rtsnma pavsaftrsmk Leto IV.. štev. 88 V LfuDf Jani, so Dota dne 14. aprila 1923 Posamezna Stav. stane 10H _ _ • « t lith»l» ob 4 zlutraf. Stane mesečno 12-50 Din za inozemstvo 25'— a neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnfàtvo; Ljubljana. Praêarao*« u!. St 54. Telet 11 ožil posle pokrajinskega namestnica. radikalcem ne bi bilo težko ugodi-:i prvi od teh dveh zahtev. Ko so lde-'ikalci zakonodajno avtonomijo ie žrtvovali, jim ne bo težko zadovo-jiti se 8 «pokrajinsko avtonomijo», kakršno si zamišljajo gospodje radikali, tli pa največ tako, kakršna je bila v žloveniji takrat, ko je bil deželni pred-:ednik dr. Brejc. Ako naj pomeni «pokrajinska avtonomija» suspendiranje ustavne proveabe, potem ie videti, da bi klerikalci v Sloveniji radi vladali brez sodelovanja in kontrole ljudstva ~ oblastnih in srezkih skupščinah. V tem slučaju ne more biti nobenega dvoma, da je drugi komunikž, ki je bil izdan o nadaljevanju sestanka v Zagrebu le pesek v oči javnosti, če :adi se v njem poudarja izprememba •ežima v duhu ustavnosti in zakonitosti ter izboljšanje administracije v iubu samouprave.» Ni čudno, ako je 'adikalec Janjič izrazil svoje prepričanje, da radikalna stranka takoj sprejme spremembo režima in pokrajinske ivtanomije. Značilen je pTeokret v klerikalni prfi-tikL 6. aprila je «Slovenec» še primerjal Z- Pašiča z Metternichom ter mu očital »litiko «forivurštlarije». Včeraj in pred-v«rajšnem so delegati SLS v Zagrebu ---istall, da gre naš državni voz po sta-r«n, pred volitvami baš od klerikalcev toliko grajanem m «Usojenem starem lto-■ovozu. Računi klerikalcev ne bi bili napačni, li:o bi jih odobril radlkalski klub in ako hi klerikalci ne pozabiH, da so 18. marca prevzeli vso odgovornost za izpdnjenje veKh ohljub. Federalisti pristajajo na odgoditev revizije ustave REZULTATI ZAGREBŠKIH POGAJANJ. - RADIČEVCI OSTANEJO DOMA. ZAVEZNIKI GREDO V BEOGRAD Zagreb, 13. aprila, r. Danes dopoldne so se v palači veleindustrijalca Prpiča nadaljevali razgovori zastopnikov bloka z odposlancema radikalne stranke dr. Gj urici čem in dr. Janji-denn. Razgovori so bili le informativnega značaja in ni bil izvršen roben skiep. Zastopniki bloka so predbaciva-li radikalnima odposlancema zlasti sedanjo slabo administracijo. Radikalna odposlanca sta zahtevala, naj jima Radič pismeno izroči svoje zahteve, do česar pa ni prišlo in sta si mogla delati odposlanca samo l>eležke, na podlagi katerih bosta poročala glavnemu odboru svoje stranke. Na vprašanje, kak vtis ima od dosedanjih pogajanj, je eden od radikalnih odposlancev izjavil vašemu poročevalcu, da je bil včeraj vtis jako dober, daues pa že ne. ker je izvedel mnogo, kar mu še ni bilo znano, in je treba zato stvari resnejše presojati. Ali pride Radič s svojimi poslanci rta skupščinsko sejo dne 16. t. m., ali ne, še ni znano. Pač pa prideta dr. Korošec in dr. Spaho z vsemi svojimi pristaši. Popoldne ob 4. se je nadaljevala konferenca. Potem je dr. Korošec odpotoval v Ljubljano na sejo izvrševal-nega odbora klerikalne stranke. Smo-dej in dr. Brejc pa sta ostala v Zagrebu. Po seji eo se zastopniki odpeljali na Mirogoj. kjer so posetilj grobove Preradovica. Šeuo°. Račkega in julijskih žrtev. Nato ?o sli v Šestine na grob Ante Starčeviča, potem pa so se vrnili v Radičevo vilo. SLUŽBENI KOMUNIKE. Zagreb, 13. aprila r. O današnjem dikalne stranke dr. Marko Gjuričič In tajnik dr. Vojislav Janjič sta se sestala'k poldrugo uro trajajočem razgovoru s predsednikom HRSS Radičem; na razgovoru se je ugotovilo, da i narod-noradikalna stranka i HRSS smatrata za potrebno in mogoče, da se vsa medsebojna sporna vprašanja med Hrvati in Srbi rešijo z vzajemnim sporazumom. Potom sta se oba odposlaaea posvetovala s predsednikom HRSS, s štirimi odposlanci SLS in tremi odposlanci JMO. Imeli so dva daljša razgovora. v k?ter'h se je konkretiralo več točk, ki naj bi sc izvršile kot pred-pogoj sporazuma in se tičejo izpre membe režima v duha ustavnosti in zakonitosti ter izboljšanja administracije v duhu samouprave, katere more najlažje rešiti homogena vlada narod-noradikalne stranke. Po sporazumu v teh glavnih praktičnih stvareh se bo ravnalo tudi držanje vseh zastopnikov navedenih strank pri otvoritvi narodne skupščine dne 16. t. m. Sklenjeno je, da se razgovori nadaljujejo v svt-ho definitivnega sporazuma.» Komunike se v Zagrebu presoja tako. ua so si stranke razdelile vloge. Radič ne gre v Beograd, Korošec in Spaho pa gresta v B' ograd. Radikalci sestavijo homogeno vla lo in dajo ra-didovcem na Hrvatskem široko svobodo v administrativnih vprašanjih, enako tudi dr. Korošcu v Sloveniji, dečim si glede dr. Spaha še niso na čistem. kako vlogo mu bo dala radikalna stranka v Bosni. Sporazum med Radičem in Pašičem je torej v glavnem naperjen proti demokratom in proti eventualni koaliciji radikalcev z demokrati, vendar pa se v Zagrebu Stambolifski d zunanji in notranfi politiki UPANJE V SPLOŠNO REVIZIJO MIROVNIH POGAJANJ. - STA-BILNOST V BOLGARSKI POLITIKI. - ODNOŠAJI Z JUGOSLAVIJO posvetovanju in njegovih rezultatih je j raiun:i- ¿J radikalci z Radičem ne mi bil izdan sledeči komunike «Predsednik poslanskega kluba ra- slijo resno. Sofija, IS. aprila, g. Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski je na važnem zborovanju govoril o notranji in zunanji situaciji Bolgarske. Najprej je kratko orisal mučno borbo zemljoradniške stranke pred vojno 1912/1913. Zemljorad-niški savez bil proti vsaki vojni, tudi proti vojni s Turki. Tedaj smo govorili, Ša monarhizem stavlja svoje zahteve na prvo mesto pred narodnimi zahtevami in nismo mogli razsoditi, ali bo monarhizem dovede! Bolgarsko na dobro pot. Bolgarska bi se bila mogla pogoditi z zmagovalci in ne bi pretrpela toliko, kolikor je morala potem pretrpeti. O neuiPski mirovni pogodbi je Stambolijski rekel: Ko sem podpisal to pogodbo in ko so me vprašali, zakaj sem tako miren, sem odgovoril novinarjem, da bo ta pogodba itak padla, in prav sem imel s svojim prerokovanjem. Po treh letih pada ta pogodba in izvršila se bo njena revizija Vse, kar obstoja, nosi v sebi proces razpadanja, in šele po tej katastrofi vidim možnost, da Bolgarska vati svoja zemljišča. Izdelali smo tudi po- Svoji stranki prorokuje Stambolijsk' veliko bodočnost. Zemljo radniška organizacija. se imenuje zemljodebki narodni savez. Prvi del: zemljodeljski bo vlada državo 20 let, potem pa bo vladal drugi del: narodni. Pašič vlada v Srbiji od leta 190S do sedaj. Bratianu v Rumanij vlada tudi 90 let, videli boste, da se be tudi v Bolgariji držal zemljoradniski ka binet 20 let-. Naša moč je: žrtvovanji samega 6ebe. Naj se naši nasprotniki n» nadejajo, da na« bodo oplašili z bom bami in atentati. Glede odnošajev do Jugoslavije jt Stambolijski rekel: V Nišu smo se «po razumeli s Srbijo; da čuvamo svoje meje, sporazum se bo v najkrajšem času ©V javil in ne vsebuje nobenih klavzuL V sporazumu smo 6e obvezali, da ne po stimo preko našega ozemlja nobene vojske niti razbojniških tolp. ZedinDi smo se tudi glede vprašanja dvolastninskib posestev ob meji, da morejo i naši i jugoslovanski podaniki svobodno obdelo- ustvari svoje nacionalne ideale. Ti ideali se bodo kmalu izvojevali in tedaj se bo sestala tudi velika svetovna konferenca, da ustvari pravi mir. stopek za politično amnestijo v Mace-doniji ter je jugoslovanska vlada obljubila, da bo to vprašanje dobro proučila. Posvetovanfa v Londonu in Parizu KLOTZ NADALJUJE LOUCHERJEVO NALOGO V LONDONU. -BELGIJSKI MINISTRI V PARIZU. — V PORUHRJU JE TEKLA ZOPET KRI. Radikale! v negotovosti MARKOVIČ NE VE POVEDATI NIČESAR. — VLADA ODVISNA OD RADIČEVIH MUH. VLADIVOSTOK V PROTI-BOLJŠEMŠKIH ROKAH? Pariz, 13. aprila, e. «Matin» poroča \z Moskve, da so protiboliševiki po težkem boju zasedli Vladivostok. Rdeče čete se nahajajo nekaj milj pred mestom r čakajo oiačcnj, da ijvedejo orr.tina- Beograd, 13. aprila, s. Minister pravde dr. Markovič ¡e na današnjem sprejema novinarjev izjavil: *Dobili smo iz Zagreba poročilo, da sta se naša delegata dr. Gjuričič in dr. Janjič sestala z zastopniki revizijonisiičnega bloka in na dopoldanskih in popoldanskih posvetovanjih razpravljala o vseh vprašanjih, radi katerih sta prišla Radičeva odposlanca v Beograd. Naša delegata se danes dopoldne zopet sestaneta z zastopniki bloka in se vrneta zvečer v Beograd, da poročata kluba, ki Ima jutri, ob 10. svojo sejo. Na vprašanje novinarjev, kaj pričakuje vlada od razgovorov z Radičem, je minister dr. Markovič odgovoril, da se pričakuje, da Radič jasno očrta svoie politične poglede in jih konkretno formulira. Potem se bo videlo, ali je mogoč sporazum ž njim. Na vprašanje novinarjev, ali vlada pri teh razgovorih stoji neomajno na stališču dTžavnega in narodnega edinstva, ie minister odgovoril: «7'ega ne vem; nisem pooblaščen da dam o tem izjavo. Ko bodo znani konkretni predlogi in se bodo naznanili poslaniškemu klubu, je ta edini kompetentev, da odgovori na to vprašanje.» Na vprašanje, ali vlada s temi razgovori z Radičem priznava, da obstaja hrvatsko vprašanje, je dr. Markovič odgovoril, da Radlčevci porabljajo izraz «hrvatsko vprašanje» kot oporišče za nezadovoljstvo na Hrvatskem. Dr. Markovič je končal: «Od teh pogovorov z Radičem bomo imeli koristi mi in drage stranke ker bomo končno vedeli, kaj Radič pravzaprav hoče. Nezadovoljni ministri. Beograd, 13. aprila, p. «Pravda» poroča: Danes popoldne je g. Pašič sprejemal ministre drugega za drugim ter jih obveščal o situaciji. Od 3. — 4. sta bila pri njem dr. Markovič in Supilo, potem pa Velizar Jankovič, Miletič in Vu- kičevič. Sodeč po razpoloženju ministrov pogajanja v Zagrebu niso uspela. Izjavili so, da iz teh poskusov ne bo nič. Ministri so prišli do zaključka, da Radič v stvari uganja samo taktiko, da bi razcepil radikalno stranko. Odmevi demokratske skupščine. Beograd, 13. avgusta, g. V političnih krogih se živo komentira seja, ki jo je imel včeraj glavni odbor demokratske stranke. Posebno se živahno omenja govor predsednika Ljube Davidoviča, ki jestva odvažanja premoga in koksa iz Po- Pariz, 13. aprila, j. Belgijski ministri so včeraj ob 1.30 ponoči dospeli v Pariz. Konferenca ee je pričela ob 4.30 in je trajala do 7. popoldne, nakar se je odgodila do jutri. Na Quai d'Orsayju so danes izjavili, da konferenca ni imela senzacionalnega značaja. Razpravljalo se je le o tehničnih vprašanjih, ki so v zvezi z ruhrsko zasedbo. O Loucheurjevem potovanju v London se baje ni govorilo. Odločno se zanika, da se je razpravljalo o ici>aracijskem načrtu, M ga ;'e ob-jivil »Matin». Lradni komunike o konferenci veli: «Francoska in belgijska vlada sta slejko-prej odločeni, nadaljevati akcijo v Po-ruhrju, dokler se Nemčija ne odloči staviti direktnih predlogov glede svojih re-paracijskih plačiL Ministri so razpravljali o odredbah za akcentnacijo svojega pritiska, kl bo toiiko časa trajal, da se doseže zaželienl cilj. Razen tega se je diskutiralo o vprašanju ureditve In var- med drugim izjavil sledeče: Parlamentarna situacija danes ni ugodna, vendar so v prvi vrsti v skrbeh oni, ki so do-vedli državo v sedanjo situacijo. Priznavam, da sem se razgovar.ial z gotovimi ljudmi v Zagrebu, ne pa z Radičem. Kaj pa sedaj dela Pašič? On pošilja svoje ljudi v Zagreb, da privedejo Radičevce v Beograd na pogajanja. Jaz sem se razgovarjal kot privatni človek brez vsake obveze za stranko, Pašič pa se razgovarja kot predsednik vlade, torej pada iz nedoslednosti v nedoslednost. Pašič je razgnal koalicijo radi neke opa-snosti s strani demokratov, sedaj pa bo zahteval, da rešimo državo iz nevarnosti, v katero jo je baš s tem pahnil. Ko pa smo se mi razgovarjali, a ne pogajali z Zagrebom, Je metal kamenje na nas, sedaj dela sam še vse kaj drugega.» Danes so prispeli v Beograd že skoro vsi demokratski poslanci. Jutri bo seja kluba, na kateri bodo razpravljali o si-tnaciji in o dr?anju demokratskega kluba. Radikalni kandidat za predsedstvo skupščine. Beograd, 13. aprila p. Iz radikalnih krogov se doznava, da nameravajo v parlamentu voliti za začasnega, potem pa za stalnega predsednika Marka Gjuri-čiča, predsednika radikalskega kluba, za prvega tajnika pa Janjiča. ruhrja, ki mora postati intenzivnejše. Konferenca se bo jutri postavila na širšo podlago». London. 