Petek
Danes nam je pouk odpadel, ker je imela tršica sestanek. Jožko je rekel, da se najbrž spet kregajo zaradi plač. Jožkotova marna je namreč tudi po po-k!icu tršica, on bo že vedel. Ata je vprašal, če mama kdaj doma pove, kaj se pcgovarjajo na sestankih in mu je Jožko vse zdrdral. Jožko je nasploh eno veliko gobezdalo. Jaz mislim, da je to posledica vzgoje
. Ata je pozorno poslušal in se imenitno zabaval, potem je pa odprl razpravo. Govoril je on, mama (se pravi moja, Jožkotova je bila, kot rečeno, na sestan-ku) je kimala. midva sva pa poslušala. Čez tršice nisva upala ničesar reči, ker nikoli ne veš. kdaj ti lahko škodi. Pa tudi vzgojno ni, če opravljaš tršice.
Torej, ata je rekel, da se tudi on strinja z ugotovitvi-jo, da imajo tršice in tovariši premajhne plače. Toda to je problem, ki se vleče že dlje časa Zaradi slabifi plač je iz prosvete odšlo strašno veliko sposobnih tršic in tovarišev in sta ostali v glavnem dve skupini.
V prvi so tršice (in tovariši), ki so se za ta poklic odlo-čili zavestno in z Ijubeznijb ter imajo radi delo z otroki — ti navadno ne jamrajo, čeprav so v prosveti že od nekdaj bolj piškavi denarji. V drugi skupini so pa tr-šice in tovarlši, ki so prišli za tršice in tovariše le zato, ker zaradi sposobnosti (ali ne prevelike zagrizeno-sti) niso r>ašli boljših služb. Takšni le nergajo, raz-pravljajo o plačah ter mimogrede ottokom razložijo kaj o razmnoževanju potočnega škržka ter 0 ofenzi-vah, sicer pa 0 mladini nimajo najboljšega mnenja.
Nevzgojenaje, pravijo, razvajena in nesramna. Prvo skupino tršic in tovarišev bi težko dobro plačali, ker so dragoceni in je naravnost škandal, kako jih družba zanerjiarja. Druga skupina je pa za tisto, kar naredi za vzgojo mladeži, torej nas, še predobro pla-čana. Tq so tisti tovariši in tršice, ki otrokom razme-čejo teste znanja, da se jim ni treba mučiti s spraše-vanjem, tako da znam o marsikaterem predmetu odgovarjati le z a, b ali c, če me kdo kaj vpraša, kaj sem se naučil v šoli. To so tršice, ki med odmori kle-petajo v zbornici, mi otroci se pa lahko pokoljemo med seboj, če nam ravno pride. Itd. Pa kaj bi človek govoril —kdor ima otroka v šoli, ta najbolje ve, kako je to. Tudi ata ima otroka v šoli in ve, kako je, zato je tudi jezen, če sliši, da bi na tej in tej šoli radi kar štraj-kali. Kar tako, vsi in nasploh. Če bodo štrajkali ta dobri učitelji. ki niso ie učitelji, ampak tudi vzgojitelji, bo še on prišel pomagat, je rekel ata. Drugim pa bi pokazal figo. Niso vsi delavci enaki, niso vsi otroci enaki — in tudi tršice in tovariši niso vsi enaki. Zato tudi zgolj z zvišanjem plač kar počez ne bi za šolstvo in vzgojo ničesar naredili, pa če bi tršicam razdeljli po petnajst milijonov. Zaradi več milijonov ne bo nihče zacel bolje vzgajati nevzgojene, razvajene mladine — je rekel ata, za vzgojo pa nam navsezad-nje tu gre.
Mama se je samo križala in kazala name, češ, kako pa govoriš pred otrokom. Toda jaz sem takšnih nevzgojnih pogovorov že vajen. Še sreča, da jih tako in tako ne razumem.
Glavno je, da je odpadel pouk...