HardwaiihciiBotc Uprava Klagenfurt, Postfacb 115 J Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donafialce) / Odjavo naročbe tega lista za prihodnji meseo sprejme uprava samo pismeno ln le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 46. Krainburg, 13. junija 1942. Leto 2. Uspešni napadi v Sen \iril»i Napad na sebaslopolsfcem Irdnjavskem pasu še dalje napreduje Oberkommando der Wehrmacht je dne 11. junija objavilo: Na ozemlju sebastopolskih utrdb smo v hudih bojih z napadom napredovali. Obupni sovražnikovi protinapadi so ostali brez uspeha. V teku silnih zračnih napadov na sebastopolsko ozemlje je bila v pristanišču trdnjave z bombnim zadetkom potopljena neka trgovska ladja s 3000 brt. Na severnem odseku vzhodne fronte je sovražnik ob pritisku naših napredujočih čet opustil številne kraje. Na fronti ob Wolchowu smo odbili močne sovražne napade ob krvavih izgubah nasprotnika. Obrežno topništvo vojske je z dobrim uspehom napadalo sovražni ladijski promet v zalivu Kronstadta. Neko podmornico, ki je odplula iz Leningrada, in nek spremni čoln smo z obstreljevanjem zažgali. V severni Afriki je bila po večdnevnem ogorčenem odporu tamkaj obkoljenih močnih sovražnih sil v današnjih dopoldanskih urah v naskoku zavzeta trdnja- Ob svojem obisku v glavnem stanu Feldmarschalla Mannerheima dne 4. junija 1942. je FUhrer povišal Generala der Ge-birgstruppen in vrhovnega poveljnika nemških čet na severno-finski fronti Eduarda D i e 11 a za Generalobersta. Ta novica ni izzvala samo pri nemških četah na severnem Norveškem, ob Ledenem morju, na fronti pri Kanalakschi in Kiestinki, ki jo vodi danes Generaloberst Dieti zoper sovjete, veliko navdušenje in veselje, kajti tudi domovina se spominja s hvaležnostjo Gebirgsjagerja in vojaka Dietla, ki ni samo pri Narviku že enkrat priboril veliko zmago za nemške zastave, ampak ki je tudi od poletja 1941. v boju zoper boljševiško nevarnost vodil važen in vsled težkoč posebno eksponirani odsek na velikanski fronti Ledenega morja pa do Črnega morja. General Dieti izhaja iz stare družine iz Bayerna, iz katere družine je izhajal stari bavarski Hauptmann in predstojnik vojašnice Nikolaus Dieti v letu 1765. iz Ingo-stadta. Dieti je bil rojen dne 12. julija 1890. v Bad Aiblingu kot sin kraljevega bavarskega Rentamtsmannd. Eduarda Dietla. Oče je v letu 1921. umrl, mati pa še živi; odlikovana je z zlatim Parteiabzeichenom in se nahaja v Miinchenu. Po obisku šole v Aiblingu in Rosenheimu je mladi Dieti leta. 1909. maturiral in mu je pri odhodu ob izjavi, da hoče postati vojak, njegov rav- va Bir Harcheim, najjužnejši branik britanskega obrambnega sestava. Zračne bojne sile so posegle v boj na tleh in bombardirale britanska zbirališča čet ter kolone. V zračnih bojih so Britanci izgubili 21 letal. Na vzhodnem Sredozemskem morju so nemške podmornice napadle nek močno zavarovan konvoj, ki je bil namenjen v To-bruk. V žilavem napadu so potopile dva težko natovorjena tankerja s skupno 12.000 brt. Vrhtega so bile s torpednimi zadetki štiri prevozne ladje poškodovane. Na otoku Malti so bila britanska letališča podnevi in ponoči bombardirana. Nemški in italijanski lovci so pri tem uničili osem britanskih le*al. Pred angleško južno obalo so bojna letala v minuli noči dosegla bombne zadetke težkega kalibra na treh trgovskih ladjah srednje velikosti. Oberleutnant G n a d i g, Kompaniechef v nekem pešpolku se je s posebno hrabrostjo odlikoval v bojih pred Sebaatopolom. natelj prorokoval: »Če nc dobite prav zmožnega Feldwebela, boste capin«. Smejoč še danes pristavlja Generaloberst, če govori o tem v družbi: »Prav je imel, v resnici sem postal capin«. V Bambergu je vstopil mladi Dieti še istega leta kot gojenec v 5. bavarski pehotni polk, je postal zelo hitro Gefreiter in Unteroffizier, nato Fahnrich in po obisku vojne šole v Miinchenu Leutnant. Avgusta 1914. je odšel kot adjutant 1. bataljona svojega polka v svetovno vojno. Ze v svetovni vojni se je odlikoval s hrabrostjo in podjetnostjo. Istočasno ko je bil na zahodu ranjen, sta padla oba njegova brata Benno in Paul na drugih frontnih odsekih. Navzlic temu je ostal Dieti na fronti in se je bojeval na vseh zapadnih bojiščih do nesrečnega konca vojne, kot adjutant 7. bavarske pehotne brigade. Ponižanje in propast domovine ni v njem umorilo vojaške samozavesti. 2e v aprilu 1919. se je nahajal v Freikorpsu E p p zoper rdečkarje in v letu 1920. je zadobil zopet mir in uravnovešenost s tem, da je bil imenovan za Kompaniefiihrerja v noVo postavljenem pehotnem polku štev. 19. 2e takrat je spoznal Fiihrerja in je postal na-tionalsozialist. Ko je Fiihrer v novembru 1923. nastopil historični pohod k Feldherrn-halle, je bila navzoča tudi Dietlova kompanija. V 100.000 mož močni armadi je Dieti opravljal razne službe brez vsakega odmora. Pehotna šola Konigsbriick, reprezen-tant nemške vojske pri mednarodnih smučarskih prireditvah na Norweskem, tečaji za vojaške gorske vodnike v Oberst-d o r f u, v ozemlju Grossglockner ja in S t u b a i a, nadalje kot bataljonski poveljnik so bile etape, ki so izpolnile njegovo življenje poleg številnih šolanj in drugih služb do prevzema moči. Leta 1935. je bil povišan za Obersta in je postal poveljnik ponosnega Gebirgsjagerregimenta 99 Kempten in Fttssen. Na čelu svojega polka je odšel 19. marca 1938. v osvobojeno Ostmarko, kjer je bival v Grazu. Leta 1938. je postal Oberst Dieti Generalmajor in je bil imenovan namesto nenadoma umrlega generala N is si a za poveljnika na novo ustanovljene 3. gorske divizije. S to divizijo je doživel 18 dnevni vojni pohod na Poljsko in se je pripravljal po uspešnih bojih na predpoljih Westwalla, na Moseli na nove naloge na zapadu. Toda prišlo je drugače. Narvik je vtisnil nato njegovo ime kot pojem za Nemčijo in svet »Naš Dieti« se je daleč na okrog razlegalo in ta vzklik je bil ponos in priznanje celega nemškega naroda. Dne 9. aprila so pričeli boji pri Narviku. 10. junijk so vztrajnost, požrtvovalnost, in tovarištvo nemških vojakov ter neomajna volja Generala, napravila nemožno za možno: Narvik je postal nemška zmaga. Dieti in njegovi vojaki: to je ne-razdružljiv pojem in šele iz tega čudovitega človeškega razmerja med njim in vojakom se pojasni razpoloženje in podjetnost, s katero so šli Dietlovi vojaki na svoje delo, ki je, pomislimo na Narvik, na boje ob Ledenem morju, ob Kanalaschki in v prostoru okoli Louhi, zmeraj zahtevalo največje in najtežje. Z enakim veseljem so pa tudi misli domovine pri Generaloberstu Dietlu, ki je sam vzor priprostosti in izpolnjevanja dolžnosti, za njo postal v pravem smislu utelešenost nemškega vojaka. Diell je bil poiisan za Generalobersta Povišanje je izvršil Fiihrer ob priliki obiska v Maitnerheimovem glavnem stana F iihrer pri finskem maršalu Prvi vojak iz Grossdeutsches Reich sporoča prvemu finskemu vojaku, maršalu Mannerheimu, naj prisrčnejše čestitke nemškega naroda k njegovemu 75. rojstnemu dnevu. Na levi v nzadiv finski državni predsednik Risto Ryti. (Presse-Hofmann, M.)] P resi j a j no predvajanje japonskega letalskega vele f il m a Ta film je vodstvo japonske vojske v duhu japonsko-nemškega sobojevništva podarilo Fiihrerju in nemškemu Reichsminister Dr. Goebhels v razgovoru s poslanikom Oshimo. « (Presse-Hoffmann, M.)j Ljudje brez duše Največji zločin boljševizma Naši vojaki so od junija preteklega leta sem imeli priliko, da so se sami prepričali o tem, kaj je v Sovjetski uniji videz in kaj je resničnost. Kar pa* najbolj zbuja pozornost in sa ravno nam zdi najbolj čudno, je brezduš-nost, otopelost ljudi napram vsem čustvom; in notranjim nagnjenjem in zlasti tudi napram smrti. Preveč krutosti, morije in uničevanja na vseh poljih človeškega obstanka so že doživeli, tako da jih pogorele vasi ali bojne mrliške poljane ne morejo več zadeti. Le redko kdaj se pokaže kakšna ganjenost, pri ženah .".koraj nikoli nobena solza. Izguba lastnega c .ovja jih ne gane. Saj to ni bila njihova last. Drugi dan so bili lahko, saj takšna je bila doslej navada, v; kakšnem drugem kolho~u, v kakšni drugi pokrajini, vedno pa pod istim nasiljem. Njihova notranjost je strta. Trudni, brez vera v sedanjost ali bodočnost životarijo. V primeru z Nemčijo doživljamo v Sovjetski uniji veliko razliko: kaj se pravi, biti kmet in ljubiti svojo grudo, ali jo pa, kakor; v kolhozu, smatrati le za kos zemlje. Človek mora kot kmet lj.ibiti zemljo kot mater, takrat mu daje veselja in moči. Mora jo oskrbovati kakor dragega otroka, takrat je bogata in mu rada daje. Mora se v njej ukoreniniti, kmet mora sam biti sestavina te zemlje. Kje se pa kaj takega vidi ali čuti v Sovjetski uniji? Nikjer! One, ki so svojo zemljo ljubili in smatrali lastnino kot sveto obveznost, so iztrebili. Tukaj Ja kmet le stvarni obdelovalec. In zato še tako prostrano polje in pokrajina nista čedna in vesela, ampak na videz neprijazna ia mračna. Duša mora molčati. Tako hoče boljševizem. To sevidi povsod. Ako se peljemo vzdolž cest, ki vodijo skozi bojišča, vidimo grobove -emških vojakov. Roke tovarišev so jih skrbno in z ljubeznijo naložile. Ti grobovi zbujajo s svojo ; reprostostjo in vendar veliko prisrčnostjo v izoblikovanju vedno znova pozornost. So kakor spoštljiv priklon pred veličino žrtve tovarišev. Ni pa zlepa najti sovjetskega groba, ki bi oznanjal umiranje sovjetskega armista. Le redkokdaj nahajamo majhno gomilo brez križa i:i imena. Morda označuje kakšna puška, da je tukaj pokopan vojak. Veliko število sovjetskih mrtvih pa so bolj!. . ..vi zagrebli, skopali, brez srca vrgli , . v..— jamo, kakor se morebiti zagre-be tuja poginula žival. V Sovjetski uniji milijoni ljudi ne bodo nikoli ničesar zvedeli o usodi moža, sina ali brata. V temo bo zavito, kje počivajo. Niso padli kot hrabri vojaki, ampak le kot deli mase, ki nima svoje volje. Morali so umreti kakor na smrt obsojeni, in tako so jih tudi zagrebli. Kdor je le enkrat videl, kako ujeti boljševiki sami zakopavajo svoje tovariše iz lastne stotnije, ta tega drugič ne bo več hotel gledati. Nikomur ne pride niti na um, da bi ugotovil imena. Nobeden ne kaže niti najmanjšega sledu notranje ganjenosti ali sočutja. Nikomur ne pride na misel, da bi le količkaj okrasil grob ali nanj postavil malo znamenje spomina. V jame mečejo tovariše, pokrijejo luknjo z zemljo in potem še to tako trdno steptajo, da ne ostane nobena gomila. Tako močno je že odmrla notranjost teh ljudi, da jim je tyj celo pojem zadnje samo ob sebi častne službe za tovariša ... Pravijo, da se dušo in kulturo takšnega naroda najbolj spozna v tem, kakšno počivališče daje svojim mrtvim v vojni in miru. * Človeku v Sovjetski uniji je življenje v nadlego. Niso več zasidrani po svoji lastni naravi. Vzeli so jim ..ji' lastni jaz in jim za to dali normo. Bil je poseg v pravico do življenja v obče. Materija je vse, duša ne pomeni ničesar. To Se kaže tudi v nastavku napadov in v; • Celem načinu bojevanja. V. ospredju ni po-« samezni borec, ne prepričan vojak, ki mu je nagib lastno, v duši zasidrano vedenje, ampak le masa, človek in material. Na takšnih tleh ne more vzkliti \ avo vojaštvo, čigar veličina sloni na človeških vrednotah posameznikov. Kje pa hočemo v brezdušni sovjetski državi še najti človeške vrednote —? Kriegsberichter Dr. E. B a y e r. Vojna pred vraimi Amerike Podmornice so zopet potopile 41.000 brt Nadaljnje utrdbe pri Sebastopolu zavzete - Great Yarmout bombardiran USA ne morejo več dobav!