Dopisi. Rošpah pri Mariboru. (Kako 1 ažejo Nemci!) Jedaa zadajih ate^ilk lažnji7e ^Marburgarce", katera ob vsaki BajraaBJši priliki na najnesramnejši način napada aaše alo^eBako ljndst^o, je priaesla aeko laž od aas. OeravBO ae mi ae zdi 7redao, ba^iti ae stem, 76adar hočem reaaici aa ljabo po^edati, kako se je to 7 reaflici dogodilo. Eakor je zaaao, 7raila se je jedao zadajih aedelj gostija. S^atci so obiakali Palkart07o gostilao, kjer ao imeli ples ia proato zabavo. Bilo pa je tndi aavzočih aekaj gostO7, ki ae radi zbirajo 7 tej goatilai, ker 7edo, da se toči posteBo domače tibo. Nastal je med BJimi mali prepir, katerega pa je gostilaičarka sama pomirila takoj, da je bil potem popolaoma mir celo aoč. Toda čujte, ljudje božji, kaj pra^i sedaj BMariboržaakaa 7 87ojih amazaaih predabh o tej gostiji. Pra^i, da ae je vršil pra^i divji boj, da ao mize, stob", sodčki a pi^ora ia gtekleaice z viaom kar po zraka letele. Na tak načia z najpodlejšimi lažmi brez 7sega 7zrcka napada Baa mirBe Slo^eace. V tem ai ti, "pnopojeni dopisuBČek amazaae BMariboržaakea, jasBO pe^azal, da ai s S7ojo kaltaro ia priamojeBO aeumaostjo in lažjo prišel do 7rhuaca. Na Bajbolj lažnjivi aačin napada faate ter pra^i, da jih je prišlo iz Zgr. Eangote črez 40, kateri so potem dražbo svatcev razpodili, jedila po tleb pometali, nekaj pojedli, drago pa z aogami poteptali. Takaae grde laži mora prineati le BMariboržaaka", kateri je vsaka laž dobra, kadar hoče blatiti Slo^eace. Resaica je torej, da ai bilo aikogar od ZgorBJe Eaagote, da je bil raz^ea malega prepira popolaoraa mir. V pra^i lači si se pač pokazal, ti bedasti dopiaaaček umazaae nMarbargarce", 7 t7oji aeamBi bači ac mora biti 7se 7 reda, t7oja koleaca 80 se že da^ao polomila, dragače bi ne piaal takšae oslarije ia BereaBice, o kateri aobedeB od aa^zočih ne 7e po^edati. Če ae 7ea res aičesar dragega, kakor pred 8?etom z Hajvečjo lažjo aapadati aase slo7eBako ljadst70, po^em ti, da je takaaega počeajaaja celo srarji vaakega posteaega Nemca. Lo kakšaemu prismojeaemu, zabitemu odpadBikB od vere ia aaroduosti se kaj takaaega dopade! Iz Slovenjgradca. (Razao.) Gla^aa skapačiaa takajšaje skupae obrtae zadrage, katera je bila doaedaj 7 posiliaeaiških rokab, letos ai do^rsila ajej po pra^ilib ia dae^Bema redu določeae Baloge. Bila je poaebao od sloveaskih obrtfliko7 močaa Bdeležba. Skapščiaa dae 15. t. m. se je 7ršila jako burao, ter je bila aledajič brez do^ršeaega eklopaaja koačaaa. Gla^ai po^od tako hitrega sklepa glavae akapačiae pa je bila obrtaa izobraževalaa aola, katera bi se aaj tukaj ustanovila. Slo^enski obrtaiki se ae^eda napredka ae usta^ljajo, a šola mora biti res koriatao izobraže^ališče, ne pa za Sloveaca aara^aost akodlji^o ahajaliače. Šola pa, katero so mislili ustaao^iti tukajaaji Nemci aa čelu jim zaaai Fuhsov Jaaez kot zadražai predstojaik, bi aaj bila 7peljaaa popolaoma 7 aemčurakem daha, tako da bi slo^easki obrtaik imel le toliko od aje, da bi smel za ajo 8 težko prisluženimi groši plače^ati. Pa prispe^ki aiso aiti majhai! Treba bi bilo, kolikor je Fahso7 Jaaez 7 blažeai aemičiai 7edel po^edati, celih 1800 E aa leto! Za takajsae aemake ačitelje bi morda tadi aekaj poatraaskega zaslaška odpadlo, «o mislili takajaai posiliaemci, ko ao napravili račaa brez krčmarja. Eakor je bilo pričako^ati, je prislo