13. aprila. L BivS francoski minister Klotz, ki se mudi v Londonu, nadaljnje Loucheurjevo delo pod pretvezo, da se hoče povsem neoficielno pogajati s finančnimi in gospodarskimi krogu Klotz je danes pri bančnih in vladnih krogih sondiral teren, kakor trdi «Echo do Pariš», ali bi angleška vlada pristala na francoski načrt, da se Poruhrje ne izprazni, dokler niso plačane reparacije. O svojih obiskih pri Bonar Lawu in L'oydu Georgeu Klotz strogo molči. Sinoči in danes je tudi francoski poslanik obiskal Bonar Lawa. s katerim je imel daljše razgovore, čijih vsebine pa ni mogoče zaznati. Francoski listi ugotavljajo, da bo Franciji samo z angleško pomočjo mogoče streti trmo Nemčije in uvelja^ viti svoje reparacijske pravice. ZOPET NOV REPARACIJSKI NAČRT. Pariz, 13. aprila, j. «Matin» objavlja baje nov francosko-belgijski reparadjaki načrt, po katerem naj bi ae teoretično za reparacijske obveznosti NemSje določila vsota 182 milijard zlatih mark, ki se pa bo faktično zelo zmanjšala. Francija bi od bonov A in B dobila 26 milijard za obnovo porušenih ozemelj. Za Jugoslavijo, Rumunijo in Belgijo bi znašala reparacijska vsota 14 milijard zlatih mark, torej skupno 40 milijard zlatih mark, ki bi se v teku desetih let krile z mednarodnimi posojili Nadalje bi Anglija morala dobiti 10 milijard, čijih plačilo bi se pa odgodilo. Nemčija bi morala s tem kriti vsoto, ki jo mora Anglija izročiti Ameriki, in sicer v anuitetah od 300 do 600 milijonov zlatih mark. Boni C bi se uporabili za medsebojna plačil:', med zavezniških dolgov. Ker pa je deleč Francije večji kot njeni dolgovi, se bo Francija odškodovala s premogovnim: koncesijami v Nemčiji Porenje bi se stavilo pod mednarodno nadzorstvo. Obmejno ozemlje bi se demilitariziralo. KRVAVI IZGREDI V DUISBURGO. Curih, 13. aprila. L V Dnisburgu ji včeraj opoldne 2000 brezposelnih pred mestno hišo demonstriralo za povišanje podpor. Njihove zahteve so bile odbite, nakar eo začeli demonstranti razbijati okr_a mestne hiše. Došla francoska vojaška policija je streljala v množico in usmrtila 4, težko ranila pa 12 oseh. Zasedbene čete eo zasedle vse rudnike trusta Stmnes in prepovedala dostop v jame. Nemci nadaljujejo svojo sabotažo Se leznic in kanalov. Poraz irskih vstaSev Msirif sirska in Mala vest. da odpotujejo min. predsednik šmarna ;unanji minister Darnvarv v kratkem v Praga, 13. aprila j. V političnih krogih inozemstvo, je bila danes razširjena vest, da se pričakuje v sredi prihodnjega tedna poset KRALJICA V DALMACIJI, madžarskega ministra Daruvaryja v Pra-; Beograd, 13. aprila, p. Kraljica Ma gL Na današnji seji madžarske vladne stranke je ministrski predsednik grof Bethien sporočil, da bo madžarska vlada pričela z Malo antanto pogajanja. rija odpotuje v pondeljek v Dubrovnik. V Vinkovcih bo počakala svojo mater. Baeran poskusil samomor London, 13. aprila. L Dne 11. aprila Praga, 13. aprila, j. Dr. Baeran, ki je ; .ie v boju pri Clemanelsu padel vodja ii-bil zaradi veleizdaje obsojen na 4 leta skih vstašev Liam Linch, čigar smrt je ječe, je včeraj ponoči poskusil samomor [ vstaie silno potria in zmedla. Tudi De s strupom. Davi 60 ga našli brez zave- j Valera bi bil kmali ujet pri tej priliki, sti ter ga takoj odpeljali na kliniko nem- ' Včeraj so v Dublinu ustrelili 6 vstažev, šlce univerze. Preiskava je dognala za- | pri katerih so našli orožje. Vsak daa ee strupljenje z veronalom ali morfijem. Iz- j izvrši na dvorišču dublinskega sodišča prali so mu želodec, nakar 6e je dr. Bae- ; cela vrsta eksekucij vstašev, ki se sedaj ranovo stanje nekoliko izboljšalo, tako ! drže s svojo glavno sflo v okolici Oor-da za sedaj ne obstoji nobena življenska ka. Vendar pa njihov odpor ne bo več nevarnost. dolgo trajal, ker nimajo več gmotnir O vzrokih samomora krožijo razne go- sredstev, vorice. vendar pa se meni. da je bila London, 18. aprila, s. Čete svobodne opažati pri dr. Baeranu velika duševna ¡reke države so v Tippedaryju ujele vec potrtost, ker je v listih čital vesti in do- glavnih voditeljev vstašev. Sedaj ]e na kaze o vohunskem delovanju svojega ■ poti gest kolon vojaštva, da ujame Df sina. V njegovi celici so se našla pis- . Valero in njegove zadnje pristaše, ma, iz katerih izhaja, da je hotel izvršiti samomor, da zagotovi svoji ženi po- BUTKIEWICZ POSTANE koinmo in s tem sredstva za življenje. SVETNIK? Dr. Baeran ni mogel spati, vsled česar j Ri^ 13. aprila j. Skupina katoliških rumunsko kraljico Marijo, na kar se bo- _ ______ _ _____ _____________ sta obe skuoai odpeljali dalje v Dubrov- so mu dajali veronal, ki pa ga je sprav- {izseljencev iz Rusije'je naprosila papeža, Budimpešta, 13. aprila, j, V političnih n!k. , 'jal da prihrani večjo množino za sa- ; naj proglasi umorjenega prelata Butkic-kiazih ■» kliub v&em danuntikm noiav. 