U D K 911.3:332.02(497.12) ” 1981” = 863 U D C 911.3:332.02(497.12) ” 1981” = 20 OSN O V N I TIPI ZEM LJIŠK O-PO SESTNE ST R U K T U R E V SR SLOVENIJI LETA 1981 M ilan N a t e k * U V O D Z em ljiško-posestna s truk tu ra je pom em bna in razpoznavna pokra jinska sestavi­ na. V njej so zarisani zem ljiško posestni odnosi, ki p o ja sn ju je jo , v čigavih rokah (lastn ina) je zem lja kot osnovna m ateria lna in proizvodna dobrina km etijstva. V zem ljiško-posestni struk tu ri je zaobsežena členitev zem ljiških lastnikov po velikost­ nih skupinah njihove posesti. V njej se neposredno kažejo naravno-geografske, so­ cialne in gospodarske značilnosti posam eznih obm očij skozi posam ezna obdobja . V zem ljiško-posestni struk turi odsevajo tem eljne značilnosti sočasnih zem ljiško-posest- nih odnosov, ki so odvisni od stopnje razvitosti proizvajalnih sil (prim . E konom ski leksikon, 1975, 978; P o ljop riv redna encik lopedija , 2, 1970, 661 - 662). Tudi pri nas, ko je 72,5% km etijskega zem ljišča in gozdov v zasebnih rokah (SL 1982, 162), p redstav lja zem ljiško-posestna stru k tu ra enega izm ed osrednjih p rob le­ mov in dejavnikov, ki so vplivali na socialno podobo slovenskega podeželja . Poleg te ­ ga spoznavam o v njej tisti laten tn i km etijski proizvodni po tencial, ki je bil vsekdar m ed osnovnim i sprem injevalci socialne, gospodarske in fiziognom ske podobe p o k ra ­ jin . Z a to je zem ljiško-posestna stru k tu ra tudi za geografijo d ragocena in m alodane nenadom estljiva specifična pokra jinska sestavina, ki s svojim i geografskim i prvinam i kaže na vzročno-vzajem no in posledično p rep le tenost m ed naravnim i in d ružbenogo­ spodarskim i te r zgodovinskim i činitelji in drugim i sooblikovalci geografskega okolja. K ajti v njej p ride jo do veljave proizvodne usm eritve km etijstva pa n jegova poveza­ nost s tržnim i potrebam i in zahtevam i ožjega ali širšega obm očja. Spričo nagle povojne industrializacije, deagrarizacije in urbanizacije je zem ljiška stru k tu ra pri nas izgubila svojo nekdan jo gospodarsko in socialno trdnost in veljavo. N a njenih sestavinah je tem eljila p redvo jna socialna podoba večine našega podeželja. K m etijska in gozdna zem ljišča, ki sestavljajo 97,9% vse zasebne zem ljiške posesti, pom enijo dragoceno in nenadom estljivo dobrino splošnega družbenega pom ena in im ajo večstranski pom en (prim . U stava SR Slovenije, str. 15 in čl. 97,102 in 103). V neredkih prim erih p rinašajo lastnikom celo zem ljiško ren to . Poleg tega je zem ljiška * D ip l . g e o g ra f , s tro k o v n i s v e tn ik , G e o g ra fs k i in š t i tu t A n to n a M e lik a Z R C S A Z U , N o v i t rg 4 /11., 61000 L ju b l ja n a , Y U . posest pom em bna in la ten tna m ateria lna dobrina , ki je dobila v današn jem kriznem času posebno veljavo tudi na področju razdrob ljene in sam ooskrbne km etijske proiz­ vodnje ( K o c j a n , 1979, 25 in čl. 4 Z akona o km etijsk ih zem ljiščih). M E TO D O L O ŠK A Z A SN O V A N a osnovi nadrobnejših in p reglednih podatkov o zem ljiških lastnikih in n jiho ­ vem zem jišču, ki jih da je zadnji popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji (s stan jem 31. 3. 1981; prim . R ezu lta ti raziskovanj, št. 314), sem zem ljiške posestn ike razdelil v 6 velikostnih skupin , in sicer: 1). do 1,0 ha skupne zem ljiške po ­ sesti, 2). 1,1 - 3,0 ha, 3). 3,1 - 5,0 ha, 4). 5,1 - 10,0 ha, 5). 10,1 - 20,0 ha in 6). 20,1 ha in več. Ž e od nekdaj so se kazali najrazličnejši socialni in gospodarski problem i pode­ želja v osvetlitvi vzajem nih odnosov m ed številom posestn ikov in n jihovega zem ljiš­ ča. Z naraščan jem števila zem ljiških lastn ikov, kar je značilno za vsa obdob ja družbe- no-gospodarskega razvoja našega podeželja , se je drobila zem ljiška posest. Na obrob ju starejših vaških naselij se je naselil kajžarski sloj p rebivalstva, ki pa je z na­ glo industrializacijo in drugim i družbeno-političn im i uk rep i, zlasti še po zadnji vojni, sprem enil svoj nekdan ji socialni položaj (prim . B l a z n i k , 1928; 1934; M e l i k , 1936, 439 do 445; Z A P 1970, 168 - 171). Podatk i o deležu (odsto tku) posestn ikov in njim p ripadajočega zem ljišča po p o ­ sam eznih velikostnih skupinah prikazu je jo zem ljiško-posestno s truk tu ro določenega obm očja. N jeno preg ledno struk tu rno podobo dobim o, če ustrezne poda tke vnesem o v grafikon. N a abscisi označim o povprečno velikost km ečkih obra tov v posam ezni ve­ likostni skupini, na ord inati pa deleže posestn ikov in n jihovega zem ljišča. N a ta način dobim o dve krivulji: ena označuje zastopanost zem ljiških posestnikov po posam eznih velikostnih skupinah , d ruga pa kaže ustrezne