Ameriška Domovi ima
flk/1/1' E H i IG/% IH— HO IW1E

AM€RICAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANGUAG€ ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 242
CLEVELAND S, O., THURSDAY MORNING, DECEMBER 11, 1952
LETO Lin — VOD Lin
Prvi polet raketnega letala, ki je hitrejše od zvoka
Trygve Lie pesimističen o premirju v Koreji
OSLO, Norveška. — Trygve |Lie, generalni tajnik organizacije Združenih narodov, je izja-^	, t -im	vil, da je malo upanja za pre-
S tem letalom je bila premo- Lirje inJ mir v Koreji
scena praznina med jetom| in raketnim letalom.
“Združeni narodi so storili
EDWARDS LETALIŠČE, Cal. |vse’ kar se ^ dal° stonti v tem
pogledu, toda zdi se mi, da so
tisti, ki so to vojno začeli in n'a-
Z raketami poganjano bojno letalo Republic XF-91 je v torek na svojem poizkusnem poletu prekosilo hitrost zvoka. To novo ‘letalo je bojno letalo, kar je izredno pomembno in važno. — Neuradno-poročajo, da je njegova brzina znašala 750 milj na uro.
Letalsko poveljstvo je z dovoljenjem obrambnega depart-menta izjavilo: “Polet tega letala pomeni, da smo zdaj izpolnili praznino med jet in raketnim letalom. Stvar je prav tako važna, kakor je bil važen korak od navadnih, s propelerji poga-njanih letal k jet letalom.
Letalo ima dvoje strojev. — Eden je 5,200-funtni raketni turbojet, ki ga uporablja letalec, ko se bliža barieri zvoka. Drugi pa je 6,000-funtni raketni stroj, s katerem požene letalec letalo skozi zvočni “zid”.
Izbruhi novih izgredov v Maroku
V zadnjih izgredih sta bila dva izgrednika ubita, sedem pa ranjenih.
CASABLANCA, Maroko. — Tukaj so izbruhnili ponovni izgredi, ko so Marokanci v Beni Mallalu napadli policijo, ki je pričela streljati ter ubila dva izgrednika in sedem ranila.
Izgredi so izbruhnili v kraju 100 milj daleč od Casablance, kjer se je pričelo vračati normalno stanje po izgredih, v katerih je bilo nad 50 oseb ubitih in nad 200 ranjenih.
Maročani v Beni Mellalu so zahtevali oprostitev nekega svojega rojaka, ki je bil zaradi neznatnega prestopka obsojen v 15-dnevni zapor. Ko je prispela policija, so jo napadli s kamenjem, nakar je policija odgovorila s streli. V kraj je bilo poklicano tudi maroško vojaštvo, ki pa mu ni bilo treba intervenirati
Evropski zavezniki so še šibki, pravi Ridgway
PARIZ. — General Matthew B. Ridgway, vrhovni poveljnik zavezniških čet v Evropi, je izjavil, da je 50 zavezniških divizij, kolikor jih je zdaj v Zapad-ni Evropi, minimalno potrebnih za obrambo proti komunistični agresiji.
padli Južno Korejo, nasprotni vsaki mirni poravnavi tega konflikta,” je rekel.
------o------
Delegatka Indije pri ZN je ožigosala resolucijo o Tunisu
Zakaj ni v resoluciji niti omenjena vzpostava civilnih svoboščin in normalnih razmer v Tuniziji?, — je vprašala.
ZDR. NARODI, N. Y. — Arab-sko-az:jski blok pri Zdr. narodih je v torek nastopil proti po Ameriki podprti resoluciji, ki predlaga direktne razgovore med Francijo in Tunizijo, da se konča kriza, ki je povzročila krvave izgrede, v katerih je bilo ubitih mnogo ljudi.
Francija je zavrnila vse ideje o akciji Zdr. narodov glede vprašanja Tunizije, češ da je to njeno notranje vprašanje in je bojkotirala tozadevno debato.
V imenu arabsko - azijskega bloka je govorila delegatka Indije Vijava Lakshmi Pandit, ki je med drugim rekla, da ni v resoluciji nobenih omemb o vzpostavi civilnih svoboščin in normalnih razmer v Tuniziji, to je stvari, glede katerih organizacija Zdr. narodov ne more ostati brezbrižna.
Protesti proti pozivu Tila na Zapad
Višinski je odpotoval domov; pri IN mu bo nasledil Gromiko
Diplomati se prilizujejo Titu z istimi razlogi kot so svoj Pred svojim odhodom je re-čas zagovarjali pestovanje Sovjetov”.
LONDON. — Tukajšnji list “Catholic Times” ugotavlja,, da diplomati zagovarjajo sedanje prilizovanje Titu z istimi razlo-
kel, da organizacija Zdr. narodov ne deluje za mir.
NEW YORK. -— Andrej Višinski, zunanji minister Sovjetske zveze,, ki je v torek odpotoval nazaj domov, je izjavil, da je
gi, kot so svoj čas zagovarjali i orSanizaciia Zdr- narodov daleč pestovanje Sovjetov med vojno.!od teŠa> da bi bila orodje miru. Potem list vprašuje:	J (Višinski je odpotoval s francos-.
<lT, .	.	,	! kim parnikom LIBERTE, na
Ka.-to je vendar kaka zveza	, •
m-.	v „	,	j katerem je bila zanj pripravlje-
s i (>rn mogoča. :o se mo- na sujta luksuznih sob oz. kabin, remo vendar zanesti na besedo Vprašail; če se bo vrnil k zase„ človeka ki uci, da je dobro vse, danju Zdr_ narod^ y februarju. kar je dobro za komunizem? - je Višins]d odgovan]. <(Ne vem; Saj_ je sam Eden priznal, da s To je cdvisno od ^ okoliš-in>, sovjetskim eksperimentom ni-, 0 organizaciji Združenih na-smo prišli nikamor. Sedaj pa rodov ,e dejal; <.D&si ie dolžnost poskusa popolnoma isto stvar z te organizacije; delovati za mirj neko drugo deželo.”	|je jasno> da organizacija ne vrši
Škof John C. Heenan je rekel i te dolžnosti.” na zborovanju staršev v Kalifa-j Njegove zadnje besede pred xu, da kadar bo prišel v Veliko odhodom so bile: “želim srečen Britanijo na obisk ta “grozoviti božič m veselo novo leto Ijud-človek” (Tito), naj ga vsi tisoči, stvu, ki se bori za mir.” Kristjanov te dežele vprašajo: — Po njegovem odhodu je po-Kaj delate z dušami otrok? Naj stal načelnik sovjetske delega-ga vprašajo, zakaj brutalno pre- cije pri združenih narodih An-ganja škofe, duhovnike, redov-1 drej Gromiko, ki je pomožni zu-nice, učitelje in katoliško pre-,nanji minister in sovjetski am-bivalstvo.	Ibasador v Londonu.
SESTANEK GENERALOV W SN MAC ARTHURJA
General MacArthur bo predložil novoizvoljenemu predsedniku Eisenhowerju svoj načrt za končanje vojne v Koreji. — Za osebni sestanek sta se generala sporazumela z medsebojnimi brzojavkami.
NA BOJNI LADJI “HELENA” na Pacifiku. — Generala Eisenhower in MacArthur sta z medsebojno izmenjavo brzojavk pripravila tla svojemu osebnemu sestanku, na katerem bo predložil general MacArthur novoizvoljenemu predsedniku Eisenhowerju svoj načrt za končanje korejske vojne.
Neoziraje se na nekatere raz-
like nazorov z MacArthurjem v preteklosti, je Eisenhower v nedeljo sporočil po radiu genera-
Danes oblačno in mrzlo, dopoldne naletavanje snega. Popoldne oblačno, ponoči mrzlo.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne H. dec. 1843 je bil rojen Robert Koch, nemški fizik in e-den največjih bakteriologov. U-mrl 28. maja 1910.
Bitka med clevelandskim roparjem in policijo v New Torku
NEW YORK. — V New Yor-ku so včeraj po hudi strelski bitki prijeli clevelandskega vodjo neke gange roparjev in tatov.— To je 37-letni Clarence Oliver Sims, ki so ga že dolgo iskali agenti FBI urada in detektivi clevelandske policije. V bitki med njim in policijo so bili ranjeni trije policisti in trije drugi ljudje, ki so se nahajali v bližini kraja, kjer se je vršilo streljanje.
lu MacArthurju: “želim si oseb- tak načrt.
henhoverju, če slednji to želi. Eisenhower je na to sugestijo odgovoril, da prav rad prouči
nega sestanka z Vami v upanju, da bodo Vaša miselnost in Vaše izkušnje v Koreji v korist meni kakor tudi mojim sotrudnikom”.