« ! kamenega olja Zato, ker podmornice potapljajo tankerje Stockholm, 12. junija. Kakor poročajo iz Washingtona je zunanji minister USA Hull na nekem častnikarskem razgovoru podal uvaževanja vredno priznanje tež-koče preskrbe amerikanskih drža/ z bencinom. Ugotovil je, da je preskrba južno ameriških dežel v glavnem problem vodnega transporta. Kot znano se namreč nahaja med ladjami, ki so jih nemške podmornice •potopile v ameriških vodah, velik odstotek tankerjev. Hull je nato povedal, da zamore-jo USA zadostiti le najbolj nujnim potrebam bencina in olja. Ne samo v USA, ampak v celi zahodni polobli se mora omejiti uporaba po civilnem prebivalstvu, ker se mora vršiti prevoz kamenega olja v prvi vrsti po vojnih zahtevah. Kako drugače so si pač hujskači Hullovega kova pred šestimi meseci predstavljali vojno. Oberkommando der Wehnnacht je dne 10. junija objavilo: Pred Sebastopolom je z učinkovito podporo zračnega orožja po hudih bojih uspelo zavzeti nadaljnje utrdbe. Pri krajevnih bojih jugovzhodno od Ilmenskega jezera je bilo v razdobju od 3. do 6. junija uničenih 483 sovražnih bojnih postojank. Na fronti ob W o 1 c h o w u so se ob hrabrem držanju posadke izjalovili sovražnikovi koncentrični napadi na neko mostišče. V bojih iz najbližje daljave je posadka 8. in 9. junija uničila 24 oklopnjakov. V severni Afriki so se tudi včeraj vršili hudi boji. Sovražni protinapadi so bili krvavo odbiti. Zračno orožje je v minuli noči z bombami težkega kalibra napadlo pristaniško ozemlje pri Great Yarmoutu. Podmornice so v amerikanskih vodovjih potopile osem sovražnih trgovskih ladij s skupno 41.000 brt in eno stražno ladjo ter s torpednim zadetkom poškodovale neko drugo veliko trgovsko ladjo. Na kanadski obali je topništvo potopilo dve enojambor-nici. »Rommel podpira podmornlško vojno" Pot okoli Afrike dela Churchillu skrbi Stockholm, 12. junija. V švedskih poro« čilih iz Londona, v katerih se sedanje angleško mnenje o vojnem stanju oriše čisto Sebaslopolsfce utrdbe \ naskoku zaizete V Afriki 22, ob Rokavskem prelivu 7, pri poletih 15 britanskih letal sestreljenih Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. junija objavilo: V utrdbenem pasu Sebastopola se boji nadaljujejo. Učinkovito podprta po najtežjem topništvu in močnih silah zračnega orožja, je naša pehota v naskoku zavzela telo vrsto utrdb na obvladajočih vrhovih in protinapade zavrnila s krvavimi izgubami sovražnika. Severnovzhodno od Char kova so iz-podleteli slabejši . sovražnikovi sunki. V srednjem in severnem frontnem odseku so bile.,ob krepkfpomoči zračnega orožja ob-koljgpe sovražne skupine, stisnjene na maj-, hen prostor. Krajevni nasprotnikovi napadi so ostali brez uspeha. Na Ladoga-jezeru .je bila neka trgovska ladja z bombnim zadetkom težko poškodovan0.. V severni Afriki bojna dejanja še trajajo. Britansko zračno orožje je pri tem izgubilo 22 letal. Pri nekem vojaško neučinkovitem napadu na obrežje Rokavskega preliva so nemški lovci sestrelili sedem britanskih letal. Na obrežju Severnega morja je pomorsko topništvo zbilo neko sovražno letalo. V pretečeni noči so bili cilji sovražnih letal več krajev v zapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Nastale so škode pretežno v stanovanjskih četrtih in na javnih poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 16 izmed napadajočih bombnikov. Pri razbitju Sovjetski uniji namenjenega večjega sovražnega konvoja v Severnem morju so se posebno odlikovali Staf-felkapitan Hauptmann F1 e c h n e r, bojni opazovalec Leutnant R i c h t e r i n g in letalski vodnik Unteroffizier P u s a v e c. 30.000 mož v Kiangsl obkoljenih Lizbona, 12. junijfi. Japonci na vseh kitajskih frontah še zmeraj prodirajo v vedno hitrejšem tempu. Središče akcij tvori trenutno bitka pri Poyang-jezeru južno od Nančanga. 30.000 čungkinških vojakov je tam v poplavljenem močvirnem ozemlju jezera obkoljenih in bodo vkljub obupnemu odporu uničeni. Japonci operirajo po večini z letečimi kolonami, katerih hitri pohodi so vodstvo čungkinških Čet popolnoma zmešali. Tudi iz fronte v južni Kitajski, kjer so ogrožene tudi zadnje odporne postojanke kitajskih čet, javljajo o novih japonskih uspehih. Japonci so na Peh-reki kljub slabemu vremenu zavzeli močno utrjene sovražne postoj-ake. Boji pri Cuholu so oči-vidno zaključeni. Izgube čungkingških čet na tem bojnem odseku so zelo visoke: 2817 mrtvih in 3759 ujetnikov. Kot vojni plen je padel Japoncem v roke dragocen vojni material in sicer 14 protiletalskih topov, 4 gorske havbice in množica strojnic, metalcev granat in velika množina munl-cije. Na fronti v Burmi poskušajo severnoameriška letala napasti japonska oporišča. Pri tem so uporabljali letala vzorca »Going 17«, takoimenovana veleletala najnovejšega izdelka. Japonsko letalstvo je pa razbilo napad in dve teh veleletal sestrelilo. v slogu Churchillovega olepšavanja, se vendar dve točki poudarjata: Podmorniška vojna, ki je še nadalje nevarnost za USA in Anglijo in stanje v sredozemskem prostoru. Največ skrbi vzbuja po angleškem mnenju naprestano se nadaljujoča podmorniška vojna, ki močno uničuje angleško brodovje. Priznajo, da naste-ja pomanjkanje tonaže ravno sedaj zelo enormna, ko je potreba prevoza tako velika; Kar bi položaj na morju takoj zboljša-lo, bi bila — tako angleško mnenje — zmaga nad Rommelom v Libiji, ki bi bila odločilne važnosti. Ce bi mogli Nemce vreči preko Benghazije ali najbolje popolnoma iz severne Afrike, bi bilo sredozemsko morje zopet odprto za angleški promet, in bi bila tonaža, ki mora sedaj napraviti dolgo pot okrog Afrike, drugod n«i razpolago. Kaj po-menja ta pot okrog Afrike izhaja iz tega, da zamorejo ladje vsled neizmernih razdalj napraviti to vožnjo v letu samo dva- ali trikrat. Toda Rommel tega ne privošči, da bi Angležem severno Afriko in Sredozemsko morje prepustil, nasprotno on podpira, in to je jedro angleških mnenj, vojno zoper angleško brodovje čim uspešnejše. Angleški poslanik v zahodni Afriki Predstoj«ča priklopitev francosfltih kolonij agleškemu imperiju Stockholm, 12. junija. Anglija je napravila uvaževanja vreden korak v smeri popolne priklopitve prejšnjih francoskih kolonij imperiju. Kot nadomestek za izgubljena prekomorska posestva in hkrati za preziranje organov de Gaulla, ki prestajajo sedaj usodo vseh izdajalcev in ki jih sedaj prezirajo oni, ki so jih doslej izrabljali. Kralj Jurij je na Churchillov predlog imenoval lorda Switonazaposlanikav zahodni Afriki, ker bo tam kot član angleškega kabineta deloval po navodilih angleškega Vojnega kabineta. Naloga Swintona bo, da skrbi za uspešno vojno sodelovanje med vsemi civilnimi in vojaškimi organi v Zahodni Afriki. Mišljene so, kakor se vidi lz londonskega časopisja, v glavnem zahodne afriške francoske kolonije, v kolikor so bile po de Gaulleu spravljene pod angleški vpliv. Samo za notranjo upravo bodo ostali guvernerji pristojni, se vojaške in siceršnje funkcije jim bodo pa odvzete. JLS Japonci na Aleutih Japonski napad na oporišla ISA Dnldi Harhonr Otok Midway težko napaden - Dva nosilca letal USA In ena prevozna ladja potopljena Tokio, 12. junija. Cesarski glavni stan je v sredo ob 14.30 uri objavil, da so v vzhodnem Pacifiku japonske pomorske sile iznenada napadle Dutch Harbour na Alaski kot tudi celo A1 e u t s k o otočje. Pomorske bojne sile so težko napadle 5. junija otok Midway, pri čimer so zado-bila pojačenja v tem ozemlju se nahajajo-čega sovražnega brodovja težke izgube in so bile poleg tega težko poškodovane sovražne edinice brodovja in letalstva. Dne 7. junija so zavzele japonske pomorske sile v tesnem sodelovanju s četami vojske številne postojanke na Aleutih. Te operacije se nadaljujejo. Cesarska japonska mornarica je potopila pri operacijah v bližini otoka Midway enega nosilca letal »Enterprise« razreda in enega »Horned« razreda vsakega po 19.900 ton. 120 sovražnih letal je bilo sestrelje-nih. Uničeni so bili važni sovražni cilji. V ozemlju Dutch Harbour je bilo 14 sovražnih letal sestreljenih ali uničenih in potoplj«na ena velika sovražna transportna ladja. Japonski letalci so z bombami uničili na dveh mestih skupine velikih tankov za olje, ki so bili zažgani, kot tudi veliko letalsko lopo za letala Japonske izgube so sledeče: En nosilec letal potopljen, en nosilec letal težko poškodovan, ena križarka potopljena in do sedaj 35 pogrešanih letal. Fiihrer sprejme ogrskega ministrskega predsednika Razgovori v duhu tradicionalnega nemško-ogrskega prijateljstva V okviru obratnega apela se je v veliki oddajni dvorani oddajne postaje v Berlinu v ponedeljek dopoldne Reichssendeleiter Eugen H a d a m o v s k y, ki je bil postavljen za Stabslelterja der Reichspropagendaleltung der NSDAP, slovesno poslovil od svojih radijskih uradov. Po porodili »Associated Press« je bilo v preteklem tednu, kakor priznajo Amerikanci, samo v Atlantiku 24 v službi sovražnikov plo-večlh ladij potopljenih. Amerikanska agentura ugotavlja, da te Izgube prekaSajo število na no 'o tar-vvfe.j,!), i»rtM Ve:' mul Uiudi NS. Iz Fiihrerhauptquartierja, 12. junija. Kraljevski ogrski ministrski predsednik in zunanji minister pi. Kallay je 6. junija obiskal FUhrerja v njegovem Hauptquar- tierju. Ministrskega predsednika in zunanjega ministra Nikolaja pi. Kallaya je spremljal Generalmajor Vitez V o r 8 s, lega-cijski svetnik pl. S z e n t - M i k 1 o s y, le-gacijski svetnik pl. Szegedy-Macsak in poslaniški ataše Christoph pl. Kal-1 a y. Poleg sta potovala tudi ogrski poslanik v Berlinu Sztojayin nemški poslanik v Budimpešti pl. J a g o w. Fiihrer je sprejel ministrskega predsednika in zunanjega ministra pl. Kallaya med njegovim obiskom v Hauptquartierju na razgovor v političnem položaju, pri katerem je bil navzoč Rreichsminister des Aus-wartigen pl. Ribbentrop. Razgovor je prevejal duh tradicionalnega nemško-ogrskega prijateljstva in sobo-jevništva, ki dobiva v skupnem boju v trojnem paktu povezanih narodov zoper boljševizem znova izraza in potrditve. Po praktičnem razgovoru se je FUhrer z ministrskim predsednikom pl. Kallayem in Reichs-auBenministrom pl. Ribbentroppom podal k vojaškemu razgovoru o položaju, pri katerem bo bili navzoči z nemške strani Gene-ralfeldmarschall pl. K e i t e 1 in nemški vojaški ataše v Budimpešti Oberst pl. Pap-p e n h e i m, z ogrske strani pa Generalmajor Vitez V 8 r o s in ogrski vojaški ataše v Berlinu Generalmajor Vitez Homble. V nedeljo 7. junija je bil ministrski predsednik in zunanji minister pl. Kallay gost Reichsministra des Ausw&rtigen pl. Rib bentropa in se je z njim obširno razgovar-jal o aktualnih političnih vprašanjih v prijateljskem duhu. FUhrer je podelil 8. junija Hauptmjumu Helmutu L en tu, Gruppenkommandeuru v nekem oddelku lovskega zračnega brodovja, Eichenlaub zum Ritterkreuz des Etaernen Kremzes (hrastov list k viteškemu križcu železnega križa). Padlemu Hauptmannu Robertu Georgu Freiherr von Malapert gen. NeufvUle, Staff elk apit&nu v nekem oddelku strmoglav-cev je FUhrer nakdano podelil Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes. FUhrer ln vrhovni poveljnik oborožene sile je poslal minlsterialnemu direktorju Alfred Eckhardtu v znak priznanja za zasluge, ld si jih je pridobil za vojno mornarico, ob 70. rojstnem dnevu svojo sliko s podpisom. Slavljeneo je graditelj vojne luke Helgoland ter si je na, ta način pridobil zasluge za Izgraditev nemške vojne mornarice. Po nalogu Fiihrerja je njegov osebni pribočnik Iflf Gruppenftlhrer Schaub Izročil Reichs-postminlstru Ohnesorge k njegovemu 70-letnem rojstnem dnevu lastnoročno pismo FUhrerja kot tudi sliko s posvetilom. Te dni je odšel iz Rima tretji iz 37 voz obstoječi vlak, ki pelje italijanskim vojakom nai vzhodno fronto darila domovine. Po finskih časopisnih poročilih sta finsko letalstvo in zračna protiobramba v tej vojni doslej sestrelila 000 sovražnih letal. Največ letal je sestrelil Fahnrich Nissinen, ki je zbil 23 sovjetskih letal. Kakor javlja »Oorrlere della Sera« v nekem vojnem poročilu, Je na vzhodno fronto doss* hrvaška legija priključena italijanskemu eks-pedlcljskemu zboru. Prejela je že svoj ognjeni krst. Italijanski generalni štab Je legiji, ki jI poveljujejo samo hrvažki častniki, podaril lastno zastavo. NorveSkl ministrski predsednik in vodja >Nasjonal Samling« Vidkun Quisling je na fronti obiskal može »Legion Norwegen«. Quisling je v spremstvu ministra Riismaesa govoril vojakom o novi Evropi in o smislu njihovega boja, ki služI večjim ciljem ln tudi njihovi ožji domovini. Iz Bruslja javljajo, da so tudi v Belgiji uvedli Davidovo zvezdo za označbo židovskih oseb. Po nemškem vzroou napravljeni trakovi na rokah nosijo napis »Juif« v francoskih in »Jood« v flamskih jezikovnih okoliših. Preteklo nedeljo je nastalo v raznih delih Pretorije v Južni Asriki več požarov, ki so zavzeli velik obseg. Telefonski vodi k postaji za prlglaševanje požarov so bili prekinjeni. Gasilske čete so bile dvakrat napačno alarmirane. Kakor poroča londonski »Dally Telegraph«, se bo gospa Cangkajšek, soproga kitajskega maršala Caagkajška, odpeljala preko Afrike v Severno Ameriko. Tam bo baje skušala angažirati politične kroge za Izdatnejšo pomoč Kitajski v njenem boju proti Japoncem. V Parizu so otvorlll protlboljševiško razstavo, ki jo je 29. maja obiskalo 300.000 ljudi. Razstava je odprta do 15. junija. Mali slovar NSDAP RAD= It eich-a rbeit s d ienst Z Reichsarbeitsgesetzom (zakon o državni delovni službi) je Fiihrer in Reichs-kanzler Adolf Hitler odredil delovno dolžnost nemške mladine. § 1 Reichsarbeits-dienstgesetz se glasi: Reichsarbeitsdienst (državna delovna služba) je častna služba nemškemu narodu! »Vsi mladi Nemci obeh spolov so dolžni svojemu narodu v Reichs« arbeitstdienstu služiti«. Notranja povezanost Nationalsozialistische Deutsche Ar-beitcrpartei (NSDAi} in Reichsarbeits-diensta (RAD) je dokumentirana s postavitvijo nacionalno socialistične vzgojne naloge. Reichsarbeitsdienst mora izpolniti vzgojno in gospodarsko nalogo, kajti najprej naj vzgoji Reichsarbeitsdienst nemško mladino v duhu nacionalsoializma za narodno skupnost in za pravo pojmovanje dela, pred vsem pa, da vzgoji mladino za dolžno spoštovanje ročnega dela, v drugi vrsti pa je RAD določen, da