PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abbi postale I gruppo Cena 80 lir Leto XXVII. St. 100 (7888) TRST, četrtek, 29. aprila 1971 POMEMBNE SINDIKALNE AKCIJE Včeraj po Italiji enotna zapora trgovin stavka FIAT, Montedison in železničarjev Solidarnostna izjava CGIL s trgovci glede boja za reforme v smeri napredka in demokracije RIM, 28. — Tik pred praznikom 1. maja je po vsej Italiji prišlo "° Pomembnih sindikalnih akcij, ki imajo različne značaje. Danes so bile aPrte vse trgovine z izjemo Rima, Trsta, Vidma in Reggio Calabrie afadi specifičnih pogojev. Stavkali so železničarji, delavci Fiata, •lavci Montedisona, medtem ko pa je rešen sindikalni spor usluž-Poncev PTT. Največji odjek je seveda imela aPora vseh trgovin, javnih obratov *r dala bencinskih črpalk, saj gre • Preko milijon in pol neposredno Rrtladetih, ter je stavka zajela vse aniše obrate z izjemo velebla-*ovnic, projj katerim je delno tudi p!|ena- tnHudnik Confcommercio Casal-7“ Je danes na skupščini v Rimu j . «■“ viuucD na v iN®*' da so trgovci naveličani, da J® Predstavljajo kot stalne bol-ke, kot zadnjo lučko nacionalnega »®H>odarstva ter da naj tako pokri-slabosti italijanskega gospodaric a ^ sP^°®no- Trgovci zahtevanj’ da se jim prizna njih bistvena °8a v življenju države. Predvsem {J? zahtevajo, da se preneha s stal-Z"1 odlašanjem organske in pro-•ramirane discipline v trgovini, z vedno novimi škodljivimi davčnimi ukrepi ter z odlašanjem ukrepov v njih korist, ki jih že toliko časa zahtevajo. Zaradi tega pravijo, da se srečujejo z vedno novimi težavami, po drugi strani pa se znižuje kupna moč prebivalcev in še zlasti delavcev. Predsednik Casaltoli je nato dejal, da je v skupnem interesu, da se razvijajo stroški in cene, zaradi česar so potrebne globalne reforme, ki naj rešijo nekatera bistvena vprašanja. Med njimi je naštel: odobritev zakona o disciplini trgovine, ki je bil že sprejet v poslanski zbornici in katerega mora sedaj odobriti še senat, preureditev zakona o pričetku trgovske dejavnosti, nova normativna določila o tedenskem počitku ter znižanje dav- """»■■■iiiniiiiii,,,,,,,!,,,n,... v PETEK SESTANEK VLADNIH STRANK *Nfl VRHU ? Spori o nekaterih ključnih imenovanjih Zaostrujejo se stališča o stanovanjski reformi . RIM, 28. — V okviru vladne koa-imJ® Pohaja do novih trenj, ki ?n * .določeni neposredno politični raJ. saj gre za stališča glede m 0n?e stanovanjske politike, o če-ie bilo mnogo govora na zad-Jen? zasedanju vsedržavnega sve-, “A ki je predmet sedanjega .tedanja PSDI ter raznih sestan-pav na različnih ravneh. Istočasno Sfe tudi za imenovanje predsed-Dn.avi, nekaterih ključnih državnih jJdetij jn ustanov, kot so ENI, ^ RAI, ONEL itd. u . lej zvezi je bistveni premik, , le bil dosežen glede Montedisona, o®0*1 je za predsednika Carli na Predhodnega dogovora z zadan-^ delničarji imenoval dose-S tiega. Predsednika ENI Cefisa. ste 01 logično ostalo prazno me-gr Predsednika ENI, vendar ne Vg, samo za to vprašanje, tem-L Za ceIot;no usmeritev italijanske Hn i'JSae industrije, ki preživlja res- V*1®- dtu>a vPrašanja bi morala biti na dih Vn.ern redu sestanka štirih vlad-ara ,strank na «vrhu», ki je bil ne-Pp r10 napovedan za petek, danes *il r Malta izjavil, da je pro-ltraj.?lo[nba, da sestanek preloži za sein - 6as’ češ da bo zaposlen s p *zvršnega odbora stranke. Se . ^Predsednik vlade De Martino lte w danes sestal s tajnikom stran-aPo.inijem in ministrom za prodih n Hiolittijem. Govorili so o nuj-ki s Prepih ter zlasti o ukrepih, skun- preci parlamentom. Delovna pr ™a senata je danes sprejela orga 7vnike vseh treh sindikalnih obrazložili sta-reforme davčne- Račelmiu skupin senata so se da- Zaki;d?.gov°rili, da bo senat maja * razpravo o zakonu o re- iverz, nato bodo odobrili Hja',l®re zakonske dekrete ter zad !‘JUČil in ^h.Va deželna statuta (Abruzzi spteaiabria), zakon v korist Juga, tipsi7embe statuta dežele Triden-terGornje Poadižje («paket») fef°rnh° pričeli z razpravo o davčni Kardinal Koenig poljski meji 28. — Na valblilo polj-p0jSkofov je obiskal zapadno-hlT® Pokrajine, ki so bile sestav-Pdihi l n€irrišk'e države, avstrijski nad®kof Dunaja kardinal cIa\vu ^oenig. v katedrali v Wro-čtj (( je kardinal dejal, da je ho-vaši zemlji, po tej za-1 semiji. Dokazali ste, da so «o so sad dela vaših rok, da konferenci povedal, da so ZDA sklenile, da bodo ukinili restrikcije glede izvoza ameriškega blaga v Romunijo. Ameriški minister je nadaljeval, da je včeraj izročil pismo predsedniku Ceausescuju ter da gre v bistvu za isti postopek, kot že velja za Jugoslavijo. Nato je ameriški predstavnik govoril o drugih določilih ter predvsem o pooblastilu ameriške izvozne banke, da razširi kredite za Romunijo, tako da se omogoči investicijo ameriških podjetij. Romuni so že predložili predloge o teh možnostih in tako preučuje podjetje Ford, da ba zgradilo tovarno v Romuniji, obstajajo pa tudi druge podobne pobude. Romunski minister za zunanjo trgovino Burtica pa je dejal, da pričakujejo konkretne izide glede u-stvarjanja skupnih romunsko ameriških podjetij v prihodnjih mesecih. Na letališču je po odhodu ameri- ka na dopolnilno vrednost IVA od predvidenih 12 na 6 odst. Glede včerajšnjega razgovora z ministrom za industrijo in trgovino Gavo pa so izdali sporočilo, v katerem pravijo, da je minister v i-menu vlade govoril samo na splošno ter da ni sprejel nobene točne obveznosti glede perečih vprašanj. Zaradi tega trde, da je bilo stali šče trgovcev pravilno, da gre za enotno borbo proti monopolom ter da se prisili vlada, da resno in stvarno prične reševati pereča vprašanja trgovine. Tudi odobritev za kona s strani komisije poslanske zbornice ne pomeni izvajanja neke vladne obveznosti, temveč je rezul tat borbe trgovcev. Po podatkih Confcommercio je današnja zapora trgovin povsem u-spela. Pravijo, da so bili doseženi naslednji odstotki: v Turinu 87, v Milanu 100, v Trentu 100, v Benetkah 95, v Genovi 99, v Bologni 95, v Firencah 95, v Perugii 95, v Neaplju 100, v Bariju 95. v Catanza-ru 100, v Cagliariju 70, v Comu 100, v Tarantu 100 in v Sassariju 100. Sindikalna organizacije CGIL Je danes izrazila svojo solidarnost z voljo trgovcev, da se aktivno vključijo v gibanje za reforme, ki so ga pričeli delavci ter pri tem poudarili, da gre za pomembno dejanje, da prispevajo tudi trgovci k širšemu naporu socialnih sil, da se rešijo pereča vprašanja v smeri demokracije in socialnega napredka. CGIL nato polemizira z nekaterimi različnimi stališči, istočasno pa pravi, da je treba osamiti stvarne sile reakcije, privilegijev in pa-razitizma. Daines je bila po vsej Italiji stavka železničarjev, ki so jo sprožili 13.000 delavcev zaposlenih v raznih podjetjih, dejansko gre pa za podjetja, bi izvršujejo isto delo, kot ga opravljajo ostali železničarji. Sindikalne organizacije v tej zvezi praivijo, da gre zelo pogosto samo za navadno posredovanje delovne sile ter zaradi tega zahtevajo, da se vse prizadete delavce vključi v o-kvir rednega organika državnih železnic. Kot smo že poročali, je bila stavka izvedena na ta način, da so neposredno prizadeti stavkali ves dan, vsi vlaki pa so bili ustavljeni trikrat po pol ure. Ministrstvo za promet je objavilo kratko sporočilo, v katerem pravijo, da je minister Villianesi že večkrat pospešil postopek, da bi odobrili zakonski predlog glede vključitve omenjenih delavcev v orga- škega državnega tajnika izjavil romunski zunanji minister, da so bi-1 nik državnih železnic, da pa gre za li razgovori nedvomno zelo pozi- dogovor z drugimi zainteresiranimi tivni. 1 ministrstvi. V podjetju Fiat je bila stavka, ki zanima 180.000 delavcev. O udeležbi so bili izdani trojni in med seboj seveda nasprotujoči si podatki. Združenje industrijcev pravi, da je v Turinu in pokrajini stavkalo nekaj manj kot 40 odst. delavcev, avtonomni sindikat SIDA govori o podjetju Mirafiori in navaja podatek 85 odst., sindikalne organizacije FIN, FIOM in UIL pa govore o 90-odstot-ni udeležbi. Tri sindikalne organizacije v skupnem poročilu pravijo, da predstavlja stavka očiten odgovor gospodarjem in vsem tistim, ki nočejo razumeti človeškega ter socialnega pomena delavskih zahtev. V podjetju Montedison je bila danes 24-uma stavka, bi so jo proglasile sindikalne organizacije bemij-sbe stroke CGIL, CISL in UIL kot prvo konkretno akcijo, da se spremeni usmeritev italijanske kemijske industrije. Sindikati' so mnenja, da mora biti podjetje Montedison podvrženo vodsvtu javnosti in da bo lahko samo tako skupaj z ENI usmerila kemijsko proizvodnjo v korist skupnosti. Zvečer so na ministrstvu za pošte in telefon podpisali sporazum s sindikalnimi predstavniki, da bodo lahko v čim krajšem času odpravili poštne pošiljke, ki so se nabrale zaradi stavk v preteklih dneh. Ministrstvo je sporočilo, da predvidevajo, da bodo zaostale pošiljke odpravili v desetih dneh ter da bo delovanje pošte od takrat naprej ponovno normalno. Podtajnik ministrstva za delo To-ros je sklical za 4. maj sestanek pekov s sindikati, kjer bodo razpravljali o obnovitvi delovne po-l/pdbe. Trabalza pri Saragatu RIM, 28. — Predsednik republike je danes sprejel v Kvirinalu novega italijanskega veleposlanika v Pekingu Folca Trabalzo, ki bo odpotoval v prihodnjih dneh v Ljudsko republiko Kitajsko. GOLDA MEIR JE BAJE ZAVRNILA AMERIŠKI PREDLOGE Odkrit spor med ZDA in Izraelom glede vprašanja Sueškega prekopa Jigal Alon se je vrnil v Tel Aviv - Zaključeno v Londonu zasedanje ministrov S E ATO - Sestanek U Tanta - Jarring v Ženevi TEL AVIV, 28. — Štiri dni pred napovedanim obiskom ameriškega državnega sekretarja VVilliama Rogersa na Bližnjem vzhodu te tako v arabskih državah kot v Kairu množijo (tiki na politični in diplomatski ravni. Glavni argument je seveda vprašanje ponovnega odprtja Sueškega prekopa, v zvezi s tam pa tudi nesoglasja, ki naj bi ob tem problemu nastala med VVashingtonom in Tel Avivom. Še sedaj ni dokončno znano, kakšna so uradna stališča ZDA in Izreala o tem vprašanju, vse kaže pa, da so razlike v stališčih znatne. O obstoju teh razlik naj bi pričal današnji sestanek med izrael- sko predsednico Goldo Meir in ameriškim veleposlanikom Walworthom Barbourjem, o katerem sicer ni u-radnih vesti. Po mnenju opazovalcev pa je ob tej priliki Golda Meir zavrnila ameriške pritiske, naj bi Izrael spremenil svoj načrt za delni mirovni sporazum z Egiptom. Sam telavivski list «Haaretz» poroča, da sta tako Golda Medr kot zunanji minister Aha Eban označila ameriško stališče kot «nezadostno» ter sporočila Barbourju, da ga Izrael ne more sprejeti. Ust navaja tudi glavne _ točke, glede katerih naj bi prišlo do nesoglasja med AVashingtonom in Tel Avivom. Prvič je Izrael hotel pustiti nekaj vojaških oddelkov na VČERAJ NA POSVETOVALNEM ZASEDANJU Komisija senata je odobrila «paket» za južne Tirolce Podtajnik Sarti je govoril o stališču vlade - Včeraj zaključeno zasedanje italijanskih in avstrijskih novinarjev RIM, 28. — Komisija za notranje zadeve senata je danes na posvetovalnem zasedanju odobrila vladni zakonski predlog, ki predvideva spremembo in dopolnila deželnega statuta dežele Tridentinska -Gornje Poadižje, oziroma, ki se nanaša na tako imenovani »pakete v korist južnotirolske manjšine. Za vladni predlog so glasova’e skupine levega centra In Volkspar-tel, vzdržali pa so se komunisti in liberalci. Zakon bodo v prihodnjih tednih obravnavali v zbornici. Pooblastili so demokristjanskega poslanca Del Nera, da pripravi poročilo o tem predlogu za razpravo v poslanski zbornici. Ob zaključku današnje razprave je podtajnik za notranje zadeve posl. Sarti izrazil stališče vlade ln je dejal, da gre za bistvene izpre-miembe deželnega statuta. Zakon temelji na želji, da se ustvari sožitje med vsemi jezikovnimi skupinami ter določa za nemško jezikovno manjšino najbolj napredno niiiiniiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiHHiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHUuiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiii POD PREDSEDSTVOM MITJE RIBIČIČA Z IS razpravljal o sovražnem delovanju proti Jugoslaviji Ugotovili so popolno neutemeljenost podtikanj o povezavi med vodstvom ZK Hrvaške in politično emigracijo vaša domovina in domovina va- wak-B Je do sedaj glede tega priznal poljskim škofom uPiravno oblast, formalno-Pa gre še vedno za nemško *a jJA Opazovalci menijo ,da gre tbakorak Vatikana k popolne-tlln .znanju nove meje med Nem- SJ5, Pol|j»ko. ‘uinai Koenig bo v prihodnjih ob|sit?blsk&l GdamSk, preden bo kardinala Wyszynskega. ukinile omejitve jsvoza v Romunijo U^^KARESTA, 28. — Državni taj-j* a frgovino ZDA Maurice Stans Hoteu^ihčil svoj uradni obisk v utuh in je danes na tiskovni (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Zvezni izvršni svet je na svojih sejah 23. in 24. aprila razpravljal o nekaterih vprašanjih sovražnega delovanja proti Jugoslaviji. Na teh sejah je zvezni izvršni svet po izjavi predsednika Mitje Ribičiča sprejel poročilo, kateri je bilo naloženo, da ugotovi stvarno stanje in predloži ustrezne ukrepe v zvezi s sklepi seje izvršnega biroja predsedstva ZKJ in zahtevami predsednika izvršnega sveta sabora Hrvaške in CK Zveze komunistov Hrvaške, da se ugotovi odgovornost zveznih organov, ki so domnevno po trditvah CK ZK Hrvaške razširjali dezinformacije, u-smerjene na diskreditiranje političnega vodstva Hrvaške. Komisija je ugotovila, da niti organi zvezne u-prave niti posamezniki, zaposleni v teh organih, niso razširjali nikakršnih intrig in dezinformacij o domnevni povezanosti sovražne emigracije s političnim vodstvom Hrvaške. Komisija je ugotovila, da je delo ustreznih organov zvezne uprave bilo popolnoma v mejah zakonov in njihovih pristojnosti. Zvezni izvršni' svet je na svojih sejah ugotovil, da se zadnje čase veča sovražno delovanje in propaganda proti celovitosti Jugoslavije, njeni samoupravni socialistični ureditvi, bratstva in enotnosti, proti ugledu Zveze komunistov in političnemu vodstvu republik in zveze. V okviru tega delovanja sovražne emigracije je bila sprožena tudi trditev o domnevni povezanosti vodstva Hrvaške z ustaško emigracijo z na menam, da se povzroči politična nestabilnost, medrepbliško nesoglasje in nezaupanje in oslabi politična enotnost ter otežkoči samoupravni razvoj države. Zvezni izvršni svet je sklenil, da je treba maksimalno okrepiti boj proti vsem oblikam so vražne diejaivmosti in v tem smislu predložiti zveznim organom uprave in vsem republiškim izvršnim svetom, da kadrovsko okrepijo službo varnosti in ustvarijo ugodnejše materialne in moralne pogoje za njeno čim bolj učinkovito delo. B. BOŽIČ njih ,kd zadevajo Evropsko gospodarsko skupnost. Prvi rezultati popisa v SFRJ Jugoslavija šteje 20.504.516 prebivalcev BEOGRAD, 28. — Jugoslavija je po rezultatih popisa na dan 1. aprila imela 20.504.516 prebivalcev, torej okrog 1.955.000 več kot pred desetimi leti. Največ prebivalcev je imela Srbija (8.463.000), zatem Hrvaška (4.422.000), Bosna in Hercegovina (3.743.000), Slovenija (1.725.000), Makedonija (1.647.000) in Črna gora (okrog 530.000). Popis je nadalje ugotovil, da je trenutno začasno zaposlenih v inozemstvu 682.262 Jugoslovanov in da je v Jugoslaviji okrog 5.391.000 gospodinjstev, to je za 743.000 več kot leta 1961, in 5.222.000 stanovanj. Po prvih rezultatih popisa je na najširšem področju Beograda 1.204.271 prebivalcev, 401.090 gospo dinjstev in 356.526 stanovanj. Ste vilo prebivalcev glavnega mesta Jugoslavije