1 -— 1 monnor. . ^-¿za za svetnika. Kterikaina morala N! Je zlepa tako poučne strani klerikalne politike, kakor njeno stališče do ruskih boljševikov in njihovih nasprotnikov. Dokler so boljševiki divjali zoper meščanske in socijalistične nasprotnike, je stala klerikalna žurnalistika brezpogojno na njihovi strani. Ves čas ni imela žalbesede za nesrečne žrtve sovjetske teroristične politike, dasl te žrtve niso itnele druge krivde, nego da so zastokale svoje posebno politično naziranje in so to naziranje poskušale možato uveljaviti. Ko so nato boljševiki napravili znameniti afront proti pravoslavni cerkvi, smo brali v klerikalnih listih celo slavospeve na ta afront. Šele ko so se propagatorji žive cerkve razvili in razkazal! kot bolj-ševiški provokatorji z očitno brezversko tendenco so polagoma slavospevi utih nili, ogorčenja pa še vedno nI bilo opaziti Med tem pa se Je akcija sovjetskih matadorjev obrnila tudi zoper — predstavnike katoliške cerkvene organizacije. Sedaj pa se je čez noč spremenilo klerikalno stališče do boljševikov, ki so postali naenkrat najhujši brezverci naj bolj zavrženi rušilci visokih kulturnih vrednot. Sedaj šele beremo zgražanje nad brezbožnimi čini boljševikov, ki kon-fiscirajo cerkve, jih izpreminjajo v skladišča, hleve, kinematografe in jih porabljajo v druge primerne potrebe. Ako bi sovjeti že koj od začetka nastopili agresivno zoper katoliške škofe in župnike, tedaj bi bili pri nas znali že ves čas same slabe strani o njih in nedvomno bi naši klerikalci pozdravljali z zadovoljstvom in simpatijami vsa podjetja intervencijonistične politike Evrope in belih generalov. Pravtako je bilo v grško-turški vojni, ki se je razvijala v znamenju najhujših masakrov nad grškim, to je pravoslavnim prebivalstvom. Ves čas niso imeli klerikalni žurnali niti besede ogorčenja za Turke, niti besede sočutja za grške kristjane. Pisali so ves čas za Turke ocenjujoč enostransko v turškem smislu •?rško-turški spor. O kakem krščanskem usmiljenju do bližnjega nismo videli ničesar. Kje ostane pri taki stranki, ki se naziva krščanska ali katoliška resnično krščanstvo, če ga ni v praksi nikjer opaziti. Konstatirati moremo le skrb za katoliško hierarhijo, toreij le duhovniško stanovsko solidarnost, tedaj prav novi iroli-klerikalizem. Dobra lekcija Povodom obiska Radičevih zastopnikov dr. Mačka in dr. Krnjeviča v Beo-•cradu in njunih razgovorov s predstavniki radikalne stranke, priobčuje «Poli tika» članek «G. Maček», ki spada med najboljše odgovore, kar jih je dalo na-časopisje federalistom. «Politika» citira Mačkove besede: «Ideja osvobojenja Hrvatov ni bila pri Srbih vedno. Na to idejo so oni prišli pozneje, ko se jim je po koncu svetovne vojne ponudila priložnost, da prideta v okvir srbske države tudi Hrvatska in Slovenija. Nam Hrvatom je ta stvar zelo dobro znana. Mislilo se je na to, da se bo pojavil odpor pri Hrvatih in Slovencih in zato so našli jugoslovansko idejo: da nI več Srbov, ali tudi ne Hrvatov in Slovencev, temveč da je samo en narod. Mi smo vedeli, da tega ni in da ie ostal ne samo srbski kralj, temveč tudi vse drugo srbsko. In vendar je ta misel pridobila tudi dosti Hrvatov intelektualcev, ki so verovali, da je mnenje o enem narodu točno. Ali ljudstvo je stvar takoj spregledalo. Pravi se, da mora biti dober politik ženijalen, ali pa mora slediti instinktom mase. Hrvatske narodne mase so začutile instinktivno, kaj je na stvari, in nastopile so proti temu. Radikalci so sedaj sprevideli, da tako ne more iti dalje in da je čas, da se srbska oolitika vrne na svoje prejšnje stališče.» Tako je govoril dr. Maček beograjskim novinarjem in «Politika» zavrača te izpade zagrebškega republikanca s prav močno argumentacijo. Po daljšem uvodu pravi «Politika»: «Ker se nismo borili za svobodo Hrvatov ta Slovencev, potem jih seveda niti osvobodili nismo. Pomirimo se s tem in povejmo skupaj ž njim (dr. Mačkom) zgodovini v obraz, da nesramno laže, ter priznajmo radi bratskega sporazuma, ker je to g. Mačku tako potrebno, da mi Srbi nismo osvobodili ne Hrvatov in ne Slovencev. Ali ker so Hrvati in Slovenci danes vendar svobodni, četudi niso vodili nobene vojne za osvoboditev, bi to potem pomenilo, da so dobili svobodo y polomu avstro-ogrske monarhije». «Seveda, se bodo med Srbi našli ljudje, bi bodo rekli, da so ta polom Izzvali oni s svojimi zmagami na Kajmakčalanu, Dobrem polju, Kožuhu, Sokolu, Čukan, na znamenitih kotah 1050, 1212 itd. Vse to bodo rekli Srbi, ki so zdrave pameti, ali malo hitri v besedi. Mi pa niti tega ne bomo rekli, samo radi bratskega sporazuma. Mi, eto, priznavamo, da je nastal polom one strašne čmo-rmene monarhije kar tako, sam po sebi; in ker je prišel sam po sebi, je prinesel svobodo tudi bratom Hrvatom. Ali ta polom je prinesel — v tem se bo g. Maček strinjal z nami — svobodo Istočasno tudi Slovencem in muslimanom in tudi Srbom,, ki Jih je Avstro-ogrska držala v svojih rokah in takrat je držala v svojih rokah tudi Srbe iz Srbije. In tako smo i SI do svobode — rad! navadnega poloma avstro-ogrske monarhije! Skoda, velika škoda je, da se nI javi! g. Maček s to advokatsko iznajdbo pred našim razbitjem solunske fronte! Koliko žrtev bi nam prihranil! Koliko srbskih mater in očetov, bratov in sester in drobnih otrok bi mu bilo danes hvaležno! Morje solz bi nam prihranil. Ali g. Maček se takrat nI pojavil...» Dr. Maček pravi dalje, da je ostal tudi srbski kralj in vse drugo srbsko ta «Politika» odgovarja: «Tu smo menda res napravili napako. Ko je prišel ta kralj v Beograd, že poprej na Krfu proglašeno prestolico vseh Srbov, vseh Hrvatov in vseh Slovencev, posut s cvetlicami ta venca, ne bi smel niti pomisliti na to, da mu je treba še ostati, ker, glejmo, to mu sedaj očita g. Maček, ker to ovira sedaj bratski sporazum. Vsak drugi kralj bi mogel ostati, vsak drugi in z drugačnim imenom, samo ne ta, ker je — srbski! In končno, ako bi se on moral odstraniti samo zato, ker je Srb, bi se morali odstraniti tudi vsi oni, katerim na čelu Je prišel v Beograd, ker, ako je on prinesel Hrvatom suženjstvo, ne svobodo, so ga prinesli tudi oni ta oni so tudi Srbi. «Vsi ti ne bi smeli ostati, ali bilo je zelo potrebno, da «ostanejo» Spaho, Korošec, Radič, Maček, Predavec, Krnjevič — da bi prišlo danes do bratskega spo- zatajiti in Mati svo$S aotaEofejiafor na Koroškem in Štajerskem. Klerikalna politika je pač vedno preračun jena za slepilo lahkovernih ljudi in klerikalci hočejo vedno biti nekaj druzega, kar bi morali biti, če b: imeli v sebi kaj slovanskega čuta. V Avstriji so za skledo leče prodajali in v službi Nemcev denuncirali Slovence, v Jugoslaviji nočejo biti Jugoslovani. Potegujejo se za Bolgare, Hrvate, zlasti pa Srbe mrzijo na vso moč. Sedaj be-sedičijo o slovanstvu, če bi se pa to Po svefrt f Spori flvnnafcfl Ifnnrrnc ft-oHo intar. rr-jt---- _«.»