Na to brzojavko je MacArthur odgovoril: “Hvaležen sem Vam za Vaše zanimanje glede mojih nazorov.” Nato je pripomnil, da uspešna rešitev korejskega problema utegne “vsebovati ključ do svetovnega miru”.
MacArthur je hotel biti vprašan
Ta izmena brzojavk je bila posledica McArthurjevega govora, ki ga je imel v petek pred člani organizacije National Association . of Manufacturers, v katerem govoru je dejal, da ima za Korejo mirovni načrt, katerega je pripravljen predložiti Ei-
MacArthurjeva brzojavka je bila naslovljena na generala Ei-senhowerja na krovu težke križarke Helene, toda nosila je označbo “Za Ika”. Mac Arthur je rekel, da je hvaležen Eisenhowerju, ki je rekel, da je pripravljen za ta sestanek, ter pripomnil: “To je zdaj prvikrat izza mojega povratka z Daljnega vzhoda, da se je pokazalo zanimanje za moj nasvet.”
Načrt bi moral biti izročen armadi
WASHINGTON. — Neki visok uradnik obrambnega depart-menta je izjavil, da če ima gen. MacArthur kak načrt za končanje korejske vojne, bi ga moral predložiti armadi in to po običajnih armadnih potih.
Oratorij "Slovenski Božič" v cerkvi Marije Vnebovzele v CoHinwoodu
V NEDELJO, 14. decembra, vzete na Holmes Ave., bo imel priredi slovenski pevski zbor Rev. Math Jager, domači žup-“Ilirija” pod vodstvom svojega n^b:> primeren nagovor nakar se pevovodje Martina Rakarja, v bo pričel° z izvaianiem skladbe,
NOVI DRŽAVNI TAJNIK IN NJEGOVA SOPROGA — John Foster Dulles in njegova žena v svojem domu v New Yorku, N. Y.
cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu krasen oratorij v dveh dejanjih — “Slovenski Božič”. Oratorij, ki ga je uglasbil Rev. Matija Tomec, bo nekaj izrednega in ni dvoma, da bodo imeli poslušalci cb njem izreden užitek. Oratorij je temu lepemu prazniku primerna skladba božičnih pesmi, izšlih iz naroda ter so kot take pristno narodno blago. V oratoriju nastopajo Jožef, Marija, angeli, krčmar, krčmarica, dekleta in celokupni mešan zbor.
Pred pričetkom oratorija, ki se prične v nedeljo ob polosmih zvečer v cerkvi Marije Vnebo-
v kateri bodo nastopili sledeči pevci:	,
j Jožefa bo pel zborov pevovodja Martin Rakar. Marijo gdč. Povirhova, angela Mary Gornik, krčmarja Frank Kužnik, krčmarico pa Mrs. Mary Terček.— Prvega pastirja bo pel louis O-palek, drugega Charles Terček, tretjega John Oštir, četrtega pa Mark Romaniuk. Poleg teh nastopi,
celotni zbor.
V glasbenem oziru je oratorij veličastna skladba, besedilo pa je ohranjeno v jeziku kakor jih je ljudstvo pelo. — Primer:
Ali je Titov prelom s Sovjetijo resničen in trajen?
Eno naj zanimivejših vprašanj, ki zanima svetovno javnost, je, če je Konminforma za trajno prelomila s iTitom oziroma če je prelom med Titom in Stalinom resničen in trajen. “Pregled”, ki ga izdaja ustanova “Free Europe” v New Yorku, piše z ozirom na to sledeče:
Sedaj izgleda, da so; Tito in njegovi iskreni in resnični opo-zicionalci proti kominformskim režimom. Ni razloga za dvome. Vendar istočasno ti ljudje zatrjujejo, da so ostali zvesti svojemu političnemu prepričanju
vanje s Kominformo nemogoče. Kakor znano, je jugoslovanska vlada izjavila, da ne namerava sklepati nikakih obrambnih pogodb z drugimi državami. To stališče je potrdil Tito v svojem govoru dne 30. aprila 1952.
Izgleda, da jugoslovanska vlada zelo sumi svoje zapadne dobrotnike. Uradno poročilo vojaške misije Zdr. držav v Jugoslaviji odkriva, da je v Jugoslaviji samo 28 ameriških častnikov, čeprav je ameriška vlada upala, da jih bo pripuščenih 73. Nadzorstvo nad orožjem, ki ga dobavljajo Zdr. države, je ostro
in da so oni dejansko boljši ko- omejeno. Gen. Harmony, šef a-munisti kot pa somišljeniki Ko-jmeriške vojaške misije,, je de-minforme. To trdijo, čeprav jal, da ne ve, katere edinice Ti-
jim take trditve nič ne pomagajo v njihovih naporih, da bi prišli do prijateljskih zvez z Zapadem.
Doslej ni še noben voditelj ju-goslov. komun, stranke izjavil, |da bi bilo vsako bodoče sodelo-
tove vojske končno dobe orožje, ki ga dobavijo Zdr. države.
Na drugi strani pa je treba pomniti, da je po uradnih podatkih okoli 90 odstotkov častnikov in podčastnikov jugoslov. vojske včlanjenih v komunistično
stranko. Okoli 9,500 častnikov in podčastnikov je bilo izvežba-nih in vzgojenih v Sovjetski zvezi.
Seveda je treba storiti vse, kar bi moglo pomagati jugoslovanskemu ljudstvu, da bi se organiziralo demokratičnio vlado. Ta bi bila najboljše jamstvo za tesno sodelovanje z demokratičnimi državami. Nobenega dvoma ni, da jugoslov. ljudstvo želi najtesnejše sodelovanje z Zapadem. To željo naj bi vsi podprli z vsemi sredstvi, takoi da bi se jugoslovansko ljudstvo moglo uspešno upreti vsakemu poizkusu ponovne sprave s Sovjeti proti Zapadu. Jugoslovansko ljudstvo' je v preteklosti dokazalo, da ima voljo za borbo in žrtve za svojo svobodo.
Greste Rosenfeld je v svojem članku v francoskem listu “Le Populaire” prišel do tehle zaključkov:
“Treba je storiti vse, karkoli more prispevati k povečanju zmožnosti Jugoslavije, da bo zmanjšala, voljo in namero za napad, ki bi sprožil novo svetovno vojno.
Upoštevamo zelo skrbno in razumemo zelo dobro, da v sedanjih razmerah spričo komin-formske tajne teroristične aktivnosti v deželi in spričo pritiska, ki ga izvaja Sovjetska zveza od zunaj, morajo nekatere osebne svoboščine ostati začasno omejene Toda političen nauk jugoslovanske komun, stranke je v rezkem nasprotju z načeli demokratičnega socializma.
Uradno razglašena namera, da se ohrani politična zgradba, ki nima nikakega spoštovanja za človeške pravice, povzroča največjo bojazen in skrb za de-
Razne drobne novice k Clevelanda in te okolice
Glavna letna seja—
Drušavo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ ima v nedeljo 14. decembra ob 2:30 uri popoldne svojo glavno letno sejo v JSND na W. 130 St. članstvo je vabljeno, da se seje udeleži. Zadušnica—
V	soboto 13. dec. ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., maša zadušnica za pokojno Marijo Rudman.
Šestnajsta obletnica—
V	petek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Antona Zakrajšek v spomin 16. obletnice njegove smrti.
Šestindvajseta obletnica—
V	nedeljo 14. decembra ob 10. uri bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Zlotorepec v spomin 26. obletnice njegove smrti.
Za osvežujoče spanje—
Nič ni boljšega za zdravje kot udobno in osvežujoče spanje in odpočitek! Grdina in Sinovi, 15301 Waterloo Rd., danes oglašajo razprodajo Ortho- Cushion modrocov, ki vam bodo gotovo dali zaželjeni odpočitek! Berite oglas!
Srečno prestala operacijo—
Mane Francel iz 983 E. 218 St., hči Mrs. Mary Avsec, je srečno prestala operacijo v Euclid GJenville bolnišnici. Nahaja se v sobi št. 422. Obiski so dovoljeni.
Poizvedovanje—
Če kdo ve za Thomas Novosela, Franka Novosela ali Dorothy Mathewson, nečaka in nečakinjo Petra Novosela, ki je v nedeljo umrl, je prošen, da to sporoči A. Grdina in sinovi pogrebnemu zavodu.
Lepotica na švedskih bankovcih
STOCKHOLM, švedska/ — Na švedskih bankovcih je slika neke švedske lepotice nadomestila sliko švedskega kralja.