se je v zadnjih desetih letih povečalo za 262.281 oziroma za 27,8 odst. Na ožjem področju mesta živi 770.140 prebivalcev. PARIZ, 28, — Podpredsednik madžarske vlade Ma-tias Timar je danes prispel na uradni obisk na vabilo francoskega finančnega ministra d’Esitainga. Razpravljala bosta predvsem o medsebojnem gospodarskem sodelovanju in o vpraša- ravnanje, ki je v Evropi prav gotovo najboljše. Sarti je nato dejal, da gre za avtonomni ukrep Italijanske vlade ter da ostane edini dlpfamaitski dokument v zvezi s «paketom» sporazum sprejet v Parizu 5. septembra 1946. leta. «Paket» pomeni Izvajanje stališč, ki jih je sprejela komisija ((devetnajstih« ln glede katerih se je pozitivno Izrekla južnoUralska manjšim na kongresu VoJkspartei. Zaradi tega ni mogoče govoriti o novem mednarodnem sporazumu, čeprav je italijanska vlada ugotovila, da bo po odobritvi «peketa» s strani Italijanskega parlamenta tudi Avstrija Izjavila, da je zaključen mednarodni spor. Sarti je zanikal, da bi s priznanjem avtonomije bocenski pokrajini izginila vloga dežele, saj bo dežela Imela še vedno pomembne pristojnosti glede gospodarskih in socialnih vprašanj ln zlasti glede programiranja. Predvsem pa hoče italijanska vlada z ohranitvijo dežele ustvariti zavest zaupanja v sožitje in sodelovanje različnih narodnostnih skupnosti v okviru ustave in ene ter nedeljive republike. Danes se je v Bocnu zaključilo zasedanje novinarjev posvečeno vprašanjem Južnotirolske manjšine, ki se Je pričeto včeraj na pobudo (dnterrnatiional Press Institute« ln 'katerega so se udeležili znani italijanski ta avstrijski novinarji. Ugotovili so izboljšanje ozračja v Bocnu ter na celotnem področju, saj so Italijanske vsedržavne stranke in Voaksparted med drugim skupaj proslavile obletnico osvoboditve, ki sovpada s 50. obletnico, ko so fašisti ubili Južnotirolskega učitelja Franza Innerhoferja. Mnogo je bi lo govora o dvojezičnosti ter še zlasti v šolstvu. Ugotovili so, da je dosledna dvojezičnost še vedno ne-uresničljiva ver da oba jezika poznajo samo prebivalci nemške jezikovne Skupnosti. Pouk nemščine v italijanskih šolah pa Je nepopoln ter se za sedaj o dvojezičnem pouku ne more govoriti. Avstrijski no vinarji so polemizirali glede univerze v Boemu, ki Jo zagovarjajo, medtem ko pa je Voikspartei nasproten. Dr. Mag nago je v tej zvezi dejal, da bd univerza bila samo politični akt. Otvoritev razstave italijanske umetnosti v Beograda BEOGRAD, 28. — Zvečer je prispel v Beograd podtajnik za šolstvo Pier Luigi Pomita, fci je ot-voril razstavo modeme italijanske umetnosti. Na letališču ga je pozdravil podpredsednik komisije za kulturne stike s tujino Puniša Pavlovič, zvečer pa je na čast italijanskega gosta priredil večerjo minister za kulturo srbske republike. Italijanska razstava je v paviljonu moderne jugoslovanske umetnosti v Novem Beogradu. Italijanski umetniki razstavljajo 74 slik in drugih predmetov delo 30 avtorjev. Podtajnik Romita je med otvoritvijo dejal, da gre za pobudo, ki spada v okvir kulturne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo, odnosno kulturnega sporazuma, ki je bil podpisan 1966. leta. Dejal je, da je bilo mnogo doseženega glede sodelovanja na specializiranih področjih, kot so arhivi, knjižnice, muzeji in podobno ter še zlasti glede predstav. Romita je nadaljeval, da bodo šli nadalje po tej poti, saj je izmenjava idej prav tako in morda še pomembnejša, od političnih dogovorov ter oospodarske izmenjave. Prijateljstvo med jugoslovanskim in italijanskim ljudstvom ima trdne korenine v zgodovini, skupni ideali odporniškega gibanja proti fašizmu pa so ga utrdili. Glede današnje razstave pa je podtajnik dejal, da ne skušajo ustvarjati sinteze italijanskih umetniških otokov. Odgovoril mu je mi- gospodarski, juridični in družbeni nister za kulturo srbske vlade tika red Turčije. Perisavljevič. 1 Turški pravosodni minister Ismail Po proglasitvi obsednega stanja Val aretacij v Turčiji ANKARA, 28. — V enajstih pokrajinah Turčije, kjer je vlada Nihata Erima proglasila obsedno stanje, se vrstijo aretacije in stanovanjske preiskave. Po podatkih, ki jih je objavil turški radio, so doslej aretirali 75 oseb, med katerimi je tudi več vojakov. General Faik, poveljnik prve armade, ki ima nalogo nadzorovati nad izvajanjem obsednega stanja, je izjavil, da so aretiranci «skušali ustanoviti tajno organizacijo, ki naj bi sprožila oboroženo vstajo ter uničila politični Arar pa je danes obrazložil parlamentarni skupini republikanske stranke, kateri pripada, vzroke, zaradi katerih se je vlada odločila za proglasitev obsednega stanja ter povlekel na dan «teorijo o nasprotujočih si ekstremizmih«. Dejal je, da se organizacije skrajne desnice oborožujejo, njihovi pristaši pa čakajo samo na znak, da začnejo državljansko vojno v imenu vere. Po drugi strani pa je minister navedel delovanje skrajne levice, ki naj bi hotela uvesti v Turčiji maoistični režim. Arar je dejal, da razpolagajo levičarji z modernim avtomatskim orožjem ter da se pripravljajo na prehod od mestne gverile k »taktiki gverile na podeželju*. Po ministrovih obrazložitvah je republikanska skupina sklenila podpreti vlado, ko bodo v parlamentu morali odobriti _,____ __ ukrep o proglasitvi obsednega sta- I nočejo razumeti. Kairski' dnevnik nia- ' pravi tudi. da bi v arabskih drža- ......nuni.......................... PROSLAVE SE ZAČNEJO DANES Tito na 50-letnici Labinske republike področju Sueškega prekopa tudi v primeru, da ba umaknil glavnino sil. Ta prisotnost nai bd pomenila jamstvo proti morebitnim egiptovskim poskusom, da nastani čete na vzhodnem bregu kanala. ZDA pa so v tem pogledu mnenja, da bi moral Izrael umakniti vse svoje vojake. Tudi glede vprašanja egiptovske prisotnosti na vzhodnem bregu ni popolnega soglasja: Izrael tej prisotnosti absolutno nasprotuje, ZDA se sicer načelno strinjajo, menijo pa, da bi vsaj egiptovskim policijskim silam morali dovoliti, da pridejo na drugo stran prekopa. Izrael zahteva tudi, kot .je zna no, da bi se Egipt obvezal za časovno neomejeno prekinitev ognja, ZDA pa so mnenja, da bd zadostoval sporazum o dveletnem premirju v prepričanju, da bi že sanw odprtje kanala ter normalizacija življenja na tem področju jamčila konec sovražnosti. Ključna točka pa ostane vprašanje, ali naj bo sporazum o odprtju kanala samo prvi korak k splošnemu sporazumu za rešitev bližnje-vzhodne krize, ali pa samo nekaj povsem ločenega, kar nai ne bi pogojevalo splošnih vprašanj, spora med Arabci in Izraelom. Izrael se zavzema za povsem ločeno rešitev, medtem ko so ZDA mnenja, da bi odprtje kanala in delni umik čet s tega področja pomenila samo prvi korak k dokončni rešitvi krize. Končno naj bi bilo sporno tudi vprašanje izraelske plovbe po kanalu: Izraelci bi zahtevali svobodo plovbe takoj ko bi Sueški prekop odprli, po mnenju ZDA pa mora biti to vprašanje predmet pogajam v sklopu globalne rešitve. Ta nesoglasja poudarja danes tudi kairski tisk, ki se po drugi strani ukvarja s perspektivami zbliža-nja med Washingtonom in arabskim svetom Journal d’Egypte» navaja Rogersovo izjavo, po kateri .je namen obiska utrjevati vezi med ZDA in državami Bližnjega vzhoda ter komentira, da gre tu predvsem za odnose z arabskimi državami, saj odnosov med Washingtonom in Tel Avivom prav gotovo ni potrebno utrjevati. List ugotavlja, da se .je ameriško stališče v marsičem spremenilo, čeprav Izraelci tega n/v>ain wn»i.Mnti I/- „: 1j______*i_ LABIN, 28. — Labin bo v soboto 1. maja z velikim ljudskim zboro vanjem, katerega se bo udeležil tudi predsednik repubKke Tito, proslavil 50-letnico Labinske republike in ljudske vstaje v Proštini. V zvezd s to proslavo so družbeno politične organizacije Istre, Hrvaškega primorja in Gorskega Kotarja objavile proglas, v katerem pozivaio občane, da s svojo udeležbo na zborovanju manifestirajo svojo podporo in ljubezen predsedniku republike ter bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Proslava 50-letnice Labinske republike se bo praktično pričela že jutri s tekmovanjem kovinarjev Hrvaške v obratu »Prvomajske* v Raži. V petek 30. aprila dopoldne bo v Rabcu slovesna seja delavskega sveta istrskih premo-govornikov Raša, udeležencev Labinske republike, sabora, občine in častnega odbora za proslavo. Istega dne bodo v Labinu odprli tudi ljudski muzej in stalno razstavo o delavskem gibanju Labinske republike in narodnoosvobodilni borbi ter spominsko zbirko prve istrske socialistke Giuseppine Martinutti. Vsestranska podpora ustavnim spremembam (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Predložene u-stavne spremembe so naletele na vsestransko podporo v dosedanjih javnih razpravah v republikah in pokrajinah. To je bilo ugotovljeno na včerajšnji seji sekcije zvezne konference SZDL Jugoslavije za politični sistem v Beogradu, katere so se udeležili zastopniki vseh republik (razen Slovenije, ki proslavlja obletnico Osvobodilne fronte) in po krajin. V izjavah zh-4 ■viG-,. [ -vi meznih republik in pokrajin je bila prisotna zahteva, da se pospeši sprejem predloženih sprememb in da se nadaljuje delo s pripravami ostalih sprememb družbeno - političnega sistema ter da se zagotovi učinkovitejše izvajanje ukrepov za stabilizacijo. V razpravah v Cmi gori je bila med drugim izražena zaskrbljenost zaradi medrepubliških sporov in okrepitve nacionalističnih in drugih socializmu tujih pojavov. B. B. vah z zadovoljstvom sprejeli zbli-ian.je z ZDA. Dianes se je medtem vrnil v Izrael podpredsednik vlade Jigal Alon, ki se .je pred dnevi v ZDA sestal z Rogersam. Takoj ob prihodu .je Alon odločno demantiral vesti, po katerih naj bi njegov sestanek s šefom ameriške diplomacije potekel v napetem vzdušju. Trdil, je, da .je šlo za »iskreno in prijateljsko razpravo*, čeprav je moral po drugi strani priznati, da obstajajo nesoglasja glede nekaterih točk. O perspektivah za globalno rešitev spora na Bližnjem vzhodu in za delni sporazum o Sueškem prekopu sta danes razpravljala v Londonu ameriški podtajnik Joseph Si-sco, ki odgovarja za vprašanja Bližnjega vzhoda, in podtajnik na britanskem zunanjem ministrstvu Joseph Godber. Sisco bo spremljal Rogersa na njegovem obisku na Bližnjem vzhodu. Ameriški državni sekretar je medtem še vedno v Londonu, kjer se je danes zaključilo zasedanje ministrov SEATO (obrambnega pakta za azijski Jugovzhod). Na zasedanju so obravnavali predvsem dve temi: odnose med LR Kitajsko in zahodnim svetom ter vojaški položaj v Indokini. Izdali so tudi zaključno poročilo, ki poudarja vlogo SEATO »pri zatiranju komunističnega prevratniškega delovanja v državah azijskega Jugovzhoda*. Poročilo pa ne omenja vprašanja LR Kita.jske, čeprav je bilo to predmet dolgih razprav. Kaže, da so to točko opustili iz poročila, ker ni prišlo do soglasja med članicami organizacije: medtem ko ZDA pozitivno ocenjujejo novo odprtje Pekinga, naj bi bile ostale države in predvsem Avstralija dokaj skeptične. Tako .je n. pr. sam generalni tajnik organizacije Var-gas izjavil časnikarjem, da bo do zbližanja s Pekingom lahko prišlo samo tedaj, »ko bo komunistična Kitajska prenehala podpihovati in podpirati tako imenovane osvobodilne vojne na azijskem Jugovzhodu*. V zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu naj še omenimo, da sta se danes v Ženevi sestala generalni tajnik OZN U Tant in švedski veleposlanik v Moskvi Jarring, ki sta po vsej verjetnosti razpravljala o napovedanem Rogersovem obisku na Bližnjem vzhodu. V Parizu pa je danes francoski predsednik Pompidou sprejel francoskega veleposlanika v Kairu Francoisa Puauxa. Diplomat je menda seznanil predsednika z vsebino razgovora, ki ga je imel pretekli teden z egiptovskim predsednikom El Sadatom. Razgovor ima poseben pomen glede na to, da bo v prihodnjih urah dospel v Pariz William Kogers, ki se bo s francoskimi predstavniki pogovoril o položaju na Bližnjem vzhodu. V francoski prestolnici pa se bo ameriški državni sekretar sestal tudi z načelni-kom delegacije ZDA na pogajanjih za Vietnam Davidom Bruceom. Demonstracije v Španiji pred 1. majem MADRID, 28. — V Madridu, Barceloni, Valencii ip številnih drugih španskih mestih so bile sinoči demonstracije delavcev in študentov, ki so protestirali zaradi množičnih arestov. ki jih je opravila španska policija, da bi preprečila morebitne prvomajske manifestacije. Protest je zajel predvsem univerze ter delavske četrti velikih mest. Ponekod je prišlo do lažjih incidentov ter do prekinitev prometa. Policija je izkoristila priložnost ter aretirala veliko demonstrantov, število aretirancev ni znano, verjetno pa jih je, če upoštevamo tudi aretacije preteklih dni, več sto. ..l,,,,MUU,",i"""i"'""'“u'''"..i.iii„,„ll„„««iml.im.ni.,,,,,.m..,_ DESETI DAN DEMONSTRACIJ PROTI VOJNI V VIETNAMU Policija je aretirala na stotine demonstrantov WASHINGTON, 28. - V Washmg-tonu se že deseti dan zaporedoma nadaljujejo masovne demonstracije proti vojni v Vietnamu. Odgovorni za javni red so menda zgubili potrpljenje, saj je policija začela množično aretirati demonstrante, medtem ko ni v preteklih dneh nikdar posredovala. Več kot dvesto mladih pacifistov so aretirali danes zjutraj pred sedežem zveznega davčnega urada, kjer so demonstranti kljub dežju in mrazu prebili noč na prostem. Nekdo od demonstrantov je povedal, da je bil to »dokaz revolucionarne potrpežljivosti*. Pacifisti so vzklikali imena 45.000 ameriških vojakov, ki so zgubili življenje v Indokini. Veliko ljudi so aretirali tudi pred zveznim nabornim uradom čeprav so puristi demonstrirali povsem ■Tirno. Prcmražene in mokre de- monstrante so agenti s silo odpeljali v furgone in nato na policijske postaje. Protesti so se nadaljevali tudi pred sedežem kongresa, kjer so nekateri poskusili vdreti v urade nekaterih desničarskih senatorjev. Tako je moral rasistični senator Goldwater zapustiti svoj urad, ko so mu demonstranti z rdečo barvo prepleskali čakalnico. RIM, 28. — Italijanske federacije tiskarskih delavcev CGIL. CISL in UIL so v zveri z včerajšnjim sestankom med predsednikom vlade in vsedržavno federacijo časnikarjev v korist založb dnevnikov protestirali, ker jih predsedstvo vlade ni povabilo na razgovor, kar so izrecno zahtevali. Stavci dnevnikov so zaradi tega proglasili stavkovno gibanje kategorije. TRŽAŠKI DNEVNIK V TRSTU IN OKOLICI DVOJEZIČNI PLAKATI CGIL IN CISL Letos enotna prvomajska proslava s povorko in shodom na Trgu Goldoni Sprevod bo krenil od Sv. Jakoba v mesto, na Goldonijev trg, kjer bodo govorili Meruvigliu iz Rima, Burh v italijanščini in Grgič v slovenščini V duhu sindikalne enotnosti, ki ni domena vrhov, temveč v boju za reforme prekaljena strjenost delavskega razreda, bodo tudi v Trstu, kot drugod po Italiji .enotne prvomajske proslave. Za Trst je v zadnjih letih to prvič, čeprav je enotna manifestacija ob tem prazniku, ki je sinteza ce-lotenih spopadov za boljše življenjske pogoje in korenite spremembe družbe z reformami, predvsem sad dolgotrajne enotnosti na bazi, v delavnicah in tovarnah, uradih in trgovinah, skratka povsod, kjer ljudje delajo in se zavestno soočajo z vprašanji premoščanja zastarelih struktur ter tako uveljavljajo sebi, se pravi delavskemu sloju, vodilno vlogo v družbi. Tržaške ulice so večkrat preplavile množice delavcev v bojih za zdravstveno reformo, sanitarne knjižice v železarni, v obrambo delovnega mesta in v okviru splošnega antifašističnega boja za demokracijo: čedalje pogostoma smo na rdečih zastavah, ki so jih nosili, brali