izvede splošno koristna dela. Vzgoja se vrši v zaključenih taboriščih v vojaški obliki. S tem, da delavec v skupnosti vrši dela za Nemčijo, ne da bi bil z-, to plačan, se privede do spoznanja, da resnični smisel dela ne obstoji v zaslužku, ki ga prinaša, ampak v miselnosti s katero se delo opravlja. Med vojno so delavci deloma zaposleni za fronto in tam grade skupno s tovariši organizacije Todt (OT) dovozne ceste in pota k fronti. Vojak v sprednji črti ve, kaj je dolžan možem RAD. Delavec (delovni mož) kmalu spozna, da ni razlike med duševnim in ročnim delavcem, kakor so učili marksisti, ampak da je določena vrednost vsakega dela bolj z notranjim prepričanjem, s katerim se delo vrši. Vojaško obnašanje, povezanost z grudo, delovno mišljenje in duh skupnosti tvorijo glavne znake vzgoje za delovno službo. Reichsarbeitsdienst dela na obdelavi in zboljšanju nemške grude. Nemčija je dolžna, to posebno sedaj v vojni, da svoj prostor do skrajnosti izrabi, in mora zaradi tega neobdelane planjave, pustinje in močvirja spremeniti v rodovitno zemljo. -ing, • Reichsorganisationsleiter Dr. Robert Ley vojne mornarice«. Pri tej slavnosti oborožene sile se bodo v tem letu po posebni na-redbi Duceja spomnili tudi vojaškega delovanja trgovske mornarice. V Rimu bo v sredo dopoldne na »Oltarju domovine« pred nagrobnim spomenikom neznanega vojaka izvršen vojaški akt, katerega se bo udeležil predvidoma tudi italijanski kralj in cesar. Preostalim svojcem padlih mornarjev vojne mornarice ter častnikom in mornarjem bodo pri tem razdeljena hrabrostna odlikovanja. Italijansko mornariško ministrstvo objavlja seznam italijanskih mornariških operacij od vstopa v vojno. Iz tega izhaja, da je italijanska mornarica potopila 284634 brt sovražne vojne mornarice. Med temi se nahaja 10 križark, 22 rušilcev, in 55 podmornic. Od teh je angleška admiraliteta priznala 7 križark, 7 rušilcev in 23 podmornic. Poleg tega je italijanska vojna mornarica v preteklih dveh letih potopila 129 trgovskih ladij (med temi 28 tankerjev) s skupno tonažo 906.590 brt, od tega štiri petine v Atlantiku. K temu je prišteti 64 parnikov s 407.000 brt, ki jih je italijansko letalstvo potopilo v Sredozemskem morju in v Rdečem morju. Italijansko vojskovanje je torej doslej sovražnika stalo 1.3 milijone brt. trgovskih ladij. Italijanske vojne ladje so od 10. junija 1940. do 30. aprila 1942. prevozile čez 6 milijonov morskih nil.'. Japonske podmornice obstreljujejo Sidney Stockholm, 12. junija. Kakor poroča glavni stan generala Mac Arthur-ja, so japonske podmornice napadle Sidney in sosedno mesto New Castle v Avstraliji in izstrelil«; celo vrsto granat na ta mesta. Priznavajo malo škodo in da je postopek zahteval »nekaj žrtev«. Če že severnoameriški nadzorovalec za Avstralijo priznava tako akcijo japonskih podmornic, je gotovo to podvzetje znatnega obsega. Za Amerikance je to tem neprijetnejše, ker so se pred tem stalno ba-hali, koliko japonskih podmornic so dnevno ravno pred Sidneyem potopili. Japonske podmornice so nato s karakteristično gesto odgovorile s tem, da so celo vrsto železnih pozdravov poslale avstralski celini, da s tem dokažejo svoje nezmanjšano delovanje. Delovanje japonskih podmornic, ki naj bi bile potopljene in prepodene, je vzbudilo veliko pozornost v Avstraliji in izven nje. Gre gotovo za hudo napako v programu in taktiki japonske mornarice, ki se na žalost niso toliko ozirale na poročilo Mac Arthur-ja, kot so amerikanski pacifiški strategi pričakovali. Kot se posnema iz poročil o japonskem napadu na Sidney in New Castle, se japonske podmornice pravilno vojskujejo z avstralskimi obalnimi baterijami. Veliko mestnega prebivalstva se je zateklo v zaklonišča. Oblasti so odredile popolno zatemnitev po vsej obali. Japonci so po avstralskih poročilih streljali s težkimi in lahkimi izstrelki. Naenkrat cenijo število japonskih podmornic pred Avstralijo na dvajset. Dne 23. maja so Japonci zasedli otok Bohol in 25. maja Basilansko otočje južno od Filipinov s presenetljivim izkrcanjem čet. Sovražne čete, ki so se vsled neznanja kapitulacijskega ukaza generala Wainwrightsa še bojevale, so pobegnile v gore, a so jih v kratkem času ujeli in razorožili. Reldisorganisationsleker dp. Ley Vodja nemških Življenje v boju za Voditelji nacionalsocialističnega pokreta so ob enem predstavniki frontnih bojevnikov svetovne vojne. Skoro vsi so stali kot navadni vojaki ali kot častniki na eni izmed front velike vojne. Vojna jih je utrdila. Dala jim je pa tudi — kot je Fiihrer nekoč sem dejal — vero v nemškega človeka in v njegovo nepremagljivost. Ta vera je bila ono, ki jim jj dalo zopet moč, da delajo na vzpostavitvi močne in proste Nemčije, ko je stala na čelu Reicha rdeča vlada in ko je v notranjosti države vladala rdeča anarhija. Vojak in nacionalsoicalist Eden izmed teh mož, ki so se zbirali okoli Fiihrerja, je Dr. Robert Ley. Danes je star 52 let in ima 11 bratov in sester. Rojen je bil v Westfalen v neki gorski kmečki hiši v Niederbreidenbachu." Staršem je bilo težko ▼ Karntenu delovnih moči Nemčijo in Fiihrerja »Vsi naj bi bili v eni delavnici, od ravnatelja pa do zadnjega pomožnega delavca in naj bi stalno o tem premišljali: kako zboljšamo delo, kako povečamo veselje do dela, kako zmoremo skupno premagati vse težave?« Dr. Ley je takrat osem let pred prevzemom oblasti po nationalsocializmu zastonj govoril. Kapitalistični sistem je nemško gospodarstvo popolnoma obvladoval. Marksizem je bila samo maska židovstva, ki prav nič ni nato mislila, da ugodi delavskim zahtevam. S tem bi se bil vendar končal razredni boj, s čimer bi jim bilo izpadlo bistveno sredstvo za netenje nemškega kaosa. Kaj vse se ni nemškemu delavcu pred prvo svetovno vojno obetalo za oni čas, v katerem bo imel marksizem moč v državi. Iz vsega pa ni bilo nič. Ko je vsled tega Fiihrer postavil slične cilje za nemške Na vožnji skozi priključeno ozemlje pc--jati dečka v višje šole in ga kasneje izšolati .Ko je izbruhnila svetovna vojna se je dijak kemije prostovoljno javil k vojakom, je prišel k topništvu in je že v letu 1914. bil s posebno objavo v divizijskem povelju odlikovan z E. K. II. Klasse. Kmalu pa se je javil k letalstvu. Padel je iz višine 3000 metrov, pri tem pa je zadobil samo male pošl§pdbe. Na Flandrskem so njegovo letalo v juliju 1917. nad francosko fronto sestrelili in se je moral spustiti za francoske črte. Robert Ley je bil takrat težko ranjen ter je bil prepeljan v francosko bolnico. Hoteli so mu amputirati nogo, proti čemur je on protestiral. 10 mesecev je imel nogo v mavcu, nakar se je pozdravil. V protiobveznosti je francoska vlada obdržala nemške ujetnike do leta 1920. Med temi se je nahajal tudi Leutnant Ley. Ko se je vrnil v domovino, je bila Nemčija v rokah židovstva, ki je obvladalo celokupno javno življenje Reicha. Leta 1924. je Dr. Ley, ki je bil medtem nastavljen kot živilski kemik pri I. G. Far-ben v Leverkussenu spoznal Fiihrerja in nacionalsocializem. Takrat je v prvič slišal o nekem možu, ki je pozival zopet k odgovornosti in hotel pomesti z neodgovornostjo parlamentizma. Ley je postal navdušen pristaš in je bil kmalu prvoboritelj na-tionalsocialistične idej? v svojem krogu. Fiihrer mu je podelil leta 1925. vodstvo Gaua Rheinland NSDAP. Nasprotniki so spoznali kmalu v njem Nationalsozialista Westdeutschlanda, ki so se ga najbolj bali. Ni bil lahek boj, ki ga je moral izvojevati. Bil je zaprt, njegovo časopisje je bilo prepovedano, njegova zborovanja so bila raz-puščena. Toda vse to ga ni utrudilo, da ne bi še vseeno prirejal shodov in zbiral pristašev. Ko se je NSDAP na novo organizirala, je Dr. Ley zapustil svoj položaj Gauleiterja in je odšel v Miinchen, kjer ga je Fiihrer imenoval za enega izmed na novo imenovanih Reichsinspektorjev. S prevzemom oblasti se Pričenja največje in najuspešnejše delo Reichsorganisationsleiter ja, ki je ob enem vodja Deutsche Arbeitsfronte in s tem vodja vseh delovnih ljudi velike Nemčije. Skupnost vseh delovnih moči Ni važen zunanji potek njegovega življenja. Važna in bistvena je ideja, ki živi v tem možu. Robert Ley je socialist. Na podlagi skupnostne misli je ustanovil nemško Organizacijo Deutsche Arbeitsfront in NS Gemeinschaft »Kraft durch Freude*. Ze lete 1925. je doslorno rekel! Pri svoji predlanski vožnji v na novo priključeno ozemlje pozdravlja na bivši meji Reicha dr. Leya brhka Gailtalerin. delavce, jim obljubil enakopravno stališče poleg delodajalca, ko jim je obljubil, da bo v počitnicah dobil odpočitek in veselje do dela, se pri tem ni mislilo na nič drugega, kot na novo izdajo marksističnih rečenic, s katerimi so bile množice delavstva izvab-ljene v vrste razrednih bojevnikov. Če se danes ozremo nazaj, ugotovimo, da se je že veliko uresničilo. Deutsche Arbeitsfront je vzpostavila delovni mir. Delavec in ravnatelj stojita danes skupaj v national-socialistični Betriebsgemeinschaft. NS Gemeinschaft »Kraft durch Freude« prinaša milijonom delovnim ljudem odpočitek in vse bo storjeno, da delavec obdrži veselje do svojega dela. Največji socialist med nemškim delavstvom To vse pa ni zadnje delo Reichsorgani-sationsleiterja Dr. Leya. Fiihrer sam je delo Dr. Leya ob priliki splovitve druge lastne ladje NS-Gemeinschaft »Kraft durch Freude« priznal s tem, da je dal ladji ime: »Robert Ley«. Fiihrer je takrat rekel: »Nacionalsocialistična država in na-tionalsocialistična narodna skupnost sta si z NS Gemeinschaft »Kraft durch Freude« postavile zelo velik cilj. Vi veste, da se ta cilj zamore doseči z največjim delom vseh in z kar največjim idealizmom. Tako sem takrat imenoval za vodjo te velike skupnosti moža, ki sem ga v teku svojega boja srečal kot svojega največjega idealista. On je znal rešiti problem, ki se je zdel skoraj nerešljiv, in velikansko nalogo uresničiti z brezmejnim idealizmom, pri čemer je bil poln resnične idealistične vere v nemškega človeka in predvsem v nemškega delavca. Prva izmed obeh KdF ladij je dobila ime mučenika našega pokreta (ladja se je imenovala: »Wilhelm Gustloff«, ki ga je v Davosu (Švica) v njegovem stanovanju ustrelil nek žid. op. ured.). Danes leži gotova pred nami in je že izvršila prvo vožnjo. Je to, dragi rojaki, »Evropa nemškega delavca«, sedaj nameravamo sploviti »Bremen nemškega delavca« in hočem to ladjo ime-vati po mojem največjem idealistu med nemškim delavstvom in' jo imenovati po mojem starem sobojevniku in strankinem tovarišu »Dr. Leyu«. Friedrich Horstmann D r. Le y gov or i v Str e iti eb e nu delavcem Bilder: lik, (2) Klischee: NS.-Gauverlag Italija odločena za boj bolj bo kdaj prej Druga obletnica vstopa v volno - Bilanca pomorske vojne Italije Rim, 12. junija, Na dan druge obletnice italijanskega vstopa v vojno objavljajo vsi fašistični časopisi uvodnike, v katerih pod-črtavajo nezlomljivo vojno voljo Italije in trdnega zaupanja v končno zmago. »Gior-nale dltalia« prihaja do sledečih osnovnih ugotovitev: »1. Italija se neuklonljivo upira in se čuti močnejšo in za boj sposobnejšo kot kdajkoli prej; 2. Italija je odločena, da vztraja do zadnjega dneva ob strani svojih velikih, junaških zaveznikov Nemčije in Japonske, deliti njih usodo in z njimi skupno izvojevati Veliko totalno zmago na bojnih poljih.