deleže n jihovega zem ljišča. V navede­ nih krivuljah je zarisana frekvenca zem ljiško-posestne s truk tu re . Približno v tisti točki, k je r je abscisna os enaka povprečni velikosti vseh obravnavanih km ečkih o b ra ­ tov, se krivulji križata . Izrisani krivulji p rikazu je ta tako im enovane »agrarne škarje« , to je tisto opazno nesorazm erje m ed številom posestnikov v posam ezni velikostni skupini in njim pripadajočim zem ljiščem (prim . B i 1 i m o v i č, 1939 a, 68). V e l i k o s t ozirom a o d p r t i n o agrarnih Škarij sm o dobili na osnovi razlike m ed deležem posestn ikov in deležem njihovega zem ljišča, in sicer po posam eznih p o ­ sestnih skupinah. T udi ti podatk i so najbolj preg ledno podani v ustreznem grafikonu. N a ta način sm o dobili krivuljo »odprtine agrarnih Škarij«, ki nam je bila podlaga za določitev osnovnih tipov zem ljiško-posestne struk tu re na Slovenskem . Prikaz osnovnih tipov zem ljiško-posestne struk tu re na Slovenskem je zasnovan na podlagi analize ustreznih podatkov po občinah. Po računu velikosti ozirom a o d p r­ tine agrarnih Škarij za vseh 65 občin jih je bilo m ogoče na podlagi podobnosti razdeli­ ti v 10 osnovnih tipov. O b tem spoznam o, da posam ezne tipe ob liku je jo občine z zelo heterogeno socialno in gospodarsko struk tu ro . T udi osnovne naravne in pokrajinske značilnosti (npr. površinska izoblikovanost in nadm orska višina) n im ajo več tistega prevladujočega pom ena, kot so ga im ele v pretek losti (npr. ob srednjeveški koloniza­ ciji). ZN A Č IL N E SPR E M EM BE V ZEM LJIŠK O-POSESTNI STR U K T U R I SR SLO V EN IJE PO Z A D N JI VOJNI Z ačrtan i povojni razvoj, ki je skušal ko ren ito p redrugačiti socialno in zem ljiško- posestno struk tu ro pri nas, je zatekel razd rob ljeno zem ljiško posest (prim , tudi B i - I i m o v i č, 1939 b .). Na osnovi povojnih popisov km etijstva, ki so bili leta 1960, 1969 in 1981, je m ogoče sprem ljati glavne težnje v razvoju zem ljiško-posestne struk tu re v šestdesetih in sedem desetih letih. Popis živine 15. jan u a rja 1953 je postregel z osnov­ nim vpogledom v tak ra tn o zem ljiško-posestno stan je (prim . Statistički godišnjak FN R J 1954, 116 in opom ba pod črto ; Statistični letopis L R Slovenije 1953, 76 - 77; M e l i k , 1963, 400 - 402). N a osnovi tega objav ljenega gradiva je bilo m ogoče vsaj okvirno zarisati tem eljne sprem em be, ki jih je doživljala zem ljiško-posestna struk ­ tu ra pri nas v povojnih letih. K akorkoli ocen ju jem o natančnost podatkov za leti 1953 in 1969*, pa nam kljub vsem pom anjkljivostim nakazu je jo osnovne sm eri sprem em b m ed posam eznim i o b ­ dobji. Povprečna velikost slovenske km etije se je m anjšala iz obdob ja v obdobje: leta 1931 je im el zem ljiški posestnik na obm očju tak ra tn e D ravske banovine v povprečju po 8,3 ha zem lje ( B i 1 i m o v i č, 1939 b, 21), leta 1953 7,68 ha, sedem let kasneje (1960) 6,70 ha, leta 1969 6,32 ha in leta 1981 le še 5,62 ha. (Prim . tudi M e d v e d , 1970, 8 - 9 .) Sam o v zadnjih dvajsetih letih se je povprečna velikost naše km etije zm anjšala za 16% . Na to sta vplivala m ed drugim tudi nasledn ja dva razloga: Površi­ ne zasebnih zem ljišč so se zm anjšale skoraj za eno petino (19% ), število zemljiških posestnikov pa za 3 ,3% (vse podrobnosti gl. v tabeli 1). T abela 1. Z em ljiško-posestna struk tu ra v SR Sloveniji po drugi svetovni vojni 1953 I960 1969 1981 P o sestn a Š tev ilo Površina Š tev ilo P ovršina Š tev ilo P ovršina Š tev ilo P ovršina sk u p in a po ses tn ik o v (v h a) p o ses tn ik o v {v h a) p o ses tn ik o v (v h a) p o ses tn ik o v (v h a) Do 1 ha 12.771 7.000 40.657 18.991 37.903 17.018 58.678 25.245 1,1-3,0 31.331 63.000 43.758 83.295 42.597 81.354 40.245 80.884 3 ,1 -5 ,0 24.904 99.000 29.659 115.471 27.420 106.267 24.910 100.959 5 ,1-10 ,0 34.665 250.000 39.130 279.007 36.306 258.758 33.061 243.970 10,1-20,0 27.826 377.000 29.167 402.200 25.740 354.978 22.416 314.792 20,1 ha in več 11.776 304.000 12.484 406.585 10.262 319.465 9.071 291.793 Skupaj 143.275 1,100.000 194.855 1.305.549 180.228 1.137.840 188.381 1,057.633 V iri: S ta tis t ič n i g o d iš n ja k F N R J 1954, B e o g ra d 1954, s tr . 116; S ta tis t ič n i le to p is S R S lo v e n ije 1965, L ju b l ja n a 1965, s tr . 152 in r o k o p is n e ta b e le v Z a v o d u S R S z a s ta t i ­ s t ik o , L ju b lja n a ; P o p is k m e t i js tv a 1969. R e z u l ta t i p rv e g a d e la p o p is a z a s e b n ih k m e č k ih g o s p o d a rs te v . S ta t is t ič n o g ra d iv o , š t . 2 0 /7 0 , L ju b l ja n a 1971; P o p is p r e b iv a ls tv a , g o s p o d in js te v in s ta n o v a n j v S R S lo v e n ij i 31 . 3 . 