začetnice enotnih sindikalnih zvez: FIOM, F IM, UILM ter CGIL, CISL, UIL; kot povsod v Italiji. Letos prirejata enotno prvomajsko proslavo v Trstu sindikalni zvezi CGIL in CISL. Na zidovih v mestu in okolici se te dni pojavljajo dvojezični plakati, s katerimi vabijo vse delovne ljudi, mladino in ženske, na tradicionalno povorko, ki bo — kot vsakokrat — krenila od Sv. Jakoba (Largo Pestalozzi) ob 9. uri zjutraj. Pred tem bo godba obšla šentjakobske ulice in že v zgodnjih jutranjih urah zaigrala budnico. Sprevod bo od Sv. Jakoba, z rdečimi zastavami sindikatov in delavskih strank, krenil po Ul. Bosco na Carduccajevo ulico in po središču mesta — Ul. Milano, Roma in Korzu Italia — na Goldonijev trg. Tu bo ob 11. uri enotno zborovanje. Govorniki bodo trije: dva iz Trsta, eden pa iz Rima. Vsedržavne sindikalne centrale bo zastopal Vittorio Meraviglia, pred njim pa bosta spregovorila množici tajnik tržaškega sindikata kovinarjev FIOM-CGIL Pino Burlo v italijanščini in predstavnik CISL Vojko Grgič v slovenščini. Zakaj brez CCdL-UIL? Enotnost je v vsebini, ne pa v kompromisih. Posebno pa niso možni kompromisi na načelnih vprašanjih. Zato so sitidikalisti CGIL in CISL stopili k voditeljem tržaške CCdL-UIL in jim predlagali skupno prvomajsko proslavo. Res so se usedli za isto mizo, kljub poprejšnjim nerazumevanjem, in se lotili programa. Podobno se je dogajalo tudi drugod po Italiji, istočasno pa so se o skupnih proslavah sporazumevala sindikalna vodstva v Rimu. Predstavniki CCdL-UIL pa so že v samem začetku postavili pogoje: nobenih povork (tker smrdijo po komunizmu») in nobenih govorov v slovenščini. In tu so se razšli. Predstavniki CGIL in' CISL teh pogojev niso hoteli sprejeti. Včeraj sta prispela v Trst član državnega pravdništva v Frankfurtu dr. Schmidt in dr. von Glasenapp, član frankfurtskega sodišča, da bi zaslišala priče o zločinskem delovanju tudi na našem področju zloglasnega »Einsatzkommando Reinhardt, kateremu je od leta 1944 do konca zadnje vojne poveljeval višji esesovski oficir AUers. Kot je znano, so bili nemški preiskovalni sodniki že nekajkrat v Trstu. Pripominjamo, da omenjeni posebni oddelek ni deloval samo v Rižarni, ampak je tudi lovil Jude in ropal njihovo imovino ter nadzoroval obvezno delo pod organizacijo Todt v Čičariji in na pod- merov razkolništva je bil o v Italiji le pet in med temi je Trst brez dvoma najvažnejše. Grozila je nevarnost, da bi se skupne proslave izjalovile tudi v nekaterih drugih mestih. Zato so sindikalne centrale pozvale tržaške sindikate, naj le najdejo skupni jezik. Spet so se usedli okoli iste mize. Predstavniki tržaške rCamera Con-federale del Lavoro* iz Ul. D’Aosta so izjavili, da pristajajo na kompromis. Kako naj bi izgledal ta kompromis je postalo vsem jasno: CCdL bi pristala na povorko, ostala dva sindikata pa naj se obvežeta, da ne bo nihče govoril v slovenščini. Tedaj je bilo pogajanj konec. Predsednik CGIL in CISL so odklonili tako rešitev in izjavili, da je pravica slovenskih delavcev, da 1. maj proslavljajo v materinem jeziku, načelnega značaja in da se o tem ne morejo pogajati. Sklenili so zato organizirati zares delavsko in zares skupno proslavo. Zapisali smo, da bo letos prvomajska proslava zares *enotna», ne zato. ker bi na njej bili lažni sindikalisti, temveč zato, ker bodo na ulici in na Goldonijevem trgu slovenski in italijanski delavci, slovenski in italijanski študentje, gospodom iz «ca-merette», kot jih kličejo v tovarnah, v brk. SODNA PREISKAVA 0 ZLOČINCIH RIŽARNE Nemška preiskovalna sodnika zaslišujeta priče o delovanju poveljnika Einsatzkommando R Kdor je imel «opravka» z esesovskim višjim oficirjem Allersom, naj se danes ali jutri zglasi na sodišču POSLOVANJE DEŽELNEGA SVETA Nova sredstva za žlahtne kulture v hribih in za obvarovanje pred naravnimi nesrečami Prvi zakon je svet sprejel z večino glasov, drugega pa so izglasovali soglasno Dr. Štoka o skupnem nastopu proti človeškim posegom v naravno okolje krajini predvsem nastopala tako, , (MF) je postavil zahtevo po usta da bd v kmetijskih krogih vzbudila j novitvi deželne geološke službe, kai Deželni svet je včeraj sprejel dva nova zakonska načrta: prvi se nanaša na ponovno finansiranje in vnaša nekaj sprememb v deželni zakon št. 29 z dne 30. decembra 1967, na osnovi katerega podeljujejo denarne prispevke za razširitev žlahtnih kultur v kmetijstvu, drugi pa se nanaša na ponovno finansiranje dveh deželnih zakonov, namreč zakona št. 12 iz leta 1966 in zakona št. 17 iz leta 1968, na osnovi katerih dežela prispeva za obvarovanje in pomoč v zvezi z naravnimi nesrečami. Prvi zakon določa, da bo dežela prispevala za razvoj žlahtnih kultur v goratih predelih dežele do 70 odst. potrebnih stroškov, če bo prosilec združenje, konzorcij ali druga kmetijska organizacija, ali do 60 odst. v primeru prosilca - zasebnika. Za gorate predele se štejejo tista področja, ki so jih proglasili za »gorata* z zakonom št. 991 z dne 25. julija 1952 ali z zakonom št. 614 z dne 22. julija 1966. V določenih primerih more doseči deželni prispevek do 90 odst. predvidenih stroškov. V razpravo o zakonskem pačrtu so posegli številni svetovalci. Komunist Coghetto je naglasil, da gre za novo neracionalno naložbo, ki pomeni nadaljevanje zgrešene kmetijske politike deželne vlade. S sredstvi, ki jih zakon daje na razpolago, se bodo okoriščali pretežno a-graroi in ne kmetijsko prebivalstvo. Svetovalec Schiavi (MF) je dejal, da bo zakon koristen v večji meri za kmetijska posestva ob vznožju gora kakor za posestva v hribovitih krajih, kjer je tako malo možnosti za razvoj kakršnih koli žlahtnih kultur. Liberalke Morpurgo je pre-dočil prednost posegov, kakršne izvajajo na tem področju avstrijske oblasti, po njegovem pa naj bi deželna uprava v Furlaniji - Julijski O stvari so razpravljala sindikalna vodstva CGIL, CISL in UIL. Pri- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiitimiiiiiiiiiiirniiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SINDIKALNA KRONIKA VČERAJŠNJEGA DNE TRGOVINE BREZ LUČI IN VLAKI Z ZAMUDO Brezutpeien »eitanek za obnovitev pogodbe gostinskih delavcev Kdor .je hodil včeraj po mestnih ulicah je lahko s svojimi očmi preveril, da so se predvsem mali in srednji trgovci udeležili pro testne akcije, ugasili svetlobne reklame in spustili navojndcp. Enako bari in restavracije, medtem ko so bile normalno odprte nekatere večje trgovine in supermarketi, ki se stavke niso udeležile. Trgovci zahtevajo namreč nekatere davčne olajšave, smotrno razdeljevanje licenc in skrčenje delovnega umika. Prav z zadnjo točko pa se veletrgovci ne strinjajo, ker se jim zdi, da bi izgubili večje število odjemalcev, medtem ko računajo male trgovine na stalne kliente in le redke mimoidoče. Na deželnem uradu za delo so se medtem sestali predstavniki sindikatov in predstavniki združenja tržaških hotelirjev. Razpravljali so o obnovitvi delovne pogodbe za tržaško pokrajino, ki je zapadla na Silvestrovo lani. Pred kratkim so gostinski delavci stavkali večkrat, a brez uspeha, kot .je bilo brez uspeha tudi včerajšnje srečanje. Urad za delo, ki v tem sporu posreduje, .je sklical sprti stranki za sredo 5. maja. Zaradi stavke železničarjev so včeraj ves dan prihajali vlaki na tržaško postajo s pol in večurno zamudo. Ni pa še znano, če je uspela stavka v sicer maloštevilnih Fiatovih obratih in podružnicah v Trstu. srečanja, kongrese in strokovna predavani j a ter izpopolnila svojo o-premo. Denarna sredstva je deželni odbor nakazal iz razpoložljivosti deželnega zakona št. 31 iz lanskega leta, izdatek pa ima svoje opravičilo v znanstvenem, gospodarskem in turističnem pomenu kraških pojavov na našem področju. V zadnjih letih je bil tudi z deželno pomočjo sestavljen jamarski kataster za Furlanijo - Julijsko krajino; gre za zbirko meritev, topografskih, znanstvenih, zgodovinskih in bibliografskih podatkov, ki je na razpolago vsem, ki se ukvarjajo z raziskovanjem Krasa in njegovih pojavov. . kar zaupanje v bodočnost kmetijstva. ; je predstavnik deželnega odbora Misovec Boschi je izrazil soglasje j sprejel v program bodočega delo-z zakonom, vendar je naglasil, da j vanja pristojnih deželnih organov, bi bilo treba odločneje podpirati V razpravo je kakor rečeno pose-nastajanje kmetijskih skupnosti kot gel tudi svetovalec Slovenske skup-so zadruge, konzorciji in podobne | nosti Štoka, ki je opozoril na veliko organizacije. Svetovalec Di Biasio j škodo, ki jo povzročajo požari na (KD) je napovedal, da bo dernokr- j Krasu, neurejeni vodni tokovi v de-ščaoska skupina glasovala za za- želi to zlasti človek s svojimi u-ni- 10 milijonov lir za jamarska društva Na svoji zadnji seji je deželni odbor sprejel predlog odbornika za šolstvo Giusta o podelitvi skupne vsote 10 milijonov lir 14 jamarskim društvom in sorodnim organizacijam iz Furlanije - Julijske krajine. S temi sredstvi bodo društva raziskovala Kras, prirejate štoidijska kon, psiupovec Bettoli pa je opozoril na dejstvo, da zakon predvideva podeljevanje deželnih prispevkov tudi za nakup zemljišč, kar utegne sprožiti vrsto vprašanj širšega obsega. Svetovalec je še postavil zahtevo, naj bi dežela zahtevala nazaj zemljo in tehnične naprave, ki bi jih zadruge ali konzorciji nabavili z njenim prispevkom, ko bi se posamezne organizacije spremenile v delniške družbe ali v druge pridobitne ustanove, oziroma v primeru njihove razpustitve. Po nastopu predlagatelja Marti-msa (KD) to odbornika za kmetijstvo Cotnellija, ki je orisal postopek zakonskega načrta in kratko odgovoril na pripombe in nasvete raznih svetovalcev, je deželni svet sprejel zakonski načrt z večino glasov. Proti sprejetju so glasovali svetovalci KPI, svetovalci PSIUP pa so se vzdržali. Drugi zakon je deželni svet sprejel soglasno. Kakor omenjeno v začetku, gre za ponovno finansiranje dveh prejšnjih deželnih zakonov, ki določata obseg in meje deželnih posegov za obrambo pred naravnimi nesrečami in v pomoč prizadetih krajev. Prejšnja zakona sta dala na razpolago za razdobje do leta 1957 skupno 4 milijarde 900 milijonov lir, z novim zakonskim načrtom pa bo deželni upravi omogočen dodatni nastop z eno milijardo lir do leta 1975 (po 200 milijonov na leto od 1971 do vključno 1975). V razpravo o tem drugem zakonu so posegli svetovalci Trauner (PLI), De Cecoo (PSIUP), Gefter-Wondrich (MSI), Bosari (KPI), Di Caporiacco (MF), Štoka (SS), Di Gallo (KD), predlagatelj Rigutto (KD) in deželni odbornik za javna dela Masutto. Vsi so izrazili soglasje z novim zakonskim posegom ter v glavnem naglasili, da gre za niz možnih posegov, ki lahko do neke mere le olajšajo hud problem naravnih nesreč, ne morejo pa rešiti problema na korenit način. Ker je to področje pravzaprav domena države, naj bi ta vskočila s primernim finančnim posegom, in sicer v okviru »posebnih del*, ki jih predvideva člen 50 deželnega statuta. Deželna uprava je namreč svoj čas zahtevala od države, naj bi nakazala med drugim tudi 150 milijard lir za sanacijo vodnih tokov, za u-reiditev obale to za druga dela v obrambo pred naravnimi nezgodami. Svetovalec Bosari1 je opozoril na nujnost sprejetja deželnega urbanističnega načrta, ki je s temi deli v neposredni zvezi, nakar je odbornik Masutto odgovoril, da je načrt že sestavljen v prvem konceptu. Svetovalec Di Caporiacco Lepaki, s katerimi so trgovci najavili protest čevakiiimi posegi v naravno okolje. Govornik je naglasil potrebo po tesnem sodelovanju prebivalstva, krajevnih ustanov to deželne uprave v skupnem boju proti naravnim nezgodam in škodljivim človeškim posegom v naravo, ter še posebej po sodelovanju med deželnim odbomi-štvom za javna dela in odborni-štvom za kmetijstvo. Skupni po- rečju pri Reki. Zbrali smo že toliko raznih elementov, ki kažejo, da pri tem ni šlo samo za delovanje politične policije, ampak za bando zločincev in sadistov, ki so izsiljevali denar, včasih tudi velike vsote, da so izpustili na svobodo Jude in oproščali prizadete obveznega dela. Zaradi stroge tajnosti preiskave ne moremo točno vedeti za predmet preiskave, ki jo vodita dr. Schmidt in dr. Glasenapp, znano pa je, da se živo zanimata za pričevanja o delovanju posebnega oddelka »Eim-satzkommando Retohard* in njegova poveljnika Allersa, ki je imel svoj urad v Ul. Giustinelli in je znal skrbno prikrivati, kot smo že poročali, svojo pravo funkcijo in dejavnost. Omeniti moramo tudi, da je Allers, proti kateremu sta v Nemčiji v teku dva sodna postopka, na začasni svobodi in da so še vedno na svobodi bivši poveljniki Rižarne Oberhaiuser in drugi esesovski zločinci, proti katerim je v teku sodna preiskava na tržaškem kazenskem sodišču. Kdor je kakorkoli «imei opravka z Allersom, naj se danes ali jutri javi preiskovalnemu sodniku na tržaškem sodišču. Urnik trgovin za 1. maj Kot javljalo strokovne zveze posameznih kategorij bodo brivski in frizerski salona 1. maja zaprti, v petek, 30. t.m. pa bodo nepretrgoma odprti ves dan. S ponedeljsom, 3. maja, bo stopil v veljavo poletni urnik, ki bo naslednji: ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih bodo saloni odprti od 8. ure do 12.30 in od 16. do 20. ure, ob sredah od 16. do 20., ob sobotah pa od 8. do 20. ure. Mesnice bodo v petek odprte od 7.30 do 13. in od 17. do 19.30, v soboto, 1. maja in v nedeljo, 2. maja pa bodo zaprte. Pekarne bodo v petek, 30. t.m. odprte zaradi dvojne peke kruha od 7.30 do 13. in od 16. do 19. ure, v soboto, 1. maja bodo ves dan zaprte, v nedeljo, 2. maja pa bodo odprte od 7.30 do 12. ure. SINOČI V ROSSETTIJU «Brez vsake hvaležnosti» »S popolno nehvaležnostjo» ali bolje «Brez vsake hvaležnosti» je kratka komedija Maurizia Costanza, ki sta jo sinoči predstavila v gledališču Politeama Rossetti Sandra Mon-daini in Francesco Mule. Kljub nekaterim posrečenim komičnim zapletom je komedija v bistvu banalna in brez soli in taka ostaja kljub prizadevni igri Sandre Mnndaini in Francesca Muleja ter ostalih treh ali štirih nastopajočih, med katerimi velja omeniti vsaj še Germana Longa (Marca). Režija Lucio Ardenzi, scenska glasba Nico Fidenco. Maloštevilno občinstvo je delo sprejelo dokaj hladno, čeprav zaključnih aplavzov ni manjkalo. IŠČEMO «KRAŠKI PAR» Zadruga «Naš Krasa poziva fante in dekleta, ki bi se hoteli poročiti na Kraški ohceti 12. septembra letos, da se prijavijo do 15. maja. Svoje ime in priimek naj pošljejo na zadrugo «Naš Krasa, Veliki Repen 31 ali pa naj se osebno zglasijo ob nedeljah in praznikih v Kraški hiši. Odbor zadruge «Naš Krast Ljudska prosveta šegi pa naj bodo predvsem preventivnega značaja, je zaključil Štoka. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiumi Prosvetno društvo «Franoe Pre-toren» v Boljuncu priredi v nedeljo, 2. maja ob 14. uri «Na gorici« koncert godbe na pihala ((Breg«, ki jo vodi Dušan Stranj. Istega dne bo otvoritev razstave NOB v hiši Rada Žerjala št. 76. Vljudno vabljeni vsi na številno udeležbo. Razna obvestila Krožek «Che Guevara« priredi danes, 29. aprila v dvorani v Ui. Madannina 19, predavanje dr. Llvle Battistl. Hčerka Cesara Battlstija bo govorila o temi »Tridentinski in jadranski socializem pod avstro-ogrsko monarhijo/). Sledila bo javna debata. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Delno odobrene pripombe dežele o občinskem regulacijskem načrtu V kratkem bodo začeli graditi občinsko telovadnico V torek .je bila v Dolini seja občinskega sveta, ki je v glavnem razpravljal o občinskem regulacijskem načrtu, oziroma o pripombah deželnega odbomištva za urbanistiko. Omenjeno odbomištvo meni, da se dolinski regulacijski načrt, odobren s sklepam občinskega sveta dne 23.5.1969. lahko sprejme, upoštevajoč nekatere nebistvene popravke. Občinski odbor je preučil in delno sprejel omenjene popravke, kar je občinski svet odobril z večino glasov (proti so glasovali sve tovaloi KD in PSDI, vzdržali pa so se svetovalci LSS). Omeniti .je še treba, da ie deželno odborništvo za urbanistiko predlagalo skrčenje gradbenih področij. Med diskusijo o omenjenih popravkih .je vodja svetovalske skupine LSS dr. Tul med drugim dejal, da .je bil regulacijski načrt o-dobren pred dvema letoma in da so nekateri občani že zgradili hiše tudi na področjih, ki .jih predlogi deželnega odbomištva izključujejo iz gradbenih področij. Svetovalec Bego (PSDI) je dejal, da so nekateri občani protestirali na deželi, svetovalec Bevilacqua (KD) je izjavil, da se ne strinja z določbo o industrijskem področju med Dom-jom in Logom, vodja demokristjan-ske skupine Gerli pa je med drugim izjavil, da regulacijski načrt upošteva etnične pravice in da je to pravilno, toda pretirano, češ da se tako pripravlja rezervat za Slovence kot rezervati za rdečekožce v ZDA. Župan .je najprej prečital odlomek iz poročila deželnega odbomištva za urbanistiko, ki je pohvalilo dolinski regulacijski načrt. Nato pa je energično zavrnil Gerli.jeve očitke in primerjanja z rezervati Indijancev ter poudaril, da odklanjamo rezervate, odločno pa zahtevamo svoje pravice in se borimo za svoj narodni obstoj. Glede industrijskega področja pri Dom.ju pa .je pripomnil, da .je bito to določeno že leta 1953. V začetku .je svetovalec Prašelj (KPI) opozoril občinsko upravo na nujnost ureditve občinske pralnice v Prebenegu, ker bodo tam blizu postavili domačini v kratkem spomenik padlim. Svetovalec Žu-ljan (LSS) .je priporočil, naj bi občina uredila prostor pri vodni, pipi v Riomanjah, svetovalec GerJ li (KD) ie opozoril na motoriste, ki dirkajo v Glinščici. Župan mu .je odgovoril, da so v, Glinščici po stavljene tablice glede prepovedi vožnje z motornimi vozili, da pa občina nima zadostnega števila občinskih stražarjev. Na opozorila svetovalca Prašlja in Žuljana je odgovoril, da jih bo občina upo števaia. Občinski svet je nato soglasno odobril pravilnik o upravljanju ob črnskega igrišča pri srednji šoli v Dolini ter zvišanje izdatkov za gradnjo nove občinske telovadnice na 73 milijonov lir. Tako bodo občinsko telovadnico lahko začeli graditi v kratkem, športno igrišče pa bo začeto delovati v jeseni. Za predstavnika občine v odboru «Šola-družina* na srednji šoli »Simon Gregorčič* .je bol imenovan občinski odbornik Drago Slavec, za občinsko vinsko razstavo pa je bil odobren prispevek 320.000 lir. Prvomajske proslave KPI Ob mednarodnem prazniku dela prireja KPI več shodov in proslav. Osrednje bodo v Križu (1. maja ob 15. uri), kjer bosta v ljudskem domu govorila senator Vidali in dolinski župan Dušan Lovriha. Istega dne bo ob 17. url shod v podlonjerskem ljudskem domu, kjer bo govoril deželni tajnik KPI Ba-oicchi. Ob 18. uri bo prvomajska proslava v ljudskem domu v Naselju sv. Sergija. Govoril bo Mario Juriševič. V petek, 30. aprila pa bo na po budo barkovljanske sekcije KPI »Mario Matjašič - Milan* kratka spominska svečanost za padlimi. Na krajevnem pokopališču bo spregovorila Jelka Gerbec. Brodolom čolniča med neurjem v zalivu Nenadno neurje z vetrom in dežjem, ki je začeto divjati nad vsem zalivom, bi kmalu povzročilo utoni-tev dveh mladih Tržačanov, ki sta se s čolničem podala na odprto morje. Okoli 19. ure, ko se je že pošteno stemnilo, je bolničar Rdečega križa iz Vidma Vinicio Candelli s svojim čolnom odrinil iz Čedaza na odprto morje, a ga je vsako športno navdušenje kmalu minilo, ko je začutil, da butajo v čolnič večji valovi in da se veter dviga iz minute v minuto. Okrenil je krmilo in zavil nazaj v pristan. Tedaj je opazil nekaj desetin metrov od sebe drug čolnič, ob katerem je nastal nenaden vrtinec, da ga je prevrnilo. Spoznal je, da ponesrečencem ne more pomagati sam in pohitel na suho, od koder je telefoniral po pomoč. Res so iz pristanišča odpluli vlačilci «Audax» in «Aiax» ter motorni čoln pristaniškega poveljstva. Slovensko planinsko društvo — Trst obvešča udeležence Izleta na Marmolado, da je odhod v soboto, 1. maja ob 5.15 od začetka Ul. F. Severo. Ponesrečence so iskali skoraj eno uro, dokler niso v temi opazili prevrnjen čoln. Ob čolnu je plaval premražen mladenič, medtem ko se je drugi krčevito oklepal lesenega ogrodja. Izvlekli so ju iz vode in odpeljali v Grljan. Tu so brodolomcema, 30-letnemu Guerrinu Lubia-ni in njegovemu vrstniku Giuseppeju Giuffredu, ki se nista poškodovala, lahko v toplem baru postre gli s krepko vročo pijačo, da sta se vrnila domov. Stano Kralj petdesetletnik Stano Kralj iz Trebč slavi danes svoj petdeseti rojstni dan. Če bi ne verjeli temu, kar je zapisano v matični knjigi, bi rekli, da .le to nedolžna šala, sa.i slavljenec zelo spretno skriva svoje «dosedanje križe*. Slavljenec spada med tiste naše delovne ljudi, ki jih srečujemo na najrazličnejših prireditvah, shodih in veselicah. Toda to ni najvažnejše. Staneta srečujemo pri delu. In to že od osvoboditve, že od takrat, ko se je vrnil iz Nemčije, kamor so ga bili odvedli nacisti. Delal je, oziroma dela, na političnem-kultumo-prosvetnem in na športnem področju. Bil je član vaške nogometne ekipe, ko pa je prosvetno društvo potrebovalo živahnega igralca .je stopil tudi na oder in svojo vlogo zelo dobro izpeljal. Danes poje v zboru. Kako delaven človek je, potrjujejo tudi funkcije, ki jih vrši: je organizacijski tajnik krajevne sekcije KPI, predsednik pevskega zbora in odbornik prosvetnega društva «Primorec» in tajnik godbe Parma. Povrh vsega pa jjpmaga pri raznih delih v vaškem Ljudskem domu. Ob pomembnem življenjskem prazniku mu tovariši in prijatel ji iskre no čestitajo. M. K. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM DANES, 29. t. m. ob 20.30 (abonma mladinski v četrtek) v petek, 30. t. m. ob 20.30 (abonma red A) v nedeljo, 2. maja ob 16. uri (abonma okoliški) ZADNJA PREMIERA V SEZONI 1970 - 71 • Vitaliano Brancatl RAFFAELE /komedija v treh dejanjih s prologom) Režija: JOŽE BABIC Avtobusa za predstavo «Raf-faieie« dne 2. maja 1971 ob 16. uri: Avtobus št. 1: Trnovca 14.45, Prednik 14.50, Cerovlje 14.55, Vižovlje 15.00, Sesljan 15.05, Nabrežina 15.15, Prosek 15.20, Kantove! 15.20. Avtobus št. 2: Veliki Repen 14.40, Briščkl 14.45, Madi Repen 14.50, Zgonik 15.00, Salež 15.06, Sv. Križ 15.10. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE GLASBENA MATICA — TRST V sredo, 5. maja 1971 ob 18. url v malli dvorani Kulturnega doma REVIJA SOLISTOV IN ANSAMBLOV GLASBENIH SOL PRIMORSKE Sodelujejo glasbene Sode lz Totalna, Nove Gorice, Šempetra, Ajdovščine, Idrije, Postojne, Ilirske Bistrice, Sežane, Kopra, Izole, Pirana ln šole Glasbene matice iz Trsta. Vljudno vabljeni! Vstop prost! Krajevna Zveza partizanov ln prosvetno društvo v Bazovici priredita danes, 29. aprila 1971 ob 20.30 v Bazoviškem domu predavanje o nar Stanku, delovanju In vlogi OF. Predaval bo tovariš Boris Race - žarko. Ob 30. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte se želimo pokloniti temu zgodovinskemu dogodku. Vljudno vabljeni! PD VESNA — KRIZ priredi v petek, 30. t. m. z začetkom ob 20. uri v Ljudskem domu kulturni večer Nastopili bodo: mladinska godba lz Križa, «Nuovo canzomiere Triestlno« in pevski zbor Vesna. Vstop prost I Včeraj-danes Danes, četrtek, 29. aprila MARINA Sonce vzide ob 4.57 ln zatone ob 19.08. Dolžina dneva 14.11. Luna vzide ob 7.46 ln zatone ob 0.00. Jutri, petek, 30. aprila KATARINA Vreme včeraj; najvišja temperatura 17,5, najnižja 8,7, ob 19. uri 8,7 stopinje, zračni tlak 1014,3 raste, veter severovzhodni* 32 km s sunki 68 km na uro, vlaga 80 odst., nebo oblačno, 1,2 mm dežja, morje razburkano, temperatura morja 15,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. aprila 1971 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 9 oseb. Umrli so: 15-letni Sergio Padmlsa-no, 62-letna AusiUa Chicco por. Poz-zetto, 51-letnl Ottone Rigutto, 4 mesece stari Francesco Dottl, 84-lebnl Carlo Uradni, 90-lena Ida Poezar, 694etnl Spirldlone Scabar, 77-letna Maria Areunt vd. Michelone, 81-let-na Lucla Urbas. Gledališča VERDI Danes ob 21. url bo v gtod*' lišču Verdi peti koncert sporih': danske simfonične sezone. Orkast®1! gledališča Verdi bo dirigiral Geot' ge Aleksander Albrecht s sodelri'9' j njem solista violinista Salvatorii8 j Aooarda. j Program obsega uverturo Iz "e' j berjeve opere «Obvladovalec duh* na» so na ogled dela naivnih s*1' karjev lz Hlebln (Jugoslavija). W stavljena dela nosijo podpise & sipa Generali da, Branka Lova)* Mare Puškarlčeve, Vilme Itori*1' čeve ln Milčka Barbarova. Razst9, va bo odprta do 11. maja. V foyerju Kulturnega dom* ! Ul. Petronlo 4, Je razstava d*. j dveh tržaških slovenskih slikarj«*' Silvestra Godine in Vladimira ma. Razstava bo trajala do maja. Nazianale 15.30: «La vendett® , Tarzan«, Ron Bly, Jook Mahom*)1; Wood Stradie. Fenice 15.30 «ZeppelSn». MicM*1: York, Elke Sommer. TechnicoK* I Eden 16.00 «Ve-ruska», G. De LU1?1 Maria Curnani. Tecnloolo-r. PriP0’ vedano mladini pod 14. letori-Grattacido 16.00 »Confessione un Commlssario dl Polizla al curatore della Repubblica« f?*8 co Nero, Martin Balsam. reeri' I oolor. Prepovedano mladini P°° 18. letom. j Excelsior 15.30, zadnja predstav® 0 22.10 «Per grazia rlcevuta«. f*11} Manfredi, Lionel Stander, Boccardo. Eastmancolor Ritz 16.00 «11 commlssario sler«, Romy Schneider, Piccali. Technlcolor. Ala barda 16.30 «Anomlmo ven®*1* no«, Florinda Bolkan, Tony samte. Technloolor. Prepoved®110 mladini pod 14. letom. Fllodrammatico 16.30 «Anch’io s0"; una donna«. H. Petterson, r, -Mundi. Technlcolor. Prepoved®®0 mladini pod 18. letom. J Aurora 16.30 «Mia nipote la ne«. Technlcolor. Prepoved®110 mladini pod 18. letom ^ Impero 16.30 «La prima notte ™ dott. Danieli, industriade col j plesso del glocattolo«. Teclri*r lor. Lando Buzzanca. Prepove“° no mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «La testlmone«, niča Vitti, Ugo Tognazzl, color Prepovedano mladini P00 18 letom. Cupitol 16.30 «Arriva Charide Briri® ’ Moderno 16.30 «Venga da o®1 DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samari tano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Nerl, Dantejeva ulica 7. nočna služba lekarn (od 19.30 do 8.30) Godina, Šentjakobski trg 1; Gri-golan, Trg Vlrgidio Giotti 1; Al due Moki, Trg Unltk 4; Al S. Lorenzo, Ul. Sancini 179 (Skedenj). prendere 11 caffe«. Ugo Togi«*', Technlcolor Prepovedano ml®® j pod 14. letom. , Vittorio Veneto 16.30 «La cal1^*1 Romy Schneider, Ugo Togu*®! Prepovedano mladini pod 1*- tom' ad- Ideale 15.45 «E venne 11 giornb " la vendetta«, Gregory Pečk. ” thony Qutnn, Omar Scharif- j j Astra 16 (K) «Certo, oertisslmo. ^ probabtle«. Claudla Gardi®*,' j Catherine Spaak Technri0 ^ Prepovedano mladini pod U' tom ^ Abhazla 16.00 «Ognuno per sč» j Hefltn, Kiaus Klnskt, G R°18 Technloolor. KINO. «IR j S » PROSjf predvaja danes ob 19.30 eri*' mascope dramatični bariri film: IO EMMANUELLE Igrajo: Erika Blanc, Adolf0 Celi tn Paolo Ferrari Mladini pod 18. letom vstop prepovedan ,, KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 18. barvni film: QUATTRO BELVE SCATENA^ Igrata: Madetetae Camstant M arc NonseugnouT Mali oglasi Na Opčinah se je zgubite angleška setter, čmo-bele Najditelj naj teleflnora na št. ^ ali na 822678. Dobra nagrada- Dne 27. t.m. Je v bolnišnici v Tržiču po krajši, mučni bd-tožni umri predragi mož, oče ln stari oče KAREL LEGIŠA kmetovalec Pokojnikov pogreb bo danes ob 16. url te hiše žalosti * Devinu l/a (železniška postaja). Žalujoči žena Angela, sin Karel z družbi«’ hčerki Marta in Slavica z družinama Devin, 29. aprila 1971. L primorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 29. aprila 1971 REPRESIJA KOT ODGOVOR NA ZAHTEVE ŠTUDENTOV Poročilo rektorja sodišču o Mussolinijevem reliefu Predsednika študentske skupščine Colleonija dolži, da je kriv, če so V| emski študentje zasedli rektorat - Ogorčena reakcija študentov A*ekt°ri“ tržaške univerze prof., ga je vprašal neki študent in sUšal memn “ „ Se Je ,zdel° Pri' iz ust predstojnika presenetljiv odri " " “• “■ govor, da je Mussolini pač >, ki potrjuje zavarovanje, boste smeli voziti. tte odlašajte do zadnjega dne Zelo podrobno .je v svojem govoru analizirala povojno stanje v novi italijanski državi. Položaj slovenske manjšine .je težaven, stanje šolstva je zelo pomanjkljivo, nujno potreben ie zaščitni zakon. S tem v zvezi je predlagala resolucijo v kateri se zahtevajo slovenske šole v videmski pokrajini, prosta raba slovenskega jezika v odnosih z oblastjo, spoštovanje prvotne toponomastike, prepoved nasilnega spreminjanja etnične strukture prebivalstva, prepoved razlaščanja, kazni za tiste ki žalijo Slovence, odprava fašističnih zakonov, odprava zakona ki nasiino spreminja priimke. Komunist Jože Jarc pa .je prikazal resolucijo svoje skupine. O-menil je tajno pismo goriškega prefekta z dne 31. marca 1970, v katerem .je prefekt mnenja, da niso veljavne tiste seje občinskega sveta, na katerih svetovalci govorijo izključno v slovenskem jeziku. Zaradi tega je Jarc zahteval, da se s takimi neverjetnimi uradnimi akti neha. Jarc je omenil tudi zakonski osnutek komunističnih parlamentarcev in pismo slovenskih predstavnikov Colombu ter dejal, da so _ komunisti pripravljeni diskutirati z vsemi političnimi silami o zakonskem osnutku, Iti bi vseboval vse zahteve slovenske manjšine. Omenil je tudi skupno resolucijo treh občinskih svetov iz Sovodenj, Steverjana in Doberdoba ter pozitivno gledališko sezono tržaškega Slovenskega gledališča v Gorici. Omenil pa je tudi diskriminatorski , , - - — primer, ki se je pripetil na neki F’ H« jutri uradno otvonlii v Gori-odbojfcarski tekmi v Gorici. jlcf, so v TčkO še pripravljal- na dela, oziroma urejanje blaga, ki pride v poštev za to. razstavo, za Francoze in Nemce. Železne zave se na naši meji danes ni več. Mi smo bolj kot kdorkoli drug preiskusili negativne plati fašizma in nacionalizma, zaradi tega je treba s tem nehati. Soglašal je s predlogom o konferenci o slovenskih vprašanjih. Enakega mnenja o tej konferenci .je bil tudi načelnik demokrščanske skupine dr. Cian. V svojem govoru se je dr. Cian vrnil v preteklost in omenil junake italijanskega Ri-sorgimenta, ki so vedno hoteli sodelovati z Južnimi Slovani. Fašizem je Mazzinijeve in Garibaldijeve težnje z nasiljem odstranil. Omenil je težke medvojne in povojne čase. ko so bila v naših krajih nerešena obmejna vprašanja. Zaradi tega niso bili morda rešeni problemi tu živečih Slovencev, medtem ko je rimska vlada podprla zahteve Francozov in Nemcev. Danes se, po tolikih letih, obnavlja med Sloven- PROSLAVA 1. MAJA in 30-LETNICE O F na «Dvoru» v Števerjanu dne 1., 2., 3., 6., 8. in 9. maja Program: V soboto, 1. maja ob 16. url: Zborovanje pred spomenMom padlim govorita: Dr. ALEŠ BEBLER ln senator GIAN-FRANCO MARIS. Nastopata godba na pihala «KRAS» in pevski zbor »JEZERO« iz Doberdoba. V nedeljo, 2. maja od 19. ure dalje: PLES. Ob 20.30 nastop folklorne skupine «FRANCE MAROLT« iz Ljubljane. V nedeljo, 9. maja: DAN MLADINE; ob 8.30 planinsko-orien-tacijski poihod; ob 16. uri ženska odbojkarska tekma Briški grič — Mladost; ob 18. url nastop kotalkarjev SD «POLET» z Opčin. Zvečer 1., 2., 3., 6., 8., ln 9., meja PLES. Igrali bodo ansambli «FANTJE TREH DOHN«, »BRIŠKI SLAVČEK« ter «1 NOBILI«. Od 1. do 9 maja: VINSKA RAZSTAVA, ki jo prireja Odbor vinogradnikov lz Steverjana in z Oslavja. Vse dni bo deloval bogat srečelov K obilni udeležbi vabi prireditelj: Prosvetno društvo »BRIŠKI GRIČ* — ŠTEVERJAN oi in Italijani, med Jugoslavijo in Italijo dialog iz časov Risorgimen-ta. Zaradi tega .je tudi čas, da se enkrat za vselej slovenska vprašanja pozitivno rešijo. Omenili smo že, da je liberalni svetovalec Lugnani predlagal svojo resolucijo. Debato so, zaradi kasne ure, preložili na kasnejši datum. Mestni avtobus za praznike Uprava mestnih avtobusov v Go-hioi sporoča, da v soboto, 1. maja, na dan dela mestni avtobusi ne bodo vozili ves dan. ___________________________________________ iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iiiiiil|||l,l,limi||||imini||||l||||||||||||||||||||||||||||||U|1||||||||||miJ|||||||||||||||||m|||||||||||||||||||||l|(|u||||||||||||||||||| SEJAOBČINSKECA ODBORA V GORIC! Rjbijevi ^ a , ^ Občina naročila strokovnjaku načrt za gradnjo avtoporta V industrijski coni iščejo zemljišča za gradnjo večje tovarne Izdelava podrobnih načrtov v okviru regulacijskega načrta Občinski odbor v Gorici je na svoji .zadnji seji sprejel predlog odbornika za javna dela Agatija, da se da nalog inž. Rusconi - Geriči, da izdela podrobni načrt za goriški avtoporto. O tem vprašanju smo že večkrat pisali, omenjenemu inženirju ie pred časom že trgovinska zbornica dala nalog izdelati idejni osnutek za to važno infrastrukturo. Inž. Rusconi - Geriči .je že sodeloval pri načrtovanju podobnih naprav v raznih krajih države in zaradi tega so v Gorici prepričani, da bo načrt za goriški avtoporto dobro izdelan. Treba pa bo seveda ne le z načrtom marveč Jarc je nato predlagal, da bi se lahko slovenski državljani posluževali slovenskega jezika v odnosih s pokrajinsko upravo, da bi namestili na pokrajinskih cestah slovenske napisne table, da bi se čimjprej zgradil slovenski šolski center. V imenu socialistične stranke je govoril podpredsednik Marko Wal-tritsch. V uvodu je dejal, da govorimo o nerešenih problemih slovenske manjšine ob 30-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte, ki je takrat združila okrog sebe vse Slovence, ne glede na teritorialno pripadnost, ob 100-letnici ustanovitve goriškega lista Soča, ki je aktivno pomagal k narodni prebuditvi goriških Slovencev, ob 26-letnici zmagovitega zaključka osvobodilne borbe, v kateri so sodelovali vsi goriški Slovenci. Pravice zastopstva Slovencev si ne more lastiti nobena stranka, te so stvar vseh, ki Slovence upravičeno zastopajo. Zaradi tega mora biti govorica o slovenskih vprašanjih enotna. Slovenci v Italiji zahtevamo to kar že zdavnaj imajo Francozi v Valdaosti in Nemci v Južni Tirolski, je dejal Waltritsch. Uresničitev teh naših zahtev ne bo prizadela nikogar. Zaradi tega je treba nehati z diskriminacijo, ki še velja ponekod (s tem v zvezi je omenil prepočasno uveljavljanje zakona o šolstvu ter neljub dogodek, do katerega je prišla na odbojkarski tekmi med Domom in Mladostjo). Spremenjenim mednarodnim odnosom in stališča socialistov je pripisal vstop prvega Slovenca Hreščaka v tržaški občinski odbor ter uspeh pri publicizariji tržaškega gledališča. S tem v zvezi naj bi se tudi goriške kraievne uprave ori-družile društvu Slovensko gledališče. Waltritsch je nato obrazložil zah teve vsebovane v skupni decembrski spomenici Colombu in predlagal resolucijo v kateri se med drugim zahteva podpora goriške pokrajinske uprave tej resoluciji. Predlagal je konferenco o vprašanjih slovenske manjšine, na kateri bi politični, kulturno - prosvet- iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiumminiuiiiiiiuuiiiiiiiiiuiiiiinMHiiiMiiumiHiuiiiiMHiiniiti JUTRI OTVORITEV ESP0MEG0 GLAVNE IN OKVIRNE PRIREDITVE OD 30. APRILA DO 9. MAJA Pri otvoritvi bo prisoten podminister Toros - Konference in okrogle mize na Goriškem gradu in v trgovinski zbornici Na treh razstaviščih za mednarod-1 no blagovno razstavo treh dežel, ki j kaitero narašča zanimanje ne samo med upravitelji in gospodarskimi krogi, ampak tudi med širokim občinstvom to in onstran meje. O-menili smo tudi vrsto vzporednih manifestacij in konferenc, ki so s tem v zvezi. Danes navajamo spodaj celoten program teh manifestacij: V petek, 30. aprila ob 11. uri uradna otvoritev v telovadnici v dolini K orna ob prisotnosti podministra za delo Maria Torosa. Popoldne ob 17. uri na Goriškem gradu okrogla miza na temo »Vino v restavraciji*. V soboto, 1. maja ob 20.30 v dolini Koma varietejska predstava z mimom TV Francom Tosijem; poje Germana Caroli z ansamblom Gio-vanni Fenati. V nedeljo, 2. maja ob 10. uri v do lini Koma »Vsi slikarji* — ex tempere za šolarje do 12 let starosti na temo »Blagovna razstava v Gorici*. Papir in čopiče dobijo tekmovalci tam brezplačno. Dne 6. maja ob 20.30 v dolini Kor-na »Mednarodna folklora* s folklornimi skupinami iz Ločnika, Marolt (iz Ljubljane) in Edelweiss (iz Celovca). Dne 8. maja ob 21. uri v telovadnici UGG boksarsko srečanje treh dežel: Furlanija - Julijska krajina, Slovenija in Koroška. V nedeljo, 9. maja ob 15.30 dolina Koma: Modna otroška revija, Srečanje pobral imskih mest Občinska uprava nizozemskega mesta Venlo, ki je pobrateno z Go rico, je povabila predstavništvi iz Gorice in Celovca na srečanje po bra ti roških mest, ki bo jutri, 30. aprila v Venlu ob prisotnosti tamkajšnjega mestnega sveta. V goriški delegaciji za to svečanost so župan Martina, podžupan Rovis in odbornika Moise in Ciuffarin. M> izvija, ki jo priredi trgovina L. KoJČJAi Danes v Gorici seja letališkega konzorcija Danes popoldne ob 15.30 bo na go-riškem županstvu seja upravnega sveta konzorcija letališča Ronke. V tem konzorciju so včlanjene krajevne uprave iz vse naše dežele. Predsednik Fenrari bo prebral poročilo o delovanju konzorcija. Razpravljali bodo tudi o proračunu. Gradnja kanalizacije v severnem delu Gorice Goriški župan sporoča, da so zaradi nekih tehničnih težav za krajšo dobo odložili začetek kanaliza oljskih del v Ul. Cipriani. Nadalje sporoča, da bodo začeli s kanalizacijskimi deli v severnem delu Gorice. Zaradi tega bodo od 29. aprila dalje zaprte za promet naslednje ulice: Luzzatto, Caprin, Foscolo, Montesanto (odsek od Ul. Foscolo do kazermet). s kasnejšo izvedbo del pohiteti, da nas kdo drug ne prehiti. Omenjena seja občinskega odbora je bila skoro v celoti posvečena javnim delom. Nekaterim goriškim inženirjem so dali nalog izdelati podrobne načrte v okviru regulacijskega načrta. S tem se ta začenja praktično izvajati. Govora je bilo tudi o gradnjah ljudskih stanovanj, za katera mora občina priskrbeti zemljišča. Prav tako so govorili tudi o neki veliki temami, ki bi jo lahko zgradili v Gorici; za gradnjo te tovarne pa je treba dobiti primerno zemljišče v indu strijski coni. Urnik trgovin za prvomajske pratike Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da velja za prvomajske praznike za trgovine na Goriškem naslednji umik: V petek, 30. aprila: mesnice bodo odprte tudi popoldne; pekarne in mlekarne bodo razdelile blago tudi za naslednji dam; zato bodo peki napravili dvojno peko kruha. V soboto, 1. maja: vse trgovine brez Izjeme bodo zaprte ves dan. V nedeljo, 2. maja: trgovine bodo ves dan zaprte z lijemo pekam ln mlekarn, ld bodo odprte v dopoldanskih urah. Dežurna cvetličarna je Goriam v Ul. Garibaldi. Mesnice bodo obratovale od 7. do 11. ure. Ribijevi avtobusi bodo opravljali za praznike 1. in 2. maja naslednje avtobusne vožnje: V soboto, 1. maja: Gorica — Milan vozi samo avtobus iz Milana v Gorico. Gorica — Gradež: vozijo po nedeljskem voznem redu. Gorica — Gradiška Tržič: vozijo po nedeljskem voznem redu tete vožnje: iz Gorice ob 8., 12.30, 15., 19. url; lz Tržiča ob 9., 13.30, 16., 20.15. Gradež — Trst: velja nedeljski vozni red. V nedeljo, 2. maja: Gorica • Milan vozi samo lz Gorice. Vse ostale proge obratujejo po nedeljskem voznem redu. Poletni umik bencinarjcv in jestvinarjev Bencinske črpalke bodo 1. maja uvedle poletni umik, ki je naslednji: črpalke bodo poslovale od 7. do 13 ln od 15. do 21. ure. Črpalke, ki Imajo dovoljenje za nočno poslovanje, bodo začele obratovati ob 23 uri. Od prvega maja bo veljal poletni umik tudi za trgovine jestvin, ki bodo obratovale od 8. do 13. ure in od 16.30 do 19.30. 7 nani) iz Gorice; sodeluje ________ bel »I dogs*. poje Cinzia Borghe-se. Sledi nagrajevanje zmagovalcev za Ex tempore. Med trajanjem razstav in sejma bodo na sedežu trgovinske zbornice v Gorici tudi zborovanja na katerih bodo obravnavali naslednje argumente: obmejna blagovna izmenjava; infrastrukturni problemi dežele Furlanije - Julijske krajine v o-kviru razvoja mednarodnega prometa; iegledi sodelovanja med zadrugami treh sosednjih dežel; vinifikacija belega grozdja. Predsednik prosvetnega društva »Olon Župančič« Danilo Nanut govori na trgu v Stundrežu Trgovinska zbornica v Gorici spo roča, da bodo 2. maja začeli z razdeljevanjem drugega obroka sladkorja in kave proste cone, in sicer; SLADKOR: po 3 kg na osebo za Gorico in Sovodnje na odrezek št. 47 živilske nakaznice. Po 2 kg na osebo za ostale občine na Goriškem na odrezek št. 51. KAVA: po 600 g na osebo v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 48; po 440 g surove kave po ostalih občinah na Goriškem na odrezek št. 52. Od 5. maja dalje bodo začeli razdeljevati iisto blago tudi za skupnosti. V nastopnih dveh mesecih bodo tudi nadaljevali z razdeljevanjem masla, in sicer po 350 g mesečno na osebo na odrezek št. 7 (za maj) in št. 8 (za junij). Te odrezke ie treba izročiti grosistom mesečno, kot v prejšnjih mesecih. Slikarska tekma med šolarji Med okvirnimi prireditvami goriškega mednarodnega sejma bodo priredili tu ex tempore slikarsko tekmo, ki je rezervirana za učence šol v starosti do 12 let. Tekmovanje bo v nedeljo 2. maja z začetkom ob 10. uri. Za udeležence ni potreben predhoden vpis in je dovolj da se tek Kratke iz Tržiča Karabinjerji so prejšnjo noč našli ležečega na tleh v Ul. Fratelli Ros-selli v Tržiču 27 letnega Ezia Uhana. Bil je precej vinjen. Zato so ga aretirali. Liliaino Kavs iz Ul. Cascate 2 v Ronkah so sprejeli v tržiško bolnišnico, ker se je ranila pri padcu s kolesom. Ozdravela bo v petnajstih dneh. Da bi se izognil psom je Roberto Trevisan 'iz Turriaca zašel z moto ciklom s ceste. V tržiški bolnišnici se bo zdravil 15 dni. Natečaj za 2349 profesorskih mest V uradnem listu št. 94 od 16. aprila je razpisan natečaj za 2349 službenih mest na višjih srednjih šolah, v smislu odloka šolskega ministra od 30. junija lani. •z goriške bolnišnice Pomoči nekaj pred 3. uro so včeraj nudili prvo pomoč 19-letnemu zidarju Evgenu Miklušu iz štever-jana, Sčedno 8, ki je dobil okrog 1 ure po polnoči telesne poškodbe pri prometni nesreči na drugi strani meje. Zdravniki so mu ugotovili manjše poškodbe nad desnem očesom. Okreval bo v 5 dneh. Včeraj popoldne pa so nudili prvo pomoč tudi triletnemu Elgiju Creglia iz Gorice, na Travniku 46, ki ga je od strani nalahno zadel neki avto ter ga odrgnil na levem licu. Okreval bo v nekaj dneh. Tretje predavanje o spolni vzgoji ..wu-.ii . ^iu ... j- uu v v,, j ua sc kk Danes, v četrtek oo 18. uri bo v movalci zglasijo ob določeni uri zp mali dvorani tretje predavanje o tekmo: tudi papir in čopiče bodo .polni vzgoji. Govoril bo prof. Ca- SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA V petek, 30. aprila ob 15.30 ln 18. uri v Katoliškem domu v GORICI GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Wilhelm Busch CIPEK IN CAPEK (zgodba o dveh malopridnih dečkih) Umik odhodov avtobusov Avtobus št. 1: Doberdob ob 14.45. Avtobus St. 2: Jemlje ob 14.45, Dol 14.55, Rupa ob 15. Avtobus št. 3: Vrh 14.30, Gabrje 14.45, Sovodnje ob 15. Avtobus št. 4: Steverjan ob 14.45. dali organizatorji brezplačno na raz polago. Za zmagovalce, ki jih bo izbrala ocenjevalna komisija, so določene lepe nagrade. letti iz Mester, ki je pokrovitelj celotnega ciklusa predavanj, in s' ar o temi »Spolna vzgoja v okviru i celotne vzgoje človeka*. Mali oglasi NATAKARICO za poletno sezono v Gradežu Iščemo. Odlični pogoji. Javite se: hotel Vlila Vera, Ul. M. Polo. 4 v Gradežu. VERDI 17.15 — zadnja 22.: »Koroma 22». M. Bolsan in Orson Wei-les. Ameriški klmetmaskop v bar vah. Mladini pod 18. letom pre povedan. CURSO 17.15—22.00: «Latitudine ze ro», J. Cotten ln P. Medina; ja ponskl klnemaskopskl film v bar vah. MODERN1SSIMO 17.30—22.00: «Lo vuole lu!.. lo vuoite lel«, L. Lin dovna ln R. Garrone; italijauisk. film v bavrah. V1TTORIA 17.15—21.30: «Una messa per Dracula#, C. Lee ln L. Hay den; angleški film v barvah, mla dim pod 18. letom prepovedan CENTRALE 17.15—22.00: «Fer gra zla rloevuta«, Nino Manfredi, T. Bocoarda. Ital. barvni film. tržiti AZZURRO 21.00: Koncert pevskega zbora lz Rupe. EXCELSIOR 16.00, zadnja 22.: «La figlia dl Ryan» R. Mitehium, T. Hovard. Barvni film: PRINCIPE 17.30, zadnja 22.: «Luna 02», J. Oslov, K. Woon. Barvni film. Vodo Gorica SOČA (Nova Gorica): «Asterik ga], skl junak«, francoski barvni Ulm ob 18 in 20. SVOBODA: »Nepremagani«, ameriški barvni film — ob 18. ln 20. RENČE: »Silvija in ljubezen«, Italijanski barvni film — ob 19.30 DESKLE: «Angell brez raja«, Italijanski barvna film — ob 19.30. ŠEMPAS: «2tvljenje v dvoje«, nemški barvni film — ob 19.30. KANAL: «Teator smrti«, nemški barvni film — ob 19.30. PRVACINA: »Drevo spoznanja«, nemški barvni ftlm — ob 19.30. OEZURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna DTJdUne, P.S Francesco 5. tel. 2124 K TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna dr Olivetti. Ul 1 magglo 94; tel. 73-328. Partizani in aktivisti NOB: spotmite se Cerknega ! OB TRIDESETLETNICI USTANOVITVE O F Vilhar in Klun sta bila nagrajena za svoje delo Med tremi nagrajenimi deli je tudi delo «Narodno-osvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki» V nedeljo, 25. aprila so v počastitev 30-letnice Osvobodilne fronte podelili na zborovanju v Velikih iMščah na Dolenjskem tradicionalne nagrade OF za najboljša literarna dela o osvobodilnem boju. Nagrade so dobile avtorice zbornika «Slovenke v NOB*, nadalje Črtomir Šinkovec za «Par-tizanske ljudske pesmi* ter Srečko Vilhar in Albert Klun za svoje delo «Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki*. To je drugo priznanje tema dvema avtorjema za njuno delo na področju zgodovine NOB (lansko leto sta dobila nagrado vstaje slovenskega naroda za knjigo tNarodno-osvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki, in v južni Franciji*). Podelitvi nagrad so prisostvovali tudi številni predstavniki druž-beno-političnega življenja SR Slovenije, med njimi Josip Vidmar, prvi komandant partizanske vojske Slovenije Franc Leskošek — Luka, predsednik RO ZZB NOV Janko Rudolf, predstavnik CK ZKS Janez Hočevar itd. Prav tako so se množičnega zborovanja udeležili predstavniki partizanskih brigad ter enote teritorialne obrambe. V zadnjih nekaj letih sta Vilhar in Klun objavila že tri skupna dela: Prva ir. druga prekomorska brigada (Nova Gorica 1967), Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji. Korziki in v južni Franciji (Nova Garica 1969) in Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki (Ljubljana 1970). Vse omenjene knjige so izšle v znani zbirki knjižnica NOV in POS, ki jo ureja komisija za zgodovino pri RO ZZB