___run / razuma!» «Mi smo želeli in želimo bratski sporazum. Na ljubo temu sporazumu smo zamenjali vse. kar se je dalo zamenjati: zastavo, našo s slavo ovenčano zastavo, saj se Je dala lahko pobarvati, ta tudi ime smo zamenjali, saj je bilo lahko mesto Srbi napisati Srbi, Hrvati ta Slovenci, in grb saj je bilo lahko dvoglave-mu belemu orlu sprejeti na svoja pisana prša tudi hrvatska rdeča ta srebrnasta polja in slovenske šestorožarne zlate zvezde ta tudi polumesec. Vse to je bilo mogoče storiti, ni pa mogoče zamenjati srbsko kri v kralju ta vseh onih borcih, ki so Izkoristili polom Avstro-ogrske ta zasužnjili Hrvatsko in Slovenijo! To je, g. Maček, nemogoče. Naša dobra volja je tu, aH, kakor vidite, tudi ona ima svoje meje.» Mariborski oodiuoan dr. Pf2ifer des^vuiran Zloraba uradne oblasti. Dan pred volitvami so nabili na vratih mariborske delavnice južne železnice nemško tiskan uradni razglas z lastnoročnim podpisom dr Pfeiferja in štampiljko mariborske oblasti, kjer javlja dr. Pfeifer uradno, da je Južna železnica na energično intervencijo Nachtigalla in radikalne stranke ugodila zahtevi delavcev za izplačilo mezde devetdnevnega majskeea štrajka. Dr. Pfeiferju in pokrajinskemu namestniku Hribarju je no zatrdilu tega oglasa ravnateljstvo Južne železnice obljubilo te mezde izplačati in so vse druge vesti neresnične. Danes pa se je vršila pri mariborskem okrajnem sodišču zopet razprava o znanih tožbah delavcev za izplačilo te mezde.ter je njihov zastopnik dr. Škapin ravno gornji dr. Pfeiferjev razglas uveljavljal kot nov dokaz za obveznost Južne železnice. Na splošno presenečenje pa je zastopnik Južne železnice dr. Ravni-harjev koncipijent osunljenim navzočim izjavil da je dr. Pfciler izdal omenjeni razglas popolnoma samolastno brez vsake podlage in brez sporazuma z Južno železnico, ne da bi imel za to kakršnokoli obljubo ravnateljstva, ki nj dalo radikalcem in nikomur drugemu nobenih obljub; ter da je smatrati uradni razglas dr. Pfpiferja za čisto navaden volilni manever. 14 pravd je bilo danes po peturnem razpravljanju že končanih in so potekle za delavce ugodno. Daljnih 14 pravd za višje zneske pa še teče. Politične ÈKlezfeB -f Davidovid o položaju. V beograjskih političnih krogih se živahno tre-tira sedanja situacija. Gosp Davidovid izraža svoje začudenje, da se Pašič pogaja z radičevci, medtem ko je tako ostro obsojal Davidovičeve razgovore s Hrvati, ki so bili zgolj privatnega značaja. Pašič pa se pogaja kot predsednik odgovorne vlade. Pašič je 7.bog razgovorov razvrgel koalicijo — kar seveda ni bil pravi razlog — češ. da so Davidovičevi razgovori bili nevarni za državo. Pašičevi pa naj bi bili njen sjvasl Zagrebški gospodje so Da-vidoviču sami ponudili precrovore. Pašič jih je k temu pozval. Čudno je, da i Radič i Pašič trdita da smo mi trije posebni narodi. Svet je odobril in pozdravil naše ujedinjenje samo zato. ker je bil uverjen. da smo en narod in to poleg vseh posebnih odlik, ustvarjenih z dvojno zgodovino in kulturo. -(- Klerikalci in slovanstvo. Če kdo. nimajo klerikalci nobene pravice porabljati slovanstvo v svoje politične namene. Nikdar niso bili. niso in nikdar ne bodo Slovani, ker klerikalec je bil, je in bo rimski hlapec, kateremu smrdi vse. kar ne gleda v Rim. V Avstriji so bili klerikalci vedno na strani policijskih vohunov, ki so zasledo vali avstrijske Slovane ns potu v Rusijo ali pa v Srbijo. Še Čehov niso klerikalci marali in v avstrijskem parlamentu so bili nairaiše klerikalni kedaj povzpelo, bi bili zopet oni prvi, ki bi zagrešili nad Slovani izdajstvo-Naši klerikalci so pač manjvredne za rimsko hlapčevstvo vzgojene duše, ki se odlikujejo le po izrednem lokalnem in osebnem egoizmu ter po nepopisni domišljavosti in zaostalosti. Vse besedičenje in pisanje klerikalcev o slovanstvu je čisto navaden humbug, ki ga lahko brez kazni uganjajo ti politični prevaranti samo v Sloveniji. + Blokaškl listi o stališču demokratov k Pašič-Radičevem sporazumu. Blokaški listi z zadovoljstvom poudarjajo, da demokrati niso nenaklonjeni sporazumu, češ, ako se spor ne reši, ostanejo plemenska vjjrašanja še vedno odprta. Srbi se bodo zbirali okrog radikalov. Hrvati okrog Radiča in Slovenci okrog Korošca. Čim pa se reši plemenski spor, izgubijo plemenski bloki raison d' etre in nastale bodo nove parole in novi časi. v katerih se bodo demokrati mogli delati in boriti se, medtem ko jim je v plemenski borbi razvoj onemogočen. -f Blokaši o situaciji. 0 prvem kon-feriranju radikalskih delegatov s federalističnim blokom v Zagrebu piše «Jutarnji List», da se dojem prvega dne po izjavah radičevcev da resno reasumirati v tem. da radikalci kažejo resno voljo za sporazum, čigar razlogi so tudi političnarlamentarnega značaja. Na radikalski strani je bila izražena bojazen, da bi formulirane zahteve bloka utegnile iti tako daleč, da bi stranko, ki danes vodi vlado, dovedle v dilemo. Blok uvažuje to objekcijo. kar seveda more iti le do gotove meje. Pni dan je torej rezultat v tem, da je diskusija prešla v fazo konkretiziranja. tako političnih odnosov vobče in parlamentarnih posebej. Radikalska delegata sta izjavila. da nimata mandata za definitivne ugotovitve, podaljšala pa sta svoje bivanje v Zagrebu za en dan, da se po formulaciji blokovih zahtev more per-traktirati prehod na takozvano srednjo linijo. Situacija ie po mnenju blokaških listov ista, kakor po odhodu radičevskih delegatov iz Beograda. Metode enih in drugih. Istočasno, ko se radikalski emisarji v Zagrebu botajo z radiéevci za sporazum, pogreva radikalski «Balkan» — amputacijo in obljublja, da bo o tej temi prinesel celo serijo člankov, ki jih bodo napisali nekateri beograjski politiki in druge odlične osebnosti. Kakor navajajo zagrebški listi, se članki pišejo po naredbi vodstva