/tl|ERI$k/t DOMOVIIMA ammuj '^^nssonm UNSWWT <AII®IIAO€ ©ittSI Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York.' Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MAY 19, 1971 73 coin: tošmam' hh§wsi>%»&, STEV. LXXII — VOL. LXXII Karači goni Bengalce preko meje v Indijo! — •*■*« Indija trdi, da Pakistan namerno goni preko meje iz Vzhodnega Pakistana nemuslimansko prebivalstvo v Indijo. KALKUTA, Ind. — Koncem tedna je bilo v Indiji preko 2,6 bilijona bengalskih beguncev iz Vzhodnega Pakistana. Vlada v New Delhiju trdi, da bo to število skoro doseglo 5 ali 6 milijonov, ko prihajajo vsak dan Preko meje novi deset tisoči. Indijska vlada skuša skrbeti za begunce, ki jih je spravila v začasna taborišča, toda število je tolikšno, in raste tako naglo, da ludija nalogi ni več kos. V posebni poti je Indija obdolžila Pakistan, da je namerno Pognal preko meje v Indijo 2 milijona Bengalcev.. Zanimivo jo, da je med njimi posebno ve-^iko hindov, torej Bengalcev nemuslimanske vere, kot so oni, ki 2ive v Zahodni Bengaliji, eni °d indijskih zveznih držav. Indija si je v protestni noti vladi Pakistana pridržala pravi-co do zahteve odškodnine za skrb za begunce. Nekateri sodilo, da bi utegnila zahtevati kak kos ozemlja za naselitev begunov, ko je Indija že sama prenagljena. To velja prav tako tudi Za Vzhodni Pakistan, ki je eno dsjgostejše naseljenih področij da vsem svetu. Pakistan je pred časom odklonil ponudbo Združenih narodov Po pomoči beguncem in potrebnim v Vzhodnem Pakistanu. Ta loden je zastopnik Pakistana pri sporočil U Tantu, da je po-dmč ZN potrebna in zaželjena d da jo lahko dele zastopniki diednarodnih dobrodelnih usta-^°v, ki bodo pomoč dajale. Pa-istan bi rad dobil tudi večje ^evilo obalnih ladij, ki bi naj P°moč razvažale. Indonezija bi se rada približala Kitajski s ^Jakarta, indonez. — Ko ^ mdonezijski generali 1. 1965 j^moglavili diktatorja Sukar-1 so obenem prav nemarno ^stopah tudi z domačimi ko-jQ^d'sti. Menda so jih kakih jj .000 pobili. Tega jim seveda e^ng ne bo hitro odpustil. Po ^akarta je vendarle sedaj s p ys^a> de znova naveže stike ha eipinSom- Prvl poskus je bil j)^ravljen že lani, pa Peiping ^ Mdonezijski predlog ni niti ^govoril. Indonezija misli, da 3e i>e^ai Imel3 več sreče, ker se sv Rejska začela približevati °dnemu svetu. e|nemann v Romuniji Se^k^NESTA, Rom. — Pred-je Zvezne republike Nemči-PonJ, Gustav Heinemann je od V u eljka na uradnem obisku Ta’ čePrav članica svojske zveze, širi in utrjuje ,, Vezi 2 državami svobodne-Sveta. Vremenski prerok pravi: C)ei neviht. Najvišja tempera- Ostj-^0 0klačno, vroče z mož-ra °koli 85. Novi grobovi Anthony Pluth Po dolgi bolezni je umrl v Euclid General bolnici poznani pionir Anthony Plut v starosti 80 let, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko leta 1905. Pred 50 leti je ustanovil v Clevelandu lastno podjetje Pluth Painting Company. V veliki ljubezni do umetnosti in narave se je posvečal umetniškemu delu v lesu, steklu, mozaiku in drugem dolgih 66 let. Pokojnik je bil zelo delaven pri Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu, katerega direktor je bil več let. Bil je v gradbenem odboru, ko so leta 1949 gradili novi dom. Bil je član društva Euclid Eagles, član št. 867 Painters in Decorators. Zapušča ženo Jennie, roj. Pešec, otroke Mrs. Fay Moore, Mario Šuštaršič, Thomasa A., Elmerja, Anthonyja J. Stanleyja in Dorothy Maki, 13 vnukov in vnukinj. Privatni pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E, 152 St. Družina bo cenila v njegov spomin darove za Slovenski dom ostarelih na Neff Rd. Mary Kolenc Včeraj je umrla na svojem domu Mary Kolenc, 2428 Larch-mont Drive, Wickliffe, Ohio, stara 78 let, rojena Zrimšek v vasi Dobec, p. Begunje pri Cerknici, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti in kjer je zapustila brata Antona Zrimška, vdova po 1. 1953 umrlem možu Antonu, mati Mary Lampe, Christine Koss, Anthonyja in Edwarda, 14-krat stara mati in 3-krat prastara mati. Pokojna je bila članica ADZ št. 27, Col-linwood Hive T. M., Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti, Podr. št. 10 SŽZ in Klub a slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder no položena nocoj ob 7. Mary Blatnik Včeraj je po daljši bolezni umrla na svojem domu na E. 81 St. v Newburghu 82 let stara Mary Blatnik, roj. Papež v vasi Prevole v fari Hinje v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 61 leti, vdova po pred 7 leti umrlem možu Andrewu, mati Mary Prosen (preje Sti-bil), Frances Cimperman, Josephine Sekerak, Dorothy Ches-nik, Anne Hočevar in Anthonyja, 11-krat stara mati in 4-krat prastara mati, sestra pokojnih Matthewa, Louisa, Franka (vsi v ZDA), Frančiške Škufca in Magdalene (obe v Slov.). Bila je članica KSKJ št. 150, SŽZ št. Palestinski gverilci iščejo novih smotrov Premagani, oslabljeni in med seboj sprti so izgubili večino vpliva v arabskem svetu in nekdanje moči v Jordaniji. AMAN, Jord. — Palestinski gverilci so bili še pred pol leta polni poguma in samozavesti, sedaj se čutijo potlačene in premagane, pa tudi zapuščene. Jor-danijske sile so jih potisnile na kolena in jih pregnale iz glavnega mesta, kjer so se pred enim letom smatrali za skoro gospodarje, v obrobno področje proti meji Sirije. Ta je v zadnjem času svojo podporo gverilcem skoraj čisto ukinila, slično so storile vlade drugih arabskih držav. Število gverilcev je lani znašalo okoli 10,0p0 mož, sedaj trdijo, da jih je morda aktivnih le še kakih 4,000. Preje nevarni vsakemu poskusu pomiritve z Izraelom zaradi razpoloženja javnega mnenja v arabskih državah, so sedaj brez moči. Jcr-danijski kralj Husein, ki je bil pred nekaj meseci še v nevarnosti, da izgubi svoj prestol, se čuti sedaj trdnega kot že dolgo ne. Razmere za iskanje politične rešitve sporov na Srednjem vzhodu so se tako izboljšale v Jordaniji, pa delno nemara tudi v Egiptu, kjer je predsednik Sadat strl moč levičarske klike v Arabski socialistični zvezi, ki je bila voljna iti čez drn in strn za Sovjetsko zvezo. Sadatu so bile sovjetske vezi nekaj pretrde, pa jih je zrahljal s tem, da je stopil na vrat sovjetskim podpornikom, ki so mu doma hoteli spodmakniti tla. lideči v Laosu vzeli važno Eoloven planoto VIENTIANNE, Laos. — Vojaško poveljstvo je objavilo v začetku tedna, da so rdeči zavzeli zadnje postojanke na planoti Boloven, ki obvladuje dober del južnega Laosa. S tega področja sc nekomunistične sile nadzirale in nadlegovale promet po Ho-čiminhovih potih iz Severnega Vietnam preko Laosa na jug v Južni Vietnam in Kambodžo. Rdeči sedaj dejansko obvladujejo ves vzhodni del Laosa in bodo lahko nemoteno rabili Hoči-minhova pota. Vlada je morala umakniti svoje preostale sile po hudih bojih iz mesta Paksong in utrjene postojanke Ben Houei v bližini njega. Uspelo je vladnim silam ohraniti le Houei Kong, ki pa tudi pričakuje skoro močnih rdečih napadov. Očitno je, da hočejo rdeči pregnati zadnje vladne sile s planote Boloven. Zavzetje Paksonga je spravilo v nevarnost mesto Pakse v nižini, kjer je večje število ameriškega osobja, ki pomaga vladnim silam v Laosu. Del tega o-sobja se je včeraj že umaknil v Vientianne, ker je postal položaj v Pakse nevaren. VUKI SO ZOPET STEKU Kongres je včeraj s posebnim zakonom končal splošen že lezniški štrajk. Unija ima do 1. oktobra čas razgovo-rov s predstavniki železniških družb, te pa morajo članom unije signalcev plačati 13.5% poviška tudi za na za j v&'a od 1. januarja 1970. Italijanska trgovinska delegacija na poti v Kino RIM, It. — Trgovinska delegacija, sestoječa iz 74 članov z ministrom za zunanjo trgovino Marion Zagarijem na čelu, je odpotovala v ponedeljek na Kitajsko, kjer bo skušala skleniti dogovor o medsebojni trgovini. M. Zagari je pred odhodom dejal, da bodo on in njegovi sodelavci skrbno pazili na vsako znamenje kitajske pripravljeno-nosti začeti politične razgovore z Zahodom. Washingion ho popustil v vprašanju ujetnikov? PARIZ, Fr. — Tu krožijo v '‘poučenih” krogih vesti, da bo poslanik O. Bruce, glavni zastopnik ZDA pri razgovorih z rdečimi o Vietnamu, prihodnji teden odletel v Washington na razgovor s predsednikom Nixo-nom. Razgovori naj bi se vrteli okoli vprašanja osvoboditve a-meriških vojnih ujetnikov v Severnem Vietnamu. Nixon in njegova vlada sta baje voljna sprejeti rdečo zahtevo o določitvi dneva za popoln umik iz Južnega Vietnama kot pogoju za osvoboditev ujetnikov. Dogovorjeni dan naj bi ostal tajen, dokler ne bi minile v Južnem Vietnamu parlamentarne in p dsedniške volitve. 