flFO XDL, STE7. 228
UUBUSNA, SOBOTI, 27. SEPTEMBRI 1958
DOaJOPIH
SLOVENSKI
izdaja in uska Časopisno podjetje slovenski poročevalec — Dlielltoi Radi jannuba. G-lavni tn odgovorni urednik Sergej VoSnjak. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica it. 1 In J, telefon 23-523 d« 23-526 — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica St. l-II, telefon 1-522 do 23-526	— Oglasni oddelek Ljubljana. Titova cesta 1, telefon
21-836, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — poštni predal št 29. — Žiro račun pn Komunalni banki Ljubljana štev.
SOO-7M/1-367	— Mesečna naročnina 230 din.
Sklep izvršnega komijeta CK Zveze komunistov Jugoslavije o proslavi 40-ietnice
Komunistične partije Jugoslavije
V	aprilu leta 1959 bo poteklo 40 let po ustanovitvi Socialistične delavske partije (komunistov). Z njeno ustanovitvijo si je delavski razred Jugoslavije ustvaril svojo enotno organizirano vodilno silo, ki je kasneje delala kot Komunistična partija Jugoslavije oziroma Zveza komunistov Jugoslavije. Delovanje Komunistične partije Jugoslavije kot voditeljice delavskega razreda in narodov Jugoslavije v preteklih 40 letih je bilo odločilno za usodo jugoslovanskih narodov in je z zmago socialistične revolucije označilo novo dobo njihovega razvoja.
Po taki ocenitvi pomena ustanovitve organizacije komunistov v naši državi je izvršni komite CK Zveze komunistov Jugoslavije sklenil na svoji seji 23. septembra, oa.j se v teku leta 1959 svečano proslavi 40-letnica Komunistične partije Jugoslavije.
Za organiziranje te proslave je bil sestavljen odbor za proslavo:
Josip 3roz Tito, predsednik, Bogdan Osolnik, sekretar, Djordje Andrejevic-Kun, Vladimir Bakarič, Spasenija Babovič, Anka Berus, Josip Cazi, Rodoljub Colakovič, Oskar Davičo, Stevan Doronjski, Strahil Gigov, Ivan Gošniak, Pavle Gregorič, Fadil Hodža, Blažo Jovanovič, Osman Karabegovič, Edvard Kardelj, Djuro Keroševič, Lazar Koiiševski, Nikola Kovačevič, Frane Leskošek, Psvao Lozo, Miha Marinko, Božidar Maslarič, Dušan Mngoša. Krsto Popivoda, Djuro Pucar, Dobrivoje Radosavljevič. Aleksander Eankovič, Ivan Regent, Petar Stambolič. Kista Stefanovič, Pal Šoti, Mika Tripalo, Jovan Veselinov. Veliko Vlahovič in Svetozar Vukmanovič.
OBISK NORVEŠKEGA PREMIERA E1NARA GERHARDSENA
»Mir, varnost In enakost«
so glavni cilji Norveške in Jugoslavije, je poudaril premier Gerhardsen v zdravici na slovesnem kosilu, ki mu ga je priredil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj
BEOGRAD, 26. sept. (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je danes v imenu jugoslovanske vlade priredil v prostorih zveznega izvršnega sveta slovesno kosilo na čast predsednika norveške vlade Einara Gerhardsena.
Kosila so se udeležili predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, podpredsednik izvršnega sveta Aleksander Rankovič in Rodoljub Colakovič, predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, člani zveznega izvršnega sveta in drugi. Pri kosilu so bile tudi osebnosti iz spremstva norveškega premiera ter norveški veleposlanik v Beogradu Dag Bryn in jugoslovanski veleposlanik v Oslu Vladimir Rolovič.
Med kosilom sta si podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in predsednik norveške vlade Einar Gerhardsen izmenjala zdravici. Ko je pozdravil visokega gosta in poudaril, da ima prijateljstvo med Jugoslavijo in Norveško že svojo tradicijo, je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj poudaril, da povojni odnošaji
RAZŠIRJENA SEJA REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV SLOVENIJE
Proizvajalci in komune odgovorni
za življenjsko raven
LJUBLJANA, 26. sept. Danes je bila pod predsedstvom Staneta Kavčiča razširjena seja republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, na kateri so obravnavali nekatere politične in gospodarske probleme komune. Plenuma se je udeležila tudi Olga Vrabičeva, sekretarka Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Uvodoma je Leopold Krese govoril o tistih vprašanjih, ki so v razvoju komunalnega sistema v ospredju, t. j. o vprašanjih, ki zadevajo skrb za človeka.
V	začetku svojih izvajanj je Leopold Krese opozoril r pomanjkljivo sodelovanje delovnih kolektivo z občinskimi ljudskimi odbori pri reševanju raznih gospodarskih vprašanj. Poudaril je, da nekateri občinski ljudski odbori brez predhodnega odgovora ali kakršnekoli razprave z zbori volivcev v podjetjih izdajajo razne predpise, ki v mnogih primerih niso ' skladu z načeli o skrbi za delovnega človeka. Eden izmed občinskih ljudskih odborov je na primer izdal predpis o dopolnilnem prispevku iz osebnega dohodka uslužbencev proračunskih ustanov. Prav tako izdajajo občinski ljudski -dbori razne predpise o zvišanju cen določenih komunalnih dejavnosti, pri čemer pa ne pomislijo, da s takim zviševanjem cen povišujejo mesečne izdatke družin. Da bi bile take nepravilne:ti čimprej odpravljene, je dolžnost sindikalnih organizacij doseči tak način sodelovanja med delovnimi ko-
ZleSovski i dcirji pri predsedniku republike
Beograd, 26. sept. (Tanjug). Predsednik republike je sprejel dopoldne zastopnike rudnika svinca in cinka v Zletovem * predsednikom delavskega sveta Duškom Doj-evskim na čelu. ki
so mu ob 30 letnici svojega rudnika sporočili prisrčne pozdrave vseh članov kolektiva.
Predsednik Tito se je zahvalil za pozdrave in izrazil obžalovanje. ker mu ni bilo mogoče prisostvovati tej proslavi. Ob koncu -daljšega razgovora, v katerem se je zanimal za pro-izvodnjo, delovne in življenjske pogoje delavcev, je izrekel članom delegacije svoje tople pozdrave rudarjem Zletova in želje za nadaljnje uspehe pri delu.
lektivi in občinskimi ljudskimi odbori, ki bo dvignil ugled komun in vplival na pravilen razvoj njenega gospodarstva.
Do omenjenih in podobnih nepravilnosti pride tudi zaradi tega, ker je zanemarjeno sklicevanje zborov volivcev v gospodarskih organizacijah, zaradi česar tudi delovni kolektiv ni seznanjen o vseh dejanskih dogajanjih v komuni, kar povzroča dezorientacijo in nezainteresiranost med ljudmi.
Leopold Krese je opozoril tudi na probleme v zvezi s stanovanjsko izgradnjo. Kljub temu, da se je v zadnjem času zgradilo že mnogo stanovanj, je teh glede na povečanje števila zaposlenih še vedno občutno premalo. Tudi tempo stanovanjske izgradnje je prepočasen. Glede na to je treba čimprej usposobiti industrijo za tipizirano stanovanjsko izgradnjo, v obrtništvu pa pospešiti serijsko izde-
lavo raznih obrtnih del, kot na primer oken, vrat in podobno.
Mnoge občine ne posvečajo pozornosti razvoju tiste obrti, ki je važna za potrebe družine, temveč vlagajo sredstva v velike obrtne obrate, ker so ti rentabilni.
V	zelo stvarni razpravi je sodelovalo mnogo članov plenuma. V zvezi s stanovanjsko izgradnjo so bile močno krit:zira-ne nove norme za standardizacijo stanovanj, za katero je bilo rečeno, da siromašijo stanovanja in da ne dajejo delovnemu človeku tiste udobnosti, do katere je upravičen in kar končno tudi narekuje kulturen odnos do človeka. Močno je bil naglasen tudi nepravilni odnos projektantov, ki zavzemajo monopolni položaj in zavlačujejo izdelavo načrtov, kar seveda močno po-dražuje stanovanjsko izgradnjo. Diskutanti so bili mnenja, naj projektanti izdelujejo načrte za tipizirana stanovanja, ne pa da s svojimi posebnostmi vsiljujejo drage načrte. Pri tem pa seveda ne nosijo krivdo samo projektanti, temveč investitorji sar.-i. Redki so namreč kolektivi, ki bi se uprli dragemu načrtu in ki bi "a odločno odklonili ter za-
(Nadailjevanje na 2. strani)
med obema državama temeljijo na iskrenih prijateljskih čustvih. Na tej osnovi se je razvilo plodno gospodarstvo in kulturno sodelovanje, razširili stiki med našimi mesti in se okrepile obojestranske koristne večletne politične in druge zveze.
»Zelo živo se spominjam, je nadaljeval podpredsednik Kardelj, — izčrpnih razgovorov, ki smo jih vodili z vami in vašimi sodelavci, gospod predsednik, med mojim obiskom na Norveškem. Uradni obisk zu-nanjega ministra kraljevine Norveške g. Halvarda Lange-ja v Jugoslaviji leta 1956 ter lanski obisk državnega sekretarja za zunanje zadeve FLRJ Koče Popoviča v vaši državi sta bila izraz istih želja naših vlad in narodov, da medsebojno razumevanje še bolj razvijemo in prispevamo k utrditvi miru in mednarodnemu sodelovanju nasplošno."
Ko je podpredsednik Kardelj poudaril, da je bilo mogoče doslej prebroditi mnoge krize v mednarodnem življenju po zaslugi posredovanja OZN in zavestnega napora državnikov, ie nadaljeval: .
»Toda kljub globokim aspiracijam narodov po ohranitvi miru, smo še zmeraj priče novih občasnih poslabšanj na raznih področjih sveta in v raznih sferah mednarodnih odnošajev. Prav v tem hipu smo v položaju, v katerem kaže, da se uporabljajo vse metode hladne vojne, v položaju, ki skriva številne nevarnosti za mir. To dejstvo nas skrbi, njemu moramo posvečati vso pozornost in se na vso moč truditi, da bi obvarovali in še naprej razvijali tiste pozitivne rezultate, ki so bili doseženi v smislu popuščanja mednarodne napetosti."
Ko je poudaril, da so se sodobne proizvodne sile in sredstva za uničevanje tako razvili, da je treba iz mednarodnih odnošajev odstraniti politiko sile in vmešavanja, je Edvard Kardelj dejal: »Jugoslavija je socialistična država, ki gre po svoji lastni poti notranjega družbenega razvoja. Prepričani smo, ne samo v nujnost socializma, ampak tudi v nujnost poti, po kateri gremo. No, mi ne mislimo nikomur vsiljevati svojih stališč in pogledov, kakor tudi ne dopuščamo, da bi drugi to delali z nami. Po našem mnenju pot do sodelovanja in miru ni v tem, da drug drugemu vsiljujemo svoje družbene in politične sisteme, ampak da sodelujemo tam, kjer je sodelovanje možno in nujno v inte-
Začetek razgovorov
Jiigoslcvonsko-norveški politični razgovori se bodo danes nadaljevali
 Dopoldne je norveški premier poleži! ver.ee na Hvali, popoldne pa
si je ogledal kmetijsko posestvo » Beograd«
resu ohranitve miru, pri čemer prepuščamo notranjemu družbenemu življenju narodov, da sami rešujejo lastna notranja vprašanja."
Ko je poudaril pomen politike koeksistence za reševanje mednarodnih problemov, pri čemer pripisujemo poseben pomen medsebojnim stikom odgovornih državnikov, je podpredsednik Kardelj nazdravil kralju Norveške Olaf. V
poteh kot Norveška. Zato se lahko mnenja enih in drugih
o	važnih mednarodnih vprašanjih tudi razlikujejo. »Povojna doba vas je postavljala pred številne notranje in zunanje težave, vi niste nikoli klonili pred njimi, ampak ste jih zmeraj pričakovali odločno in pogumno. Odločnost in vera v sposobnost lastnega 1 j udstva, ki ju imate, izhajata po mojem prepričanju iz zavesti, da
Politična deklaracija alžirske vlade
Kairo, 26. sept. (Tanjug! Začasna vlada alžirske repu; blike je danes objavila svoji politično deklaracijo, v k at er, izraža pripravljenost, da bi si z zastopniki francoske vladi pogajala o miroljubni rešitv alžirskega problema in o vzpostavitvi novih odnošajev med obema državama na temelju medsebojnega spoštovanja, neodvisnosti in suverenosti. Deklaracija tudi izraža odločnost alžirskega naroda, da se bo na čelu s svojo začasno vlado »bojeval do popolne narodne osvoboditve«, če bi Francija zavrnila predlog o pogajanjih. Deklaracija poziva vse naaode sveta, naj prispevajo, da bi se končala vojna v Alžiriji.
BEOGRAD, 26. sept. (Tanjug). V stavbi zveznega izvršnega
sveta so se danes začeli jugoslovansko-norveškj politični pogovori. V teh pogovorih sodelujejo z norveške strani predsednik vlade Eina.r Gerhardsen, načelnik oddelka v predsedstvu vlade Andreas Andersen, šef oddelka v ministrstvu za zunanje zadeve Oile Algard in norveški veleposlanik v Beogradu Dag Bryn.
Z jugoslovanske strani se pogovorov udeležujejo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, člana zveznega izvršnega sveta Vladimir Popovič in Slavko Komar, državni podsekretar za zunanje zadeve Srdja Priča.
DRŽAVNI OBIR V BURMI
RANGUN, 26. sept. (AF). Z nekrvavim državnim udarom je burmanska vojska nocoj zavzela v svoje roke upravo nad aržavo. Udar so izvedli hkrati po vsej državi in armada je prevzela odgovornost za red in mir po vseh večjih krajih.
Vodilni vojaški poveljniki izjavljajo, da je neka politična skupina, ki je ne omenjajo, zbirala orožje, da bi zatrla vse opozicijske skupine in si prilastila oblast v državi. Armada je pozvala prebivalce na red in mir, čeprav še ni objavila nobenega razglasa. Prometne zveze in druge komunikacije v državi delujejo normalno in armada poudarja, da je prevzela oblast samo
■ato, da b'	“r- in -?d.
Pričakujejo cla bo predsednik vlade nocoj lormalno izročil opravo armadi. Vojaški poveljniki so dali jamstva, da bodo iSročili oblast kateri koli vladi, »ki lahko jamči za blaginjo In Mmost prebivalstva«.
državni podsekretar v komiteju za zunanjo trgovino Vladimir Velebit, državni podsekretar v zveznem izvršnem
svetu Anton Vratuša in veleposlanik -Jugoslavije v Oslu Vladimir Rolovič.
Med pogovori so bila izmenjana mnenja o mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe strani, ter o nekaterih problemih iz bilateralnih odnošajev. Pogovori so potekali v duhu prisrčnosti	in medsebojnega
razumevanja. Jugoslovansko-norveški pogovori se bodo nadaljevali jutri, ko bo predsednika noverške vlade Gerhardsena sprejel pi'edsednik Tito.
Predsednik Gerhardsen se je danes dopoldne' vpisal v knjigo predsednika republike
Za njim so se vpisale tudi druge osebnosti iz njegovega spremstva.
Premier Gerhardsen je dopoldne tudi položil venec na
grob Neznanega junaka na Avali. V spominsko knjigo na
Avali je norveški premier zapisal: »V čast tistih, ki so dali vse za svojo domovino, in v upanju, da bodo prihodnjim generacijam prihranjene tak-šne žrtve«.
Soproga predsednika Gerhardsena in soproge članov
njegovega spremstva so danes dopoldne obiskale osemletko »Vožd Karadjordje«. Dlje časa so si ogledovale šolo in se pogovarjale z učitelji. Zanimale so se za jugoslovanski šolski sistem in dejavnost dečjih organizacij.
Danes popoldne si je predsednik norveške vlade Gerhardsen ogledal kmetijsko posestvo -Beograd" blizu Beo-vgrada. Najprej je s soprogo in člani spremstva obiskal kmetijsko gospodarstvo Lepušni-ca, kjer si je ogledal staje z rdečim in črno-belim danskim govedom. Tukaj si je tudi ogledal delavsko naselje in obiskal . standvanie nekega kmetijskega delavca. Na posestvu Fadinska Skela si je premier Gerhardsen ogledal polja hibridne koruze.
Včeraj so se v Beogradu začeli politični razgovori med Jugoslavijo in Norveško Jugoslovansko delegacijo vodi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, norveško pa premier
Einar Gerhardsen (dragi od desne). — Telefoto.
h krepitvi prijateljstva in sodelovanja med obema državama in predsedniku Gerhardsen u.
V	odgovoru na zdravico podpredsednika Kardelja se ie premier Gerhardsen zahvalil za povabilo, naj obišče Jugoslavijo in poudaril, da je prišel v državo, ki ima kljub zemljepisni oddaljenosti mnogo skupnega z Norveško. Obe deželi je narava obdarila z bogatimi kontrasti. Narodi ene in druge dežele so mnogo pretrpeli. Tudi zgodovina obeh dežel ima skupne poteze. Boj za narodno neodvisnost obeh dežel je trajal stoletja. »Zato je naravno
—	je nadaljeval premier Gerhardsen — da sta si takšni dve deželi blizu v gledanju na več problemov, ki so seda-šnjem položaju pereči. Narodi obeh naših dežel temeljijo svojo politiko na spoštovanju nacionalnih svoboščin, neodvisnosti in enakopravnosti med narodi. Predvsem sta usodna povezanost v vojnih letih in povojni razvoj ustvarila pogoje za vzpostavitev tako trdnih stikov, kakršni so danes med Norveško in Jugoslavijo. Herojski boj vaših partizanov pod vodstvom maršala Tita je navdihnil naše uporniško gibanje v težkih letih okupacije. Naš h aro d je z globokim spoštovanjem in občudovanjem spremljal vaš boj. Groba vojna usoda je pripeljala več tisoč jugoslovanskih državljanov tudi v našo deželo. Skoraj 2000 jih je pustilo življenja na Norveškem. Mi, Norvežani, si štejemo v veliko čast in drago obveznost, da danes skrbimo in vzdržujemo grobove naših prijateljev."
Ko je premier Gerhardsen
poudaril, da so Norvežani z velikim zanimanjem spremljali izgradnjo Jugoslavije po vojni, je dejal, da je Jugoslavija pogostokrat šla po drugih
ste si sami izvojevali svojo nacionalno svobodo." Premier Gerhardsen je dejal, da sc problemi, pred katerimi je danes svet, številni in težavni Mir, varnost in mednarodna enakopravnost so cilj tako norveške kot jugoslovanske politike. »Deloma smo šli po različnih poteh k temu skupnemu cilju. Eni in drugi želimo prispevati k mirnemu razvoju na svetu. Zato je nujno, da mi in obe naši državi — po svojih možnostih in stopnji naših vplivov — storimo -se. da bi utrdili organizacijo Združenih narodov, ki igra danes vse pomembnejšo vloge pn ohranitvi miru. Sodelovanje, ki se je na tako številnih popriščih razvilo med našima dvema državama, je lahko za zgled mednarodnega sodelovanja. Mi na Norveškem pripisujemo temu sodelovanju največji pomen. Želimo, da b: se to sodelovanje še razširilo in da bi se okrepili dobri prijateljski stiki med našima državama in narodi."
Na koncu je premier Gerhardsen nazdravil predsedniku FLRJ Titu, podpredsedniku Kardelju in prijateljstvu med ■Jugoslavijo in Norveško.
Splošna razprava o OZN
N e vv Y o r k , 26. sept. (Reuter). Generalna skupščina ZN je danes dopoldne nadaljevala razpravo o položaju v svetu.
Prvi je govoril šef iraške delegacije Hašim Džavad, ki je izjavil, da njegova država lahko igra konstruktivne)šo vlogo v OZN. ko se je osvobodila zatiranja. Podprl je boj alžirske fronte za osvoboditev in stališče Indonezije do zahodnega Iriana.
Za iraškim delegatom je govoril nizozemski zunanji minister Luns ki je obdolžil Indonezijo, da je enostransko kršila pogodbene obveznosti s tem. da je zasedla nizozemsko premoženje in -onemogočila" življenje in delo Nizozemcev v Indoneziji. Po njegovih besedah je moralo lani zapustit) Indonezijo skoraj 40.000 Nizozemcev, vrednost nizozemskega premoženja, ki ga je zasegla Indonezija, pa da znaša milijardo in 250 milijonov dolarjev. Dalje je minister Luns dejal, da je nizozemska vlada zaskrbljena zaradi nerešenih vprašanj Cipra in Alžirije, ki sta spet na dnevnem redu tega zasedanja.
MIHDI BEN BBEK1 V SARAJEVU
Sarajevo, 26. sept. (Tanjug). Predsednik ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuro Pucar je sprejel danes opoldne predsednika posvetovalne skupščine Maroka Mahdija Ben Barko in ga nato povabil na kosilo s sodelavcem Abdelahom Lauri; em.