1981. G o s p o d in js tv a , ki im a jo k m e č k o g o s p o d a rs tv o . R e z u l ta t i r a z is k o v a n j , š t . 3 1 4 , L ju b l ja n a 1983. * P o p is k m e t i js tv a 1969. le ta j e b il o p r a v l je n n a o s n o v i v z o rc a , in s ic e r v d v e h d e lih . V p rv e m s o z a je l i 5 1 .5 2 8 g o s p o d ij s te v , o d te g a 2 8 .4 8 7 k m e č k ih g o s p o d a rs te v . D ru g i d e l p o p is a , ki j e b il v d ru g i p o lo v ic i m a ja , j e z a ­ je l 9 .2 2 5 k m e č k ih o b r a to v v S lo v e n ij i; iz b ra n a s o b i la t is ta k m e č k a g o s p o d a r s tv a , k i so b i la p o p is a n a v p rv e m d e lu p o p is a o d 24 . d o 30 . a p r i la 1969. (P r im . P o p is k m e t i js tv a 1969. S ta t is t ič n o g r a d iv o , š t. 2 0 /7 0 , s tr . 1 in S ta t is t ič n o g r a d iv o , š t . 7 /7 3 , s tr . 10). Č lenitev podatkov , ki so zbrani v tabeli 1, opozarja na raznovrstne sprem em be m ed posam eznim i velikostnim i skupinam i zem ljiških posestnikov. O čitne so bile težn je , da se je posest pri km ečkih obratih od 1 do 20 ha povečala v letih 1 9 6 0 - 1981, v preostalih dveh posestn ih skupinah pa upadla. L eta 1981 so bili obrati do 1 ha sko­ raj za eno dvanajstino m anjši kot leta 1960. V tem času so se zm anjšale tudi največje km etije (nad 20 ha) v povprečju za 40 arov, to je 1 ,1% . Število zem ljiških posestn i­ kov se je povečalo sam o v skupini do 1 ha (44 ,3% ), v vseh drugih pa zm anjšalo v pov­ prečju za 15,9% . Čim višja je bila velikostna skupina posestn ikov, tem več posestn i­ kov je izgubila. N ajbolj p rizadeta je bila posestna skupina z 20 ha in več; v njej se je zm anjšalo število km ečkih obra tov za 27 ,3% , njim p ripadajoče zem ljišče pa še za od ­ sto tek več. Vse te sprem em be so nakazane na risbah (prim . sl. 1). R azpon agrarnih Škarij, to je vsota razlik m ed deležem posestnikov in deležem njim pripadajočega zem jišča po posam eznih velikostnih skupinah posesti, se je povečal v letih 1960 - 1981, in sicer od ± 41,8% n a ± 46,1 % . T udi v tem pogledu so opazne razlike m ed posam eznim i ve­ likostnim i skupinam i posestn ikov. N ajvečje nesorazm erje m ed deležem posestnikov in njihovim zem ljiščem je bilo v posestni skupini do 1 ha (razpon se je povečal od 19,4% na 28 ,8% ) pa v skupini od 5 - 10 ha (od -1,3 na -5 ,5% ) in 1 0 - 2 0 ha (od -15,8 na -17 ,9% ). V vseh drugih posestnih skupinah se je zm anjšala odprtina agrarnih Ška­ rij (v skupini 1 - 3 ha od 16,1 na 13,7% , v skupini 3 - 5 ha od 6,3 na 3 ,6% in v skupini 20 ha in več od -24,6 na -22 ,8% ). N a prikazane p rem ike o pozarja jo že podatk i vzorčnega popisa km etijstva v letu 1969. (V se nadrobnosti prim . na risbah agrarnih Škarij (a) in odprtine agrarnih Škarij (b) za posam ezna leta k ako r tudi podatke v tab e ­ li 1.) O b tem sm em o opozoriti še na naslednje značilnosti naše zem ljiško-posestne s truk tu re v povojnih letih. R ačun standardnega odklona je pokazal, da se je njegova vrednost zm anjševala vzporedno z m anjšanjem povprečne velikosti posesti, in sicer od ± 8,05 ha (1960) na ± 6,85 ha (1981). m edtem ko se koeficient variacije ni b istve­ no sprem enil (± 120,2% ozirom a ± 121,9% ). N akazane sprem em be kažejo , da se stopn ja koncentracije zem ljiške posesti rahlo povečuje . L eta 1960 je znašal indeks koncentracije 0,41, leta 1981 pa 0,42. (Z a prim erjavo še podatek za D ravsko banovi­ no za leto 1931: indeks koncentracije zem ljiške posesti je znašal 0,34; B i 1 i m o v i č, 1939 a, 79.) O snovna značilnost sprem em b na področju zem ljiško-posestne s truk tu re se kaže v nadaljn jem drob ljen ju posesti. V zporedno z deagrarizacijo se zm anjšu je število či­ stih km ečkih obra tov , ki so usm erjen i v tržno proizvodnjo . M očan porast števila po­ sestnikov do 1 ha zem lje je lahko tudi posledica naglo sprem injajočih se predpisov in zakonodaje s področja km etijskega zem ljišča. (Prim . tudi K o c j a n , 1979, 25 in čl. 4 Z ak o n a o km etijskih zem ljiščih.) Podoba je , da je postala zem lja z najraznovrstnejšo nam em bnostjo pom em bna dobrina , ki je ni m ogoče enakovredno nadom estiti z de­ narnim i izplačili, do katerih so upravičeni dediči. Pri tem ne sm em o zanem ariti raz­ m aha v razvoju in frastruk tu re , ki om ogoča udobno življenje tudi v oddaljen ih in še do nedavna precej zatišnih p redelih , pa čeprav na račun fizičnih naporov, ki jih p rina­ ša vsakodnevno vozaštvo vsem zaposlenim ljudem . O SN O V N I TIPI Z E M IJIŠK O -P O SE ST N E ST R U K T U R E V SLO VENIJI Določili sm o jih na osnovi velikosti odprtosti agrarnih Škarij, ozirom a na podlagi s V TO TO 93 ■■S ■ - P TO P OS - s - p Sl. 1. Z em ljiško-posestna