/AMERIŠKA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN "7 : IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER NO. 216 cleveland, OHIO, SATURDAY MORNING, SEPTEMBER 16, 1939 leto xlil— vol. xlii. KONCEM TEDNA i Dramatiziranje evro'p- skega položaja v Washing- | tonu ima dvojen namen, 1.) da Se prepriča evropske države, da je Amerika na pažnji pred eventuelno sabotažo, vohunstvom itd., kar se je dogajalo tukaj v zadnji vojni, 2.) da ameriški narod vidi, da je vlada na delu. Morda v Washingtonu še bolj težko čakajo boljših časov, kot pa narod, ker z bolj-'Slmi časi ljudje tudi bolj redno plačujej0 davke. N^ julijski konferenci v Beli hiši, kamor so bili povab-Ueni vodje senata in poslanske zbornice, je državni tajnik *uU opozarjal na vojno nevar-"°st v Evropi, kjer da bo v kl'atkem izbruhnila vojna, ka-.(or Je ameriška vlada poučena ^ Zanesljivih krogov. Senator Lorah, republikanec, je na to rekel, da takim govoricam ne j^jarne, radi česar je bil Hull užaljen, da je hotel zapusti zborovalno dvorano. Zdaj, ko se bo sestal kongres k izred-neinu zasedanju, bo Hull goto-Vo vprašal Boraha, če zdaj verjame govoricam, ki priletijo na ubo ameriški vladi. Borah vle-Ce na tej črti ta kratko. JLEDe varnosti predsednika Roosevelta je vse urejeno, -f tea*, dežela. siror št: ni v vojni. Pa se vseeno boje zanj. Tako so naprošeni Časnikarski poročevalci, da nikdar ne pišejo v časopisih, kdaj in kam se bo odPeljal predsednik, ali kdaj se bo vrnil domov. London, Anglija. — V glavnih mestih treh evropskih držav, v Londonu, v Parizu in v Berlinu so zelo presenečeni radi odredbe sovjetske Rusije, da pokliče pod orožje 4,000,000 mož. Nobena teh treh vlad ne ve namer Rusije. Celo nemška vlada, ki je zaveznica Rusije, j>e videti presenečena nad rusko mobilizacijo. Rusija namerava postaviti vojaštvo na vsej svoji zapadni meji, to je vse od Finske pa doli do Romunske. Angleški vojaški strokovnjaki mislijo, da je Rusija mobilizirala zato, da ne pridejo nemške čete na Poljskem preblizu Rusiji in da Rusi ne bodo pustili Nemcev bliže kot 100 do 150 milj od svoje meje. Drugi pa zopet trdijo, da se to vse godi z sporazumom med Rusijo in Nemčijo, ki bosta potem, ko bo nemška armada okupirala vso Poljsko, postavili kako avtonomno državo med Rusijo in Nemčijo, da se tako nemška in ruska meja ne bosta dotikali. To mnenje zelo potrjuje dejstvo, da se vrše te dni v Berlinu važna posvetovanja med ruskimi in nemškimi vojaškimi zastopniki. Nekateri so celo mnenja, da bo tudi Rusija napadla Poljake v prihodnjih par dneh. Kar se tiče ostale Poljske se trdi, da se ji bo dovolilo obdržati eno tretjino ali polovico prejšnje države e glavnim sedežem v Krakowu. Poroča se tudi, da bodo zahtevali Litvinci severni del Poljske z mestom Vilno, kar so jim vzeli Poljaki leta 1920. Polovica vseh novorojenčkov v Zed. državah je rojenih revnim delavskim družinam Cleveland, O. — Na kongresu proučevanja o porodih in gineco-logiji, je poročala Martha M. Eliot od U. S. otroškega urada, da se rodi v Zed. državah vsako leto 1,000,000 otrok družinam, ki so na relifu, ali ki njih letni dohodki niso preko $1,000. Vsako leto je 225,000 mater, ki rode otroke brez vsake zdravniške oskrbe. V Zed. državah imamo 780 okrajev, kjer ni na razpolago nobene strokovno izučene bolničarke, ki bi bila na razpolago materam. Miss Eliot je nadalje poročala, da se je v tem oziru storilo že mnogo izboljšav v zadnjih treh letih, toda še daleč ne vsega. Naloga vlade Zed. držav je, je poudarjala Miss Eliot, da se da zdravniška postrežba vsem materam ob porodu, pa naj že žive v mestu ali na deželi. V Zed. državah se rodi vsako leto do 2,-000,000 otrok in 225,000 slučajev še vedno oskrbujejo babice. Kongres zboruje z namenom, da se najde pota, kako zmanjšati število smrti novorojenčkov, k čemer bo v prvi vrsti pripomoglo, če bodo revne matere dobile zadostno zdravniško postrežbo. RUSI IN JAPONCI PRILATELJ1 Moskva, 15. sept. — Med Rusijo in Japonsko je prišlo do sporazuma, da se preneha z vsakimi sovražnostmi radi mongolske meje. Premirje stopi v veljavo v soboto 16. septembra ob dveh popoldne. Pozicije ostanejo v veljavi, kakršne sta držali obe armadi ob eni popoldne. Ta pogdha bo imela velike va- žnosti za Japonce in njih interese na Kitajskem. Imela bo tudi občuten udarec za angleško pozicijo v Aziji in morda celo za Zed. države. Največ se je trudil Hitler, da je spravil obe državi skupaj k premirju. (Ni dolgo, kar smo pisali, da se bodo zvezale Nemčija, Rusija in Japonska, op. ured.). Ročinjci, pozor! Danes zvečer bodo Ročinjci lahko videli slike na platnu, ki so bile vzete na njih prireditvi na Miller Ave. Slike se bodo kazale med drugimi na Starmanovem dvorišču v Euclidu, zraven mle karne. V bolnišnici Mr.. Simon Bizjak, 1262 E 58th St. se nahaja v St. Luke's bolnišnici, kjer se bo mora podvreči operaciji. Prijatelj ga lahko obiščejo. Želimo na šemu zvestemu naročniku, da bi se kmalu boljšega ?dravja vrnil k svoji družini. Lepo darilo Southampton, Anglija — L. S. Buchman iz Memphis, Tenn. je hitel na ladjo S. S. Washington, da ga popelje domov v Zed. države. V pristanišče se je pripeljal s svojim lepim avtom, ki ga je vzel v Anglijo. Na ladjo mu je znesel prtljago ladijski strežnik Alfred Blundell. Amerikanec mu. je dal po storjenem delu 10 šilingov napitnine in — avtomobil Strežnik ni hotel verjeti v nenavadno darilo. Amerikanec mu je razložil: prodati avta ne more, ker ni več časa; na ladjo ga ne more vzeti, ker ni prostora; vzemi ga, tvoj je. Samo da je Amerikanec odnesel zdravo kožo nazaj v Ameriko, kaj ga, briga avto! KAJBODT" ZAHTEVALI NEMCI OD POLJAKOV Berlin, 15. sept. — Nemci so si tako svesti zmage ha Poljskem, da že delajo načrte, kaj bodo zahtevali od Poljakov pri mirovnih pogajanjih. Ena zahteva bo popolnoma nova meja med Poljsko in njenimi sosedi. Druga zahteva pa bo, da se premesti sto tisoče poljskih državljanov iz enega konca Poljske na drugega. Meja med Poljsko in Nemčijo bo dala Nemcem Gdansk, kori-or, gornjo šlezijo in morda še nadaljni masten kos drugega poljskega teritorija. Za Nemce, da bi bila v njih kolonah !'azna važna poročila za tuje-^mske vohune. Diplomati so vsi mnenja, je Italija nevtralna z namenom, da pomaga Nemčiji in radi tega, ker hoče res biti pralna. S tem, da je Italija pralna, je Mussolini zaprl v°h°d angleškim in francoskim am v Nemčijo od juga. T Rt 1 možnosti so, na katerih , kj_ ugibljejo strokovnja-Evr/ M dovedle do premirja v i he 1-) Anglija trdi, da se Pro T proti Nemčiji, ampak v ''Hitlerju. 2.) Hitler je že um t • 0Tneni1' da bi se rad 3)^ v Privatno življenje. Z' Ce bo podjarmil Poljsko, se Zor-** 6r lahko umaknil s P°_ roy1SČa kot zma£°valec in mi" na pogajanja se bodo lahko ®e a brez Hitlerja na čelu *nske vlade. lfSl arneriški časopisi so po-k0vSneli iz evropskih dnevni-gG Vest» kako se slavni diri-. da se udeleže. -o- Radi poškodb John F. Majzel, 1140 Norwood Rd., se je pritožil na industrijal-no komisijo radi poškodb, katere je dobil v tovarni, a tovarna trdi, da jih ni dobil tam. V četrtek je bil zaslišan pred komisijo, katere načelnik je John L. Mihelich in kakor se doznava, je Majzelo-va zadeva napravila ugoden vtis na komisarje. Važna seja Seja mlad. zbora SDD na Waterloo Rd. se vrši v pondeljek v prostorih SDD. In sicer se vrši seja mladine ob šestih zvečer, seja staršev, ki je zelo važna, pa se vrši ob 7:30. _r 'AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 16, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Glair Avenue Cleveland, Ohio ___________________Published dally except Sundays and Holiday« _ NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado, na leto »6.60. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Ea Ameriko ln Kanado, pol leta »8.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta *3J0 Za Cleveland, po raniaialclh: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna itevllka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. UJ9. and Canada, »3.00 far 0 months Cleveland, by mall, $3.50 for B months Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.50 per year, »3.00 for 6 months. European subscription, »7.00 per year. Single copies, 3c Entered aa second dan matter January 6th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878. 