To je Greta Hoffstrom, 25-let-na plavolaska in lepotna kralj i-
, ,	„	.	,.|Ca, katere lik je na novih šved-
kakor ze omenjeno, tudi skih 1)000_kroriski bankovcih. _
Gdč. Hoffstrom je profesionalni model za fotografe in slikarje in njena slika je bila že na platnicah mnogih ameriških revij.
Nad eno štalco čez stoji en Šajn z nebes — Marija Jezusa rodi, angelci so pri nji.
Ves čisti prebitek tega božičnega oratorija je namenjen prispevanju kritja stroškov za prenovitev cerkve Marije Vnebo-vzefe.
Poset te lepe prireditve prav toplo priporočamo.
Ogenj v Columbusu
COLUMBUS, O. — V torek je nastal tukaj požar v poslopju Franklin Mortgage Bldg. Požar je povzročil za $200,000 škode.
Murrayjevo premoženje znaša $20,800
PITTSBURGH. — Phil. Murray, umrli predsednik CIO in j unije jeklarjev, je zapustil vse i svoje premoženje svoji ženi.
Vsa njegova imovina je cen-j jena na $20,000. V tej imovini je vključena hiša in nekaj državnih bondov.
Obsodba 69-letnega morilca
ALBANY, N. Y. — H. Stahl-berg, star 69 let, je bil obsojen v zapor od sedem in pol do 15 llet, ker je do smrti pretepel ne— mokratičjio, socialno in fede- .kega tovariša, s katerim je skup-rativno bodočnost Jugoslavije.” j no živel v Domu za ostarele.
fiAJMOVEJšEVESn
NA KRIŽARKI “HELENI.” — General Eisenhower in MacArthur se bosta sestala v New Yorku kmalu po Eisenhower-jevem prihodu tja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu, katerega ima baje general MacArthur.
PREDS. TRUMAN je včeraj pozval generala MacArthurja naj mu predloži nemudoma svoj mirovni načrt, če ga ima, kako bi se končala vojna v Koreji. S tem načrtom ni treba čakati prihoda gen. Eisen-howerja. Storiti se mora vse, da se vojna čimprej konča.
CLEVELAND. — Clevelandski raketir Julius A. Petro, ki je bil zapleten v neki bančni rop, izvršen svoječas;no v Warre-nu, O., je bil včeraj od porote spoznan za krivega ter obsojen na 25 let ječe.
Ameriška Domovina
v vi >	r%—no vii
(117 St. Cla^r Are.	HEndenon 1-0628
CleTeland S, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office st Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
h^H|^d83	No. 242 Thurs., Dec. 11, 1952
Eisenhowerjeva pot na Korejo
V volilni borbi je republikanski kandidat gen. Eisenhower obljubil, da pojde osebno na Korejo in da bo skušal storiti, kar se storiti da, da bodo naše žrtve v tej vojni čim manjše, če že vojne same ne bo mogoče končati. V zvezi s tem je govoril o potrebi ojačenja južnokorejske vojske, ki naj bi prevzela vso težo borbe na svoje rame.
Ko je bil Eisenhower izvoljen, se je resno lotil dela. Po komaj enotedenskem oddihu se je začel pripravljati na svojo bodočo nalogo. Izbral si je svoje ožje sodelavce, ki bodo z njim vred prihodnjega 20. januarja prevzeli odgovornost za vodstvo Združenih držav, nato pa odletel na Daljni vzhod, da izpolni obljubo, ki jo je dal volilcem.
Različna so bila mišljenja o smislu in koristnosti te poti. Nekateri politiki in drugi javni ljudje so skušali vplivati na Eisenhowerja, naj se ne izpostavlja nevarnosti take poti, med tem ko so drugi trdili, da je njegova dolžnost, da svojo obljubo izpolni.
Je bila ta pot res nesmiselna? Gotovo ne! Poleg podatkov iz prve roke in ogleda razmer na bojišču ter njih presoje, obsežnih razgovorov z neposrednimi voditelji operacij in razgovorov z južnokorejskim državnim predsednikom, kar vse bo imelo velik vpliv pri bodočih odločitvah, je izredno pomemben poudarek važnosti korejske vojne v bodoči politiki Združenih držav. Izvoljeni predsednik Združenih držav se ne bi podajal na tako dolgo in nevarno pot, če mu vojna na Koreji ne bi bila eno najpomembnejših vprašanj in do neke mere prva njegova bodoča naloga. Ta poudarek pomembnosti korejske vojne bo imel nesporno posledice in vpliv ne samo na javno mnenje doma, ampak še veliko bolj zunaj, pa naj bo to v Evropi, kjer bi na vojno na Koreji naj-rajše že davno pozabili, ali pa v Aziji, kjer je naše omahovanje in popuščanje rodilo slabe sadove.	„
Obisk na Koreji je končan, Eisenhower se vrača domov. Sredi Tihega oceana se vrše velika posvetovanja. Na težki križarki “Heleni,” s katero se vozi izvoljeni predsednik pro ti Havajem, so se zbrali njegovi najvažnejši sodelavci, da pretresejo celotno vprašanje naših odnosov do narodov Daljnega vzhoda in postavijo temelje naše bodoče politike za ta prostor in seveda tudi za ves ostali svet. Danes je svet vse preveč povezan med seboj in Amerika kot vodilna sila sveta ne more voditi svoje zunanje politike samo pod vidikom razmer v enem delu sveta, pa naj bo ta še tako pomemben. Kot voditelj svobodnega zahodnega sveta, ki se čuti ogrožanega od komunistične napadalnosti, katere središče in vodstvene v Sovjetiji, mora Amerika gledati in presojati vsak krajeven pojav kjerkoli na svetu po njegovi pomembnosti v celotni borbi med komunizmom in svobodnim zahodom.
Posvetovanja na “Heleni,” ki se bodo nadaljevala na Havajih, bodo temeljne važnosti za našo bodočnost tudi v oziru na domačo politiko. Prav zato se jih "udeležujejo tudi oni člani bodoče vlade, ki z zunanjo politiko nimajo neposredne zveze. Od poti, ki jo bo ubrala bodoča vlada v vprašanju vojne na Koreji in od posledic, ki jih bo njena zadevna odločitev prinesla, bo odvisno v veliki meri naše življenje v naslednjih letih. Pa ne samo naše, tudi življenje naših zaveznikov.
Če bi se novi vladi posrečilo skleniti mir na Koreji in posredovati zanj tudi v Indokini, — s čimer pa nihče ne računa — bi napetost v svetu naglo popustila, z njo pa tudi obsežno tekmovanje v oboroževanju. Združene države same, še veliko bolj pa njihovi zavezniki v Evropi, bi se malo oddahnili, teža bremena bi se malo zmanjšala, izdatki za vojno bi bili manjši, manjši bi bil torej lahko vsaj do neke mere tudi davčni pritisk. Državni proračun bi bilo mogoče spraviti v ravnotežje, čeprav bi potreba po stalni pripravljenosti oboroženih sil še vedno požrla vsako leto velike vsote vse, dokler bi trajala hladna vojna.
Upi na mir so, kot smo omenili, splahneli. Morda bo ameriška odločnost spremenila razpoloženje oblastnikov v Kremlju in jih napravila popustljivejše. V nasprotnem slučaju moramo računati prej ali slej z novimi krvavimi boji na Koreji in morda tudi še kod drugod, če do spomladi ne bo premirja, pravijo poročila, potem predlagajo naši vojaški poveljniki na Daljnem vzhodu, s katerimi se je Eisenhower prav zadnji teden razgovarjal, obširno vojaško akcijo, ki naj bi strla komunistično vojaško moč na Koreji. Bo v tem slučaju ostala vojna omejena samo na Korejo? Nekateri pravijo; Da! Stalin je po njihovi sodbi prepameten in pretre-z.en, da bi stavil na kocko uspehe, ki jih je dosegel v zadnjih petnajstih letih. Čemu tvegati, ko pa trdijo komunisti, da se bo kapitalistični svet zrušil sam po sebi! Po sodbi teh presojevalcev, bo Sovjeti;‘a pred našo odločnostjo rajše popustila, kot pa bi tvegala splošno vojno. Drugi sodijo spet drugače in svare pred preveliko odločnostjo, ki bi morda prisilila Sovjete v vojno proti njihovi lastni volji.
Morda se bo pa nova administracija odločila, da bo do nadaljnjega vozila po stari poti, le da bo skušala v večji meri nadomestiti naše čete z domačini.