15, Tretjega reda sv. Frančiška in Oltarnega društva pri Sv. Lovrencu, i Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v petek ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder danes ob 5. popoldne. Porast tuberkuloze v Ohiu COLUMBUS, O. — Prvič po 18 letih je lani število tuberkuloznih v državi Ohio porastlo. V vsej državi je bilo leta 1969 le 1363 slučajev tuberkuloznih o-boljenj, lani pa kar 200 več. Največ, 81 novih oboljenj je bilo v Hamilton okraju (Cincinnati). V Cuyahoga okraju je bilo prijavljenih 34 novih slučajev tuberkuloze. Če ti brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boi zaradi tega kesal! WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je sinoči podpisal zakonski predlog, ki je bil odobren nekaj minut preje v Kongresu. Zakon zahteva od Unije železniških signalcev umaknitev štrajkovnih straž in vrnitev na delo do 1. oktobra 1971. Člani unije so dobili povišanje svojih urnih plač za 13.50 , enako kot ostali železničarji pri splošnem železniškem štrajku lani v decembru. Povišek velja za nazaj od 1. januarja 1970. Unija z nekako 13,000 člani je ustavila za dva dni ves železniški promet po vsej deželi. Prvi vlaki so danes zjutraj zopet stekli, trdijo pa, da bo minilo nekako 24 ur, predno bo železniški promet v celoti obnovljen. C. J. Chamberlain, predsednik štrajkujoče unije železniških signalcev, je že od vsega začetka izjavil, da bo unija sprejela, karkoli bo Konres odločil. Delavski tajnik J. D. Hodgson je izrazil zadovoljstvo nad ukrepi Kongresa, ki so privedli do končanja štrajka, pa pripomnil, da bo verjetno treba počakati vsaj 24 ur, predno bo promet na železnicah zopet popolnoma reden. Predsednik Nixon je v izjavi po podpisu zakona o končanju štrajka pozval Kongres, naj uzakoni njegov ponovno predloženi načrt o stalni ureditvi vprašanj v zvezi z javnim prometom, da v bodoče taki posebni zakoni, kot je bil včerajšnji, ne bodo potrebni. Gre za potrebo spremembe 45 let starega zakona — Railway Labor Act, ki ne odgovarja več sedanjim potrebam. Z njim dejansko niso zadovoljni več ne železničarji ne železniške družbe, da javnosti ne omenjamo. Ta je v glavnem interesirana na rednem prometu, ki ga sedanji zakon ne jam-čič. Predsednik Nixon je predložil, naj bi za železnice in letalski promet veljal splošni Taft-Hartley zakon, ki daje zvezni vladi, oziroma predsedniku ZDA več možnosti za posredovanje in odlaganje štrajkov. Senat je svoje delo na zakonskem predlogu o končanju splošnega štrajka končal sinoči ob šestih, Predstavniški dom pa ob devetih. Vodniki obeh zbornic so se že preje sporazumeli za skupno besedilo, da ni bilo treba sklicevati posebne konference in s tem delo na uzakonitvi pred- loga podaljševati. Glavni dogovor se je tikal znižanja odstotka poviška od 17'< na 13.5'<, kot ]e zahteval Dom, ki ni maral, da bi signalci dobili več, kot so dobili ostali železničarji lani v decembru, in na določitvi 1. oktobra za prepoved novega štrajka, kot je to predložil Senat, med tem ko je bil Dom za prepoved štrajka do 1. julija. Trudeau v Sovjeiiji Predsednik kanadske vlade P. E. Trudeau je priletel v ponedeljek na 11-dnevni o-bisk v Sovjetsko zvezo. MOSKVA, ZSSR. — V ponedeljek je sprejel predsednik vlade ZSSR Aleksej Kosygin na letališču Vnukovo predsednika kanadske vlade Pierra E. Tru-deau-a, ki je priletel v Sovjetsko zvezo na 11-dnevni obisk s svojo mlado soprogo. To je prvi obisk kakega kanadskega predsednika vlade v Sovjetski zvezi, četudi sta obe državi dejansko sosedi preko Arktika. Pierre E. Trudeau bo ostal v Moskvi do četrtka zvečer, ko bo odpotoval v Kijev na Ukrajini. Tam bo ostal dva dni, nato bo letel v Taškent za en dan m pol, od tam v Norilsk za en dan, nato za dan in pol v Murmansk ob Severnem Ledenem morju na polotoku Kola. Iz Murmanska se bo preko Leningrada, kjer bo ostal en dan, vrnil domov. Državni obisk predsednika kanadske vlade bo obsegal poleg uradnih razgovorov z vodniki Sovjetske zveze o različnih mednarodnih vprašanjih, ki zadevajo obe državi, razne prireditve, obiske muzejev, gledališč! in raznih kulturnih in zgodovinskih ustanov. Tako je včeraj z ženo gledal nastop Bolšoj baleta. Cernu zopet igra s povišanjem pokojnin Socialne varnosti? WASHINGTON, D.C. — Millsov odbor za pota in sredstva je končno sestavil zakon o socialni reformi. Vanj je odbor spravil celo vrsto socialnih akcij, med njimi tudi sistem podpiranja revnih družin. Cenijo, da bodo stroški za vse akcije, predvidene v zakonu, znašali okoli $9 bilijonov. Pesimisti trdijo, da je to prenizka ocena. Vsekakor ni čisto gotovo, da ne bo Predstavniški dom, kamor gre sedaj odborov predlog, kritično gledal vso zadevo. V Millsovem odboru so izvlekli na dan staro metodo: v zakonski predlog so vključili ponovno zvišanje pokojnin Socialne varnosti za 5%, toda povišanje naj stopi v veljavo šele 1. junija 1972! Tistim, ki so sledili razpravam o zakonskem predlogu za socialno reformo, je očitno, kam pes taco moli. Ker grozi nevarnost, da bi Predstavniški dom zakonski predlog odbil, je treba vanj vključiti nekaj, čemur kongresniki ne bodo ugovarjali in to naj bi bilo povišanje pokojnin Socialne varnosti. Tako bo kongresnikom težko glasovati proti predlogu, kajti s tem bi se zamerili 26 milijonom volivcev. Millsov odbor zato računa, da bo proti zakonskemu predlogu glasovala le manjšina plenuma. Verjetno je političen račun Millsovega odbora pravilen. Tako se bo zgodilo že drugič, da bo predlog o povišanju pokojnin Socialne varnosti moral služiti kot vaba za “pravilno glasovanje” o nekem drugem socialnem zakonu. To bi človek končno še prenesel, ako ne bi računal s časom. Že sedanje 10% povišanje pokojnin se vleče več kot leto dni. Sklenjeno je bilo tudi že lani, izglasovano letos, izvršeno bo pa šele v letošnjem juniju. V dobi, ko je predlog za 10% povišanje prišel pred Kongres, pa do junija je inflacija, odnosno draginja “pojedla” že pol povišanja. Upokojenci Socialne varnosti so res potrpežljivi, da toliko časa mirno čakajo. Bojimo se, da se bo vse sku- paj ponovilo prihodnje leto: Millsov odbor je vključil povišanje že letos, v veljavo pa na povišanje stopi julija 1972. Kdo more jamčiti upokojencem, da v juliju 1972 ne bo takrat zopet inflacija “pojedla” najmanj polovico 5% povišanja, verjetno pa še več? Sedaj še odgovor, zakaj naj povišanje stopi v veljavo šele v juliju 1972. To je preračunana igra. Takrat bomo v začetku volivne borbe in povišanje bo lahko služilo članom Kongresa kot privlačno voliv-no gradivo. Tako pri vsej stvari niso bile merodajne potrebe upokojencev, ampak politični računi. Tega bi ne smelo biti, sicer pa še nihče ne ve, kakšna usoda povišanje čaka. Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Predsednik vlade A. Kosygin ic včeraj predsedniku kanadske vlade P. E. Trudeuaju ponovil pripravljenost ZSSR za razgovore o skupnem zmanjšanju oboroženih sil obeh strani v Srednji Evropi. Zadevni predlog je stavil L. Brežnjev pretekli teden v svojem govoru v Tiflisu v Georgiji ob proslavi 50-letnice vključitve Georgije v ZSSR. ANKARA, Tur. — Oblasti so prijele več sto ljudi, med njimi baje tudi enega ugrabitelja izraelskega generalnega konzula. Tega so ubrabili in zahtevajo izpust več znanih levičarjev pod grožnjo, da bodo sicer ugrabljenega diplomata ubili. KAIRO, ZAR. — Vlada je zaprla v ječe večje število “zarotnikov” in pripravlja proti njim sodne procese. Med prijetimi je tudi odstavljeni vojni minister gen. Fawzi. PHILADELPHIA, Pa. — Frank Rizzo, dolgoletni polocaj, je bil z veliko večino pri demokratskih primarnih volitvah izvoljen za županskega kandidata kljub vsej propagandi proti njemu. Njegovo volivno geslo je “zakonitost in red”. Iz Clevelanda in okolice ^adušnica— Jutri, na Vnebohod, ob pol levetih zjutraj bo v cerkvi sv. Jida sv. maša za pokojnega Jo-:eta Kovača ob 15. obletnici ijegove smrti. Zapovedan praznik— Jutri je Vnebohod, zapovedan praznik, ko smo dolžni iti k sv. maši. Iz bolnišnice— Rojak Frank Perko s 1092 E. 174 St. se je vrnil iz bolnišnice .n se zahvaljuje za obiske, da-ila in pozdrave. ’ Seja— Društvo Carniola Tent št. 1288 J?M ima v nedeljo, 23. maja, ob 9.30 dopoldne sejo v starem poslopju SND na St. Clair Ave. V bolnišnici— G. Andy Rezen, Peace Avenue, Maple Heights, je bil v St. Alexis bolnišnici operiran. Obiski še niso dovoljeni. Želimo mu skrajšnjega okrevanja! Seja— Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v SDD na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Zadnje slovo— Članstvo Kluba slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje je vabljeno jutri, v četrtek, zvečer ob 7. v Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St., da se poslovi od umrle članice Mary Kolenc. Zaradi štrajka bilo 12,000 odpuščenin— Zaradi dva dni trajajočega splošnega železniškega štrajka je bilo v Clevelandu in okolici začasno odpuščenih z dela okoli 12,000 delavcev. Novi odpusti pri mestu?— Fininčni direktor P. M. Dearborn je včeraj priznal, da bo mestu zmanjkalo kakih 6.2 milijona dolarjev pred koncem leta, če bo trošilo svoje dohodke v sedanjem obsegu. Da se izogne tolikšnemu primanjkljaju, bo potrebno odpustiti večje število mestih uslužbencev, med njimi tudi policaje in gasilce, ali pa najti kako drugo sprejemljivejšo pot zmanjšanja izdatkov. Brezposelnost udarila tudi po šolani mladini NEW YORK, N.Y. — Cim bolj se bližamo dnevom, ki bodo za marsikaterega študenta pomenili konec študiranja, tem temnejša je bodočnost za tiste, ki še nimajo zagotovljenih služb, da se dokopljejo do njih. Ravnatelji največjih posredovalnic, ki so prejšnja leta hodili od univerze do univerze, letos premišljujejo, koliko obiskov bi sploh napravili. Nekateri med njimi trdijo, da tako slabega u-panja za zaposlitev ni bilo že 20 let. Sedaj se pojavlja še druga ovira, ki se o njej ne govori dosti, pa vendar obstoja. Doslej so bili prejemki diplomiranih začetnih delovnih sil v določenem razmerju do prejemkov uradnikov in strokovnjakov z večletno prakso. Tako so taki začetniki že na podlagi svojih diplom dosegli primeroma dobro zaposlitev. Sedaj podjetjem večkrat ne gre v račun, da bi nastavljali začetniki z visokimi prejemki, ko jih je šele treba uvajati v prakso. Ta okoliščina ne prihaja zmeraj do veljave, se je pa tupa-tam že pojavila. piiH Amerbška Domovina ■g=! f J I 'im"i ■' tdh ^1=3»| f *i I 6117 St. Clair /vve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation r’ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July- Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Jia Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES:- United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Ccuntries: $18.M» per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND Cl ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO • 83 No. 98 Weds., May 19, 1971 Hrvatska in ZSSR Ko se komunistični vodniki v posameznih republikah SFR Jugoslavije bore za koristi svojih republik in narodnosti,'ko Tito pridiga in roti k edinosti in ohranitvi socialistične Jugoslavije, je postala delovna in razgibana tudi politična emigracija jugoslovanskih narodov. Posebno glasni in borbeni sta hrvaška in srbska, ker je pač srbsko-hrvaško trenje temeljno vprašanje, ki ga je treba rešiti, če naj Jugoslavija preživi in se notranje utrdi. Običajno govorimo le o protikomunistični emigraciji iz Jugoslavije, obstoji pa tudi komunistična, ki jo sestavljajo oni komunisti, ki so leta 1948 in kasneje stopili na stran Moskve proti Titu in njegovi zvrsti “socializma”. Komunistična politična emigracija ni igrala nobene večje vloge, ker ni mogla v tujini najti nikjer nobene prave opore z izjemo one v Sovjetski zvezi in v njenih satelitskih državah. Tam je bila do nedavnega z izjemo posameznih napadov na titoizem splošno mirna. Pred enim letom je ustvarila stike z delom hrvaške protikomunistične politične emigracije, ki ga vodi dr. Branko Jelič, zdravnik v Zahodnem Berlinu. Ta je zapustil svojo domovino še leta 1929 in sodeloval od tedaj z nasprotniki jugoslovanskega režima v Italiji, Nemčiji in Veliki Britaniji, kjer je bil med drugo svetovno vojno konfiniran. Dolga leta je izdajal v nemščini časopis “Zveza demokratičnih beguncev”, ki je bil odlbčno protikomunističen, kot je bilo protikomunistično tudi vse delo dr. B. Jeliča v Zahodnem Berlinu, kjer je član nemške krščansko-demokratske stranke. Dr. B. Jelič je načelnik “Hrvaškega narodnega odbora”, ki izdaja glasilo “Hrvatska država”. V tej je izšel v preteklem februarju obsežen članek “Hrvatska i SSSR” s fotografijo na vrhu, kjer je pod cerkvijo sv. Marka na levi in Kremlja na desni napis “Bratski motiv: Zagreb i Mo- skva”. V članku razlaga neko Slavko Novak v dopisu iz Moskve novo “smer v hrvaški politiki”, ki išče “neodvisno hrvaško državo” s pomočjo in podporo Sovjetske zveze, “če te ne dajo ZDA”. On piše o tej novi smeri: “Nihče teh jasno izgovorjenih dejstev v hrvaški politiki ne more odkloniti. Ona so izgovorjena, ona so stvarna in ona bodo skoro uresničena!” Nato zavrača vodnika komunistične Hrvatske dr. V. Bakariča, ki ga zmerja z “revizionistom”, ter trdi, da je “socialistična Hrvatska stvarnost, neodtujljivi del socialističnega sveta in da je v tej smeri treba iskati rešitev ... pripadnost Hrvatske socialističnemu svetu ne more biti dovedena v vprašanje. S tem je hrvatsko vprašanje dvignjeno na raven odločujočih vprašanj strategije in borbe socialističnega sveta ...” Slavko Novak nato zanikuje sovjetske načrte “Lasta” o vdoru v Jugoslavijo, ker “ZSSR ne bo nikogar napadla, toda bo odločno branila koristi socializma.” “Te koristi se končujejo strateško za sedaj pri Trstu in v Trstu,” trdi S. Novak. Sovjetsko smer v politiki hrvaške emigracije so odklonili tako pri “Danici” v Chicagu, kot pri ‘Tfrvatskem glasu” v Winnipegu, glasilu HSS. Lani v oktobru so štiri ameriške hrvatske in dve kanadski hrvaški organizaciji v posebni resoluciji vladam ZDA, Kanade, Vel. Britanije, Francije, ZSSR, sv. očetu, SFRJ, ZN, NATO in Varšavski zvezi zahtevale priznanje neodvisne, suverene hrvaške vlade v Zagrebu in vzpostavo diplomatskih zvez z njo. Čete ZN naj bi prišle varovat vmesno področje s Srbijo ob rekah Drina-Sava-Donava-Tisa in južno od Drine do Kotora, Bara in Ulčinja. V vlado v Zagrebu naj bi se jamčil vstop predstavnikom Bosne in Hercegovine in predstavnikom Slovenije, če bi se Slovenci odločili priključiti federaciji... (Danica, 5. maja 1971.) Ali so podpisniki resolucije (dr. Stefan T. Dubičanac) dobili na svojo resolucijo kak odgovor in kakšen, ni znano. Ko je bil lani v ZDA dr. B. Jelič, je tudi želel iti v Washington na razgovor s kakim predstavnikom državnega tajništva, pa tam za to niso kazali zanimanja. Več sreče v tem pogledu ima dr. Juraj Krnjevič, predsednik