Pri kosilu so bili tudj podpredsednik ljudske skupščine BiH Vlado Segert, ljudski poslanec Todor Vujasinovič, člana republiškega izvršnega sveta Pašga Mandič in Blažo Djurd-
čič, sekretar ljudske skupščine
BiH Boro Popovič, dalje Reis-Ul-Ulema Hadžj Sulejman efen-dija Kemura in rektor sarajevske univerze dr. Edhem Camo.
Visoki gost iz Maroka je dopoldne obiskal vrhovnega poglavarja muslimanov v Jugoslaviji Reis-Ul-Ulema Hidžj Sulejmana efendija Kemuro v islamskem starešinstvu, nat-o pa si je ogledal Begovo džamijo. Ben Barka sd je dopoldne tudi ogledal mesto in obiskal muzej Gavrila Principa.
V Alžiriji »volijo«
Pod »pokroviteljstvom« armade se je včeraj začel referendum v llžiriji
PARIZ, 26. sept. (Tanjug). Nad pol milijona francoskih vojakov v Alžiriji je od davi v izrednem stanju pripravljenosti, da bi zagotovili mirno glasovanje med ustavnim referendumom. Glasovanje se je začelo danes povsod po Alžiriji, razen v večjih mestih. Uradno so sporočili, da bodo v Alžiriji glasovali tri dni, ker bodo posebne vojaške enote z volilnimi skrijicami in z izredno močnimi vojaškimi okrepitvami hodile po alžirskih vaseh in tam pobirale od prebivalstva volilne listke.
V	Franciji se bo referendum začel šele v nedeljo. Premier de Gaulle je nocoj po radiu in televiziji zaključil predvolilni boj. ki je potekal brez večjih incidentov.
Alžirska fronta narodne osvoboditve je te dni okrecut-
la svoje akcije, medtem ko so politične skupine nadaljevale s kampanjo po radiu in plakatih. V alžirskih mestih bodo glasovali' v nedeljo kot na francoskih prekomorskih teritorijih. V volilne sezname za referendum je vpisanih
26-5 milijona Francozov, 4.2 milijona Alžircev in 13 milijonov prebivalcev prekomorskih ozemelj. Rezultati glasovanja bodo znani zgodaj v ponedeljek, 29. septembra, razen rezultatov s prekomorskih ozemelj, ki bodo prispeli pozneje v Pariz.
UEEME
Napoved za sobo-to: Sprva oblačno vreme, nato od zahoda razjasnitve. Temperature ponoči med 7 in 11, v Prekmurju 16, najvišj# dnevne okoli 18. v Primorju do M stoipinj C-
2 str. '4 SLOVENSKI POBOCEVALEC / at « — *r. septembra »n
Obsežno ideološko delo
Diskusijski večeri, seminarji in predavanja v koprskem okraju — Živahne razprave posebno med prosvetnimi delaven — Ustanovljene bodo šestmesečne politične šole
Kot drugje so od takrat še
predldgu'' 'novega programa ZKJ v okrajnem in občinskih komitejih, njihovih predavateljskih aktivih in v mnogih osnovnih organizacijah člani ZK. .razpravljali tudi v koprskem okraju. V tej razpravi je sodelovalo okrog 2500 komunistov.
Ob kongresu je program in statut v petih temah na diskusijskih večerih obdelal najprej okrajni aktiv predavateljev, nato pa se je ta aktiv lotil obsežne,.naloge, usposobiti člane občinskih predavateljskih aktivov. da bi le-ti mogli ves kongresni material temeljito obdelati s komunisti v posa-
Urbsmisti o stanovanjski skupnosti
ZAGREB, 26. sept. (Tanjug). Stanovanjska skupnost kot urbanistični element načrtnega ra zvoja mest in drugih naseljenih krajev je edini predmet dvodne vnega posvetovanja Zveze društev urbanistov Jugoslavije, kd se- je začelo dopoJdne v Zagrebu.
V svojem po-ročilu je arh. inž. Saša Sedlar izjavil da morajo urbanisti opozoriti na tiste oblike teritorialne ureditve stanovanjskih skupnosti, ki bodo najbolje ustrezale pogojem in potrebam našega socialističnega razvoja. Opozoril je na subjektivne pogoje za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti in njihovih delovnih področij. Dejal je, da delovno področje, kakršnega zastavlja načrt zakona o stanovanjskih skupnostih, ne ustreza bistvu samostojne ur-
ICcmisija FfiO za kostanj v Zagrebu
Člani mednarodne komisije FAO za kostanj, ki so prjspeli v Jugoslavijo na svoje IV. zasedanje, so v nadaljevanju svoje potj po Sloveniji obiskali kostanjeve gozdove v vasi Maline v Beli krajini in Orehovcu nad Kostanjevico. V bližina Sevnice, so si ogledali nove poizkusne nasade kitajskega kostanj a, ki ga strokovnjaki gozdnega gospodarstva preizkušajo zaradi borbe protj bolezni kostanjevega raka.
Zatem so člani komisije nadaljevali pot na Hrvatsko. V Zagrebu so začeli z delovno organizacijskim zasedanjem, ki ga bodo zaključili v Beogradu.
banistične in samoupravne enote. Proces razširjanja našega družbenega upravljanja gre po svoji Poti in je treba pričakovati, da bo postalo tudi delovno področje stanovanjske skupnosti širše.
Ko je omenil projektiranje stanovanjskih skupnosti po načrtu zakona, je dejal, da bi skupina več stanovanskih objektov z več hišnimi sveti ne bila ugoden urbanistični izraz za stanovanjsko skupnost. Razlog za to je, ker taka skupina nima dovolj vsebine, da bi mogla zbuditi največje zanimanje vseh držvljanov.
Ugodnejše pogoje za to ima mikrorajon, ki bi ga bilo treba priporočiti kot urbanistični izraz za stanovanjsko skupnost.
Dopoldne so bili na posvetovanju podani še štirje korefe-rati, nakar so si udeleženci posvetovanja ogledali razstavo jugoslovanske arhitekture in urbanistični del razstave »Družina in gospodinjstvo«.
meznih osnovnih organizacijah.
V ta namen sta bila meseca maja v Portorožu dva seminarja, ki sta trajala po šest dni. Skupnim pi'edavanjem je vsakokrat sledila razprava v krožkih. Šesti, t. j. zadnji dan so posvetili razpravi o načinu dela občinskih komitejev, pr) čemer je veljala vsa skrb resoluciji kongresa v zvezj s konkretizacijo programa f v praksi. Obeh seminarjev se je udeležilo 180 članov občinskih komitejev.
Za tem so bili petdnevni seminarji za sekretarje osnovnih organizacij ZK v popoldanskih urah. Tj seminarji so bili doslej v občinah Izola, Koper, Postojna, Bistrica in Piran (udeležilo se jih je 174 sekretarjev), v ostalih štirih občinah pa se bodo začeli v bližnjih dneh.
Pred začetkom šolskega leta je bilo v raznih občinskih središčih šest tridnevnih splošno političnih seminarjev za prosvetne delavce iz vsega okraja. Pripravilo jih je okrajno tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo v sodelovanju z okrajnim komitejem ZK. Od • skupno 674 prosvetnih delavcev se jih je teh seminarjev udeležilo 552 ali 82%). Izredno veliko vprašanj, ki so jih na teh seminarjih postavili prosvetni delavci, je pokazalo, da se le-ti zelo zanimajo za aktualna politična dogajanja. Izrazili so željo, naj bi podobne seminarje organizirali tudi v bodoče.
Pri organizacijskih pripravah v zvezi s študijem kon-
gresnega gradiva to jesen, je okrajni komite ZK mislil tudi na člane ZK italijanske narodnosti. Zanje bo oktobra poseben seminar, seveda v italijanščini, na katerem bodo predavali in vodili razpravo vidnejši predstavniki italijanske manjšine, kot poslanec v republiškem zboru proizvajalcev Nerino Gobbo Gino in drugi
Končno naj omenimo načrt okrajnega komiteja ZK, po katerem se bodo z jesenjo v Piranu, Kopru, Postojni in verjetno tudi v Sežani ustanovile politične šole. ki bodo trajale deset mesecev. V njih bodo obravnavali 22 tem, po štiri ure trikrat tedensko. Te šole bodo	imele profesionalne
upravnike in honorarne predavatelje. Namenjene so mlademu naraščaju v Zvezi komunistov	in .vodilnim komunistom,	katerih pomanjkljiva
marksistična izobrazba terja izpopolnitev.	F.	M.
Kmetijska zadruga Bolško-Laze pripelje dnevno do 1500 kg krompirja na ljubljanski trg. Cena krompirja je 10 din za kilogram, kar je za 1 do 2 din cenejši kot Pri drugih.
Proizvajalci in komime odgovorni za življenjsko raven
Pogled na Koper s Semedele
Za zboljšanje javne uprave
S plenuma centralnega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov
BEOGRAD, 26. sept. (Tanjug.) - Danes se je v Beogradu sestal plenum centralnega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije, ki je razpravljal o vlogi sindikalnih podružnic za napredek dela v državnih organih
in ustanovah.
Predsednik centralnega odbora sindikata uslužbencev
državnih ustanov Marjan Vivoda je v svojem poročilu pozitivno ocenil izpremembe v strukturi, položaju in pomenu državne uprave, k; so nastale v zadnjih nekaj letih kot rezultat nadaljnjega razvoja družbenega upravljanja in komunalnega sistema. V tei dobi je državna uprava zavzela določeno mesto v družbenopolitičnem sistemu naše države.
Marjan Vivoda je zatem poudaril pomen uvajanja sodne kontrole nad akti uprave. Upravnj sveti vrhovnih sodišč so razpravljali cd leta 1952 do leta 1957 o 173.824 upravnih predmetih. Ob tej priliki so ugotovili, da dela celotna uprava bolj zakonito. Statistični podatki kažejo, da- je bilo leta 1957 37.63/n predmetov zaradi prekršitve pravic jz socialnega zavarovanja, medtem ko jih je bilo lani znatno več, namreč 52°/n. — Lani je bilo najmanj oredmetov, ki se tičejo pravic do invalidnine (5.2°/n), nadalje pravic iz delovnega razmerja (7.2°/o), medtem ko se je povečalo število predmetov, ki se tičejo stanovanjske zakonodaje na 16.f>0/o in število prekrškov na 17°/o.
Povočilo navaja, da so najbolj značilni primeri kršitev formalnih predpisov po uslužbencih v neutemeljenem odklanjanju vlog strank, v neza-sliševanju strank, v neprouče-
vanju dokaznega gradiva itd.
Kršitve take vrste so bile Na-
dalje poudarja, da popravljajo nezakonite postopke posameznih državnih organov v velikem številu v postopkih II. stopnje in odločbah upravnih svetov vrhovnih sodišč.
V razpravi je bilo izraženo mnenje, da bi bilo potrebno
(Nadaljevanje s 1. strani) htevali tak načrt, ki bo ustrezal zmogljivosti sredstev in kulturnim potrebam ljudi’ Ob tem je’ treba še posebej poudariti, kako važno je, da se množica proizvajalcev vmeša v ta vprašanja, ker gre za sredstva, ki jih sami ustvarjajo.
Glede problemov v gradbeništvu pa je bilo opozorjeno med drugim tudi ha to, da je treba urediti skladno z "zakonom o delovnih odnosih plačni sistem, da bo doseženo sorazmerje med kvalificirano in nekvalificirano delovno silo.
Na plenumu je bilo mnogo govora tudi o problemih družbene prehrane, kateri kljub velikim potrebam ni bilo posvečeno dovolj pozornosti. Dalo bi se na primer olajšati to vprašanje s tem, da bi v sodelovanju z gostinskimi zbornicami uredili tako, da bi hoteli in drugi gostinski obrati pripravljali tople obroke hrane tudi za delavce. Pri tem je treba seveda' organizirati pravilen prenos te hrane. Družbena prehrana je še posebno važna za tiste delavce, ki se vozijo na svoja delovna mesta.
V razpravi so se diskutanti zadržali tudi pri vprašanjih trgovine, pri čemer so poudarili potrebo po nadaljnjem razvoju trgovske mreže in napredku v njenem delu. Večje tovarne, ki proizvajajo blago za široko po-
trošnjo, naj bi v mestih in industrijskih središčih odprle svoje prodajalne. Mnogo je bilo govora tudi o stanovanjski skupnosti in o vsebini njenega dela ter o problemih kadrov v obrtništvu. Glede razvoja tistih obrtnih obratov, ki so bili ustanovljeni za namene hišnih potreb, so diskutanti dejali, da te obrtne dejavnosti svojih namenov ne pokrivajo, ker naenkrat prerastejo v proizvodna podjetja, kar naj bi se s predpisi preprečilo.
V razpravi je sodelovala tudi Olga Vrabičeva. Med drugim je poudarila, da mora komuna bolj kot doslej skrbeti za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka in da morajo sindikati v večji meri spremljati gibanje gospodarstva na svojem pod-
Razstava koroškega slikarja
LJUBLJANA, 26. sept. Nocoj ob 18. uri je bila v Jakopičevem paviljonu odprta razstava oild im grafik slikarja Hansa Bischoffshausna iz Beljaka. Razstavo je odprl predsednik sveta za kulturo in prosveto OLO Ljubljana dr. Heli Modic, osebnost in delo koroškega umetnika pa je orisala kustos Božena Plevnik.
ročju. Glede na to je opozorila, da se zelo dobra letina v Sloveniji ni odrazila na znižanje cen kmetijskih pridelkov. Olga Vrabičeva in tudi številni diskutanti so naglasili, da morajo sindikalne organizacije v vse večji meri sodelovati s strokovnimi združenji in s stalno konferenco mest pri reševanju posameznih problemov, predvsem tistih, ki zadevajo skrb za človeka.
Razpravo ‘je izpopolnil tudi Stane Kavčič. Med drugim je dejal, da se zaradi čisto suhe ekonomske računice, večkrat pozablja na tisto, za kar vsi stremimo, to je za čimprejšnje izboljšanje življenjske ravni d_-lovnega človeka. Sindikalne organizacije so dolžne, da se proti vsem takim in podobnim pojavom borijo s političnimi sredstvi.	E.	K.
LETNA SKUPŠČINA FAKULTETE ZA RUMESTV0, METALURGIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO
LJUBLJANA, 26. se(pt. — Na javni skupščini univerzitetnih	učiteljev, fakultetnih
sodelavcev in študentov Fakultete	za rudarstvo, ■ meta-
lurgijo in kemijsko tehnologijo, ki so se je udeležili tudi tajnik	ljubljanske Univerze
Lojze	Piškur in zastopniki
fakultetnega sveta, so obravnavali letno poročilo dosedanjega dekana prof. ing. Viktorja Fetticha. Udeleženci razprave so med drugim poudarili, da narekujejo ukrepi za dejansko skrajšanje študija tudi izboljšanje sedanjega materialnega stanja na fakulteti. V zvezi s tem so navajali pomanjkanje prostora za predavalnice in laboratorije ter študijskih pripomočkov in
stj v primerih, ko gre za druž- * ;Z(jati poseben zakon o inspek-
bene sklade. Poročilo navaja tudi nekatere pomanjkljivosti v postopku administrativnega kaznovanja.
Nadalje opozarja poročilo na nezadostno poznavanje zakonskih predpisov po posameznih uslužbencih. Manj je primerov samovoljnega in namernega izigravanja ali kršenja zakonitosti. Poročilo na-
cij skih službah, ki dobivajo vse večji pomen z razvojem lokalnih upravnih organov, ker sedanji zakonski predpisi ne urejajo dovolj njihove vloge in dela.
Razen tega so predlagali, naj se prouče možnosti za ustanavljanje srednjih upravnih šol, da bi ljudski odbori dobili sposoben kader.
PREDELAVA SLADKORNE PESE
Novi Sad, 26. sept. (Tanjug). V Vo.jvodiimi se je začela predie-iava sladkorne pese, ki so j'0 letos posejali na približno 40.000 ha. Skupen pridelek bo na tej površini, kakor račun.ajo, okoli
100.000 vagonov sladkorne pese.
Prevzemanje sladkorne pese pa slabo napreduje, ker sladkorne tovarne niso bile najbolje pripravljene za začetek predelave. Tovarna v Crv&nki na primer še ni začela delati, ker rekonstrukcija n.i bila pravočasno končana. Tudi tovarna v Vr-basu dela z zmanjšano zmogljivostjo, tako da prevzema samo okoli 125 vagonov sladkorne pese na dan. Čeprav je bil izdelan operativni plan za prevzemanje sladkorne pese med osiješko sladkorno tovarno in ckraj.no poslovno zvezo v Sremski Mitroviči, se je dioga-jailo, da je tovarna odpovedala vagone.
DRŽAVNO STRELSKO PRVE NSTVO
Za zdal psrv Ml narič
Beograd, 26. sept. Danes popoldne je državno strelsko prvenstvo prešlo v zaključno fazo. Začele so se tekme z vojaško puško na Titovi tarči. Po anketi Radia Beograd za funkcionarje in tekmovalce, sta glavna favorita za otvoritev prvega mesta v tej kategoriji ekipa Srbije in Milenkovič iz Kragujevca.
Danes so streljali po trije tekmovalci iz petčlanskih moštev. Za četrtim, petim in šestim strelskim položajem, kjer so tekmovali Slovenci, Mlinarič, Rems in Mikolič, ob prvih strelih skoraj n.= bilo gledalcev. Po
prvi seriji pa so se že začeli
zbirat; in ob koncu jiih skoraj ni bilo več — drugje. Po neuradnih rezulta’ 1 je bilo zanimanje gledalcev upravičljivo. Za zdaj vodi namreč Mlinarič s 500 krogi (od 600 možnih) pred Remsom 483, Zivanovičem 476,
Mikoličem 473 in lanskim državnim prvakom Stojanovičem 469.
Jutri popoldne bo znana odločitev. Za Slovenijo bosta streljala še Planinc in Jež, kj pa je danes zbolel za gripo. Vendar pa v&i upajo, da bo jutrj zdrav in bo tako pomagal obdržati prednost, ki si jo je danes priborila slovenska reprezentanca.
fr.
ne da bi o tem obvestila zvezo in tiste, kj na to var j a jo peso. Zrenjaninska sladkorna tovarna prevzema okoli 250 vagonov sladkorne pese na dan in, se to delio v glavnem dobro razvija.
Menijo, da bo predelava sladkorne pese, ki bi morala traja* ti okoli 100 dni, podaljšana zaradi slabega prevzemanja suro vime.
9
Mesec dni tehnike
Beograd, 26. sept. (Tanjug). Od 1. do 29. novembra bo po vsej državi »Mesec dni tehnike v šolah«. To akcijo organizira zvezni odbor Ljudske tehnike Jugoslavije.
Namen je pritegniti vse družbene činitelje k zbiranju sredstev za odpiranje novih šolskih delavnic in laboratorijev. To naj bi omogočilo uspešnejše izvajanje reforme šolstva in uvajanje novih učnih metod za zboljšanje tehničnega izobraževanja otrok in mladine.
Razen tega naj bi akcija o-mogočila krepitev m boljše delo sedanjih ter ustanavljanje novih klubov mladih tehnikov. Ti klubi bodo imeli velik pomen za razvijanje svobodne delavnosti učencev in njihovih nagnjenj za tehnično izobraževanje.
Akcija "-Mesec dni tehnike v šolah« naj pomaga tud; šolskim organom v pripravljanju učnih programov in ustrezne, literature za sodobno tehnično izobraževanje v naših šolah.
• »TEDENSKA TRIBUNA«
▼ Ljubljani Se v torek!
Pred dnevom vstaje makedonskega ljudstva
SKOPLJE, 26. sept- (Tanjug). — Dan vstaje makedonskega ljudstva — 11. oktober — bodo tudi* letos slavnostno proslavili po vsej Makedoniji. Na zborovanjih državljanov v organizacijah Socialistične zveze, v delovnih kolektivih, vaseh in šolah, bodo obujali spomine iz narodnoosvobodilne vojne, organizirali pa bodo tudi partizanske pohode v pomembne kraje iz narodnoosvobodilne borbe in položili vence na grobove padi ih borcev.
Obisk zastopnika sindikata trgovinskih zbornic v Nemčiji
BEOGRAD, 26. sept. (Tanjug). — Zastopnik centralnega odbora sindikata trgovinskih in gosibinskišh delavcev Jugoslavije Slobodan Jovanovič bo prisostvoval kongresu zahodnoneimškeiga sindikata trgovinskih, bančnih in zavarovalnih uslužbencev, ki bo od 29. septembra do 2. oktobra v Hannovru. Prisostvoval bo tudi proslavi 10-letnice tega sindikata.