NOV Slovenije. Avtorja sta se tudi tu oprla na kopico arhivskih dokumentov, pričevanj in spominov preživelih borcev v Afriki, Grčiji in Albaniji. Knjiga prinaša tudi fotografije, skice in fotokopije dokumentov ter sezname različnih skupin, kakor tudi sezname imen in krajev, omenjenih v knjigi, ter spremno besedo. Celotno gradivo sta avtorja razporedila v devet samostojnih poglavij, pri čemer pa sta naletela na določene ovire, saj je bilo težko uskladiti kronološki kriterij z geografskimi, obojemu pa poiskati vzročno zvezo. Toda tudi tej težavi sta se izognila in napisala knjigo z velikim posluhom za zgodovinske fakte, kakor tudi za doživljajske orise posameznih dogodkov. Tako sta avtorja najprej prikazala usodo Primorcev in Istranov v italijanskih kolonijah pred drugo svetovno vojno, poraz fašistične Italije, prikazala odisejado naših ljudi, ki so se po porazu italijanske vojske, v sestavi katere so bili kot italijanski državljani, znašli v Grčiji. Albaniji in Makedoniji. Posebno pozornost sta pisca posvetila našim ljudem, ki so se tedaj znašli na Bližnjem vzhodu ter načrtom jugoslovanske begunske vlade, dalje narodnoosvobodilnemu boju Primorcev in Istranov v Alžiriji in njihovemu položaju v ameriških ujetniških taboriščih. Obširno pa sta avtorja spregovorila tudi o uporu Primorcev in Istranov v kraljevi vojski ter obravnavala njihovo vključitev v NOV Jugoslavije ter končno pot k zmagi. Knjiga prinaša tako nove poglede v novejše zgodovinopisje, saj sta avtorja rešila pred pozabo pomembno poglavje iz boja primorskega ljudstva. Z občudovanja vredno voljo sta avtorja prikazala v tej knjigi nekatere stvari, ki vzbujajo naše začudenje. Tako spoznamo, da so se znašli Primorci celo med makedonskimi in albanskimi partizani, kjer so imeli svojo četo tPrimorje*. Zelo zanimiva pa je tudi zgodba o španskih borcih Ukmarju, Barontiniju in Rolli, ki so organizirali odporniško gibanje v Etiopiji: pretresljivo pa je poglavje o nemškem pokolu v Kefalo-rtiji, kjer je padlo tudi mnogo naših ljudi. Osrednji del njune knjige pa je vsekakor posvečen tistim Primorcem, ki so se znašli v britanskih ■ujetniških taboriščih na Bližnjem vzhodu. Te ljudi je skušala jugoslovanska begunska vlada za vsako ceno pridobiti zase in iz njih formirati svojo vojsko, s katero bi se pred svetom izkazovala kot polnomočna vlada s svojo vojsko v tujini. Toda samoiniciativni odpor naših ljudi proti kraljevim oficirjem in javno opredeljevanje za Tita je tak poskus popolnoma onemogočil. Vse to je prekrižalo račune begunski vladi, kakor tudi zahodnim zaveznikom, ki so na to potezo gledali s simpatijo. Od tod dalje je bil samo še korak v popolno vključitev naših ljudi v partizanske vrste, ki so se formirale preko morja in ki jih danes poznamo pod imenom. prekomorci. Le-ti pa so v zaključnih operacijah proti sovražniku v domovini odigrali v sklopu IV. armade odločilno vlogo. Vilhar in Klun sta s to knjigo osvetlila nova področja v novejši zgodovini, dokazala, da se je narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov odvijal tudi daleč od ožje domovine, da je imel ta boj daljnosežen političen in vojaški pomen in končno, da je bil po svoji razsežnosti enkraten. Objavljeno gradivo je tako dragocen prispevek k spoznavanju zgodovine Primorske in Istre. JOŽE A. HOČEVAR POSLEDICE DISKRIMINACIJE NA GRADIŠČANSKEM Nenehno padanje števila hrvaških šolskih otrok V šolskem letu 1967-68 je bilo 3.227 hrvaških otrok, v letošnjem letu jih je komaj 2.930 - Gre samo za obvezne osnovne, državne in privatne glavne šole ter za politehniški tečaj, na katerih imajo po tri ure na teden hrvaščine »Hrvatske novine*, glasilo gradiščanskih Hrvatov, je v svoji številki od 17. t.m. prineslo na prvi strani daljši članek z naslovom »Črv v jabolku*. V članku pisec najprej govori o jabolku, ki je na zunaj lepo, ki pa krije v sebi črva, ki ga razjeda, nato nadaljuje: »V našem narodnem jabolku prav tako nevidno in neprestano, zato pa bolj tragično in bolj daljnosežno ne razjeda samo en črv, pač pa grizejo številni črvi. Vsi ti črvi imajo en in edini cilj, našo čimprejšnjo raznaroditev. Smrt, ki nam grozi s te strani, je toliko bolj nevarna, ker se od zunaj ne vidi, ki pa je vendarle premiš- ljena in so si jo zamislili tisti, proti katerim smo se morali boriti v preteklih stoletjih. Kolikor ne pride do izdatnejše pomoči, potem zares zbogom naše narodno jabolko, potem bodo črvi zares slavili svojo žalostno zmago...* »Da gornje vrstice, — nadaljuje list — niso nikakršna pretirana izmišljotina, pač pa žalostna resnica, najbolje pričajo same uradne številke šolskega oddelka pri deželni vladi. Eden najnevarnejših črvov razjeda naše najbolj občutljivo narodno jabolko — šolo. Nekaj podatkov: v šolskem letu 1967-1968 je znašalo skupno število naših šolskih otrok v obveznih šolah AMERIŠKI ČASTNIKI 0 «UMAZANI» VOJNI JETNIKE SO METAU IZ HELIKOPTERJEV Če dekle ni hotelo izdati, so spustili vanjo električni tok WASHINGTON, 28. — Med a-meriškimi ljudmi se vest vedno bolj prebuja. Množice, ki se zavzemajo za mir na svetu in za konec »umazane* vojne, so vedno večje. Poprečni Američan tako rekoč nagonsko čuti, da dela vietnamskemu ljudstvu velikansko krivico, tudi če nima uniforme na sebi, tudi če pozna Vietnam le iz dnevnih poročil. Vedno več je namreč pričanj o tem, kako nečloveško je ravnanje ameriških sil v Indokini. Posebna komisija poslanske zbornice namerava začeti uradno akcijo za razčiščenje vprašanja o ameriških vojnih zločinih v Vietnamu. In ta komisija zbira podatke o početju a-meriške vojske v Vietnamu. Verjetno gre za ublažitev poraznega vtisa, ki so ga imele nekatere izjave ob sojenju ameriškemu poročniku Calleyu, ki je vodil akcijo v vasi My La j, ko so ameriški vojaki pobili več sto starčkov, žensk in otrok. Ob tej priložnosti je več bivših ameriških vojakov v Vietnamu izjavilo, da je bilo v Vietnamu veliko primerov, kakršen je bil primer My Laj. Sedaj sta pred omenjeno zborniško komisijo dala svoje izjave dva ameriška častnika, ki sta tudi bila v Vietnamu. Član ameriške vojaške obveščevalne službe Michael Yhl je pred komisijo poslanske zbornice izjavil, da je sam prisostvoval mučenju vietnamskega dekleta, ki so iz nje izsiljevali vesti s tem, da so uporabljali električni tok. Michael Yhl je izjavil, da so a-meriški vojaki, člani obveščevalne službe v Vietnamu, uporabili vojaški poljski telefon za mučenje in izsiljevanje ujetih Vietnamcev. Z električnimi sunki so mučili jetnike in sam je prisostvoval mučenju vietnamskega dekleta. cVsakokrat ko je dekle — je rekel Michael Yhl — odgovorilo negativno, so izpustili vanjo električni tok*. Yhl je tudi rekel, da v primerih, če mučenje ni zaleglo, «so jetnike ali do nezavesti premlatili, ali pa jih tudi ubili*. Izjave, ki jih je dal Michael Yhl, je potrdil tudi Kenneth Osborn, ki je tudi služil v Vietnamu. Michael Yhl je skušal opravičiti početje ameriških vojakov in častnikov s tem, da so ti v Vietnamu pod mučnim vtisom, ker so jih doma duševno pripravili kot da gredo med zaveznike, dejansko pa pridejo v okolje, kjer jim je vse sovražno. Glede tega je Yhl dobesedno rekel: Mislim, da vtepejo ameriškemu vojaku to v glavo tako, da v Vietnamu ne najde prave meje med sovražnikom in prijateljem Steve Noetzel, 30-letni bivši vojak »izbrane* vojske »zelenih baret*, ki je zaposlen sedaj pri neki telefonski družbi, je pred komisijo poslanske zbornice pripovedoval o tem, kako so metali ujetnike vietnamske osvobodilne vojske s helikopterjev. Noetzel je izjavil, da je bil sam na nekem oboroženem helikopterju, ki je spremljal dva druga helikopterja, na katerih je bilo po osem vietnamskih ujetnikov. Ko so pristali, so z obeh helikopterjev, na katerih bi moralo biti 16 ujetnikov, stopili samo štirje ujetniki. Isti človek je izjavil, da je po pristanku treh helikopterjev prišel na kraj tudi neki ameriški polkovnik, ki je vedel za vse, kar se je zgodilo, NOVA ZOBOZDRAVNIŠKA TEHNIKA IMPLANTACIJA ZOB V ČELJUST Na osnovo treh tantalovih igel se pričvrsti zob - Cena zoba je 100 tisoč Ur - Ni malo, pa tudi ne veliko V začetku letošnjega leta je neki znan zobozdravnik odprl v nekem velikem italijanskem mestu svoj — center za implantacijo. Dejansko gre za veliko zobno ambulanto, v kateri more človek z globokim žepom priti ponovno do zob, če so mu njegovi izpadli. Toda to more človek doseči tudi pri vsakem poštenem zobozdravniku, bo kdo rekel. Ne, v tej zobni ambulanti človeku brez zob ne delajo navadnih protez, pač pa mu zobe vsajajo v čeljust. Že pred nekaj leti se je veliko govorilo in pisalo o odkritju francoskega zdravnika dr. Jacquesa Shaloma, enega izmed pionirjev implantologije, nove metode v zo-bozdravništvu, ki temelji na pri-sajanju zob s pomočjo kovinskih •iiimiiiiimniuiimimHiiimiiiiimimmiiiiiiiiimiMHuiiiiHiimiiiiMiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii | IZ UMETNOSTNIH GALERIJ | Žerjal je razstavil v Tržaški knjigarni Tržaška knjigama je v zadnjem času postala kulturno pomembna tudi po prirejanju razstav naših slikarjev. Prenovljena in povečana je trenutno edino naši javnosti dostopnejše razstamšče, ki jo neposredno seznanja z razvojem zamejskega slikarstva. Tam so se zvrstile že *azne razstave mlajših likovnikov. To pot pa tam prikazuje svoja grafična dela Edvard Žerjal iz Trsta, ki sicer študira biologijo na tukajšnji visoki šoli. Znan nam je že z raznih ex tempore tekmovanj in skupnih razstav, kjer je prikazoval barvne linoreze. Ne zanima ga pa grafika v čmo-belih tiskih, ker, kot vsi mladi, išče novih izraznih poti s povečano barvnostjo in z vnašanjem otipljivih nadvižnosti belin. Tak je v tu razstavljenih ena-čicah list 'lAntares* s strogo izvedenostjo. Nenavadna imena zvezd zasledimo tudi v drugih listih, obogatenih z zapleteno znakov-nostjo znamenj abstraktnega videza. Zaradi enega teh znakov, ga kritika pogrešno vzporeja z znamenitim Capogrossijem. Ni pa do njega Žerjal dospel slučajno ker je to v resnici likovni odraz iz slikarjevega študija biologije, znak prvinske bistvenosti delitve celičnih kromosonov. Prav zato, za nas janthstični svet Žerjalovih znamenj in znakov, le-ta zanj poseduje vse okolnosti neposredno intimne izpovedi tudi v znanstveno delo usmerjenega slikarja. Podaja pa to v širšem loku, ki zajema tako mikro kot makrokoz-mos. Čeprav je iz Žerjala prof. Černigoj izoblikoval zanimivega grafika, ki še vedno obiskuje njegovo šolo, pa pronica iz njega močno, čisto slikarsko občutje, ki se kaže v ljubezni do barv in izstopa na razstavi v prepričljivi jasnosti. Odlična sta v tem pogledu dva odtisa, ki pa sta enkratna, neponovljiva izvirnika. Sta to tista z oznakama J 0570 lin M 0171. V njih tudi desetkratni odtisi istega linoreza, vendar pa vsakokrat drw gače in ne povsod enakomerno obarvanega, povzročajo čudovite lepotne učinke in dragoceni videz dodelanosti prave podobe. Istočasno s to razstavo je Žerjal razstavljal tudi v Kopru na prikazu Černigojeve šole in pa v Gorici z novo skupino z tGrupo U», kar je gotovo povečalo zanimanje javnosti za njegovo grafično dejavnost. MILKO BAMBIČ igel, ki v določenem smislu nadomeščajo zobno korenino. Igle so iz tantala, od 3 do 4 cm dolge, debele pa nekaj več kot milimeter. Tantal je metal, ki ne reagira na kisline in ki ga organizem dobro prenaša. Gre za kovino, ki se uporablja tudi v drugih primerih, kjer se vežejo polomljene kosti. In v čem je nova zobozdravni-ška tehnika? Tri igle iz tantala se uvrtajo v čeljust tako, da predstavljajo nekakšno trozobo osnovo in služijo kot opora za nekakšno protezo. Ta proteza se lahko dokončno pritrdi, ali pa jo je možno tudi snemati. Če se na več mestih namesti več takšnih »kore-nin*, moremo namestiti v ustih praktično vse zobovje. Prisajanje ali raje vsaditev tantalovih »korenin* je sorazmerno enostavna. Čeprav ne gre za povsem preprosto operacijo, težav ni, če se tega loti izkušen kirurg. Rentgenska fotografija točno pove, v katero smer in kako globoko je treba vsaditi iglo v čeljust, kar more storiti le dober strokovnjak. Vtem ko zabija iglo v kost, na vidi, do kod je igla prodrla, more pa to otipati. Kirurgove roke morajo »čutiti*, v katero smer in kako globoko igla prodira. To pa je, kot je rekel eden izmed strokovnjakov, šesti čut dobrega kirurga. Če pa igla ne prodira v pravo smer, se more takoj brez težav spet izpuliti in ne pusti ni-kakega sledu niti v mišičnem tkivu niti v čeljustni kosti. Intervencija ne povzroči nobenih hujših bolečin, če je človek pripravljen na to, če se pač zaveda, da je to potrebno. Končno mora strokovnjak pred začetkom vse operacije pacienta temeljito pregledati, posebno še, kako je z njegovo čeljustno kostjo. Če so ti pregledi negativni, se operacija ne bo niti začela. Človeku, ki je pristal na operacijo in so mu im-plantirali to se pravi vsadili nove zobe, bo nekaj dni «mrgolelo» po čeljustih, toda to bo kmalu minilo. Zdravniki, ki se s tem ukvarjajo, trdijo, da je tudi v tem primeru ženska boljši pacient kot moški. Verjetno igra pri tem pomembno vlogo dejstvo, da ženska bolj pazi na svojo zunanjost kot moški in je zato pripravljena tudi na ustrezno žrtev. Statistični podatki pravijo, da so doslej samo v Italiji napravili tovrstne operacije na 6 tisoč ljudeh. Kakor smo že poročali, je ob 30-letnici ustanovitve OF, bilo v nedeljo popoldne na Opčinah slavje _________ _________________, ob 26-letnlci-letnici vstaje in osvoboditve v Italiji. Slavje sta organizirala opensko p.d. «Tabor» in openska sekcija ANPI. V kulturnem programu je sodeloval tudi openski pevski zbor, ki ga vidimo na gornji sliki med pozdravom predsednika društva Rudija Vremca Pevski zbor trebenskega društva «Pr1morec» je nastopil z nizom pesnil ob spremljavi Oskarja Kjudra na harmoniko na Gradiščanskem (osnovne, državne in privatne glavne šole kot tudi politehniški tečaj) 3.227 oziroma 8,3 odst. »V šolskem letu 1968-1969 smo imeli v obveznih šolah na Gradiščanskem 3.104 otroke s hrvaškim , ezikom, to se pravi 7,9 odst. »Leto dni kasneje, to se pravi v šolskem letu 1969-1970, je znašalo število otrok s hrvaškim materinim jezikom v obveznih šolah na Gradiščanskem 3.051 oziroma 7,7 odst., v letošnjem šolskem letu, torej 1970-1971 smo padli na 2.930 oziroma na 7,5 odst. vseh šolskih otrok. »Črv torej izpodjeda, pa čeprav se ne vidi. In to strahotno izpodjeda. V istem razmerju je na Gradiščanskem naraščal odstotek šolskih otrok nemškega materinega jezika in je v šolskem letu 1967-1968 znašal 89,8 odst, leto pozneje 90,2 odst., v šolskem letu 1969- 1970 skupno 90,5 odst., v tekočem šolskem letu pa je dosegel že 91,0 odst. Število otrok z madžarskim materinim jezikom pa se je v teh štirih letih skrčilo z 1,5 na 1,2 odstotka. »Pri tem bi se moglo reči: ,Kaj pa hočejo Hrvati? Naj bodo veseli, da so se vendarle skozi 450 let mogli ohraniti. V času, ko je govor o združeni Evropi, narodne manjšine tako in tako nimajo nikakršne možnosti obstanka, nobenih izgledov za bodočnost.' To pa je povsem zgrešeno. Kjer je kjerkoli na svetu zaveden narod, čeprav je majhen, more svojim raz-naroaovalcem In tlačiteljem reči: 'Najlepša vam hvala za vaše početje.’ Kje bi našli take vole, ki bi, kot je rekel Miloradič, sami rinili v jarem? Dogaja se vedno narobe. Vsak pošten človek brani svoje. To ni nikakršen upor, to je le naša demokratična pravica. »Kar se pa tiče samega turobnega in stalnega nazadovanja števila šolskih otrok z izpovedanim hrvaških materinim jezikom, se tu morda najbolj jasno vidi, kam vodi stalna diskriminacija hrvaškega jezika v naših šoiah. Račun je tako jasen, da se da z rokami otipati: v šole je treba uvesti izjemno poučevanje v državnem jeziku, vse ostalo pa bo prišlo samo od sebe. Na ta način so bili — čeprav ne direktno, ker bi to ne bilo 'demokratično' — naši starši indirektno prisiljeni, da s svojimi otroki že od mladih nog govorijo v tistem jeziku, v katerem se vrši šolski pouk. Rezultat govori sam od sebe, kako učinkovit je ta način. Tri ure na teden za učenje hrvaškega jezika je kot tri kapljice zdravila za bolnika, ki bi potreboval na litre zdravila. Edino pravilna in res demokratična šola je tista šola, v kateri pouk upošteva enakopravnost obeh jezikov, to se pravi dvojezična šola. Da smo si ohranili svojo narodnost skozi vsa pretekla stoletja, to ni nikakršna zasluga Madžarske. Da smo danes na robu izginotja, čigava bi to mogla biti zasluga? Veliko vprašanje, kaj ne?» Bodi** Nastopil je tudi znani ansambel »Canzoniere triestino« V ponedeljek zvečer je ljubljanska televizija oddajala srečanje z ZII1 nim slovenskim revolucionarjem Tonetom Ukmarjem. Srečanje jo P*T pravil Tržačanom znani ljubljanski časnikar Igor Gruden. Na sliki v dimo Ukmarja ko odgovarja na vprašanja, ki mu jih zastavlja Gm®e hii«* OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne gradite svojega sistema poslovanja na špekulacijah. V družino bo prišlo blagostanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekdo vas bo podprl, čeprav ga za to niste prosili. Nudite vso pomoč svojcu, ki se bo znašel v zagati. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V splošnem bo dan ugoden, toda praktičnih uspehov ne bo. Obiskal vas bo star prijatelj. RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušajte skrbno prebirati svojo korespondenco, ker vam bo to prihranilo marsikatero nevšečnost. Ne kažite svoje nezaupljivosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Posvetili se boste pripravi važnega načrta za bodočnost. Na neki prireditvi bo prišlo do pomembnega srečanja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nove okoliščine vam bodo omogočile, da se boste izvlekli iz nevšečne situacije. Ne spuščajte se v čustvene pustolovščine. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V poslovnem pogledu bo dan potekal dokaj uspešno. V svojih odnosih do drage osebe ne bodite preveč zahtevni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ne izgubite duhovnega ravnovesja pred nepoštenim tekmecem. B9., bolj pomirljivi do svojih tovariš®' STRELEC (od 22.11. do 20.12.) £ v pravem času boste ugotovili' JV vas neki sodelavec goljufa. P°P° no razumevanje z drago osebo. KOZOROG (od 21.12 do 20.1) trudite se in osebno rešite neko “: likatno vprašanje. Posvetite s' prosti čas ustreznejši zabavi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) boste precej dela, ki pa ne bo ^ dilo kdove kakšnega uspeha. pogovor z nekim sosedom. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Up°r9' bite sleherno pošteno sredstvo ,j spopadu s sodelavcem, ki vas : pogubiti, čaka vas globoka rad° sta ga zgrabila in mu na hrbtu z jermenom zvezala roke. S presekane ustnice mu je čez brado polzela kri, pomešana TON E SVETINA iiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimimiimiiiii prva knjiga Vstopili so v gostilno. V pivnici je za mizo slonel pijani Grabar, z glavo naslonjeno na rokah. Lasje so mu razmršem viseli prek rok. Poleg njega je na eni strani stal kozarec rdečega vina, na desni pa Je ležala brzostrelka, obrnjena proti njim. Za pultom je stala mlada, debelušna točajka in jih zvedavo in nekam neumno gledala. Ne da bi se kdo zmenil zanjo, so ga obstopili. Perne je od jeze pobledel. Stežka se je obvladal, ko je pomislil, v kakšnih rokah so borci, ki spijo po šupah in premraženi leže po zasedah. Počakal je, če bo zaradi nastalega ropota ob vstopu Grabar dvignil glavo. Slonel je naprej in bikovski tilnik se mu je za spoznanje premaknil. Perne Je stopil k njemu, vzel njegovo brzostrelko in Jo izročil Tomu. Sele ko ga Je udaril plosko po glavi, se je zdrznil in dvignil. Razprl je motne oči in zazijal vanje. Gledal Je in nič razumel. Najbrž je mislil, da sanja. Skušal se je premakniti, pa je bil kot uročen. Perne Je vzel v roke kozarec z vinom in mu pljusknil rdečo tekočino v obraz. «Da se boš zbudil, saboter.« Rezek glas ga Je zdramil. Stegnil je roko po brzostrelki. Ker je ni bilo, je segel za pas po pištolo. Preden pa jo je roka dosegla, ga Je Poljakov udarec s pestjo v obraz podrl pod mizo. Tri cevi pa so se namerile vanj. »Dvigni se in roke kvišku!« je ukazal Perne. Pijan še od udarca se je težko dvignil. Blisk in Poljak s slino. Izpljunil je in začel protestirati in groziti, da se bo pritožil na diviziji. Major Hrast bo že pokazal, kako se ravna z oficirji. «Grabar, gestapovec si, lahko se boš zagovarjal s Hrastom vred pred vojnim sodiščem. Razkrinkana sta oba in dovolj žrtev imata na vesti,« je zaključil Perne in dal znamenje za odhod. Takrat se je Grabar zdrznil in obupano sklonil glavo. Zavedel se je, da je igra izgubljena. Ferun je prevzel poveljstvo nad bataljonom in ga odpeljal proti Cerkljanskemu vrhu. Obveščevalci pa so z ujetnikom šli proti divizijskemu štabu. Za njim pa je z brzostrelko, namerjeno v hrbet, hodil Blisk. Tomo ga je z velikim zadoščenjem vodil na vrvi kakor hudega psa. Spominjal se je na vse težave, ki sta mu jih s Hrastom pripravila v brigadi, takoj ko je prišel in še potem, ko je postal brigadni obveščevalec, če bi poslušal tadva, bi bil davno mrtev. Tako pa je preživljal težke trenutke. Sam sredi nepoznanih ljudi se je spoprijel z njima in sl priboril zaupanje v kolektivu. Neštetokrat je postavljal svoje življenje na kocko in z drznimi dejanji dokazal, da so sumi obeh oficirjev izmišljeni in zlonamerni. 24 Medtem ko so bili obveščevalci na akciji v idrijskem rudniku, sta divizijski štab in pokrajinsko vodstvo varnostne obveščevalne službe ukazala aretirati Hrasta. Komandant Lazar je odjahal z njim in nekaj spremljevalci na obmejni teren zaradi operativnih načrtov za obrambo osvobojenega ozemlja. Hrast Je bil dobro razpoložen in ni prav nič sumil, da gre v past. Se med potjo je razvijal zanimive zamisli, kako bi preslepili Nemce. Lazar mu je pritrjeval in ga pustil v upanju, da mu verjame in zaupa, čudil se je majorjevi spretni igri kakor svoji mirnosti. Zavedal se je, da bi bil Hrast, če bi le za hip sumil, za kaj gre, smrtno nevaren. Ves čas, ko so jahali v koloni drug za drugim, je pazil nanj komandantov kurir, ki je jahal tik za njim, kajti majorju je bila roka vedno blizu petelina, za pasom pa sta mu viseli dve nasekani bombi. Lazar se je oddahnil, ko ga Je z enim od kurirjev pustil v kmečki hiši z naročilom, naj počaka, da se bo kmalu vrnil. Vosovci in obveščevalci, ki so prišli ponj, so se predstavili za ljudi iz mestne komande. Major jih je ozmerjal s skrivači, ker so tako mladi in močni, pa niso v brigadi. Vodja je vzel majorjevo brzostrelko v roke in jo radovedno ogledoval. Praktično ga je že razorožil. Toda ko so mu napovedali aretacijo, Je Hrast planil pokonci, zgrabil za pištolo in če ga šest parov močnih rok ne bi vrglo ob tla, bi še streljal in pobegnil. S težavo so ga zvezali in ukrotili. še istega večera sta Perne in Blisk izvedela za vso zadevo. Prvo zaslišanje Hrasta je bilo brezuspešno. Razburjal se je nad aretacijo in vse tajil. Obnašal se Je predrzno in za vse, kar so mu očitali, valil krivdo na druge in jih obtoževal. Šele ko mu je divizijski komandant pomolil pod nos njegovo lastno poročilo za poveljstvo gestapa na Bledu, je ves zbegan rekel: ((Komedija Je končana, dobili ste igro!« Več niso mogli spraviti iz njega. Zato so čakali, kaj bo opravil Perne. Pri zaslišanju, ki ga je Perne imenoval razgovor, sta bila prisotna še Blisk in Tomo. Sedeli so vsak na svojem koncu in vznemirjeno čakali, kadili cigarete, ki so jih dobili od paznikov v rodniku, in se menili, kako ga bodo prijeli, da bi čdmveč izvedeli od njega. Ko so zaslišali težke korake po hodniku, se je Pemcu, ki je sedel za mizo, zresnil obraz in je dejal proti fantoma, ki sta bila oba radovedna, kako bodo opravili: «Zdaj bo razgovor med strokovnjaki,« sam pri sebi pa si je mislil: «Vsaka pesem se nekoč izpoje, tako se je tudi ta.» Zastavil si je vprašanje, zakaj nekaj bistvenega, morda slutimo, ne razkrijemo že prvi dan. Zdaj, ko je stv® razkrita, se čudimo, zakaj smo bili slepi za toliko znameI\ ki so nas opozarjala. Sami sebe smo prepričevali, da ne biti res, kar je danes na dlani, človek se že po naravi slepi in odvrača zlo, kot bi ga predvideval. Če je to res, I bolj nagnjen k dobremu kakor zlu. ^ Blisk je sedel k peči z listi papirja, da bi kaj pomeI1L nega zabeležil, Tomo pa k oknu, za vsak slučaj, če bi PrlS Hrastu na misel kakšna neumnost. ^ Najprej je prišel stražar, pozdravil s pestjo, za njim L so trije pripeljali Hrasta. Vstopil je s trdnim korak0 ’ širokopleč, visok, vzravnan, z gubami na debelem tih%p bled in prepaden. Stopil je pred Pernca, stisnil pete r&e& škornjev in se lahno priklonil. «Moj poklon, gospodje,« je pozdravil in obstal. Na govem obrazu je še vedno igral ponosni nasmešek, ^ preveč je bil narejen, da bi mogel zakriti skrb in Roke je imel spredaj zvezane z lisico, da so mu lahno r modrele. Na sebi je imel še vedno belo vetrovko, ki ga je vala pred nemškimi kroglami, in nemško oficirsko brez opasača. Bil je gologlav, ker so smatrali, da se ne dobi, da bi gestapovski špijon, izdajalec svojega nar0^ imel na glavi titovko. Pemcu se je zdelo, da je v teh <, odkar se nista videla, osivel nad ušesi. Skrb ga je o#t* postarala. « Tomo, ki Je sedel ob oknu, majorju ob strani, je ne^.j nameril nanj brzostrelko. Okoli ust mu je ležal smeh1J zaničevanja in prikritega zadoščenja. Drhtel je od razb«fJ nja in pričakovanja, kako se bo izteklo zaslišanje. Hrastu nihče ni odgovoril, samo gledali so ga mrko. ga je pustil nekaj časa stati brez besede, da so si nap^jj, oči nad njegovo zadrego, potem pa mu je ponudil sto1 začel razgovor v tonu, kot sta včasih razpravaljala o v01 ških stvareh in politiki. * «Kaj je s teboj, Hrast? Za nekaj dni sem šel v ŠPORT ŠPORT ŠPORT 29. aprila 1971 POLFINALE TEKMOVANJA ZA EVROPSKE POKALE Neverjeten poraz C. zvezde Juventus premagal Nemce pANATHINAIKOS — _ CRVENA ZVEZDA 3:0 (1:0) FANATHINAIKOS: Costa ntinou, «naras, Vlachos, Kapsis, Kama-Sourbis, Graimmos, Filaukuris fladjiandreou), Antoniades, Doma-*. Kaligeris (Athanassopoulos). CRVENA ZVEZDA: Dujkovič; Djo-Ji: Klenkovski: Novkovič .Bogiče vV Pavlovih; Jankovič, Ostojič, Fi-P^wč, Ačimovič, Karasi. COLI: Antiniades (2) in Kamaras. ATENE: 28. — Crvena zvezda je ^p?s nepričakovano izgubila tekmo t PAnatliinaikosom z visokim rezul-m 3:0. Obrambna taktika Jugo-,°vanov ni rodila dobrega sadu. Jv*1. so stallno napadali in ' trikrat Zvezdino obrambo. Z današ-J® zmago so se AtenČani nepriča-^ano kvalificirali v finale pokala ^opskih prvakov. JUVENTUS - KOLN 2:0 (1:01 JUVENTUS: Piloni; Spinosi, Marij p*1! Furino, Morani, Salvadore; nailer. Gmisin Anastasi, Capello, ed Radovičem in Birso, saj v Vs a.d' Nabrežinec zbral po 19 točk ki rSf*| m setu in to proti igralcu, dkivi °- nast°Pa vsaj Pet let več. 'n Fabjan n>®ta imela po-ohj/'. težav in sta' zaigrala kot Inn, ie da se Fabjan ni dovolj 4:2 2:0 SOKOL - CGS Ukmar - Renni (12, 14) Cattonar - Mameli 2:1 (-10, 14, 12) Ukmar-Fabjan - Renni-Norrito 2:0 (14, 18) Radovič - Birsa 0:2 (19, 19) Fabjan - Norrito 2:0 (14, 18) Cattonar-Radovič - Birsa-Koren 1:2 (15, -23, 15) S to tekmo je Sokol osvojil prvo mesto na lestvici, ki ga je do sedaj delil prav s svojimi včerajšnjimi nasprotniki. Ker tekme ACLI - ARAC niso odigrali, zgleda lestvica po tej tekmi tako: SOKOL 3 3 0 0 14 4 6 CGS 3 2 0 1 10 8 4 ACLI 2 0 0 2 4 8 0 ARAC 2 0 0 2 2 10 0 Zaostalo tekmo ACLI - ARAC bodo odigrali jutri, v torek pa bosta na sporedu prvi srečanji povratnega kola, in sicer: ARAC - Sokol in ACLI - CGS. S. J. 25.12 10 3 27 9 34 25 11 10 4 37 20 32 25 10 12 3 24 16 32 25 12 7 6 26 21 31 25 10 10 5 32 17 30 25 8 11 6 27 26 27 25 8 10 7 25 23 26 9 7 9 30 29 25 9 6 10 26 28 24 8 8 9 26 29 24 4 14 7 19 23 22 7 7 11 19 24 21 5 11 9 21 28 21 3 5 17 19 52 11 grah. Prvi niz je bil v začetku dokaj izenačen in samo proti koncu ima Julia nekoliko srečno roko. V naslednjem setu domačinke osvojijo samo štiri točke in za njihov tako pičli izkupiček ima največ zaslug Pavletičeva s celo serijo preciznih dolgih servisov. Nedvomno je bil najlepži, najbolj zanimiv in borben naslednji tretji set. Obe šester-ki sta se sprostili in se zagnali v boj z vso zagrizenostjo in tudi prikazana igra je bila lepa. V četrtem nizu «plave» preživljajo majh-' no krizo, ker nekoliko predolgo o-grevanje in igranje brez običajnega vmesnega predaha je bilo resnično prezahtevno. V zadnjem in odločilnem nizu se borovke po predhodni «pavzi» borijo za vsako žogo in točko in ta njihov trud ni bil zaman. Povedejo že na samem začetku in to zmagovito pot nadaljujejo vse do 15. točke. # # * BOR «B» — PRIMORJE «B» 3:0 (15:12, 15:12, 15:11) BOR: Parovel, Barazzutti, Milkovič, Nibrandt, Gabrovec, Štoka, Mer-candel, Sosiči Mesesnel, Štavar in Trošč. PRIMOREC: Kralj, G., N„ A. m I. Dragoni, Kalc, Crissani, Čuk, Bel-lina, Padovan, Milkovič in SiviU. Sodnik: Marcon; zapisnikar: Tran-quillini. Drugi ekipi Bora in Primorca sta se pomerili v prvem kolu B sku pine ženskega promocijskega pr venstva. V tem derbiju smo videli na obeh straneh mreže mlade m obetajoče odbojkarice. Vsekakor pa te njihove sposobnosti niso prišle do izraza, ker so skoraj vse začetnice in bo treba še veliko delati. Važno je, da je bil led prebit in s tem tudi trema vsakega začetnika pred prvim uradnim nastopom. Pri kazana «igra» je bila primerna starosti in igralnemu stažu nastopajočih. Odločilnega pomena so bili v tem srečanju servisi in borovke so bile nekoliko bolj zanesljive in tako slavile prvo zmago. Na igrišče je stopilo vseh 21 razpoložljivih igralk, G. P KOLESARSTVO VIGNOLA, 28. — Prvo mesto na kolesarski dirki Milan - Vignola je osvojil italijanski kolesar Marino Basso, ki je 245 km dolgo progo prevozil v času 5.10’. Vrstni red: 1. Basso Marino, 2. Sercu, 3. Sgar-bozza, 4. Van Vlieberghe, 5. Mia Torre, 6. Barras, 7. Stegmans, 8. Bosasdo, 9. Grassi, 10. Bitossi. Manzanese S. Giovanni Aquileia Cremcaffč Pieris Audax Pro Romans Mariano Fortitudo Percoto Fiumicello Palmanova Torriana Vesna Prihodnja kolo Torriana - Percoto, Aquileia - Pro Romans, Arsenale - Pieris, Palmanova - Vesna, S. Giovanni - Pro FSumicello, Manzanese - Audax, Li-bertas - Cremcaffč, Mariano - Fortitudo. 2. AMATERSKA LIGA Nadaljuje se dvoboj med Rosan-dro in ekipo iz Ronk. Na dnu lestvice pa ni nobenih sprememb, ker so vsi kandidati za izpad zgubili. Primorje je bilo v gosteh v Ron-kah. Prosečani so imeli točko že v žepu, ko je posredoval sodnik, ki je tik pred koncem nerazumljivo dosodil v korist domačinov enajstmetrovko. S tem je precej razburil duhove spremljevalcev in navijačev Primorja, ki so seveda odločno protestirali. Tudi sodnikovo poročilo je moralo biti izredno ostro: disciplinski odbor je namreč kaznoval s prepovedjo nastopa igralca Štoko do 16. 6. 1971, Clauta do 27. 5. 71, Prašlja za dve nedelji, Gčrmanija za eno nedeljo. Kaznovali so tudi spremljevalca Luxo do 18. 5. 1971, Blažona do 27. 5. ter Pavletiča do 28. 6. 