struk tu ra v Sloveniji. »A grarne škarje« (a) in »odprtina agrarnih Škarij« (b). Fig. 1. L and tenure structure in Slovenia. »A grarian scissors« (a) and »the opening of agrarian scissors« (b). oblike in po teka njihove krivulje. O bčine s podobno ozirom a z enako obliko agrarnih Škarij sm o uvrstili v iste tipe posestne struk tu re . N a ta način sm o izluščili 10 glavnih tipov zem ljiško-posestne struk tu re na Slovenskem , kakršni so bili v veljavi leta 1981. T ip I. sestav lja jo občine C erknica , D ravograd , Ilirska B istrica, Jesen ice, K am ­ nik. L itija , L ogatec, M ozirje, R adlje , R avne, Slovenj G radec , Tržič in Z agorje . Z av ­ zem ajo alpski in p redalpski svet, K aravanke, visoko zahodno Posavsko hribovje z Li­ tijsko kotlinico, N o tran jsko podolje s p lanotastim kraškim obrobjem in zgornje po ­ rečje N o tran jske R eke. Z anj je značilno veliko nesorazm erje m ed številom zem ljiš­ kih posestn ikov v posam eznih velikostnih skupinah in deležem pripadajočega zem ­ ljišča. A grarne škarje so najbolj odp rte pri posestni skupini z 20 ha in več zem lje (-45 ,5% ) k ako r tudi pri posestnikih do 1 ha (25 ,4% ). V prvih štirih posestnih skupi­ nah je delež zem ljiških lastnikov višji od deleža njim pripadajočega zem ljišča. V iden prag predstav lja ta posestni skupini 3 - 5 ha in 5 - 10 ha, k je r je razpon agrarnih Škarij najm anjši. (N adrobnosti prim . na sl. 2 risba 1. a in sl. 3 risba I. b te r podatke v tabeli 2 in 3.) Na obm očju tega tipa zem ljiško-posestne stru k tu re je živelo v m estih 44,3% prebivalstva. K m etijskega prebivalstva je bilo 7 ,2 % , m ed katerim je bilo 57,4% ak­ tivnih km etov. T ip II. je značilen za občine Id rija , Škofja L oka in T olm in. Z avzem a sklenjeno ozem lje Škofjeloško-polhograjskega, C erkljansko-idrijskega in T olm inskega hribov- T abela 2. Sestavine osnovnih tipov zem ljiško-posestne s truk tu re v SR Sloveniji leta 1981 Tip Do 1 ha 1.1-3,0 3,1-5,0 5,1-10,0 10,1-20,0 20 ha in več Skupaj I. A 5.161 2.710 1.700 3.100 3.853 3.043 19.567 B 2.071 5.375 6.966 23.527 56.367 103.126 197.432 11. A 1.093 1.319 1.046 1.613 1.339 1.246 7.656 B 479 2.671 4.219 11.778 19.222 43.173 81.542 III. A 14.678 6.872 3.633 5.571 4.599 2.335 37.688 B 5.781 13.339 14.745 41.530 65.472 75.837 216.704 IV. A 1.750 1.199 816 1.750 2.357 698 8.570 B 733 2.410 3.345 13.448 33.894 18.894 72.198 V. A 1.085 1.499 1.298 1.730 1.134 195 6.941 B 521 3.173 5.288 12.633 15.713 5.442 42.810 VI. A 19.441 14.060 8.625 11.731 7.034 1.328 62.219 B 8.536 28.165 34.983 86.877 96.957 38.434 293.952 VII. A 9.144 8.659 6.024 6.718 1.909 185 32.639 B 4.378 17.660 24.285 48.230 24.561 6.148 125.262 VIII. A 2.981 1.521 562 447 155 27 5.691 B 1.256 3.141 2.348 3.263 2.105 818 12.931 IX. A 2.268 2 222 1.165 359 15 6 6.035 B 1.055 4.622 4.617 2.376 193 176 13.039 X. A 1.077 184 41 42 23 8 1.375 B 385 328 163 308 308 271 1.763 A = š te v i lo z e m ljiš k ih p o s e s tn ik o v , B = s k u p n a p o v r š in a z e m ljiš č v h a . V ir: P o p is p re b iv a ls tv a , g o s p o d in j s te v in s ta n o v a n j v S R S lo v e n ij i 31 . 3 . 1981. G o s p o d in js tv a , ki im a jo k m e č k o g o s p o d a rs tv o . R e z u l ta t i r a z i s k o v a n j , š t . 3 1 4 , L ju b lja n a 1983. ja z dolino Soče. T udi zanj je značilna prevlada hribovskih km etij; povprečna velikost posesti je m erila 10,65 ha. O dprtina agrarnih Škarij je m anjša kakor pri p re jšn jem ti­ pu (± 42 ,7% ). N ajm anjši razpon im ajo agrarne škarje v posestnih skupinah 5 - 10 ha (6 ,7 % ) in 1 0 - 2 0 ha (-6 ,1% ), največjega pri zadnji posestni skupini (20 ha in več), in sicer -36 ,6% . (V se nadrobnosti prim . na sl. 2 risba II. a in na sl. 3 risba II. b te r po ­ da tke v tabeli 2 in 3). V občinah II. tipa zem ljiško-posestne struk tu re je bilo 40% m estnega in 7 ,7% km etijskega prebivalstva, m ed katerim je bilo 64% zaposlenih v km etijsk ih dejavnostih . T ip III. je značilen za 15 občin, in sicer za K očevje, K ran j, L aško , L j.-M oste - Po lje , L j.-Š išk a , L j.