HSS in naslednik dr. Vladka MDčka, ki je imel v Washingtonu dobre zveze in je užival tam velik ugled. “Hrvatski glas ’ je 5. maja 1971 objavil, da bo dr. J. Krnjevič koncem maja šel v Washington, kjer bo obiskal državno tajništvo in se sestal z “vodilnimi ljudmi v političnem življenju ZDA”. Zanimivo je, da dr. J. Krnjevič poziva Hrvate v zamejstvu, naj podpro napor hrvaških vodnikov v Zagrebu za pridobitev suverenosti SR Hrvaški, hvali hrvaške viso-košolce, ki so nedavno odklonili podpis resolucije o bratstvu in edinosti in se odločno izjavili za hrvatstvo, in hrvaško inteligenco, ki jo sicer Tito krivi in prijema zaradi zaostritve nacionalnega spora med Zagrebom in Beogradom. Očitno je, da je voljan iti preko strankarskih razlik, ko gre za neodvisno hrvaško državo, zavrača pa odločno “sovjetsko rešitev”, ker bi Hrvatska prišla izpod enega nasilja pod drugo. Dr. J. Krnjevič je na stališču: Neodvisna Hrvaška mora biti res neodvisna in demokratična država! Dr. B. Jelič in njegov “Hrvaški narodni odbor” sta pripravljena, kot se zdi, sprejeti “socialistično”, “nevtralno” Hrvaško, da je le “neodvisna”, pa četudi le toliko, kot so neodvisne satelitske države v sovjetskem bloku. Sovjetska zveza bi bila v takem slučaju, kot piše S. Novak v omenjenem članku, pri Trstu in v Trstu. Da zahodne sile tega ne morejo sprejeti, vsaj ne brez poskusa odpora, je očitno. Vrlim Slovenkam v pozdrav in blagoslov CLEVELAND, O. — Na St. John College-u so prejšnji teden graduirale z najboljšim uspehom med drugimi tudi: Kathleen Avsec Linda Joyce Bohinc Mary Margaret Klaus Amie Marie Kness Jeanette Rose Mishic Kathleen Mary Mencin Beverly Marie Skrance Yvonne Marie Sluger in Vlasta Masle Scancar Mladim in ponosnim Slovenkam čestitamo k njihovim uspehom, želimo jim sonca, sreče, zdravja, zadovoljstva, dolgo življenje in božjega blagoslova na njihovi življenjski poti. Dr. Jože Felicijan Smo res ne-slovencif * KREDITI IN SKE ZADEVE. — O problemih teh se vedno dosti govori in piše. Ne delajo težav samo revnim slojem, tudi velepodjetja vseh raznih vrst stokajo pod njimi. Voditelje slednjih mučijo duševno s težkimi skrbmi pri vodstvih. Revnim slojem in njihovim družinam pa še odmikajo in kratijo vsakdanji kruh od ust. Marsikje je tako. Proučevanja nasvetov in načrtov, kako najti iz teh dolin težav izhode k izboljšanju in v boljšo bodočnost je seveda veliko. Tu in tam se kaj posreči — GOSPODAR- Trezen pogled na te račune pove, da zadovoljive rešitve za vse sloje naše družbe v teh ozirih ne bo še kar jutri. Zakaj ne? Zato ne, ker naše kulturno in družabno življenje zadnjih par desetletij vozi zelo čudno v naših ZDA. Kam vozi? Če pogledamo na vsa obnašanja družinskega življenja, vzgojo, moralo in drugo v vrstah vseh stanov, to je politi-karjev, vzgojiteljev in drugih, vse od Mehiškega rta v Pacifiku čez vso deželo tja v domovino “znanih” politikarjev v Massa-chussetts (!) in njih obnašanja, ki pokrijejo vse z milijoni in če pa zopet zdrkne vse nazaj v doline težav. Skoro vs^ka generaciji ima več ali manj take tež- koče. Vzroki? Najbrže v tem, da znaš soditi, se ti bo malo posvetilo, v kaki družbi se voziš skozi te težke čase. Med tem prebivalstvo se množi. Zadnja desetletja bolj in \sak rod sili na nova pota in|bolj. Prav v tem je neko rasno tekmovanje, če bo šlo tako naprej, je nekdo pred nedolgim o-menil, da zna v prihodnjih nekaj desetletjih bela rasa ostati v manjšini. Lahko pride do tega. Tisti ‘nekdo” potem vprašuje: “Če tako, kdo bo vodil naše gospodarstvo? Kdo bo delal? Zdaj se vse kar na “krožnikih” zahteva -— kdo bo tisti bodoči “skrbni” mešani generaciji “polnil krožnike”? Zanimiva vprašanja. Odgovorov na ta pa vsaj jaz nimam. Pravijo pa, da v Washingtonu hoče pokazati, da bo dosegel nekaj boljšega, kakor pa predniki pred njim. Poizkušne so na mestu — ne obneso se pa vedno — najmanj še v neizkušenih rokah. Sledijo krize in polomije. Posebno na poljih gospodarstva. Skuša se napake popraviti — novi načrti se pa največkrat ne obneso. To zato, ker so pač taki, da nekaterim preveč jemljejo in drugim pa nudijo več. To se zlasti pozna in je vidno pri odločanju vrednosti denarja, pri določanju višin in nižin obresti za posojila itd. Zraven vedno večja ji imajo. Če res, je to za pozdra- draginja. Nekdo zahteva in če dobi več — drugim to manjka in dobijo manj. To je nekak večni boj na poljih gospodarstva. Proizvajalec (naj bo majhen ali velik) gleda, da bi ga proizvodnje čim manj stale, da bi mu prinesle čim več dobička. To pa ni nič drugega, kakor prekladanje takih težav, ki mu jih naklada skrb za obstanek. Na e-nem koncu nekaj vzame, bodisi s podražitvami ali pa z zniževanjem plač onim, ki zanj delajo. Ena stran nekaj pridobi, druga zgubi in trpi. Te težave se pojavljajo vsepovsod. Prav sitne in težke postajajo zadnje čase pri nas v Ameriki. In zgleda, da bodo še bolj sitne. Vse se draži. Velepodjetja tožijo: ne moremo izhajati, vse nas več stane, zato moramo zahtevati več za izdelke in blago, Delavci, u s 1 u ž benci, profesionalci stokajo, zahtevajo večje plače za delo in postrežbe. Vse to je razumljivo. Kar se komu vzame in odščipne, na tak ah tak način, se to čuti in boli... Čudno pa je, da pri razumevanju tega, ko vemo, kaj ljudi grize in ščiplje, ne pridemo z našo civilizacijo in kulturo do spoznanja, s čim in kako bi prišli cio rešitve teh gospodarskih in socialnih težav. Iznašli smo vse vrste računanja, ampak z vsem izgleda, da smo se še daleč od časa, ko bomo znali napraviti tak “praktičen računalnik”, ali če hočete komputer, ki bo nam izračunal in pokazal pravo pot v tako gospodarstvo, v katerem bosta zadovoljna tista dva tekmeca, ki jima pravimo “sit volk viti! Zvezna oblast bo baje po vsej deželi gradila vse naokrog stanovanjske hiše za revne družine, kjer bo na razpolago cenej ša najemnina itd. Kdor bo pa sam gradil, mu bodo na razpolago po raznih pogojih ugodna posojila po nižjih obrestih, kakršne se sedaj zahteva, in s tem mu bo pomagala kriti zvezna oblast. Vse to se lepo sliši, če bo ta ko? Kje bo črpala zvezna vlada in druge oblasti sredstva za vse to? Gospodarske razmere se zadnje čase slabšajo. Brezposelnost marsikje narašča. Dela manj, zaslužka manj. Ust pa vedno več in več! Zraven draginja. Vlada, na katero pada skrbstvo, bo za take zahteve in potrebe rabila več in -več milijonov in bilijcnov, da bo mogla voziti s svojim programom. Kje jih bo dobila? Od ljudi seveda! Kje drugje? To pomeni, davki bodo višji in višji. In prispeval jih bo vsak na kak način. Vse to in druge razne krize znajo nam vsem žepe prazniti, pa tudi vladne blagajne, katere zdaj še nekako polnimo. In potem? Potem bomo pa vsi “čez in skozi prste” gledali. Najbolj kislo in žalostno seveda ta mali in ta revni... V takih slučajih in razmerah, ko so blagajne in žepi prazni in pa ko vsi “krediti11 pri vseh slojih in stanovih, “bradatih, dolgolasih in kosmatih” -zgubijo veljavo in vrednost kakega upoštevanja, pa vsak “kredit” izgi- Marjan Jakopič: Korotanu ob 20-letnici Ko srce je trudno, polno želje po domači peki, po zvonovih neugnanih, sanjah, ki jih bistri reki sem izročal, da jih nesla je dekletu, takrat pesem, ti, poslanka draga, prideš kot podoba materina, da pokrižaš hčerko, sina, da povabiš nas na njive med razore, brazde osipljiva, kjer sejalec žito seje in se z zemljo pogovarja, z Bogom, ki jo z milostjo ozar j a. Tam ob Soči, Muri, Savi mlini meljejo veselo, kot bi vse ozračje pelo: med gorice se podajaš, med klopotce nagajive, v polju ob kapelici postajaš: v vetru trepeta plavica, mak rdeči in pšenica, svetlo klasje v roke sili.. . Na večer vse lepe sanje združijo se spet na vasi, kjer se pesem, vrisk oglasi, nageljni diše rdeči, priče so ljubezni, sreči, mesečina lije nanje ... Poješ nam o domovini, rekah in gorah visokih, planšaricah na planini; pravljico pripoveduješ o triglavski rdeči roži. Dvajset let med nas prihajaš — božajo roke nas mehke, gladke — nam o rodnem domu bajaš, nas učiš besede sladke, znova upanje prižigaš, plamenico vere nove. Zazibalka materina daj, pokrižaj zopet sina, da za vedno tvoj ostane. Čakamo spet nam nalijte studenčnice, ki oživlja, čakamo, da pesem vaša bo kot Zilja žuborela iz mladih src, src Korotana, čista, svetla bo pričarala nam majsko noč — pozdrav od doma. “Svobodna Slovenija”, v Buenos Airesu v Argeniti izhajajoči slovenski tednik, je 6. maja 1971 prinesel pod gornjim naslovom sledeči sestavek, ki utegne zanimati tudi prenekaterega čitatelja “Ameriške Domovine”. m Pisec brošure Odsotnost slovenske državnost v prevratu 1918 (Zrenja in uvidi II) je svojo tehtno razpravo sklenil s sodobnim pikrim želom: “Kdor hic et nune bega enotno narodno voljo z zdeli jugoslovanskega federalizma ali konfederalizma, opravlja tlako za tujce. To so Slovencu vsi ne-slovenci.” K temu zadnjemu stavku v razpravi je najprej potrebno nekaj besednega komentarja, da se razume v polnosti: hic (brošura je izšla v Buenos Airesu), se nanaša na nas tu, in nune na sedanji čas 1971, zdelo pa pomeni po Pravopisu Slovenske akademije “začarana stvar, čar, prikazen, pošast, grdoba”. In še to: “ne-slovenec” je pisan z malo začetnico, da se tako z zavestno proti slovničnim pravilom pokaže omalovaževanje prizadetega. Po tej sodbi so torej vsi, ki se iz karšnega koli razloga opredelu-jejo za federalizem ali konfede-ralizem ali obnovo kakršne koli Jugoslavije, že izločeni iz “enotne narodne vole”, delajo “tlako tujcu”, so torej njegovi hlapci, in je njih vrednost kot Slovenca degradirana na “ne-slovenca”. Po tej logiki so bili “ne-slo-venci”, recimo, dr. Kramer tedaj, ko je med vojno pristal na federativno Slovenijo; enako vse v e či n s k e demokratične stranke med vojno, ki so 3. maja 1944 razglasile “državo Slovenijo” v federaciji z Jugoslavijo in po možnosti celo z Bolgarijo; enako ustvarjalci Slovenske formule itd. Pa tudi vsi predhodniki od leta 1918 dalje, tako gotovo oba nosilca “odsotnosti slovenske državnosti v prevfatu” dr. J. E. Krek in dr. Korošec, ta še punktacijah in prav do smrti prav tako dr. Kulovec, ki je tik pred smrtjo želel, da bi čimprej dobili slovensko “samoupravo -slovensko banovino”. Vsi ti veliki Slovenci so predhodniki sedanjih “ne-slovencev”. In prav tako naj bi bil morda “ne-slovenec” Ivan Cankar, ki je politično bil pripadnik federacije vseh južnoslovanskih narodov, celo Bolgarov; prav tako Župančič, ki ga literarne zgodovine štejejo za drugega “največjega slovenskega pesnika”, čeprav je bila njegova politična pot zelo zelo neprijetno vijugasta ... Včasih so padle pri nas tudi take besede kot: “Ni Slovenec, kdor ni katoličan.” Celo Ivan in sita koza” in da ne bosta ne!ne- eden ne drugi drug drugemu' Kaj naj torej od sedanjih, zelo kake grehe očitala. Obrnimo pogled še na to, kaj naša sedanjost pripravlja in kako računa, da bi bila v prihodnosti sita naš “volk in koza”. zmedenih gospodarskih, političnih in socialnih razmer pričakujemo? iaterinska proslava Slovenske šole v Ohicag'j CHICAGO, 111. — Ne samo v Clevelandu v ZDA in v Torontu v Kanadi, marveč tudi v Cika-gn je vsakoletna materinska proslava poseben, in to drag privilegij Slovenske šole. Sicer je pa to naravno. Mati je prva o-trokova učiteljica. Najprej v družini, nato pa še v šoli. šola brez družinske moralne in materialne opore, zlasti pa slovenska šola v zdomstvu, ne more u-spevati. Dokler se bodo naši starši in naše zdomske slovenske šole tega zavedale in se po tem ravnale, se jim ni treba bati za svoj obstanek. Slovenska šola v Cikagu si je izbrala za svojega nebeškega pokrovitelja velikega našega slovenskega vzgojitelja in učitelja škofa Antona Martina Slomška. Saj pa tudi potrebuje njegove izdatne pomoči. Na tujem smo! Za njeno gmotno stran pa skrbi Čudežev? Kakšnih? [že vse od njene ustanovitve kmalu potem ko smo prišli v to deželo politični emigranti, čika-ška podružnica Lige slovenskih katoliških Amerikancev. Vse je torej postavljeno na dobro, zdravo podlago. Njeni uspehi to potrjujejo. Letošnja materinska proslava čikaške Slomškove slovenske šole bo prihodnjo soboto, 22. maj-nika tl., ob osmi uri zvečer v dvorani pod slovensko cerkvijo sv. Štefana. Na njej bodo nastopili vsi učenci in učenke Slovenske šole. Naj mlaj še je pripravila za nastop ga. Kumrova, višjo skupino pa gdč. Pavla Mušičeva. Cankar se je približal tej apriorni dogmi: “Ker sem Slovenec, sem katoličan.” Toda danes v času ekumenskega spoštovanja do drugih verstev, je ta aprior-nost minula. Ostala pa je v po-itiki. Tu se nekdo postavi za edinega sodnika o slovenstvu, in kdor ni enih političnih misli z njim, je obsojen za “ne-slovenca”. Vprašam pa zdaj: Kdo od Slovencev ne bi pozdravil suverene države Slovenije? Mislim, da ga ni. Toda: ali je pametnejše z gld-vo skozi zid in jo razbiti ob dilemi: “Vse ali nič!”, ali pa vzpe-, njati se po lestvi od stopnice do stopnice in nekoč le priti na vrh? Vsi vemo, kaj je predsednik italijanske vlade pred kratkim izjavil! Da se Italija ni odpovedala aspiracijam po naši zemlji. Upanje Slovencev je Evropska Unija svobodnih suverenih narodov, toda De Gaulle je do zadnjega trdil, da Panevropa napravi samomor, če bi združevala narode, ne pa držav! In to mnenje še ni premagano, kot priča najbolj jasno sam tajnik Združenih narodov U Tant, ki je januarja 1970 rekel odločno kot tak, ki ima odločitev narodov v rokah: “Združeni narodi ne bodo nikoli pristali na odcepitev posameznih delov od federativno urejenih držav. Še manj pa kakšnih ljudstev nezveznih držav!” To so realnosti “hic et nune”. Vem, da je Pregelj napisal: “Hudič, hudič, hudič ti praviru, ker samo rajtaš!” toda, kaj bi bilo, če bi politiki ne “raj-tali” s svinčnikom v rokah, kje so sile, od katerih zavisi naša usoda in kam se usmerjajo? V Hrvatski reviji je dr. Mate Me-štrovič, sin velikega umetnika, pred leti napisal tale napotek hrvatskim politikom, ki ga p°' dajam po smislu: računajte naj' prej s svetovnim razpoloženjem, ,potem z evropskim in nato z razpoloženjem doma! ha kat vskladite svojo politiko po teh znamenjih možnosti. In pri tej priliki je pokazal prav na SD' vence, kako dosezajo s svojo p°' litiko etap (ob vzgledu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dočim imajo Hrvati kljuk vsaj petdesetletni hipemaciona-listični borbi še vedno Jugosla-vensko akademijo... v Zagre' bu). Politika je umetnost doseza-nja tega, kar je doseči mogoče-Nemški in svetovni strateg borbene znanosti gen. Clausewh2 je napisal tale stavek: “Kdor zaradi nemogočega zamudi mog°' če, je glupec!” Ne citiram tega> da bi kogar koli žalil, amp3^ zaradi drastičnosti izražene 1?°' litične taktike. Dr. Korošec je bil priznani mojster taktike, irl prav h r v a tski zgodovinopiseC podobne odsotnosti hrvatske državne misli v “kobni godi^ 1918”, I. Degrel, se vprašuj6-‘Ali ni bil dr. Korošec s svoj6 taktiko bolj razborit kakor ^r' vati?” Eno je oznanjanje gesel, dvi' ganje zastav, a drugo jp gradhj mesta na danih tleh časa, tud‘ močvirnatih in razpokanih v te' ži dneva. To je odgovornost, hal ti lahko izgubiš še to, kar ifl^’ in ob nepremišljeni stopnji °6 robu zdrkneš v prepad. Festh13 lente — hic et nune! Postavljati se na stališče, ^ ima le določena skupina v zah6 Vse pa je pod skrbnim in lju- -----------____ . - ,.0 beznivim vodstvom ge. Gabro-jPu “slovenstvo” in legitimacy ve. Same znane osebe, požrtvovalne delavke za božjo in slo- vensko stvar med nami, posebno še med našo mladino. Čudeže delajo. Šolsko vodstvo, kakor tudi Li-gino prav prisrčno vabi vse rojake iz Čikaga in njene okolice, najbolj pa seveda vse starše šoloobveznih otrok, naj gotovo pridejo k tej proslavi, da skupno z našo mladino počastimo svoje žive in rajnke matere, mladini sami pa damo novih vzpodbud, da ostane zvesta Bogu in svojemu narodu. Slovenski Janez za zastopanje “enotne volje h3 lU3 roda”, me nehote spominja 1. 