BOJAN KOFLER 
Pokalice 
iz okolice Škofje Loke, 
v Železnikov in Zirov 
Uvod 
Pripadniki te obsežne, po vsem svetu razširjene družine z več kot 8500 vrstami so 
znani po svojem nenavadnem obnašanju. Ce se prevrnejo na hrbet, se poskušajo 
znova postav iti na noge. Ponavadi jim to ne uspe. ker imajo prekratke noge. da bi 
z njimi dosegli tla. Ko prenehajo z brezplodnim cepetanjem. nekaj časa mirno 
in nepremično ležijo, potem pa usločijo svoje telo tako. da se v sredini ne dotika pod 
lage. Potem zaslišimo pok in živali v loku odnese v zrak. Ko padejo na tla. pogosto 
pristanejo na nogah in hitro stečejo stran. Če padejo na hrbet, ponavljajo manever 
tolikokrat, da jim uspe. 
Glava teh hroščev je razmeroma majhna in bolj ali 
manj skrita pod velikim predprsjem. To je povezano 
s preostalim trupom po rahlem sklepu, kar omogoča 
živalim gibljivost, ki je potrebna, da se telo lahko močno 
usloči. Krepak, izrazit trn na spodnji strani predprsja 
drsi po žlebiču na sredoprsju in vskoči preko majhnega 
grebena v ustrezajoče jamico. Ta naprava (slika 1) je tisti 
vzmetni mehanizem, ki se zaskoči, napne in pri močno 
vzbočenem in z močnimi mišicami napetem telesu 
sunkovito sproži in tako požene hroščka visoko v zrak. 
Telesa pokalic so velika 0,2 do 8 cm. Velika večina po 
kalic je neizrazite barve, črnih ali rjavih, enobarvnih ali 
komaj opazno obarvanih. Nekatere, zlasti tropske vrste, 
so zelo barvite z rdečimi, rumenimi, črnimi in belimi 
barvnimi toni. Imajo kratke, vendar dobro razvite noge, 
zato zelo hitro tečejo. Njihova sposobnost letenja je kot 
pri večini hroščev za njihove potrebe zadostna, ne letajo 
pa posebno spretno. 
Pokalice so predvsem hrošči sonca, kot to velja za krasnike. Največje število vrst 
najdemo poleti na različnem cvetju, kjer se hranijo z tleli cvetov in cvetnimi popki. 
Slika V. Skakalna naprava 
pokalic (F in dr)po Hiekejit 
33 
LOŠKI RAZGLEDI 50 
zrejo pa tudi listne uši in so v tem pogledu koristne. Njihove ličinke so podolgovate, 
rjave in razmeroma močno hitinizirane. Zaradi vitkega, okroglastega, skoraj žici 
podobnega telesa jih poznamo kot »strune«, in so strah in trepet kmetov in vrtičkarjev. 
Lotijo se skoraj vseh rastlin in cesto povzročijo uničujočo škodo zlasti na žitu, koruzi, 
na travi, krompirju, zelenjavi in rožah. Pogosto napadajo zrnje že takoj po setvi, še pre 
den vzkali. Kasneje se hranijo s podzemeljskimi deli rastlinskih stebel in korenin, zara 
di česar napadene rastline končno ovenejo in odmrejo. Ena najškodljivejših evrop 
skih vrst je poljska pokalica (Agriotes lineatus). Njena ličinka z glodanjem 
podzemskih delov mladih trav in žitaric pogosto povzroča ogromne izgube v pol 
jedelstvu. Nekatere vrste pa na stopnji ličinke živijo nekoliko drugačno življenje. Le-te 
pogosto najdemo v trhlini odmrlih debel ali v sprhnelem lesu, kjer se hranijo tako 
s trohnečimi rastlinskimi deli kot tudi z v trhlem lesu živečimi ličinkami žuželk. 
Ličinke pokalic živijo, odvisno od vrste, ki ji pripadajo, od nekaj mesecev do 6 let, 
kot odrasle živali pa do 1 leta. 