-V ič -R u d n ik , M aribor R otovž in R uše, R adovljica, Slovenska B istrica, Slovenske K onjice, T rbovlje , V elen je , V rhnika in Ž alec. V sklen jenem ob­ segu zavzem a vzhodno Pohorje s Podpohorskim i goricam i in dolinam i, K ozjak, Ša­ leško in Spodnjo Savinjsko dolino , svet ob spodnji Savinji in Sopoti, o sred je Č rnega rev irja , osrednji del L jub ljanske kotline z D obravam i in D eželo te r alpskim i dolinam i in svet visokih dolenjskih kraških p lano t. Z anj je značilna izredno visoka odprtina agrarnih Škarij (± 51,1% )- V prvih treh velikostnih skupinah prev laduje delež po ­ sestnikov nad arealom njihovega zem ljišča. N aslednje tri posestne skupine, ki so zari­ sane na diagram u pod abscisno osjo , im ajo višji delež zem lje kot posestnikov. A grar­ ne škarje im ajo največji razpon v prvi posestni skupini (+ 3 6 ,2 % ) in zadnji (20 ha in več: -28 ,8% ) te r v posestni skupini od 10 do 20 ha (-18 ,0% ), najm anjšega pa pri po ­ sestnikih od 3,1 do 5 ha (+ 2 ,8 % ). (N adrobnosti prim . v tabeli 2 in 3 te r na sl. 2 risba II I .a in na sl. 3 risba III. b .) Povprečna velikost posestev je m erila 5,75 ha. O bm očja III. tipa zem ljiške struk tu re so im ela 1981. leta 61,1% urbaniziranega in sam o 4 ,7% km etijskega prebivalstva; m ed slednjim i je bilo aktivnih 60,7% . T ip IV . sestavljajo občine Č rnom elj, G rosuplje in R ibnica. N jegova značilnost je, da se agrarne škarje precej enakom erno zap irajo od prve (+ 19 ,4% ) do če trte ve­ likostne skupine posestnikov (+ 1 ,8% ), ki so zarisane nad abscisno osjo. N ajvečji je razpon pri posestnikih od 10 do 20 ha (-19 .4% ), nakar se ponovno zm anjša (-17 ,3% ). T abela 3. N ekateri statistični kazalci zem ljiško-posestne struk tu re v SR Sloveniji (sta­ nje 1981) T ip M S D V a r . k. In d e k s k o n c e n tr a c i je I. 10,09 ± 11 .41 ha ± 113,1 % 0,51 II. 10,65 ± 11,43 ha ± 107,3% 0,46 III. 5,75 ± 8 , 2 2 ha ± 143,0% 0.48 IV. 8,42 ± 7,51 ha ± 8 9 ,2 % 0,39 v . 6.17 + 5,71 ha ± 92,6% 0,31 VI. 4,72 ± 5,51 ha ± 116,8% 0,36 V II. 3,84 ± 4,03 ha ± 104,9% 0,27 V III. 2.27 ± 3,40 ha ± 149.9% 0,29 IX. 2,16 ± 1.96 ha ± 90,8% 0,17 X. 1,28 ± 3 .3 0 ha ± 2 5 8 .2 % 0,36 SR Slovenija 5,62 ± 6,85 ha ± 121,9% 0,42 O p o m b a : M = p o v p r e č n a v e lik o s t p o s e s t i , S D = s ta n d a r d n i o d k lo n , V a r . k . = k o e f ic ie n t v a r ia c ije . A bsolu tna velikost agrarnih Škarij je znašala ± 36 ,8% . Km ečki obrati IV. tipa po ­ sestne s truk tu re so m erili 8,42 ha. (N adrobnosti prim . na sl. 2 risba IV. a in sl. 3. ris­ ba IV. b in podatke v tabeli 2 in 3 .) V občinah tega tipa je bilo sam o 22% m estnega CD \ S s 9 o - - S (D Sl. 2. »A grarne škarje« osnovnih tipov zem ljiško-posestne struk tu re v Sloveniji leta 1981. Fig. 2. »A grarian scissors« of the basic types of land tenu re s tructu re in Slovenia in 1981. prebivalstva. Im ele pa so nadpovprečen delež km etijskega življa (13 ,4% ), m ed ka te ­ rim je bilo 69% aktivnih v km etijskih dejavnostih . T ip V. p redstav lja ta občini L enart in Sežana, ki zajem ata osredn je Slovenske go­ rice in K ras z Brkini v red . Prvi dve velikostni skupini zem ljiških posestn ikov sta imeli skoraj enak razpon v odprtin i agrarnih Škarij (+ 14 ,4% ), nato se zožajo vse do po ­ sestne skupine 5 - 10 ha (-4 ,6% ), a že pri naslednji (10 - 20 ha) so škarje najbolj odp rte (-20 ,4% ). A bsolutni razpon odprtosti agrarnih Škarij je znašal ± 34 ,9% . (N a­ drobnosti prim . na sl. 2 risba V. a in na sl. 3 risba V. b te r podatke v tabeli 2 in 3.) V naseljih teh dveh občin je živelo v m estnih naseljih sam o 16,3% prebivalcev. K m e­ tijskega prebivalstva je bilo 15,3% , m ed katerim je bilo aktivnih 69,5% . Tip V I. zem ljiško-posestne struk tu re je zajem al največje število občin na Slo­ venskem . N jegove poglavitne značilnosti so prevladovale v občinah A jdovščina, C el­ je , D om žale , G o rn ja R adgona, H rastn ik , K rško, M aribor - Pesnica in T ezno , M etli­ ka, N ova G orica, N ovo m esto , O rm ož, Posto jna , Sevnica, Š en tju r, Šm arje in T reb ­ nje. Zavzem al je predvsem ozem lje na prehodu hribovskega sveta in gričevja v širše doline in kotline. V strn jenem pasu se je razprostira l v osredn jem delu vzhodne in ju ­ govzhodne S lovenije, pa na Pivki, V ipavskem in v znatnem delu visokega kraškega roba. Z ajem al je še posam ezne dele Slovenskih goric in severozahodni del Z gorn jega D ravskega polja. O dprtina agrarnih Škarij je bila m anjša od slovenskega povprečja (± 46,2) in je znašala ± 43 ,3% . N ajvečjo neenakost m ed deležem posestn ikov in n ji­ hovim zem ljiščem sta imeli posestni skupini do 1 ha (+ 28 ,3% ) in 10 - 20 ha (-21 ,7% ). Posestni skupini 5 - 10 ha in zadnja (z več kot 20 ha) sta imeli skoraj enako odprtino v agrarnih Škarjah, ki je m erila -11 % . (Podrobnosti so prikazane na sl. 2 ris­ ba V I. a in sl. 3 risba VI. b te r v tabeli 2 in 3 .) K m ečki obrati so m erili v povprečju 4,72 ha. V občinah V I. tipa je živelo v m estnih naseljih 37 ,5% prebivalcev. K m etij­ skega prebivalstva je bilo 11,3% in m ed njim i sta bili dve tretjin i aktivnih , to je za­ poslenih v km etijstvu. T ip V II. sestav lja jo občine Brežice, L ju tom er, M arib o r-P o b rež je , M urska So­ bo ta in P tuj. O m ejen je izključno na vzhodno in severovzhodno S lovenijo , k je r p ro ­ strane