83 No. 216, Sat., Sept. 16, 1939 Pri sv. Kristini "Jojmene," je oni dan zakričala ta ongava, ko je šla soseda mimo, "al' boš rej s u cajtnge pisala?" "Ja, rejs. Sej je pa tudi že cajt, da se mal' oglasm. Nek-teri prijatli me že kar vprašujejo, če sem ob štimo prišla, al' pa tinto prevrnila, ko se nič več ne bere spod moj'ga peresa," je odgovorila naša Urška. "I, kaj pa je spet kej nov-ga?" Tožba za zapuščino Oče je umrl brez oporoke. Sinovi, njegovi dediči, se začno prepirati za zapuščino. Vsak pravi, da je dobil drugi preveč, on premalo. Nastanejo dolge tožbe, iz teh sovraštvo in nazadnje sodnijski in odvetniški stroški pobero vse. Nekdanjega lepega posestva ni več, razkosano je prešlo v druge roke. To je danes evropska vojna. Po svetovni vojni so zmagovalci jemali kos za kosom premagancem. Določali so meje novim državam na račun drugih Pri tem so pa skrbno gledali, da so sami dobili največ. Pa se ni svet vprašal, če bo to držalo, če bo držalo za dolgo In tudi ni! Komaj dvajset let in že so se začeli prepirati za dedščino. Ta in oni je začel, ko je prišel malo k sapi tožiti da je bil okraden pri delitvi. Najprej se je pričelo z očitanji, potem s pestjo in danes s puško, bajoneti in bombami. Pri tem si pa še vsak misli: če že jemljem nazaj, kar je bilo mojega, bom gredoč pa še malo drugega vzel, da se vsaj malo oškodujem. Nemčija je po svetovni vojni izgubila velike komplekse zemlje. Zdaj jih jemlje nazaj. Najprej so začeli v Porenju. Ker e šlo vse gladko, so začeli gledati na vzhod, na poljski koridor. Toda prej so ga morali Nemci obkrožiti in so vzeli na jusu Avstrijo in Češko. Pri tem so jim zvesto pomagali Slovaki, ki so mislili, da niso dobili dovolj pravic od sobra- tov Čehov. i Potem šele je prišel na vrsto poljski koridor, Udansk, zveza z Vzhodno Prusijo, bogata Šlezija. In ker so že jemali so šli dalje, dokler bo pač šlo. Madžari ploskajo, ker pričakujejo od nemške zmage nazaj Sedmoeraško, ki so jo morali dati Romunski po svetovni vojni. Ploska Bolgarija, ki je izgubila Dobrudžo in jo je morala dati Romunski, ploska Rusija, ki bi rada nazaj od Romunije Besarabijo, od Poljske Ukrajino. Angleži in Francozi, ki so dobili po svetovni vojni največ se tresejo, da bodo morali dati nazaj nemške kolonije. Italija bi se rada maščevala, ker je bila pri zadnji delitvi prikrajšana in je dobila kraški kamen, ki nima zanjo nobene VeljaSlovanski bratje: Poljaki, Rusi, Čehi, Slovaki, so si bili vseh dvajset let po svetovni vojni v laseh. Zdaj jim reže kruh Nemec, da jih bo navadil discipline. Pri tem pa umirajo tistoči, mesta in vasi gore, zgodovinske stavbe se rušijo v .prah, stok ranjencev odmeva do neba. "Kaj imaš tako kratek spomin? Vejš, vsako leto ima navado Klub skupnih društev naše fare naredit en velikanski piknik kot nekakšn zaključek vseh piknikov. To navadno naredimo takole prot koncu poletja, ko se začne že malo proti jeseni sonce potapljati.' V starem kraju pravijo temu času 'babje poletje,' tukaj pa 'indijansko poletje,' in se še prav lepi dnevi urajmajo. Zato nas je tud letos Tedi, naš precednik, nagnal, da smo sklenil, kar rokave zavihat, pa spet se požurit, da tud lejtos isto napravimo. Vidiš, zdej je trejba pa stvar malu razbob-nat ter tebe in vse druge sosede prav po prijatljsko pova-b't, da se malu zganete in pridete z nami še enkrat se na frišnem luftu poveselit." "No, ja, kdaj pa bo vse to, kar pripravljate?" "Jutr. Ja, že kar to nedeljo, dne 17. septembra. Le glej, da se pripraviš!" "Kako se bom pripravila, ko pa se poberete tako daleč, da vas človek še najt ne more tam po tujih farmah v prahu in včash še v blatu." "Vidš, kako je prav, da jest nekaj napišem in razglasim podrobnosti! To pot ne bomo nikamor daleč hodil'. Sklenili smo, kar na cerkvenem dvori-šu in šolskem igrišu, tam na Bliss Rd.,#to pot naš semnj napravit. Ne bo' treba nikamor se vlačit in iskat neznane i farme. Prostora imamo za-dcst domačega; hiš tud ni tam okrog bogve koliko tako, da smo skoro na samoti glih kakor na prostorih, ki so par milj proč." "Ja, sej tistu je pa rejs fajn! Ce bi se slučajno to 'babje poletje' hotelo malo ski-sat bomo lahko kar v halo skočil'." "No ja, vidiš, sej smo vsi do naši možje skrbeli za pošteno postrežbo." "Kdaj se pa vse to začne?" "Kar prec popoldne. Pomočnikom je naročeno, da naj bodo na svojih prostorih že ob eni. Torej ni treba čakat do večera. Le povej še drugim, da -naj bodo tam že ob treh. Seveda se nam ne bo mudilo domov, ker razsvetljave bo dovolj zunaj in znotraj, da ostanemo lahko pozno v noč in zapojemo marsikatero domačo, da bo odmevalo tja v Jakatove hribe na Rožniku." Da, tako bo. Od blizu in daleč ste prijatelji in znanci povabljeni, da pridete na to našo vrtno veselico v nedeljo, 17. septembra na našem prostornem farnem prostoru okrog cerkvice. Zadnji piknik Podružnica št. 32 SŽZ Članice naše podružnice se prav lepo zahvaljujejo vsem, ki ste nam pomagali k tako lepemu uspehu 10. septembra, ko smo obhajale 10 letnico ustanovitve naše podružnice. Zahvaljujemo se vsem za oglase, in čestitke v programni knjižici, številnim posetnikom in vsem delavcem in delavkam. Posdbno zahvala Mrs. A. Novak, za vso njeno pomoč. Bog plačaj vsem. Najlepša zahvala Mr. Križmanu za krasne slike. Zahvaliti se moram tudi listu Ameriška Domovina za vso naklonjenost. članicam prav toplo priporočam: Ne samo prosit, ampak se tudi naročite na ta dnevnik. Prav lep pogled je bil na naš I novo-ustanovljeni krožek deklet, j ki so tedaj prvič nastopile v svo-i jih krasnih novih uniformah. To I je naš največji ponos! Največ : zasluge, da se je ustanovil ta krožek gre pa Mrs. Zdešar. Povabim vas tudi v nedeljo, ko bomo imeli pri fari sv. Kristine piknik in sicer zadnji v tej sezoni. Pridite, bo prav luštno. Terezija Potokar, predsednica. —-o- 0, te pijavke! Čitala sem v Ameriški Domovini uredniški članek pod naslovom "Pijavke" in se popolnoma strinjam z našim u- To je seme za novo vojno Vse te žrtve so pa zaman, nepopisna škoda na premoženju je bila žrtvovana zastonj. Pač, nastal bo mir, delale se bodo nove meje in pisale mirovne pogodbe. Za koliko časa? Samo za toliko časa da bodo v prah teptani narodi zopet na nogah in bodo zgrabili za orožje, pa zahtevali svoje nazaj. In zopet bo nastalo krvavo klanje, zopet bodo zagrmeli topovi, zaragljale strojnice in padale bombe iz letal nad mesta in vasi ter morile starce, slabotne ženske in nedolžne otroke. Stara pesem bo zapeta od kraja. Kdaj se bo to nehalo? Kdaj se bo svet umiril in v miru prijel za plug in brano, pa oral na svojem, ne po sosedovem? Ne prej, dokler ne bo en hlev in en pastir. Dokler ne bo vstal en mogočen narod, ki si bo podjarmil vse druge in z mogočno roko učil podložne dela brez sablje. " Kateri bo ta narod? Včasih smo mislili, da bo to mogočen slovanski narod, ki bo zagospodoval nad Evropo. In bi, če bi bil brat bratu brat. Če ne bo slovanski narod vesoljni ■ gospodar, bo gospod rumeno pleme, ki bo privihralo od vzhoda in poplavilo Evropo in morda ves svet. Takrat bodo vpili ljudje, naj se zrušijo nanje gore in jih pokrijejo, da ne bodo videli svoje sramote. Prav zdaj se seje novo seme v Evropi, ki bo rodilo novo vojno, nove vojne, ln ni nikogar, ki bi to ustavil, ker je v človeških srcih pohlep po nadvladi in pa zavist1 do bližnjega. Morda bo pa vesoljni svet spoznal, da je še najlepši nauk na svetu, ki pravi: ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Zlat je ta nauk in njega pomen sega od zemlje do neba. Če bi ga hotel človeški rod upoštevati, pa bi zadostoval za ves svet en sam policaj, pa še ta ne bi imel drugega dela, kot da bi pazil, če se kje vnamejo saje v dimniku. je; povsod so že zaključili z njimi. Zima nas bo vse priklenila k ognjiščem. Če bo lep dan in boste šli iz zaduhlih prostorov na sveži zrak, ne pozabite se ustaviti vsaj za kratek obisk in se navžiti, če drugega ne, vsaj našega svežega predmestnega zraka. Naslednji dodatek je nekaj, česar naša Urška še ni vedela. Zato naj jaz dostavim novico, ki bo mogoče vsaj nekatere čitatelje zanimala. Celo meni je postalo to znano šele zadnjih par dni. Ta novica pa je,/da bo jutri, v nedeljo, slučajno tudi pater Kazimir Za-krajšek tukaj pri nas in sicer na svojem poslovilnem obisku. Razumljivo je, da so bliskoviti dogodki v Evropi morali prej ali slej razdirljivo vplivati tudi na njegove prvotne načrte. In res sem bil obveščen, da si mora skrajšati obisk in se vrniti v domovino, dokler je še mogoče preskrbeti si vožnjo. Za vse njegove sorodnike,1 prijatelje in znance sploh bo gotovo vse 'to res novica. Drugače je skoro nemogočo razposlati obvestila. Na svojo odgovornost uporab-i ljam to priliko in sredstvo, da se