« V pregledu dogodkov zadnjih dveh let poudarja poluradni rimski list, da je An- glija v Sredozemskem morju že dolgo pripravljala defenzivno in ofenzivno vojno, da si zavaruje najkrajšo pot med Anglijo in Indijo in da južno Evropo napravi za mostišče druge fronte proti Nemčiji. Časopis opisuje nato angleške pora-, na Sredozemskem morju. »Ta oprostilna vojna«, tako zaključuje rimski uradni list, »mora Italiji preskrbeti potrebni življenjski prostor za njen narod. Ta vojna mora razviti gospodarske možnosti Italije h. pomagati dvigniti življenjske pogoje vseh njenih delovnih ljudskih plasti. Ona mora ustanoviti v e č-joltalijo, imperijdelav obnovljeni pravični in zavarovani Evropi*. Italija ho praznovala s sredo četrtič »Dan Aus dem Hreise Hrain&uro Zwischenw&ssern. (Sprejem članov KVB.) V soboto ln v nedeljo je bilo v tukajšnjem Volksheimu zopet 450 na novo sprejetih članov v KVB. članske izkaznice so bile na svečan način od Pg. R. Schwarza osebno Izročene. V nekaj dneh sledijo še ostale. V preteklem tednu je imela organizacija DAP svoj tretji Appell v godbenem domu na Svetju. Ortsobmann M. Schmld je govoril navzočim, da bo DAF priredila 28. junija na vrtu poleg' Volksheima vrtno veselico v prid Deutsches Rotes Kreerg. (Službeni apel KVB.) Pred kratkim se je vršil službeni apel ,na katerem je Orts-gruppenfllhrer, nadučitelj Binder, dal navodila za zbirko tkanin. Razmotrivali so tudi delo KVB. Hreli RadmannsM Radmannsdorf. (Ustanovitev tovarištva bojevnikov.) Pred kratkim so se zbrali bivši vojaki Iz svetovne vojne 1914 do 1918, da ustanovijo bojevniško tovarištvo tudi za obe občini Radmannsdorf ln Lees. Kame-radschaftsfUhrer Oberst a. D. Luckmann je rajzmotrival socialni ln tovariški smoter te ustanovitve, in pozval vse, naj pridobijo za njo še druige tovariše. Na koncu je bil postavljen štab za Kameradschaftsfilhrerja. Helllgenkreuz. (Zborovanje zveze vojnih žrtev ln otvoritev otroškega vrtca.) Te dni se je v domu Volks-bunda vršilo zborovanje NSKOV. Govoril Je Pg. ing. K r a p f. — Nato Je Kreisleiter K u s s slovesno otvoril otroški vrtec. Kreisleiter je Hrainburg Hreli Stain govoril o pomenu in smotru otroških vrtcev ln o delih NSV v Oberkrainu. Vodstvo otroškega vrtca je bilo poverjeno gdčni. Marie M 1 c h e-' 111 s c h. 50 deklet iz Karntna v Veldesu Učenke višje šole se usposabljajo za službo v vojni Kakor je bilo že javljeno, bodo učenke višjih šol Iz sedmih razredov v K&rntnu nekaj mesecev opravljale svojo vojno službo pri napravah NSV v Gauu. Priprava za to delovanje je skupni tabor, ki se sedaj vrši v NSV Ju-genderholungsheim (domu za oddih mladine) Veldes. Tam uvajajo 50 deklet v njihove nove naloge. Gauschulumgsbeauftragter der NSV Micko je v svojih predavanjih dal udeleženkam pregled o delu NSV in posebno temeljito govoril o razliki med socialnim skrbstvom nekoč in danes. V zakladu pesmi, v Igrah za zaposlitev Itd. dobijo dekleta, ki bodo v velikem številu opravljale službo v otroških vrtcih, pouk ne le teoretično, ampak zlasti praktično. Večere uporabljajo v to, da zopet ožive deloma že pozabljene ljudske pravljice ln se v zabavo ukvarjajo z raznimi deli. Krasna pokrajina okrog Veldesa jim omogoča, da dobro ukoristljo prosti čas, posebno pa jezero, ki v tem letnem času že nudi možnosti za vsakojaki vodni šport. Služba pri napravah NSV se bo začela 12. junija. Prevzem vodstva WehrinannschaHs-stagdarle llatiiiianiisdorl SA Hauptsturmfilhrcr Pg. Ernst S t r e 11-h o f e r je prevzel vodstvo Wehrmannschaftstandarte okrožja Radmannsdorf, ki jo je doslej vodil samo kot zastopnik. Schvvarzondorf. (IzdelovanjaFrauen- s c h & f t.) Pred kratkim je prišla v Schwar-zendorf gospa Gartner, Referentln ftlr Mu-sik und Frelzeltgetaltung. deV Gaufrauen-schaftsleitung Klagenfurt ln učila v velikem številu došle žene lepih narodnih pesmi, ki so jih žene navdušeno sprejele ln ki so se jih naglo naučile. VVodltz. (Nezgoda na paši.) Pretekli teden se je zadušila na paši krava posestnika I. Pogorscheka lz Bukowitz. Pastirju je govedo ušlo, preden pa jo je šel iskat, je ono kravo, ki jo je držal, privezal k drevesu. Ko se je pa vrnil s pobeglim živinčetom, je bila ona privezana krava že mrtva. Navila se je namreč krog drevesa tako trdo, da se je zadušila. Pastirji .bodite bolj previdni na paši, gospodarji pa bolj pazljivi na pastirje! Kreisappell v Steinu Kreisleiter Pilz daje svojim sotrudnlkoni osnovna navodila V Krelsu Stein tvorijo Kreisleiter ln štab vseh njegovih sotrudnikov ozko povezano skupnost. To dokazujejo vedno znova apeli, ki jih Kreisleiter skliče od časa do časa, da s svojimi sotrudnikl razmotriva vprašanja, katerih rešitev je za Kreis odločilnega pomena. Skupno delo z vsemi uradi in oddelki političnega vodstva je najboljše, ravno tako je v Kreisu Stein odlično sodelovanje stranke, države in oborožene sile. Na vseh poljih, političnih, gospodarskih ali vojaških, se voditelji v Krelsu Stein docela zavedajo naloge, ki jo imajo opraviti kot zastopniki Gaua. V preteklem tednu je bil Kreisleiter sklical vse Amtsleiter ln GliederungsfUhrer v Kreisu k apelu, da jim obrazloži razne ukrepe, ki Jih je treba izvršiti v bližnji bodočnosti. Omenil je zlasti izpolnitev naloge Relcha ln Gaua v Oberkrainu. V nadaljnjem delu svojega govora je Kreisleiter govoril o posebnih razmerah v Krelsu Stein in varovalnih odredbah, ki se jih je treba poprijeti in ki bodo urejene v najtesnejšem sodelovanju z Landratom in drugimi službenimi mesti v Krelsu. Živo Je pozival svoje sotrudnlke, naj se povsod smatrajo za zastopnike stranke, naj kot taki delajo ln živijo. Dr. Ilodisleiner preti oboroževalnimi delavci Svečana razdelitev Kriegsverdienstkreuzev nameščencem Te dni so se zbrali nameščenci nekega oboroževalnega obrata k prvi tovrstni slovesnosti, pri kateri je kot zastopnik oborožene sile d ožil Oberstleutnant R u c k s e r posameznim uradnikom ln delavcefti Izročil Krtegsverdlenst-kreuize, ki jim jih je podelil FUhrer. Tej svečanosti ' sta prisostvovala tudi Kreisleiter dr. H o c h s t e'l n e r, Landrat dr. Hintereg-g e r, Ortsgruppenleiter župan dr. Klein in nadaljnji zastopniki stranke, oborožene sile ln države. Obratna godba je slovesnost uvedla ln je igrala pesem »Brllder in Zechen und Gruben«, nakar je BetriebsfUhrer otvoril svečanost ;nato je govoril Oberstleutnant Ruckser o pomembnosti tega dneva za ves obrat ln potem izročil odlikovanja s Kriegsverdlenst-kreuzl. Potem ko se je BetriebsfUhrer v imenu od-llkovancev zahvalil za njih visoko odlikovanje, je Kreisleiter dr. Hochstelner poudaril visoko priznanje, ki je je deležen cel obrat po tem prvokratnem odlikovanju. Bil Je vesel, da Ima priložnost, da BetrlebsfUhrungo tega oboroževalnega obrata posebno pohvali za dosedanje delo, ter jI izreče zahvalo ln priznanje, »živimo,« je rekel, »v totalni vojni t. J. v tej borbi stoji ves narod. Ta vojna se vodi z vsemi močmi, ki spe v našem narodu ln ker je ta vojna totalna, bo na koncu tudi totalna zmaga. Ce se ozremo na dosedanja vojna leta, moremo ugotoviti, da so nemški vojaki, nemški narod s svojimi zavezniki lzvojevali zmago za zmago. Iz Evrope smo glavnega krivca te vojne, Anglijo, pregnali. Trenutno se borimo v velikem boju z največjim sovražnikom človeštva, boljševizmom. Meseci vojne z boljševlkl so pokazali, da so nemški vojaki z njihovi pal zavezniki močnejši, da so zmagovalci. Velika zmaga pri Charkowu je zopet dokazala, da zima našim vojakom nI mogla škodovati, da zato nismo nič slabejši, da smo slej ko prej zmožni našega dednega sovražnika premagati. Sedaj se bo v prihodnjih mesecih zoper svetovnega sovražnika ne-nehoma napredovalo, za Evropo ln za vse človeštvo, kratko za ves svet. V tem velikem boju zoper boljševizem ,smo šele spoznali, za kaj prav za prav gre; gre v resnici za vse, gre za obstoj ali pogin. V tem velikem boju bomo ml zmagovalci, smo že danes, vprašanje končne zmage je le še vprašanje časa, kajti končna zmaga nam ne moro biti več Iztrgana in poroki za to končno zmago, ki bo prišla za nas, za Evropo, za človeštvo sploh, so nemški vojaki .kmetje ln delavci v tovarnah, pred vsem v oboroževalnih obratih, kjer se proizvaja -orožje ln municlja, da ga imajo naši vojaki zunaj na fronti na razpolago ln z nJim sovraž- nike premagajo. Ves nemški narod je dane« v vojni: v vsakem obratu bo vojna z njim odločena; v vaših delavnicah se pomaga, da vojno dobimo; naši vojaki zunaj na fronti bi bili brez moči, če bi Jim vi, delavci, ne dobavili orožja, če bi kmet ne skrbel za vsakdanji kruh.« Kreisleiter je v tej zvezi poudaril, da smatra za samo po sebi umljivo, da bo motril vojno-važne ln vojnoodločilne obrate s posebno pozornostjo. »Kar morem,« Je rekel, »pomagati, da s® zviša vašo proizvodnjo, to obljubim navzočemu zastopniku naših vojakov ,naše vojske, in vam, delovni tovariši, zagotavljam, da se bom trudil, spoznati vaše skrbi ln kolikor bo moči tudi pomagati. Vse bo storjeno, da oboroževalni obrati kolikor mogoče veliko store. Kolikor več oboroževalni obrati store, tem preje bo popolna zmaga dosežena, tem preje bomo našega sovražnika premagali. Vem, da ta oboroževalni obrat ne nazaduje, nasprotno, če bo treba, da bo še napredoval. Ce bi bilo na tem, da v prihodnjih tednih in mesecih čim več storimo, potem nastopite vi vsi od Betrlebs-fUhrerja in Betriebsobmanna do zadnjega delavca in bodite prepričani, da v tem obratu prav odločilno sodelujete za končno zmago našega orožja, katera bo nam vsem prišla v dobro. V tem smislu,« tako je končal Kreisleiter dr. Hochstelner, »vam tudi v Imenu Gaulelterja čestitam na visokem odlikovanju.« Svečanost se je končala s pozdravom FUh-rerja in pesmimi nacije. Določitev tujskoprometnih krajev Seznam tozadevnih občin Sef civilne uprave Je na podlagi uredbe z dne 27. maja 1942. leta po predlogu deželne tujskoprometne zveze v Karntnu določil sledeče občine v Oberkrainu odnosno Miefltalu kot tujskoprometne občine: ABling, Bresiach, Bresnltz, Gallenfels, GOriach, Gutensteln, Htif-leln, Krainburg, Kronau, Laak a. d. Zaier, Lees, Lengenfeld-Melstern, Neumarktl, Pol-land, Radmannsdorf, Ratschach-Matten, St. Anna unter dem Loibl, Schwarzensach, See-land, Salrach, Stein, Stelner-Felstritz, Unter-drauburg, Veldes am Veldeser See, Vlgaun, Wochelner-Felstrltz, Wocheiner-Mltterdorf. čuvarji nemških kulturnih dobrin Apel nemških nameščencev ln rojakov. * v Steinu Za petek minulega tedna Je Kreisleiter sklical nemške nameščence in rojake okrožnega mesta Stein k apelu. V svojem govoru je prikazal nemške kulturne dobrine v tej deželi in poudaril, da morajo ravno Parteigenossen ln vsi Nemci biti čuvarji teh nemških kulturnih dobrin. Od vsakega posameznika je odvisno, dali bo ta dežela kos nalogi Relcha. Vsakemu posamezniku, ki je tukaj — bodisi v stranki ali državi — mora biti cilj, da opravlja delo tako, kadar to zahteva nacionalni socializem. Nemčija bo vedno tam, kjer so najhrabrejfla srca ln kjer se mož In žena zavedata svojega nemškega poslanstva. Za vse Nemce tega ozemlja je le ena parola, ki se glasi; Nemčija ln njen Fiihrer. Kteine verbunden 1 Mosiovi preko vseli ovir 2 ROMAN / SPISAL ULRICH SANDER Kdor pa je hotel pri dekletih nekaj veljati, ta pa je moral tukaj že biti pionir in sicer dober pionir, mož, hraber in spreten mož in zato pravi, moški mož. Brez trepeta in oklevanja je moral opravljati svojo službo preko vseh ovir. Ne le v vojni, ampak tudi v službi ljubezni. Kajti sicer so ga gledala dekleta po strani, niso hotela iti z njim na sprehod in niso hotela z njim plesati. To se je bilo pripetilo celo mlademu H. J. Sonn-tagu, ki še ni bil vojak in si je vseeno do-mišljeval, da bo kaj veljal pri hčerkah mestnega zidarskega mojstra. Pri Rosema-rie mu je spodletelo, in Erika toliko da ga je pogledala, čeprav kot konzulov sin ni bil ravno slaba partija. Leutnant in Fahnrich, oba brata pri pionirjih, to so jima bili možaki! Nek mlad trgovec jima ni mogel im-ponirati, čeprav je imel denar in je bil dobro oblečen kajti nosil je očali ln tudi ni znal tako strumno korakati ena dve, ena dve, kakor so se tega bil; naučili urni pionirji od svojih korporalov. Jedva je bila stotnija na drugem bregu, že se je na tihi Cesti na brad slišalo ropo« tanje kopit. Hauptmann Zoch je hottl k svoji stootniji preko veletoka. Tudi njega je morala Cesta na brod pozdraviti. Haupt« mann aufier alien Diensten Sonntag je pri« hlamudral na svoj vrtni plot, gospodična Grete Sonntag je prišla tako do svojega pozdrava, mestni zidarski mojster je moral še enkrat stopiti izza vrat. Hauptmann je jahal na iskrem rjavcu. In žival je nosila lepega moža; s katerim se je bilo veselje zabavati in to ne samo za ženski' spol. Vojak pripoveduje to, kar ima povedati, suho in jasno. Hauptmann Zoch je bil do« ber pripovedovalec. »Gospod Hauptmann, ali vas smem vprašati, kako se obnašata moja mladiča?« »Dragi moj gospod mestni zidarski moj« ster, ako bi imel glede obeh mladih gospo« dov kakšno pritožbo, bi jima to kaj kmalu pokazal!