ravnice p reh a ja jo v gričevja. Sam o v prvih dveh posestnih skupinah je prev la­ doval delež posestnikov nad deležem njihovega zem ljišča (gl. sl. 3 in risba V II. b). Z a to so im ele p reostale štiri skupine odprtino agrarnih Škarij, ki je bila najširša pri četrti skupini (5 - 10 ha - 17 ,9% ), zarisano pod absciso, in sicer z negativnim p red ­ znakom . N ajbolj očitno nesorazm erje m ed deležem posestn ikov in njim p ripadajočo zem ljiško posestjo je bilo v prvi posestni skupini (do 1 ha: + 24 ,5% ), najm anjše pa pri posestnikih od 3 do 5 ha (-0 ,9% ). (Prim . podatke v tabeli 2 in 3 te r sl. 2 ozirom a risba V II. a .) A bso lu tna odprtina agrarnih Škarij je znašala ± 36 ,9% . O bčine tega ti­ pa zem ljiško-posestne s truk tu re so im ele leta 1981 29,4% m estnega prebivalstva in 22,3% km etijskega življa; m ed slednjim je bilo aktivnih tri če trtine in sam o četrtina vzdrževanih. T ip V III. je om ejen na dve m anjši sk lenjeni obm očji. V ključuje občine Izola in K oper te r L ju b ljan a -C en te r in Bežigrad. R azpon agrarnih Škarij je obsegal ± 45 ,1% . N ajbolj so bile odp rte v posestn i skupini do 1 ha (+ 4 2 ,7 % ), drugi višek je bil v posestni skupini 5 - 10 ha (-17 ,4% ), nak ar so se znova zapirale p ro ti skupini n a j­ večjih posestnikov (-5 ,8% ). 89% posestnikov tega tipa je im elo m anj ko t 5 ha zem lje in 3 ,2% gospodarstev je bilo večjih od 10 ha. (Prim . na sl. 2 grafikon V III. a in na sl. 3 grafikon V III. b te r poda tke v tabeli 2 in 3.) O bm očja tega tipa zem ljiško-posestne struk tu re so im ela 84,3% m estnega in sam o 1,6% km etijskega prebivalstva. M ed 2.300 km etijskim i prebivalci je bilo 59,3% aktivnih. O bčini L endavo in P iran sm o uvrstili v tip IX . zem ljiško-posestne struk tu re . V njem so bile ag rarne škarje najbolj odp rte pri posestn ik ih do 1 h a .(+ 2 9 ,5 % ), drugi višek je im ela posestna skupina 3 - 5 ha (-16 ,1% ). V prvih treh velikostnih skupinah je bilo 93 ,7% vseh posestn ikov , v zadnjih dveh le 0 ,3 % . Pri zadnjih skupinah je bilo število posestnikov dom ala izenačeno z obsegom njihovega zem ljišča; zato so bile ag rarne škarje skoraj zaprte (prim . M e h l e , 1985). Posestniki so imeli v povprečju po 2,16 ha zem lje (gl. tabeli 2 in 3 te r grafikon IX . a in IX . b na sl. 2 in 3). Skoraj dve petini ljudi sta živeli v m estnih naseljih . Z a ta tip je bila značilna nizka stopn ja de- _Q --8 9 8 8 ? i i i i o8 9 o Vlll.b % 30 ■ 20 10 0 -10 -20 % 50 40- 30- 20 - 10- 0 -10 -20 10 20 ^ J 0 _ ^ .h a X.b - i ----------1— H-------- r - 10 —t— 20 30 ha IX .b Sl. 3. »O dprtina agrarnih Škarij« osnovnih tipov zem ljiško-posestne stru k tu re v Slo­ veniji leta 1981. Fig. 3. »O pening of the agrarian scissors« of the basic types o f land ten u re structure in Slovenia in 1981. agrariziranega prebivalstva: km etijsko prebivalstvo je zavzem alo 18,4% življa. D elež aktivnega km etijskega prebivalstva je znašal 76 ,9% . O bčina M aribor - T ezno p redstav lja svojstveno izjem o na področju zem ljiško- posestne s truk tu re . U vrstili sm o jo v poseben , X. tip. V prvi posestni skupini je bilo 78,3% zem ljiških posestn ikov, v zadnjih treh (t.j. 5 ha in več) pa le 5 ,4% km ečkih gospodarstev , ki so zajem ala 50 ,4% zem lje tega tipa. O dprtina agrarnih Škarij je zn a­ šala v prvi posestni skupini + 56 ,5% , n jihova povprečna vrednost v zadnjih treh po­ sestnih skupinah je bila -45% . Z anj so bile značilne na široko odp rte ag rarne škarje v prvi posestni skupini, ki so se že v naslednjih dveh m očno p rip rle (-5,2 ozirom a -6 ,2 % ), nak ar so se ponovno razprle (od -14,4 do -15 ,8% ). K arakterističen pregib krivulje, ki kaže velikost agrarnih Škarij, je m ed drugo in če trto velikostno skupino zem ljiških posestnikov. (N adrobnosti gl. na sl. 2 risba X. a in na sl 3. risba X. b ter podatke v tabeli 2 in 3 .) Povprečna posest je m erila 1,28 ha. O bm očje tega tipa je bilo najbolj u rban izirano na Slovenskem (99,2% m estnega prebivalstva). M ed njegovim prebivalstvom je bilo le 0 ,6% km etijskega življa. SKLEP Pregled osnovnih tipov zem ljiško-posestne struk tu re opozarja na p renekatere geografske čin itelje, ki so neposredno sooblikovali n jihova značilna svojstva. Svojst­ vene poteze v današnji posestni struk turi slovenskih pokra jin kažejo , da je njihova podoba splet številnih in raznovrstn ih činiteljev, ki so v različnih obdobjih oblikovali razvoj in usm erjali napredek posam eznih obm očij. Podoba je , da so svojevrstne so­ cialne in gospodarske razm ere prispevale k nasta jan ju specifičnih oblik ozirom a tipov zem ljiško-posestnih struk tu r. Čim bolj odprto in dovzetno za različne vplive je bilo obm očje, tem m anj svojevrstnih