Težko je reči, za kaj se bodo Eisenhower in njegovi so-
NOVINE
Nega Božiča brezi snega
Stari ljudje so pravili tisto leto, ka ne pomlijo, ka bi kda sveta bila jesen tak topla kak je bila tista. Od nekda sveta so po Martinovem pastirji slobodno pasli navzkriž. Po tom dnevi ne bilo nikše meje. Marho si pusto na prosto i včasi od ograda dele si je po mili volji iskala pašo
prek po vsej njivaj. Pastira nanč dosta ne trbelo. Drugoga kvara so krave itak ne mogle napraviti, kak če so se mlade telice kre kupov kukarišča čuj sale i kupe podrle. Te velke slo-bojčine po Martinovem so — tak si jaz mislim — zato ne bile nikdar odpravljene, ar je redko kakše leto po Martinovem bilo mogoče marho na pašo pognati. Eli je deževalo rado tak jako, ka so vse njive postale kak velka brozga teli je pa že tak zmrzovalo, ka je trava zgubila ves tek. Največkrat je pa že sneg pobe-lo vso ravnico v tom časi.
Ka se je zgodilo tisto leto, ka je bila cela jesen topla i suha i ka je nešterno drevje že začno-lo poganjati i celo cvesti, nišče ne znao .dati pravoga odgovora. Edni so zi razlagali tak, ka je sunce prišlo prebluzi zemlje. Drugi so pravili, ka de bojna. Tisti, ka so radi čteli Mohorjeve knjige pa “Štajerca” so gučali, ka je torni strelba v rususkoj-japonskoj bojni vzrok. Po prvoj
adventnoj nedelji se toplo vreme ešče izda ne spremenilo. Naš hlapec Vanek nas je eden den jako zosagao. V četrtek ne bilo škole i smo šli z njim na pašo. Večer prle smo po polažiči hodili i materi ne- ti’belo nikaj dati v pastirsko torbo za obed. Samo falat kruha za vsaksega. Jabolk, orehov i klecov je itak vsakši i-
meo zadosta. Na polažiči si deca toga naberejo, ka imajo celi ti-jeden zadosta. Okoli poldne so
krave prišle vkup i se tam bluzi gospočine pri Trebeši vlegle ter prežvekovale. Vanek je zakuro ogenj, mi smo pa nanosili-nekaj suhoga šibja od gosposke grabe.
“Letos nede nikšega božiča,’” nam je začno razlagati Vanek s svojim jecljavim gučom. Oči so nam tak ven stopile, ka je vido, ka nas je prestrašo.
“Kak, božiča nede? Ne jaslic pa ne jaliča i ne zlatij orehov?”
“Ne, letos nikaj toga nede. Ve pa nemre biti. Nega Božiča brezi snega. Za Božič je trbej mah za jaslice izpod snega skopati. Če je ne izpod snega, ne vala.”
Na ogenj je vrgeo brat balo na po suhe trave i s tem napravo takši dim, ka se je komaj skoz videlo. Skakali smo okrog ognja kak če bi podivjali. Dim smo lovili v prgišče i se čudova-li, kak to, ka nekaj vidiš pa nem-reš zagrabiti. Celi odvečarek je mino pri ognji.. Kruj i jabolka smo že davno pojeli. Sunoe je postalo rdeče pa velko kak zadnje kolo na kolaj. Nagnilo se je tam na brege pri Kapeli i za bregom zginilo. Vanek je na o-genj vrgeo zadnje šibje.
“To je za verne duše v vicaj” in smo začnoli krave obračati proti domi. Ozdeleč smo pogledovali nazaj, če so se duše prišle segrevat k ognij.
“Ponoči pridejo; kda mi odidemo,” nam je razložo Vanek.
Vse je bilo lepo eli ne nam je šlo iz glave, ka bo, če ne de snega. Kda smo večer čislo molil i dodali vsefeli očanaše, bi najraj 'ešče dodao “E^ftent očanaš za sneg.” *	(Drgoč dele)

1
BESEDA IZ NARODA
♦♦4.***-H-*******|.4.*******»«.-H»|i***.|-***l|,.M.»l.,HM.4..M.*».M»l->
\7 Resnica na dan!
Cleveland, O. — Pred kratkim sem brala dopis Mrs. Mary Bo-žich, v katerem očita Antonu Grdini, ker je dejal, da v starem kraju ni verske svobode. Pa je tudi v resnici ni. Preteklo poletje sem bila tam, pa sem to videla in skusila. Naprosili so me za krstno botro. V cerkev smo šli zvečer, pa smo otroka še pokrili z odejo, da ljudje niso videli, kaj peljemo, ker bi nas utegnil kdo naznaniti, da smo šli z otrokom h krstu. Včasih je bil to slovesen dogodek, danes pa ga je mogoče opraviti le na tak skriven in poniževalen način. To je prava sramota. Cilj vsega tega početja je, da bi iztrgali ljudem vso vero iz srca.
Če bi hotela le malo premisliti, bi morala vedeti tudi Mrs. Bozich, kaj pomeni to za svet, ki je bil in je še danes tako veren kot je slovenski. Ljudje še hodijo v cerkev, posebno kmetje, ki so do neke mere še svoji gospodarji. Toda delavci, ki do-
povedal tudi Anton Grdina, ko je dejal, da v starem kraju ni verske svobode.
Ljudje se zaupno obračajo k Bogu za pomoč, hodijo tudi na Brezje prosit Marijo, da bi jim izprosila pomoč v sedanji stiski.
Kdor ima še kaj usmiljenja, jim naj pomaga. Posebno hudo je za obleko in obutev.
Pozdrave vsem rojakom
Mary Panchur.
;-----'°----- N
“Slovenski božič” pri Mariji Vnebovzeti
Cleveland, O. — No, naš cerkveni bazar je za nami. Sedaj še plačujemo stroške in drugo tako drobnarijo. Kot je bilo povedano, bode precej ostalo za cerkev. Ljudi je bilo jako veliko, nekateri so odhajali veselih obrazov, drugi pa bolj žalostnih, pa vendar z zavestjo, da so pripomogli svoji župniji do tako lepega uspeha.
Kam pa v nedeljo? Na nabožni koncert, katerega priredi cer-
flulturna fironika
Miklavževanje na Holmes Ave.
Dramatsko društvo “Lilija” v Collinwoodu nam je pretečeno nedeljo pripravilo zopet prijetno presenečenje. Pripravilo je lepo miklavževanje, kot smo ga bili vajeni doma in v taboriščih. G. Rudi Knez je naštudiral Gr-žiničevo opereto “Miklavž prihaja-”
Ko se je oder odprl, smo imeli pred seboj nebesa. Oder je precej nizek, je pa zato toliko bolj globok, kar je bilo zelo lepo izkoriščeno. Ves je blestel v belli svili, na kateri so se blestele zlate zvezdice. Vso “težo” odra je nosil g. France Hren, pa se mu je njegov trud lepo izplačal. Res, tako lepega odra ob sličnih prilikah še nismo videli.
Sledilo je rajanje malih angelčkov in velikih angelov. O otrocih bi lahko rekli, da so bili v svajem nastopu srčkani. Veliki angeli — dorasla dekleta — so imela res lepe in nežne geste. So ugajale in navdušile.
Dober vtis je napravilo tudi to, da so bile tunike angelčkov in angelov enotne. Če je bilo vse to za to prireditev pripravljeno, potem se ne morem dovolj načuditi požrtvovalnosti deklet, ki so vse to skrojile in sešile. Kaj takega je zmožna menda samo slovenska požrtvovalnost.
Poseben vtis je napravil nastop parkljev, četudi so bili parklji, vendar moram reči, da so bili zelo dostojni in zelo disciplinirani. žal o vseh naših bivših Miklavževih prireditvah tega ne bi mogel zapisati.
Prihod Miklavža je bil vrhunec prireditve — razumljivo, in je prireditev ta vrhunec tudi dosegla. Prihod je napravil tako lep vtis, da je vsa dvorana spontano začela aplavdirati tako,, da so morali “nebeščani” na odru počakati, da so se zemljani v dvorani umirili.
Razumljivo je, da v skupini angelov in parkljev ne morem vsakega posebej omenjati, rad bi pa podal nekaj svojih misli o nekaterih, ki so samostojno nastopali.
Miklavž — g. dr. Pavlovčič — je bil res tako svetniški, kot doslej še nobenega Miklavža nisem
pohvalo. Ta govor je napravil lep vtis na vsakogar. Kar bi mogel tu pripomniti, bi bilo morda prav, če bi Miklavž govor bral nekoliko bolj počasi, oziroma delal večje pavze med stavki.
Lucifer — g. Janez Hauptman se je pokazal v nedeljo od nove strani, namreč kot pevec. Vso svojo vlogo je moral solo-peti. Rešil jo je odlično. Od te strani ga še nisem imel prilike videti.
V nebeškem čevljarju Krispd-nu sem spoznal g. Mirka Odarja, v osebi nebeškega krojača pa g. Mira Boha. Oba sta bila zelo prikupna in je posebno njiju petje ugajalo.