razširi vest med one, ki bi se morebiti zanimali. Gospod paler Kazimir bo maševal in pridigal tu pri sv. Kristini v nedeljo, 17. septembra (jutri) ob enajstih. Ostal bo popoldne in zvečer, kar da dodatno priliko vsem, ki se zanimajo, osebno se posloviti. Ne samo to. Še ena misel mi roji po glavi! Malo jih bo, ki bodo lahko šli obiskat svojce v do- Danes je že prišlo v navado, da vsak hiti zatrjevati, da je v evropski vojni nevtralen, torej bodimo nevtralni še mi. 100 odstotno bomo nevtralni, če bomo začeli imenovati naše kranjske klobase — nevtralne klobase. K temu se prilega pa prav dobro kako nevtralno kislo zelje. rekli! Za ta mlade in druge, ki se radi malo zasučejo, bo pa še boljše, ker imajo v šolski dvorani veliko boljši poden, kakor pa po tistih kolibah, katere navadno vidiš po piknikih. To je posebno velikega pomena, ako imaš Pikanovega Žana in njegove fante za mu-zikantarje, kakor jih imamo mi v nedeljo. Špilali bodo kar od treh naprej, toliko časa dokler bo zadosti plesalcev, pa magari če bo to do polnoči. Za popoldanski ples, za katerega bo Pecon igral od treh do sedmih bo vstopnina loc; za ples zvečer bo vstopnina pa 25c od osmih do polnoči. To je seveda za ta mlade, ki lahko cele ure kar naprej draj-vsajo. Za nas ta stare pa ne bo tega, ker bomo lahko za tistih par komadov, kar tako notri smuknili." "Kaj pa bo kaj zanimivega?" "I, sej vejš, da se mi zmirej pošteno postavimo! Štanti bodo s kolesi. Tedi bo spet kričal kot zna le on. Rezka bo ponujala šunke, Tilka bo imela cuker čez; Grdinetova Zosi in jest bove pa malo mokrote preskrbovale za kar upave, da bodo tudi suha grla. Potem bodo po dvorišču, kolikor mogoče v senci, razstavljene mi-! ze, pri katerih bodo pedenale Mrs. Bajt, Mrs. Poje in Mrs. Kovačič. Polej sem tud nekej slišala, da bodo Fadrovo garažo spremenili v eno izmed ljubljanskih gostiln, kjer bo- movino, kamor se v zelo nevarnih morskih razmerah podaja pater Zakrajšek. Ne bo torej mnogo prilik poslati pozdrave dragim domačim, kot zadnja leta, ko jih je bilo vsako leto več, ki so se podali na obiske. Zato je to dodatna prilika patru izročiti še enkrat pozdrave do dragih, ki bodo mogoče morali kmalu zopet iti skozi peklenski ogenj in muke vojske. Celo pisma ne bodo s tako lahkoto prihajala ne od tukaj tja, ne od tam sem. Lahko bi se od enega ali drugega patru izročilo pisemce do brata, sestre, znanca ali prijatelja. Bog zna, če ni za mnoge to zadnja prilika za kaj takega! Zato ste tudi iz tega posebnega in izvanredne-ga razloga vabljeni domači fa-rani, kot znanci in prijatelji, od blizu in daleč, da prihitite bodisi dopoldne, popoldne ali pa zvečer semkaj k nam iz enega ali drugega vzroka. Veseli vas bomo in prizadevali si bomo vaš cenjeni obisk narediti kolikor mogoče prijeten. Torej, na svidenje prav gotovo jutri kar tukaj pri sv. Kristini! 1_--o-- —Gozdovi so goreli. Pri Pra-gerskem je začelo goreti v gozdu posestnika Frances Flsršuha. Ogenj je prešel na gozd posestnika Štefana Beraniča in Katarine šumerjeve. Gasilcem iz Ja-bloncev se je posrečilo ogenj udušiti. rednikom. Seveda, ko bi smeli in mogli stopiti na prste tistim roparjem, ki tako nesramno izkoriščajo ubogo ljudstvo, bi jih to minuto vrgli v ječo ob samem kruhu in vodi, potem bi že videli, kaj se pravi biti lačen. Nekaj čudnega je pa vseeno, da se vlada ne zgane, da bi se kaznovalo te krvosese judovske, ki izmozgavajo to ubogo ljudstvo. V torek 5. septembra smo se kar v eni sapi začeli izpraševati: kaj je vzrok, da ni nobenega sladkorja v trgovinah. Seveda smo zvedeli, da je vse to le pod pretvezo vojne in smo se že bali, da sladkorja sploh več dobili ne bomo. V soboto pa je bilo že dovolj sladkorja in moke, ampak je sladkor - poskočil v ceni z $1.17 kar na $1.55 za 25 funtov. Neka sirota tukaj, katere mož dela na WPA, ima več otrok in mi je v joku pripovedovala, da ji je neka njena prijateljica dala košaro breskev, da bi jih skuhala za zimo in sedaj pa sladkorja ne more dobiti, ki se ga pri vku-havanju potrebuje. Saj si niti nogavic ne more kupiti, kako naj si kupi sladkorja sedaj, ko so cene tako poskočile. Ali ni to v nebo vpijoča krivica, da ti vragi v človeški podobi lahko delajo, kar se jim poljubi? Ljudje, ki bi pa lahko kaj naredili v tem oziru, pa sedijo pri polnih koritih in sploh ne vedo kam z denarjem. Oni pa, ki bi rad pomagal pa ne more. Kako sirotno življenje imajo šele oni, ki so na relifu, sem videla še pred nedavnim, ko sem obiskala neko znanko. V njenem stanovanju nisem videla ničesar drugega, kakor par obrabljenih stolov in ravno takih miz in strganih preprog. V srce me je zbodlo in zasmilila se mi je, ko mi je rekla: Mary, nikdar nisem mislila, da bom zabredla tako daleč v revščino, katere so mi krive razne nesreče. Blagro-vala me je, da imam vsaj toliko, da mi ni treba biti na ramenih drugih ljudi. Povedala mi je tudi, da denarja žc ne pomni kdaj ga je videla zadnjič. To je nekaj groznega, da v tako bogati deželi, kjer se to- j liko živil uničuje in toliko ži-vali pokol je in uniči, kakor sem čitala v "G. N." koliko tisočev ton najbolj potrebnih živil se uniči, samo da se obdrži cene na višku. i Dokler bodo taki krvosesi, tisti prekupčevalci, delali kakor se jim bo poljubilo, ne bo nikdar prosperitete, ampak bo vedno večje gorje za delavsko ljudstvo. To je žalostno, a je resnično. V nedeljo smo zopet poslušali Father Coughlina. Kako je on svaril in opominjal ljudi, da naj se nikar ne podajajo v evropske zmede in naj se držijo proč od vojne: Rekel je, da mu je neki delavec povedal: "Father Coughlin, jaz hočem vojno, ker hočem sebi in svojim otrokom zagotoviti delo." Povedal mu je, da tako delo kot si ga hoče on (ta delavec) zagotoviti je delo krvi in smrti. Res ne vem kdo more biti sovražen Father Coughlinu, ko je vendar vedno za malega človeka, bodisi tovarniški delavec ali farmar, če pa kateri-krat katerega politikaša malo okrca, pa prav naredi. Ampak nekaj je, njegovi nasprotniki niso niti enkrat še priobčili najmanjšega odlomka iz njegovega govora, ker ga hočejo prikazati v drugačni luči, kakor je v resnici, saj vemo zakaj! Ne rečem pa ne, da je tudi kakšen katolik nevoščljiv njegovih govorov, kar se neznansko mudi priobčiti. Vsak naj svoje napake poravna, pa bo vse o.k., ker ni nobeden brez njih. Anglež celo pravi, "da smo bili že rojeni v napaki." Se nekaj bom zapisala, brez da bi koga mislila žaliti. Ravno 12. septembra sem čitala v "A. S." dopis John Voglarja iz Centerville, Pa., ko piše malo o "surprise party" ali presenečenju, ko opisuje kako se kdo prestraši, kadar ga pripeljejo na presenečenje, kakor so se Poljaki prestrašili Hitlerja. Pa kaj ko je pa že vse naprej zmenjeno, potem se pa še zahvaljujejo ljudem, ki so se odzvali povabilom. Piše, da je vse to le hinavščina. Nekoč mi je pokazala neka oseba dve postelji rekoč, da jih je dobila na iznenadenju, pa sem si mislila, no, kakor se vidi, še ležiš na svojem. Pa naj bo o tem dovolj, da še ko: ga ne ujezim. Svetovala bi zdravnikom, da naj nikar mladim ženam ne svetujejo, da naj puste otroke jokat, češ, da če jokajo se jim pljuča bolj širijo. To je bedarija. S tem napravijo največje muke otrokom, ko pa nima otrok drugega orožja kot da joka. Ko tako vidim mater, ko sedi na porču in bere časopis in otroka pa pusti, da se revež dere in joka, da gre človeku kar na živce in nekatere puste otroke v joku kar po cele ure, tako da otroku že kar sape primanjkuje. Otrok, če je zdrav, sit in pa osnažen ne bo nikdar jokal. Kadar pa joka, mu pa gotovo nekaj manjka in se ga potem še pusti, to je surovost prvega reda. Meni bi bili lahko vsi zdravniki kaj takega svetovali, pa b"i jih ne bila poslušala. Komaj se je moj otrok oglasil, sem bila že pri njem in če sem imela še toliko dela. S takim nasvetom se jim še tisto ljubezen, ki jo imajo — uniči. Ker me vedno kdo vpraša, zakaj letos ni bil naš vrt v kontestu, vam povem, da zato, ker nisem hotela tega radi par nevoščljivih žensk dati na Cleveland Press kontest za nagrado. Vrt je pa še lepši kot druga leta, ko smo dobili nagrado. Pozdrav vsem, Mary Modrian. -o- NA GROBU NAŠE LJUBE MAMICE Mama, mama, kje ste, kje, kam so nesli Vas možje? V rakev zlato so Vas djali, nesli Vas in pokopali. Mama, mama, kje ste, kje, kam so nesli Vas možje? Raymond in Joseph Videmšek, sinova. --o- 25-letnica društva Zvon Slovensko pevsko in podporno društvo Zvon bo praznovalo 25 letnico svojega obstanka in sicer v nedeljo 29. oktobra v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Za to izvanredno proslavo so priprave v polnem teku. Pevci zbora Zvon se prav pridno pripravljajo pod vodstvom g. Ivan Zormana, da bo ta izvanredna proslava tem veličastnejša. Kajti redke so proslave 25 let' nice pevskega društva, katero je nepretrgoma delovalo za obstoj in napredek slovenske pesmi v naši novi domovini. Zatorej že sedaj opozarjamo cenjene rojake širom mesta Clevelanda in okolice na to 25 letnico društva Zvon. Ob tej priliki ibo izdana lepa spominska knjiga z besedilom vseh pesmi, ki bodo proizvajane na koncertu. Kajti proslavili bomo našo 25 letnico obstoja z obširnim pevskim programom koncertom ob 4. uri popoldne i" zvečer ob pol osmi uri, pa se vrši banket. Vstopnice za to proslavo so že sedaj v predprodaji in se lahko dobe pri podpornih članih in pevcih Zvona. Vstopnina za koncert in banket je Ramo $1.00, samo za koncert pa 50c, torej vstopnina je zelo majhna. Priporočljivo je iz razloga, ker se bo vršil tudi banket, da si iz tega razloga na* bavite vstopnice že v preprodaji-Za odaljene priporočam, da mi pišete in pošljite za vstopnice na moj spodaj navedeni naslov in vstopnice vam bodo takoj p0' slane. Upajoč povoljnega odziva ostajam vaš za društvo Zvon, Sylvester Paulin, tajnik. 