po tez se je ohran ilo v njegovi zem ljiško-posestni se­ stavi. O b tem ne sm em o prezreti spoznanja , da je posestna struk tu ra pom em bna in tudi odpo rna pokrajinska sestavina, ki s svojim socialnim in gospodarskim p o u d ar­ kom in pom enom zadržuje hitrejši razkroj podedovanih oblik načina vsakdanjega življenja in proizvodnih usm eritev. A grarna reform a in nacionalizacija nekaterih predvojn ih veleposestev te r nagla deagrarizacija po zadnji vojni, k akor tudi uzakoni­ tev »zem ljiškega m aksim um a« so tiste bistvene prvine, ki so nem alo vplivale na naglo d rob ljen je zem ljiške posesti na Slovenskem . P reosta ja nam še kritična preso ja z vidika terito ria lne sestave posam eznih tipov zem ljiško-posestne struk tu re . O b členitvi ustreznega statističnega gradiva, ki je o b ­ javljeno sam o za celo tna obm očja posam eznih občin, sm o bili nem alokra t p reseneče­ ni, ko sm o občine z različno gospodarsko in socialno sestavo te r z različnimi razvojn i­ mi težnjam i v p re tek losti, uvrščali v isti tip zem ljiško-posestne struk tu re . O b tem smo se zavedali, da je posestna struk tu ra le zunanji, fizični pokazatelj vzajem nega spleta socialnega in gospodarskega razvoja določenega obm očja skozi posam ezna obdob ja . Le s posebnim i raziskavam i, oprtim i na zgodovinska dognanja in spoznanja , bi bilo m ogoče razložiti in spoznati razvoj posam eznega tipa zem ljiško-posestne s truk tu re in ovrednotiti n jene sestavine. K er sem se v prispevku om ejil zgolj na iskanje p odobno ­ sti v zem ljiško-posestni struk turi m ed posam eznim i obm očji, ki jih p redstav lja jo obči­ ne, ni bilo m ogoče m ed njimi zarisati niti tem eljn ih razlik v razvoju , ki je oblikoval podobno ali so rodno posestno sestavo km ečkih gospodarstev . Z avedam se osnovnih razlik v razvoju , ki je oblikoval današn jo posestno sestavo npr. na obm očju lenarške občine v Slovenskih goricah in sežanske na K rasu, ali pa lendavske in p iranske. N ji­ hov gospodarski in socialni razvoj je imel sam osvoja po ta ; toda vsa navedena ob ­ m očja im ajo razd rob ljeno zem ljiško posest, ki je le eden izm ed m nogih kazalcev n ji­ hovega dosedanjega razvoja. D anašn je občine so nedvom no prevelike terito ria lne eno te za nadrobnejšo tip i­ zacijo zem ljiško-posestne struk tu re . V ečino njihovega ozem lja sestavljajo nam reč različne pokrajinske en o te , ki se razliku jejo m ed seboj tudi po osnovnih težn jah n ji­ hovega dosedanjega razvoja. M esto in vas, ozirom a ruralno obm očje, pom enita dve skrajnosti in p redstav lja ta svojevrstni značilnosti tudi na področju razvoja posestne struk tu re . In kolikor jih obravnavam o kot celo to , in sicer v sklopu posam ezne obči­ ne, izgubijo vse svoje individualnosti in za njim i so zabrisane p reneka te re sledi n jiho ­ vega porek la . T udi zato se je neka jk ra t prim erilo , da so bila različna obm očja z raz­ lično gospodarsko in socialno sestavo uvrščena v isti tip zem ljiško-posestne struk tu re . N aslonitev na m anjše terito ria lne eno te bi nam dala pestrejšo podobo tipov zem ljiško-posestne s truk tu re . In takšna tipizacija bi bila vernejša podoba po k ra jin ­ skega stan ja . Prav gotovo bi v njej odsevali vsi tisti geografski dejavn ik i, ki soobliku­ je jo pokra jinsko stvarnost. N aslonitev zgolj na m atem atično-statistično in terp re tacijo zem ljiško-posestne s tru k tu re , na kar sm o se oprli v pričujočem prispevku, ko smo vzeli občine ko t osnovne en o te , je p rekrila nešteto drobnih razločkov, ki so še kako pom em bni v pokrajinsk i struk turi in njeni zunanji podobi. Na to je svojčas opozoril že prof. Ilešič (prim . I l e š i č . 1967. 190 - 1 9 1 ) . Predstavitev osnovnih tipov zem ljiško-posestne strukure odpira številna nova vprašan ja . P rvenstveno veljavo zaslužijo tista , ki načen ja jo prvinski odnos m ed zem ­ ljiško posestjo in naravnim i, socialnim i in gospodarskim i prvinam i geografskega oko­ lja. Prepričan sem , da se v posestni struk turi kaže vsaj posredno vzajem ni odnos m ed posam eznim i poglavitnim i pokrajinskim i sestavinam i. Z nadrobnejšim i preučevanji bi mogli spoznati in ovrednotiti pom en in vlogo posam eznih naravnih prilik in razm er pri nasta jan ju , razvoju in oh ran jevan ju svojevrstnih oblik zem ljiško-posestn ih s tru k ­ tur. Podoba je , da je m očnejši gospodarski im pulz, ki so ga spodbudili sprem enjeni proizvodni odnosi in razvitost proizvajalnih sil, pospešeno vplival na preoblikovanje obsto ječe zem ljiško-posestne struk tu re . Z a to ji je vsako izrazitejše obdob je d ružbe­ n o g o sp o d arsk eg a razvoja vtisnilo svojstven pečat. L IT E R A T U R A IN VIRI B i l i m o v i č , A ., 1939 a, A