radikalne stranke. V eni roki seno, za hrbtom pa knuta, tako se lové konji, — menijo radikalci. A tudi radičevci poznajo slično metodo: kadar kompaciscen-ti obeh strank sedejo za mizo k sporazumevanju. prinesejo angleške «Times» izredno «informativen» članek o Jugoslaviji, da lahko blokaški listi ra-dikalcem pomolé pod noe krute citate o javnem mnenju širnega sveta . . . Niti radikalcev, niti Radiča ne vodi k sporazumevanju troha iskrenosti, zato je tudi njihovo medsebojno prijatilj-sitvo le spretno hlinjeno. In zato se tudi njihova načelna diskusija zdi le špekulativno tipanje ter rekognoscira-nje za nadaljne boje. -j- Nemški poslanci. Povodom glasov, da so nemški poslanci sklenili vstopiti v radikalno stranko, da si priborijo ministrsko stolico. demantira «Deutsches Volksblatt» vse take vesti. ker klub nemških poslancev o tem sploh še ni sklepal in tega tudi ne more zaključiti brez sporazuma s irankinim vodstvom Nemški klub bo ostal neodvisen, najsi pojde v vlado ali v opozicijo. Po hatzfeldskem programu ne more na osnovi radikalske-ga ali demokratskega programa noben nemški poslanec izvrševati svojega mandata, istotako tudi noben nemški minister. prišli skupaj z g. Mačkom do absurda, j kranjski lokalni patri] >tje sami za da smo mi Srbi čisto zastonj in po ne- j sebe. Tedaj še Slovenci niso bili naši potrebnem razbijali solunsko fronto, kes j klerikalci, ker sicer bi ne mogli pri hI tudi brez te zastonj orelite krvi nri- I volilni reformi za dunajski oarlament — Dvanajsti kongres tretje inter-nacionale se otvori 15. t m. v Moskvi. Dočim Je zadnji kongres zboroval pod vtisom Ljeninove konstatacije, da se boljševiško sodelovanje s kmeti ni obneslo, Je pričakovati od letošnjega kongresa drugih važnih odločitev v revolu-cijonami smeri, zlasti ker so se ruski komunisti pod vtisom zadnjih dogodkov na vzhodu zopet orijentirali v pravcu levice. Na kongresu se bo razpravljalo tudi' o naslednikih Ljenina za slučaj Ljeninove smrti — Stavka državnih uradnikov v Rumunijl Ker rumunska vlada ni uredila vprašanja uradniških plač, so državni uradniki sklenili, da stopijo v stavko in mnogo uradnikov po velikonočnih praznikih sploh ni več prišlo v svoje urade. Ministrski svet je imel radi tega sejo, na kateri je sklenil, da se takoj uradništvu izdatno povišajo plače. Ljubljanska drama. Sobota, 14.: «Hedda Oabler». Oostuje Marija Vera. B. Nedelja, 15.: ob 10.30: «Sirota Anka», Izv. Nedelja, 15.: «Plesni večer». Izv. Pondeljek, 16.: «Hedda Oabler». Gostuje Marija Vera. C. Ljubljanska opera. Sobota, 14.: «Janko in Metka». C. Nedelja, 15.: «Gorenjski slavček». Izv. Mariborsko gledališče. Sobota, 14.: «Skrjančkov gaj». Izv. Kuponi Nedelja, 15.: «Traviata». Izv. Gostujeta gg. Hržič, barltonlst, ta Knlttel, tenorist, člana zagrebške opere. * «Idljot». Po dolgem času smo sinoči v ljubljanski drami zopet videli g. Putjato, ki je okreval od bolezni Kreiral je Rogožina z ognjem. Njegove vto- Sluibene objave LNP. (Iz seje trp*. odbora 12. t m.) — Tekmi v korist Olimpijskega fonda JNS dne 15. t. m. se vršita v sledečem redu: ob 15. ari na igrišču Primorja S. K. Primorje : Her-mes-Slovan komb., sodnik g. Hus, opremo komb. moštev oskrbi S. K. Slovan. — Ob 17. uri na Igrišču Ilirije SK. Ilirija : Jadran-LASK komb., sodnik g. Be-tetto, opremo za komb. moštvo oskrbi Jadran. Čevlje in nogavice morajo prinesti igralci komb. moštev sami. — SK. Prlmorju se dovoli da uporabi 15. t m. v svojem moštvu Igr. g. A d. Ermana. — Enako se dovoli SV. Rapid (Maribor) z ozirom na to, da odda več igralcev v reprez. moštvo Maribora proti Celju, da postavi 15. t. m. v prijateljski tekmi proti mariborski Svobodi igralce gg. Geuer. Zunkovlč, Lederer, Axmann, Koren ir. Kopschitz. -— Po § 10. o. p. se dovoli takojšnje nastopanje v prijateljskih ta mednarodnih tekmah igralcu g. Durčič Dimitriju za SK. Jadran ter g. Zagat | Janezu za SK. Primorje. — Zavrne se j prošnja igralca g. Čuk Fr. za takojšnjo verificiranje za SK. Jadran, ker nasprotuje o. pravilniku. Tajnik. Lahkoatletična sekcija S. K. Ilirije, moški odsek, ima redne treninge za tek. skoke ta met krogle vsak dan popoldne od 17. ure naprej ter vsako soboto od 16. ure naprej tud! za met diska ta kopja na malem igrišču. V slučaju kake tekme odpade trening dotičnega dne. — Načelnik. Damska sekcija S. K. Primorja. V nedeljo, 15. t m. ob 10. uri se vrši v igralni sobi Narodne kavarne sestanek vseh članic. Pridite polnoštevilno. Zelo važno. Nogomet v Celja. V nedeljo 15. t. m. ob 15., se vrši na prostoru Atletikov re-vanžna tekma med celjsko ta mariborskr reprezentanco. Prihod italijanske nogometne reprezentance na Dunaj. Italijanska nogometna reprezentanca Je včeraj v petek dospela na dunajski južni kolodvor, ker Ji če igre dostojna družica je bila ga. Na-blocka. Pohvalno nam je omeniti tudi j je velika množica športnikov priredila ostale igralce, predvsem g. Rogoza v j prisrčen sprejem. Vsi sedeži za tekmo vlogi kneza Miškina in predstavljalca ! so že zdavnaj razprodani. V prometu so Ferdiščenka g. Cesarja, ' tudi ponarejene vstopnice, vsled česar je Plesni večer ljubljanskega opernega ! nogometna zveza vložila pri policiji baleta, ki se je vršil sinoči ob slabem ovadbo. Tudi državni kancelar dr. Sei- - pel bo prisostvoval tekmi. Računa se na 80.000 gledalcev. Obiave obisku, je bila prva samostojna prireditev tekoče sezone. Plesne točke je na-študiral in vodil letošnji baletni mojster g. Poggiolesi; da je dosegel baš poseben uspeh, ne moremo trditi Pričakovali smo več, ker bi sinočnji večer pač naj po- * Akademija in ples Jugoslovensko kazal rezultate dosedanjega šolanja.. Pri- češkoslovaške Lige v Ljubljani. Opozar-čal je sicer o precejšnji skrbnosti in ve- jamo na Akademijo s plesom, ki Jo pri-likem trudu, zadovoljil pa nI čeprav so redi Jugoslovensko-češkoslovaška Liga izzvale posamezne točke prav aplavz. Več še spregovorimo. živahen i v Ljubljani v soboto, dne 