3479 E. 78th St- te ve^alnete l,mpa ie Zdaj, ko bo kmalu napočil čaS' da bo treba zgodaj zjutraj moškim vstajati. Je že res, da gredo raje zvečer okrog furneza e«' krat t je po novembru, ampa^ zjutraj bi pa najrajše to del° prepustili svojim boljšim polo' vicam po ustnem izročilu, da imamo v Ameriki vsi enake pi*a' vice. Nekaj podobnega kaže tudi »a' slednja prigoda: ženica: "Prav zdi se mi, ljubi moj Tine, da me ne ljubiš veC tako goreče kot si me včasih." Mož: "Beži no, prismoda! Za' kaj bi te pa ne lajkal več?" Žena: "Ker zdaj zahtevaš, d3 moram jaz zjutraj vstajati in z3' kuriti v furnezu." Mož: "Vidiš, saj to je pa tisto-Zdaj, ko zjutraj ti vstajaš in netiš ogenj, te še toliko bolj S0' reče ljubim." MI VAM DAMO NAJBOLJŠE Ni ga, kateremu bi mi ne dali postrežbe. Vsakemu radi po-etr?žsmc. Naša postrežba je taka, da odgovarja vsem potrebam Človeštva. Ka) pravile! AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 16, 1939 WINNET0U "Thunder storm — grom in strela!" me je nahrul. "Pazite vendar, sir, in ne divjajte tako krog ogla!" Koj sem ga spoznal, "če je moja polževa hoja divjanje, potem je ostriga brzi par-'iik na Mississippi ju!" sem se mu smejal. Odskočil je za korak, me gledal in vzkliknil: "Glej glej —! Tale je j a tisti nemški greenfish, ki mi ni hotel Priznati, da je detektiv! Česa pa se pa je spet prosta vse do Austina in še dalje. Parniki vozijo le do ovire in se vrnejo, popotniki pa morajo prestopiti na parnik, ki čaka onstran ovire. Zato je najbolje, če greste peš do tistega mesta. Tudi jaz sem tako storil. Pa pivo me je zamotilo. Pil sem in pil in sedel in ko sem prišel do mesta, kjer čaka onstran ovire parnik, je pravkar odžvižgal. Sem torej enostavno spet nesel svoje sedlo nazaj iščete v Texasu in posebej še tod v Matagordi, sir?" "Vas ne, master Death!" "Verjamem da ne! Ste eden tistih ljudi, se zdi, ki nikdar ne najdejo, kar iščejo, pa se mesto tega spotaknejo ob vsa-^m človeku, ki jih čisto nič ne briga! Vsekakor ste lačni in žejni, zasidrala se bova nekje. kjer imajo dobro pivo! Saj se dandanes vaše pivo že Povsod šopiri in tudi v temle gnezdu ga je dobiti. Kalkuli-ram, da je pivo še najboljše, kar človek lahko od vas Nem-Cev pričakuje. Ali ste se že kje naselili?" "Da, pri Uncle Samu." "Zelo lepo! Tudi jaz sem se tam utaboril." "Menda v sobi, kjer sem o-Pazil sedlo in puško, v prvem Nadstropju, kajne?" "Da. Veste, od svojega sedla se nočem ločiti. Vzljubil sem ga. Dobrega konja dobite Povsod, dobrega sedla pa ne. Pa poj diva! Pravkar prihajam iz gostilne, kjer točijo dobro, sveže pivo. V tej vročini pravo krepčilo, vam pogrni Rad bom spil vam na llubo še eno čašo, tudi dve ali v se več, Če hočete." Sla sva. Peljal me je v nizko, zakajeno pivnico. Dobila sva pivo v steklenicah, dobro, pa za drag denar. Sama sva bila. Ponudil sem mu smotko, pa jo je odklonil. Poiskal je v žepu zavoj tobaka za žvečenje, si ga odrezal za "grižljaj," ki ^i bil popolnoma zadostoval Petim krepkim mornarjem, ga Porinil v usta, ljubeče shranil za zobe, da ga ni oviral pri govorjenju, pa začel "Takole! Na razpolago sem Vam! Sila sem radoveden, kak veter vas je prignal tako naglo za menoj. Ali je bil u-8oden ali neugoden, tisti veter?" "Zelo neugoden je bil." "Torej menda v obče niste ili v Matagordo namenjeni?" "Ne." ''Kam pa?" "V Quintano. Ker pa v New ^eansu nisem dobil parnika č Quintano, sem odjadral v 1 atagordo, posebno, ker so mi ^avili, da bom tu izlahka na-* Priliko nazaj v Quintano. Pa moram čakati dva dni 11a( tisto lepo priliko." Potrpite, master! In naj bo v sladko tolažbo, da lmate pač grdo smolo." "Lepa tolažba! Ali mar mi-s rte, da vas bom posebej na-gradil za njo?» "Hvala lepa!" se je režal. , v°je nasvete dajem čisto ^ezplačno. ^ Sicer pa se meni prav tako kakor vam. Obsedel sem, *er sem bil prepočasen. V Au-ln sem bil namenjen in še , je> nekoliko čez Rio £ran-de. Ca Delo gre naprej Naša nova cerkev ne bo še tako hitro izgotovljena. Gre pa delo naprej tako hitro, kot bi mogli pričakovati. Sedaj so še vedno pri tleh. Vzelo je kraju z ladjo vred. Morda se mu posreči dobiti kako drugo delo, če ne drugega, vojaško. Saj itak ni gotovo, da bi Amerika prav dolgo ostala nepristranska, ako bo vojna v Ev- Cas je ugoden. Deževalo •V5 in Colorado ima dovolj vo-.e' da lahko plitvi parniki vo-^■>0 do Austina in še više. Si-Pa je večji del leta Colorado plitev." Cul sem, da je naplavljen es reko zamašil in da trenutki Plovna." ttTi^'.v Kakih osem angleških 1 .1 više gori je reka zamaše-a- Onstran naplavi j enega le- in tule moram čakati do jutri zarana, ko spet odide parnik v Austin, in bom jutri seveda spet nesel sedlo osem milj daleč." "Potrpite. master! In naj vam bo v sladko tolažbo, da imate pač smole!" sem mu vrnil njegove lastne besede. Zarežal se je. "Dober spomin imate! Pa tiste besede veljajo le za vas, za mene ne." Kako da ne? Ste prav tako obsedeli kakor jaz!" Obsedel sem, pa smole nimam. Nikogar ne zasledujem in zato mi je pač čisto vseeno, ali bom prišel danes v Austin ali jutri. Pa jezi me le. Posebno še, ker se mi je posmehovala tista zelena žaba na krovu. O pravem času je prišel in me izžvižgal, ko sem z dolgim nosom stal na bregu in gledal za parnikom. Sva se že na Delfinu neljubo srečala, med potom iz New Orleansa v Matagordo. In če se še spet srečava, mu bom posadil v obraz še čisto drugačno zaušnico, ko tisto, ki jo je moral vtakniti v žep na krovu Delfina." "Ste se torej pretepali, gospod?" "Pretepal ? Kaj mislite s tem? Old Death se nikdar ne pretepa. Toda na krovu Delfina, s katerim sem se peljal v Matagordo, se je neki smrkavec norca bril iz moje dolge postave in se smejal, kadarkoli sva se srečala. Pa sem ga le vprašal, zakaj je take dobre volje, kadar me vidi. In ko je dejal, da mu moj koste-njak tako ugaja, sem mu eno prisolil, da se je na krov sesedel. Izdrl je seveda samokres, pa kapitan je prišel med naju in mu povedal, naj se pobere. Cisto prav, da se mu je zgodilo, zakaj pa me je žalil. In zato se mi je posmehoval, ko sem prepozno prišel. Le škoda za njegovega tovariša, da potuje s takim sirove-žem. Je pošten gentleman, se zdi, le čisto žalostno in turobno gleda v svet, prav kot da je nekoliko zmešan." Ves iznenaden sem šinil okoli. Ali je bilo mogoče, da je Old Death srečal William Ohlerta in Gibsona —? "Nekoliko zmešan —?" sem hlastnil. "Ste morebiti culi, kako mu je ime, sir?" "O, večkrat. Kapitan ga je imenoval master Ohlert." Bilo mi je, kot da sem dobil udarec v obraz. Torej je bilo le res —. "Kar brez sape sem vprašal "In njegov spremljevalec, tisti, ki se vam je posmehoval Kako mu je bilo ime?" "Clinton, če se prav spominjam." Skočil sem na noge. "Je mogoče —? Ta dva — ta dva — sta bila z vami na krovu _1" Začuden me je gledal. "Ali se je vam tudi zmešalo, sir? šinili ste v zrak kakor raketa —. Kaj je s tistima dvema? Ju poznate?" "če ju poznam —? Poznam zelo poznam! Kako tudi ne! Saj sta tista dva, ki ju zasledujem!" "Prijazno" se je zarežal, prav kakor mrtvaška glava, pokimal pa dejal: precej dela predno so bila vsa podnožja za razna stopnjišča narejena. Ko bodo enkrat glavne stopnice, od spredaj, izgotovljene, potem se pa prične iti proti nebu. Stolp bo sto čevljev visok in zvonovi — če bomo dobili zadosti