Največji sovražniki pokalic in njihovih ličink so ptice, krti, poljske miši, rovke; 
med hrošči pa krešiči. Pokalice so pravi mojstri v pritajevanju in hlinjenju smrti. Če 
se znajdejo v nevarnosti, stisnejo noge in tipalke tesno k telesu in otrpnejo v stanju 
popolnega mirovanja toliko časa, da nevarnost mine. Če se jih ropar dotakne upora 
bijo že opisano skakalno napravo, ki jih vrže visoko v zrak, po padcu na tla pa hitro 
stečejo proč od presenečenega napadalca. 
Nekatere pokalice imajo tako kot kresnice sposobnost oddajanja bioluminiscenčne 
svetlobe. Pokalica Pvrophorus noctilicus, ki je doma v tropih, je ne samo največja 
sveteča žuželka, ampak tudi insekt z največjo svetilnostjo. Na vsaki strani predprsja 
in na zadku ima okroglo rumeno liso, ki ponoči izžarevajo močno svetlobo. Ta vrsta se 
podnevi skriva in prične letati šele potem, ko pade mrak. Tri ali štiri take žuželke dajo 
dovolj svetlobe, da lahko beremo. Te hrošče, ki jih v špansko govorečih deželah ime 
nujejo »cucujo«, zaprejo v majhne kletke in jih uporabljajo kot žive svetilke. 
Biološke raziskave 
Pokalice je mogoče uspešno loviti na cvetovih, zelenih delih rastlin, listih dreves 
in grmov, v travi, na poteh in kolovozih, pa tudi pod kamni ob rekah in potokih. Nočne 
vrste najdemo ob toplih večerih pod uličnimi svetilkami; spet druge v zimskem času 
v trhlem lesu, kjer prezimujejo. 
Od 140 vrst, znanih za Slovenijo, sem na raziskovanem območju našel 42 vrst, kar 
pomeni zgolj 30% zastopanost. Menim, da bo z intenzivnimi raziskavami možno 
odstotni delež bistveno povečati. 
Ujete so bile naslednje vrste; 
Actenicerus sjaelandicus O. F. Mueller, 1764 
Škofja Loka, 20. 6. 1982. (1); Žirovski vrh, 25. 5. 1986 (1). 
Odrasle živali se pojavljajo v maju in juniju na travah, cvetju in grmovju. Barva: 
bleščeče bakrena ali bronasta. Dlake so rjave, tipalke črnorjave. Velikost: 12-16 mm. 
34 
POKALICE IZ OKOLICE ŠKOFJE LOKE ŽELEZNIKOV IN ŽIROV 
Adrastus pallens Fabricius, 1792 
Škofja Loka. 29. 7. 1987(1). 
Barva: glava Orna. ovratnik črnorjav, pokrovke rumenorjave do črnorjave; noge, 
tipalnice in dlake rumenorjave. Velikost: S nun. 
Adrastus rachifer Fourcroy, 1785 
Škofja Loka. - 1994(7). 
Barva: glava in ovratnik črnorjava; pokrovke na zgornjem delu rumenorjave, 
sicer temnorjave; noge in tipalnice in dlake rumenorjave. Velikost: 4,0-4.S mm. 
Agriotellapicipennis Bach, 1852 
Lubnik,6.6. 198-(3). 
Barva: glava, ovratnik in pokrovke črni, tipalke črnorjave. noge rdečerjave. dlake 
sive. Velikost: 5,5 mm. 
Agriotes brevis Candeze,1863 
Škofja Loka, 5. 1986 (1). 
Barva: glava, ovratnik in pokrovke črnorjavi. tipalke in noge rdečerjave, dlake 
sive. Velikost: 8,5 mm. 
Agriotes obscurus Linnaeus, 1758 
Škofja Loka. _. 5. 1988 (1). 
Barva: glava, ovratnik, pokrovke, noge in tipalke so temno rdečerjavi. dlake sivo-
rumene. Velikost: 10 mm. 
Agriotes pilosellus Schoenherr, 1817 
Škofja Loka, 21. 6. 1986. (1); Škofja Loka, 5. 7. 1991. (1): Žirovski vrh, 25. 5. 1986. (1). 
Barva: glava, ovratnik in pokrovke črnorjave, noge in tipalke rdečerjave, dlake 
sivorumene. Velikost: 14-16 mm. 
Agriotes sputator Linnaeus, 1758 
Škofja Loka, 5. 1987 (1); Škofja Loka, 10. 4. 1989 (1); Škofja Loka, 18. 5. 1991 (1). 
Ličinke živijo predvsem na njivah in travnikih, kjer raste detelja in tu tudi delajo 
občutno škodo. Odrasle živali so aktivne od aprila do junija. 
Barva: glava, ovratnik in pokrovke so temnorjave, noge in tipalnice rdečerjave, 
dlake sive. Velikost: 6,5-8 mm. 
Agriotes ustulatus Schaller, 1783 
Škofja Loka. 7. 1985 (10); Škofja Loka, 6. 1986 (1); Škofja Loka, 1. 7. 1988 (1); Škofja 
Loka, 22. 7. 1988 (1); Škofja Loka, 12.7. 1990 (1); Stari vrh, 12.7. 1999(3). 
Ličinke (strune) živijo v tleh, kjer objedajo korenine trav, repe, solate in drugih 
kulturnih rastlin. 
Barva: glava in ovratnik sta črna; pokrovke, tipalke in noge so rdečerjave, dlake 
sive. Velikost: do 12 mm. 
35 
LOŠKI RAZGLEDI 50 
Agrypnus murinus Linnaeus, 1758 
Škofja Loka, 5. 1986 (12); Škofja Loka. 6. 1986 (1). 
Barva: glava, ovratnik in pokrovke so marmorirano črnorjave, noge in tipalke 
temnorjave, dlake svetlorjave. Velikost: 10- P mm. 
Ampeeius elongatulus Fabricius, 1787 
Škofja Loka. 13. 5. 1990 (1). 
Ličinke se razvijajo v lesu. Odrasli hrošči so aktivni 
v maju in juniju. 
Barva: glava in ovratnik sta črna, pokrovke so rdeče 
in konec pokrovk je črn; noge in tipalke črnorjave, 
dlake črne. Velikost: 8- 10 mm. Glej sliko 2. 
Ampedus erythrogonus P. W. J. Mueller, 1821 
I lleviše nad Žirmi, 18. 1. 1997 (1). 
Barva; glava, ovratnik in pokrovke so temnorjave, 
tipalke in noge rjave, dlake sivorumene. Velikost: 6 mm. 
Ampedus nemoralis Bouwer, 1980 
Lubnik, 1.6. 1989 ( 1). 
Barva: glava in ovratnik sta črna; pokrovke so rdeče, 
njihov konec pa črn; noge in tipalke so črnorjave. Slika 2:PokalicaAmpedus 
dlake črne. Velikost: 10 mm. elongatulus 
Ampeduspomorum Herbst, 1784 
Škofja Loka, 7. 1987 ( 1); Škofja Loka, 5. 1993 ( 1): Lubnik, 6. 6. 1987 ( I); Lubnik. 
16. 5. 1992 ( 1). 
Ličinke se razvijajo v gnijočem lesu, odrasle osebke pa najdemo podnevi in to 
zlasti od maja do julija. 
Barva: glava in ovratnik, tipalke, noge in dlake so črne, pokrovke pa rdeče. 
Velikost: 8-11,5 mm. 
Ampeduspraeustus Fabricius, 1792 
Škofja Loka, 4. 1987(1). 
Barva: glava in ovratnik sta črna; pokrovke so rdeče, njihov konec je črn. Tipalke 
in dlake so črne, noge so črnorjave. Velikost: 12,5 mm. 
Ampedus quercicola Buvsson, 1887 
Lubnik. 30. 10. 1986 (1): Lubnik. 16. 5. 1992 (1). 
Barva: glava, ovratnik, tipalke in dlake so črne. noge črnorjave, pokrovke pa 
rdeče. Velikost: 12 mm. 
