSKA G. Q TRŽIČ --7/-3 O KRANJ grAdec ¿cs --5/-2 &a O --8/-S S. GRADEC CELJE --6/-3 O _ MARIBOR o --6/-3 M. SOBOTA 0--5/-2 PTUJ üá o ČEDAD O VIDEM O sf-l-1/S -2/6 0 O tJ-3 LJUBLJANA --S/-2 " ZAGREB --4/-2 O --7/-4 KOČEVJE . .. ' PORTOROŽ O ¡Jy lOUMAG ^ ^OPATIJA—« POREČ O PAZIN O j ViS" N. MESTO --S/-3 ČRNOMELJ REKA --S/-1 ^NAPOVED ZA DANES Ponoči se bo verjetno pojavljalo rahlo sneženje. Na vzhodnem pasu pa bo sneženje zmerno. Čez dan bo prevladovalo oblačno vreme a brez padavin. Ob morju in na vzhodnem pasu bo pihala okrepljena burja. Kjer bo prisotna snežna odeja bo nevarnost poledice. Oblačno bo. Na Primorskem bo večinoma suho z zmerno burjo, drugod pa bo občasno rahlo snežilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, najvišje dnevne pa od -5 do 0, na Primorskem do 4 stopinje C. J Nad našo deželo se bo v naslednjih dneh zadrževalo ci-klonsko območje. V višjih plasteh ozračja bo občasno dotekal bolj vlažen zrak, v prizemlju pa bo pihal severovzhodnik. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.42 Dolžina dneva 10.46 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.31 in zatone ob 4.37 A Nad južnim Jadranom in južnim Balkanom je plitvo ci-klonsko območje, vremenska fronta se zad ržuje južno od naših krajev. Z vzhodnikom k nam priteka precej hladen in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.51 najnižje -15 cm, ob 8.32 najvišje 42 cm, ob 15.07 najnižje -60 cm, ob 21.36 najvišje 35 cm. Jutri: ob 3.14 najnižje -19 cm, ob 8.58 najvišje 46 cm, ob 15.30 najnižje -63 cm, ob 21.58 najvišje 40 cm. SNEZNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh . . .250 Piancavallo..........200 Vogel.................220 Forni di Sopra........170 Kranjska Gora........125 Zoncolan............150 Krvavec..............165 Trbiž..................150 Cerkno...............150 Osojščica.............130 Rogla.................150 Mokrine..............210 Mariborsko Pohorje . 100 Podklošter...........130 Civetta...............210 Bad Kleinkirchheim . . 80 a CELOVEC O -7/-2 O -10/-1 KRANJSKA G. TOLMEČ O TRBIŽ O -7/1 -8/0 ČEDAD O^* VIDEM O Xa"l-1/4 A__^ -2/7 [¿L ^ O PORDENON &GORICA O 0 N- GORICA 2/7 w -6/5 O TRŽIČ -S/0 ¿3 o GRADEC -S/2 o-7/1 S. GRADEC O KRANJ ^ LJUBLJANA -5/1 POSTOJNA O -8/2 KOČEVJE O CELJE -S/2 O MARIBOR O-5/3 PTUJ O ZAGREB -4/2 O P UMAG OPATIJA POREČ Ö PAZIN O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^Prevladovala bo zmerna do spremenljiva oblačnost. Zvečer in v noči na nedeljo poslabšanje z močnim sneženjem nad okoli 300m. Po nižinah in v priobalnem pasu se bo po vsej verjetnosti pojavljal dež s snegom. Burja, ki bo čez dan skoraj ponehala, bo spet močno zapihala in bo zato nevarnost ^poledice, zlasti na Tržaškem območju. (NAPOVED ZAJUTRI Jutri se bo od zahoda prehodno delno zjasnilo. V noči na nedeljo bo sneženje ponovno zajelo večji del Slovenije. Pihala bo zmerna burja. od 1. do 4. marca 2013 JA V TRSTU Molo dei Bersaglieri 3 POMORSKA POS1 CAPITALE expo v petek, soboto in nedeljo, od 10. do 19. ure v ponedeljek od 10. do 14. ure 7. sejem tipičnih in kakovostnih ekstradeviških olj STOTINE BLAGOVNIH ZNAMK, VODENE POKUSNJE, PRIREDITVE, MOŽNOST NAKUPA, KUHARSKI TEČAJI www.oliocapitale.it PROVINCIA "TRIESTE V comune di trieste V/ O FE .y: aDEi A |>l ill i...am:ij!'|