sredstev, da jih bomo mogli kupiti — se bodo slišali daleč po naselbini, ker bodo peli svojo pesem visoko nad najvišjo hišo v tej okolici. Eno nas pa jezi To bi jezilo vsakega pametnega človeka, ko ne smejo naši lastni farani delati na graditvi. Človek bi mislil, če so oni spravili denar skupaj za gradbo, da bodo imeli vsaj malo prilike poloviti nekaj teh dolarjev zopet nazaj. Pa je vse zastonj. Ne pomaga ne prošnja, ne pretnja. In to navzlic temu, da so delavci pripravljeni stopiti v unijo. Za dva smo končno izprosili; več jih ne vzamejo, pa če se postavimo na glavo. Pripravljamo za veliko slavnost Vse gre po vrsti v pripravah za blagoslovljenje vogelnega kamna 24. tega meseca. Takrat se bo vršila velikanska parada, katere se bo udeležilo tisoče domačih, pa tudi drugih ljudi. Danes ponovimo naše povabilo vsem drugim Slovencem in Hrvatom zlasti iz Clevelanda. Pridite na to slavnost, da nam pomagate slaviti pomembni dan. Vi, kateri i-mate svoje cerkve dovršene in ste svoje slične slavnosti že pozabili, si morete misliti, kaj pomeni za nas, ki smo bili že štirinajst let pod zemljo, ali v basementu. Zato pa le pridite in praznujte in pove-selite se z nami. Parada se prične ob pol treh popoldne in blagoslov kamna ob treh. Vse žene in dekleta, katere i-mate narodne noše ste prošene da jih tisti dan vzamete iz skrinje in jih rabite. Postavite se. Cemu pa imate to obleko, če ne za rabo ob takih pomembnih slovesnostih kot bo ta. Zbiranje in uvrščanje se prične že ob 2. uri. V paradi bodo tri godbe: sv. Jožefa št. 169 KSKJ., sv. Vida in domača. Razni vežbalni krožki in druge uniformirane organizacije bodo korakale. Domači farani bodo vsi v vrstah. Kamen bo blagoslovil pomožni škof, Most Rev. James Mc-Fadden, ki bo tudi imel angleški govor. Slovenski govor pa bo imel Father Sla je, župnik fare sV. Cirila in Metoda v Lorainu. Vsi ga poznate, da je izvrsten govornik. Takoj zatem se vrši blagoslov z Najsvetejšim zunaj na prostem in s tem bo cerkveni program zaključen. Začne pa se veselo razpoloženje in domača zabava, petje, jed in pijača brez kakih nadležnih številk ali prodajanja. Za blagoslov spremlja petje tudi godba. O ja, pozabil sem omeniti, da smo naročili za isti dan prav lepo vreme, tako da bo pasalo naravnost k tej slavnosti. Toliko o tem. Ladja je zapeljala v pristanišče Ker se je običajna vožnja po jezeru ukinila, so ladjo zapeljali, "potegnili so ladjo h kraju in so izpirali mreže," tako nekako govori sv. pismo o Petru, Janezu in Jakobu. Nekako tako se je tudi zgodilo Joe Perkotu iz hiše poleg šole, ki je bil zaposljen na ladji, ki prevaža potnike čez jezero. Potniki so šli vsak po svoji poti, ladja ni imela več potnikov in s tem je bilo delo pri ropi peljala nameravano pot. 82 let je hodil po zemlji V primeri s povprečnim človeškim življenjem je Joseph Škufca res dolgo rajžal svojo življenjsko pot. Redki so, ki pridejo do osemdesetega leta. Pravijo, da človek dandanes prehitro živi, zato pa prej doživi — svoj konec. In tako se danes število ljudi krči pri obeh koncih. Kmalu jih bo samo en par na zemlji in takrat bo fletno, ko bodo imeli vse bogastvo, vso zemljo in ves zrak, samo par "mandel-cev." No, pa naj bo to že kakor hoče, Joseph Škufca je doživel lepo starost, zato mu bo trajni počitek tudi dobrodošel. Naj ga vživa v miru. Nabiralni klub dobro dela Ko smo pred nekaj meseci začeli delati na to, da bi bile žene in dekleta v nabiralnem klubu, to je odsek, ki nabira prispevke za novo cerkev vsak mesec, so nekateri po strani gledali to idejo, drugi pa so se muzali, češ, huh, ženske . . . Vsi tisti so utihnili, ker je skušnja pokazala, da je ta klub v današnjih razmerah neobhodno potreben, kajti zelo malo je takih, kateri bi mogli prispevati svojo kvoto po večjih svotah, komaj eden izmed deseterih zmore to. Vsi drugi pa morejo le po manjših svotah, po dolarju, ali po dveh na mesec, prispevati za gradbo nove cerkve. Od takih nabiralni klub prinese vsak mesec več sto dolarjev. Ko se bodo omajali še ostali farani, bo prinesel klub do tisoča na mesec. To je pa tudi edino upanje, da bomo mogli izgo-toviti cerkev. Ako ne bodo VSI priskočili na pomoč, potem bomo morali zopet prenehati z gradbo, ko bo enkrat streha na stavbi. Hvala nabiralnemu klubu in pa vsem o-nim, ki prispevajo. Zakaj ni ženitve v nebesih Henry Pekova žena se je postavila pred svojega moža, podprla svoje široke strani s pestmi potem pa v ne preveč rahlem tonu govorila svojemu možičku: "Henry, zakaj pravijo, da v nebesih ni ženitve?" Henry jo pogleda boječe potem pa potihem odgovori: "Er, eh, eh . . . Saj bi potem ne bile to nebesa." Tako je, če je ena stranka premočna, druga nima nobene veljave. Hitler danes grabi, kar grabi, kamor se obrne. Cel svet bi se ga moral bati. Jude bi najrajše pahnil na luno, katoličane pa na Mars. Tak Hitler, je bil tudi ošabni Napoleon. Ko le ni bilo miru in so bile vse prošnje takratnega papeža zaman, ga je papež izločil iz cerkve. Napoleon je zasmehljivo izjavil: "Zato ne bodo puške padale iz rok mojih vojakov." Pa je končno le prišlo do tega, da so jim padale iz zmrzlih rok in ošabni Napoleon je bil poražen in pregnan. V sv. pismu je zapisano: "Nikar se ne motite. Bog se ne da zasmehovati," To je poizkusil že marsikdo in bo tudi Hitler in vsi drugi preganjalci in za-smehovalci Boga. George Stephen Blatnik Tako je ime malemu Jurčku Štefanu, ki se je naselil pri družini George Blatnik Jr. Botrovala sta mu Stephen Soja in Julia Blatnik. Naj bi bil enkrat v pomoč svojim staršem, do takrat pa v zabavo in veselje. Sedaj je bolje "Končno sem vendar prišla do moškega zaslužka," je veselo govorila mlada Fani. "Kako to?" je radovedno povpra- ševala tovaršica. "Ali si bila promovirana?" Fani: "O ne. Poročila sem se." So pa druge ženske, katere res dobro služijo, celo več kot moški pri težkem delu. Tako delo je navadno zelo natančno ali pa morajo hiteti, kakor; vrteči se stroji. V obeh teh slučajih ženske ne bodo dolgo mogle tako naprej, brez da si pokvarijo živce in postanejo velik križ sebi in vsem drugim v bližini. Ne izplača se dati zdravja za nobeno ceno. Važno naznanilo Tem potom naznanjamo, da se vrši naša 40-urna pobožnost letos 21. in 22. oktobra in to sicer 40 ur kar naprej brez presledka. Tiste dni naj bo vse drugo na strani — kake veselice ali zabave nimajo mesta v takih dneh med katoličani. Druge pa prosimo, da radi spoštovanja do svojih so-rojakov ne prirejajo kaj, kar bi 40 urno pobožnost motilo. Šivalni klub prosi Ako ima kdo šivalni stroj, katerega ne rabi, bi mu bili zelo hvaležni, ako ga posodi naši šoli za rabo pri učenju šivanja. Če se dobi tak dobrotnik, naj nam to sporoči. PROSIMO. Bog ve, kje se vozijo naši slovenski komunisti danes? Odkar je prisedel Hitler k Stalinu in Stalin k Hitlerju, je težko umeti, kje se vozijo naši slovenski komunisti, ki so še pred kratkim tako vshičeno pripovedovali, da je komunizem proti fašizmu? Saj mi ni dosti na tem, le malo radoveden sem. Ce bi mi čas dopuščal, bi jim prestavil izvrsten članek, ki ga je napisala neka prejšnja komunistinja, Alba Novae. Šla je vsa navdušena na Špansko med vojno, da bi učila "te uboge nazad-njake" komunizma. Ko pa je prišla med prave ruske komu- proud to know that we had such young men in the parish. There are many others, who could do such a thing with much less sacrifice than this one, but do not seem to realize what a mean thing slacking is. What a wonderful thing it is to be manly, not by trying to grow a little moss under your nose, but by nobly doing your share. I have not yet stopped to bless that young man, not so much because he has helped, but because he was so willing in spite of the sacrifice he was making. May God bless such young men and women. -o-- IZ DOMOVIKE —Fajdigo Alojza, sina posestnika iz Prapreč, je nekdo po nesreči ustrelil v ramo. —Hribarja Jerneja, sina posestnika iz Zg. Tuhinja, je neznanec udaril s palico po glavi tako močno, da se je moral zateči v bolnišnico. —Potočnik Alojzija, žena mizarskega mojstra iz Slov. Javor-nika, je padla z motorja in se zelo potolkla. —Smola se je držala Potočnika Janeza, sina posestnika iz Nove Štifte. Padel je s stola tako nerodno, da si je zlomil nogo. — Sina posestnice, Knesplje-ta Franca iz Kozevske reke, so neznanci tako obdelali z nožem, da ga je bilo treba prepeljati v ljubljansko bolnišnico. —Gramozna truga je padla na glavo štiriletni Marici Rezarje-vi, hčerki posestnika in prevoznika na Dolenjski cesti. Dekletce se je