Ampedus sanguineus Linnaeus, 1758 
Lubnik, 30. 10. 1986 (1): Lubnik, 6. 6. 1987 (1); Lubnik, 16. 5. 1992 ( 1). 
36 
POKALICE IZ OKOLICE ŠKOFJE LOKE, ŽELEZNIKOV IN ŽIROV 
Ličinke se razvijajo predvsem v odmrlem smrekovem lesu. še posebno 
v štorih. Najprej se hranijo z gnijočim lesom, kasneje pa z ličinkami drugih 
hroščev. Odrasli osebki se izležejo pozno poleti, prezimijo v svoji zibelki, nasled 
nje leto pa se pojavijo na prostem. Najdemo jih podnevi na lesu in na cvetočem 
grmovju. 
Barva: glava, ovratnik in tipalke so črni, noge črno-
rjave, pokrovke pa so rdeče in pokrite s črnimi ali 
rumenimi dlačicami. Velikost: 13- IS mm. 
Ampedus sinuatus Germar, 1844 
Škofja Loka. 10. 8. 1988 (1); Lubnik, S. 6. 1993 ( 1). 
Barva: glava, tipalke in pokrovke so črne. noge črno-
rjave, ovratnik črn in rdeč. dlake pa črne in rumene. 
Velikost: 8,5 mm. 
Anostirus purpureus Poda, 1761 
Lubnik. 16. S. 1992 ( 1); Škofja Loka. 5. 1985 (1): Škofja 
Loka, 7. 1987 (1). 
Ličinke živijo v zemlji in se hranijo z gnijočim lesom 
zelišč. Odrasli hrošči se pojavljajo od aprila do julija. 
in sicer predvsem na cvetju in grmih. 
Barva: glava in ovratnik sta rdečečrna. pokrovke 
krvavo rdeče, tipalke in noge črne. dlake pa rdeče 
in črne. Tipalniee samcev so glavničaste, samic pa 
žagaste. Velikost: 8-14 mm. Glej sliko 3-
Slikaj: Pokalica Anostirus 
purpureus 
Athous subfuscus O. F. Mueller, 1767 
Železniki, 10. 6. 1988 (1); Ratitovec, 30. 6. 1995 (1); Ratitovec, 17. 5. 1996 (1); 
lubnik, 14. 5. 1997 (1): Žirovski vrh. 25. 5. 1986 (3). 
Zelo pogosta vrsta, ki živi v nižinah, pa tudi subalpinsko. Roparske ličinke živijo 
v tleh, kjer lovijo ličinke drugih žuželk. Odrasle živali se pojavljajo maja in junija na 
cvetovih zelišč in na grmih. 
Barva-, glava, ovratnik, pokrovke in tipalke so svetlo- do temnorjavi, noge so 
rumenorjave. dlake pa sivorumene. Velikost: 8- 10.5 mm. 
Athous haemorrhoidalis Fabricius, 1801 
Škofja Loka, 5. 1986(7). 
Ličinke (strune) živijo več let v tleh. kjer je veliko korenin. Zabubijo se v juniju ali 
juliju, hrošči se izležejo v avgustu, nekatere pa ostanejo do pomladi v kamrici, kjer 
so se zabubile. Odrasli osebki se pojavljajo od pozne pomladi do poletja na 
grmovju in na listnatem drevju. 
Barva: črna ali črnorjava, pokrovke so svetlejše rjave barve, zadek je vsaj na 
koncu rdeč. Dlake so sivorjave. Velikost: 9,5-15 mm. 
37 
LOŠKI RAZGLEDI 50 
Athous vittatus Fabricius, 1792 
Škofja Loka, 5. 1986(3). 
Ličinke živijo v zemlji. Odrasle živali so aktivne maja in junija na cvetovih, grmih 
in travah. Barva: glava, ovratnik in tipalke so temnorjave; pokrovke rjave in imajo na sre 
dini in robu črne pasove, noge so rumenorjave in dlake rumene. Velikost: 8,5-11,5 mm. 