pri skapačiai do aajoatrejaih aporeke^. Predatojaiat70 ai je moralo puatiti celo reči, da mu aiti zadražaa pravila niso zaaaa! Sloveaski obrtaiki ao odločao zahte^ali, da se mora 7 aloveBakem jezika zboro^ati. V zado7oljaost aa^zočih alo7eBskih obrtaikoy je Bemško zadružao vodat^o, ker si proti slo^easki 7ečiai ai moglo dragače pomagati, odstopilo. Drugi Nemci ia nemčarji so aa to tadi pometali npuške 7 korazo" ia s tem je bila aolska zade?a za tokrat koačaaa. Pričakajemo, da bo okrajao gla^arsfao kar Bajhitreje posta^ilo B070 zadružao 7odst7o, ki bo apretoeje kot doaedaaje. Dae 15. t. m. se je 7ršila 7 prostorih Narodiega doma 7 prid revnib šolskib otrok iz Šmartaa pri Slo^eajgradca tombola. Na7zočega je bilo maogo za^edaega ljudst^a iz Šmartaega, Pameč, Podgorja, Legaa, Šmikla7Ža itd. ia tudi dobitki so bili izborai. Odmore ao izpolaili amaraki ia tnkajaaji čitalmški pevci. Obžalo7aaja 7redao je le, da so Starotržaai, ki so drugače za^edai in 7 aarodaem oziru jako pridai, tokrat izoatali. Dae 4. t. m. je aa Narodaem, domu zmagoaosao plapolala sloveaska trobojaica. Tokrat ai bilo policaje7 — kajti rešite? od c. kr. namestništva aa aašo pritožbo imamo 7 rokah. Središče. (Tržke razmere.) Bralci sloveaskih časaikov zvedeli so, kako aapadajo Sloveacem sovražni čaaaiki Srediačaae zaradi sklepa, 78led katerega župaastvo od urado^ ae sprejema aemakih dopiaov nčea, aemški groši ajirn dišijo, a Bemaki jezik BJim ae agaja". Da pa se od Sredisčaao7 kaj vež iz^e, bočem ta kraj vaaj površao aekoliko opisati. Središče trg leži ob reki Dra^i 7 ormožkem okraja ia pripada c. kr. okraJBemu ^la^arst^a Ptuj. Srediako ozemlje meji aa vzhodui atraai ob Ogrrsko, aa Tzhodao jažai pa ob Hr^atsko. Železaica Pragerako - Budimpesta ima 7 7 Središča železaiako postajo ter ob eBem brzoja^fli arad. Po zadajem Ijudskem atetja ima trg Središče 188 faiš z 1125 prebi^alci. ObmeJBe občiae Obrež-Grabe imajo 150 hia ia 977 prebivalc67. Žapaa cerke7 stoji na Grabab, a 7 Središču Srediačaaom toliko priljubljena kapela Matere Božje 7 žalosti, pra^i kiač ia biser središkega trga. Šest razredaa BNarodaa šola" pa 7 Središča. Raz76B brzoja^Bega arada aa kolod^ora, je 7 Središču poatai arad, žaadaraka poataja, okrožai zdra^aik, oskrbo^alao 8prejetiače za potaike. Tudi 7 drašt7eBem ozira Središče ai zaostalo, tako ima bralao drašt7o BEdiao8t", nataao7ljeao leta 1882, požarno brambo od leta 1887, akapao obrtao zadrago od 1886 ia 7eteraaako draat^o. V gospodarakem oziru, kar ae tiče zadružaega ži^ljeaja se je precej po^apelo. Leta 1900 nstaaovila se je Gospodarska zadraga, za to mlekaraka ia bikorejska. Da te zadrage dobro aspe^ajo, raz^idi ae \7. tega, ker je zadražao ra7Bateljst70 (pod. 7odst7om g. J. Eolariča) za 87oje ade-zadražaike aaročilo maogo koriataih kmetijakih strojev: k&kcr. mlatilaieo 7 motoriem, atroj za košnjo žita ia tra^e, tra^aiško braao, žistilflik za zraje, 7eliko mostao tehtaico, ter stroje za mlekarao. Zadraga posredaje za S7oje ziadražaike pri aakupa ia prodaji poljskih pridelko? oziroma pri aaročilu za poljedelat^o potrebaih 8t7ari. Eaj 7elika dobrota pa je za zadrafaike zadražaa miekarna, katere se tadi pra7 pridao poalažajejo. Od podjetij je omeaiti 7odo - ametai ia paromlia g. Jak. Zadra?ec ter 7Odo ametai mlin ia žago, ki je laat občiae trga Srediišče, opekaraa