Omenim naj še tista dva hudička, ki sta samostojno nastopila. Ne zamerita, tako imenitno sta se uživela v vlogi, da vaju nisem spoznal.
Ne smem pozabiti omeniti še angelčka “Koderčka.” Naj povem, da kar sem doslej videl “Koderčkov” mi niso preveč ugajali. Bili so sicer lepi angelčki, ampak ko so zarajali in zapeli so se pa obnašali preveč naučeno. Zdenka. Mejačeva je bila naravna, tako v petju, kot v kretnjah.
Pozabiti ne smem omeniti orkestra, ki je vso prireditev spremljal. Pri klavirju je bil g. Milač, pevovodja “Korotana,” harmoniko je igral g. Rudi Knez, vijolino pa g. Saveznik. Menda se moramo prav orkestru zahvaliti, da so vsi pevci v zboru in solu bili tako sigurni. Harmonija je bila prav dobra.
Dramatsko društvo “Lilija” more zaznamovati z nedeljsko prireditvijo zopet lep uspeh. Društvo kot tako, kakor tudi vsak posameznik, ki je kakorkoli pripomogel k nedeljski prireditvi zasluži ne samo zahvalo, ampak tudi pohvalo.
Posebno priznanje zasluži seveda g. Rudi Knez, ki je s svojo sposobnostjo in zlasti s svojim potrpljenjem in vstrajnostjo celotno prireditev pripravil. Uspeh prireditve je najboljši dokaz vrednosti njegovega dela.
Zdravko Novak.
Koncert pev. društva “Slovan”
V nedeljo 7. decembra t. 1. je pevsko društvo “Slovan” priredilo svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Recher Ave. Prav je imel Frank Rupert, ki je v svojih koncertnih oglasih rekel, da bomo slišali škrjančke žvrgo-leti in pastirčke vriskati. Smo jih. Pa še nekaj drugega, kar pa
videl. V otroških očeh in domi-j Frank ni omenil: slišali smo tu-šljiji je sv. Miklavž prav tak, kot di nove, mlade glasove, glasove je bil v nedeljo na Holmesu. “Slovanovega” pevskega naraš-
nor in bas bosta s časom in s pridno vežbo dosegla izvrsten uspeh. Od poslednjih treh pesmi je bila res dobro in s posrečeno nagajivostjo podana pesem “Urška,” ki so jo pevci morali ponoviti.
Dvorana je bila polna ljubiteljev naše lepe slovenske pesmi, ki so z navdušenjem in glasnim odobravanjem nagradili pevce za užitek, ki so jim ga nudili. “SLOVANU” čestitamo na lepem uspehu in mu želimo, da našo pesem omili tudi našim mladim. Na spomlad pa naj nas razveseli z novimi biseri iz bogate zakladnice slovenske pesmi.
Ivan Prezelj.
Lep, mil, dobrota mu sije z oči. In njegovo petje! Vsebina njegovega pozdravnega govora je bila nad vse lepa in primerna. Kdor jo je sestavil, zasluži vso
kveni pev. zbor “Ilirija”! Videl lajo za državo, imajo strah, če sem program. Začetek “Oratori-
bi kdo koga videl v cerkvi in ga ja,’ je: Veselite se ljudje, sv. Jo-naznanil, bi zgubil delo.	j žef v mesto gre. To so naše sta-
Po mojem to ni verska svobo-.re, stare božične pesmi, to so da. Če bi bila vera v deželi pro-J naši biseri, katere so zbrali naši sta, se kaj takega ne bi moglo dedje in pradedje že pred dolgo goditi. Versko svobodo imamo dolgo leti.
cert. Ves dobiček je namenjen za cerkev. Ne pozabite torej. To bode v nedeljo 14. dec. ob 7:30 zvečer v cerkvi Marije Vnebo-vzete. Na svidenje!
Faran.
Jih je že poznal
mi tu v Ameriki, če hočeš, greš v cerkev, če pa nočeš pa ne, nih-ča te ne bo zato prijemal. Ne tako v stahem kraju! Tam zgubiš delo in zaslužek, če te vidijo v cerkvi.
Mrs. M. Bozich piše, da vsak pošten človek lahko kritizira, toda laži pošten kristjan ne pozna. Kristjani dobro poznamo laž,
Kot se čuj e, gredo vstopnice precej dobro. Pa menda jih ne bo premalo, ampak za vsak' slučaj preskrbite si jo pravočasno, ne bo vam žal. Kot sem čul, ako bode lepo vreme v nedeljo dopoldne, bodete kupili vstopnice lahko pred cerkvijo. In to po osmi in deseti sv. maši. Prilike imamo dovolj, da si nabavimo
zato govorimo resnico, kot jo je J vstopnico za gori omenjeni *kon-
delavci odločili, eno je pa gotovo, njihova odločitev bo v ne-mali meri imela vpliv na vse gospodarsko in politično življenje v Ameriki pa tudi drugod po svetu.
Bernarda Shawa so oblegali mladi pesniki in pisatelji in mu hoteli pokazati svoja dela. Nekoč je sedel Shaw v svoji delovni sobi. Njegov tajnik mu je sporočil:
“Zunaj je neki gospod, ne da se odpraviti, po vsej sili hoče govoriti z vami.”
“Kakšen je pa gospod?” je vprašal Shaw. “Ali ima nagačene prsi?”
“Da, gospod Shaw. Pravkar je mojo pozornost zbudila okoliščina, da gospod nima samo velikega trebuha, temveč tudi nenavadno močna prša.”
“Potlej ga ne spustite noter”, je rekel Shaw, “recite mu, pro-him, da sem odpotoval ali kaj podobnega. V svojem plašču j namreč nosi debele rokopise.”
čaja, v solo vlogah in kot samostojni kvartet. In smo bili prijetno presenečeni. “SLOVAN” bo s časom imel v njih trden temelj in zagotovilo, da se bo okoli njih zbiralo in zbiralo vse večje število mladih, ki bodo tradicije in dobro pevsko ima “Slovana” ponesli v bodoče rodove.
Koncert je začel z lepo slovensko žalostinko “Ko na tujem zemlja nrn pokrije” v počastitev dveh umrlih članov. Po pesmih “Na dan,” Pastir” in “Venček narodnih” je nastopil kvartet “starih,” ki je podal dve narodne, med njimi večno lepo in nežno “Dober večer, ljubo dekle” prav posrečeno in občuteno. Sledile so “Samotarjeva večerna pesem,” “Mlatiči,” ki je žela buren aplavz, “Vasovalec” in “U boj,” ki je morala biti ponovljena. Vse štiri pesmi so bile zelo dobro podane, posebno pa je zbor odličen v udarnih pesmih. Po odmoru se je zbor prav raz-položil v pesmi “Pri farni cerkvici.” Sledil je kvartet “Mladih” z dvema narodnima. Vsi so bili dobri, vendar pa je razumljivo, da so pri tem svojem prvem nastopu bili še nekoliko pretihi, rekel bi, preskromni ter niso prišli polno na dan s svojimi prijetnimi glasovi. Posebno te-
Jurčič — Dr. Česnik: Domen
Dramatsko društvo Ivan Cankar se nam je v nedeljo 7. decembra predstavilo z narodno igro Domen, čeprav je igra izrazito romantčina, je vendar v njej veliko toplega in človeškega.. Dramatizacija dr. Česnika* je tu in tam dolgovezna, zato joa je verno naslonjena na Jurčiča.
Igralci so se potrudili. Prvo dejanje se sicer ni moglo koj razviti, potlej pa so se igralci znašli. Imel sem vtis, da je bilo v igranje položeno veliko truda.
Domen v prvem dejanju je bil šibkejši kakor pozneje. Jeze do Sove ni mogel prav nakazati. Premalo je bilo dinamike. Potlej se je vidno popravil in je bil brez dvoma poleg berača Urha najboljša oseba. Igralec ima lep jezik in dober glas. Včasih bi si želel več ognja. Nekaj napak je šlo na račun drugih, ki jim je včasih zmanjkalo besedila. Gotovo pa je, da je Domen pokazal dobro igro in je bil z beračem Urhom steber igre.
Urh Zaplotnik, berač, je bil tisti, ki je igro gnal. Povsod ob pravem času, je bil vedno na strani revežev. Razločen glas, dobre geste in temperament so bile odlike Urhove. Poleg Domna je bil na odru najmočnejši.
Graščak Sova je bil v prvem dejanju slab. Preveč je deklamiral. Tudi z besedilom se je včasih boril. Potlej se je popravil in bil posebno v zadnjem dejanju prav dober. Zlata vredno postavo za močnega kmeta ima Jurec. Tudi v igri ni bil slab, le beseda mu je bila premalo mogočna. Premiren je bil, ko bi moral včasih le bolj zrasti. Je pa v njem dober igralec.