Athous angutlifrons Reitter 
Škofja Loka, 12. 7. 1990 (1); Ermanovec. 7. 7. 1991 (1): Ermanovec, 7. 1992 (1); Žiri, 
15. 7. 1995 ( 1). 
Bana: glava, tipalke, ovratnik, noge in dlake so rumenorjave do rdečerjavi. Pokrovke 
so v osnovi rumenorjavi in imajo več temnejših vzdolžnih črt. Velikost: 9.5 mm. 
Athous austriacus Desbrochers Des Loges, 1873 
Škofja Loka, 21. 6. 1988 (1); Škofja Loka, 7. 198" (1): Lubnik, 7. 7. 198"7 ( L). 
Barva: glava, tipalke, noge in ovratnik so temnorjavi. pokrovke rjave in dlake 
rumenorjave. Velikost: 10.5-13 mm. 
Cardiophorus nigerrimus Erichson, 1840 
Škofja Loka. 1.5. 1992(1). 
Barva: glava, tipalke, ovratnik, pokrovke, noge in dlake so črni. Velikost: 9 mm, 
Cidnopus aeruginosus Olivier, 1790 
Škofja Loka. 20. 5. 1988(1). 
Barva: glava, tipalke, ovratnik, pokrovke in noge so bronaste barve, dlake sivo 
bronaste. Velikost: 12 mm. 
Cidnopus pilosus Leske, 1785 
Škofja Loka. 5. 1986 (8); Škofja Loka. 5. 1987 (1); Škofja Loka, 6. 1987 < l). 
Barva: glava, tipalke, ovratnik, pokrovke in noge so bronaste barve. Dlake so sivo 
bronaste. Velikost: 9-13 mm. 
Ctenicera cuprea Fabricius, 1781 
Ratitovec, 29. 6. 1986 (12); Ratitovec. 30. 6. 1995 (1); Ratitovec, 6. 6. 1998 (1); Žirovski 
vrh, 25. 5. 1986 (1). 
Vrsta naseljuje alpinski in subalpinski del Slovenije. Ličinke živijo v tleh alpinskih 
trat, kjer se hranijo s koreninami trav. Odrasli hrošči letajo v juniju in juliju. 
Barva: glava, ovratnik in pokrovke so kovinskozelene ali kovinskovijoličaste 
barve, tipalnice so glavničaste. Velikost: 12,5-16,5 mm. 
Ctenicerapectinicornis Linnaeus, 1758 
Železniki, 19. 5. 1974 (3); Škofja Loka, 5. 1986 (1); Škofja Loka, 26. 5. 1991 (2). Križna 
gora. 5. 1992 (1); Lubnik, 4.6. 1988 (1); Malenski vrh, 25. 5. 1985 (2). 
Vrsta naseljuje trate alpinskega in subalpinskega dela Slovenije. Ličinke (strune) 
živijo v zemlji in z objedanjem korenin včasih delajo škodo. Odrasli osebki se 
38 
POKALICE IZ OKOLICE ŠKOFJE LOKE, ŽELEZNIKOV IN ŽIROV 
Slika 4: Poka lica Ctenicera 
peclinicornis 
pogosto pojavljajo od konca maja do julija na vlažnih 
travnikih, cvetočih travah, cvetovih in grmovju. 
Barva: zelena ali temno kovinska barva. Tipalnice 
samcev so ocl 3- člena naprej glavničaste, tipalnice samic 
so žagaste oblike. Velikost: 14-18 mm. Glej sliko 4. 
Ctenicera virens Schrank, 1781 
Ratitovec, 30.6.1986 (1); Soriška planina. 6.6. 1992 (1). 
Tudi ta vrsta živi v alpinskem in subalpinskem delu 
naših Alp in v alpskem predgorju. Ličinke živijo v tleh. 
Odrasli osebki so aktivni junija in julija. 
Barva: glava in ovratnik sta črnozelene barve, 
pokrovke pa so rumenorjave. Tipalnice so glavničaste. 