»Aleksa Dundič« v Moskvi
MOSKVA, 26. sept. (Tanjug). — V moskovskem kinematografu »Uran« je biia sinoči premiera sovjetsko-jugo-slovanskega filma »Aleksa Dundič«. Slavnostni predstavi je prisostvovali jugoslovanski veleposlanik Veljko Mi-čunovič z osebjem veleposlaništva. Pred predvajanjem filma je njegov režiiser in eden izmed piscev scenarija Leonid Lukov predstavil gledalcem nosilce glavnih vlog v filmu in njihove, sodelavce.
fubilej zletovskega rudnika
Skoplje, 26. sept. (Tanjug). Danes se je v Probištipu začela p-roelajvia 30 leffcnice obratovanja
zletovskega rudnika svinca in
oinka. V rudniškem naselju je bila zvečer slavnostna akademija. Poleg mnogoštevilnih, kul turmio-zaibai^r.ih in športnih manifestacij bo jutri slavomstna seja delavskega sveta rudnika, na kateri bode razdelili odlikovanja in nagrade zaslužnim rudarjem. Jutri bodo odkrili tud! spominsko ploščo padlim rudarjem, v nedeljo pa bo veliko zborovanje, ki se ga bo udele-
žilo Lud; prebivalstva iz oko’ii ških krajev
Cesta na Slavnik zgrajena
Koper, 26. sept.. Prihodnjo nedeljo, 5. oktobra, bodo v Her-peljah slavnostno izročili v promet novo 11 km dolgo cesto, ki se vijugasto in položno vzpenja na 1028 m visoki Slavnik.
Cesta bo velikega gospodarskega in turističnega pomena.
asistentov. Opozorili so tudi na težave, ki bodo nastale zaradi velikega dotoka novincev na fakulteto, saj se je v petih dneh vpisalo v prvi letnik kemijskega odseka že 94 slušateljev, na odsek za tekstilno tehnologijo pa 72 novih štiidentov, kar presega kapaciteto teh odsekov.
Tov. Piškur je fakultetno skupščino seznanil z ukrepi za izboljšanje materialnih pogojev ter s pripravami za izdajo zveznih predpisov o razpisih in pogojih za vpis na fakultete, ki bodo začeli veljati v prihodnjem študijskem letu.
Dekan je skupščina tudi obvestil. da je v študijskem letu 1957—58 diplomiralo na tej fakulteti 91 novih inženirjev
Zastopnik amenških vojaških vsterunov v Bssgmdu
Beograd, 26. sept. (Tanjug). Clan organizacije ameriških vojaških veteranov (American heterama Committee) iz Chicaga Bernard Cogan, se je na poti M Atene mudil 24. in 25. septembra v Beogradu in je ob te.' priliki obiskal centralna odbors Zveze borcev NOV in Zveze vojaških vojnih invalidov, kjer se je sestal z zastopniki teh dvefc organizacij bivših borcev Jugoslavije.
Pred kongresom za zoščito otroh
Vzgajanje mladih generacij je neločljiv del borbe za socmlistične
družbene odnose
BJSOGRAD, 26. sept. (Tanjug.) - V Zvezi društev za skrbstvo otrok in mladine Jugoslavije sta članici pripravljalnega odbora Milka Minic in Branka Savič govorili danes na tiskovni konferenci o pripravah za II. nacionalni kongres in' o dosedanjih uspehih skrbstva za otroke.
Predsednica Zveze društev za skrbstvo otrok in mladine Jugoslavije Branka Savič je izjavila, da bo imel XI. nacionalni kongres v programu in gradivu VII. kongresa ZKJ in v postavkah zakona o reformah šolstva podlago za proučevanje možnosti o zboljšanju vzgojnih metod in skrbstva za najmlajše državljane FLRJ. Nadalje je poudarila, da je bil od I. nacionalnega kongresa dosežen velik napredek v reševanju problemov vzgajanja in zaščite otrok. Zlasti je pomembno, da se je na tem področju znatno povečalo družbeno delovanje. Prav tako so se povečala tudi prizadevanja za odpiranje ustanov, ki bodo o-mogočile dober zdravstven] in vzgojni razvoj otrok. Sedaj imamo v dl-žavi nad 1000 ustanov za otroke, od leta 1956 do konca lanskega leta je bilo odprtih 48 moderno opremljenih otroških dispanzerjev ter 30 ambulant in otroških poliklinik. — V zdravstveni zaščiti
otrok imajo pomembno vlogo
tudi šolske kuhinje, ki so postale stalne šolske ustanove. Danes dobiva v šolsKih kuhinjah hrano nad dva milijona otrok.
Tudi komune so mnogo storile za pomoč zaposlenim materam. V otroških vrtcih se je zbiralo v preteklih letih okoli 50.000 otrok od 3. do <• leta starosti. V mnogih komunah sc se otroški vrtci preosnovali \ kombinirane ustanove za predšolske in šolske otroke, k, ore-žive v njih ves dan. Prej so bili otroci v otroških vrtcih samo tri do štiri ure. Od leta 1956 se je število otrok v teh novih otroških ustanovah povečalo za 100 odstotkov.
Članica izvršnega sveta Srbije Milka Minic je v svojem poročilu izjavila, da je imela po osvoboditvi skrb za otroke sprva težišče na reševanju socialnih in zdravstvenih problemov, vzporedno z normaliziranjem. razmer in naraščanjem življenjskega standarda pa se je skrb za otroke čedalje bolj
razširjala tudi na vzgojne pro-
bleme in na izoblikovanje o sebnosti mladih članov naš< socialistične skupnosti. Zatt bo imel II. nacionalni kongres za zaščito otrok, ki bo od 27 do 30. oktobra, za temo »Vzgajanje mladih generacij — neločljivi del borbe za socialistične dtužbene odnošaje«. — Prvi nacionalni kongres je bil
posvečen predvsem zdravstveni zaščiti otrok. Skrb za otroke je posledica skrbi socialistične druž.be za človeka. V pomembnih rezultatih, ki so bili doseženi na tem področju, so imele velik delež družbene, otroške in mladinske organizacije.
Milka Minic je na koncu izjavila. da je treba izreči polno priznanje velikemu številu družbenih delavcev, ki so brez vsakršne gmotne odškodnine dosegli velike uspehe v vzgajanju najmlajših članov naše socialistične skupnosti.
Na današnji tiskovni konferenci je bilo tudi rečeno, da je doslej prijavilo nad 1000 družbenih, socialnih. političnih, prosvetnih in pedagoških delavcev svojo udeležbo na II. nacionalnem kongresu za zaščito otrok. Kongresu bodo prisostvovali tudi mnogi državljani, ki se zanimajo za vzgojne probleme
St. 228 — 27. SEPTEMBRA 1958 J SLOVENSKI P0B0CE71LEC J sil. 9
     -------------------------------------------------
Proti ©bvezsiostim
Ze nekaj let smo ■priče vse hujšega zaostrovanja narodnostnega vprašanja na Koroškem. Do tega zaostrovanja prihaja ob reševanju problema zaščite in zagotovitve narodnostnega obstoja slovenskega življa v tej deželi kot pogoja za ureditev 'plodnega in pozitivnega razmerja med obema nar odnos tima. Na Avstriji v celoti leži za ta problem moralna in mednarodnopravna odgovornost. V ospredju 'stoji šolsko vprašanje. V duliu tvornega priznanja omenjene moralne odgovornosti je Avstrija leta 1945 storila bistven korak k rešitvi šolskega vprašanja, in sicer z zakonskim aktom o uvedbi obveznega dvojezičnega nemško-slovenskega šolstva na področju, kjer prebivajo ljudje slovenskega. materinskega jezika. Ta zakonski akt, na katerega je Avstrija s ponosom opozarjala svet, je ustrezal svobodoljubnim in miroljubnim težnjam, evropskih ljudi, ki so -po težkih izkušnjah ja-ši~fičneca totalnega nacionalizma, zavračali narodnostno nestrpnost in naro-dnostno podrejanje.
Zdili je bil v Avstriji storjen drug pomemben korak: z odlokom- je bila na področju koroških dvojezičnih šol odpravljena. obveznost slovenskega pouka v celoti, izpodbit je osnovni kamen zgradbi začeti pred. trinajstimi leti. Kakšne so pač težnje, katerim ustreza korak? Vsega negativnega pomena in posledic tegam koraka za zgodovino prihodnosti zdaj j še ni mogoče pregledati, tudi ne odgovornim ljudem v Avstriji. Ni pa treba posebne jasnovidnosti, da bi videli Icaj novi odlok pomeni z dveh poglavitnih. vidikov: kako spreminja ■položaj slovenske narodnostne manjšine in kaj pomeni krt metoda reševanja mednarod-nostnega razmerja v avstrijski deželi Koroški. Pri tem niti ni treba- izhajati iz drugačnih izhodišč kot je skrb za nemoten in učinkovit pouk v nasprotju s šolskimi stavkami in zaprtjem šol. skrb, katero poudarja novi odlok, ali skrb za mirno in dobro sožitje obeh narodnosti na Koroškem, kakor jo proklamira govor deželnega glairarja V/edeniga.
Odlok o odpravi obveznosti slovenskega pouka ne samo da postavlja jezik manjšine v popolnoma neenakopraven po-ložaj. ga. od drugega uradnega jeziku degradira na privatno zadevo nekaterih državljanov, marveč jemlje ' manjšini, kot celoti vsako varnost, vsako po-rr.t tvo. da bodo njeni otroci dobili osnovni pouk v ■materinščini. Popolnoma je zavrženo načelo. ki so ga zastopali najboljši duhovi Avstrije, da za enakopravnost manjšine ni ao.volj. da sme govoriti svoj jezik, marveč, da mora imeti dejansko pravico, da jo njen neposredni sodržavljan v tem. jeziku tudi ■razume. Obe narodnosti izgubljata veliko prednost skupnega sredstva sporazumevanja, ki sta jo doslej imeli, opozarja nek nemški bralec v celovškem socialističnem glasilu in stvari pred nevarnimi posledicami te izgube.
Odlok o odpravi obveznega slovenskega pouka je ugodil zahtevi po tako imenovanji pravici staršev. Tega ni storil zato, ker bi trdil, da je to načelno boljša rešitev, marveč zato, ker so pod geslom o pravici staršev najskrajnejši nemški nacionalisti ustvarili s svojim sistematičnim javnim in tajnim organiziranim delovanjem, s terorističnim beganjem staršev, z izkoriščanjem negativnih predsodkov iz žalostne preteklosti, s sistematičnim kreditiranjem manjšine nemir v šoli in zbeganost med starši. Oblast, ki je imela zakonito možnost in dolžnost, proti tej dejavnosti ni ničesar ukrenila, ne spočetka, ne pozneje. Edini protiukrep je zdaj — odprava obveznosti slovenskega pouka! Čudna metoda, ki za -protizakonito (glej peti paragraf čl. 7 državne pogodbe!) delovanje nacionalističnih akterjev (tako jih imenuje »Die Neue Zeit~) kaznuje — slovensko manjšino! Temu primeren je rezultat: nemški nacionalisti odločno in glasno napovedujejo »boj do konca«.
Če tudi za zdaj pustimo ob strani vprašanje zakonitosti tega »provizorija*•, ki že vnaprej rešuje poglavitno sporno vprašanje, formalno prepuščeno odločitvi zveznega parlamenta (»ni več poti nazaj/«, t. j. k obveznosti slovenskega pouka, kliče meščanska »Volks-zeitung-*), je popolnoma očitno, da novi odlok ne po vsebini, ne kot metoda ne ustreza avstrijskim obveznostim in odgovornostim na tem področju.
p.
Onlies ne popusti
Ameriški zunanji minister je govoril o politiki na Daljnem vzhodu — Govorice o posebni konferenci zunanjih ministrov — Sovražnosti se
nadaljujejo
NEW YORK, 26. sept. (Reuter). Ameriški zunanji minister Dulles je izjavil, da so ZDA še zmeraj mnenja, da je treba napetost na Daljnem vzhodu rešiti po miroljubni poti. Ko je govoril na letni konferenci ameriškega sveta za trgovino in industrijo Daljnega vzhoda, je Dulles pozdravil pripravljenost Kitajske, da bi obnovila pogajanja na ravni veleposanikov v Varšavi.
»Mi bomo imeli za sprejemljiv vsak sporazum — je dejal Dulles — ki ne bi zahteval od nas, da bi se podredili sili ali grožnji s silo in ki bi iz sedanjega položaja odstranil vse tisto, kar bi lahko veljalo kot izzivanje ali nevarnost za mir«. Toda po Dullesovih besedah sta SZ in LB Kitajska doslej zavračali rešitev, ki bi omogočila
sedežu OZN se je zvedelo, da so se povečale možnosti, da bi povabili kitajskega premiera Ču En Laja na sestanek z zunanjimi ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in ZSSR. Ta sestanek naj bi bil novembra v New Yorku. O tem sta menda sinoči govorila tudi Dulles in Lloyd, čeprav nihče ni nič povedal o tem sestanku. Rusi so
Ltuitau Pt:
/.
LlaO‘0
OUEhfGV /.
arbour.
Po sporočilu obrambnega ministrstva s Formoze je prišlo danes do letalske bitke nad Kvemojem, med katero so nacionalisti sestrelili eno kitajsko letalo tipa Mig-17. V sporočilu je dalje rečeno, da so od 23. avgusta, ko se je začelo obstreljevanje obrežnih otokov, kitajske baterije na celini izstrelili na oba otoka nad sto tisoč granat.
Dalje je formoško zunanje ministrstvo sporočilo, da se je na razburkanem morju blizu Kve-moja prevrnila ladjica za izkrcavanje z osmimi novinarji, med katerimi so bili tudi tuji dopisniki. Pogrešajo sedem novinarjev, ki so jim Cangkajškova oblastva po dolgem času dovolila obiskati Kvemoj.
iils*
Pod zaščito ameriške flote se posameznim ladjam posreči izkrcati hrano in orožje na Kvemoj in Macu. Na sliki je izkrcana municija na obali Macuja.
Britanija bo posredovala?
(OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA)
prenehanje ognja in bi se nanašala samo na obrežne obtoke. Obe državi, je dejal ameriški minister, zahtevata Formozo in umik ameriških čet iz zahodnega Pacifika. Dalje je v govoru, ki je bil v celoti posvečen položaju v Formoški ožini, ameriški minister izjavil, da bi »SZ, če bi
l,o	želela, lahko dosegla miroljubno rešitev na tem področju«. Glede priznanja LR Kitajske je Dulles dejal, da bi to pomenilo »ogr-omno pomoč za Kitajce pri
njihovi azijski politiki«. To bi »hudo škodovalo avtoriteti for-moške vlade in njenim dobrim odnošajem z nami«. »Nekateri sodijo, da bi postala Kitajs-ka bolj prijateljsko razpoložena do ZDA, če bi ameriška vlada priznala LR Kitajsko, toda to ni realno, ampak skrajno romantično,« je izjavil Dulles.
V	dobro obveščenih krogih na
'ndonezijcz zahteva zahodni Irian
Djakarta, 26. sept. (Antara). Minister za zadeve civilnega jn vojaškega sodelovanja Vahib Vahab je izjavil, da bo Indonezija v kratkem storila odločne korake. s katerimi bo podprla svoje zahteve po zahodnem Irijanu. Minister Vahab je dal to izjavo ob govoru nizozemskega zunanjega ministra Ltmda v nizozemskem padamentu-
na tiskovni konferenci zanikali.
da bi bilo na sestanku med Lloydom in G-romikom govora
o	sklicanju sestanka zunanjih ministrov.
Toda v Združenih narodih kljub temu opozarjajo, da so po mnenju britanskega ministra pogajanja o krizi na Daljnem vzhodu najboljša pot za rešitev tega problema.
LONDON, 26. sept. (Po telefonu.) Dokaj presenetljiv sestanek britanskega premiera s sindikalnimi voditelji je dokončno potrdil prepričanje londonskih političnih krogov, da je britanska vlada pripravljena posredovati v kvemojskem sporn. Nekateri opazcxTalci so celo naklonjeni mnenju, da je bil britanski vladi potreben ta sestanek kot »poskusni balon«, s katerim bi ugotovila, ali je ugodni trenutek za posredovanje že nastopil.
Londonski komentatorji po- Drugič: »Britanska vlada je
udarjajo s tem v zvezi -dvoje	pripravljena pomagati	na kakr-
stališč v uradnem sporčilu, ki je	šenkoli način, da bi	se spor
bilo izdano po več kot dvournih	- rešil z diplomatskimi razgovori.«
razgovorih:	Ko ocenjujejo ta del	poročila,
Prvič:	Ugotovitev, da mora	poudarjajo londonski	krogi, da
»vse svetovno mnenje vztrajati	je to tudi formalno	priznanje
na tem, da se spor ne sme rešiti s silo« tolmačijo kot dokaz, da je britanska vlada proti uporabi sile s strani Kitajske ali ZDA in Cankajška.
tistega, kar je šef Foreigne Office podvzemal med svojim bivanjem v New Yorku.
Čeprav je v poročilu poudarjeno, da »še ni jasno ali bi bile
Poslanica Karatnega
Libanonski premier poziva upornike, naj odstranijo barikade z ulic — Sestanek pri generalu šehaim — Hammarskjold bo imenoval svojega
predstavnika za Srednji vzhod
BEJRUT, 26. sept. (AB - AFJP) - V svoji prvi poslanici libanonskemu narodu je novi predsednik vlade Rašid Karamo pozval upornike, »naj odstranijo barikade, ker je nastopila nova doba, ki bo rodila plodove revolucije«. Ko poziva upornike, naj očistijo csste, pravi Karame, da je kriza končana in revolucija zaključena. Libanonski premier ni omenil umika ameriških čet iz države, pač pa je v svojem govoru poudaril, da Libanon ne bo več v celoti odvisen od Zahoda.
Ameriški veleposlanik v Bejrutu MacClintock in poveljnik ameriških sil v Libanonu general Hollo\vay sta ’ danes obiskala v predsedniški palači novega predsednika Libanona generala Sehaba. V krogih, ki
so blizu ameriškemu velepo-
slaništvu, niso hoteli nič povedati o prvem sestanku med ameriškima zastopnikoma in. generalom Sehabom, odkar je ta prevzel predsedniške dolžnosti. Domnevajo pa, da so na sestanku govorili o datumu, kdaj se bo začela evakuacija
Pollftlčoo ozadfa afere POA
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
RIM, 26. sept. (Po tel.) - Da je Fanfani ministrski predsednik v »sezonah škandalov«, je res. Komaj se je pred petimi leti ustoličil v Viminalu, že je izbruhnila afera Mon-tesi. Fanfani takrat ni pokazal nobene volje, da bi z avtoriteto ministrskega predsednika zavrl preiskavo, med katero sta padla v neugodno luč dva moža krščanske demokratske desnice — Scelba in Piccioni — če ne štejemo drugih, ki so imeli najtesnejše zveze z visokimi vatikanskimi krogi.
Na vladna seji pred dvearni dnevi je bil Fanfani mnenja, kljub nasprotnemu stališču nekaterih k-olegov, naj se afera Giuifre razčisti pred parlamentom, do dna in čim prej. Na koga utegne pasti senca? Ne da bi prejudicirali z imeni, vsekakor na tiste predstavnike krščanske demokra-citje, iki so imeli v rokah resorje, odgovorne za to. da preprečij/o čudno poslovanje »črnega bankirja« in ti pripadajo desnici.
Kaj misli Fanfani o aferi POA? Njegovi naijbližji sode-
lavci pravijo: »Kaj trenutno misli ne vemo, prepričani pa smo, da ne bo niti za trenutek okleval .izpolniti svoje predvolilne obljube, da bo moraliziral italijansko javno žitvljenje, čeprav bi se ugotovilo. da pade odgovornost tudi na predstavnike njegove stranke«.
Kdo bi bil v takem primeru lahko prizadet? V pairtlamen-tu sedi na primer v krščan-sko-deimcfcratGikih klopeh po-slatiec Penacchini, na čelu skupinice sedsmiih ali osmih parlamentarcev, ki so bili iz-
TELEGRAMI
TEHERAN — Predsednik turške republike Bayar je z letalom odpotoval iz Teherana v Ankaro. Bil je na uradnem obisku v Afganistanu, Iranu in Pakistanu.
BUDIMPEŠTA — Po uradnih podatkih je Madžarska v prvi polovici tega leta izpolnila izvozni plan s lll,8°/o, uvozni pa s 103,7"/o. Z zvišanjem izvoza skušajo čimprej likvidirati negativno plačilno bilanco. Tri četrtine skupnega zunanjetrgovinskega prometa “odpade na SZ in vzhodnoevropske države.
KALKUTA — Indijski predsednik Radžendra Prasad je z letalom odpotoval na devetdnevni uradni obisk na Japonsko. Med 14 osebami njegovega spremstva je tudi trgovinski minister Kanungo.
EINDHOVEN — Posebna komisija Evratoma je končala tridnevni obisk na Nizozemskem, kjer so člani komisije proučili teren, kjer naj bi postavili evropski center za jedrske raziskave. Komisija bo v ta namen obiskala vse države članice Evratoma.