Anka je bila posebno v izražanju čustev zelo dobra. Med ženskimi vlogami je bila najboljša.
Meta ni bila napak. Motilo me je, da je bila preveč monotona. Včasih je zagorela in bila kar odlična, ko ji je sin ukradel pismo, pa ni znala prav pokazati razburjenja in tudi pred smrtjo ni bilo prav, da se je tako zlahka vzdigovala v postelji. Je pa kljub vsemu starko dobro igrala.
Špilkin Jože bi moral dati v igro več, prav tako Krševan. Pri preji ie bilo vse premalo dinamike. Vse je reševal samo Urh. Kmetje, ki so bili na splošno dobri, so bili na preji vse premalo razgibani, špilkin Jože bi moral na preji imeti velik delež, ki pa ga ni prav izrabil. Tudi besedilo na preji je šepalo.
Ne morem naštevati tudi manjših vlog. Na splošno rečeno so se igralci potrudili. Dali so lepo igro. To in ono bi se dalo napraviti boljše, vendar je bila igra v celoti zelo uspela. Gotovo gre režiserju velika zasluga,■ glavni uspeh pa nosijo igralci močnih vlog, predvsem Domen in berač Urh.
Dvorana ni bila polna. Ali je to tudi znak, da materinski jezik umira? Videl sem z redkimi izjemami same starejše ljudi. Mladine skoraj ni bilo.
Naj omenim še to, da ni prav, če publika ob žalostnih scenah ploska. Je morda to krivda Enakopravnosti, ki je v svojem oglasu prinesla, da je Domen veseloigra. Pri takih stvareh je treba nekoliko bolj paziti. Napaka je le pregroba.
Karel Mauser.
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
OBZOR PUBLISHING COMPANY 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-4373
LOKALNE VESTI
Petnajstletnica slovenskih božičnih radijskih programov v Ameriki
Pred 15. leti, na božični dan 1. 1938, je preko WEMP postaje v Milwaukee prvič zadonela mila slovenska božična pesem preko ameriškega radija. Tri mesece prej, 4. septembra istega leta, sta Mr. in Mrs. Rado Staut, ki sta takrat izdajala že deseto leto tudi slovenski tednik “Ob-zor” v Milwaukee, začela s prvimi rednimi slovenskimi radijskimi oddajami na isti postaji, ki so namah vzbudile splošno navdušenje po vseh slovenskih naselbinah, kjerkoli jih je postaja dosegla, istočasno pa začele pridobivati vedno širši krog poslušalcev in oboževalcev slovenske pesmi tudi med tujci. Na-

PROOF OF SUPERIORITY
•( World's Longest
Refrigerator Guarantee*—* ’	10 Years
•	No Moving Parts in the Freezing System
•	No Motor, No Wear ’
•	Stays Silent, Lasts Longer
Model BE 84G	,
*29995
'SJ
F.'. Net Price, Installed
See Your Dealer ^ h
slednji božič je tem prvim rednim nedeljskim oddajam, ki so vsebovale največ narodne pesmi in melodije, sledil prvi poseben program zgolj božičnih slovenskih pesmi, (kolikor jih je bilo takrat na razpolago na ploščah, kar pa ni bilo veliko) in šele naslednje in poznejša leta se je ustanoviteljema programa, z naklonjenim sodelovanjem lokalnih pevskih zborov in drugih, posameznih pevskih talentov, ki so često osebno nastopali in sodelovali pri teh programih, posrečilo zgraditi in ujeti na plošče današnjo, morda naj večjo zbirko slovenskih božičnih in narodnih pesmi v Ameriki. Slovenski program je bil oddajan preko WEMP postaje redno do spomladi 1. 1,942, ko je postaja spremenila svoj tedenski red programov ter je od takrat nadaljeval s svojimi nedeljskimi oddajami preko WRJN postaje, preko katere se oddaja zopet danes) na-daljnih 5 in pol let, do konca avgusta 1947. leta, ko je v Milwaukee bila zgrajena nova, močnejša postaja WEXT ter je bil slovenski program, radi njegove splošne popularnosti, prvi povabljen na novo postajo. Ta postaja je tri leta pozneje, 10. septembra 1950, zgradila zopet novo postajo in spremenila svoje ime v WOKY, ves čas pa obdržala vse narodnostne programe (katerih je bilo zadnja leta sedam, vključno slovenskega), dokler ni letos s 1. aprilom tudi ta postaja radikalno spremenila svoj nedeljski red .programov ter odslovila vse tujejezične, od katerih so nekateri, ker niso mogli dobiti primernega ali zaželjenega časa na nobeni drugi postaji, morali docela prenehati z oddajami, le slovenski je dobil zavetje in svojo običajno 11. uro zopet na svoji prejšnji WRJN, zdaj tudi EM postaji. To je na kratko zgodovina’naj starejše slovenske radijske oddaje na osrednjem zapa-du v Ameriki, ki bo letos oddajala svoj 15. božični program. Po več letih bo letos tudi prvič da' bo božični program lahko oddajan zopet na.božični praznik sam. Zadnja leta je slovenski božični pesmi mogel biti posvečen le redni čas v nedeljo pred božičem. Letos pa bo poleg na ta dan oddajan še poseben polurni program v četrtek, 25. decembra, in sicer od 3:30 do 4. ure popoldne. Tako bo omogočeno uvrstiti na ta dva programa več, doslej še neigranih slovenskih božičnih pesmi. Zastopani pa bodo na teh
Everyone Appreciates An,ELECTRIC BLANKET
programih seveda zopet tudi naši stari, lokalni cerkveni pevski /.bori: iz Milwaukee, West Al-lisa, Sheboygana, Waukegana in Willarda. Slovenske božične pesmi lahko čujemo samo enkrat , na leto. Mnogi, katerim sicer prav tako sežejo v srce (čeprav tega javno nočejo priznati), in jim vzbude spomine na njihovo mladost in na toplino domačega ognjišča v domovini, ki so jo pred davnimi leti zapustili, pa jih ne slišijo niti takrat, razen — preko radija, ičlujte jih torej letos v nedeljo, 21. decembra ob 11. uri dopoldne ter na božični dan ob pol štirih popoldne preko WRJN-WRJN-FM postaje zopet enkrat.
IZ SLOVENIJE
Ljubljanski velesejem
Pred vojno je imela Ljubljana vsako spomlad in vsako jesen svoj “velesejem.” Na vele-sejmskih prostorih v Tivoliju sta naša industrija in obrt pokazali dvakrat na leto uspehe svojega dela. Velesejem pa je bil tudi privlačno zabavišče Ljubljančanov. V povojnih letih teh prireditev ni bilo več. Sedaj so se pa oblasti spomnile, da velesejem le ni bila slaba stvar in so postavile poseben odbor, ki ima na-logo razmišljati o njegovi obno-
tlXaumjuxxxxT’tixgTTrrTTY
Re-Nu Auto Body Co,
Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body In fenderj«. .Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
cxxxxiixxxxxxXxrxxTYYi »TTrgi
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
FRANK KLEMENC
BARVAR in DEKORATOR
♦
18715 M uskoka A ve. IV 1-6546
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
A gift of comfort — of relaxed, restful sleep. Buy an electric blanket from your dealer or ...
THE ELECTRIC COMPANY
WISCONSIN ELECTRIC TOWER COMPANY
Match the Bride’s Radiant Beauty with
0*^
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1529
vi. Za zdaj sta predlagani dve rešitvi. Eni se ogrevajo za stari način, drugi pa predlagajo, naj se ustanovi stalna velesejmska razstava. Posamezne panoge gospodarstva naj razstavljajo ločeno ena za drugo. Na ta način naj bi bilo lažje preskrbeti stanovanje in oskrbo za obiskovalce, ki v tem primeru ne bi bili tako številni. Enkrat na leto pa naj bi bila splošna razstava vsega gospodarstva.
Ameriški sadjarski strokovnjak v Sloveniji
Jugoslavija je sklenila z Or-
ganizacijo za prehrano in kmetijstvo pri ZN pogodbo za tehnično pomoč v sadjarstvu. Na podlagi te pogodbe je odšel tja Wilbor H. Thies, šef kmetijske pospeševalne službe pri univerzi v Massachusetts. Tam bo ostal eno leto. Novembra je obiskal Slov. Primorje in Istro ter Štajersko.