14. aprila 1923 v dvorani Kazine. Pri akademiji sodelu- Sprememba opernega repertoarja. Za jejo g. dr. K. Triller, člani Nar. gleda-radi obolelosti g. Levarja se v nedeljo ! aAf 1 i,,hira J"11" Dopisi SLOV. BISTRICA. Tukajšnji nemčurji in klerikalci so imeli 10. t m. v gostilni Kos sestanek, na katerem se sklepali o bojkotu naprednih trgovcev in o odstranitvi našega naprednega učiteljstva. Par teh «nekdanjih mogotcev» je zahtevalo, naj se agitira med ljudstvom s tem naj ne pošiljajo otrok v šolo! Da ne pozabimo teh nemčurskih ta klerikalnih laži-patrijotov, jih hočemo navesti: nem-škutar Grill, Gunčer (Guntscher) gostilničar, Gornja Bistrica. \Vemigg iz Kovače vasi, kaplan Strmšck, dekan Cerjak, nemškutar Kofler, ki še sedal vedno doma nemškutarl, nemčur Tomaslnl lz G. Bistrice in Safošnig (Safoschnigg) lz Sp. Nove vasi ter še par klerikalcev brez dece! Grill in dekan Cerjak še nadalje hujskata, mesto, da bi vplivala pomirjevalno na svoje ljudi. Gospod dekan! Vera peša zato, kcT vi ne poznate krščanske ljubezni, temveč sovraštvo. Res dne 15. aprila ne poje opera «Gorenjski slavček». Operni spored za ta večer se spremeni. Izvaja se «Plesni večer» gledališkega baletnega osobja. Začetek ob pol osmih. Izven. «Sirota Anka» in pevski zbor malih lišča gdč. Ljubica SiiligoJ, gospod Julij Betetto in gospod kapelnik Balatka ter g. univ. profesor dr. Burian. Podrobni spored je razviden iz lepakov. Pri čete V Akademije ob pol 9. uri zvečer. Od 10. ure dalje ples, pri katerem svira oddelek godbe dravske divizijske oblasti — Slovenk, prireditev Splošnega ženskega Vstopnice po 10 Din (za rodbino 3 čla- ^ r f O n nov po 20 Din) ^ ure da]]e m bia_ Kazini. Posebna vabila se nf društva v Ljubljani, ki je žela pri pre- mieri najlepši uspeh, se ponovi v nede- * Pevci tFeriJalnega Saveza» na drž. ljo dne 15. aprila ob pol 11. uri dopoldne v dramskem gledališču. Vstopnice , ..vii učitclušču v Ljubljani prirede jutri v ne- so mnogo cenejše da se omogoči obis* ! deIjQ 'ob - pppo|dne v Zagorju ob Savi vsem slojem, zlasti onim, ki prvič niso koncert v dvorani «Sokolskega doma», mogli na predstavo. Roditelje, učiteljstvo Spored koncerta obsega jugoslovanske in mladino opozarjamo na to lepo pnre- metne jn narodne pesmi v mešanem in ditev. Vstopnice se dobe pri gledal, bla- ženskem zboru pod vodstvom svojega gajni. neumornega pevovodje in vrlega skla- Koncert opernega baritonista Ale- date]ia pT0{. Emil Adamiča. Odhod ksandra Balabana. Član ljubljanske ope- j vlaka od 12 16> prii10»«r«(« vred do 20 baaodl D1» 6"—, vsaki a.datjnla t •••da SO pv — Pla4a ta vedno napral (lahko tutfl v znamkah). Na vprajanla odgovarja oprav« la, ate I« priložena znamka za odgovor ter manlpulaoljaka pristojbina <1 Din). Kontorlstlnja, zmožna samostojnega knjigovodstva in korespondence, z znanjem nemškega iz srbohrvaškega jezika, se sprejme s 1. majem t. L Stanovanje in brana v hiš!. Ponudbe na Šampanjske kleti Francčuček & Cie., Ptuj. 1268 Proda 8« 1247 nekaj moških in ženskih novih čevljev po nizki ceni. Karel Bolha, čevljar, Vidov-danska cesta 2. Popoldansko službo iiče državna uradnica. Delo sprejme tudi na dom, ter je zmožna deloma strojepisja. Nastop takoj. Ponudbe pod «K.» na npravo «Jutra». __1267 Prodajalka s triletno prakso, izvežbana t manafakturi in galanteriji, išče službe, najraje na deželi. Ponudbe pod «Marljivost» na upravo «Jutra». 1259 Brivskega pomočnika, mlajšega, sprejme takoj Dragon Lisac, Hrastnik. 1268 Kovaški pomočnik, dobro izučen v podkovanju konj in volov ter okovan j a vozov se sprejme za takojšnji nastop. Andrej Brus, kovač, Logatec. 1246 KontorlsUnJa, zmožna slovanskega, nemškega in hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter strojepisja, se sprejme. Reflektira se uključno na prvovrstno moč. Ponudbe je poslati na tvrdko G» te j & Comp., Celje, tovarna zlatnine. 1120 Velika zaloga raznovrstnih otroških vozičkov, lesenih vozičkov na 4 kolesih, dvokolesa najnovejšega tipa, malih najnovejših, motorčkov, šivalnih strojev in vsakovrstnih delov. Pnevmatika na debelo in na drobno, poceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila. «TRIBUNA», tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov. Ljnbljana, Karlovska cesta 4. 1079 Mebllrano sobo iščem. Natančne pogoje navesti pod iifro «Gorica» na upravo «Jutra». 1283 Seaavaden gramofon, v obliki krasno izdelane vile, 2 m visok, s svojo električno razsvetljavo, se ceno proda. Vprašati: Ljubljana, Bohoričeva nlica 9. 1287 Električen planino s harfo, v brezhibnem stanju, ceno naprodaj. Pripraven za podeželske odre ali kinematografske predstave. Naslov v upravi «Jutra». 1288 Ekonom z večletno prakso želi preme-niti mesto. CeDjeue ponudbe pod «Ekonom 1227» na upravo «Jntra». 1227 Pridna dekiloa z deže e, s 6 razredno ljudsko šolo, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom za učenko, ako mogoče s hrano in stanovanjem v hiši. Ceujene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Učenka». 1241 Bnkovl blodi, lepi, zdravi, debeli, od 2*30 m naf~!, se kupijo. Ponudbe pod «Bukovi hlodi» na npravo «Jutra». 1276 »i» r* Ban&ško moko, Koruzo, pšenico, otrobe, oves, prvovrstno robo, od 6 kg dalje, razprodaja po najnižji dnevni ceni pravkar otvorjena trgovina. Pomorska trg. ageotura M. Bielič, Dunajska cesta 33 pri Balkanu. 1272 Spalna oprava, 6elo politirana, masivna, zelo elegantno izdelana, se pro.ia za ceno 25.000 K franko Ljubljana. Ogleda se pri tvrdki Josip Štolfa, mizarstvo, Spodnje Loke. p. Lukovica pri Domžalah. 1269 Dvokolesa, 72 mali motorji, otročji vozički, šivalni stroji in pnevmatika najceneje. «TRIBUNA» Ljubljana. Karlovska cesta i Leto viščar Jem, oddam iepo meblirano stanovanje s kuhinjo od začetka maja do konca avgusta pod zelo ugodnimi pogoji. Informacije pri Stadler, 8v. Petra cesta 23, pismeno pa pod «Dgodno» postnoležeče Konjice. 1233 6000 kron dobi, kdor odstopi eno veliko ali dve manjši nemeblirani sobi v Bredini mesta. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Separatni vhod». 1277 Pekarna v najem se takoj vzame ali vstopi kot poslovodja. — Naslov pove uprava «Jutra». 1292 Gostilna, Proda se jako dobro idoča gostilna. Hiša pred kratkim novo zidana, gospodarsko poslopje v dobrem s;anju, posestva z gozdom 9 oralov. Leži ob jako prometni okrajni cesti Št. Juri ob južni žel. Planina. Zraven gostilne jako pripravni prostori za trgovino, osobito ker ni v bližini nobene konkurence. Natančneje se poizve pri Alojziju Plausteinerju v St. Jurju ob jnž. žel. 1234 Trgovino 1243 (mešano stroko), dobro vpeljano, v centrumu večjega okrožja Slovenije, se da takoi v najem. Stanovanje tudi takoj na razpolago. Naslov pod «Trgovina» na upravo «Jutra» s kletjo, v kateri je «tiskal, nica in vinska posoda. Cena 60.000 Din. — Naslov pove uprava «Jntra». Vinograd % vilo, moderno investiran, 15 minut od kolodvora Semič ▼ Beli Krajini, v najboljšem stanju, prvovrstni pridelek do 70 hI, krasna lega, vodovod itd., se takoj proda. Cena 300X100 dinarjev. Ponudbe na upravo «Jntra» pod «Vinograd». 1289 Zaga, parna ali na turbino, *e vzame za več let v najem. Ponudbe pod «Lesna industrija» na npravo «Jntra». 1276 a Katera gospodična ali vdova bi bila naklonjena podpreti mladega, zelo podjetnega obrtnika z zneskom 300.000 K. Poznejša ženitev ni izključena. Ponndbe je poslati pod «Marljivost 33», postnoležeče Celje. 1290 Mlad obrtnik, vesten, značajen, želi znanja gospodično ali vdovo z de žele v starosti od 25 do 36 let, s premoženjem vsled ženitve ali priženitve. Tajnost zajamčena. — Ponudbe pod «Značajnost»je poslati poštno-ležeče Laška 1291 Velika izbira 25/111 A. Šinkovic nas!. K. Soss LJUBLJANA, Mestni trg 19. ___J Trsti® ■trope izdelujem z najnudernimi stroji in iz najboljšega ma-terijala ter dobavljam v vsaki množini po ! najnižji ceni. 38 ' L Jugoslovanska tvcrnica Bakula Jos. R. Facb, Ljnbljana Orad&Ska ulloa 22. Telef. 531. Vsled odpotovanja se proda v sredini Ljubljane dobičkanosno podjetje z inventarjem, popolnoma vpeljano, brezkonkurenčno, s klijentelo. Strokovno znanje ni potrebno. Pripravno za vsakega, ker ne zahteva posebnega časa. Cena Din 50.000'—. Ponudbe na anončno družbo «A L O M A COMPANY». Ljubljana, Kongresni trg 3, sos Z automehaniha samostojna monterja—sprejmejo aatosaraZe n.Tlia!er, Labljana-filince 290 v sodih po 200 kg, v dežah po 50 in 100 kg, v dozah po 1, 3 in 10 kg. Dobavlja, dokler zaloga traja, brezobvezno po 40 Din za kilogram, pri večjem odjemu 39 Din za kilogram, franko tovarna brez ambalaže, tvrdke „GLOBUS", konzervne tovarne Vrhnika, Slovenija. Zenitna ponudba. Trgovec in obrtnik, 38 let star, v prav prometnem kraju na deželi, z lepim lokalom trgovino in obrt, s premoženjem okrog 1,500.000 kron, želi znanja v svrho takojšnje ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok. Razume naj se na gospodinjstvo in biti mora trgovsko naobražena. Tudi naj bi imela primeren kapital za povzdigo trgovino. Resne ponudbe s sliko poslati pod «Pomlad», postnoležeče Vrhnika u R. 1286 Cvetoča mlada prijatelja 1285 želita znanja s prijateljicama, »rčkanim» gospodičnama, ki bi pomagate potekati mladost v načinu dopisovanja. Dopise poslati na upravo «Jutra» pod «Maks-Lado 10U1». 'S ®>PROBUDA«» LJUBLJANA GRADBEN! ODSEK PQDJZOT F1SAKHA ow ¡ra OELASTVEHO XVIDRIZIRAH& □aun IHŽEH3EF3A. HESXHI SDOBEHIK loeiPMuimovač Posestniki novih stavb se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev, in sicer: Velika izbira ppeppog vseh vrst, iz volne, jute, kokosovega vlakna in linoleja in umetniško izdelanih zastorov na kose in metre. Moketi in gobelini, za prevleko o to man in divanov. Platno za polete in veranda. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez čira, gradi a iimnice in blazine, perniee, flanelaste in volnene odeje, širane odeje iz klota, kretona, volne in S7ile. 544 Cene primerna! Postrežba solidna! A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg štev, 10. Karoialte „JUTRO"! Trgoveo, 1245 star 28 let, na prometnem kraju, želi kompanjonko s 50 tisoč dinarjev vsled povečanja trgovine. Kesuejša ženitev ni izključena. Ceujene po .udbe s sliko na upravo «Jutra» pod «Sreča» Tajnost strogo zajamčena. Ozira ee le na resne ponudbe. Posestvo, 1281 približno 11.000 m', se po zelo ugodni ceni takoj proda. Obstoji: njiva, travnik, vinograd. sadovnfrk, hlev in bi?a Fant 1180 v najlep&i dobi, ieli znanja z dekletom, ki ima posestvo ali vsaj ve za primeren prostor za stavbeno obrt Cenj. ponudbe g sliko, pod «Vzajemnost» na npravo «Jutra». Trgovol, pozor! Zastonj dobi stanovanje in lokal za trgovino v industrijskem kraju, kdor mi posodi 200.000 kron. Prodam tudi hišo za 650.C00 kron. Naslov v upravi c.Tutra>. 1236 Odda. se takoj 10 stanovanj pol zasilno mebliranih, bres perila in žimnic, soba po 1000 K, v idiličnem gradu blizu železnice na Dolenjskem. Pogoj šestmesečno plačilo vnaprej. Na razpolago njive in druge ugodnosti. 623 Ponudbe na upravo „Jutra" pod „STANOVANJE 353". Srbska aremska banka d. d. v Rami potrebuje 681 več uradnikov in namestnika ravnatelja. Nastop službe po možnosti takoj Pismene ponudbe z izpričevali in navedbo pogojev je poslati upravi banke. tu Najdovršenejši plug za hribovite kraje, osovina mu je krivuijasta, zato pa je tudi za najbolj strme hribe pripraven, obračalo mu je tako primerno narejeno, da se spodnji del pluga z eno potezo obrača, zato vrže po Dotrebi vse brazde na eno stran. Zlasti je lahak pri delu in ga more zato tudi slabotnejia živina vlečL — Težakjesamo55kg. Veletrgovina z železnlno In gospodarskimi stroji Prvovrstni lanom firnež svetlorumen in svetiorjav, zajamčeno ¿ist, v sodili in ročkah terpentinsko olje, Dekalin in laneno olje nudimo po najnižjih dnevnih cenah 461 HRO V AT & KOMP.LJUBLJANA Telefon lnterurb. 30L Brzojavke: HKOVATPORT. zastopstvo za Slovenijo: Cankarjevo nabrežje St. S, telefon 407. 621 _J