Velikost: 16.5-20.5 mm. 
Dalopius marginatus Linnaeus, 1758 
Škofja Loka, 5. 1986 (1); Škofja Loka. S. 1987 (1); Škofja 
Loka, 21. 6. 1988 (1); Lubnik, 14. 5. 1997 (1); 
Ermanovec, 21. 6. 1986 (1); Žirovski vrh, 25. 5. 1986 (1). 
Vrsta je razširjena po vsej Sloveniji in živi tudi sub-
alpinsko. Ličinke prebivajo v gozdnih tleh in obžirajo korenine gozdnih rastlin. So 
verjetno tudi mesojede in jedo ličinke drugih žuželk. Odrasli osebki so aktivni od 
aprila do junija. 
Barva: glava in ovratnik sta temnorjave barve, pokrovke imajo po sredini temno 
pego in so rjave barve in črtaste. Velikost: 6-8 mm. 
Denticollis Hnearis Linnaeus, 1758 
Ratitovec, 30. 6. 1995 (2): Lubnik. 6. 6. 198^ (2): Lubnik, 14. 5. 1997 (2). 
Pri nas živi tako v nižinah, kot tudi v gorah. Ličinke živijo roparsko pod lubjem, 
kjer lovijo ličinke drugih žuželk. Odrasle živali najdemo na listih in cvetju. 
Barva: svetlorjave barve, le glava je črna. Tipalnice so sorazmerno dolge. Velikost: 
9-12.5 mm. 
Denticollis rubens Piller et Mitterpacher, 1783 
Škofja Loka, 27. 5. 1985(1). 
Barva: glava, tipalke in noge so črne: ovratnik, pokrovke in dlake pa rumeno-
rdeči. Velikost: 14 mm. 
Hemicrepidius hirtus Herbst, 1784 
Škofja Loka. 20.6. 1982 (1); Škofja Loka. 6. 1986 (5); Škofja Loka. 10.6.1987 (1): Škofja 
Loka, 25. 6. 1987 (2): Škofja Loka, 7. 1987 (1); Škofja Loka, 10. 6. 1988 (1); Škofja Loka. 
15.7.1995 (1); škofja Loka, 6. 1997 (2); Lubnik. 7.7.1987 (1); Lubnik. 21.7. 1991 (1). 
Barva: glava, tipalke, ovratnik, pokrovke in noge so črni, dlake pa sive in črne. 
Velikost: 14-17 mm. 
39 
LOŠKI RAZGLEDI 50 
Hetnicrepidius niger Linnaeus, 1758 
Škofja Loka. 6. 1986 (1): Žiri, 26. 6. 1992 (1); Sopot pri Žireh, 18. 6. 1993 (1). 
Barva: glava, tipalke, ovratnik, pokrovke in noge .so izrazito črni, dlake pa sive 
in črne barve. Velikost: 9.S-13 nun. 
Melanotus castanipes Paykull, 1800 
Železniki. 2. 1992 (1); Ratitovec, 3. 8. 1989 (1); Soriška planina. 10. 1988 (2). 
Barva: glava, tipalke, ovratnik, pokrovke in noge so temnorjavi, dlake so sive. 
Velikost: 14 -17 mm. 
Melanotuspunctolineatus Pelerin, 1829 
Vancovec (Železniki). 9. 6. 1996 ( 1): Škofja L<>ka. S. 1986 (2): Škofja Loka. 6. 1986 (4). 
Barva: glava, tipalke, ovratnik, pokrovke in noge so črni. dlake sivorumene. 
Velikost: 12.3-[3,3 mm. 
Nothodes parvulus Panzer, 1799 
Škofja Loka. 2.6. 1998 1 1). 
Barva: glava, tipalke, ovratnik in pokrovke so črni. noge rjave, dlake pa sive. 
Velikost: 7,3 mm. 
Prosternon tessellatum Linnaeus, 1758 
Škofja Loka. 3. 1986 (1); Žirovski vrh, 23. 3. 1986 ( 10). 