igralo pri zidu, ob katerega je bila truga prislonjena. Truga je stala preveč pokoncu, pa se je prevagnila in padla na dekletce, kateremu je prebila lobanjo. Z dokaj hudimi poškodbami je bila Marica prepeljana v ljubljansko bolnišnico, kjer so jo zdravniki takoj prevzeli v skrb.. —Osemletni Pašulinov Roman je na praznik zlezel na hruško visoko od tal. Ker se je upal pri obiranju sadja le previsoko niste, takrat so se ji začele oči odpirati. "Razni komisarji in drugi voditelji so si prisvojili hrano, ki je bila poslana iz raznih krajev izven Španije za stradajoče (komuniste) in so živeli v razkošnosti, dočim so navadni vojaki stradali in hodili v capah. Po bolnišnicah so pijani komunistični zdravniki vganjali najgrše nesramnosti z pijanimi postrežnica-mi, bolniki pa so ležali v nesnagi in slabo hranjeni. Ko pa sem se potegnila za uboge bolne," tako pripoveduje, "so mi dejali: čemu se brigaš zanje? To ni tvoja skrb." Da, pridelkov. Ogenj je zajel tudi del gospodarskega poslopja. Na kraj požara so prihitele gasilske čete od Sv. Jurija, iz Celja in-Gaber j a, ki so preprečile večjo nesrečo. MALI OGLASI Odda se stanovanje 4 sobe, kopališče. Vprašajte na 1008 E. 64th St. Odda se hiša za eno družino, 4 sobe, kopališče, furnez, garaža. Vpraša se na 16115 Trafalgar Ave. od 10. dop. do 6 pop., zvečer pa na 1090 E. 68th St. štiri čedne sobe se odda. Poizve se na 1172 Norwood Rd. (217) V najem se da 4 sobe, kopališče, novo barvano in papirano, lepa prilika za novoporočenca. Vprašajte pri Steve J. Lucic, 8104 St. Clair Ave. (218) Naprodaj je dry cleaning podjetje, 18 let obstoječe. Se proda radi bolezni. Vprašajte na 3958 St. Clair Ave. (217) Naprodaj je mala preša z malnom, ki je pripravna za domačo vpo-rabo in tudi velik sod (200 ga-lonov). Vprašajte na 8501 Rosewood Ave. _(217) Proda se gostilna na zelo dobrem prostoru in tudi poceni. Vprašajte na 6702 St. Clair Ave. — Good Time Cafe. (216) razni voditelji se imajo dobro, ljudstvo splošno pa trpi bedo na vse strani. Ce pa se pritoži, ga neke noč zmanjka, ali pa se ga enostavno ustreli, kot Trot ski sta. Tako blaženo stanje hočejo komunisti pripraviti tudi Ameriki. Zakaj vendar a-meriška vlada ne pomaga tem ljudem da njih raja? Zakaj jih ne pošlje v Rusijo? Naj boljše zdravilo proti komunizmu je komunizem sam. A Manly Thing "Father, I brought you a little money for the new church It is not much. I am work' ing very little, but I want to do my share at least as far as I can." So spoke a young man not yet twenty. I tel you, my chest at that time would have taken a shirt at least two times bigger. I was češplje poceni Fine češplje za prezerviranje so naprodaj pri Anton Kress, Wood Rd., blizu Lost Nation Rd., 2 milji od Willoughby. _(216) Frank Klemenčič 1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator HEnderson 7757 med vejevje, se mu je krhka veja odlomila ter ja padel na tla. Dobil je hude notranje poškodbe in so ga morali prepeljati v solnišnico. Smrtna žrtev udarca. V celjski bolnišnici je umrl Jožef Cvetko iz Podvina pri Polzeli, ki ga je bil v prepiru udaril neki posestnih z lesenim batom po glavi. Razbojnik Pečovnik prijet. Orožniki so prijeli zloglasnega razbojnika Jožeta Pečovnika. Pečovnik je bil nedavno izvršil roparski napad pri Sv. Primožu na Pohorju v Pečolarjevo gostilno. Bil je nekaj časa tudi v družbi zloglasnega morilca Greben-ška. —Požar v št. Juriju pri Celju. Nedavno je nastal na posestvu Kmeitijske šole pri Sv. Juriju pri Celju na nepojasnjen način velik požar, ki je upepelil do tal kozolec, poln krme in kmetijskih 5 ZA DOBRO PLUMBINGO s | IN GRETJE POKLIČITE 1 | A. J. Budnick & CO. | s FLUMBING & HEATING jg 7207 St. Clair Ave. jjjjj Xk1. HEnderson 3289 976 E. 250th SL Res. MUlberry 1146 ?iiimmmiiimi!iunmi!iiiui!iiiuiiiiih! A. MALNAR CEMENT WORK ENdicott 4371 1001 E. 74th St. FR. MIHČIČ CAFE 7202 ST. CLAIE AVENUE ENdicott 9359 Night Club 8% pivo, vino, žganje ln dober prigrizek. Se priporočamo za obisk Odprto do 2:30 zjutraj POZOR GOSPODARJI HIŠ Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali Skril je, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas,'ki smo že nad 30 let v tein podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko na prav lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 6115 LORAIN AVE. GArfield 8289 Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZICH RECITE MI: MOŽ ZA VAŠE POHIŠTVO Steve Trebeč Jr. POHIŠTVO IN POSTELJNINA PREPROGE, KARPET1 in PEČI na lahka mesečna odplačila vas stane manj KUPITE DIREKTNO OD STEVE TREBEČ JR. FURNITURE MART INC. 15428 Waterloo Rd. Vzamemo vaše staro pohištvo v zameno v Collinwoodu, nasproti S. D. D. ODPRTO VSAK DAN OD 9. DO 6. Odprto zvečer v pondeljek, četrtek in soboto do 9. Newburske novice Po nemikem Izvirnika K. Mftjm tAFtT/AmviW J A v h i j K O K YOU k 'ISSŽfe. UVIHGS ameriška domovina, gfeptžimtfer 16, 1939 Dance" being given by the twenty farmerettes kncwii as the Prances Susel Cadeto of Branch No. 10 SZZ. That's net all by any means—the two sweethearts of our team will also be there tc meet you at the dance— they'll be farmerettes also—and. Boy, are they cute! Even if the nite is cool, don't fcrget Frankie Yankovich and bis boys will be there dishing out the music, so if you think it isn't goinS to be hot in the barn, you better come and find out. Everybody is going, for it will only cost 25c and. remember, we don't want vou to dress up—wear your old clothes, slacks, etc. You'll have a much better time. Free transportation to the Farm for those who have no way to get to the barn. Truck will pick up the people at the Holmes Ave. Hall at 8:30 p. m.. at the Waterloo Slovenian Hall at 8:45 p. m„ and then at the Holmes Ave. Slovenian Hall again at 9 p. m. So please be there and we'll be seeing you at the Barn! FRANCES SUSEL CADETS, Rosemary Rossa, Captain. GARDENING COURSE Adult Amateur Gardening Course begins Monday September 18, at 7 p.m. at the Harvey Rice Gardens at East 116th Street, between Buckeye Read and Shaker Boulevard. Five dollars fee for persons residing in Cleveland »and ten dollars for persons living in suburbs. The course is sponsored by The Cleveland Board of Education. SICK LIST Miss Mary Svete, 6120 St. Clair Ave., is recuperating after an operation at Charity Hospital. Mr. James Slapnik, Sr., 6102 St. Clair Ave., is convalescing at home now. Mrs. Mary Zupančič, 856 East 73rd Street, was taken to Glenville Hospital. Mrs. Pauline Zigman, 1114 East 63 Street, is at Glenville Hospital. Mr. Anton Lause, 1039 East 61st Street, is at Lakeside Hospital. Mrs. Mary Werlich, 15810 Trafalgar Avenue, is another patient at Glenville. Mrs. Anna Znidarsic, 1256 East 71st Street, is convalescing at home after an operation. INTERNATIONAL INSTITUTE OPEN HOUSE On Wednesday, September 20, Th3 International Institute, 1620 Prospect Ave. is holding its annual open house, which will be open to the public. An exhibit will be held of jewelry and pottery. Slovenian foods will be served. Jugoslav Slovene Club is in charge of the Slovenian section of the affair. Mrs. Frank Vegel is th0 club representative. Mrs. M. Krainz, Mrs. Frank Grdina, Mrs. Jeanette Juttner, Mr. and Mrs. Frank Kramer and son Donald, Miss Emma Milla-vec. Miss Mary Marsic, Miss La Verne Glicker and Eddie Sesek, accordionist, are all taking part. ENTERS CONVENT Miss Mary Narobe, daughter of Mr. and Mrs. Frank Narobe. 