STRASBOURG — Drugi del desetega zasedanja posvetovalne skupščine evropskega sveta bo od 10. do 18. oktobra v Strasbourgu.
WASHINGTON — Predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva ni hotel komentirati poročila ameriškega radia, da je italijanska vlada v načelu privolila, da pred iztekom dveh let dobi dirigirane izstrelke srednjega dometa tipa »Jupiter«.
KUWAIT — Predstavnik Arabske lige je pozdravil izjavo. ki jo pripisujejo članu kuwaitske vlade, da je ta britanski protektorat pripravljen vključiti se v Arabsko ligo.
voljeni »po limilji« katoliške akcije. Fenacchiini je nečak monsiignorja Balldellija, to je predsednika POA. in tudi sam je posredno vplivna osebnost v tej dobrodelni organizaciji. Penacchini je finansiral in vodil predvolilno kampanjo za kandidate, ki jih de določila katoliška akcija. Pravijo, da z denarjem POA, kar bi v oikviru sedanje afere moralno lahko pomenilo, da z denarjem, odtrganim revežem.
Kdo bi moral preprečiti POA malverzacije z darovanim ameriškim blagom? Nedvomno notranje ministrstvo, ki je že nekaj let sem v rokah ministra Tambronij a. 'Kdo je je pustil oslepariti POA za neplačano carino in za IGF.? Nedvomno finančno ministrstvo, ki/je bilo prejšnja leta v rokah ministra Andreottija.
Seveda so to samo ugibanja, ki itmajo tudi svoje proti argumente. Na primer, da ima Fanfani sedaj dovodi skrbi, da ohrani pri življenju vlado, kaj šele, da bi si afcti-viiziral sovražnike v svoji stranki, ki da ga lahko vržejo pri slehernem tajnem glasovanju, kjer ni mogoče računati na partijsko disciplino. Ali na primer predlog, ki sta ga Fanfani in Andreotti sinoči predložila, naj bi- vlada tudi v prihodnjem letu ido polovice krila prevozne stroške za darila, ki jih dobiva POA iiz Amerike.
Politična igra, ki se je začela ob robu » moraliz acije «, je .preveč kompleksna, njeni partnerji. pa preveč prefinjeni, da bi bii.o mdč že sedaj soditi ali so škandali, ki jih odkrivajo drugi — Fanfami-ievi politični prijatelji in sovražniki — res eden izmed vzvodov, ki služijo njemu in njegovi struji »Iniziativa de-mocratiea« v prizadevanju nevtralizirati strankino desnico in spremeniti! .krščansko demokracijo v moderno politično straniko po vzoru Zahodne Nemčiije, ki bo čim bolj neodvisna od Cerkve.
M. SoMv
ameriških čet iz Libanona. Ta sklep utemeljujejo z nedavno izjavo ameriškega zunanjega ministra Dullesa, da bodo datum umika ameriških sil določili, ko bo general Sehab prevzel funkcije predsednika Libanona. V bejrutskih ameriških krogih tudi poudarjajo,' da med »Washing tonom in Bejrutom ni nobenih nesoglasij glede načela o umiku čet«.
V	obveščenih washingtonskih krogih trdijo, da se bo umik ameriških čet iz Libanona začel najbrž konec oktobra. V istih krogih pravijo, da jim ni znano, če se bodo začeli hkrati umikati tudi Britanci iz Jordanije.
Predsednik ZAR Gamal Ab-del Naser je poslal čestitke generalu Sehabu ob prevzemu dolžnosti.
V	dobro obveščenih krogih v OZN se je zvedelo, da bo generalni sekretar OZN Ham-marskjoeld v svojem poročilu
o	Srednjem vzhodu, ki ga bo prav kmalu prebral pred Generalno skupščino, sporočil
imenovanje svojega zastopnika
na tem področju. Na ta položaj naj bi bil s činom in pra-vicaihi veleposlanika imenovan Pier Pasquale Spinelli. Spinel-li je italijanski državljan in je zdaj direktor evropskega središča Združenih narodov s sedežem v Ženevi.
razprave v kakem drugem forumu koristne za rešitev spora, medtem ko varšavski razgovori še trajajo«, v Londonu ni več tajnost, da britanska vlada ne polaga mnogo upov v te razgovore in da je bila ta formulacija vstavljena v poročilo izključno zaradi diplomacije.
Tukajšnje prepričanje, da so se udeleženci sestanka v Dow-ning Streetu sporazumeli na mnogo širšem področju, kot je rečeno v skupnem poročilu, so zelo hitro potrdili tudi navadno »dobro obveščeni krogi«. Tisto, kar iz teh ali onih razlogov niso mogli povedati uradno, se je lahko že davi sklepalo iz uvodnika vladnega »Daily Tele-grapha«, ki ima v takih primeril pogosto posebno vlogo.
Uvodničar tega konservativnega lista ugotavlja, da britanska vloga v sedanji krizi ni niti lahka niti preprosta. Pri tem opozarja na nevarnost, da ne bi bilo ponovno s preveč nepre--mišlj enimi	in prenagljenimi
akcijami prizadeto anglo-ame-riško zavezništvo, ki ga je bilo po Sueški krizi tako težko pozdraviti. To pa na drugi strani ne pomeni, da britanska stališča niso in ne smejo biti privatno pojasnjena ameriški vladi in to z zelo jasnim poudarkom — nadaljuje uvodničar »Dailly Tele-graph«.
Po mnenju lista obrežni otoki niso niti geografsko niti strateško važni, njihov politični pomen pa je vseeno tolikšen, da
se jih ne sme spustiti iz - rok brez kakršnegakoli pogoja kot »žrtev dokazovanja kitajske moči«. Ce bi Peking pristal na nevtralizacijo otokov, bi bilo to največ, kar bi Zahod sploh lah-
ko pričakoval. Toda v Londonu ne verjamejo posebno v to, zaradj česar se delajo kombinacije o daljnosežnejšem britanskem posredovanju.
Ce bi varšavski razgovori propadli, bi spor verjetno prišel pred OZN, toda tudi tam v sedanjem položaju napetih živcev
ne bi bilo mogoče doseči mnogo več. Tedaj bi nastopil po britanskem prepričanju najbolj ugoden trenutek za britansko posredovanje, ki se odvija sedaj za kulisami in ki bi potem dobilo javen značaj v obliki predloga za sestanek zunanjih ministrov in morda celo za konferenco na najvišji ravni o Daljnem vzhodu.
Te londonske napovedi lahko ocenimo kot nekaj pomembnega in zanesljivejšega od navadnega ugibanja, ker govori njim v prid vrsta pomembnih faktorjev. Menijo, da je Sel\vin Lloyd v tem smislu že preizkusil teren v razgovorih, ki jih je imel z Dulle-som, G romikom, Hammarskjol-dom in Menonom. Celo demanti iz Londona in Tokia, da sta britanski in japonski zunanji minister kušala izvršiti pritisk na Dullesa, da bi ga prepričala, da
pravic Pekinga do omenjenih otokov ni mogoče več zavlačevati, ocenjujejo kot formalno demonstracijo, ki so jo narekovale politično diplomatske potrebe.
V	tem bi bilo mogoče najti najverjetneje pojasnilo za britanska prizadevanja, d- se za enkrat še ne pride na dan z odkritimi stališči, ker bi bili v tem primeru vloga Britanije kot posrednika in svoboda njene akcije ovirani in otežkočeni.
Joža Vrhovac
POGOJI ZA »PREHOD V KOMUNIZEM«
PEKING, 26. sept. (Tanjug) Kaikor pišejo pekinški listi, je prvi podpredsednik CK KP Kitajske Liu Sao Či opozoril na »nekaj poglavitnih pogojev za prehod kitajske družbe v komunizem«. Izmed petih najvažnejših pogojev je na prvo mesto postavil obveznost, da se vsi člani skupnosti udeležujejo dela. predvsem fizičnega dela. Naslednji pogoj za prehod v komunizem je po besedah Liiu Sao Oilja — kot pišejo časopisi — »ustanavljanje in pravilno upravljanje javnih menz, dečjih domov in vrtcev, ljudskih šivalnic in dimgih javniih usta-
nov«. Naslednja trije najvažnejši pogorji za »prehod v komunizem« je izvajanje tehnične revolucije na Kiitajskem, ter dvig tehnične ravni prebivalstva- Naposled je Liu Sao Ci opozoril na potrebo, da bd delavce po tovarnah plačevali deloma v hrani in deloma v denarju. Po ni ego -vem bi lahko tovarne v celoti prevzele prehrano delavcev, tako da bi »na koncu meseca
izplačali po nekaj juanov« tudi v gotovini. Ta sistem so uve-'dili v večini ljudskih komun in če je »dober za komune, zakaj ne bi bil dober tudi za tovarne«, pravi Liu Sao Ci.
Sestanek brez sklepa
Predstavniki držav v NATO čakajo na navodila glede Spaakovih predlogov za rešitev ciprskega problema — Resolucija ciprskih županov
v celoti soglaša z Makariosom
PARIZ, 26. sept. (AP - AFP.) - Današnja seja stalnega sveta severnoatlantskega pakta, posvečena Cipru, se je končala brez kakršnega koli sklepa o poročilu generalnega sekretarja Spaaka, ker večina delegatov pričakuje inštrukcij od svojih vlad.
V	krogih NATO se je zvedelo, da Spaakovo poročilo vsebuje precej zamisli, ki bi jih lahko uporabili pri izglajeva-nju spora med Britanijo, Turčijo in Grčijo glede Cipra. Paul Henri Spaak je danes poročal po vrnitvi iz Aten, kjer se je s člani grške vlade pogovarjal o Cipru.
Laburistični voditelji Hugh Gaitskell je izjavil, da bi predlog ciprskega nadškofa Maka-riosa o neodvisnem Cipru odprl pot miroljubni rešitvi te zadeve. Govoreč po britanski televiziji, je Gaitskell izrazil zasikrbljenost zaradi sklepa britanske vlade, da bo začela izvajaiti svoj načrt o Cipru. Britanska vlada — je pripomnil Gaitskell — ga imenuje načrt sodelovanja, toda ena izmed prizadetih držav ni udeležena pri tem sodelovanju, in to je nedvomno država, ki ima številnejšo manjšino, saj je 80 odstotkov Ciprčanov Grkov, ti aaiprotnjiaio tamu mfetu.
Na današnjem sestanku, ki se ga je udeležilo 12 grških županov s Cipra v Nikoziji, je bila soglasno sprejeta resolucija, ki v celoti odobrava predlog nadškofa Makariosa o neodvisnosti otoka. Hkrati resolucija zavrača stališče kiren-skega škofa, Kiprianosa, ki je izjavil, da je Makariosov predlog nesprejemljiv.
Po uradnih britanskih izjavah, da bodo novi načrt o Cipru izvajali navzlic predlogu nadškofa Makariosa o neodvisnosti Cipra, pričakujejo v Atenah nove korake grške vlade. Računajo, da bodo prihodnji koraki energični in hitri, ker se bo tudi britanski načrt začel v kratkem izvajati. V okvir teh akcij sodi tudi poslanica kralja Pavla predsedniku ZDA Eisenhowerj u, v kateri zahteva posredovanje in pomoč ameriške vlade glede Cipra. Čeprav so' nekatere članice NATO v Parizu podprle Spa-akovo mnenje, da nudi Ma-ksrietov piane rame možno-
sti, se bo ta pobuda izjalovila, ker ji nasprotujeta Turčija in Velika Britanija.
Tisk je tudi danes objavil poročila, da se misli grška vlada umakniti iz NATO, če bi Britanci začeli izvajati svoj načrt. Toda številni politiki in opazovalci še zmeraj ne jemljejo resno te možnosti, ker jo je bila vlada v preteklosti že večkrat zavrnila.
Generalni sekretar konfederacije ciprskih delavcev Mihael Pisas je danes pozval britansko vlado, naj prouči nove Makariosove predloge in določi obdobje, v katerem bi se uresničila zamisel o neodvisnem Cipru. Generalni sekretar Pisas je bil deportiran s Cipra leta 1956 in sedaj živi v Belgiji.
Davi je na cesti, ki drži od glavnega štaba varnostne službe do glavnega stana generalnega guvernerja na Cipru, eksplodirala močna mina. Dva britanska vojaka sta bila ranjena, en avtomobil pa poškodovan. Tik pred eksplozijo je zapeljal čez mino avtomobil, v katerem je bil general Douglas Kendrew, šef operaal| proti EOKA.
4 iti / SLOVE!MU POBOCBFILEC / st. 12» — rt. ottembsa ukss
RTV LJUBLJANA TOKRAT PA ZARES
PZo sklepu Zveznega Izvršnega sveta o uvedbi televizije v Jugoslaviji, so tri televizijska središča — v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani — dobila potrebna devizna sredstva in si omislila TV tehniko. Tehnična dela in mnotaže se bližajo koncu. Razgovori o programu in programski shemi so že zaključeni. 29. novembra, na Dan republike, bo steklo povsod. Takrat se bo začel redni program jugoslovanske televizije, ki bo imel vsejugoslovanski značaj.
Reportažni avto RTV Ljubljena
Ko sem malo pred peto uro v petelc popoldne prešel v stavbo RTV Ljubljana, je bilo na dvorišču in avli vse živo. Ljubljanska televizija je tokrat začela prav zares.
Dvigalo me je kmalu pripeljalo v peto nadstropje, kje-r domuje ljubljanska televizija. Na hodniku so se zbirala režiserji, ki so prišli na kratek pogovor, da bi se sezna.nili s posebnostmi televizije. Zbrali, so se od vseh vetrov: odrski, radijski, filmski.
Pred tem so priredili krajši seminar tudi za opera/ter j e. Leti sedaj že praktično delajo.
Najbolj živahno pa je bilo v velikem studiu Radia Ljubljane, kjer je bila avdicija za televizijske napovedovalce. Od velikega števila prijavljenih jih je do te zadnje preizkušnje pred televizijsko kamero prišlo le sedem. Prikupna Viida, samozavestna Metka, in drugi, ki 60 bodisi v konkurenci ali izven nje stopili pred kamero in prvič napovedovali, so imeli nekaj posebnega. Nekdo od strokovne ocenjevalne komisije je pripomnil, da bodo vsi upo-rabnij vsaj za silol
Tu sem tudi »ulovil« direktorja ljubljanske televizije, ki ima dela čez glavo. Povedal mi je, da so to zadnji poizkusi pred startom. Ljubljanska televizija bo začela oddajati redni eksperimentalni program že 11. oktobra. Program je že pripravljen
do 29. novembra, ko se bo začel v se j ugosLov anski p rog ram. Do takra-t bo ljubljanska televizija oddajala program bolj republiškega značaja, da se strokovno osebje malo privadi in usposobi za nadaljnje zahtevno delo. Med tednom bo program oddajala v soboto in nedeljo, oe bo pa kaj posebnega, bodo iz ljubljanskega studia poslali v eter kako važnejšo etvar tudi druge dneve v tednu.
Ko pa se bo 29. novembra začel vsejugoslovanski program, bosta oddajnika ljubljanske televizijo redno prenašala ta program, ki ga bodo oddajali iz vseh treh oddajnih središč. Vsi trije 6tudiji se bodo vključevali v program izmenično, informativni del programa pa bo oddajal Beograd. Beograd bo v skupni jugoslovanski televizijski program prispeval 40 odst., Zagreb in Ljubljana pa po 30. Domač program bo na sporedu akoro vsak dan. Tedensko bo imela jugoslovanska televizija Šestnajst in pol ur domačega
programa, prenašala, pa bo tudi program Evrovizije in drugih svetovnih televizijskih postaj.
Zadnja dela se bližajo koncu
V	Ljubljano so prispele naj-važnejše pošiljke materiala in TV opreme prvega avgusta letos. Se prej je prispel tudi veliki reportažni avto, ki ga pa nis0 mogli preizkusiti prej, dokler niso imeli vseh ostalih potrebnih naprav. Nekaj dni so od jutra do večera odvijali in odpirali zavoje. Pri tem je našim tehnikom in drugim, ki sodelujejo pri televiziji, kar venomer žarel obraz: naprave so tu. Sedaj bo že šlo!
Tehnično osebje je.zelo pridno in prizadevno. Sedaj mrzlično hitijo vsi. Od jutra do večera neumorno delajo in marsikdaj nimajo niti časa, da bi kaj prigriznili. Posebno požrtvovalen je ing. Slavko Pernuš in tehnik Anton Ješe, ki vodita dela. V ponedeljek 15. sept. so prvič preizkusili delovanje vseh aparatur. Prvič so poslali sliko na Krvavec in jo nato od tam zopet nazaj sprejeli. Vključili so vse tri kamere in tako preizkusili celotno poit od kamer preko reportažnega avtomobila in oddajnikov do sprejemnikov. Sprejem je bil dober. To je bila prva preizkušnja celotne zveze, prvi veliki uspeh, prvo zadoščenje. Naprave delujejo.
Sedaj jih čaka še drugo delo.
Studio še n,; dokončan, poskusi
so zato kar v velikem studiu Radia Ljubljane. Prve dni
oktobra pa bo tudi to opravljeno. vendar pa bo studio ljubljanske televizije zelo majhen. Izvajalci vsejugoslovanskega programa bodo zato od začetka imeli malo težav, ker je ljubljanski studio (površina 52 kvadratnih metrov) v primerjavi z ostalima v Beogradu in Zagrebu dosti manjši. Tam imajo studia s površino nad 200 kvadratnih metrov. To dejstvo sili ljubljansko televizijo, da j£i bo morala v tej začetni dobi poiskati prostor za večje oddaje izven radijskega doma. Tako bodo prenašali iz Filharmonije, Opere, Drame, Mestnega gledališča itd. Nsrejen; pa so že načrti za gradnjo novega velikega televizijskega studia nad sedanjim velikim radijskim studiom. Novj studio bo popolnoma ustrezal sodobnim potrebam televizije, saj bo imel okrog 230 kvadratnih metrov površine. Pričakujejo, da bo gradnja končana že konec prihodnjega leta.
Tri etape jugoslovanske TV
Prva etapa televizije v Jugoslaviji se bliža koncu. Oddajniki na Slemenu iin Avali, na Cm/enem čotu in na Krvavcu, bodo kmalu urejeni kolikor še niso. Na Krvavcu je sedaj v uporabi še 250 waitni oddajnik, ki ga bodo po zgraditvi nove
zgradbe zamenjali z novim oddajnikom 1 kw, ki bo omogočal sprejem po vsej ljubljanski kotlini in ga bodo obenem uporabljali za zvezo z Beogradom in Zagrebom. V Sloveniji se
bosta pridružila oddajnikoma na Krvavcu in na Nanosu, ki že delata še oddajnik oa Kumu in Pohorju za Dolenjsko in Štajersko, seveda šele ko bodo imeli finančne možnosti.
V	drugi etapi bodo zgradili oddajnike, ki bodo pokrili Ma-
kedonijo in Cm o go ro, oziroma omogočali sprejem Skopju, Sarajevu in Titogradu.
V	zadnji etapi pa bi se sedanjim trem televizijskim centrom pridružila še studia v Sarajevu in S&opl ju, ki bi posredovala v vsejugoslovanskem programu tudi makedonski in bosenski lokalni program. Do 1961. leta pa bodo verjetno postavili oddajnike tudi na Reki, v Splitu in Dubrovniku.
Ko bodo v ljubljanskem studiu oddajali, bo veliki oddajnik na Nanosu sprejemal .ljubljanski signal, s tem napajal svoj oddajnik in tako posredoval program, ki ga bodo oddajali v Ljubljani, tudi primorskem gledalcem, ki doslej niti poskusnega programa ljubljanske televizije niso mogli sprejemati. Oddajnik na Nanosu pa bo lahko tudi posredovali našim gledalcem program italijanskih tele -vizij skih oddaj in Evrovizije. Na Nanosu sedaj urejajo še zaključne tehnične izboljšave.
Mr. H. P. 8eay izjavlja
Z nasveti in navodili vod! montiranje naprav zastopnik Radio Gorpor ati on. of America gospod H. P. S'eay. O tem, kako potekajo dela pri nas v primerjavi z začetki drugod, nam je povedal tole; »Danes imajo ljubljanski televizijski delavci veliko več izkušanj, kakor so jih ime.li drugod po svetu, ko so začeli s televizijo. Jugoslavija dobiva televizijo bolj poz no, prav zato pa ima modernejše aparature in naprave kol marsikje drugod. Naj samo omenim, da so v Italiji na primer morali že dvakrat ali celo trikrat menjati .in dopolnjevati TV naprave, medtem ko so te, ki jih sedaj montirajo pri vas. najnovejše«.	V.	K.