MALI OGLASI
Soba se odda
Ena opremljena soba se odda poštenemu fantu na 920 E. 73 St.	(242)
KUPITE LEPA IN KORISTNA BOŽIČNA DARILA
PRI
trgovina s pohišivom in vsemi ostalimi hišnimi potrebščinami
IMAMO POLNO IN RAZNOVRSTNO ZALOGO
POHIŠTVA . . . PREPROG . . . KARPETOV NAKITA . . . SREBRNINE in DRUGIH BOŽIČNIH DARIL
. . Slike so brez bleska! — Od vseh velikih TV aparatov je ta-le največji in najbolj cenjen!
Samo Philco vam daje po tej nizki ceni največ za vaš denar! Ta 21 inčev TV aparat z podstavkom ima ugrajeno pripravo za UHF in VHP! To je samo PHILCO 2255! Kupite ga sedaj pod lahkimi pogoji!
$
349
.95
Including Federal Tax and Warranty
ODPRTO: v sredo do 1 ure, vse druge dneve do 9 zvečer
P,
elme s
FURNITURE and APPLIANCES
720 East 152nd St.	ULster I -2525
Moški dobi delo
Drill Press in Tapping Ma chine Operator. Izkušnje ni potreba. Dobra plača od ure.
ACIMET VALVE MFG. CO.
1529 E. 49 St.
(243)
TOOL MAKERS
Izkušeni
Visoka plača od ure in nadurna plača prvi šift
načrt za delež dobička
Machine Tooling, Inc.
2630 St. Clair Ave.
(243)
Molki dobijo delo
Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wuconsin
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
Orodjar
Izkušen orodjar dobi dobro in stalno delo pri upeljanem podjetju. Visoka plača, 40 ur na teden.
The Republic Brass Co.
1623 E. 45th Street severno od Payne Ave.
(242)
Delo za voznika
Delo dobi voznik za razvažati mehko pijačo.
The Double Eagle Bottling Co.
6517 St. Clair Ave.
HE 1-4629
(243)
Forge Helpers
Na drop hammer Plača od ure in od kosa
Hot Inspector
Drop forging; izkušen kovač Plača od ure
STEEL IMPROVEMENT & FORGE COMPANY 978 East 64th Street
(245)
MALI OGLASI
Hiša in farmca naprodaj
Nova hiša, 2 spalnici, Youngstown kuhinja, hrastov podenj, plinska gorkota, mestne udobnosti, dvojna garaža, sadovnjak in vinograd, lot 50x590. Vse za samo $18,500. Južno od Euclid Ave., ali severno od Route 84. Lastniki na posestvu: Ted & Rose Mandel, 1863 E. 300 St., Wickliffe. (244)
DIE MAKERS on medium and large dies
TOOL ROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Bi tudi radi govorili z MAŠINISTI
Visoka plača od ure. čas in pol za nadurno in dvojna mezda ob nedeljah. Dobri delovski pogoji in dodatek za zivljenske stroške. Ta dela se dobijo pn obeh tovarnah na E. 93 in Woodland in na 1115 E. 152 St. Oglasite se v Employment Office tovarne št. 1 MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 St.
(246)
Iščejo stanovanje
Zakonski par, oba zaposlena, srednje starosti, brez otrok, išče 4 ali 5 sob v St. Clair-ski okolici. Kdor ima kaj, naj pokliče po 4. uri HE 1-7547.
(242)
Hiša naprodaj
Hiša za 2 družini, 5 sob in kopalnica zdolej, 3 sobe in kopalnica zgoraj, blizu cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave., lot 40x150. Dober kup za ceno $8700.
Kovač Realty 960 East 185th St.
KE 1-5030
(243)
Naprodaj
Nova importirana klavirska harmonika, 120 basov, 14 registrov, italijanskega izdelka. Polo soprani. Kličite IV 1-2879, 18229 Neff Rd.
(dec.5,11)
PRIDRUŽITE SE K TAPCO TEAM
TAPC0
POTREBUJE
TOOLMAKERS
for
JIGS and FIXTURES TOOL ROOM ALL TYPES
MACHINE REPAIRMEN
FORGE SHOP LOADERS and OPERATOR TRAINEES
TOOL and GAUGE INSPECTORS
VERTICAL TURRET LATHES AUTOMATIC OPERATORS
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift; visoka plača od ure; idealni delovski pogoji. Prosimo prinesite izkaz državljanstva.
Uradne ure od 8 zj. do 5 pop. dnevno Ub sobotah in nedeljah: od 8 zj. do 4 pop.
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave. C.T.S. Bus št. 28
(247)
Iščejo stanovanje
Veteran, žena in 4 hčerke, 7, 6, 4 in 2 leta stare, iščejo 3 do 5 sob, neopremljene z najemnino do $50. Bi zelo dobro skrbeli za dom. Mr. ali Mrs. Harold Stephens, 983 E. 67th St., EX 1-5498.	—(243)
Iščejo stanovanje
Veteran išče 5 do 6 sob med E. 55 in E. 79 St., ter med Superior in St. Clair. Ima ženo, otroka 15 mesecev starega in dvojčka 2 meseca stara. Kličite MO 2-3260.	(245)
Iščejo stanovanje
Zakonski par, oba zaposlena, in hči 17 let stara, iščejo 5 sob od E. 53 do E. 79 v St. Clariski okolici. Kličite HE 1-2419 po 4:30 uri.	—(243)
.. J
Hiša naprodaj
Hiša z dvemi stano.vanji, eno 5 sob in furnez na premog, drugo 3 sobe in furnez na plin. Zadaj veliko poslopje primerno za delavnico. Cementni dovoz. Vse je v dobrem stanju. 1164 Norwood Rd. zadaj.
— (243)
Delavci za tovarno
Menjajoči šift, 5 dni v tednu, plača od ure, uniforma preskrbljena. Brezplačna skupna zavarovalnina.
FERRO CORF.
4150 E. 56 St.
(južno od Harvard)
(244)
Turret Lathe
Operate & Setup
Mora biti izkušen Ugodna incentivna mezda Plačani prazniki in počitnice ter druge delovske koristi
Z & w
MACHINE PRODUCTS
5100 St. Clair Ave.
(245)
Volodijovskega je naglo prijela taka volja, da je hotel Skrzetu-skemu vse povedati o knežnji, da je že usta odpiral; toda mi-
"Ironrite helped smooth out the kinks in my back,:
says Mrs. Burl Woodward 4193 Biddle Avenue Wayne, Michigan
“After a recent spinal operation, I found hand ironing was hack* breaking drudgery. My doctor advised against such hard work. So we got an Ironrite Ironer. Now, it’s easy to relax when I sit down to iron. Thanks to Ironrite’s two completely usable open ends, there’s nothing to finish by hand ironing. Even puffs and ruffles are easy on handy Do-all ironing points. See an Ironrite dealer today!”
LOW DOWN PAYMENT —EASY CREDIT TERMS
•
ASK ABOUT A FREE HOME DEMONSTRATION
Ironnle
IRONS ANYTHING YOU CAN WASH
LAHKA MESEČNA ODPLAČILA
NORWOOD
Appliance & Furniture
6202 ST. CLAIR AVE.
EN l-36a4 ODPRTO ZVEČER
JOHN SUSNIK
■slil si je: “Novica mu zmeša glavo in tem laže ga ulove,” zato se je ugriznil za jezik in obmolknil. Zato je vprašal:
“Kod pojdeš?”
“Knezu sem rekel, da pojdem črez ribnik, a potem po reki, dokler ne pridem za tabor. Knez je povedal, da je ta pot boljša od drugih.”
“Ni pomoči, kakor vidim,” je odgovoril Volodijovski. “Enkrat je človeku namenjena smrt, a lepša je na polju slave nego v postelji. Bog naj te vodi, Bog naj te vodi, Jan! Če se ne vidiva več na tem svetu, se vidiva na onem, a jaz ti gotovo ohranim srce.”
“Kakor jaz tebi. Bog ti poplačaj vse dobrote. Pa čuj, Mihael, če poginem, me morda ne bodo tako pokazali kakor gospoda Longina, ker so dobili prestrog nauk, temveč gotovo se j bodo na kašenkoli način po-1 hvalili. V tem slučaju pa naj j gre stari Zacvilihovski k Hmi- j elnickemu po moje telo, ker ne, bi hotel, da bi me psi vlačili po taboru.”
“Bodi prepričan!”' je odgovoril Volodijovski.
Gospod Zagloba, ki je izpočet-ka poslušal napol prisoten, je naposled razumel, za kaj gre, a ni našiol v sebi dovolj moči, da bi ga zadrževal ali odgovarjal, začel je le gluho ječati:
“Včeraj oni, danes ta — Bože! Bože! Božo! . . ”
“Upaj, gospod!” je rekel Volodijovski.
“Gospod Jan! . .” je začel Zagloba.