ia tovaraa za izdelo^aaje cemeataih reči, več trgo^ia z različnim blagom ia deželnimi pridelki. Iz^ea poljedelst^a ia ži^iaoreje se še Srediičaai pečajo 8 trtnarstvnm ia vinarstvom, le malo posestaiko7 je v Srediača, ki airaajo večjega ali manjaega viaograda 7 ormožkem okraja, aamreč po brego^ih Eog, Eajžar, Viaski 7rh, Brebrovnik itd., kjer se aahaja po ajih kletib pristea Ljutomeržan. Glede 7iaskih pridelko? so Središčaai zelo aatančni in zaaesljiM 7iaorejci ter po^sem štedljivi gospodarji. Starai kaj radi posiljajo 87oje otroke v aolo, če je kolikaj sredstev za to. Izšolaai Sredisčaai zavzemajo 7 vseh slojih odličaa meata kakor v duhovaiskem, tako vojaškem ia aradniškem ataau. Trg Središče je ediaa občiaa aa Spod. Štajerakera, ki se aima občinakib aalog ia to je mogoče le a tem, ker ae občiaaki zaatop peča z zelo obsirnim občiaskim gospodarstvom, to je, ker 8e po odboraikih deloma aadzorajejo ia oakrbajejo raztezaa občiaska polja, travaiki in gozdi brezplačao. Za ao7otarije Sredisčaai aiao lahko dobiti, pri enkr^t začetem pa vzorao vstrajajo. Zato ae aajde precej se no^i čaaaik ptujski ,,Štajerc" pri Sredisčaaih agodaih razmer za »7oje podle in aearamae aapade, akoravno se ea je pred kratkim 7eč iztiso7 vsililo 7 razae posteae hise, toda asoda ma je bila aemila, moral je zopet 7 Ptaj aazaj k 87ojim kraaaim očetom. Sredisčaai ao zvesti kriatijani ia po78em pošteai Slo^eaci, ki ne gredo tako lahko aa BŠtajerče7e" limaaice. V zadnji atevilki se j e aek BŠtajerče7a dopisaa 7 87oji ne8koačai nenmaoati lotil aaaih velezaslužaih mož, kakor gg. Kočevarja, Šiako-ta, Zadravca, Robiča ia občiaskega zastopa sploh. Dozde?a se aam premaleakoatao, da bi ae s takira dopisBBoaoi 7 razgo^or spuačali, mi ga popolBoma preziramo, ačitili pa bomo in sruo aaše zaslažae može, ker ao vrli goapodarji ib za^edai Slo- 76BCi. Pilštanj. V soboto, dae 21. oktobra, zgodaj zjatraj je zatianila aa Pilataaju za 78elej 87qje oči 7rla Slo^eaka, blaga gospdč. Antoaija V aj d i 6, p. d. Sapaaeiče^a Toačka, 7 41. letu. Celo S7oje ži^ljeaje je bila zelo slabotaa po svojem teleaa ia bolebaa, a silao 87ežega daba ia biatre pameti. Vedela je, da ae bo dočakala visoke atarosti, zato je hitela deliti dobrote, kjer je le mogla, ia se jo bbdila priložaoat, da bi ai tako prislažila z dobrimi deli Bebesa. Vzgledao je ži^ela ia pobožao, zato je bila taka tadi ajena amrt. S^oje precej obilao premožeaje je razdelila lepo 7 dobre aameBe za farao cerke^ aa PilataBJa ifl 7 Eozjem, za bodočo cerke7 7 Rajbeabarga i. dr. Spomaila se je OBih otrok, katerim je bila birmaka botra, pa tndi aobeaega iz rodo^iBe ai pozabila. Mialila je tadi aa uboge šolarje in položila temelj aolski kahiflji, da bodo ubogi lačai aolarji mogli dobiti opoldae kaj toplega. Navada je bila tadi pri Sapančiče7ih, da ao 7ečkrat 7 leta, ob 7ečjih praznikih, pogostili 7 avoji hiai reveže: napekli so kraha ia mesa skahali ter jim tudi 7 denarja daro^ali, za kar je imela blaga pokojaict 7sikdar veliko skrb. Eako jo je cela žapaija apoato^ala ia ljubila, 0 tem je pričal, aavzlic slabema Tremean, ajea pogreb dae 23. oktobra. Spremili so jo šolarji, ogroamo Ijalst^a ia 6 daho7aiko7. Ob odprtem groba ji je go^oril za slo7o domači goapod žnpaik ter ae apomiajal ajeaib vrlia ia zaslng, za katera ji bodi dobri Bog 7 aebesib plačaik! -ž-