15909 Pythias Avenue, entered the Missionary Convent on East Boulevard. SODALITY BROADCASTING SOCIAL EVENTS The Social Committee has planned our fall program to start off with a dance. This is to be quite an unusual dance. It is to be called the "Masque Ball." Doesn't that sound like a lot of fun? All are urged to come in costume. Masks will be given out as novelties for everyone to wear thru-cut the evening. The date is October 28, and Eddie Sesek has been acquired to furnish the music for this evening of dancing. It will be held in the St. Mary's School Hall and admission will be 25c. Join in the LATE VACATIONISTS Miss Julia Mally, 1105 East 63rd Street, who is a nurse at Polyclinic Hospital, is spending her vacation visiting interesting places in California. She will also visit the Fair in San Francisco. Misses Rose Kausek and Marie Smith are spending some time in New York. SEPTEMBER—SAFETY PEDESTRIAN MONTH When was the last time you had an accident while crossing the street? Were you doing something that you had done before, even though you knew it was dangerous? If so, you were forming an unsafe habit, for example, that of stepping into the street without looking to see what is coming. It is especially dangerous where there are no signal lights or policemen. As a careful pedestrian, you can show good judgement by knowing the right way to cross streets and making the right way a habit. The Cleveland Police Department, Bureau cf Public Relations. Splošno se je sodilo, da je omenjene moral izdati kak lo- j pov. Vsi mestni prebivalci so se tresli od strahu. Toda Laugeronu je bil znan pravi vzrok. Skrivnost mu je izdal privatni sluga vojvode Sairmeuse. "Skoro neverjetna zgodba je to, gospoda," reče hotelir. "Toda resnična je. Dva častnika, ki pripadata k milici j i v Mon-taignacu, sta se vrnila danes zjutraj iz pohoda. Pripovedovala sta, da sta v bližini mesta Arcya našla nekega moškega, ki je bil oblečei v uniformo cesarskega telesnega stražnika. Mož je bil mrtev." Maurice se ves strese. Nesrečni mož je bil brez dvoma oni junaški stari vojak, ki je govoril z Lachene-urjem. (Dalje prihodnjič) OBITUARIES opens office Mrs. Frieda Lavrich, 16615 St. Clair Avenue, passed away on September 8th. She was 25 years old, born in Indianapolis, Indiana. Funeral was September 12 from St. Mary's Church. Frank Kolenc. 1099 East 71st Street died in City Hospital at the age of 37. He was born in Aurora, Illinois, where burial took place this week. LOKAR FOR COUNCIL DANCE ATTRACTS OVER 1.000 "I will be in favor of any legislation which would favor the taxpayers and the working class of people— I would be in favor of munjcipally-cwned utilities which would eliminate the high-salaried positions of executives and this money would Indirectly be returned to the taxpayers through the form of lower taxes—the 32nd Ward is In reality a large city with approximately 65,000 residents accounted for, and these 65,000 people are in dire need of recreational facilities—the labor man, (I am a member! of two unions) has the right to picket for better working conditions. I would never be in favor of sending the police to a strike area to protect the wealthy and to trample on children and women as well as hurting the poor strikers. . . . My friends, if elected, I promise one thing and that is to be your representative and not the representative of one organization." •These were some of the words sounded out by Rudy Lokar, candidate for council from the 32nd Ward, when honored at a dance last week, Thursday, by more than 1,000 people who are interested in his election to council. The crowd was the largest ever to assemble in the Slovenian Workman's Home on Waterloo Road. Nine orchestras played during the evening in both halls. Dr. Carl G. Opaskar, son of Mr. and Mrs. Frank Opaskar. announces the opening of his office at 740 East 152nd Street. Dr. Opaskar attended St. Vitus, Roosevelt High and Cathedral Latin High Schools. He graduated from John Carroll University. In 1935 he received his Bachelor of Science and Medicine degree from St. Louis University. In 1937 he finished his medicine course and received his doctor's degree. His internship he served at St. Alexis and Polyclinic Hospitals. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Beros Studio FOR FINE PHOTOGRAPHS 6116 St. Clair Avenue BUTALA FOR COUNCIL COMMITTEE SPONSORS FRIDAY NITE PARTY Next Friday, September 22, the weekly Friday Night Party for the benefit of St. Vitus Church will be sponsored by the Ralph Butala for Council Committee. The crowd for the evening promises to be one of the largest of the year and we urge all to attend. For the convenience of the public tickets are on sale at Makovec Confectionery. Norwood Appliance and Furniture Co., Pryatel Pharmacy Perko Confectionery, and Modic's Cafe. Ralph Butala For Council Committee—John Arthur Alich, Chairman. play ball. It will prove a lot of enjoyment for you because all the boys are ready to do a lot of fighting. The players should report at 1:30 and the game will start promptly at 2 p.m. TIE A LITTLE STRING AROUND YOUR FINGER Spodaj je bil podpis vojvode Sairmeuse. "Hvala Bogu!" vzklikne Maurice. "Oče Marie-Anne je pobegnil! Imel je dobrega konja in v dveh urah—" Strog pogled in sunek od strani župnika prisilita mladega moža k molku. Župnik pokaže, na nekega moža v njiju bližini. Moški ni bil nihče drugi kot Chupin. Pa tudi. stari lopov je oba spoznal, kajti se odkrije pred župnikom in z neznansko lokavim pogledom v očeh reče: "Dvajset tisoč frankov! Koliko denarja! Človek lahko živi vse življenje samo od obresti te svote." Župnik kot Maurice se stre-seta, ko zopet stopita v kočijo. "Lacheneur je zgubijei), ako ta lopov zve za njegovo skrivališče," šepeta župnik. "K sreči je najbrž že prekoračil mejo," odvrne Maurice. "Sto proti eni stavim, da se nahaja že na varnem." "In če se motite? Kaj če je bil Lacheneur ranjen in oslabel radi zgube krvi in se je komaj privlekel do prve hiše, kjer je prosil za gostoljubje?" "Oh, tudi v tem slučaju je varen. Jaz poznam naše kmete. Niti enega ni med njimi, ]$i_Jb.i za, podkupninoJzdal moža, za katerim je oblast izdala tiralico." New . . . Modem . . . Spacious —Every Convenience— TONITE'S THE NITE!! Yes, it's here—tonite at Glenridge Farm on Glenridge Rd.—one and a half miles up Green Rd. in a Big Red Earn. It's the "Old Time Barn AMATEUR SHOW Gigantic! Did you say what? Why, the Holy Name Amateur, Show Sunday and Monday, September 24 and 5 in the School Hall. We take this opportunity to tell yovi to purchase your tickets from any Holy Name member and for your convenience Gornik's Haberdashery, 6217 St. Clair Ave. has tickets for sale. You can exchange this ticket for a reserve seat in the Holy Name Room any day except Saturday and Sunday between 7 and 9 p.m. We are running entries for contestants one more day, so if any amateur has not entered just fill in the blank, send it in and it will be accepted. Tel. ENdicott 0670 announces the opening of his offices for the practice of Medicine, Surgery and Obstetrics, at 740 E. 152nd St. (in Cleveland Trust Bank Bldg.) Office hours (daily except Wednesdays): 2—4 and 7—8 p. m. Phone: Office: GLenville 3134 Residence: POtomac 8055 MEXICAN FIESTA Martha Washington, No. 38, SDZ, is celebrating their 13th anniversary with a Mexican Fiesta on September 23rd at the Slovenian National Home. Mexican food and beverages will be served. The rhumba and tango will be the dances of the evening. Mrs. Terry Hočevar, 1364 East 43rd Street is the chairman. The Amateur Show is only a week away so get your seats early. Amateurs! This is your last chance to enter. Kindly call up Frank Dejak today or tomorrow. HELP WANTED Everybody who has helped at the Friday Nite Parties at any time is asked to come down the next two Fridays on September 22 and 29 and give the regular workers a hand. Large crowds are expected on these two nights, so kindly come down and help. OLD TIMERS GAME How about coming out to St. George's field Sunday, September 17, to watch the Senior Holy Name boys SOCIAL Come doWn to the Holy Name Social next Tuesday, September 19th. This will give you a chance to learn more about the Amateur Show. ENGAGEMENTS Mr. and Mrs. Frank Bojc, 1184 East 61st Street, announce the engagement of their daughter,. Olga, to Mi-. Joseph Butarac (Butler) son of Mrs. Barbara Butarac, 1007 East 62nd StMrl and Mrs. George Hribar, 637 East 102nd Street, announce the engagement of their daughter, Jean, to Mr. Stanley Gercar, 775 East 156th Street. --0- NEW CITIZENS On September 12, the following Jugoslav people became citizens of the United States: Eugene Mikulich, Ethel Tokar. Antonia Sepic, Joseph Vidmar, Anthony Sabec, Julia Rupert, Albert Ludwig, Andrew Mikulec, Anne Zupančič, Lucy Trebich, .Jiennie Vi-rant, James Slapnik, Jr., Elizabeth Bošnjak, Katherine Burasl. Ignatius Kisic, Joseph Vidrih, Mike Knez, Peter Strahnic, John Pavlik, Lawrence Aucin, Josephine Mihalich, Frank Mramor, Elizabeth Kokal, . Frances Kotnik, Frances Sra.1 and Mary Zele. LAST PICNIC United Lodges of St. Christine's are holding the last picnic of the season on the church grounds on September 17th. SAVE THIS COUPON, IT IS WORTH 25 CENTS! This coupon and 75c admits two people to the Friday Nite Party in the St. Vitus Church Hall. NEW ARRIVALS Mr. and Mrs. Louis Supan announce the birth of a new baby girl. She has been christened Barbara Marie. SAVE THIS COUPON, IT IS WORTH 25 