« Oba moža sta se nasmejala. Kdor je zra« sel na tesališču in vzrastel ob veletoku, temu se ni treba ustrašiti službe pri pio« nirjih. Uro pozneje se je naglo vozil dol proti brodu velik, siv voz. Major. Major Hansen, Bataillonskommandeur. Nemara je hotel pač nekoliko pozvedovati za svojo prvo stotnijo. Komur je ime Hansen, tega rojstni kraj ni daleč od vode ,in gotovo ima med svojimi predniki pomorščake in kapi« tane. Razume se na vodo, ker mu je to v krvi. Še preden pa se je major mogel dati prepeljati, že je po tihi cesti navzdol pri« drvel motocikel in došel majorja ravno še na brodu. Major je naglo odpečatil vročeno mu pi« smo, ga prebral, le za trenutek pomislil, potem pa Hauptmannu Zochu po brodniku poslal nekaj vrstic nujnega obvestila, nato pa vstopil zopet v svoj avto in se z znatno hitrostjo odpeljal. Kaj neki se je dogodilo? Tiha Cesta na brod je čutila zaradi hi« trosti voza, da se je bik moralo nekaj pripetiti. Zadosti snovi je bilo s zraku. Tako kakor si je bila Evropa postlala, tako ni moglo ostati. Ako pa je bila treba presti« ljati, potem je bila gotovo potrebna pripo« moč pionirjev. Ne brez povoda imenujejo raziskovalca ali odkritelja ali dejavnega podpornika človeštva, pionirja. Očitno so v kratkem potrebovali pionirje Komaj pol ure pozneje je korakala 1. stotnija po Cesti na brod naglo nazaj v vojašnico. Hauptmann, ki si je bil konja naročil za pozneje, je stopal spredaj peš. Tako se še nikoli ni pelo po Cesti na brod. Tako gosto kakor danes še nikoli niso stali prebivalci Ceste na brod ob plotovih in na oknih. Sinovi so bili v stotniji! Matere, očetje, sestre in neveste na oknih in ob plotovih! Star in zastarel svet je v razsulu. Tu in tam že prasketa v tramovju. Potem se drobi in drči. In potem je nekega jutra to in ono po« stalo drugače. V radiu so namesto običajne godbe za« donele koračnice. Namesto tržnih cen so bila posebna poročila. Popoldne sta za nekaj trenutkov prišla v Cesto na brod Leutnant Hans Sonntag in Ffthnrich Heinz Sonntag, kmalu na to tudi oba sinova mestnega zidarakega moj. stra, da se poslove. Kam? Teda niso ve« deli ,in če bi vedeli, ne bi smeli povedati. Na večer je potem na Cesto na brod prišlo še nekaj obiskov, tako da se je bilo treba še večkrat posloviti. Po mestnega zidarskega mojstra je pri. M voz. Motociklist je prinesel konzulove* mu šoferju Sepu Obermaierju, knjigovodji mestnega zidarskega mojstra Thielickeju in tudi kočijažu Johannu Ahlersu povelje, da morajo brez odloga priti k bataljonu — in vsi so se radi In hitro pokorili temu povelju. Ko se je zmračilo, so bili vsi brez izjeme že oblečeni v uniformo. Proti 10. uri ponoči je stala 1. stotnija pod poveljstvom Haupt-manna Zocha na kolodvoru in bila spravljena v železniške vozove. Ko so se odpeljali, je imela lokomotiva smer proti vzhodu in pri tem je tudi ostalo, ko se je nahajala potem na prostem. Ni bil to prvi vlak, ki se je iz te pokrajine vozil proti vzhodu. Pred 25 leti se je bil mestni zidarski mojster že vozil proti vzhodu v slični družbi Ni bilo dopustno in nemogoče je bilo, da bi na vzhodu za samoveličjem bolehujoč in kulture še zelo potreben narod vznemirjal večjo državo in njene pripadnike pestil do krvi. Treba je bilo nasprotno pomoči. Skorajšnje in temeljite pomoči. Prva stotnija pionirjev se je namerjala, da s svoje strani sodeluje pri tem. Seveda se žene in dekleta najprej jočejo, če morajo njih možje, sinovi, bratje, prijatelji in ljubi tako znenada proč. Kadar pa je lastno gnjišče v nevarnosti, če so že pripravljena tajna povelja za izpraznitev, ker nihče ne ve, dali se meja drži, je boljše, da moštvo pravočasno in prej, nego je prepozno, odide na mejo. Kar se je sicer tako tiha Cesta na brod imela dati vojakov, jih je dala. , jfDaljo prihodnjimi j IVekaf o gobah in glivah Važna gospodarska predmeta i. čas, ko bomo stikali po gozdovih in njih porobkih za gobami, je pred nami. Zato se mi zdi primerno, da na tem mestu povem nekaj besed o gobarstvu v splošnem. Poznavanje gob ni menda nikjer tako po« vršno, kakor ravno v Oberkrainu. Pri nas namreč pozna navaden človek le kakih 10 vrst gob in gliv, ki so užitne. Drugod, n. pr. V Nemčiji, jih poznajo nad 100 vrst. Mar« Bikdo pozna le navadnega gobana (jurčka) in manj vredne lisičke in medvedje tačke, vse drugo se smatra za strupeno. Temu so kriva predavanja, katerih smo zelo, zelo pogrešali in pa opisovanje gob s prikazom slik posameznih vrst. Na Češkem — po» sebno pa še v Nemškem Reichu imajo o gobah že celo literaturo. Posledica temu nepoznavanju pri nas je ta, da ne naberemo v naših, gob bogatih gozdovih niti za domačo potrošnjo dovolj te okusne in redilne hrane. Kakor je znano iz raznih razprav, prednjačijo na gobar« stvu predvsem Švica, Bavarska in Šlezija. Saj so gobe v gospodarstvu vendar važna panoga; gospodinja pripravi lahko sveže, posušene, vložene, zmlete itd. Gobarski strokovnjaki so dognali, da imajo gobe skoraj toliko redilnih snovi kakor meso, vsekakor pa imajo mnogo več beljakovin, kakor krompir, zelje in dr. To so v nemških deželah že davno spoznali, zato obravnavajo gobarji na različnih predavanjih in poučnih izletih po gozdovih to vprašanje. Prvi pogoj pa je, da se nauče naši ljudje spoznavati užitne gobe ter iste zanesljivo razločevati od strupenih in nevarnih. To se doseže najlaže z natančnim opisom, še bolj pa z dobro sliko, ki jih žal pri nas na deželi manjka. Glede imen se bomo tudi omejili le na domače izraze, v kolikor nam ista književno niso znana. Omenimo naj, da je to opisovanje le poljudna razprava in navodilo za praktično spoznavanje in izkoriščanje gob in gliv. Ko goba doraste .dozori, ko postane to« rej njen klobuk spodaj rumen, dozore tudi trosi, to so prahu podobna klična zrnca, ki so zelo lahka in trpežna. Zrela zrnca izpa« dajo in najlažji vetrič jih raznese daleč naokoli. Če padejo ti trosi na ugodna tla, vzklijejo in napravijo v zemlji mreže ali mrežasto' podgobje. Tako podgobje lahko živi v zemlji in se razvija po cele mesece ali tudi leta, preden pride na površje plo« dišče, to so gobe ali glive. Razvitek zadr« žuje le suša in vročina, zato v takih letih ni veliko gob. Pri nas se ljudstvo napačno drži starega načela, da so vse gobe, katere prerezane, pretrgane ali vtisnejne spremene barvo, ki izpuščajo mlečni sok ali kuhane počrne srebrno žlico, strupene. Kdor to verjame, zavrže največkrat najboljše gobe, oziroma se lahko zastupi z onimi gobami, ki nimajo nobenega teh znakov. Neužitne so torej vse gobe ki s o slabega z o. prnega, omotnega, rezkega, žveplenega vonja in agatnega, zoprnega in pekočega okusa, četudi niso naravnost strupene. Najbolj zanesljiv je pač okus. V ta namen smemo brez skrbi prežvečiti košček vsake g o» be, ker nobena goba ni tako močno stru« pena, da bi se nam bilo bati vsled tega za« struljenja. Užitne gobe so voljnega, slad« kega okusa, sličnega surovim orehom, leš« nikom ali mandeljnom. Vonj ali duh užit« nih gob spominja na svežo moko, sveže testo, včasih tudi na sadje. Nekatere gobe diše po česnu, repi, janežu itd. Sicer bom pa pri vsaki posamezni vrsti, ko bo opi« sovana, poudaril, katera je strupena in znak iste. Vsak nabiralec gob, ki se sme ponašati z besedo »gobar« dobro ve, kdaj in kje mu je ^kati gobe. Največ gob raste v jeseni, vsako leto pa ni enako rodovitno za gobe. v suhem letu je iskati gobe po senčnih legah, torejnavzhodni in severni strani, v mokrem le« tu p ana južnih in zapadnih le« g a h. Ni torej mojster v gobarstvu le oni, ki ga. ljudstvo kot takega priznava, za« pomniti si je le treba gorenje dejstvo in noben iskalec gob ne bo šel prazne posode domov. Najboljše gobe se seveda dobe v svetlih, torej rediko zasajenih gozdovih, kjer so peščena in mah ovita ali travnata r- Dipl.Optiiker V.JirontulJ 1 jtfi tttaiart, BaluMtttr«*« i tla; nekatere vrste gob pa rastejo tudi po gozdnih porobkih, jasah, včasih celo po travnikih, senožetih in pašnikih, ki mejijo na gozdove. V smrekovih gozdovih jih je manj, več v borovih, ali so tudi redke. Še redkejše pa so v temnih in senčnatih, z listjem in dračjem pokritih gozdovih. Pri nabiranje gob mora vsak gobar pa« žiti na sJedeča pravila: 1. Gobe nabiraj v suhem sončnem vremenu, ko so še suhe, nikakor pa ne v dežju, ker se take gobe hitro pokvarijo in so vsled tega sluznate (slinaste). Tako po« kvarjene gobe navadno povzročajo slabo prebavo in so škodljive, včasih celo stru« pene. 2. Nabiraj le mlajše — torej majhne — še jedrnate in trde gobe .nikdar pa ne preveč starih, ki so že mehke in od črvov razjedene. Od polžev načete gobe so gnus« ne, gnile in črvive, pa vrhu tega tudi zdravju škodljive. 3. Ne ruvaj gob pregloboko, temveč jih previdno od vi j (odvrtaj) iz zemlje ali spodreži. Najbolje je, če jih spodrezuješ v zemlji ter jamico zasuješ s prstjo, lahko kar z nogo, da ne pride ličinka do korena, ter vsled tega preprečiš gnitje podgobja. Starejše gobe pustiv gozdu, jih ne ruvaj, ker s takim nabira« njem uničiš seme za poznejša leta. 4. Obreži in osnaži gobe takoj pri nabi« ■ranju, torej še v gozdu, tako osnaiene de« vaj v košaro ali košek .nikakor pa ne v nahrbtnik ali ruto, da se ne pomečkaja in s tem hitreje pokvarijo, zgnijejo. Jaz imam za nabiranje gob zložljivo škatlo iz lepen« ke, jo vložim v nahrbtnik in hajd v gozd. 5. Doma gobe, namenjene za domačo u-porabo ali prodajo kot suhe, takoj razreži, razgrni in drži na hladnem. Več kot eno noč naj gobe nikdar ne leže nerazrezane na kupu. Če si pa nabral toliko gob, da jih ne moreš takoj uporabiti ali pospraviti, jih osoli, potrosi narahlo s soljo in hrani na hladnem (v kleti, hladilnici itd.). 6. Pri mnogih gobah kocen sploh ni upo« raben ali užiten, ker je pretrd, zategel ali suh. Če imamo dovolj gob na razpolago, nabiramo le klobuke, torej gornje dele. Pri večjih, starejših gobah pa je celo dobro odstraniti kožico ali jo ostrgati, ker ima grenek okus (golobice, maslenke, pešče-nice, kravjače). Ravno tako naj oni, ki ne more pustiti gobe, četudi stare v gozdu, odstrani plodovnico, ki je rumena pri jurč« ku; seme ali trosi takrat dozorevajo in so tudi za prebavo škodljivi. 7. Pri izberi gob se predvsem ogibaj onih gob, ki so slabega vonja, ki izločajo pekoč sok, ki imajo spodnji del kocena dosti de« belejši kot pri klobuku (podobno hruški). Sploh pusti v miru gobe, ki so neprijetnega okusa in vonja. Da nam bodo gobe čim več zalegle v gospodinjstvu, je predvsem treba upošte« vati sledeča navodila: A. Ko so gobe dobro osnažene in zrezane na kose, naj se pred kuhanjem ali praže« njem dobro operejo v mrzli ali mlačni vodi, ter se puste odcediti na rešetu, da izgube gozdni duh. Ako gobe poparimo, oziroma Bo] plevel«! (Nadaljevanje) 2. Skrbno očiščeno in pripravljeno seme. »Kdor ljuliko seje, bo ljuliko žel!« to je stara resnica. In vendar se še dandanes dobijo zanikrni gospodarji, ki si ne dado dopovedati, da je treba dati vsako seme pred setvijo očistiti na dobri žitočistilni napravi, pa bodisi da je to novodoben žitočistilni stroj (Saatgutreinigungsanlage), ali pa vsaj dobrodelujoč »trijer« (Trieur). 3. Predkaljenje semen~. Povsod razširjena navada je, da dajejo koruzo, korenjevo in pesno seme, ponekod pa tudi ajdo »namakat«, to pa zato, ker potem hitreje in raje vzkali. Takemu postopku pravimo predkaljenje in je umesten pri skoraj vseh vrstah semena, posebno tudi pri krompirju (katerega pa seveda ne »namakamo«!). Nekatere vrste sredstev, s katerimi spiramo ali pa prašimo semena (Beizen), učinkujejo tudi v tej smeri, da pospešujejo kalitev semena. Kot sredstvo v boju iroti plevelu je predkaljenje oziroma pospeševanje kaljenja semena zelo važno, kajti upoštevati moramo, da tudi tu velja, kdor prej pride, prej melje, to je, seme, ki prej vzklije, prej lahko izkorišča svetlobo in hranilne snovi in se hitreje razvije. Upoštevati moramo, da ima plevelno seme mnogo večjo rastno moč, kot pa žlahtno seme posevka, in da ima razen tega tudi to prednost, da lahko kali v zemlji že ves čas, odkar je bila njiva zadnjič obdelana, da ima torej plevelno seme zmeraj možnost »predkalitve«. S tem, če dajemo tudi žlahtno seme predkalit, prav za prav samo izravnavamo kalilno dobo semena posevka in plevela. 4. Pravilno gnojenje. Tu se začne obramba pred plevelom že s tem, da ne krmimo živini neprebavljivih dozorelih plevelnih semen (n. pr. ne s predenico okužene detelje), da ne nastiljamo s plevelom, katerega seme je že dozorelo, da ne vozimo na njive presvežega, še ne dozorelega gnoja itd. Po drugi strani pa je tudi znano, da enostransko gnojenje, predvsem z gnojnico, pospešuje rast plevela. njive. Razen mladih posevkov plevemo tudi ozimna žita spomladi, dokler se ne začnejo klasiti. 