1971. Te odločitve so še bolj razburile duhove na Proseku. Gotovi smo da bo pri proseških igralcih in navijačih prevladal še enkrat športni duh. Vsekakor pa je upati, da bo federacija pošiljala na tekme sodnike, ki znajo soditi objektivno in nepristransko. I benci so letošnje prvenstvo zaključili zelo uspešno, saj so se uvrstili na 4. mesto. Manj uspešna je bila enajsterica Devina, ki je tudi v zadnji tekmi podlegla proti ekipi Portuale z visokim izidom 1:4. Devinčani so se tako uvrstili na zadnje mesto na lestvici. Vesni B ni uspelo odpraviti Don Bosco. V nedeljo so bili Tržačani v prvem polčasu dvakrat uspešni. Križani so odločno odgovorili, dosegli pa so le en gol. Njihova končna uvrstitev, 13. mesto, je nekoliko slabša, kot je bilo pričakovati v začetku. IZIDI S. Canzian — Giarizzole S. Anna — Aurisina Muggesana — CRDA S. Marco — Pro Farra Itala — Turriaco Rosandra — Fogliano Ronchi — Primorje 3:0 3:2 2:1 3:0 1:1 2:1 2:1 IZIDI CMM - Primorec 1:0 Portuale — Devin 4:1 Audax - - Demacori 2:3 Don Bosco — Vesna B 2:1 Inter SS — Union 4:0 KONČNA LESTVICA CMM 18 16 2 0 51 6 34 Inter SS 18 14 2 2 31 6 30 Portuale 18 9 3 6 24 18 21 Primorec 18 7 4 7 28 15 18 Don Bosco 18 6 4 8 20 24 16 Vesna B 18 4 4 9 15 28 13 Demacori 18 3 7 8 15 34 13 Union 18 6 1 11 14 45 13 Audax 18 4 4 10 19 27 12 Devin 18 3 4 11 16 37 10 SKUPINA «0» Odigrali so 9. povratno kolo, do konca prvenstva manjkata še dve nedelji. Zarja, ki je bila v gosteh pri e-kipi Vianija je igrala le neodločeno in tako ni znala izkoristiti nedeljskega počitka Brežanov. Na lestvici imata sedaj obe ekipi enako število točk. Vse kaže, da bo potrebna še naknadna tekma med Bregom in Zarjo za določitev zmagovalca te skupine. Olimpija iz Gabrovca je doživela še en poraz. Kraševci so v nedeljo zgubili 1:4 z Libertasom s Proseka. Domačini so zmagali popolno ma zasluženo. DAVISOV POKAL Preloženo srečanje med Jugoslavijo in Anglijo ZAGREB, 28. - Teniški dvoboj med Jugoslavijo in Anglijo so odložili na jutri, kajti igrišče ni bilo uporabno zaradi dežja. Mladinske igre v Gorici Danes se prične tekmovanje v košarki. Nastopa društvo Dom z dvema ekipama. Ekipa Dom A igra ob 15.30 proti SplUgen B na igrišču na Rojcah (Campagnuzza). Ekipa Dom B pa na igrišču 9tella Mattutina proti Ar-te B ob 16. uri. PROMOCIJSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM Poraz Olympie in čista zmaga Doma OLYMPIA - KENNEDY 1:3 (11:15, 15:13, 10:15, 6:15) Do konca prvenstva D lige manj kajo samo še tri tekme in je res škoda, da 01ympia prav proti koncu popušča in po nepotrebnem zgublja dragocene točke. V nedeljo je Oljmpia igrala v A-degliaccu proti moštvu Kennedy. I-grišče na prostem in odsotnost štirih standardnih igralcev sta zakrivila poraz naših. Oljmpia mora zmagati tako vse tri preostale tekme, če hoče doseči peto mesto in z njim napredovanje v višjo ligo. Krize so predvsem krivi tolkači in podajači, Iti se več ne razumejo. Poleg tega je tudi obramba negotova, posebno pa blok. Glavna napaka 01ympine igre pa je pomanjkanje homogenosti. Posamezniki izstopajo in dobro obvladajo tehniko, manjka pa skupna i-gra. Druga velika napaka je, da se igralci ne znajo prilagoditi nasprotnikovi igri in, kljub nasvetom, osta- nejo vedno pri svojem sistemu igre. V soboto, 1. maja se bo Oljmpia srečala z Auroro iz Remanzacca. KO DOM - AUDAX 3:0 (15:2, 15:1, 15:5) DOM: Cej, Žezlin, Mušič, Černič, Devetak, Krapic, Pahor, Komel. AUDAX: DA! to, Zavedani, Mi-chelut, De Oolle, Collenz, Cunter, Tossat, Cocco, Ambrosi. Dom je v torek z lahkoto premagal ekipo Audaxa z rezultatom 3:1). Začetna postava Černič, Pahor. Mušič, Cej, Žezlin in Komel je že od vsega začetka odvzela nasprotniku vsako upanje za uspeh. V prvih dveh setih so gostje zbrali le po dve točki, kar jasno dokazuje premoč Goričanov. Le v tretjem setu je Au-daxu uspelo, da se je dokopal do petih točk, več pa ni zmogel. Prihodnjo igro bo igral Dom v četrtek, 6. maja v telovadnici ITI v Gorici. IK iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiHimniiiiiuifniuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiil TEDENSKI PREGLED Hram Izredno pestra košarkarska dejavnost Te dni na igrišču kar 12 naših ekip Kljub porazu proti Friulani, so si «plavi» zagotovili obstanek v D ligi - Zmešnjava v prvenstvu minibasketa IZIDI Roianese — C OOP Esperia — Primorje B Viani — Zarja Lib. Prosek — Olimpija Bar Veneto — Virtus 1:0 odg. 2:2 4:1 0:6 LESTVICA LESTVICA Rosandra Ronchi S. Anna Turriaco Itala Muggesana S. Marco S. Canzian Fogliano Aurisina Pro Farra Primorje CRDA Giarizzole 25 15 6 4 35 17 36 25 12 11 2 17 6 35 25 9 13 3 34 27 31 25 10 10 5 31 27 30 24 9 11 4 28 15 29 24 8 13 3 27 15 29 25 10 6 9 38 36 26 24 7 10 7 24 21 24 i 25 5 11 9 26 25 21 24 6 9 9 31 31 21 24 5 8 11'14 31 18 24 2 11 11 15 31 15 24 3 9 12 18 34 15 24 2 8 14 8 30 12 Breg Zarja Lib. Prosek Virtus- -Viani Esperia Roianese COOP Olimpija Primorje B Bar Veneto 18 13 4 1 40 12 30 18 13 4 1 43 13 30 18 11 4 3 42 14 26 ■ - 1A 3- 7-33- 24-19 19 7 5 7 15 19 19 17 8 2 7 27 21 18 18 8 -3 7 21 21 18 19 5 3 11 29 37 13 18 5 2 11 22 35 12 17 3 4 10 22 36 10 18 0 2 16 12 64 2 Prihodnje kolo (zaostale tekme) Primorje - Giarizzole, CRDA -Aurisina, Itala - Muggesana, Pro Farra - S. Canzian. 3. AMATERSKA LIGA SKUPINA «N« Z nedeljskim zavrtljajem se je zaključilo prvenstvo v tej skupini. Prvo mesto je osvojila ekipa CMM, ki bo prihodnje leto igrala v 2. amaterski ligi. Nedeljski nasprotnik te ekipe je bila enajsterica Primorca ki je v zadnjih tekmah žela dokajšne u-spehe. Tudi proti prvemu z lestvice Trebenci niso odpovedali, z nekoliko več športne sreče bi celo lahko iztrgali dragoceno točko. Tre- Prihodnje kolo Roianese - Bar Veneto, Virtus -Lib. Prosek, Viani - Esperia, Primorje B - Zarja, Breg - Olimpija. B. R. 3. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM IZIDI Sudest — Lib. Capriva 3:3 Sovodnje — Juventina 0:1 Azzurra — Pro Goriaia B 0:12 Brazzanese — S. Lorenzo 2:2 Audax B — Piedimonte 2:3 Lib. Montesanto — Moraro 1:1 Počivala: Medea LESTVICA Piedimonte Moraro Juventina Pro Gorizia B San Lorenzo Medea Sovodnje Lib. Capriva Brazzanese Audax B Sudest Azzurra Lib. Montesanto 22 15 5 2 55 19 35 22 13 7 2 62 20 33 21 14 5 2 34 9 33 22 15 2 5 65 28 32 23 10 7 6 53 26 27 22 11 3 7 45 34 25 21 7 5 9 38 30 19 21 6 6 9 36 42 18 22 5 8 9 35 44 18 21 5 4 12 35 64 14 21 3 7 11 24 56 13 21 2 3 16 12 69 7 22 2 2 18 18 76 5 D. R. Takšnega pestrega udejstvovanja | naša košarka še ni imela. V nedeljah in med tednom se vrstijo prvenstva in turnirji, na katerih nastopajo naše ekipe. Kar dvanajst moštev bo te dni zaposlenih v raznih prvenstvih. D LIGA Borovi košarkarji so v nedeljo gostovali v Vidmu in so izgubili proti močni peterki Nastro Azzurro Friulana. Naši igralci pa niso razočarali in so bili vseskozi enakovreden nasprotnik domačinom. Le v končnih minutah so «plavi» popustili, kar jim je bilo usodno. Kljub temu porazu pa so borovci ohranili položaj na sredini lestvice in, kar je važno, so prvi na lestvici za disciplinski pokal. Nedvomno je to za našo peterko velik uspeh, kajti borovci so pokazali vzorno športno vedenje. To je tudi poudaril _pre3sedniK košarlčarslTe zveze v Bologni Gentilini, ki je dal borovce vsem ekipam za vzgled. «Plavi» bodo v nedeljo odigrali poslovilno tekmo v tem prvenstvu. V soboto se bodo namreč spoprijeli s tržiškim Italcantierijem, ki še ni izgubil vseh upov, da bi končal prvenstvo prvi na lestvici. Kaže namreč, da bo disciplinska komisija »vrnila* točko tržiški ekipi, ker se je ta predstavila na igrišče v Novel-lari le tri minute bolj pozno kot to predvideva pravilnik. Pravijo, da bo z. tekmo proti Boru prišlo veliko število navijačev iz Tržiča, ki bodo bodrili svoje košarkarje. Le tako bodo lahko upali na prvo mesto. Borovci pa jim bodo — seveda — skušali prekrižati račune. 10. POVRATNO KOLO Thiene - Siloplast 50:39 Friulana - Bor 64:54 Pro Pace - Don Bosco 49:39 Dukcevich - Zuccheri 50:47 Italcantieri - S. Dona 69:59 Castelfranco - Treviso 68:49 LESTVICA S. Doni 21 14 7 1461 1352 28 Italcantieri* 21 14 7 1360 1253 27 Friulana 21 13 8 1219 1153 26 Thiene 21 12 9 1229 1190 24 Siloplast 20 11 9 974 SH9 22 Pro Pace 21 11 10 1087 1135 22 Bor 21 10 11 1121 1145 20 Dukcevich 21 9 12 1021 1024 18 Castelfranco 21 9 12 1240 1252 18 Zuccheri 21 9 12 1153 1183 18 Don Bosco 20 8 12 1159 1228 16 Treviso 21 5 16 1160 1267 10 * točko manj zaradi odpovedi tekme PRIHODNJE KOLO (1. 5. 1971) Zuccheri — Friulana Thiene — Castelfranco S. Donš — Pro Pace Bor — Italcantieri Siloplast — Dukcevich Treviso — Don Bosco «PRIMA DIVISIONE« V nedeljo so borovci v prvenstvu »prirna divisione* doživeli hud poraz proti prvemu z lestvice. Poraz proti Italsidru je bil predviden, nihče pa ni mislil, da bo tako pekoč. Borovci so namreč izgubili z izidom 37:81. Naši košarkarji so .igrali zelo slabo, le Stojan Hrvatič je skušal urediti vrste svojih, a zaman. Poleg tega se je med tekmo resno poškodoval Rajmund Kralj, kar je še bolj zmedlo borovce, ki so nato še bolj popustili. Italsider je s to zmago še utrdil svoj položaj na lestvicL Zglo izenačena pa je bila tekma med Servo-lano in Lloydom. škedenjski košarkarji so namreč izgubili le z eno točko razlike. IZIDI 5. KOLA Italsider - Bor 81:37 Libertas Ts - Tricolore 40:49 Lloyd - Servolana 63:62 Počitek: Ferroviario LESTVICA Italsider 4 4 0 301 208 Servolana 5 4 1 298 231 Lloyd 4 3 1 300 254 Tricolore 4 3 1 189 178 Bor 5 2 3 211 278 Ferroviario 4 0 4 177 262 Libertas Ts 4 0 4 143 276 PRIHODNJE KOLO (2. 5.) Ferroviario — Libertas Ts Tricolore — Italsider Bor - Lloyd (11.00) Počitek: Servolana PRVENSTVO DEČKOV Nadaljuje se tudi prvenstvo dečkov. Včeraj so v dežju odigrali tekmo med Interjem 1904 in Borom A. Zmagal je Inter 1904 z 2 točki razlike. Jutri pa bo derbi med Borom B in Poletom. Tekma bo ob 16. uri na odprtem igrišču »Prvi maj». V tem prvenstvu pa bodo morali odigrati več odgodenih tekem. PRVENSTVO DEKLIC Poletovke bi morale v nedeljo i-grati proti Calza Bloch B. Naše predstavnice so tekmo zmagale z 2:0 brez borbe, ker se nasprotnice niso predstavile na igrišče. Zares čudno je, da je tako finančno moč- no in dobro organizirano društvo, kot je Calza Bloch, ne zmore dveh ekip v prvenstvu deklic. Takšno ravnanje velikega tržaškega društva ni resno. V tekmi za prvo mesto je SABA odpravila Calza Bloch A s tesnim izidom 31:28. IZIDI 3. KOLA SABA - Calza Bloch A 31:28 Calza Bloch B — Polet b.b. 0:2 Počitek: Interclub LESTVICA Calza Bloch A 3 2 1 108 66 4 SABA 2 2 0 55 38 4 Iterclub 2 1 1 27 30 2 Polet 3 1 2 22 74 2 Calza Bloch B 2 0 2 0 4 2 Calza Bloch dve točki manj zaradi odpovedi tekem. PRIHODNJE KOLO (1. 5.) Polet — Interclub (11.00) Calza Bloch B - SABA ■-Počitek:-Calza Bloch A ---- MLADINSKE IGRE Tudi v košarkarskem prvenstvu mladinskih iger ne poteka vse v najboljšem redu. Sodniki so in niso. Pridejo enostavno, ko se jim zljubi. Včeraj na primer je bila na sporedu tekma med Poletom A in Brunnerjem. Zmagal je Brunner. Sodnik pa je v dobri meri oškodoval naše predstavnike Poleg tega pa je še zapi:|iikar prisodil nekaj točk domačinom, tako da poletovci sploh ne vedo za končni izid. Skratka. velika zmešnjava Prvenstvo se bo nadaljevalo jutri. Spored. 3. POVR. KOLO (30 4.) Brunner — Mivar Polet B — SABA (17.00) MINIBASKET Delavska zbornica bo v okviru vsesplošnih manifestacij priredila tudi košarkarski turnir za najmlajše (letnika 1959 in 1960). Turnirja se bo udeležila mešana postava Bora in Poleta. Poleg naših košarkarjev bodo nastopili še košarkarji Inter* ja 1904, Servolane in Centro Adde-stramento Minibasket. SPORED: SOBOTA, 1. 5. ob 10.30 Servolana - Centro MNB ob 11.30 Inter 1904 — Bor popoldne ob 16.30 finale za 3. in 4. mesto ob 17.30 finale za l. in 2. mesto Sledilo bo nagrajevanje. Nagrade bodo dobili vsi igralci in trenerji. b. 1. nazaj, pa zvem, da si v lisicah.« ^hi rast se skušal prezirljivo nasmehniti. «Ne slepomi-*te ■ Pemc in ne nadaljujmo komedije, ki je končana! Dobili iSro, ali vam to ne zadostuje?# Ik>k]<-Seveda ne, razumljivo. Sicer pa sam vež, zakaj smo te •cali tako pozno?# je začel zasliševanje. g(>b<<^em- Izvedeli bi radi nekatere stvari in me oželi kot če se izrazim po vaše,# je dejal Hrast še nekam samo-ne da bi trendi z eno samo mišico na obrazu. In ''Tako je. Najbolje bo, če se pogovorimo kar naravnost Hi u®2 ovinkov. Manj težav za nas in zate,# je ostro pouda-pemc. v^JJ^znanja, da sem delal proti vam, mi ne bo treba iz-* s kleščami niti z Izbijanjem zob. Ne pozabi tega, Pemc, oi^.^vorlš z mrličem. To ti bo tvoje prizadevanje očitno al° in zasliševanje skrajšalo na formalnost, ki jo mo-°Praviti.» "Cinik si, Hrast. To govoriš zato, ker se zavedaš, da $3 . v gestapovskih rokah, toda kljub temu ne veš, kaj te niti ne veš, kako se boš obnašal, čeprav si sd nekaj ng < mičnih tresljajev. Ta pojav so - . , razložili s teorijo, da ima 80 o"", vseh Luninih potresov izvor *7 Istem področju; tu uhaja Iz Djl ne notranjosti med potresom plinov, ki odbijajo sončno svetinj to lesketanje pa je mogoče z Zemlje. Seveda bo za to, da teorijo prof. Lathama lahko *P*T jeli brez pridržkov potrebno še vo proučevanje površine zemeU6^ ga satelita. od Pr v8 tp Vf Si fe Pc C< «* tl Pr Vt ‘V d 0 h M Pi k, di TRENTO, 28. - V hudour# Šarca je nastala morija postrvi! P( It ginilo je več milijonov teh rib. ^ 1 je neki mehanik iz vasi Tione, leži kakih 50 km od Trenta, n®*1 j( » zlil v rečico odpadli materi®* j j ( posode za kromiranje. Ta mateh j, je vseboval visok odstotek kaliJ®v 1 ga cianida. - Največ postrvi je poginilo V j. lini Val Bel Šarca, kjer so tri ^ i bogojnice, cianid pa je zastrupil ^ di vodo v drugi dolini, kjer ie„r la reka zelo bogata z ribami-krajinski nadzorni urad za 1<>V ..: ribolov je ugotovil, da je reka. jr \ strupljena v dolžini desetih f metrov. MOSKVA, 28. - Neki ukraji"*? dnevnik je objavil vest, da j® aprila eksplozija bombe iz drj*jjj t dijaK" svetovne vojne ubila devet 1 med 12. in 13. letom starosti. Pri "5 j sreči so bili ranjeni štirje **"" dijaki. Do eksplozije je prišlo na dvoP | šču neke šole, kamor so dijak* ", I skrivaj prinesli bombo, ki so j° šli v okoliških gozdovih. .. i »Ukrajinska pravda* je spor0^ tudi, da je bomba eksplodiral® ^ dvorišču srednje šole v Minko*™' pri Harkovu in da so nastal®^, dobne nesreče tudi pri Lvovu, si, Zaporoju in na Krimu. Štirje mrtvi med ropo®1 v Argentini BUENOS AIRES, 28. - V spol*' r.._j ..iull/., ___^ in V. du med policijskimi agenti i*1 J-parji v avtobusu, ki vozi po Pjj-mestju Buenos Airesa, so umri® * ri osebe. <4 Do streljanja je prišlo nei ma; dva roparja sta naperil® t štoli, da bi ropala v avtobus**’ ( den izmed agentov «e je tega & u rial in ItnAnl niantanii D_____1 loftl V del in začel streljati. Pri tet0.„tC ubil enega roparja. Drugi zlo®"p je ustrelil dva policijska agent® f zbežal. Četrta žrtev je bil neki r nik, ki so ga ubili med strelja**^ Eksplozija na liberijski ladji SANTANDER, 28. — V prist*j šču Santamder v Španiji je - - - - jujOP* nastala huda eksplozija na ski ladji za prevažanje nafte jj niji«. Zaradi eksplozije na ladji'), so Jo popravljam v španskem stanlšču, sta dva mornarja Tako sta si dva angleška ustvarjalca mode zamislila moške kroje za letošnje poletje: na levi obleka za sprehod, na desni halja in široke hlače za plažo življenje, 25 pa je ranjenih. Zdi se, da je eksplozijo čilo uhajanje plina v prostoru. so nameščeni stroji. Takoj z® ” pa so ladjo zajeli plameni.