Kandidatke za TV napovedovalke, ki so prišle do zadnje izbire
Kartonska embalaža osvaja tržišča
Ljubljana, 26. sept. Včeraj je bilo v sejni dvorani Trgovinske zbornice LRS posvetovanje o uporabi embalaže iz večslojnega valovitega kartona. Strokovnega posvetovanja so se udeležili številni zastopniki podjetij in^Tovarn iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo s temi problemi oziroma ki uporabljajo embalažo. Na posvetovanju so razen direktorja Centra za embalažo, ki je razložil pomen embalaže in valovitega kartona, govorili in pokazali, tdko embalažo ■ zastopniki izraelske tvrdke »Cargal« iz Bnei Braqa. Ta tovarna je eden najbolj znanih svetovnih proizvajalcev embalaže iz valovitega kartona-
PISMA u	ir ed c	BI 1	i št v	u
Takih je malo!
Krasno sončno vreme pre-t0lflo nedeljo smrvo izkoristili za družinski izlet v kopališče Ankaran pri Kopru. Nesreča nikoli ne počiva in tudi to nedeljo ni. Z malega tobogana je padel moj sinko in se močno poškodoval.
Z otrokom v naročju sem hitel proti telefonu, pa me iznenada potreplja po rami neznan tovariš, odpre vrata avtomobila i n reče: »Izvolite v avto! Povejte, kam naj peljem!« Sledila je vožnja v Valdoltro in nato v Izolo•
Prostovoljni voznik se ni odpeljal, dokler ni videl zdravniškega izvida in rentgenske slike. Zaželel nam je čimprejšnje otrokovo okrevanje in se hotel odpeljati. Vprašal
sem ga za račun. V odgovor mi je dejal: »To je vendar dolžnost do sočloveka!«
Tudi on je s svojo družbo izkoristil krasno nedeljsko vreme za izlet. Del svojega časa je posvetil mojemu ponesrečenemu .,otroku in prostovoljno pomagal, da bi le-ta čimprej prišel do zdravniške pomoči.
Omenjeni izletnik je bil
VESTNO RAZNAŠALKO	i
sprejme takoj	•
podružnica	*
Slovenskega poročevalca	*
•
v Trbovljah.	j
i
tov. Fatur iiz Kidričeve ulice v Ljubljani. S svojim dejanjem, ki je bilo tako nesebično, zasluži javno priznanje.	Stanislav	čač,
Koper
Veselo presenečenje
Pred nekaj časa sem kupil v novosadski prodajalni »Planika* par čevljev in z njimi prišel, na okrevanje v Mojstrano. Po dveh mesecih nošenja se je na enem čevlju odlepil gumijasti podplat. Ker sem te čevlje nosil več časa, nisem pomislil na reklamacijo. Vendar sem čevlje odnesel v tovarno v Kranj s prošnjo, da mi jih popravijo, ker nisem mogel najti za to čevljarja- Po treh dneh pa sem na moje veliko veselje dobil enake čisto nove čevlje.
To je vsekakor dokaz, da skuša delovni kolektiv tovarne »Planika« s svojimi proizvodi zares ustreči potrošnikom. Stevan Popovič, Študent, , Študentsko okrevališče Mojstrana
Embalaža iz večslojnega valovitega kartona se zaradi varčevanja z lesom in zaradi drugih prednosti vedno bolj uveljavlja .v svetu. Proizvodnja potrebnih surovin in embalaže je kakovost in izdelavo tako izpopolnila, da lahko to embalažo uporabljamo za pakiranje skoro vseh industrijskih proizvodov in kmetijskih pridelkov. Naša industrija za sedaj te embalaže še ne more priskrbovati v zadostnih količinah in v primerni kakovosti. To stanje pa se bo s povečanjem sedanjih zmogljivosti v Zagrebu že sredi prihodnjega leta znatno zboljšalo, ker bo znašala zmogljivost tovarne v Zagrebu in
■	Beogradu prihodnje leto skupno okoli 10.000 ton, medtem ko znaša sedaj le okoli 4500 ton- Za bližnjo prihodnost je predvidena tudi nova tovarna za embalažo iz valovitega kartona v Belišču z zmogljivostjo okoli 20-000 ton na leto.
Med raznimi vrstami zunanje ali transportne embalaže, ki se dane3 v svetu vsak dan bolj uveljavlja, je brez dvoma embalaža iz valovitega kartona na prvem mestu. Deficitarnost predvsem iglastega lesa zahteva nujno varčevanje in je zato izdelovanje zabojev iz tega lesa skoro potrata, ker imamo v embalaž- valovitega kartona ne samo enakovredno, temveč zaradi raznih prednosti celo-boljše nadomestilo. V mnogih deželah. pa čeprav bogatih lesa. so se že zdavnaj lotili zamenjave lesenih zabojev s kartoni in valovitimi kartoni- To dokazujejo tudi znana dejstva, da uporabljajo v Zahodni Nemčiji. Avstriji. Italiji, da ne govorimo o Severni Ameriki, v po-
© O G l A 5
9	* »SLOVENSKE«
e porocevalcu«
Q GOTOV 0 USPEH #
PRIPRAVE ZA GRAŠKI VELESEJEM IN VELIK USPEH V INNSBRUCKU
Strokovna komisija pri delu
Na vprašanja: kje se nameravate oskrbeti z ozimnico, kako letošnja letina vpliva na preskrbo vaše družine, kje menite, da so eventuelne ovire za zadovoljivo preskrbo, srno dobili od potvrošnikov v Novem mestu naslednje odgovore;
V. ,V.: »Krompir bom kupil sScupno z nekaterimi sosedi neposredno pri kmetu. Ta nam ga bo tudi pripeljal na dom. Jabolka imam na domačem vrtu.
Potrošniki v Novem mestu nič ne Čutimo, da je letos obilna letina, ker smo glede cen in preskrbe odvisni od posameznih pridelovalcev, ki od časa do časa prinesejo kaj na trg in pa od •ne same trgovine. Da so cene na novomeškem trgu najvišje v Bioveniji, je splošno znano.
Za boJjfio preskrbo po primernih cenah bj bilo treba več trgovin s takim blagom. Zadružna organizacije bi morale imeti »talno prodajalno kmetijskih prid»!icov.c
Bf. 8.; »Krompir in jabolka »i loipdla neposredno pri pro-
izvajalcu. Na trgovino se ne zanesem. Ce imajo blago, pa običajno ni sortirano.
Cene so spričo obilnega pridelka skrajno visoke, ker smo pač odvisni od posameznikov. Nekaj časa je prodajala na trgu GPZ, potem pa je prenehala. Zelo bi pozdravili, če bi imela gospodarska poslovna zveza stalno trgovino na drobno. Pri nas manjika konkurence.«
P. C.: »Moja družina nič ne čuti, da je letos dobra letina. Cene so skoraj iste, kot so bile lani, ko je bilo sadja malo. Sploh ne morem rapumeti, da jabolka po vrtovih gnijejo, na trgu pa so v prodaji po nad 30 din kg, slabo grozdje nad 70 din kg, itd. Jajca so celo po 22 din, precej dražja kot v Lj^ftaljani. Krivda je po mojem na slabi trgovski organizaciji.
Podjetje Pionir: »Govorili smo
o	nabavi ozimnice, vendar ni nobenega zanimanja sa skupno
nabavo. Zato tudi ni potrebe, ker si vsak lahko in to najceneje ter po albini, nabavi pri proizvajalcu, ker je blaga na vsakem koraku dovolj. To letos ni nilkaikšen problem.«
Na Gospodarski poslovni zveri: »Potrebe potrošnikov v mestu po ozimnici — drugod jih sploh ni — lahko krijemo mimogrede. Po prvem oktobru bomo odprli trgovino za preskrbo z ozimnico, to je s krompirjem, zeljem in jabolki. Cena jabolk bo letos znatno nižja kot lani, za krompir pa bo približno ista. Dosedaj se niti en kolektiv ni zanimal za skupno nabavo ozimnice prek našega podjetja. Mi bomo prodajali pridelke za ozimnico brez zaslužka, samo, da si bodo potrošniki lažje nakupili, kar potrebujejo. Mi kupujemo neposredno od kmetijskih zadrug.«
Občinski ljudski odbor Novo mesto:	»Skupno	s	trgovinsko
zbornico s mo posredovali pri Gospodarski poslovni zvezi, da bo preskrbela krompir, sadje ki
druge pridelke za ozimnico, po kolikor se da nižjdih cenah in brez običajne trgovske marže. Da so na našem trgu naj višje cene, je resnica. Naš svet za blagovni promet bo imel prihodnji teden sejo, na kateri bo temeljito analiziral stanje v trgovini. Proučil bo vprašanje trgovskih lokalov v mestu, gradnjo tržnice in druge zadeve.
Krivda za tako visoke cene je na trgovini. Ni nobene konkurence. V teh trgovinah, ki so, prevladuje težnja, malo prodati in po višjih cenah, namesto, da bi prodali veliko z manjšim zaslužkom. Menimo, da bi morale naše zadruge bolj prodirati na trg z neposredno prodajo pridelkov.«
Zaključek. Za področje novomeškega okraja letos ni nobenega problema s preskrbo z ozimnico, toda neposredno pri kmetu. Problem so samo cene za vsakdanjo potrošnjo v mestu. Odgvori so pokazali, kje je vzrok za to. Samo eno podjetje »Sadje«, prav tahko je v mestu samo eno mesarsko podjetje. To je vzrok, da potrošniki v Novem mestu plačujejo sadje, zelenjavo in meso dražje kot v nekaterih večjih industrijskih' eredisHHh.	(»
Danes dopoldne bodo v Gra-zu odprli jesenski graški velesejem, na katerem bosta tudi letos sodelovali Slovenija in Hrvateka in sicer s kolektivno razstavo pod pokroviteljstvom Trgovinske zbornice LRS.
Z otvoritvijo velesejma, ki bo trajal od 27. septembra do 5. oktobra, stopa v veljavo tudi kompenzacijski sp.ora-zum, ki znaša enako kot ob spomladanskem velesejmu 7 milijonov šilingov, od katerih odpade polovico na Hrvatsko in polovica na Slovenijo. V sporazumu so vključeni potrošili izdeliki, ki jih v rednem
izvozu le težko plasiramo.
Organizacijo in opremo ko-
CANKARJEVA ZAL02BA
bo konec oktobra oskrbela
PROGRAM IN STATUT ZKJ
v posebni izdaji v žepnem formatu.
Obseg okoli 260 strani. Cene za prednaročnike bodo razmeroma nizke:
broširana knjižica bo veljala . . 200 din,
v polplatnd vezana............. 330	din,
v polusnje vezana.............. 700	din.
Poznejše maloprodajne cene bodo seveda občutno višje. — Program in Statut sita bistvena dela gradiva VII. kongresa ZKJ in sta neobhodno potrebna slehernemu članu ZK peti sedanjem široko zasnovanem proučevanju tega gradiva, gotovo pa bosta vzbudila zanimanje tudi med širšim krogom ljudi.
Program in Statut lahko naročite v vseh knjigarnah v Sloveniji ali pa neposredno pri založbi, najpozneje do 10. Oktobra 1958. — Pišite na naslov: CANKARJEVA ZAL02BA V LJUBLJANI
Ciril-Metodova ulica 5-1.	5901-R
vpreči u le 8% lesne embalaže in okoli 509o embalaže iz kartona in papirja, medtem ko pri
nas še vedno uporabljamo okoli 37% lesne in le okoli 23% papirne in kartonske embalaže.
V. R.
S Mii
21vilski trg v Mariboru je 5 e vedno obilno založen s povrtnino in sadjem. Pri povrtnini je opaziti, da je minul čas stročjemu fižolu in deloma tudi papriki, zato so tudi cene obema proizvodoma nekoliko poskočile. Dovolj pa je še vedno paradižnika in ga je mogoče dobiti po 15 din kg, izredno lepe kvalitete. Pri sadju je izbira precejšnja, vedno več je domačega grozdja in drobnih vinogradniških breskev za predelavo v marmelado. Najbolj je poskočila cena čebule in jajc.
Na Goriškem je precejšnja ponudba cvetače, paradižnikov, solate in zelja Nekoliko slabša je ponudba čebule, odkupne in maloprodajne cene so ostale neizpre-menjene.
Maloprodajna trgovska mreža je s sadjem dobro založena. Zlasti je dobra ponudba jabolk, hrušk in grozdja. Sezona breskev in smokev gre h kraju. Odkupne in maloprodajne cene so se gibale na ravni preteklega tedna.
Odkup goveda se vrši po dogovorjenih cenah Ponudba pa ne krije potrošnje mesa. Pričakovati je, da bo v mesecu oktobru ponudba goveda znatno boljša. Maloprodajne cene mesu so ostale nespremenjene.
Okraj	Cena	Cena	Cena
pri KZ na drob. na del).
lektivne razstave je tudi letos prevzel Export-Projekt iz Ljubljane. Na razstavi pa sodelujejo vsi izvozniki in producenti iz Hrvatske in Slovenije, ki so zainteresirani za kontingente v kompenzacijskih izvoznih oziroma uvoznih listah.
Ob priliki graškega sejma bo v ponedeljek 29. t. m. jugoslovanski dan. V nedeljo,' 28. t. m. pa bodo v Innsbrucku zaključili letošnji velesejem. na katerem so prav tako sodelovala najrazličnejša- podjetja in razstavljalci iz Slovenije in Hrvatske. Po informacijah avstrijskega tiiska je bil naš paviljon odlično ocenjen.
KROMPIR:
Ljubljana	13	11
Maribor	8	14	12.50
M Sobota	10—11	11—12 11—12
Celje	9-50	15	13
Trbovlje	D	13
Novo mesto	10	16
Nova Gorica	11	15	12
FlZOL V STROČJU:
Ljubljana	60
M. Sobota	20	22	22
Celje	32	45	40
Nova Gorica	25	28	40
ZELJE:
Ljubljana	24	16
Maribor	20	29	25
M Sobota	18	2»	20
Celje	25	22
Trbovlje	25	14
Nova Gorica	15	27	18
PARADIŽNIK:
Ljubljana	30	25
Maribor	12	15—26	20
Celje	14	20	17
Trbovlje	15	8
Novo mesto	40	30
Nova Gorica	12	16	14
PAPRIKA:
Ljubljana	48	43
Maribor	25	48	40
Celje	40	36
Trbovlje	55	46
Novo mesto	30	40
Nova Gorica	25	40
JABOLKA:
Ljubljana	25	18—21
Maribor	10	22	15
M. Sobota	4—10	10—13	6—18
Celje	13	20	17
Trbovlje	25	15
Novo mesto	14	30
N. Gorica	12	14	13
HRUŠKE:
Ljubljana	40	25—28
Celje	IS	25	22
Trbovlje	25	15
N. Gorica	85	40	28
GROZDJE:
Ljubljana	65—96	53—83
Maribor (domače) 65	85	76
Celje	6®	90	80
Trbovlje	80	65
Novo mesto	75
N. Gorica	40	50	45
GOVEDO SRED. KVALITETE: Maribor	109	260
M. Sobota	50—145	260
Celje	80—135	270
Trbovlje	80—135	270
Novo mesto	95	285
N. Gorica	115	200—300
TELETA:
Maribor	206	345
M. Sobota	120—160	290—360
Celje	180—190	320
Trbovlje do 210	320
N. mesto	195	310
N. Gorica	205	280—360
PRASlCl:
Maribor	209	370
M. Sobota	150—200	360—380
Celje	90—220	360
Trbovlje do 220	380
N. mesto	203	380
JAJCA:
Maribor	16	19	18
M. Sobota	11	13	13
Celje	14	18	16
Trbovlje	19	IT
Novo mesto	17	21
N. Gorica	18	20
MLEKO:
Maribor	28	36
M. Sobota	20—23	26
Celje	24	36
Trbovlje (Mlekarna RadeCe) 3«
N. Goric*	24	»	a
St 228   27. SEPTEMBRA 1958	/	SLOVENSKI	POROČEVALEC	/	str	9
Reorganizacijo splošnih
hmetijsiiih šol
Pred kratkim je republiški svet za šolstvo sprejel sklep
o	reorganizaciji splošnih kmetijskih šol v specialne kmetijske šole. Ta ukrep je sprejel v skladu s perspektivnim načrtom razvoja kmetijstva, ki podpira uvajanje sodobne kmetijske tehnike. Prehod od splošne kmetijske proizvodnje na utrjevanje kooperacij za trtno proizvodnjo glavnega pridelka zahteva specialno, ne pa zgolj splošno znanje iz tehnike proizvodnje glavnih kultur. Te spremembe v naši kmetijski politiki so torej
narekovale preusmeritev s plašnih kmetijskih šol v specializirane kmetijske šole, ki naj bi usposabljale specialno kvalificirane kmetijske delavce za proizvodnjo specialnih rajonskih kultur.
Na pobudo okrajnih zadružnih zvez, Glavne zadružne zveze, društev kmetijskih strokovnjakov in kmetijskih šol je Svet za šolstvo LRS ukinil enoletne splošne kmetijske šole in je namesto njih ustanovil dvoletne specialne kmetijske šole s ciljem, da bi zboljšali predvsem kakovost praktičnega pouka. V republiki je zdaj 12 takih šol, in sicer 4 živinorejsko-poljedeiske ~ole: v Poljčanah na Gorenjskem, na Grmu pri Novem mestu, v Šentjurju pri. Celju in v Ravnah pri Pivki na Krasu, nadalje dve poljedel-sko-živinorejski šoli: v Rakičanu pri Murski Soboti in Turnišču pri Ptuju, hmeljar-sko-poljedelska šola u Vrbju pri Žalcu, sadjar sko-vinar-ska šola v Ložah pri Vipavi, dve vinarsko-sadjarski šoli: v Podgradu in v Vinomeru pri Metliki,	sadjar sko-živiuorej-
ska šola v Radni pri Sevnici, pripravljajo pa tudi ustanovitev kmetijske šole za mediteranske kulture v Kopru-
Pogoji za vpis v specialne kmetijske šole za kvalificirane delavce so: končana osemletna osnovna šola in praktično delo v kmetijstvu. V te šole se potemtakem lahko vpišejo tisti, ki so bili poklicno zaposleni v kmetijskih službah, ali pa oni, Jci so končali dvoletno kmetij sko-gospodar-sko šolo, torej vsi, ki imajo naziv polkvaiificiranega delavca. Izjemoma bodo sprejemali v te šole tudi učence, ki imajo 6 razredov osemletne ■šole, oziroma končano KGŠ. Kandiati morajo biti stari najman 16 let.
Specialne kmetijske šole so začele s poukom kot vse ostale šole 5. septembra. 0,d septembra do februarja se bodo učenci I. letnika teoretično in praktično seznanili s temelji iz poglavitnih panog, ki jih poučujejo na šoli. V tem času se bodo tudi pripravili za enoletno pogodbeno praktično delo. Opravljali ga bodo na izbranih državnih in zadružnih posestvih, ki so z odločbo imenovana kot učiva posestva. Na tej praksi bodo od marca v I. letniku do začetka marca naslednjega leta v II. letniku.
V	tem času bodo imeli tudi enomesečne počinice. Nato bo sledilo nadaljevanje rednega pouka na kmetijski šoli za II. letnik od marca do konca junija drugega šolskega leta. Ob zaključku dvoletne šole bodo opravljali zaključne izpite za kvalificirane delavce iz spilo š no-izob ražev a InAh in kmetijskih strokovnih predmetov.
S posebnimi pravili bo predvidoma še posebej določen sistem enoletnega praktičnega pouka in način nagrajevanja učencev v času, ko bodo opravljali obvezno prakso.	B.	L.
Presenetljivo visoki donosi koruze na
kmetijskem posestvu Rakičan
I€ © o p e r a s i j a z ©kulllkimi kmeti
Letos ima preko 30 ha so površino lahko sejali
posestvo zasejano koruze. Zmanjšali krompirja, da bj čimvee koruze in
da bi tej koruzi nudili najboljšo oskrbo. Z vso površino pod koruzo se je po-sestvo priglasilo za proizvodni poskus s ciljem, da doseže pridelek 100 q suhega zrnja na vsak hektar. Takega pridelka v Sloveniji doslej še nismo dosegli im ©a tudi nismo poskušali doseči. Vagon zrnja na hektar — ne, to se
nam je zdelo nemogoče! Tudi lanski pridelek na 13 ha z donosom 60 q na hektar je bil tako-rekoč rekorden. Letos pa je hotelo po-sestvo dokazati, da so možni še znatno večji donosi.
Kmetijski inštitut v Ljubljani je po izvršenih analizah zemlje predložil posestvu plan gnojenja s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili. Če računaš na velike pridelke, moraš tudi dobro gnojiti. Pri tem poskusu ni varčevalo ne z gnojili ne z najboljšo oibdelavo, ki jo lahko nudi moderno orodje. Sredj najlepše rasti je večji del posevkov uničila toča, po takratnih cenitvah do 80 odst. pridelka. Uprava pa od poskusa zaradi tega ni odstopila. Poškodovane posevke so še posebej pognojili z dušičnimi
gnojili in res znatno zmanjšali škodo. Tudi na teh prizadetih površinah bo pridelek nad SO q na hektar, torej še kljub temu rekorden. Na nepoškodovanih
10	ha pa bo spravilo, ki je prav sedaj v polnem teku, pokazalo, če je dosežen cilj — 100 q na hektar. Kaže, da je! Ves pridelek tehtajo in izvajalci poskusa nam bodo v kratkem lahko dali zadnjo besedo. To pa bo tudi najboljše priporočilo hibrida W 355 A.