1941, ko se je tudi ena sa ^ skupina razglasila za ediu6^ predstavnika enotnosti narod6 volje, vse druge pa imeno^3 “izdajalce naroda”. Podobno daj: kdor stopa z ljubeznijo ■ naroda po drugačni polh*6 _ poti prav tako k večji suvere*1^ sti naroda in k čim večjemu P roštvu za njegovo ozemlj6, zdaj dobil podobno etiketo 6 slovenca” pisano z malo zače ^ co), ki pa je prav tako krh na inialjiva. (S. S., 6. maja I97ld HtANCE BEVK: V mestu gorijo luči “Nina je umrla”, je povedala. To, nič drugega. Ko so se zaprla vrata za njo, je Kristina še zmeraj stala na mestu in gledala v svetlobo, ki je migotala ba stenah. Roke so ji padle ob telesu, dala je duška svojim solzam. Ni jokala za Nino, jokala je zaradi sebe. 8. Preteklo je nekaj mesecev. Kristini se je bila ponudila Ugodna prilika za boljšo službo, zgrabila jo je z obema rokama. Nekega dne je za vedno zapustila temno hišo s številnimi vrati, mostovži in ozkim dvoriščem. Zdaj šele je imela občutek, da res živi v mestu. Nova služba je bila po priliki taka, kakršne si je spočetka želela. Družina brez otrok, vila sredi vrta na robu mesta. Imela je svojo sobico, ki se ji je zdela na vso moč §°sposka, in svobode več ko Prej. Vendar ni bila dolgo srečna. Vsaka človeška radost ima ža-tost za spremljevalko. Ko je nekega dne — bilo je poleti — po kosilu pomivala posodo, se ji je krožnik izmuznil iz rok in ji padel na tla. Z rokami ob telesu, s pridržano sapo ju strmela v črepinje. Nato je 2ganila z rameni. Kaj more zato, ako je vsa vznemirjena in se ji tresejo roke. Ozrla se je v okno, ki je imelo spuščene zavese. Skozi tkanino je kakor skozi gosto sito prodiralo solnce. Zadaje dni se je zapirala pred vnanjim svetom. Najrajši bi se bila Oklenila sama vase in se niko-hiur več ne odprla. Nasmehnila se je grenko in Pomivala dalje. Obdajal jo je kolobar žalostnih misli, ki je bil izprva ozek, a se je vedno bolj širil. Objemal ju vse, preteklost, sedanjost in bodočnost. Da, tudi bodočnost, kolikor jo je mogla zajeti s svo-j° domišljijo. In vsakokrat, ko ju v mislih prišla do nekega zaključka, je zaječala ... Tisti dan dela ni hotelo biti konec. Ko je stopila v svojo s°bico, se je sesedla. Samo za b'unutek, je pomislila. Tiste ste 1)6 so se ji zdele prej tako ljube, ?daj se je komaj ozrla nanje. tt°ke si je položila v naročje, kakor da je neznansko trudna. Jn vendar je bila telesno več-‘rat bolj izmučena ko tisti dan. Težko ji je bilo v duši, misli so jt bile vse zmedene. Vtorala bi se preobleči in oditi ulico, tega se je zavedala. T°da zdaj se ji ni mudilo tako budo kakor nekatero nedeljsko ^Poldne. fruša ji je v mislih splavala ^kam daleč, daleč. Zdrznila se ]e in jo poklicala nazaj. Preob-ekla se je vsa, tudi perilo si je ■^unjala. To je delala zelo po-yasi> napravila se je zelo skrbno, akor za največji praznik. Tudi ^ ato verižico si je pripela okoli Vratu, v medaljonu je tičal ??euo nitjo pbvezan koder las. ekaj časa je zrla vanj, nato se a stresnila in medaljon spu S iia v nedrje. ^ui so se kile rahlo zame-«Te, obrisala si jih je, kakor p9 si otira solzo, ki je ni bilo. ^Ugledala je na uro. Moj Bog, ako dolgo se je zamudila! j, Natiho, da bi je ne slišali, je Sv^9 vra^a *n Otopila iz vile. ^ utloba jo je zaščemela v oči. 0Poldansko solnce je toplo pri-ruval0; bilo je skoraj soparno. 0,rak je bil nasičen vonja po je vel iz bližnjih vr- 2 ^Jtstina je vdihnila polne prsi izp a’ knkor da bi hotela s tem lsniti iz sebe vso grenko tes- ^ubo. legla na dušo. Zadrževala je razburjenje, se bojevala s solzami, ki so ji vsak trenutek silile v oči. Še vedno je stala na mestu, na cesti pred vilo. Kam? Kakor da se v tistem trenutku res ni zavedala, kam je namenjena. Ozrla se je, kakor da se je preplašila; krenila je po ulici. Nekaj časa je hodila naglo, kamr da se ji zelo mudi. Že je upočasnila hojo. Bolj počasi ni mogla hoditi, kakor je hodila. Saj bo še zmeraj prišla prezgodaj. Postajala je pred izložbami, ki so bile zasenčene s platnom in opazovala razstavljene predmete. Toda tudi njene telesne oči so strmele le nekam v notranjost. Le za trenutek jo je obšel spomin na večer, ko je bila prvič stopila v mesto. Kakšno ceno so imele takrat zanjo te ulice, te hiše, ti predmeti! Ce oi bila zdaj vsa zemlja posejana l lučmi, s samimi lučmi, ali bi ji vzdrhtelo srce? Hodila je dalje, od ulice do ulice, od hiše do hiše. Obstala je pred visokim poslopjem. Na širokih podbojih v^rat so bile z žebljiči pritrjene tablice iz medi. Notar, odvetnik, zdravnik ... Zdravnik! Ozrla se je, kakor da se boji zasledovalcev, nato je naglo stopila v vežo. Od sten je vel hlad. Ker je bila vsa vroča, ji je to dobro delo. S težkimi, počasnimi koraki e odšla po stopnicah. In si je želela, da bi zdravnika ne našla doma. In še: da bi bila čakalnica polna ljudi in bi se morala vrniti. Pa je že tako dolgo od-ašala. Čakalnica je bila prazna. Dve omari s knjigami, miza, pleteni naslanjači. Slika Samaritanca. Zavese so bile spuščene do polovice, med stenami je visel mrak. Tihoto je trgalo le zamolklo, nerazločno govorjenje, ki je prihajalo izza vrat ordinacij ske njami sobe. Preplašena se je ozirala po stenah, po vsem tem tujem, zasenčenem prostoru. Duh po zdravilih. In še po nečem neopredeljivem. Da, še bi se lahko vrnila. Toda sedla je in vzela v roko tujo revijo. Besede, ki jih ni razumela. In če bi jih bila tudi razumela, bi jih ne mogla brati, vrste so se ji spajale pred očmi v dolge, sive brazde. Iznenada jo je obšla taka stiska, tak strah pred nečim, da bi bila na glas zajokala. Vrgla je revijo na mizo in hotela oditi. Tedaj so se odprla vrata or-dinacijske sobe. Visoko gospo, ki je šla mimo nje, je videla le kakor v megli. Zravnik je stal na pragu, jo opazoval skozi rožene naočnike in si gladil brado. “Izvolite, gospodična!” Zdrznila se je. Ah, da, saj res. Zdaj ni bilo več druge poti. In nazadnje je bilo prav tako. Posilila je smeh in igrala ravnodušnost. Vstopila je in sedla na ponudeni ji stol. “Kaj vas je privedlo k meni?” “Slabo se počutim.” Ne, saj ni lagala. V tistem trenutku se je res čutila bolno. Ujela je zdravnikov nasmeh in se pogledala v zrcalu. Pač, bila je bleda, vendar ji rdečica še ni popolnoma izginila z lic. Na pogled je prekipevala od zdravja. Nekam osramočena se je ozrla v okno. “Kaj čutite?” Kaj čuti? Kako naj pove? Vsa se je zmedla, iztežka je požrla slino in naštela nekatere znake. Nenadoma je umolknila. Gledala je, kakor da bi hotela tisto, za kar ni našla besed, razodeti z očmi. (Dalje prihodnjič} ------o------- Rev. Leon Kristanc: Skromni - žalostni pirhi pred 25 leti (Nadaljevanje) “Zdrav duh v zdravem telesu” — to je bilo tudi pravilo za vso taboriščno mladino; telovadba in šport sta bila dobro negovana. Upam, da se pravilno spominjam, da so vso tozadevno skrb imeli v rokah Gusti Čop z Jesenic na Gorenjskem, mladi Fr. Grmek in Stane Šega v zvezi s starostama slov. telovadcev Janezom Varškom in Ivom Kermavnerjem, katera sta bivala menda oba v špittalskem taborišču. Zbrali so takoj v začetku lepo število fantov in deklet in so vadili ne le s prostimi vajami, gojili so talno telovadbo, lahko atletiko, nogomet in orodno telovadbo. Orodje so si izposodili v mestni gimnaziji, športno igrišče so si sami uredili. V deževnih dneh so vadili v dvorani, ob lepem vremenu pa zunaj na travniku pred 14. barako. Tam so priredili tudi javni telovadni nastop. Blago za telovadne obleke je dala na razpolago UNRRA, izdelali so domači krojači in