Ličinke se razvijajo v gnijočem mrtvem lesu iglavcev, 
Barva: sivorjave barve, pokrovke so marmorirane v krogih. Velikost: 10-12 mm. 
Selatosomus aureus 
Železniki. 28. 3. 1973 (1): Soriška planina, 6. 6. 1992 (1); Ratitovec, 18. 3. 1997 (I): 
Ratitovec, 6. 6. 1998 (1): Škofja Loka. 6. 1987 (1); Škofja Loka. 7. 1987 (1); Škofja Loka, 
4. 1992 (1): Škofja Loka. 2. 3. 1992 (1); Škofja Loka, 3,1998 (2); Lubnik, 6. 6. 1987 (1); 
Lubnik, 1-4. 3. 1997 (2): Križna gora. 3. 1992 (1): Križna gora. 3. 1996 (3). 
Barva: glava, ovratnik in pokrovke so svetleči, kovinsko zeleni ali bakreno rdeči; 
tipalke in noge so bakreno rdeče. Velikost: 12,3- 13.3 mm. 
Selatosomus gravidus ( =latus) Fabricius, 1801 
Škofja Loka, 20. 6. 1982 (1): Škofja Loka. 10. 6. 1987 (1); Škofja Loka. 20. 3. 1988 (2): 
Škofja Loka, 2. 6. 1998 (D: Lubnik, 14. 3. 1997 (2). 
Barva: glava, ovratnik in pokrovke so motno kovinsko zeleni ali bakrene? rdeči. 
Velikost: 13-13 mm. 
Zorochrus dermestoides ( =minimus) Herbst, 1806 
Škofja Loka. 16. 4. 1988 (1). 
Vrsta je vezana na reke in potoke oziroma njihova prodišča. Aktivna je od maja 
do avgusta, vendar najbolj od sredine maja do konca julija. Vrsta je najbolj aktivna 
na opoldanskem soncu. 
40 
POKALICE IZ OKOLICE ŠKOFJE LOKE, ŽELEZNIKOV IN ŽIROV 
Barva: glava in ovratnik sta črna, pokrovke so črne s štirimi rumenorjavimi lisami. 
Prvi trije členi tipalk so rumenorjavi, preostali pa črnorjavi. Noge so rumenorjave, 
dlake pa sive. Velikost: 3.1 mm. 
Literatura. 
Klots. A., in Klots. E„ 1970:Žuželke: Ul-\ -i3. Ljubljana. 
Furian, C, 1993: Raziskave razširjenosti pokalie. Rod Zorochrus (.Negastefiinae-Elateridae) v Sloveniji. 
Acta entomologicaslmvnica ( I): 15-20. Ljubljana. 
Kovačevič, Ž., 1956: friniifenjena entomologifa: I i2-111. Zagreb. 
Zahradnik. I.. 1985: KaeferMittel- undSonluvsteuropas: 165- P3, 392-395, Hamburg, Berlin. 
Hieke. K. 19""-*: Retnuii Tieruvlt, Insektcn 2. 1 (0-2 i2. Leipzig, lena. licrlin. 
Laibner. s.. 21IIH I: EhUeridae o/tlie Czedi and Slovak Republks. /lin. 
ZUSAMMENFASSUNG 
Die Schnellkafer aus der Umgebung von Železniki, Škof ja Loka und Žiri 
Schnellkafer sind eine umfangreiche. mit mehr als 8500 Arten in der ganzen \\elt verbreitete 
Kaferfamilie. Die zahlreichen Arten bedeuten den Bauern und den Schrebergartnem Furcht 
und Schrecken.Sie vcrursachen oft grolSen Schaden an Getreide, Mais, Gras, Kartoffeln, Gemiise 
und Blumen. Von rund U0 in Slouenien bekannten Arten. wurden im Porschungsgebiet 42 
Arten gefunden, was nur 30 % der vorhandenen vorstellt. Mit (ntensivforschungen kann der 
Prozent in der sIoweni.schen Schnellkaferfauna noch wesenilich vergrolšen vverden. 
41