2. Brananje. Mnogo mladih posevkov je mogoče rešiti plevela s pomočjo brane, na« mesto z ročnim pletjem. Vendar je treba zadeti pravi čas in znati, brananje pravilno izvršiti, kajti sicer je več škode kot kori« sti. Z brano bo plel posevke samo izkušen in šolan gospodar. (Dalje prihodnjič.) izpiramo v vroči vodi, izgube mnogo last« nega jim dobrega okusa. Popariti in vodo odliti priporočam le pri grivah, sirovkah, smrčkih in štorovkah, ki vsebujejo grenak in škodljiv sok. Za strahopetne začetnike in za tiste, ki gob zanesljivo ne poznajo, pa je najbolje, da nabrane gobe skuhajo v slani vodi ter vodo odlijejo. S tem se izognejo vsaki nevarnosti. Seveda pa izgube gobe na ta način mnogo na okusu in hra-nilih. B. Pripravi nabrane gobe kmalu za jed, jih posuši ali vloži v kis. Več kot 24 ur nabrane gobe so sveže pripravljene že lahko škodljive. C. Vsako gobjo jed je pripravljati v lončenih ali vsaj dobro glazdranih posodah, ker v navadnih železnih kožicah ali loncih izgube dokaj svojega okusa, dostikrat pa se navlečejo železnega duha. D. Za praženje ni treba gobam prilivati vode, ker jo same dovolj izločajo. E. Kdor ima slab želodec, sme jesti le dobro sesekljane ali zmlete gobe, še boljše zanj pa so gobje juhe in omake (zosi) iz samega soka, torej brez gob. F. Nikdar pa ne uživaj postanih ali pregretih gobjih jedi, ker so škodljive ali celo strupene. Tudi užitne gobe vsebujejo skoraj vse tako zvani kolin, kateri se pri ku« hanih ali praženih, nato pri postanih gobah lahko prekroji v neorin, ki povzroča vnetje v želodcu in črevah. Dosti je ljudi pri nas, ki sploh ne marajo uživati gob, ker se boje zastrupljenja. Ta strah pa je odveč. Dosti več ljudi sa zastrupi vsako leto s pokvarjenim mesom, ribami ali drugimi mesnimi izdelki, kakor pa z gobami. Prvi pogoj je seveda: G o« bar ali nabiralec go-b mora gobe poznati. V naših krajih, v Oberkrainu, je le malo strupenih gob; jaz sem jih našel v okoliških gozdovih kakih 10 vrst izmed" približno 50 užitnih. Ako pa se kljub nasvetovani previdnosti pripeti za-strupljenje, je treba poznati znake in pro-tisredstva. Zastrupljenje se pojavi včasih prav kmalu po zaužit ju gob, pri nekaterih pa šele po 10 do 20 urah, na primer: pri strupenem kukmaku, zato je tako zastrup-ljenje tembolj nevarno. Znaki zastrupljenja so: V grlu začne peči in praskati, slični občutki so tudi v želodcu. Človeka obhaja slabost in dostikrat omotica (omedlevica). V črevah ga zvija, sledi bljuvanje in driska. (Dalje prihodnjič) Košnfa Prizadevati si je treba, da pridelamo čim več živinske krme. Zadostna zaloga krme preko celega leta je temelj za uspešen na« predek na področju produkcije mesa, mle-ka in masti. Zlasti pri senu često nastanejo zgube, ki bi se lahko preprečile. Pravo« časna košnja je velikega pomena. Če kosi-mo tedaj, ko so trave v cvetju, pridobimo sočnejšo in z hranljivimi sestavinami bogatejšo krmo, kakor pri poznejši košnji. S kasnejšo košnjo dobimo sicer več trave, ki pa je že prezrela in je zgubila hranljivo vrednost. Mi pa nočemo kositi slame, pač pa polnovredno in hranljivih sestavin bogato krmo. Na travnikih se pojavi veliko plevela, travniških cvetic, ki so pri pozni košnji že vse dozorele. Zgodnejša košnja prepreči dozoritev plevela in s tem njegovo nadaljnje razširjenje. Pri tvorbi semena krmskih trav potujejo hranilne snovi iz listov in stebelc v semenke. Gnojenje trav« nikov bi se pri pozni košnji ne izplačalo. Po pravočasni košnji trave dosti ložje ponovno poženejo, boljše rastejo in je tako kmalu omogočen tudi drugi in celo tretji odkos. Kako pa plevel zatiramo? Kljub vsemu obrambnemu delu se vendarle na vsako njivo pritepe kolikor toliko plevela. Kako ga bomo zatrli? Tudi pri tem se poslužujemo več načinov: 1. Pletev. To je najdražji in najtežav« nejši način zatiranja plevela, toda v mno« gih primerih, posebno pri mladih posevkih, edini, ki pridejo v poštev. Pletev se mora izvršiti pravočasno, ne prezgodaj, dokler je nevarnost, da se s plevelom vred uniči tudi še ne dovolj ukoreninjena setev, pa tudi ne prepozno, ko je plevel žlahtno setev že pre-rasel. Pleti je treba ob suhem vremenu in ob primerno suhi zemlji: ob mokri zemlji poteptamo setev v tla, ob presuhi se plevel samo potrga namesto izruje. Vsekakor je trelba napleti plevel takoj »proti znositi a Z drugim odkosom dobre trave samo vzpodbudimo k boljši rasti. Kosi se s koso ali pa s kosilnim strojem. Radi vedno večjega pomanjkanja delovnih moči bo kosa morala počasi odstopiti svoje mesto kosilnici. Grablje, vile, stroj za obračanje sena itd. so potrebna orodja pri sušenju sena. Pri košnji si je treba prizadevati, da se čim bolj pospeši sušenje pokošene trave. Po možnosti naj krme ne močita dež in rosa, pač pa naj se trava čim prej osuši, da se prepreči vpliv dežja in rose; kajti z vsako uro, ko trave še živijo, se trošijo hranilne snovi v njih, dež pa izpira najvrednejše sestavine. Razlikujemo sušenje sena na soncu, na sušilnih pripravah in v kozolcih. Za prvi način sušenja sušimo zjutraj, čez dan travo raztrosimo, enkrat obrnemo in pod večer zgrabimo v kopice, da se pre-prečijo zgube na hranilnih snoveh. Drugi dan, ko se rosa osuši, travo zopet raztro« simo, obrnemo in če je suha zvozimo do« mow. Pri tem načinu sušenja nastane y suhem vremenu do 25% zgube na suhi masi, pri slabem vremenu pa 50% in še več. Da se te neprilike odstranijo, se zlasti v krajih, kjer je precej padavin in je sušenje na soncu otežkočeno, poslužujejo sušilnih naprav. Krma, ki je poprej nekoliko ove-nela, mora biti dobro stlačena in dvignjena 60 do 80 cm od zemlje Na 1 ha je treba približno 400 drogov ali pa 100 stojal za sušenje. Dobro seno ima svoj značilen, prijeten duh in zdravo, medlo zeleno barvo. , Seno se hrani v kopicah ali pa na skednjih. Pri ležanju se seno še nekoliko znoji in tako da od sebe poslednjo vegetacijsko vodo. Pred koncem znojenja, ki traja pri-bližno 6 tednov, se seno ne sme pokladati živini. Paziti je treba, da hlevski duh ne more vplivati na seno. Ing. Kari Reicher Pozor pri obiranju lipovega cvetja Kakor vemo, daje lipa čebelam obilo ob-nožine in medu. Prav tako že od nekdaj ljudje obirajo lipovo cvetje, ki daje dober in zdravilen čaj. Zaradi pomanjkanja inozemskih čajev bodo ljudje obiranje lipovega cvetja gotovo podvojili, ker ga ne bodo nabirali samo zase, ampak tudi za kupčijo. Obiranju cvetja ne ugovarjamo, ako bi se delo vršilo pravilno. Toda obiralci lomijo odročne veje, da jih morejo lažje obirati. Tako pustošijo drevesa, ki se leto za letom manjšajo, namesto, da bi se večala. Znameniti čebelar Anton Janša je rekel: »Jaz ne komčam nobene čebele zaradi medu in voska, ampak jih ohranim.žive in zdrave zato, da mi nosijo drugo leto zopet vosek in med.« Obiralci lipftvega cvetja naj pri-lagode te tehtne besede svojemu delu in rečejo: »Jaz ne odlomim pri obiranju cvetja nobene veje zaradi cvetja, ampak jih pustim rasti zato, da mi bodo dale drugo leto zopet dovolj koristnega cvetja.« SONNTAGS- OND NACHTuiENST der Aootheken tn Krainburo von 13. bls 20. Juni Apotheke zur HI. Dreifaltickeit W. SCHAWNIK Gledamo ii šotora v Kirenajki: Tomfji padajo iz Iropskeqa neba Nemški lovci so razpršili oddelek angleških bombnikov - Deset Curtisov so PK. Če polna luna srebrno obseva severno afriško puščavo in se milijoni zvezd blešče, se zganejo angleški bombniki. Globoko ropočejo motorji nad letališči v Kirenajki in padala s svetlobnimi raketami se razprostre nad taborišči. Naše protiletalsko topništvo in naši nočni lovci pripravijo nočnim obiskovalcem topel sprejem. Marsikateri angleški bombnik je strmoglavil v globino na tla. V zadnjem času so napadali Angleži podnevi v spremstvu močnih lovskih oddelkov Toda tudi pri tem jim ni šlo boljše. Izgube dragocenih strojev so bila edini za nje nerazveseljiv uspeh, kot nam slika sledeče poročilo: Stalna služba in pripravljenost sta napravila sluh letalca preobčuten in njegove živce prečujoče. Celo v spanju sliši ropo-tanje motorjev in ugotovi nezavedno, skoro mehanično, če so lastna ali sovražna letala, ki lete visoko gori v zraku. Bilo je nekako od 6. do 7. ure zjutraj, ko sem bil nenadno zbujen iz spanja. Boj v kurvah na življenje in smrt Kaj zopet brni? »To so vendar Tomiji«, mi reče tovariš, ki se je tudi zbudil in je v trenutku planil iz postelje. Stala sva že pred bivališčem, sva zasenčila z roko oči in sva videla v višini štiri do šest tisoč metrov pet, sedem, devet angleških bombnikov leteti proti našemu letališču. Imeli so močno spremstvo lovcev, kajti Črne hitre pike so jih obkroževale. Iznenadni napad? Ne! Davno že so letalce odkrili naši izvidniki. In naši lovci so ravnokar napadli sovražna letala. Visoko nad našimi glavami so se sovražniki spoprijeli. Curtisi zoper naše Me'se. sestrelili Nenavadno majhni se nam zde visoko gori, kjer odloča umetnost boja v kurvah o življenju in smrti. Tragedija za Angleže Z daljnogledom jih imamo bližje. Kot na velikanskem odru se odigrava pred našimi očmi igra, ki bo za sovražnika žaloigra. Ze je padel sovražni lovec. Dolg bel trak, kot baklja smrti, se vleče za njim in poskuša ustaviti divje padajoče letalo, po- skuša looping, toda zastonj! Kot meteor je padel na zemljo. Modro-črna gobja oblika dima je pokazala, kje je letalo padlo v neposredni naši bližini. V zraku se končava drama. Bombni oddelek je bil razbit in divje beži. Naši lovci so od bežečih angleških lovcev sestrelili še nadaljnjih devet brez lastnih izgub. Tam, kjer se stikata nebo in zemlja, so padli poraženi v viteškem boju. Tako je izgubilo angleško letalstvo v nekaj minutah deset letal. Napotim se do najbližjega kraja, kjer je letalo padlo na tla. Nobene rešitve več. Pri padcu je eksplodiral bencinski tank, je raztrgal letalca in Curtisa v tisoč koscev, ki so ležali daleč naokrog. * Kriegsberichter Hans Gr o 13. Tako Je uničenfe Sovjeiov Dolina groze - Pot skozi kotel bitke pri Charkowu PK. Kot poplava, ki jo bregovi komaj zadržujejo, je divjal sovražnik, slep od jeze in obupa, v posameznih deročih tokih proti smrtonosnim jezovom naše obrambe in je tam obtičal v močvirjih krvi, dima in potu. Na tisoče modro oblečenih konjenikov je galopiralo v odsevajočem blesku majskega sonca kot prah vzdigajoči oblaki čez pobočje. Na tisoče pešcev je divjalo v dalj-njih vrstah zaporedoma iz travniških globeli proti našim postojankam. Padli so kot zrela žetev pod kosečimi zadetki našega zapornega ognja. Toda, kjer so vdrli, je bilo vse živo zamorjeno, dokler se valeči valj ni ustavil ali bil pokončan. Ni zmage brez žrtev. Kri zahteva kri. — Zakon vojne zadene sovražnika in prijatelja, četudi je manj lastnih grobov v primeri z mnoštve-nim umiranjem sovjetskih vojakov. Počasi so se ogladili valovi divjeg kotla južno od Charkova. Toda šele, ko je smrt prejela preobilni plen, se je njena vsebina razlila v trudnih rjavih veletokih poleg na- Zadnji p r e ž i v e č i so se vdali Po ogorčenem boju so se tukaj boljševiki morali vdati. Z dvignjenimi rokami prihajajo zadnji izmed njih. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Wetterau, Sch., M.) ših čet v ujetništvo. Trudni, mrki in udani so bili obrazi te vzhodne ljudske mešanice, upadli in kot spačeni od opojnosti notranjega ognja, ki je sedaj samo včasih hudobno vzplamtel v črnih, bodečih očeh. Pešci so očistili kotel. Naši napadalni valovi so se vlili kot dolge, črne kače čez hribe in doline, toda ni bilo najti več sovražnika, nobene obrambe. Samo še smrtno žetev. Cveteči travniki in vzklijoča polja so naokrog do horiconta posuta z mrtvimi Iju-mi in konji. Na gričih se vrste zapuščena vozila. Konji brez gospodarja mirno stoje in so nepremični ali pa se pasejo. Kilometer za kilometrom potujemo tako čez široko in valovito planjavo. Papirnate cunje, kosi uniform, puške, municija, kape in obveze, vse je razmetano sem in tja med otrplimi mrtveci. Izgoreli in razbiti oklopnjaki mole kot zavzeti gradovi izza grmovja. Iz oklopnih oken prihaja sladkobni duh razpadanja. Tiho korakamo mimo in s težavo zadržujemo zadušujoče notranje občutke. Zakon te vojne je tako trd in neizprosen kot bojni način sov.ažnika: jaz ali ti! Drugega izhoda ni. In mi smo vojaki! Tako smo prišli v odrejeno travniško dolino »Krasnaja balka«, na katere koncu bi se morali sniti. z vojaki neke druge edinice. Čez tri kilometre daleč se vleče Krasnaja balka iz široke doline se vzpenjajoč med položnimi travniki do višine na horicontu. Sedaj leže med razbitimi javorovimi živimi mejami in cvetočimi češnjami rjave nežive postave, bule stekleno v jarkih ali vise kot pijane na vratih tovornih avtomobilov in oklopnjakov in čez poševne stene gosposkih vozov. Konji mole svoje noge kot preobrnjene igrače. V široki zemeljski kotlini leži poleg treh častnikov neka ženska z modrim krilom in rdečo jopo kot speč v svežem strelskem jarku. Dalje spodaj vidimo, da so na najglob- ljem mestu Balke oklopnjaki in tovorna vozila obtičala drug tik drugega. Konji leže vprek v kupih s steklenimi očmi v črnem blatu. Tako se vrste te grozotne slike v širini preko petdeset metrov, druga za drugo preko vse globine, preko tri kilometre daleč na horicontu. Na obeli straneh se pa razprostira brez kraja polno nabreklih človeških in konjskih trupel kot po streli in vihri pokončano zrelo žitno polje. Obrazi mrtvecev niso bolestni, ampak pozorni, kot da bi se s poslednjo močjo hoteli zavedati. Večkrat se ne vidi poškodb. Zdi se, da se je smrt dvignila kot električna iskra in vse pokončala. Črni okrogli madeži in luknje v travnikih so edino znamenje, da so tukaj naši bombniki merili in zadevali. Stojimo, molčimo in gledamo. Pod raz-česanim cvetočim drevesom moli črn škorenj poleg mrtvega belca, v čigar steklenih pčeh odsevajo mimo se podeči oblaki. Ob strani leži kepa rjavih postav, kot star snop perila vse vprek. Iz nekčga prevrnje-nega panje-voza je padla šahovnica, rdeči in beli kamni so poleg razkropljeni. Tako je povsod meter za> metrom v celi Krasna ji ballci, v kateri je zajete sovjete dosegla njih usoda, ki so jo hoteli vreči na nas: uničenje. Kriegsberichter Hans M e t z 1 e r (PK) Ali naredi grah človeka nečlmurnega? Nihča doslej ni slutil, kaj vsebuje naša najbolj znana zeienjad. Danski prirodosiovec prof. Haaken je poskušal dokazati vpliv raznih zelenjav na človeški značaj. Pri tem se je prepričal, da napravi špinača človeka pogumnega, dejavnega in podjetnega. Zelo »sumljivo« pa da je uživanje graha. Grah baje napravi človeka površnega in lahkomiselnega ter pri ženi pospešuje nečimurtiost. Najbolj je priporočati — to pa vedno le v smislu izvajanj danskega profesorja — uživanje kapusa. čeprav se to zelenjavo drugače prav nič ne more smatrati za »kralja« zelenjadl, stoji vendar, gledano raz »značaja«, na prvem mestu. Razvija baje v človeku vse dobre lastnosti. Povej mi, kakšno zelenjavo ješ, pa ti povem, kdo si. V Essenu so obsodili neko 32 let staro zakonsko ženo na eno leto in deset mesecev ječe, ker je pred osmimi leti pod prisego označila nekega moža za očeta nezakonskega otroka, za katerega je moral skozi osem let plačevati preživnino. S krvno preskušnjo, ki je medtem napredovala v razvoju, 30 sedaj dognali, da ta mož ni oče otroka in da je žena takrat po krivem prisegla. Ftsdie Mncrin Klagenfurt, Bahnhofstr. 