Posestvo Rakičan je letos prvič poskusilo s pridelovanjem
koruze v kooperaciji z okoliškimi kmeti. Za začetek je uspeh zadovoljiv, čeprav samo polovičen. Polovičen zato, ker se druga polovica kmetov ni držala dogovora. Posestvo je dalo na hektar po 50 kg semena V/ 355 A, dalje po 1700 kg umetnih gnojil, s svojim traktorjem pod-rahljalo zemljo in jo preoralo.
S tem je posestvo vložilo 33 do 39 odst. potrebnih sredstev. V
razmerju z vloženimi sredstvi
se deli tudi pridelek: 33 do 39 odst. za posestvo, ostalo za kmeta. Tako so kmetje z manjšim trudom in manjšimi sredstvi pridelali blizu 80 q storžev na hektar, posestvo pa nadaljnjih 40 q na hektar in je tako krilo vse stroške, čistega pribitka pa ima nekaj nad 10.000 din na hektar.
Ta uspeh je dal pobudo za nadaljnje sodelovanje posestva s kmeti. Za prihodnje leto imajo še več pogodb za skupno pridelovanje pšenice, kjer bo posestvo vložilo 48 odst., kmetje pa 50 odst. potrebnih sredstev.
V	tem razmerju bo razdeljen
tudi pridelek. Računajo na pri-' delek 50 q na hektar pšenice italijanskih sort, ki so jih že letos preskusili, popoln uspeh pa je letos preprečila toča.
Premoli© zanimanja za vzgojo ©snovnega strokovnega kadra
Dosedanja enoletna kmetijska šola v stari graščini v Ložah na Vipavskem je v 11 letih po os-
V Brežicah grade prvo sušilnico za hmelj
n
Pred dnevi je bila na okrajni zadružni zvezi v Celju majhna svečanost, ki je bila prirejena
v	čast traktoristom iz celjskega okraja, ki so se nadvse častno borili in zmagali na republiškem in zveznem prvenstvu. Predsednik OZZ Celje Franjo Lubej se je zahvalil zbranim traktoristom za velike uspehe in jim v znak priznanja izročil lepa darila, kakor je nato storil tudi predsednik Društva traktoristov in kmetijskih strojnikov celjskega okraja Franjo Jeraj. Predsednik OLO Celje Riko Jerman je izrazil svoje zadovoljstvo, da so na svojstven način izpričali veliko aktivnost kmetijstva in prizadevanja za njegov napredek. Ob koncu je spregovoril še zvezni ljudski poslanec in sekretar okrajnega komiteja SZDL Franc Simonič.
Pogovor je bil zanimiv in živahen. In se je spomnil eden od traktoristov: »Kaj ko bi mi, kar nas je tukaj, priredili od časa do časa skupinsko vzorno oranje zdaj tu zdaj tam. Naj vidijo ljudje, da se da s traktorjem ne samo hitreje, temveč tudi lepše orati!«
Prepričanj smo, da jih bomo lahko kmalu videli, ko se bodo kosali med seboj in z ljudsko
konservativnostjo.
Predstavljamo vam traktoriste zmagovalce; (od desne proti le-
vi	sede); Lenič (okrajni prvak), Smeh (zvezni prvak), Brglez (republiški prvak) in Tiselj (mladinski prvak). Zadnji se je pred kratkim udeležil tudi mladinskega evropskega prvenstva v Zahodni Nemčiji in s tujim strojem zasedel častno trinajsto mesto.	Tig
voboditvi dala že 250 absolventov. V določeni meri je imela ta šola vsako leto težave glede vpisa učencev, čeprav na Primorskem občutno primanjkuje osnovnega kadra v kmetijstvu. Na tej šoli so bili učenci delež • ni teoretičnega in praktičnega pouka v vseh vejah kmečkega gospodarstva. Šola namreč razpolaga tudi s šolskim posestvom, ki meri okoli 400 ha površine, na kateri izvajajo tudi razne poskuse in je posestvo opremljeno tudi s sodobnim strojnim parkom. Sedaj je postala kmetijska šola v Ložah na Vipavskem dvoletna specializirana kmetijska šola za sadjarstvo in vinogradništvo, ki sta na Goriškem osnovni panogi kmetijske proizvodnje.
Pouk na tej šoli bi se imel pričeti že s 15. septembrom, do takrat pa se je javilo le 5 učencev iz goriškega okraja in ravno toliko iz koprskega, medtem ko je zmogljivost šole 25 učencev.
Šola Lože je letos Iz okrajnega sklada za kadre investirala precejšnja sredstva »a ureditev učilnic in njeno opremo ter pričakuje, da še bodo zadružne organizacije in državna posestva le zganila in poslala svoje mlade ljudi v to prepotrebno šolo, ki se bo pričela s 1. oktobrom.
OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU«
Sortiranje krompirja na državnem posestvu Zabnica pri Kranju
KOOPERACIJA
V LJUTOMERSKI OBLINI
Politične organizacije, občinski ljrudski odbor in kmetijske zadruge v ljutomerski občini se te dni ukvarjajo s pripravami za pridelovanje pšenice v sodelovanju. Plan predvideva, da bo
ta akcija po-večala povprečni hektarski donos v prihodnjem letu na 23 mtc. Pridelovanje italijanske pšenice pri posameznih kmetovalcih' je letos pokazalo da se .pri tej pšenici lahko doseže hektarske donose v vi-
šini 50 mtc. Pri domačih sortah pa so zadnja leta dosegli povprečni pridelek 15 do 20 mtc. To pomeni, da so za setev italijanskih sort pšenice ugodni pogoji tudi na ljutomerskem področju. Tako bodo povečali proizvodnjo, povečali kmetovalcem dohodke in prihranili skupnosti devize za uvoz pšenice.
Za področje občine so sestavi-
li	plan setve pšenice v kooperaciji Pri posameznih zadrugah oz. kmetijskih gospodarstvih, ki zajema 325 ha površin. Sklepanje pogodb pa se še vedno zelo počasi odvija in ni v skladu s postavljenim planom, saj so do 16. t. m. sklenili pogodb samo za 94,8 ha. Kmetijske zadruge so namreč prav v sedanjem obdobju doživele nekaj notranjih reorganizacij. Dobile so tudi nove upravnike; prav tako pa so bide opravljene nekatere teritorialne spremembe pri kmetijskih zadrugah. Razumljivo je, da je zaradi takšnega stanja trpelo sklepanje pogodb. Upravni odbori kmetijskih zadrug so v nekaterih primerih prepustili to nalogo novim upravnikom, ki se pri svojem delu še niso znašli. Zadruge se
prav tako v celoti niso sprijaznile, da ne more biti težišče zadružnega dela v odkupu, temveč da je treba težišče prenesti v organizacijo kmetijske proizvodnje. Postavljene planske obveznosti so razmeroma nizke, saj predstavljajo le okoli četrtino površin pod pšenico v občini.
Kmetijske zadruge v občini že razpolagajo z okrog 300 mtc semen italijanskih sort. Razen tega seme še nadalje'prihaja. Naročili so tudi 210 ton umetnih gnojil za setev v kooperaciji. Doslej so dobavili le okrog 40 ton umetnih gnojil. Kmetijske zadruge že pripravljajo podrobne načrte za pripravo zemlje, ki je namenjena setvi italijanskih pšenic.
V	ljutomerski občini se zavedajo, da bodo s sklepanjem pogodb opravili le manjši del nalog pri kooperaciji. Zemljo bodo pripravili po navodilih strokovne službe, ker bo le v tem primeru zajamčen uspeh. Kmetijske zadruge kupujejo tudi mehanizacijo in razne priključke ter bodo letošnji plan nabave traktorjev prekoračile za štiri traktorje.	K.
V blejski občini se pripravljajo na volitve v zadružne svete
Nove naloge in stari problemi
Nedavno posvetovanje gospodarskega odbora zveznega izvršnega sveta s predsedniki okrajnih ljudskih odborov o aktualnih nalogah in problemih našega kmetijstva je posvetilo posebno pozornost raznim težavam, ki zaviraj o planirani napredek kmetijstva.
Okoli 130 milijard dinarjev, ki jih je v zadnjih dveh letih vložila naša skupnost v kmetijstvo, je dalo sadove, ki so pokazali, da so vlaganja v to vejo našega gospodarstva rentabilna Se posebno očiten primer rentabilnosti vlaganj v kmetijstvo je dalo letošnje leto, v katerem so državna posestva, zadruge, pa tudi kmetje-kooperanti kljub slabim vremenskim razmeram dosegli letine, ki so celo nad lanskoletnimi, medtem Igo so individualni kmetovalci popolnoma občutili posledice Po teh izkušnjah je po-
stavljena naloga »a drugo leto:
doseči kmet. proizvodnjo, id. bo
nad ravnijo rekordne letine v 1957. letu.
Prvi pogoj za izpolnitev te naloge, je dobra organizacija dela na državnih m zadružnih posestvih in na posestvih kme-tov-kooperantov, predvsem pa seveda čimboljša uporaba agrotehničnih in agrokemijskih
sredstev, to se pravi mehanizacije in umetnih gnojil. Prav na tem področju pa še vedno niso uspešno rešeni nekateri problemi k; zavirajo nadaljnji napredek kmetijska proizvodnja.
V	kmetijstvu smo v zadnjih letih največ vlagali na področju mehanizacij e. Od letošnjih 56 milijard dinarjev, predvidenih za investicije v kmetijstvu, bo za mehanizacijo uporabljenih okolj 28 milijard dinarjev. Imamo že 28.000 traktorjev in če-
prav nam še vedno zalo primanjkuje traktorjev za globoko oranje in raznih priključnih' strojev, vseeno lahko rečemo, da mehanizacija našega kmetijstva hitro napreduje.
Kmetijske organizacije, ki so nosilci kmetijskega napredka posvečajo mehanizaciji veliko pozornost. Mehanizacija zavzema eno prvih mest v njihovih programih, ki pa se zaradi raznih gospodarskih instrumentov v zadnjem času ne izpolnjujejo, kot je bilo predvideno. Na omenjenem posvetovanju so s tem v zvezi poudarili, da je. sprememba instrumentov za dobivanje posojil za mehanizacijo, oz. povečanje odstotka predpisanega deleža 'kmetijskim organizacijam onemogočila izpolnitev postavljenih programov mehanizacije. Z ene strani torej kmetijske organizacije ne morejo kupiti potrebne mehanizacije,, ki je nujna za izpolnitev njihovih povečanih proizvodnih nalog, z druge strani pa stojijo v raznih skladiščih traktorji neprodani. Tako n. pr. stoji pri Poslovni zvezi za mehanizacijo v Vojvodini v skladiščih 1149 traktorjev, ki jih kmetijske organizacije ne morejo kupiti, ker nimajo zadostnih sredstev' za
udeležbo pri kreditih. Zato se lahko upravičeno pričakuje, da bodo pristojni činitelji spremenili gospodarske instrumente tako, da bo nakup mehanizacije čimbolj olajšan.
Glede preskrbe kmetijstva z umetnimi gnojili eo na posvetovanju ugotovili, da je slabo organizirana. Uporaba umetnih gnojil zelo hitro narašča in jih borno že letos porabili verjetno okoli 1,330.000 ton, od česar odpade na uvoz skoro milijon ton. To seveda izključuje sezonski uvoz umetnih gnojil, katera je treba zato stalno uvažati, kmetijske organizacije pa usposobiti za njihov sprejem. Uvozniki gnojil pa sedaj ne dobivajo kvote za uvoz v skladu s potrebami na njihovem poslovnem območju, zaradi česar je v nekaterih krajih umetnih gnojil preveč, drugod pa premalo. Domače tovarne, katerih proizvodnja je odvisna od uvoza surovin ne morejo vedno izpolniti obveznosti, ker surovine ne prihajajo enakomerno in pravočasno. Zaradi tega mnoge kmetijske organizacije težijo za zalogami umetnih gnojil, kar povzroča zamrzovanje dela njihovih obratnih sredstev in s tem motnje v njihovem poslovanju, včasih pa celo njihovo kredita*
nesposobnost. Preskrba z umetnimi gnojili je otežkočena tudi zaradi pomanjkanja železniških vagonov
Pomanjkanje skladiščnega prostora pa ni pereče samo glede umetnih gnojil, temveč verjetno še bolj glede ohranitve pridelkov. 2e sedaj namreč prihaja do nesorazmerij med povečano kmetijsko proizvodnjo in razpoložljivim skladiščnim prostorom. Na posvetovanju eo navedli, da že letos n. pr. primanjkuje samo v novosadskem okraju skladišč za 27.000 ton pšenice, prihodnje leto Pa bi zaradi planirane povečane proizvodnje primanjkovalo prostora celo za 76.000 ton. Podoben položaj je tudi v vseh drugih žitorodnih področjih. Ni dvoma, da moramo zato hkrati s povečanjem kmetijske proizvodnje misliti tudi na povečanje pro- . štora za njeno skladiščenje, ker drugače ne bo zaželenih sadov. To so na posvetovanju o nalogah in problemih našega kmetijstva še posebno poudarili. Ta   sedaj že star problem — seveda ne bomo mogli rešiti v kratkem, nujno pa je, da začnemo takoj ukrepati, da bi mu vsaj omilila ostrino.
M. F.
Pri vseh kmetijskih zadrugah v blejski občini tako v Ribnem, Gorjah, Bohinjski Beli in Bledu so se začeli pripravljati na prve volitve v zadružne svete. Po vseh KZ so bili sklicani širši sestanki zadružnih odborov, dalje krajevnih odborov SZDL in
1	__________________
Velika uporaba umetnih gnojil
Agrotehnika Ljubljana ima svoje skladišče tudi v Šmartnem ob Paki. V gospodarskem letu 1957/58 je to skladišče razpečavo med naše kmetijske zadruge v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini 1825 ton raznih umetnih gnojil. Predvsem je bilo močno zanimanje za kalijevo sol, kalkamonsalpeter dn toma-sovo žlindro. Kljub znižanju regresa so kmetje vsa ta umetna gnojila pokupili in uporabili za večji donos kmetijskih pridelkov. Raznih zaščitnih sredstev so uporabili nad 20 ton. Skladišče je oskrbelo zadruge tudi z vsemi potrebnimi stroji in orodjem za potrebe kmetijstva.
Hvalevredno je, da dobe zadružniki vse potrebne strokovne nasvete od vodstva tukajšnjega skladišča. Kaže, dla bo uporaba umetnih gnojil v bodoče še narasla, kajti kmetje so prišli dio prepričanja, da je pravilna. uporaba umetnih gnojil le donoflufc
drugih organizacij. Na teh sestankih so se pogovarjali o bodočih kandidatih in pa predvsem o novem načinu upravljanja naših zadrug. V vseh zadrugah so že razpisali volitve za 8. november in vse priprave potekajo v redu.
Po vseh zadrugah so pričeli tudi z akcijo za povečani;e članstva. V tem so imeli v Bohinjski Beli največ uspeha, pa tudi drugje gre kar dobro.
Vse KZ na območju blejske občine se trudijo in skušajo najti trg za pridelke svojih članov. To letos ni ravno lahko Glavno in najbolj naravno tržišče so Jesenice, kamor tudi prodajajo največ j krompirja i jabolk. Cene so letos dokaj padle in zadruge plačujejo krompir po 8—9 diin za kg in jabolka po 14—15 din.
4,5 vagona hrušk na hektar
Kmetijska šola Lože na Vipavskem je na svojem šolskem posestvu uredila med drugim tudi vrsto sodobnih sadovnjakov in vinogradov. Letos so v svojem špa lirske m nasadu dosegli rekorden pridelek kar štiri in pol vagona hrušk na keh-tar. Tudi grozdja sl obetajo nad 170 mertr. stotov na hektar. Letos nameravajo ponovno urediti 7 hektarjev novega nasada hrušk, za kar imajo na razpolago 3.5 milijona din investicij,
IB stL I SLOVENSKI POBOCEVAL&G 1 st. 228 — 27. septembra k»s
SEJA LJUBLJANSKEGA MESTNEGA SVETA
Mestni s^et je sprejel več odlokov kot priporočila občinam — Razpravljali so o določitvi novih najemnin stanovanja, o uporabi družbenih sredstev za stanovanjsko gradnjo Ser o povišanju tarif za usluge komunalnih podjetij in v mestnem osebnem prometu
Ljubljana, 26. sept. Na današnji seji Mestnega sveta ljubljanskega, ki jo je vodil predsednik sveta dr. Marijan Der-mastia, so odborniki najprej poslušali utemeljitve predlogov
odloka o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš za občine na območju mesta Ljubljane, o programu standarda stanovanja in odloka o določilih in uporabi stanovanjskih najemnin. Vse odloke je Mestni svet sprejel kot priporočila občinskim ljudskim odborom.
V utemeljitvi k odloku o določitvi stanovanjskih najemnin je bilo poudarjeno, da realna vrednost razpoložljivih sredstev zaradi podražitve uslug pada. Sredstva iz najemnin ne zadoščajo več za vzdrževanje hiš in posledica tega je, da hišni sveti najemajo kredite. Zadolžitve znašajo že nad pol milijarde dinarjev.
Odlok upošteva zadostno in nezadostno zasedena stanovanja. Od tega pa bo med drugim tu-i
odvisna nova najemnina. V odloku je rečeno, da stanovanje ni zasedeno, če nista v enosobnem stanovanju vsaj dve osebi, / ♦•iDsobnem s kabinetom vsaj tri osebe, v dvosobnem vsaj 4 osebe, v dvosobnem s kabinetom vsaj pet oseb in v trosobnem stanovanju vsaj šest oseb. Kot čista stanovanjska površina se po tem odloku ne šteje površina sob nad 30 m2 in zaprtih hodnikov nad 15 m2. Zvišana najemnina bo znašala 23 din za m2 čiste stanovanjske površine, doslej pa je .<al 19 dinarjev. Razen tega se pri stanovanjih I., II. in III. nadstropja najemnina dvigne za 10% na račun stanovanj v višjih nadstropjih, kjer ni dvigala in stanovanj v pritličju in v kleti. Poleg tega je v odloku rečeno, da se območje mesta razdeli na 4 okoliše, ki naj bi se razmejili tako, da bi bilo izhodišče pri Pošti v Čopovi ulici s posameznimi razmaki po 600 metro'". V prvem okolišču bi se najemnina nato še zvišala za 30%, v drugem okolišu za 20 in v tretjem za 10%. V četrtem
okolišu pa tegF dodatka ne bi bilo.
Odlok tudi predvideva za nezadostno zasedeno standardno stanovanje povišanje stanovanjske najemnine za 22 din na vsak m2 čiste stanovanjske površine, za nezadostno zasedena stanovanja, ki presegajo stanovanjski standard pa bi se najemnine povišale za 100% ali celo za 200%.
Svet je odlok kot priporočilo občinam sprejel.
V nadaljevanju seje je ing. Beno Svetina tolmačil spremembe tarif za komunalne usluge na področju mesta. Tako naj bi nova tarifa za vodo znašala v gospodinjstvu 17 din (doslej 10), v industriji 51 (80), železnica 40 (40) itd. Tarifa za uporabo kanalizacije naj .znaša 25% od tarife za vodo, in sicer za gospodinjstva 4,25 din, za industrijo 12,75 itd. Plin bi se podražil v gospodinjstvu od 13 din za kubični meter na " din, s tem da’ odpade dosedanji pavšal, za industrijo in obrt pa bi stal plin 51 din za prostominski meter.
stanovanja v Kočevju
Kljub gradnjam jih še precej primanjkuje — Največ gradi rudnik
V Kočexrju so po vojni zgradili že veliko novih stanovanj ter obnovili določeno število starih, vendar je stanovanjska kriza spričo naglega večanja števila
Loška dolina
Turistično društvo v Loški dolini si mnogo prizadeva za razvoj turizma. Letos so precej uredili v Križni jami, pozimi pa nameravajo urediti v jami še pot do prvega jezera. Pri Križni jami, Loškem drevoredu in spomeniku na Ulaki so postavil: betonske klopi. Na pobudo društva je bil letos ustanovljen pri občinskem ljudskem odboru tudi svet za turizem in gostinstvo. Za zgraditev koče na Snežniku so prispevali 30.000 din. Fotoklubu v Starem trgu pa so dali za nakup fotoaparata 40.000 din. Tako bodo sedaj lahko sami izdelovali različne pokrajinske slike Loške doline, ki naj bi jih imele tamkajšnje trgovine vedno dovolj na razpolago. Pred kratkim si je društvo nabavilo stereo-skopski aparat z negativi Križne jame, tako da bodo gostom lahko v naravnih barvah prikazovali lepote Križne jame.
prebivalstva še vedno huda.