CENTS! HONORARY RECEPTION Cleveland and Banberton members of the Slovenian Women's Union of America held a reception last Monday evening in honor of their supreme president, Mrs. Marie Prisland, of Sheboygan, Wisconsin, who was here for a short visit. The affair took place in the school hall of St. Vitus Church, under the leadership of Mrs. Albina Novak, editor of Zarja. Last Saturday, Branch No. 33 of S. W. U. celebrated the 10th- anniversary in the parish hall of St. Christine's Church. retary and president were wedded, in fact, they celebrated their anniversary of two months already. Iliri-jans helped to make pur church picnic the tremendously successful event that it was. They had an outing the day after they surprised Mr. Izanc with their presence in Newburgh, where many friends of Rev. Oven ILIRIJA NOTES It may seem as if Ilirija has drowsed off to a deep slumber for the summer, but the only one that has drowsed and been very negligent was ye correspondent. Accept our humble apologies. Since our last discourse, our sec- Za čast in poštenje (ROMAN) gathered to honor him. And, of course, we added pur bit to making the Holy Name Catholic Day a success on August 20. On September 2, another member of our group was married. Ann Stefancic was the recipient of the traditional crucifix given to our newly wedded members. Best luck to you, Ann, somewhat belated but nevertheless sincere. And many thanks for the cigars and candy. This brings us up to date. On September 24 the Slovenian Home on Holmes will celebrate its twentieth anniversary. The choir as well as our young ladies from Ilirija Hi were invited to present a few songs for the afternoon program. As you see, we were not idle. POSTLUDE: Ann Stefancic (will not attempt her present name), Ann's eyes brightened each time she spoke of the crucifix. . . . Mary Tomazin is back with us after working very hard to bring her mother back onto the road to recovery after her most sericus illness. . . . Among those vacationers of Labor Day were Cookie Gornik and Mr. Rakar. Come to think of it. guess Joe Novak was gone for that week-end also. . . . Those Znidarsic sisters having most stunning fall outfits on Sunday. . . . Enough for the eye opener. -o- Hallowe'en spirit by planning to attend this dance. The next thing to be undertaken j. will be the donation of a portable radio to a lucky person. j A LOVELY GESTURE A beautiful statue of the Blessed j Virgin has been given to the Sodal- i ity by a sodalisi whose wish is that { her name be not made public. To j this sodalist we wish to extend our most heartfelt thanks for this lovely token. Let us remember this in our prayers for it shall be a way of showing our gratitude and apprecia-tion. Blessing of this statue will be at our next meeting. NEW MEMBER We have another new member in our roll call. She is Helen Lukanc. We're very glad to have you with us, Helen. We hope vou enjoy our Sodality. iiji t^i <|i i^I f^i I^I I^I i^i • J* 'J' 'J' ^ • J[i I^I 'J' •J* 'J NEWBURGH NEWS LITTLE FLOWER CADETS Remember — The Third Annual Dance given by the Little Flower Cadets, S. W. U., No. 47, is going to be held October 7, 1939 at the Slovenian National Home on East 80 Street off Union. Good music will be provided and refreshments available. so we know if you will attend you will have a grand time. Tickets may be obtained from any of the Little Flower Cadets. Don't forget our "Silver Dollar Dance" on Thanksgiving Eve, Novem-i ber 22. 1939. A "Silver Dollar" will • be given away every hour and who ■ knows you might be a lucky person • that night. So mark on your calen-: dar two important dates—Saturday, I October 7 and Wednesday, Thanks-i giving Eve, November 22. We will ; be seeing you and you and you— "But I was too smart for that — I just bought ONE. Anyone knows if you can get one side of a horse to go, the other side will follow." If you start a savings account with this Company, it naturally follows that you will soon have a substantial reserve to provide for emergencies, for buying a home, business, or care for old age. 11 iibio follows that your money SA.KE. for nil account« ure lNSUKlUJ up to $r,,000 by an agency or The u. t>. Government. The current interest rate is 3'fa Por your'savings ARE INSURED AT Dr. Carl G. Opaskar ENTRY BLANK St Vitus Holy Name Amateur Show NAME ......................................................................................................... ADDRESS .................................................................................................... AGE '(If over 18, mark Adult, otherwise exact age).................. TYPE OF ACT ........................................................................................ COMMENT ..........................................................;...................-.........1...... tO FRANK DEJAK, 1413-EAST 55th. ST.—HEndersOl) ,77g7.------ SI. Mary's Spectator and Commentator Wedding "Bells Miss Olga Kobal, 815 London Road, became the bride of Mr. Victor Požar, 7811 Rosewood Avenue, on September 9th at St. Mary's Church. Miss Alice Lustig, Madison, Ohio, was united in marriage with Mr. Harold Fudder on September 4th. They will reside on Beach Street, Geneva. Ohio. Miss Anna Kasunic, 1227 East 172 Street, was another pretty bride last Saturday when she became the wife of Mr. Anton Ogrin, Shawnee Ave. at St. Mary's Church. The following couples were married at St. Lawrence's Church on Satur-dal. September 2nd: John Tomsic and Olga Pecyk. Frank Duplay and Julia Jeric, Anthony Miklavcic and Angela Jesenovic, Albin Schempp and Frances Jan and on Labor Day Miss Anna Legan and Elmer Proboski. Mr. and Mrs. Frank Petkovsek, 1168 East 60th Street, announce the marriage of their daughter, Frances, to Mr. Adolph Kotnik, son of Mr. and Mrs. Frank Kotnik, 1013 East 77th Street, which took place this morn-at St. Vitus Church. St. Vitus Church was the scene of the wedding, this morning, of Miss Pauline Gornik, daughter of Mr. and Mrs. John Gornik. 1331 Giddings Rd., and Mr. William J. Zencel, 1393 Addison Road. Miss Frances Strumbly, daughter of Mr. and Mrs. Frank Strumbly, Bishop Road. South Euclid, Ohio, and Mr. Maurice Gulich, 18811 Muskoka Ave., were united in marriage this morning at St. Christine's Church. --o- To plemenito navdušenje mladega moža je izvabilo žalosten nasmeh na ustna župnika. "Ti pozabiš na nevarnost, kateri so izpostavljeni oni, ki so ga vzeli pod streho. Marsikdo, ki bi si sicer ne umazal svojih rok s krvavim denarjem, bi izročil begunca iz strahu." Vozila sta po glavni ulici. Oba sta se čudila, kako je bilo vse mesto nekako zatopljeno v žalost, mesto Montaig-nac, kjer je bilo sicer vedno najbolj živahno življenje. Očividno sta vladala v mestu strah in groza. Trgovine so bile zaprte, celo polknice pri oknih niso odprli. Človek bi mislil, da prevladuje v mestu splošno žalovanje, in da je sleherna družina zgubila tega ali onega člana iz svoje sredine. Obnašanje m a 1 oštevilnih ljudi, katere ši opazil na ulicah, je bilo boječe in nenavadno. Hiteli so naprej in sum-. ljivo pogledovali na vse strani. Dva ali trije, ki so poznali barona, so ob pogledu na ko-leselj obrnili glavo vstran, da se ne bi bilo treba pozdraviti. Maurice in župnik sta kmalu zvedela za vzrok tega čudnega obnašanja, ko sta dospela pred hotel, kamor sta velela kočijažu, da zapelje. Izbrala sta si hotel de France, kjer se je baron vselej u-stavil, kadar je prišel v Mon-taignac, in katerega lastnik je bil Laugeron, prijatelj Lache-neurja, in ki je bil prvi, ki ga je posvaril,' da prihaja vojvoda Sairmeuse. Ko je slišal pošteni mož, kakšni gostje so dospeli, odide na dvorišče, da ju pozdravi, držeč v rokah svojo belo čepico. Ob takih dnevih je bila nje- f gova prijaznost junaštvo. Ali 1 je bil Laugeron mogoče sam c v zaroti? Mnogi so to trdili. £ Hotelir povabi Maurica in t župnika v sobo, da se nekoli- ' ko pokrepčata, in je izrekel } povabilo na tak način, da je i bilo takoj opaziti, da komaj 1 čaka, da govori z obema. Pe- i lje ju v neko tajno sobo, kjer ; so bili varni pred zalezova- ; njem. V hotel je zahajal eden privatnih in zaupnih slug vojvode Sairmeuse, in temu se je imel hotelir zahvaliti,, da je vedel za vse, kar so oblasti odredile, da, vedel je še več, kajti dobil je mnogo informacij tudi od upornikov, ki so pobegnili. Od njega sta dobila Maurice in župnik prva podrobna pojasnila. Najprvo je povedal, da se o Lacheneurju in