7 Dr. F. J. Lukas Ausschneiden! Aufbewahren! (DeitiSbeh metliocliseh mul pt akti Seli 80. STUNDE Vom Baden 1. Eines der schonsten Vergniigen im Sommer ist das Baden. 2. In der Stadt mufi man, um zu baden, meist in eine Badeanstalt gehen. 3. Karaten hat viele herrliche Badeseen, wie z.B.denWorther See, den Ossiacher See, den Veldeser See, den Millstatter See usw. 4. Der bekannteste und beriihmteste der Hunderte von Seen Karntens ist der Worther See. 5. Er ist der warmste Alpensee Europas und erreicht eine Wassertemperatur von 28° C. 6. In normalen Zeiten kommen die Frem. den der ganzen Welt hieher, um sich zu erholen. 7. Am Badestrand herrscht immer ein lustiges Leben und Treiben. 8. Die einen vergniigen sich im Wasser, die anderen liegen im Lehnstuhl, in der Wiese oder auf Brettsrn und sonnen sich. 9. Das Bestreben jedes Badegastes ist es, moglichst bald eine recht braune Haut zu bekommen. ' 10. Manche, die es besonders eilig haben, verwenden das farbende NuBol und werden schwarzbraun wie die Neger. 11. Sonnenbader darf man besonders die ersten Male nicht zu lange ausdehner., ! sonst bekommt man einen Sonnen« brand, der manchmal sehr schmerz« haft sein kann. 12. Man sieht da Mannlein und Weiblein herumlaufen, die nur so gliihen und die wie Rosaschweinchen aussehen. 13. So ein Badestrand ist auch das Para-dies der Kleinen und Kleinsten. 14. Man mufi gesehen haben, wenn sie am groflen Sandhaufen apielen, Burgen, Autostrafien, Tunnels und Hauser bauen, Garten und Seen anlegen und von friih bis spat lachen und jubeln. 15. Besonders fiir die Kinder der Stadt, die viel im Zimmer sind, ist der Aufenthalt in Sonne, Sand und Was. ser eine wirkliche Gesundheitsquelle und Stahlung des Korpers. 16. Die Vater, soweit sie nicht eingeriickt sind und einen Urlaub bekommen konnten, machen es entweder wie die Kinder oder aber sie sitzen unter den riesigen, buntfarbenen Sonnenschir. men im wohltuenden Schatten, lesen die Zeitung oder ein interessantes Buch oder aber, sofern 3ie einen Partner gefunden haben, machen ein kleines Kartenspielchen. 17. Die Mutter liegen in breiten Liege, stiihlen oder Strandkorben, beschafti-gen sich mit einer Handarbeit und beobachten unausgesetzt ihre Kleinen. 18. An einem heiBen Tage haben die Bade-warter Hochbetrieb: Sie geben acht, dalS kein Waghalsiger, der seine Schwimmkenntnisse Uberschatzt hat, ertrinkt, und erteilen Schwimmunter-richt. 19. In langstens einem Monat wird einem gelehrigen Schiiler die Kunst des Schwimmens nach alien Regeln bei» gebracht. 20. Am und im Wasser geht es besonders lustig zu. 21. Wasserspiele werden ausgefiihrt, Wett-kampfe ausgetragen. 22. Den guten Springern ist das normale Sprungbrett zu nieder, sie klettern auf die letzte Spitze des Sprungturmes und stiirzen sich zur Bewunderung der viel en Zuseher kopfiiber ins Wasser. 23. Dort briillt ein kleiner Junge fiirchter. lich, weil ihn sein Freund unter das Wasser getaucht hat. 24. Hier wieder schwimmt ein Madchen, dem das nasse Element noch nicht sicher genug erscheint, mit dem Schwimmgiirtel. 25. Ein Brustschwimmer und ein Riicken. schwimmer schwimmen um die Wette. 26. Im Bassin fiir Nichtschwimmer sind die Freunden harmloserer Natur, hier wird geplantscht. und gespritzt. Worter ausdehnen (etwas) — raztegniti Badeanstalt (w) — kopališče Badewarter (m) — kopališki strežnik Bestreben (s) — stremljenje, prizadevanje Brustschwimmer (m) — prsni plavač farbend — barvajoč gelehrig — učljiv, dobre glave gliihen — Toi-eti, žareti Haut (w); — koža, polt ■ _ « Hochbetrieb (m) — velepromet jubeln — veseliti se, vriskati od veselja kopfiiber — na glavo NuBol (s) — orehovo olje plantschen — pljuskati, broditi po vodi Riickenschwimmer (m) — hrbtni plavač Schwimmkenntnisse (w) — znanje v plavanju; spretnost v plavanju sonnen (sich) — sončiti se Sonnenbrand. (m) — sončarica Springer (m) — skakač spritzen — brizgati, škropiti Sprungbrett (s) — skakalnica, skakalna (odskočna) deska Sprungturm (m) — odskočni stolp Stahlung (w) — okrepitev tauchen (jemanden) — potopiti koga, v vodo pogrezniti unausgesetzt — neprestano iiberschatzen — preceniti vergniigen (sich) — veseliti se, zabavati se waghalsig — predrzen, smel wohltuend — dobrodejen Redewendungen es herrscht ein lustiges Leben und Treiben — vlada veselo dejanje in nehanje wie Rosaschweinchen aussehen — izgledati kakor pujski einen Garten anlegen — vrt zasaditi Unterricht erteilen — poučevati jemandem etwas beibringen — učiti koga kaj (dopovedati komu kaj) es geht lustig zu — veselo je Spiele ausfiihren — igrati se Wettkampfe austragen — tekmovati um die Wette schwimmen — v tekmi plavati die Freuden sind harmloser Natur —• veselje je nedolžno ,J t Ureditev zbiranja kmetijskih pridelkov Na podlagi 2. odredbe šefa civilne uprave v zasedenem področju Karnten in Krain bo vsi kmetijski proizvodi, zlasti tudi vsi poljski sadeži, zaplenjeni v korist splošne prehrane in stavljeni na razpolago prehra« njevalnim uradom (Ernahrungsamt). Iz= vzete so samo one količine proizvodov, ki jih pridelovalec sam potrebuje v gospodinj« stvu na temelju obrokov za samooskrbo« valce, ali pa jih posestnik potrebuje za seme. Izvzete šo tudi za krmljenje potrebne količine krmskih proizvodov. Zaplemba kmetijskih proizvodov ima za posledico, da kmetovalci z njimi ne morejo Bvojevoljno razpolagati, pač pa so dolžni, da jih oddajo od prehranjevalnega urada (Ernahrungsamt) pooblaščenim nakupoval« cem in zbirališčem po določenih cenah. Oddaja žita (pšenice, rži, ovsa, ječmena, koruze, prosa, ajde in soržice vseh vrst), dozorelih stročnic (boba, fižola, graha in leče), sena in slame od letošnjega pridel« ka, bo zdaj na novo urejena. Lansko leto Obvezna oddaja in popis kmetijskih pro« duktov nista bila strogo izvedena. Letos pa je za pravilno preskrbo z živili in krmili potrebno, da proizvajalci v največji meri izpolnjujejo svojo dolžnost. Da se zbiranje omenjenih produktov olajša, bodo v posa« meznih okrajih imenovani nakupovalci, ki jim bo pripadalo določeno območje, v ka« terem bodo do zadnjega pokupili vse pri« delke, ki bodo zaplenjeni in jih bo treba oddati. Tem nakupovalcem bodo morali kmetje prodati vse tiste količine žita, stroč« nic, sena in slame, ki jih v gospodinjstvu na podlagi obrokov za samooskrbovalce in v gospodarstvu ne potrebujejo. Nakupo« valoi bodo o oddaji izdali posebno potrdilo, ki ga bo proizvajalec moral skrbno shra« niti. Prepis tega potrdila bo poslan na pri« sto jen prehranjevalni urad (Ernahrungs« amt). Drugim osebam in podjetjem proizvajal, ci omenjenih poduktov ne smejo oddajati niti proti plačilu, niti zastonj, razen v slu« čaju, da se ti izkažejo s potrdilom, izdanim od prehranjevalnega urada (Ernahrungs* amta), na podlagi katerega so upravičeni prevzeti te proizvode. Za krompir in žita, ki so bila zasejana na podlaoi pogodbe o razmnoževanju semena, in ki bodo priznana v semenske svrhe, bo za oddajo posebej urejeno. Kmetovalci v Oberkrainu so v tem letu prejeli od civilne uprave že marsikatero podporo, tako v denarju, kakor tudi v na« turalijah. Zato so pa dolžni, da proizvajajo več kot doslej in da postavljenim nakupo« valcem prodajo čim več proizvodov. Točno se bo nadzorovalo, kateri kmetje svojo dolžnost na tem področju izpolnjujejo in kateri se temu izogibajo. Do izpolnjevanja teh dolžnosti se bo prisililo tudi s kaznimi. Vsekakor pa bodo različnih ukrepov za po« speševanje kmetijstva in podpor v bodoče deležni samo tisti kmetovalci, ki se zave« dajo, da nimajo samo svojih pravic, ampak tudi dolžnosti. Jtlate gospodarske nov ice V Berlinu so se vršila nemško-finska gospodarska pogajanja. Pogajanja, katera so bila v februarju 1942. v Helsinki ju pri takratnih pogajanjih kot dopolnitev že predvidena, so dela priložnost, da se je obširno in odgovorno razpravljalo o nemSko-ftnskih gospodarskih problemih, katera pogajanja so se vršila v duhu sobojevnlštva in skupnega boja. Pogajanja so se končala z dogovori, ki so sposobni; da finsko vojno gospodarsko delavnost še bolj utrdijo ln povečajo obojestransko Izmenjavo blaga v predvidenem okviru. Relchsarbeltsgemolnschaft Wlndkraft je pred kratkim priobčila svoje delovno poročilo. Imela je nalogo, da da problemu energijske preskrbe Iz vetra solidno podlago. Nameravano je spočetka omrežje za opazovanje vetrov preko vse Nemčije, s čigar pomočjo se bodo vetrovni toki v različnih višinah točno preiskali. Po rešitvi te naloge se bo prešlo na Izvršitev nadaljnjega načrta, da ustanove na pripravnih mestih naprave za vetrovne sile. Slovaški parlament je potrdil zakon o ustanovitvi vrhovnega preskrbovalnega urada,' kateremu bo v bodoče poverjena celokupna preskrba Slovaške, tako surovin kot živil, nadalje nastavljanje cen in državno posredovanje za delo kot tudi kontrola mezdnih ln delovnih zadev. Državnim, žitnim, surovinskim in živinskimi monopol sklm družbam, ki so dosedaj vkljub svojemu uradnemu značaju poslovale nai privatni gospodarski bazi, bo sedaj odvzeto razdeljevanje, medtem ko se bo v glavnem pri zbiranju blaga oziralo na nemški vzorec ln se bodo dosedanje težave odpravile z Izenačenjem boljših cen. V Zedln Jenih državah napovedujejo raclonl-ranje prodaje biciklov. Sedaj poročajo, da so tozadevni ukrepi že objavljeni. Za nakup kolesa je odslej v Zedlnejnih državah potrebno posebno dovoljenje Pri Izdaji tega dovoljenja pa se upoštevajo le najnujnejši primeri, zlasti oni, kjer je uporaba kolesa potrebna za izvrševanje službe ali drugih važnih nalog. Omejitve so bile potrebne, ker je povpraševanje po kolesih Izredno naraslo, medtem ko se mora proizvodnja v korist oboroževalne industrije omejiti. Tudi omejitve pri potrošnji bencina in okolnost, da se novi avtomobili ne Izdelujejo več za civilne potrebe, so pripomogle, da se je v tako občutni meri povečalo povpraševanje po kolesih. V tej zvezi nadalje poročajo iz Zedlnejnih držav ,da je vojno-produkcljskl urad napovedal,-dase mora v naslednjih 30 emsecih polovica starih avtomobilov, ki so v obratu, razdejati ln porabiti za staro železo. Najprej bodo izločeni avtomobili najstarejših tipov. Ukralmska pričakovanfa Posledice nove agrarne uredbe - Dežela v prehodni dobi V na&i zadnji številki smo priobčili članek o gospodarstvu v Rclchskommissarla-tu Ostland, ki obsega ozemlje nekdanjih baltskih držav, Littauen, Lettland, Est-land ter Bele Rusije. Današnji članek se bavl Izključno 8 problemi, kakor se pokažejo v TJkralnl, glavnem poljedelskem ozemlju Sovjetsko unije. V Ukrajini, tej deželi črne zemlje vidimo mnogokrat čudežno deželo v kateri žito in krmila rastejo brez velikega truda ln dela kar tako same od sebe lz njiv in polj ln smo večkrat mnenja, da bodo njeni bogati pridelki Izdatno razbremenili nemško kmetijstvo v boju za naše preživljanje. Kdor pozna deželo, ve kako napačno in zmotno je to mnenje. Njene široke njive so kazale v jeseni preteklega leta poleg vojnih sledov posebno tudi znake nestrokovne in nebrlžne obdelave. Med strniščl, raz katerih se je večkrat samo z velikim trudom zamoglo spraviti žetev, so se razprostirale velike planjave, ki so bile popolnoma porasle s plevelom ln bile spremenjene v puščavo. Daleč od vasi so Iskale shujšane krave ln od mraza tresoče se svinje pri temperaturi okoli minus 20 stopinj med potmi in poljem nekaj živeža. Ljudje pa so sedeli boječ se in tiho v svojih ilovnatih hišah in niso mogli premagati vkljub notranjemu veselju nad oprostitvijo lz boljševiškega Jarma more zadnjih let. Ne tako ne izgleda čudežna dežela! In vseeno upamo pri pogledu večkrat kot meter debele najboljše humuzne zemlje na veliko bodočnost te dežele, ki bo velike dele Evrope mogla zakladati z žitom. V letu 1928 izvedena kolektlvizacija, ki je bila z novo kmečko uredbo Relchsminlstra filr die besetzten Ostgebiete razveljavljena, Je pomenila pogin vzhodnoevropskega kmetijstva. Posledice kolektlvlzacije se ne morejo čez noč odpraviti. Z nasilno teh-nizacijo dežele so poljedelstvo namenjeno v splošno škodo spravili v odvisnost od stroja ln