Po zbranih podatkih trenutno potrebujejo v Kočevju 260 dvosobnih in 193 enosobnih družinskih stanovanj ter okoli 100 samskih. Letos je v gradnji več stanovanjskih hiš, vendar še daleč ne toliko, kot jih potrebujejo. Največ skrbi za stanovanja svojih delavcev in uslužbencev rudnik. Ta gradi letos posebno stanovanjsko naselje in bo imel letos dograjenih okoli 40 stanovanj, katera so deloma pričeli graditi že lani, deloma pa letos. Podjetje rudnik je tudi dodelilo kot posojilo 7 milijonov din delavcem in uslužbencem podjetja za gradnjo zasebnih stanovanjskih hišic. Kmetijsko gozdarsko posestvo bo letos dogradilo okoh 14 stanovanj za svoje ljudi, v gradnji pa jih ima še 9. Tekstilna tovarna gradi četvorček Zasebniki grade letos na območju mesta in v okolici nad 40 stanovanjskih hiš.
Medtem ko so dosedaj gradii! manjše stanovanjske hiše, takih v prihodnje ne bodo več toliko Pač pa so se odločili z gradnjo večjih stanovanjskih blokov, ki jih bo gradila občina skupno s podjetji. Tako menijo, da bodo s
združenimi sredstvi lahko zgradili več stanovanj kot če bi vsako podjetje gradilo zase.
Za gradnjo novih stavb v Kočevju čedalje bolj uporabljajo gradivo, ki ga izdelujejo iz žlindre. Podjetje rudnik je kupilo stroj za izdelavo različnih gradbenih elementov iz žlindre, ki jo je na rudniku več kot dovolj. S proizvodnjo raznih gradbenih delov se bavi tudi podjetje »Dom«, ki se je osnovalo iz prejšnjih delavnic gradbenega podjetja »Zidar«. To podjetje proizvaja zlasti različne izdelke iz cementa, dalje stavbeno pohištvo in drugo.	(r)
Prav tako naj bi se podražil odvoz smeti in sicer od 1 dinarja na 1,60 za m2 stanovanjskega prostora.
Poleg teh sprememb je bila predlagana tudi sprememba tarif za prevozne usluge v mestnem osebnem prometu. Tako naj bi se povišale cene za priložnostne vozovnice v mestnem prometu za 5 din, tako da bi najnižja tarifa znašala 15 din, najvišja pa 35 din. Priložnostne vozovnice v suburbanem prometu bi se zvišale od 20 na 30 din, tarifa za najdaljšo relacijo pa bi ostala 60 din. Prav tako bi se občutno povišale cene mesečnim vozovnicam za delavce in uslužbence, ki pa jim gospodarske organizacije in ustanove lahko vrnejo razliko od 600 din dalje. Zvišanje priložnostnih vozovnic bi povečalo dohodek za okoli 30 milijonov dinarjev, zvišanje ugodnostnih tarif za delavce in uslužbence pa okoli 25 milijonov din. Tako bi bil krit večji del izgube v mestnem osebnem prometu.
V razpravi so bila mnenja o poviševanju tarif za usluge deljena. Poudarjeno je bilo, da ni mogoče zviševanja cen uslugam gledati preveč preprosto. Zlasti, če vemo, da plan zvišanja osebnih dohodkov ni bil uresničen. Drži, da je treba gospodarstvo postaviti na ekonomske temelje vendar pa je treba pri tem računati z realnimi dohodki državljanov. In zato take ukrepe uvajati postopoma.
Predlagano je bilo, da naj bi nove tarife za komunalne usluge veljale šele od 1. oktobra (dočim odlok predvideva veljavo od 1. junija t. 1.), s tem, da bi industrija do 1. oktobra plačevala še po stari tarifi in tako tudi potrošniki, in šele od prvega oktobra dalje naj bi veljale nove tarife. Odlok je bil s to spremembo tudi sprejet.
O vseh teh odlokih bodo še razpravljali občinski ljudski odbori občin mestnega področja in zbori volivcev, nato pa bo Mestni svet o njih ponovno razpravljal in sklepal.
pred Četrtim kolom tekem za nogometne točke
9 vseh ligah- zanimiva srečanja
flUDiiH IZ KAKNJii IZšflJUČEEž IZ U. L1UE — TiiKMS 3L0E0DA : ODRED BO JUTRI OB 15.30 V ŠIŠKI
Preden so se moštva v kvalitetnih nogometnih ligah četrtič spustila v boj za točke, so doživela presenečenje, ki mu je botrovalo disciplinsko sodišče Nogometne zveze Jugoslavije. Le-to je namreč na zadnjem sestanku kasnovaio drugoligaša Rudarja is Kaknja z vrnitvijo v nižjerazredno tekmovanje in denarno globo v znesku 100.000 din.
Ta kazen je prišla posebno presenetljivo za zahodno skupino druge zvezne lige, predvsem pa seveda za edinega slovenskega zastopnika, ki je prav temu Rudarju minulo nedeljo naložil osem golov in s tem vknjižil v svojo korist prvi celotni letošnji izkupiček. Sedaj se je pokazalo, da je bil trud zaman.
Rudar je bil kaznovan zaradi tega, ker sta člana njegovega upravnega odbora Josip Vilenič in Safet Djafič s 120.000 din podkupila petorico igralcev Neretve iz Metkoviča, da so v kvalifikacijski tekmj za vstop v II. zvezno ligo z Rudarjem igrali samo s polovico moči. Disciplinsko sodišče je omenjena odbornika kaznovalo z doživi jensko diskvalifikacijo, predsednika Rudarja Mebmeda Celjajiča pa s triletno prepovedjo opravljanja funkcij v nogometni organizaciji, ker je poskušal pregovoriti sekretarja FK Neretva, da bi njegov klub »lažiral« omenjeno tekmo.
Igralca Rudarja Horung in Simunac, ki sta igrala tudi v Ljubljani, sta bila kaznovana z enoletno prepovedjo nastopanja zaradi pregovarjanja igralcev Neretve, da se ne bi trudili na tekmi 10. avgusta v Metkoviču, .gralcj Neretve Bušič, Nikolič, Filipovič, Jeramez in Medak pa so bili. kaznovani s triletno prepovedjo nastopanja.
Vsem tem kaznim kak poseben komentar nj potreben.
Seveda pa bo sedaj tekmovanje II lige nekoliko neurejeno, ker še ni gotovo, ali bo namesto Rudarja prišla v ligo Zenica, ki je bila v tej kvalifikacijski skupin druga. Vsekakor pa so zmage Zagreba 9:1, Lokomotive 2:0 in Odreda 8:0 sedaj brez pomena
V četrtem kclu sprejema Odreti v gost.e Slobodo iz Tuzle 'Jutri oh 15.30 uri v Šiški). To moštvo .je v dosedanjih treh nastopih zbralo štiri točke. V prvi tekmi je sicer v Tuzli izgubilo s Trešnjevko 2:1 zato :pa je Slobcda nato nepričakovano porazila Proleterja v Osi-
jeku 5:1 tn na domačem igrišču še Zagreb 2:0. Sloboda je torej nedvomno najmočnejše moštvo, ki je v letošnjem prvenstvu gostovalo v Ljubljani. Ostala srečanja: Borac: Lokomotiva, Trešnjevha : Borovo. Proleter :	Šibenik, Za-
greb : ElektrostroJ.
KLADIVAR : BRANIK — DERBY SLOVENSKE LIGE
V IV kolu slovenske nogometne lige bo vodeči Rudar gostoval na Jesenicah, največ zanimanja pa bo nedvomno za nastop Branika v Celju proti Kladivarju. V oodrobnem so srečanja taka: Gra-iičar :	Triglav, Sobota :	Ljub-
ljana. Jesenice : Rudar, Maribor : Izola, Slovan : Krim in Kladivar: Branik.
VODEČI PROTI PRVAKU V I. LIGI
V I zvezni ligi pa bo pozornost vse javnosti usmerjena predvsem na beograjsko srečanje med vodečim na lestvici C zvezdo in državnim prvakom zagrebškim Dinamom. Tudi ostali dvoboji bodo do vsej verjetnosti dali zagrizene boje. Pari so naslednji:	Vardar-Rijeka, Sarajevo : Partizan. Bu-clučncst : Vojvodina, Velež : Rad-nički. C zvezda : Dinamo. Hajduk : 2eljezničar
Vsekakor torej nedelja, povsem do okusu nogometnih razvajencev.
FINALE ZVEZNE ATLETSKE LIGE
Odred frefjic državni pr*r
s
Nič čudnega nt. če so v teh dneh pri atletskih klubih Kladivarju. Ljubljani in Odredu priprave za finale zvezne lige dosegle vrhunec Kladivar in Ljub I.iana sta zastopana pri moških in ženskah, zato pa ima Odred najtežjo nalogo. Z žensko ekipo bo branil' naslov državnega prvaka.
Ali imajo Ljubljančanke sploh Sake možnosti za tretji zaporedn-uspeh? Po prvih kolih je kazalo, da Crvene zvezde letos ne bo mo-
O PROBLEMIH SMUČARSKEGA ŠPORTA PRI NAS
Za redno in sistemafišng v klubih
KRANJSKA GORA. 26. sept. V da kritično spregovorijo o closeda-Porentovem domu so se zbrali de- njem delu in kar najbolje osvet-legati Smučarske zveze Jugosia- lijo vzroke, ki so pripeljali do vije, republiških zvez in državnih splošnega zastoja v tej panogi, inštitutov za telesno vzgojo, da bi Prvi je spregovoril sekretar se pomenili o delu, nažrtih in SZJ Konstantinovič o aktualnih metodah, ki bi jih bilo treba problemih smučarskega športa pri ubrati za napredek smučarskega nas. Za njim je prof. Drago športa pri nas. Posvet je ojdprl Ulaga podal kritiko dosedanjih
prof. Drago Stepišnik, ki je pozval navzoče, med katerimi! so bili tudi vsi trije zvezni kapetani.
S.E N M M A J
g
Žrtev neprevidnosti
S. B. se je 23. 3. 195S pripeljal G poltovornim avtomobilom v Kranj. Zapeljal je na dvorišče tovarne »Sava«, kjer je naložil to-Vior podplatov, poleg njegovega avtomobila je s svojim tovornjakom parkiral S. S- Preden je S. B. vstopil v vozilo, mu je S. S. Od iziioda pomahal, naj izpelje in odšei. nazaj k svojemu avtomobilu. S. B. je odpeljal z dvorišča. Pogledal je na levo in zapeljal _ v raiHo poševni smeri proti križišču ceste Park Svobode in Gregorčičeve ceste, da bi po Gregorčičevi cesti nadaljeval vožnjo. Gregorčičeva cesta vpada pravokotno na cesto Park Svobode Križišče je skoraj na nasprotni stran:	dvoriščnih vrat tovarne
►Sava«. S. B. še ni prečkal ceste, ko je podrl in povozil kolesarja Franca Strnišo, ki je kmalu zaradi poškodb podlegel.
S. B. se je zagovarjal, da je kolesar vozil zelo hitro in izsiljeval prednost in da mu je S. S. pokazal. da ie prosta pot. Trdil je tudi, da sploh ni vedel, da je povozil kolesarja, ampak da je zavrl šele tedaj, ko je pod zadnjimi kolesi nekaj začutil. Prometna komisija je ugotovila, da je S. B. prepeljal že 7 m od cestišča, ko se je zaletel v kolesarja. Vlekel ga ie še nekaj metrov po tleh preden Je ustavil. Kolesar je pripeljal pravilno po desni strani cestišča. Šofer sploh ni pogledal v desno smer. ampak le v levo.
Preizkus z istim praznim vozilom je pokazal, da bi pri hitrosti 15 ton na uro šofer lahko ustavil vozilo že na 1 in pol metra dolgi razdalji. Ob nesreči pa je imel obtoženi še 600 kg_ tovora, tako da bi lahko še prej ustavil. Vse to dokazuje, da je vozil s precejšnjo hitrostjo in neprevidno.” ker bi sicer gotovo opazil kolesarja.	.
S B je bil ob upoštevaniu olajševalnih okoliščin obsojen na štiri mesece za-pora.
PHEHITRO JE VOZIL
V lanskem oktobru je I. M. šla iz Tržiča proti Pristavi. V Pristavi ji je izza položnega ovinka pripeljal nasproti avtobus. Tud' za seboj je zaslišala avtomobil Ko se je ozrla, je opazila, da s«■ ji v razdali! 15 metrov približuj" tovorni avtomobil. Umaknila s' je tesno k železni ograji-. Tovor njak bi moral srečati avtobus, k’ Je pripeljal iz nasprotne strani Sojer tovornega avtomobila V. U Je močno zavrl, zaneslo pa ga je Y železno ograjo. Odlomljen: drog je I. M. podrl in ji prerezal desno stegno.
Šofer se je zagovarjal, da je cesta vlažna in ni mogel ob-ffl&atl vozila. Na mokri cesti pa fpP^iiupral previdneje voziti. Priče
*o ndvedale. da je Šofer V. V. vo-frl-lagpr£cei š ni o hitrostjo. Ker ni
računal s srečanjem, je sunkovito zavrl, zaradi česar se je zaletel v železno ograjo, za katero je bil 17 metrov globok prepad.
Senat ga je spoznal za krivega in ga obsodil na dva meseca zapora pogojno za dobo enega leta.
PROMETNE NESREČE
Danes okrog 12. ure je peljal tovorni avtomobil H-17239, ki ga je vozil I. L. skozi Kozarje proti Ljubljani V bližini hiše 123 je peljal pred njim kolesar v isti smeri izven kolesarske steze. Voznik tovornega avtomobila je skušal zavirati, toda na mokri asfaltni cesti ga je obrnilo za 180 stopinj in ga zaneslo desno s ceste. Najprej je trčil v ^^estni kamen, se odbil v elekti . .“■-^•iog In se prevrnil na levi bok.
Na vozilu je okrog 60.000 din škode. Poškodovan ni bil nihče. Vozniki, na mokrih cestah vozite previdneje!
Nekaj minut čez pol eno uro Je v Herbersteinovi ulici pri št. 15 L. P. z osebnim avtomobilom S-9463 obračal vozilo. Vključil je levo smerno kazalo, zavozil je delno na desni pločnik in začel zavijati čez cesto. Tedaj je za njim pripeljal po desnem pločniku 7-letni kolesar S. T. Ker mu je avtomobil zaprl pot na pločniku. ie zavil levo pred vozilo, ki ga je podrlo in vleklo na drugo stran ceste na levi pločnik. Otrok in kolo sta bila k sreči le lažje poškodovana.
Po Zaloški cesti je okrog 13. ure vozil iz Most proti mestu semintja no nesti vinieij kolesar Jurij Mihelič. Pri hišni št. is ga je pravilno prehitel tovorni avtomobil S-5?-09. ki ga je vozil R J. v trenutku. ko ga je prehiteval.' je kolesar oonovno zavil v levo stran. Oplazil je desno stran avtomobila, izgubil ravnotežje in omahnil na tla. kjer ie težko poškodovan obležal v mlaki krvi
| M
Tokrat pa bodo prišle na svoj račun Ljubljančanke. V brivsko-frizerskem podjetju v Kidričevi ulici so pred kratkim dobili iz Italije najmodernejšo opremo za friziranje. Razen tega so v tej česalnici začeli uvajati posebne frizure »Oktav ia«, ki so na mednarodnem tekmovanju na Dunaju bile najbolj popularne.
Gradite« beloMsIra vodovoda
V Beli krajini je dokaj ob- gim vodnjakom v neposredni Črnomlju, kjer je priključen čutno pomanjkanje dobre pit- bližini roba jezera. Tamikajš- na stari vodovod. Imel pa bo ne vode. Prebivalci so naveza- nja voda je hladna, saj ima le še nekaj drugih odcepov.
okrog 11 stopinj Celzija in dobrega okusa.
Od zajetja do rezervoarja na Griču pri Dobličah, kjer bodo istočasno tudi čistilne naprave, vodi 445 m dolg tlačni dostil potrebe vsega osrednje- vod. Odtod .pa ,je napeljan pro- lokranjskega vodovoda je bilo ga in južnega področja Bele ti Črnomlju nad 6.7 km dolg vloženih nad 135 milijonov di-krajine. Po tem projektu so cevovod iz azbestno-cementnih narjev, za dograditev celotne-že naslednje leto začeli graditi cevi. Le-ta pelje skozi Jernejo ga vodovoda pa bodo potrebo-zajetje ob izviru Dobličice. Za- vas, Kanižarico, Kočevje in jetje pa je uspelo Sele z dru- Loko do mostu čez Dobličico v
ni le na primitivne kapnice in potoke. Ob letošnji suši pa je ostalo brez vode kar okrog 60 odstotkov prebivalstva. Zaradi tega so že 1. 1953 izdelali projekt za vodovod, ki naj bi za-
Pri izkopu in zasipavanju jarkov so v precejšnji meri sodelovali tudi črnomaljski delovni kolektivi in drugi prebivalci s prostovoljnim delom. Za dograditev prve etape be-
Pomanjkanje delovne sile
Na razširjenem plenumu občinskega komiteja ZKS v Zagorju so razpravljali o polletni realizaciji družbenega plana. Ugotovili so, da je po vrednosti dosežen z 48°/o. Izpad gre predvsem na račun rudnika, katerega prizadevanja je oviralo pomanjkanje delovne sile. S tem je tesno povezano tudi pereče stanovanjsko vprašanje, ki ga bo treba čimprej rešiti in vse napore usmeriti predvsem v to.
Plenum je tudi ugotovil, da
je večina podjetij realno porazdelila čisti dohodek s posebnim poudarkom na sklade, da bi lahko uspešno reševala svoje lastne probleme in zadovoljila skupne potrebe komune. S tem v zvezi je bila tudi ugotovitev, da je sodelovanje med delovnimi kolektivi in občino čedalje uspešnejše, ker obremenjena z ozkimi interesi samoupravljanja ni več toliko oebrmenjena z ozkimi interesi podjetij. Komunisti pa si bodo morali še vztrajneje prizade-
vali še 785 milijonov dinarjev Jutri bo voda prvič pritekla v Črnomelj, kjer mislijo ta dogodek posebno lepo proslaviti. Številni prebivalci pa si bodo ogledali tudi vodovodne naprave pri zajetju, zlasti črpalko in vati, da bodo člani delovnih zbiralnik, kjer bo tudi osred-kolektivov sproti obveščeni o nja prireditev.
vseh važnejših vprašanjih tako podjetij kakor tudi komune.
Zelo važna ugotovitev plenuma je bila tudi, da so nekatera manjša podjetja obse-
Prevalfe
Tovarna »Lesnina«, banka, trgovina »Kovina« in drugi so začeli lani oktobra graditi v Pre-valjali 16-stamovanjski blok, ki
dela na določenem nivoju, ker naj bi tal dograjen do letošnje-imajo premalo jasno začrtano ga novembra. Za graditev so se
perspektivo. Zmotna je tudi miselnost posameznikov, da je uspešen razmah zagorskega gospodarstva odvisen samo od rudnika.	*	«ac
odločili zaradi tega, ker so jim
primanjkovala družinska stanovanja za delavce in uslužbence. Blok bo veljal okrog 40 milijonov dinarjev.
ukrepov pri vzgoji vrhunskih tekmovalcev. v glavnem sta <2 v e osnovni pomanjkljivosti, ki zavirata napredek smučanja: 1. smučanje je drag šport in so prav vrlrunski tekmovalci prevelika liremenat za osnovne smučarske enote-klube: 2. strokovna izobrazba trenerjev je premajhna in so zato tudi metode, ki se jih poslužujejo pri delu, večinoma zasta rele.
Po uvodnih referatih se je začela razprava, strokovnjaki me* nijo, da ho mogoče napredek doseči prčdjvsem z rednim sistematičnim delom v klubih, družba pa bi seveda morala dati na voljo temeljna finančna sredstva. Zveza športov Jugoslavije bi morala učinkoviteje podpreti vzgojo vrhunskih tekmovalcev. Medtem ko so se pogoji za trening alpskih smučarjev z izgradnjo žičnic na Krvavec, Vitranc in Pohorje iz-
boljšali, bo treba najti sredstva
tudi za zgraditev smučarske sks-kalnice s plastično maso. Na visokih šolah bi bilo treba dati tudi možnost specializacije za smučanje, ki naj bi izpopolnili vrzeli v našem vrhunskem stroko vnecn kadru.
Delegat zveznega zavoda za telesno kulturo stevan l^enert j c poročal o predlogih zvezne komisije za vrhunski šport.
Jutri bodo nadaljevali z razpravo in sprejeli sklepe, ki bi na.i zagotovili napredek smučanja v naši državi.	D.	U.