In nič več ni mogel povedati, le sivo, trudno glavo j|9 naslonil na vitezove prsi in se začel k njemu stiskati kakor nedolžno dete.
Uro pozneje se je Skrzetuski pogreznil v vodo zapadnege ribnika.
Noč je bila Zielo jasna in sredina jezera, je bila podobna srebrni ploskvi. A Skrzetuski je takoj izginil izpred oči, ker je breg gosto zarasel z bičjem, tr-tsjem in povodno travo, dalje med redkejšim trstjism so rasle različne vodne rastline. Vsa ta mešanica širokih in ozkih listov, opolzkih stebel, ki so se oprijemala njegovih nog in pol telesa, je neizmerno ovirala pomikanje po vodi, a je viteza vsaj pokrivala pred pogledi straž. Da bi preplaval sredi jasne površine, ni bilo niti misliti, zakaj vsak črn predmet bi se bil prav lahko opazil. — Skrzetuski je torej sklenil, da ob bregu obkroži ves ribnik prav do bagna, ležečega na drugi strani, kjer se je reka stekala
v ribnik. Skoraj gotovo so stale tam kozaške ali pa tatarske straže, a zato je rasel tam cel gozd trstja, čigar bregovi so bili posekani za koče črni. Pri-šedši enkrat do bagna, bi se mogel pomikati med trstjem še celo podnevi, razen če bi se pokazalo, da je voda pregloboka.
Pa tudi ta pot je bila strašna. Pod to spečo vodo, ne globljo z brega do komolca, se je skrivalo blato, globoko laket ali pa še več.
Po vsakem koraku gospoda Skrzetuskega je na površje vode vstajalo nebroj mehurčkov, katerih brbljanje se je dalo v tišini slišati prav razločno. Razen tega, čeprav se je nelahko premikal — so se razganjali kolobarji valov, bežeči vedno dalje od sredine, celo na neza-raslo površino, kjer se je v njih lomila mesečna svetloba.
Da je bil dež, bi bil Skrzetuski kar prelaval ribnik in bi v pol ure dospel do bagna, a na nebu ni bilo niti enega oblačka. Celi potoki zelenkaste svetlobe
Jr
Za božične praznike
obdarite
svoje drage in prijatelje i izvrstnim domačim SLOVENSKIM VINOM
Moči vam bo dalo, srce razigralo, iz grla pesem izvabilo, skrbi prepodilo!
DOBILI SMO NOVO POŠILJKO OKUSNEGA BELEGA LJUTOMERČANA “ŠIPON” in KRAŠKEGA “TERANA”, KI VSEBUJETA MNOGO ZDRAVILNIH SNOVI, ZLASTI ŽELEZA IN NEKATERE VRSTE KISLINE, KI POSPEŠIJO PREBAVO IN OBNAVLJAJO KRVNI OBTOK!
DRENIK BEVERAGE DISTRIBUTING, Inc.
23776 LAKELAND BLVD.	RE 1-3300—1-3301
EUCLID, OHIO
JOHN DRENIK, predsednik
^_____............. ..

PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE!
THE MAY CO.’S BASEMENT
Božično darilce za majhne deklice! Te oboževane
3.95 Punčke
Ena ali dve
Jack in. Jill dvojčka
se telo stisne. Zavita v mehko bombažno odej-co, zavezano s pentljo.
Saucy Sue punčka 15 visoka zapre
oči, ima Saran lasuljo, katera se lahko opere, češe in kodra. Kliče “mama.” Ljubko oblečena.
Sprejemamo pismena in telefonska naročila v soboto do 6 ure, v nedeljo od 12 do 6 zv. in v ponedeljek od 9 ure z j. do 9 ure zv.
The May Company’s Basement Doll Department

tis
Senzacionalen JVaKup !
1640 jardov 3.98 do 7.98
VOLNENEGA BLAGA
2 do 10 jardov dolžine—Vse 54" široko • Križasto	• Gladko	• Novodobno
Zbirka nepopisnih vrednosti!
Senzacionalen nakup prvovrstnega volnenega blaga — vsako 54" široko — dolžine od 2 do 10 jardov. Prekrasno za obleke, kostume ali plašče! Pridite in zberite vzorec in dolžino za vaše šivalne potrebe!
so se ulivali na ribnik, izpremi-njajoč liste vodnih rastlin v srebrne ščite. Veter ni vel — k sreči je pokanje strelov glušilo brbljanje vodnih mehurčkov. Ko je Skrzetuski to opazil, se je pomikal le takrat, ko so salve v okopih in utrdbah postajale bolj živahne. A ta tiha, lepa noč je pripravila še eno težavo. Roji komarjev so se dvigali s trstja in, stvorivši kolobar nad vitezovo glavo, so mu sedali na o-braz, oči, ga pikali, brenčeč in pojoč nad njegovim ušesi svoje žalostne glasove.
Ko si je Skrzetuski odbral to pot, Ste pač ni motil o težavah, a vsega tudi ni vedel. Pred vsem ni vedel njene strahote. Vsaka globina vod, če še tako znanih, ima v noči nekaj tajinstvenega in obenem strahovitega — in nehote vzbuja vprašanje: “Kaj je tam na dnu?” A ta zbaraški ribnik je bil naravnost nekaj groznega.. Zdelo se je, da je voda v njem gostejša od navadne vode — in j.e smrdela po truplih. Saj je gnilo v njem na stotine Kozakov in Tatarjev.
Obe strani sta bili prenapolnjeni s trupli, a koliko jih je moglo biti skritih med trstjem in raznimi vodnimi rastlinami?
(Dalje prihodnjič) ---------o------
— Oči so prvi organ, ki se razvije v embriu.
Ameriško-slovenski radio Chicago
i /' ;
oddaja vsako soboto od 3:30 - 4:30 preko postaje
W R FC---1450KG
edini slovenski program za Chicago in okolico
Direktorji in napovedovalci:
Dr. Ludvik Leskovar - Louis Novak Ed Blatnick
ppSS,,,,
!K::.s:sK
Vabimo Te:
POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi najlepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije—
PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev Slovenske Pesmi—
OGLAŠUJ preko slovenskega programa—
RAZ VESELU svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.—
SPOROČI svoje želje in naročila na naslov:
AMERICAN-SLOVENIAN RADIO ASSOCIATION c/o DR. LUDVIK LESKOVAR
820 North Wabash Avenue	Tel.: DElaware 7-8515
Chicago 41, Illinois
1
LETA in LETA bosie zdravo in udobno spali!
Prihranite $21.50
KAJTI
Nedvomno je, da bo “Ortho-Cushion” modroc izpnlnil vse vaše zahteve
K E R—je napravljen po najnovejših izkustvih K E R—je zadovoljil že tisoče in tisoče ljudi K E R—je tudi ortopedično pravilno izdelan
ZATO Vam priporočamo ia spioino-znani
Ort h o-Cushion
innerspring Modroc in Box Spring
KUPITE BA! - PREIZKUŠAJTE GA!
če ne boste 100% zadovoljni, ga vzamemo nazaj!
Verjemite ali ne . . . res je pa le. Mi smo tako trdno prepričani, da boste s tem “ORTHO-CUSHION” modrocem zadovolj ni, da ga bomo brez ugovora vzeli 'nazaj v teku 30 dni po nakupu, a za kupno ceno boste lahko kupili katerikoli drugi modroc po vaši lastni izbiri.
Iff
^ PREVLEKA JE PO VAŠI IZBIRI
•	kavčukasta žima daje boljo trdnost in nosilnost . . .
•	ima ina stotine zelo trdnih okroglih vzmeti . . .
Regularna cena je $59 50
Prihranife pa $21.50
ker vam ga bomo dali za
• ima več extra plasti blazinastega filca . . .
• trdni robovi ohranijo obliko modroca . . .
• ima odprtine za zračenje — ročaje za obračanje . . .
Ni premehak — niti pretrd
X-žarki pokazujejo in milijoni ljudi potrjujejo, da je TRDEN in IZREDNO ZDRAV
DVOJNA ali POLNA MERA Enak Box Spring po isti nizki ceni
Nedvomno je, da je ta modroc najboljši za spalno sobo . . . znan je po vsej deželi ... v trgovinah cele Amerike je “ORTHO-CUSHION” modroc najboljše, kar postoji po svoji kvaliteti in udobnosti . . . KUPI SEDAJ ... IN PRIHRANI DENAR!
GRDINA in SINOVI
TRGOVINA s POHIŠTVOM
ODPRTO do 9 zvečer v ponedeljek, četrtek in petek DAJEMO EAGLE ZNAMKE!
GRDINOVI koledarji zastonj!
15301 Waterloo Road	KEnmore 1-1235
%:	str	sgr sr v