s tem od industrije, s čimer so dosegli, da bc je kmečkega človeka stalno tlačilo. Za vsakih 10 do 15 prejšnjih kolhozov se je med tem ustanovilo eno pod nemškim vodstvom stoječe poljedelsko oporišče. To urejuje vsa vprašanja, kakor posojanje strojev, izdajo semen, gnojil Itd. Da bo dežela pod nemškim vpdstvom zopet strokovna in svoji strukturi odgovarjajoče obdelovana, ni treba posebej poudariti. Pri tem bodo uporabljali smotrno kmetijske stroje. Stroke planjave južne Ukraine nI moči obvla- dati brez velikega števila poljedelskih strojev, v drugih ozemljih pa se more obdelava vršiti s konjem. To se vrši na eni strani radi obratno gospodarskih razlogov, na drugI strani pa, da se zopet dvigne veselje do dela, ko J« itak ljudstvo že od nekdaj navajeno ročnega dela in se ni več moglo sprijazniti s strojem. Čeprav Ima ukralnsko kmečko ljudstvo neprimerno boljše pogoje sedaj, kot Jih Je imelo poprej, vendar od tega dela nI pričakovati še nobenih donosov. Kajti delo Je ravno tako trdo kot na naših nemških njivah, pa je imelo dosedaj le polovico toliko donosov na enaki površini, kot pri nas v Nemčiji. To so bo marsikomu zdelo čudno, ki si je predstavljal iz dobre ukrainske zemlje popolnoma drugačne donose. Treba pa je računati s tem, da se bo v bodoče toliko pridelalo, da ne bo to zadostovalo samo za prehrano ukrainskega ljudstva tudi pri večjih zahtevah kot doslej, ampak da se omogoči tudi izvoz žita ln krmil v evropske dežele. Posebno važno Je pri tem vprašanje delovnih moči. Skoraj v vseh ukrainskih vaseh so pretežno žene ln otroci; može so odvedli boljševlki. Počasi pa se že vračajo kmetje, ki so bili dolgo pred to vojno prisilno zaposleni v oboroževalni Industriji v mestih, zopet na deželo nazaj, tako da je pričakovati naravne izravnave v vprašanju potrebe delovnih moči. Nova agrarna uredba daje ukralnskemu kmečkemu ljudstvu v pogledu živinoreje popolno prostost. S tem upajo podjetnostni duh kmeta, zopet dvigniti ln tako doseči dobrih uspehov. To upanje Je upravičeno, kajti kmet na vzhodu je bil zmeraj velik prijatelj živinoreje. To potrjujejo številke stanja živine zadnjih treh desetletij. Pred svetovno vojno so cenili stanje govedi takratnega carstva na 60 milijonov glav in stanje svinj na 21 milijonov glav. Padec po letu 1917. je bil odpravljen z novo ekonomsko politiko (NEP). Kmetu so dali v živinoreji zopet več prostosti. TaJko Je je naštelo leta 1928. celo 70 milijonov glav govedi ln 26 milijonov glav svinj. Te številke so padle po uvedbi kolektivizacije na 2S milijonov odnosno 10 milijonov. Ko so bill prlmoranl nato v živinoreji dati poljedelcem več prostosti, se je stanje živine zopet dvignilo. Tako se Je na primer število svinj do leta 1940 potrojilo. Posebno se bo gledalo na povečanje ovčereje, kajti ravno tu so velike rezerve. Za vse živinske vrste nameravajo postaviti dragocene ple-menjake za zboljšanje plemena. Ukrainski poljedelci si bodo sami vsled zvišanja stanja živine oskrbeli zadostno prehrano. S presežkom mesa ln masla za izvoz naravno v tem letu še nI računati! Tako se bodo nemški ukrepi Izkazali gotovo v veliki meri kot uspešni, toda šele po prehodni dobi. TI tudi jamčijo zato, da bo Ukralna enkrat resnično žitna zakladnica Evrope. Zaenkrat pa leži zagotovitev naše prehrane slej kot prej v rokah nemškega kmetijstva. Ta bo še v nadlje kljub rastočim težavam preskTbel vsakdanji kruh za nafi narod. Narod pa ima dolžnost, da še bolj kot doslej prizna pomen ln delo nemškega kmetijstva In da z lahko-mišljeno izrečenimi preoptimističniml prerokbami o čudežni deželi TJkralnl ne pozabi dosedanjega velikega dela našega kmečkega naroda in njegov uspehov ln da tudi v bodoče to delo smatra kot odločilno za zmago. Hauswasser-Pumpenanla* gen «—' SdirUgroIlenlager* Jldisen sami Riidern fiir Gespannwagen — Wasser-, Industrie" und PreRluft« sdiliiudie AMTON GSCIHIEL Spezial- Unternehmen fiir Bereifungen und tedinisdie Waren KLAGENFURT, CTTO-PLAN ETTA-PIATZ 1 / RUF 1101 VILLACH, RINGMAUERGASSE 11 / RUF 4757 Naprave črpalk za vodo ▼ hiši - Osi s poševnimi valjčnimi tečaji in kolesa za vozove z vprego — Cevi za vodo, industrijo in stisnjeni zrak Bekanntmadiung UerISngerung der UlfNMUirbdniM Der Gaubeauftragte fiir das KWHW. gibt zur Kenntnis, dafi fiir die noch im Einzelhandel befindlichen Wertscheine des Kriegs-Winterhilfswerkes 1941/42 die Einlosungsfrist wie folgt verlangert wurde: 1. Bis zum 31. Vin. 1942: Einlosung der Wertscheine durch den Einzelhandel bei den Banken. 2. Bis zum 15. IX. 1942: Abrechnung der Wertscheine durch die Banken bei ihren Zentralstellen. 3. Bis zum 30. IX. 1942: Abrechnung der Wertscheine durch die Zentralstellen beim Reichsbeauftragten fiir das WHW. Der Gaubeauftragte fiir das WHW.: gez. i. A. Gotz. Jiiali ogtas A V „KARAWANKEN-BOTE" ^^ donaša denar Poglejte doma enkrat podstrešje, klet in shrambo stare šare. Gotovo odkrijete tam še marsikakšno uporabljivo reč. — Proč z njo! Jtla ti oglas Vam za nekaj Pfennigov pomore pri prodaji! Oglase sprejema NS.-Gauvcrlag Kiirnfen, Kralnburg, Veldeaer StraRe 6. In NS.«Gauverlag Kiirnfen, Klagcnfurt, Blsmardkrlng iS. Damen-, Herren- u. Kinderbekleldung, Waiche, Stride-waren und SporlbaMeidung aus gufem Tiroler Lod«n Štefan $}Catterer Villach, Plat) der Saarpfa RUF 13-06 N ......i'.min Sicfitspiele Allgemeine FilmUeuhand G.m.b.H.-Zweigslelle Veldes A S S L I N G 1«. VI. um IS und 19.30 Uhr 15. VI. um 19.30 Uhr 16. VI. um 19.30 Uhr Carl Peters Fiir Jugendliche zugclassen! 18. VI. um 19.30 Uhr 19. VI. um 19.30 Uhr 20. VI. um 19.30 Uhr Alarm auf Station III Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen DOMSCHALE 13. VI. um 19.30 Uhr 14. VI. um 17 und 19.30 Uhr 15. VI. um 19.30 Uhr Gehcimakte W. B. 1. Fiir Jugendliche zugclassen! 17. VI. um 19.30 Uhr 18. VI. um 19.30 Uhr ' Alarm auf Station 3 Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen KRAINBURG 14. VI. um 10.30 Uhr Miirchenfilmvorstelliing Die verzauberte Prinzessin 12. VI. um 19.30 Uhr 13. VI. um 19.30 Uhr 14. VI. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr 15. VI. um 19.30 Uhr Der EdelweiBkonig Fiir Jugendliche zugelassen! 16. VI. um 19.30 Uhr 17. VI. um 19.30 Uhr 18. VI. um 19.30 Uhr Herzensfreud — Herzensleid Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen 19. VI. um 19.30 Uhr 20. VI. um 19.30 Uhr Komiidianten Fiir Jugendliche nicht zugelassen! L A A K 12. VI. um 18.30 Uhr 13. VI. um 18.30 Uhr 14. VI. um 16 und 18.30 Uhr Im Schatten des Berges Fiir Jugendliche nicht zugelassen! 16. VI. um 18.30 Uhr 17. VI. um 18.30 Uhr 18. VI. um 18.30 Uhr Die Frau nach Mafi Fiir Jugendliche nicht zugclassen! L I T T A I 13. VI. um 19.30 Uhr 14. VI. um 16 und 19.30 Uhr Der scheinheilige Florian Ftir Jugendliche nicht zugelassen! 18. VI. um 19.30 Uhr WeiBer Flieder Fiir JugcndHchc nicht zugela«scn! MIESSDORF 13. VI. um 19.30 Uhr 14. VI. um 14.30, 16.30 und 19.30 Uhr Das siindige Dorf Fiir Jugendliche nicht zugelassen! NEUMARKTL 13. VI. um 19.30 Uhr 14. VI. um 16 und 19.30 Uhr Herr im Haus Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen 17. VI. um 19.30 Uhr 18. VI. um 19.30 Uhr 19. VI. um 19.30 Uhr Manner miissen so sein Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen S A I R A C H 20. VI. um 18.30 Uhr 21. VI. um IS und 18.30 Uhr Im Schatten des Berges FUr Jugendliche nicht zugelassen! STEIN 13. VI. um 19.30 Uhr 14. VI. um 10, 15.30 und 19.30 Uhr 15. VI. um 19.30 Uhr Der scheinheilige Florian Fiir Jugcndliche nicht zugelassen! 17. VI. um 19.30 Uhr 18. VI. um 19.30 Uhr Manner miissen so sein Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen ST. V E I T 13. VI. um 19.30 Uhr 14. VI. um 16 und 19.30 Uhr Hauptsache gliicklich FUr Jugendliche nicht zugelassen! 17. VI. um 19.30 Uhr 18. VI. um 19.30 Uhr Weifter Flieder Fiir Jugendliche nicht zugclassen! VELDES 13. VI. um 16 Uhr JugendvorstPllung Die lustige Filmsturide 13. VI. um 19.30 Uhr 14. VI. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr Die Kellnerin Anna Fiir Jugendliche nicht zugelassen! 17. VI. um 19.30 Uhr 18. VI. um 19.30 Uhr Die Frau nsjh MaB FUr Jugendliche nicht zugelassen! WART 13. VI. 'um 19.30 Uhr 14. VI. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr Immer nur Du! Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen 20. VI. um 19.30 Uhr Tanz mit dem Kaiser FUr Jugenflliche nicht zugclassen! flo&ef michadi LEDERWARE N U. REISEKOFFER FACIIGESCHXFT Villach, Adolf-Hltler-Platz 28 KLEIN & LANG _4k_ Eisenhandlung, Gesellsdiafi m. b. H. -- VILLACH Baumaierialien u. Komen Grofthandels - Gesellsdiafi k. STAGE & CO. in VILLACH Klnderuiagen Herbit Klagenfurft, Fleischmarkt 16 SENF Fabrik C.Wenger Klagenfurt ffcmpE ( Ueferl roich und saubtr I Theodor Rabitsch St. Veit an der Sawe Elnige 100 Kiibikmcter Fichten-achnittholz, trockene Ware, 0.—IV. Klasse oder sfigefallend kauft gegen sofortige Kasse. ErwUnscht ware Versandmoglichkeit mehrerer Waggons von einer Verladestation. Bezugscheine vorhanden. HANS TRANINGER Klagenfurt, VClkermarkter Str BahnUbersetzung KAFFEE ERSATZ Fabrik C.Wenger Klagenfurt Opuščene tovarne Uporabne stroje kupi KURT FRICK Klagenfurt SalmstraHe Fernruf 1486 Muli OGLASI I m • ,"»Y W ~w~ ' vr v i nsch1 S o I o•n Facfkhondol w v-r z u h o b e n Max mm & u. Srebie Manufahturwaren Villadi, Draubriicke Adoif-HitloPlalz ■ Ruf 4875 Službo dobi Frizerko mlajšo in dobro moč sprejmem takoj ali s prvim. Serafinowič Zivo-in, Edlingen 133 Vajenca za „Sattlerja in Ta-peziterja" takoj sprejmem. Johann Trobetz, Sattler, Polland Nr. 52 Post: Kressnitz. (iospodtfno s ku-liarsklm znanjem, veščo nekoliko nemščine, sprejme takoj dobra meščanska družina štirih oseb in trisobnim stanovanjem. - Ponudbe naslovite na: GflSl-linus jezersdiek -Lnyerpsse 7 Krn-inhurg. nsi-i Prodam Dva štedilnika, eden zidan, drugi iželezen — na pro- Italien-Konlingent 1942 Ital.-Einfuhrlizenzbesitzer fiir Schnitt-, Bau- und Rundholz sueht ausfuhrbe-rechtigte Lieferanten. Zuschriften unter „Nr. 1599" an ill A, Klagcnlerl, All or Plaiz 1 JjvctMta kvasa A\IL€>II§ umi MANNSBURG - Tel. 2 Stari dobri kvas da). Naslov pri upravi Karaw. Bote, Krainburg (iopolj s popolno opremo v dobrem stanju prodam. Dopise na Burger Johann, Unter Fer-nig 25, Post: Zir-klach. 1787—6 Kupim Llslnali rezan! les bukov,hrastov, jesenov, javorov, jel-šev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, Vol-kermarkter Strafie Bahniibersetzung Pozor lllatellslj! Kupujem bivše jugoslovanske znamke, tudi celo zbirko in sedanje hrvaške in srbske znamke. Iščem tudi vedno menjavo znamk vseh evropskih držav. Ponudbe s ceno poslati na : M. J U 11 a IIZ Gutenstcin (Kam- ten) Stahlwerk Streiteben. i78fi—7 Mor srebrn denar staro zlato, staro srebro, strt nakit itd. kupi vedno trgovina z urami in lepotičjem O. Habendiit Kla genfurt, Bahnhof-strafie Nr. 24. — Nr. 27 Ank. Gen A 41/3256 1491—7 Nekaj sto kubičnih metrov rezanega smrekovega lesa, suho blago 0. do 4. razreda ali kakor pade od žage se kupi proti ta- kojšnemu plačilu. Zaželena je odpo-šiljatev več vagonov iz iste nakla-dne postaje. Nakaznice so na razpolago. Hans Tra-Ilinqer, Klagenfurt Volkermarkter-Strafie Bahniiber-stzung. 1799—T Nakup zlata - srebra, starega nakitja tudi briljantov in biserov. B. Sdioff- mann Juvelier Villach. 1793—: % 0II (I T 111; II t E (Zahnstodier) male povezke, vsako množino kupim. Ponudbe z vzorci pošljite na naslov Kari Thiel, Oblarn im F.nnstal, Steier-mark. 17147—7 Kupim otroški voziček rabljen, dobro ohranjen. Ponudbe na Mesch-nar. Trafik Mei-stein. 1789—7 Ženitve (iosdod Trn ....! Hvala, pismo prepozno prejela — služba ob delavnikih. Na svidenje firosim ob nede-iah. — Rosalka Izgubljeno Medeninasto fme-ssinkasto) malico (mufno) pri lahkem vozičku sem izgubil pred dnevi od Krainburga do Hiilben. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v Hiilben št. 47 (Voklo) Post: Ge-orgen. 1790— 22 ESSIG Fabrik C.Wenger KI »genfurt Stotine! Pohlitva vložena, rezljana ali slikana, slike, lesene figure, cinasto posodo, pristne preproge, stare kovance kupuje vedno Antiquitatenhandlung FRITZ PRAISE, Klageiiiurl ANTON JESCHE Sdiuherzeugung Neunarhii - Oberhrain Kupim vedno vsa zdravilna zelišča cvete in korenine proti takojšnjemu plačilu. Walter Gremse Kriiutersrofihandlung Graz, Gartengasse 22 + Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, najboljša mamica,' hčerka, sestra in svakinja_gospa Lnzia Jeglilsdi gei>. Mežnaršic vdana v božjo voljo po dolgi in mučni bolezni v 38. letu svoje starosti, mtfno v Gospodu zaspala. Pokopali smo jo v četrtek, dne 11. junija, ob pol 18. uri na pokopališču v Lees. Maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi v nedeljo ziutrai v Lees. Lee s, Novomesto, Radmansdorf, 10. junija 1942. Žalujoči soprog Andreas z otroci: Andreas, Valentin, Maria, Karl in ostalo sorodstvo.