grarna stru k tu ra Jugoslavije in S lovenije v prim eri z agrarno struk tu ro nekate rih drugih dežel. - T ehnika in gospodarstvo , V ., štev. 3 - 4, 49 - 81, L jub ljana. B i l i m o v i č , A ., 1939 b, A grarna stru k tu ra Jugoslavije. - Z born ik znanstvenih razprav , X V ., 1 - 35, L jub ljana. B l a z n i k , P ., 1928, B itenj. (H istorično-geografska štud ija .) - G eografski vestnik, IV ., 88 - 98, L jub ljana. B l a z n i k , P ., 1934, Posestne razm ere v Selški dolini. - G eografski vestnik, X ., 4 - 66, L jub ljana. I l e š i č , S ., 1967, Dve novi inozem ski knjigi o Jugoslaviji. - G eografski vestnik, X X X IX ., 185 - 192, L jub ljana. K o c j a n , A ., 1979, K m etijska zem ljišča. Z akon s kom en tarjem . L jub ljana. M e d v e d , J ., 1970, Sprem em be v izrabi zem ljišča in p res la jan je km ečkega p reb i­ valstva v zadnjih dveh desetle tjih . - G eografski vestn ik , X L II., 3 - 30, L jub ­ ljana. M e h l e , T ., 1985, P rotiustavno in d ružbeno neustrezno. - Naši razgledi, X X X IV .. štev. 5 (796), str. 126 in 128; štev. 6 (797), str. 160 - 161. L jub ljana. M e l i k , A ., 1936, S lovenija. G eografski opis. 2. zvezek, L jub ljana. M e l i k , A ., 1963, S lovenija, G eografski opis. L jub ljana. E konom ski leksikon. B eograd 1975. Po ljopriv redna encik lopedija , 2. zvezek (K rm - P ro i), Z agreb 1970. U stava Socialistične republike S lovenije. L jub ljana. Z A P = G ospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Z godovina agrarnih panog. I. zvezek: A grarno gospodarstvo. L jub ljana 1970. Popis km etijstva 1969. - S tatistično gradivo št. 20/70, L jub ljana 1971. Popis km etijstva 1969. - S tatistično gradivo št. 7/73, L jub ljana 1973. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981. G ospo­ d injstva, ki im ajo km ečko gospodarstvo. R ezultati raziskovanj, št. 314, L jub ­ ljana 1983. Statistični godišnjak FN R J 1954. D rugo izdanje. B eograd 1954. Statistični letopis L R Slovenije 1953. L jub ljana 1953. Statistični letopis SR Slovenije 1982., X X I., L jub ljana 1982. BASIC TYPES OF THE L A N D T E N U R E STR U C TU R E IN THE SOCIALIST R EPU BLIK OF SL O V EN IA IN 1981 M ilan N a t e k (Sum m ary) T he post-w ar econom ic developm ent o f the agriculture has been based upon a small land tenure . W ith the agrarian reform , the nationalization of som e bigger farm s, and w ith the »land m axim um «, w hich perm its to the private farm ers up to 10 hecteres o f arab le land, the basis to form a sta te farm ing econom y (now social fa r­ ming econom y) was given. In sthe Socialist R epublic o f Slovenia in 1981 72.5% of the agricultural land and forests was ow ned by the private farm ers. T he analysis o f statistical m ateria l, collected at the post-w ar census o f private farm s, show ed the increasing crum bling o f the agricultural p roperty . In 1960 the farm had 6.7 hectares bu t in 1981 only 5.62 hectares. T he m ost d ifferent econom ic condi­ tions and the lawful rules influenced on the increasing crum bling of private farm s. P a­ rallel with the deagrarization the num ber o f pure fam s, o rien ted tow ards a m arket p roduction , was decreasing. In the second part o f the article the basic types o f land ten u re structu re in Slove­ nia in 1981 are rep resen ted . T he results on the share o f landow ners and on the share o f the ir land by size- groups show the land tenu re structure of the individual regions. (Cf. the graph , fig. 2 .) O n the abscissa the average size o f the farm s by size-groups is m arked . O n the o r­ d inate the shares o f landow ners and the ir land tenure are draw n. T hus two curves w e­ re form ed. O ne shows th e rep resen ta tion o f landow ners according to the size-groups, and the o th e r one the corresponding shares o f the ir land tenure. T he tw o curves re ­ p resen t d isp roportion (»agrarian scissors«) betw een the num ber of landow ners in the size-groups and the ir land tenure . (Cf. fig. 1 a. and 2.) »The size» o r »the opening of agrarian scissors« was established on the basis of distinctions betw een the shares o f landow ners and the ir land tenu re , and tha t accor­ ding to the size-groups of landow ners. O n the basis o f the rep resen ted curve »of the opening of agrarian scissors« the main types of land tenu re structu re in Slovenia w ere determ ined . (Cf. the g raph , fig. 1 b and 3.) All th e analyses o f the land tenu re structu re w ere m ade by the individual com ­ m unes. In the article the main characteristics o f the individual types and the ir regional d istribution in the te rrito ry of the Socialist R epublic o f Slovenia are also described. (Cf. tab les 2 and 3.)