šivilje v šivalnici. Nastopilo je nad 150 fantov in deklet s prostimi vajami in realnim pohodom ob prenašanju godbo po zvočniku. Angleži so povabljeni gostje iz mesta so strmeli nad strumnim in enotnim izvajanjem obširnega programa in občudovali telesno lepoto slovenske begunske mladine. Slovenski begunski telovadci, povabljeni tudi iz drugih taborišč, so s svojimi nastopi na drogu, bradlji, krogih in konju zadivili Angleže in Avstrijce. Enako kakor slov. begunska pesem, nas je tudi mladina s svojim odličnim telovadnim nastopom lepo predstavila svetu in nam pridobila novih prijateljev. Iz taborišča so delali izletniške ture na bližnje visoke gore Dolomite; najbolj znana je bila zelo strma Sandspitze (2863 m. kot naš slovenski Triglav) z lepim in visokim križem na vrhu. P. Fortunat Zorman (sedaj u-rednik mesečnika Ave Maria) je bil s svojimi dijaki in dijaki-in prijatelji v poletnih mesecih mesečno vsaj enkrat tam gori. Je bila tura kar huda, da so celo vrvi uporabljali in je bil ponosen, ko so križ imenovali “Fortunatov križ”. Še bolj dobil še koga sebi primernega in sta kar izginila za par dni in v družbi se vzpenjala in plezala na “Veliki Zvonar”, kar pa je bila res prava tura; saj je bilo treba poleg vrvi se poslužiti tudi derez (crampoons) preko zamrznjenega snega in ledenika — zlasti pri izhodu od koroške strani: Heiligenblut — 'Sveta Kri. Na vrhu je bil visok, železen križ, vedno v ledenem oklepu — kraljestvo večnega snega. V bližini Križa je v skalo vsekana votlina, kjer je debel steber s skrbno vdelano in z vratci zaprto vdolbino, v kateri je z verigo pritrjena velika, v usnje vezana knjiga za vpis “srečnih gorskih obiskovalcev” in štampiljka. Vse to mi je še dobro v spominu, ker sem med “srečnimi obiskovalci” bil tudi — jaz, pisec teh spominov. Bil je nekaj izrednega, zato naj se ob tisti tudi malo več pomudim. V Kalsu — zadnja tirolska vas s farno cerkvijo, je kot begunec kaplanoval slovenski duhovnik, za katerega je msgr. Jagodic imej važno in nujno pismo. Mene je prosil, naj mu ga izročim in prinesem čim preje mogoče odgovor. Bilo je v drugi polovici septembra 1946, ko sem v zgodnje jutro hitel proti lienški pošti, da bi se peljal s poštnim avtobusom tja, nad 36 km v hribe. V veliko začudenje dobim pred pošto zbrane obraze iz taborišča: Gusti Čop, Janez Var-šek, brata Stane in Albin Šega — dentist. Povedo mi, da gredo na Grossglockner, da je vremenska napoved ugodna in so bili vsi za turo potrebno opremljeni. Zavidal sem jih in jim povedal vzrok svoje poti. Povabijo me, naj se jim pridružim vsaj do koče; pa jim povem, da tudi do tja nisem primerno opravljen, povrhu pa “z mojo pokvarjeno roko”, katera je bila takrat še zelo občutljiva. V Kalsu smo se razšli in sem jim voščil srečno pot! Kolegu povem, da bi se rad z odgovorom že zvečer vrnil “domov” v taborišče, povem mu tudi, v kakšni družbi sem prišel. Pa pravi: “Zelo mi ustrežeš, če odložiš povratek na, jutri, ker sem z delom zelo zaposlen in še šola se je začela; do jutri bi pa že lahko dal zaželjen odgovor. Vreme je še sončno, jesensko, toplo; stopi za njimi in pri zadnji koči se ustavi čez noč, oni naj pa gredo naprej, jutri se pa vrnite. In če imate kaj cigaret, navdušenega hribolazca se je iz- hranite, bodo dobrodošle, župni- kazal mladi kaplan g. Ciril Lavrič (sedaj izseljeniški duhovnik v Astriji), ki je bil na naj višji avstrijski gori Grossglockner (3798 m ali 12,461 čevljev) vsak mesec vsaj po enkrat. Skromen v svojih potrebah si je prihranil nekaj konzerv, radi varnosti je ku jih zelo manjka.” Nasvet se mi je zdel posrečen. V naglici mi je dal nekaj za na pot — kar mimogrede sem se poslužil in hitel za njimi, da jih ne zgrešim. Na ovinku sem zavriskal in vpil, spoznali so me in kmalu smo bili skupaj. V živah- 2aman. irj sftati, še trdovratneje ji je ši od brezhibnih diamantov. Tesnoba se ni dala Brezhibni rubini so redke j- nem pogovoru smo prišli do pastirske koče, se okrepčali s planinskim mlekom in že hiteli do naslednje. Tam so že pospravljali, da naslednje jutro z živino odidejo proti dolini, da bi jih morebitna nenadna vremenska sprememba ne prehitela. Povedali so nam, da je zadnja koča sezonsko že zaprta, ključ pa dobimo na gotovem, skritem mestu — ker sem bil v kolarju, so nam zaupali — in naj ga pri odhodu zopet tam varno spravimo/ Računajoč z že kratkim jesenskim dnevom smo se spustili v breg; kmalu smo prišli že v samo ruševje in že v sneg. Pred sončnim .zahodom smo bili že pri koči “Adlersruhe” (Orlov počitek). Z lahkoto smo dobili ključ in prišli do drv in si skuhali skromno konzervno večerjo, tudi mleko smo imeli s seboj. Imeli smo samo 4 dereze (crampoons), pa vsi dobro okovane čevlje, zimske nogavice, jopice in kape. Naslednje jutro so še v mraku spili topel čaj, si navezali dereze, voščil sem jim vso srečo, in so se spustili v breg in v sneg in led. Bilo je mrzlo in skozi okno sem jih opazoval. Čop je bil v domovini znan triglavski gorski vodnik, kako spreten in gibčen je bil v koraku. Kmalu so mi izginili izpred oči. Kako rad bi se jim pridružil, pa nisem niti malo bil za tako turo opravljen in povrhu še revež v roki! Čez kake tri ure so se že prismejali in privriska-li, da je tura varna in sneg in tudi led kot nalašč za plezanje. “Gospod, kar z nami pojdite, take prilike ne bo več: biti tako blizu naj višjega križa v Avstriji in v tako čudovitem, lepem vremenu; mi gremo radi Vas še enkrat tja gori.” “Nimam čevljev za to in prelahko sem oblečen,” — v srcu sem si pa želel, da bi se me ja usmilili za to srečo. “Nič skrbi. Albin je bil že tam gori, navezali vam bomo njegove dereze, oblecite njegovo jopico, rokavice in kapo, pa korajžo, boste v naših rokak!” Opremili so me, in ko so mi dali še vrv okoli pasu in pod rame, sem naredil križ, in že sem nerodno stopal v težkih derezah po v soncu se lesketajočem snegu za vodnikom, ostala dva sta stopala za menoj. Tura že v začetku ni bila lahka in strmina, skale v snegu in ledu. Veter je nosil pršič v oči, in sproti brisal sledi stopinj, vsepovsod sama belina. Skalni greben je bil tu pa tam tako ozek, da smo jahaj e si pomagali naprej in sem si z roko in s koleni pomagal. Gorske kavke so nas obletavale, pa ni bilo časa jih opazo.vati, en sam nepreviden korak ali le pregib utegne biti usoden! Po dobri uri, ko so živci in vsi udje napeto delovali, smo bili že na vrhu. Nudil se nam je čudovit, nepozaben pogled in razgled. Nebo čisto, jasno in so v soncu in snegu žareli bližnji in daljni gorski velikani. Proti vzhodu se je v daljni daljavi blišča! Triglav, “najlepši biser vseh gora, podoba naše domovine, ljubezen našega srca” (Gregor Mali). (Dalje) Mansfield stavil predlog, naj A- field bo imel premalo časa, da merika odpokliče iz Evrope po- pridobi širšo podporo svojemu lovico svojih čet, se je takoj o-'predlogu v Senatu. Za Nixono-glasil Brežnjev in ponovil pred- vo stališče sta se izjavila med log, na se umik čet uredi sporazumno med Sovjetsko zvezo in Ameriko. Svet je videl v potezi Brežnjeva sovjetsko željo, da Moskva dobi v Evropi varno za-ledje v sporu proti Kitajski. V j resnici je igrala pri Brežnjevu nič manj tudi želja, da bi sovjetska javnost, pohvalila ta korak in se tako posredno privadila misli, da Brežnjev spada tudi na mesto A. Kosygina. Šele potem bo Brežnjev to, kar je bil Hruščev. drugimi bivša predsednika Truman in Johnson. Moskva smatra čistko v Egiptu za notranjo politiko republike KAIRO, ZAR. — Znani list Al Ahram je objavil poročilo iz Moskve, v katerem je rečeno, da smatra vlada ZSSR zadnje spremembe v Egiptu za domačo, notranjo stvar Egipta. Izjava je važna v toliko, ker je odstavljeni Ali Sabri, vodnik zarote proti Sadatu, splošno veljal za vodnika pristašev Sovjetske zveze v vladi Egipta. Kes// iz Slovenije Najglobja podzemska jama Ljubljanski jamarji so si zadali težko nalogo, odkriti nadaljevanje Pološke jame nad Tolminom. To jamo so pokrili in raziskali v dolžini 700 metrov leta 1924 člani planinskega kluba “Krpelj”, temeljiteje pa so jo začeli raziskovati idrijski jamarji leta 1964. Ljublanski jamarji so bili letos aprila v jami kar tri dni, raziskali so jamo v dolžini 9.4 km z višinsko razliko 514 m, kar je nov višinski jamski rekord v Sloveniji in Jugoslaviji. Zenkana jama na Hr-vatskem, ki so jo leta 1969 raziskali prav tako ljubljanski jamarji in je imela dosedaj jugoslovanski višinski rekord, ima samo 361 m višinske razlike. Po-loška jama še ni v celoti raziskana in si jamarji obetajo še dela. (Najgloblja jama na svetu, kar jih je doslej odkritih, je Goufre Pierre Saint Martin v Pirenejih s 1300 m višinske razlike.) Moški dobijo delo Nixon vneto pripravlja dvoboj z Mansfieldom WASHINGTON, D.C. — Ce bo šlo vse po programu, bo Kongres imel jutri priliko povedati svoje mnenje o sporu med predsednikom Nixonom in senatorjem Mansfieldom, ki predlaga, naj ZDA umaknejo iz Evrope polovico svojih vojaških sil (150,000 mož). Nixon je začutil, da je Mansfieldova akcija • nevarna igra zanj in njegovi evropski politiki, zato je šel iskat zaveznike za svoje stališče. Pretekli teden je nabral 24 od-j Tw ličnih javnih delavcev, pred- Zanesljivo^za^splošno hišno vsem politikov, pa tudi nekaj čiščenje, malo likanja, po dve vplivnih časopisov, ki vsi brani- dni na teden Stalno delo na jo Stališče vlade ZDA. Mans-1 vzhodni strani. Kličite 831-9958 no 4. popoldne. -(98) Mizar dobi delo Izkušen ali pripravljen se izučiti v izdelovanju omaric. Stalno delo! Oglasite se osebno na 17529 So. Miles Avenue. (102) Zenske dobijo dešo MALi OGLASI Iščejo stanovanje Mirna stranka išče pet sobno stanovanje v bližini Grovewood okolice. Kličite 431-0628 in pustite naslov. (14, 19 maj) MALI OGLASI V najem Na 5385 St. Clair Ave., trgovina z stanovanjem. Kličite po 6. uri pop. KE 1-9413. (100) V najem Oddamo 5 sob spodaj na 1193 E. 169 St., pri Grovewood. $110 mesečno. Starejša dvojica ima prednost. Kličite zvečer med 7. m 9. uro 481-6267. (99) V najem 3 čiste, zračne, neopremljene sobe s kopalnico in garažo se oddajo eni ali dvema osebama na 1185 E. 61 St. tel. 361-1758. 19, 21 maj) V najem Oddajo se 3 neopremljene sobe in kopalnica odraslim na E. 71 St,, blizu St. Clair Ave. Kličite 361-0989 po 5 uri pop. ' (102) Naprodaj posestvo 34 akrov, na 6465 Rt. 307, Har-persfield Twp. Ashtabula County. Pročelje 676 čv., 2 hleva, 20 akrov jabolčnih dreves, nekaj češpelj, hladilno poslopje za sadje, gozd, velika hiša, 3 spalnice z velikimi garderobami, 1 soba, pol kopalnice zgoraj. Spodaj kuhinja, jedilnica, dnevna soba, pisarna, kopalnica, vsa trda tla, vsa hiša podkletena. Zadnja cena $50.000. Za ogled kličite: Geneva, O., 1-466-4719. (99) Hišo prodam 10-sobno za dve mali ali eno veliko družino, v fari Marije Vnebovzete. Ima 2 garaži. Kličite zvečer po 5. uri: 481-1114. GOO) Zakonca Iščeta štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu | ali v bližini E. 185 St. Kličite 486-4265 (100) NI BILO PRIJETNO — Mladi ljudje se v zadnjih letih radi pode na motociklih po naši deželi in pri tem povzročajo ljudem vsakovrstne sitnosti. Tale jih je nakopal sam sebi, ko je po nerodnosti telebil v blato. Brežnjev leze proti vrhu MOSKVA, ZSSR. — Ko se je L. Brežnjev spravil v politbiro, je bil tam “enak med enakimi” na zadnjem (24.) partijskem kongresu je pa postal “prvi med enakimi’. V tej lastnosti zastopa le on partijo pred domačo in mednarodno javnostjo. Zato se tudi toliko briga za mednarodne dogodke in hoče pri njih igrati svojo vlogo, seveda v svojo politično korist. Po tej poti bi rad prišel do položaja “edinega med enakimi”, kol sta bila'pred njim Stalin in Hruščev, da ne omenjamo Lenina, ki je bil pa za partijo še nekaj več kot edini, saj je stranko splch ustvaril in s pomočjo Trockega obdržal na političnem površju. Brenžjevu pri tem poslu ne bi mogli odrekati določene spretnosti. Ko je ha primer senator Hiša naprodaj 8-sobna enodružinska hiša na |E. 174 St., blizu Lake Shore Lastnik prodaja v bližini Sv. Vida, na Prosser, I 4-družinsko hišo z aluminijasto j ^V ____ ______ St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph devinski referent prof, Janez Seveb Malečkar; nadzorni odbor: Kristina’ — Koncilja. Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo, v mesecu Boldin, Frances Somrak. Štefka ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Mate Resman; Podpredsednika: Peliks Breznikar, Branko Pogačnik; Tajnik: Vili Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Frank Blatnik, Jože Cah, Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, Jože Leben, Emil Mauser, Edward Podržaj^ Stanko Frisian, Jože Žnidaršič. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze ENA ROKA MU SE OSTANE — Mlad orangutanček v živalskem vrtu v Bufjalu, N.Y., maha z eno roko v pozdrav, ko se z drugo in z eno nogo drži posode, v kateri ga kopljejo. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko;- tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Joseph Ferra. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen. AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor! Josephine Platner, Frances Žagar, Robert Gerbic. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Cleveland. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Matt Novak, Podpr®3 Ilc, Tajnica: tR® Saranac Rd. I"? Znidarsi®' rfOfl® sednik: Metod Osredkar—15721 9789, Blagajnik: John Odborniki: Pepca Kamin, Škrlj, Edi Mejač, John J. Vidm3 j Frank Leben, Preglednika: Jun Švajger, Miro Odar. BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Predsednik Msgr. F. M. ScheP ger, podpredsednik Rev. Thorn Andary, eksek. taj. in urednik ?^ Howard Brown, tajnik Mr. Bern3rs Lambert, blag. Rev. T h o m3 Ruppe. Letna članarina $1, P° porni član, letno $5, dosmrtno čl* stvo $50.00, dosmrtno članstvo z' družine in. organizacije $100.00. člani dobivajo The Baraga Bullet^' ki izhaja štirikrat na leto. Drust krije stroške za delo za priglašen škofa Baraga blaženim in svetn kom. _. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DKV STVO 1.0ŽK K noLTNA . Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Frank Baraga Jr. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnine in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ah pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., As/toria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zt)9 dečkov in deklic pod vodstvo učitelia Rudija Kneza, 679 E. j St. Cleveland, Ohio 44110, telef®' 544-4256. Poslovodkinja ga. Mar1® Lavriša, 1004 Dillewood Rd. * 481-3768. ___ TRETJI RED SV. FRANCIS®^ Duhovni vodja Kev. JuHu Slapsak, predsednica Mrs. Franc Lindič, tajnica Mrs. Frances P®** blagajnica Mrs. Mary F-am3^ Shodi so vsako drugo nedeljo mesecu ob 2 popoldne v cerkvi s Lovrenca v Newburghu. ___ ZELENA DOLINA .-.v Predsednik Karl Fais; Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 33 4108; blagajnik Rudi. Kristavn-] gospodar Jože Zelenik; odbom1 John Vinkler, Rozi Fais, Ivan ^ Kristavnik, Ivanka Zelenik, Anf?e Kavas in Sophie Vinkler. ____, ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB i. Predsednik Elto Erzetič, y predsednik Renato Cromaz, nik Frank Zorman, zapis Max -1 s0 ven, oskrbnik Elio Erzetič. Se]® * j vsak drugi petek v mesecu P Edyju Petricku, 26191 Euclid BELOKRANJSKI KLUB , Predsed. Matija Hočevar, predsed. Max Traven, taj. V1 ^ Rupnik. 1846 Skyline Dr., Richno® Hts. 17, tel. 261-0386, blag- ul°d Mauser, zapis. Milan Dovič, f?°sP,ey Frank Rupnik, nadzor. Stan. p Zagorc, Matija Golobič in J ° Dejak. Kuharica Mary Ivec.