POJASNILO
V zvezi s člankom o naši strelski organizaciji, ki stno ga objavili dne 25. t. m., smo dolžni pojasniti, da deluje v Sloveniji nad 24.000 strelcev in ne 8000. kakor je bilo* po pomoti objavljeno v naslovu članka
go če precnagati. Beograjčanke so precej napredovale, hkrati pa so se tudi izredno okrepile s pristopom državnih "reprezentantk Rajkove m Stanuiovičeve in Se nekaterih drugih. Pred finalom pa je prišlo do preobrata.	Atletinje
Crvene zvezde niso v najboljši formi, Kaluševičeva — njihov glavni steber v metih — pa je poškodovana Na drugi strani so skoraj vse Odredove atletinje pripravljene za nastop, ekipa pa je okrepljena tudi s štirimi Novo-meščankami Hudetovo, Goršinovo. Ganterjevo in Kotnik:ovo.
Možnosti Crvene zvezde in Odreda so tako precej enake. Odločala bo predvsem dnevna forma, posebno važno pa bo. da nobena izmed atletinj ne bo	povsem
zatajila.
Pri Odredu nameravajo v posameznih disciplinah postaviti naslednje tekmovalke:	100 m:	Bajželj. Cvikl, 200 m:	Bajželj. Stamejčič. 80 m:	Hude,	Goršin
Breščak. S00 m:	Hude.	Goršin.
daljina:	Škerjanc. Urbančič, višina:	Gantar. Kotnik.	krogla:
Usenik, Hudobivnik, disk: Pludo-bivnik. Humer. kopje:	Škerjanc.
S k ar abot.
Vzpodbudno za slovensko atletiko bi bilo. če bi te tekmovalke tudi tretjič postale državne prvakinje
Kongres telesne kulture preložen
BEOGRAD., 2b\ sept. Na sestanku odbora za pripravo kongresa telesne kulture, ki so se ga udeležili tudi sklicatelji kongresa, so odtočili, da bodo kongres preložili od 16. oktobra na 6. do 8. novembra t. 1. Do odložitve je prišlo zaradi tega. da bi organizacije na terenu lahko	kar najbolje pro-
učile teze za kongres. Na sestanku so sprejeli tudi teze za referate in koreferate. ki so predvideni na kongresu.
Ssjn U0 MSI
Beograd, 26. sept. Na -sej Upravnega odbora	Nogometne zveze
Jugoslavije, ki je bila danes v Beogradu, so	govor Hi o analizi
problemov nogometa v naši državi. V zelo obširnem in bogato dokumentiranem razgovoru je bilo ugotovljeno, da so bili zadnji ukrepi (triletne pogodbe igralcev s klubi,	obvezna ureditev
travnatih igrišč, kaznovanje suro vih nogometašev) uspešni ter ds se je položaj nekoliko popravil Kot splošni zaključek je bilo sprejeto načelo. da je še nadalje treba strogo upoštevati vse predpise
Upravni odbor je ugotovil, da bi bilo treba okrepiti družbeno kontrolo v klubih, s čimer bi preprečili mnoge negativne pojave v posameznih klubih in nogometnem športu nasploh, v osnovnih organizacijah bi bilo treba posvetiti več skrbi množičnosti in manj oospeševati kvaliteto.
Boksarska reprezentanca Kaira je v svojem prvem nasto-pu v Jugoslaviji izgubila v Nišu dvoboj z domačim Radničkim 8:12.
Disciplinsko sodišče Nogometne zveze Jugoslavije je kaznovalo igralca C. zvezde Jovana Cokiča z doživljenjsko diskvalifikacijo zaradi postopkov, ki so neprimerni za člana nogometne organizacije in zaradi katerih ga je redno sodišče tudi obsodilo na zaporno kazen Igralec Proleterja iz Zrenj anina Omeragič je bil kaznovan
V ' no sL. sfco prvenstvo obveznikov p?r> ”rr»; »!— vzgoje
V BEOGRADU bo 1. oktobra II strelsko državno prvenstvo z vojaško puško za obveznike predvo jaške vzgoje.
Tega tekmovanja se bo udeležilo 120 na.jDoljsili strelcev iz vrst pripadnikov predvojaške vzgoje. Tekmovali bodo v kategorijah vaške. delavske, srednješolske in Študentske mladine. Izbirna tekmovanja, ki so se jih udeležili Hsoči in tisoči obveznikov predvojaške vzgoje širom po vsej državi, so bila najprej po občinah, nato po okrajih in nazadnje -in republikah.
Beograd : 01ympia
Drevi ob 19.30 uri bo na igrišču 01ympie pod Cekinovim gradom zaključna tekma letošnje zvezne košarkarske lige. Pomerila se bosta letošnji prval; Beograda in lanski šampion ■iomača 01ympia. Predprodaja vstopnic je v prostorih 01ym-pie, Gradišče 3. vsak dan med 13 in 15. UK).
•s enomesečno prepovedjo nastopa zaradi surove igre na tekmi Proleter : Beograd.
38 dižcnr na šahovski ollmpiadi
Miinchen, 26. sept. Letošnje XIII. šahovske olimpiade, ki bo v Munche.nu od 1. do 23. oktobra, se bo udeležilo rekordno število — 36 držav. Računajo da bo na tej šahovski prireditvi skupno nastopilo 30 velemojstrov in 50 mednarodnih mojstrov. V sovjetskem zastopstvu bosta tudi svetovni prvak M. Botvinik in bivši svetovni or-</ak V.' Smislov.
Šahovski polfinali v Tnsii, Opatiji m Zemunu
Šahovska zveza Jugoslavije je sprejela propozicije za polfinalne turnirje XIV. šampionata FLR.J. Tekmovali bodo v treh skupinah s po 14 igralci. Pravico nastopa ima štirinajst predstavnikov Srbije, sedem Slovenije, šest Hrvatske, po trije iz BiH in Makedonije ter dva iz Crne gore. Neposreden vstop imajo Sokolov, Bogdanovič, Milič, Puc, čirič, Vukčevič in mladinski prvak Parma. Turnirji bodo od 10. do 25/ novembra. Za prizorišča so izbrali Tuzlo. Opatijo in Zemun ali Palic. Po trije prvo plasirani šahistj iz vsake skupine se bodo uvrstili na šampiomat.
A/
KOLEDAK
Sobota, 27. s ep tecn.br a: Kozina.
*
Dne 27. septembra 1943 je bila ustanovljena Goriška divizija, ki so jo pozneje preimenovali v XXX. divizijo.
*■
Danes se spominjamo smrti znanega slovenskega matematika Jurija Vege Rodil se je leta 1754 v Zagorici pri Moravčah. Posebno se je proslavil s svojimi logaritmi, ki so prekašali po točnosti in obsežnosti vsa dotedanja dela te vrste.
*
Na današnji dan leta 1849 se je rodil ruski fiziolog Ivan Pavlov. Njegova teorija o pogojnih refleksih je eno naj večjih odkritij v prirodoznanstvu. Z njim je pokazal zdravstvu nova pota in sredstva za zdavljenje živčnih in duševnih, bolezni, obolenj na prebavnih itd.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7 URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni doen Bežigrad:
Dr. Tičar Lojze. Veselova 19.
tel. 21-966. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom Center:
Dr. Pupis Hubert, Miklošičeva c. 24. tel. 39-151. Za obiske otrok ista telefonska številka: Zdravstveni dom Vič:
Dr. Jagodič Boris, Rožna dolina C. XV-la. tel. 22-437. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje. Trg mladinskih delovnih brigad 3. od 8—14 ure. tel. 21-797. Zdravstveni dom Moste:
Dr. Medvešček Branko, ZD. Moste. Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
Zdravstveni dom Rudnik:
Dr. Mal Miran, AVolfova 5, tel. 22-684. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. Zdravstveni dom Siska:
Dr. Ponikvar Rafael, Černetova Št. 21, tel. 22-331.
Namesto venca na grob pok. očeta tovariša Košenine Karla, sodnika Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani je poklonil kolektiv Vrhovnega sodišča LRS 5.000 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za poklonjeni znesek iskreno zahvaljuje!
Namesto venca na. gTob pok.
prof. dr. Cankarja Izidorja so poklonili stanovalci hiše Prešernova št. 11. za slepo mladino 2100 din. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje!
Na filozofski fakulteti je diplomiral na oddelku za primerjalno jezikoslovje OREŠNIK JANEZ iz Ljubljane. Iskreno čestitamo kolegi in kolegice.
Književniku ing. Vitomilu Zupanu prisrčno čestitajo za diplomo na tehnični fakulteti — prijatelji.
CELJANI, POZOR!
Eksperimentalna igralska skupina ‘»Gledališče ad hoc«, ki jo tvorijo člani ljubljanske Drame tn Mestnega gledališča, gostuje v celjskem Ljudskem gledališču v ponedeljek ob 20 z enodejanko Christo-phera Frya »Feniks preveč« in Jeana Paula Sartra »Za zaprtimi vrati«. Vstopnice v predprodaji.
ZAKAJ ULTRA GIN MLEKO za
sončenje? Kor je to specialen produkt za zaščito pred prehudim soncem^ Zahtevajte ga v drogerijah in parfumerijah!
Srbi vas med prsti na nogah? Imate boleče razpoke? Vsega tega ni, če uporabite preparat »NOGIS« ki ga dobite v drogerijah in
lekarnah.
Planinsko društvo Nova Gorica
obvešča, da je koča na Krnu in v Lepeni z dne 29 9. 1958 zaprta.
Tečaj mednarodnega jezika — ESPERANTA prireja Ljudska univerza. Prijave pri Zvezi esperantistov. Ljubljana, Miklošičeva 7
vsak dan od 8.—-14. in 17.------19.,
razen petka in sobote popoldne. Informacije telefon 31-043.
Umrla 'je naša draga ma-.
mi ca
ANA MARIMČiČ
Iz ljubljanske bolnišnice bo prepeljana na dom 26. septembra 1958 -v Govo
Kamenje.
Žalujoči sinovi in hčere
ZA OTROŠKO KOZO
mmamrn
NAJBOLJŠA KREMA!
Ce bo-lehate na želodcu ali Jetrih, žolču , ali črevesju, če Vas muči zaprtje ali hemeroidi in Vam umetna zdravila ne pomagajo, vprašajte zdravnika in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim — DONAT — vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah, pri »Mercatorju« in »Prehrani« v Ljubljani
NAJPRIJETNEJŠE DRUŽABNE PLESNE ZABAVE so v novi festivalni dvorani »SOČA« vsako soboto ob 20. Za starejše ljubitelje plesa z možno rezervacijo miz po telefonu 21-768 in vsako nedeljo ob 18. za mladino z vstopnino 80 dinarjev Vstopnice pri blagajni prireditve. — Igra priljubljeni »DIKIE-BAND«.
Izkaznice za obisk Narodne in univerzitetne knjižnice bomo izdajali od 1. do 18. oktobra vsak delavnik od 7.30 do 10. ure.
Sadjar in vrtnar, podružnica Šiška. priredi razstavo sadja, cvetja in zelenjave v Domu Ljuba Šercerja v sp. Šiški, dne 28. do 30. 9. i958 od 9 do 18. ure. Otvoritev v nedeljo ob 9. uri.
Udeležite se raz-stave polnoštevilno.
OBVESTILO
V sindikalnem domu kurilnice ob Vilharjevi cesti 2 bodo plesne vaje vsako soboto od 20.—23. ure in nedeljo od 15.—18. ure pod strokovnim vodstvom plesnega učitelja Oblaka.
Otvoritev bo v soboto 27. septembra 1958.
Vabljeni k številni udeležbi!
Zaradi nujnih del na prevodnih napravah bodo v nedeljo, dne 28. septembra brez električne energije odjemalci, ki so oskrbovani iz sledečih transformatorskih postaj: Dobrunje. Do-brunje opekarna. Sostro, Sadinja vas, Javor. Janče, Trebeljevo, Lipoglav, Pleše: Stara vas, Polica, Višnja gora. Podsmreka, Šentvid. Stična, Selo, Kompolje. Krka. Zagradec. Šmihel, Žužemberk. Dvor, Ambrus in Višnje od 6. ure do predvidoma 14. ure.
Elektro Ljubljana-okollca
PODJETJE »ELEKTRO« ŽIROVNICA obvešča potrošnike na območju transformatorskih postaj: Plavž, stanovanjska kolonija, bolnica Jesenice. Plavž kurilnica Jesenice, Pianina. Hrušica. Dpvje, Belca,	Gojzd, Kranjska _ gora,
Podkoren, Planica in Rateče, da zaradi priklopa nove transformatorske postaje na področju mesta Jesenice ne bo električne energije v nedeljo dne 28. septembra 1953. od 6.—14. ure. Obenem obvešča podjetje potrošnike na območju transformatorskih postaj:	ZZasip,
Podhom, Sp. Gorje, Zg. Gorje in Laze. da zaradi vzdrževalnih del na daljnovodu ne bo električne energije v nedeljo dne 23. septembra 1958. od 7.—14. ure. Potrošnike opozarjamo, da z električno napeljavo ravnajo tako kot da bi bila pod napetostjo.
Elektro Žirovnica
Mikrobiološki laboratorij Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani zaradi nujnih popravil od 1. X do predvidoma 15. X ne bo vršil preiskav seroloških in bakterioloških vzorcev za serijske preglede živilske stroke.
JELISAVI BESEDNIK za uspešno opravljeno diplomo na filozofski fakulteti dne 25. IX. 1958 iskreno čestitajo sorodniki in znanci.
Zavod za pospeševanje gospodinjstva okraja Ljubljana razpisuje vpis v naslednje tečaje:
1. začetni tečaj za pletenje
2. nadaljevalni tečaj za pletenje
3. tečaj za narodno vezenje
Tečaji so večerni in trajajo 8
tednov. — Vpis je 2. oktobra ob 18 uri v Vajenski šoli, Veselova ulica št. 2-IT. — Na razpolago bodo najnovejši modeli. Podrobna pojasnila pri vpisu.
M1RIB0R
Sobota, 27. septembra.
Dežurna lekarna: »Center«, Gosposka ulica 12.
RADIO MARIBOR
5.00—8.08 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave in reklame: 8.15— 8.40 Igrata ansambel Vitek in trio Malovrh: 8.40—14.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 14.30—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00 — 17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 do 17.10 Domača poročila: 17.10— 17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame:	17.30—17.40 Ra-
dijska repor.taža: 17.40—18.00 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel, pojeta Nada Zrimšek in Miro Gregorin:	18.00—23.00	Prenos sporeda
Radia Ljubljana
RADIO
SPORED ZA SOBOTO 5.00—8.00 Dobro jutroi (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame in obvestila; 6.40 do 6.45 Naš jedilnik; 8.05 »Mladina poje« (Pred mikrofonom sta otroški in mladinski zbor RTV Ljubljana p. v. Janeza Kuharja); 8.30 Mendelssohn-Barthoidy:	Scenska
glasba k »Snu kresne noči« (Filadelfijski orkester Robin Hood Dell dirigira Fritz Reiner, flavta šolo: Burnett F. Alkinson, rog solo: Mason Jones); 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev): Zlate oranže; 9.30 Izbrali smo za vas iz arhiva zabavne glasbe; 10.18 Iz opernega sveta; 11.00 »Igrajo pihalne godbe«; 11.30 Pionirski tednik:	14.45 Havajski zvoki; 12.00
Dve skladbi F. Chopina; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milena Lekšan: Priprave za sajenje sadnega drevja; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.15 Zabavna glasba in obvestila; 13.30 Zvoki romantičnega orkestra; 14.00 Pet pevcev — pet pevk; 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehn.: 14.30 naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame:	15.40
Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 16.00 Ura popevk in ritmov; 17.10 Z našimi solisti in skladatelji; Matija Bravničar:	Klavirske
skladbe; 16.00 Radijski leksikon;
18.15 v pesmi in plesu po Jugoslaviji; 18.45 Okno v svet; Norveška;
19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame:	19.30 Radijski
dnevnik:	20.00 Zabaven sobotni
večer: 20.'4 5—21.15 Športna reportaža Finale državnega moštvenega atletskega prvenstva v Celju; Smučarski posvet v Kranjski gori; Košarkarska tekma Olimpija: Beograd; 24.15 Zvoki za konec tedna;
22.15 Oddaja za naše izseljence.
II. program za soboto
16.00 Simfonični koncert Edvard Lalo: Namouna, suita; 17.00 Ljubljanska kronika in' obvestila; 17.10 do 18.00 Zabavna glasba.
KONCERTI
V ponedeljek, 29. t. m., bo prvi abonmajski koncert Slovenske filharmonije, in sicer za zeleni abonma Na sporedu Krekova »So-natina za go-dala« (prva izvedba), Beethovnov Koncert za violino in Brahmsova XV. simfonija. Solist je violinist MICHAEL RABIN iz ZDA, dirigent Samo Hubad; Preostale vstopnice od 120—350 din pri blagajni SF.	K
RAZPISI
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Restavracije »Koper« Celje
razpisuje delovno mesto SEFA KUHINJE.
Pogoji: visokokvalificiran kuhar ali kvalificiran s prakso daljšo od 10 let Plača po tarifnem pravilniku.	R
RAZPIS
Na podlagi 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah razpisuje Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev podjetij pri ObLO Žalec mesto
UPRAVNIKA kmetijske zadruge Tabor
Pogoji: nižja, srednja ali višja strokovna izobrazba in potrebna praksa. Kolikovane prošnje (180 din državne in 95 din občinske takse) z življenjepisom, dokazili strokovne izobrazbe in prakse pošljite Občinskemu ljuds-kemu odboru Žalec. Zadnji rok za vlaganje pro-.šenj je 15. oktober 1958.	R
Sporočamo žalostno vest, (Ja nas je nenadoma zapustil član kolektiva
JOŽE TURŠIČ
laborant v tovarni pohištva »Brest« Cerknica, član ZKJ, ZB, član upravnega odbora sindikalne podružnice in predsednik DPX) Svoboda Cerknica
Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 28. septembra 1958, ob 18. tiri iz h.jše žalosti v Cerknici. — Dobrega delovnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
»Brest«, tovarne pohištva in lesne galanterije Cerknica. Osnovna organizacija ZK in sindikalna podružnica.
ZAHVALE
Ob prezgodnji smrti našega LOJZETA SMRKETA se najtopleje zahvaljujemo za vso tolažbo v najhujših dneh, za vence In za pisenene ali ustne, izraze sožalja Upravnemu odboru Kmetijske zadruge Žužemberk, in zastopnikom sosednjih kmetijskih zadrug, dalje zastopnikom občinskega ljudskega odbora Zužem— berk in okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, zastopnikom množičnih organizacij, pokojnikovim naj ožjim sodelavcem in uslužbencem trgovskih podjetij, članom zdravstvene komisije. Rdečega križa, šolarjem, še posebej pa vsem govornikom za ganljive poslovilne besede, domačim pevcem in vojaški godbi iz Novega mesta, dalje*" organizatorjem pogreba ter dr. Debeljaku za vso skrb med boleznijo in vsem, ki ste ga spremili do preranega groba
Malka Smrke z družino
Žužemberk, dne 26. 9. 1958.
Š G L 5 v V 0
••Strojepisne in stenografske tečaje in nadaljevalno-višje stopnje
bo začetkom oktobra odprlo Društvo stenografov in strojepiscev v
Ljubljani. Tečaji so dnevni in večerni. Vpisovanje bo od 2. do vključno 4. o ir lob ra v tajništvu društva na Roški c. 19. Tam dobite tudi podrobne 'informacije in prospekt. S prijavo pohitite, ker je število obiskovalcev tečajev omejeno.	S
Višji administrativni tečaj v Ljubljani. Namen tečaja je izobraževanje višjega kadra za vodstvo in organiziranje pisarniške administracije, ter korespondence v uradih, zavodih in raznovrstnih podietjih itd. Tečaj traja eno šolsko leto. Sprejemajo se dijaki in uslužbenci s popolno srednjo šolo. v izjemnih primerih tudi z najmanj šestimi . razredi srednje ali njej enakovredne šole. Obisk tečaja je prikladen tudi študentom. Absolventi ima.io ugodno možnost zaposlitve, ker je veliko
pomanjkanje vodilnega pisarniškega kadra. Podrobna navodila dobite osebno ali pismeno pri tajništvu zavoda proti plačilu 100 din za prospekt in ostale tiskovine. Vpisovanje je v tajništvu zavoda »Adimnistrativni tečaj«. Ljubljana, Roška 19-	s
DOPISNI TEČAJI
Kakor vsako ,leto prireja Ljudska univerza tudi letos dopisne tečaje, ki imajo namen pomagati delovnim ljudem razširiti njihovo obzorje in jim nuditi dopolnilno pošolsko izobrazbo.* S tem namenom prireja Ljudska univerza sledeče tečaje:
Dopisni tečaj iz osnov knjigovodstva (za začetnike); .
Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za proizvodno panogo (podjetja in obrati);
Dopisni tečaj višje stoipmje knjigovodstva za trgovino in gostinstvo;	*
Dopisni tečaj iz knjigovodstva za zadruge, ki se deli na ZAČETNI TEČAJ, na PRVI NADALJEVALNI TEČAJ in na DRUGI NADALJEVALNI TEČAJ. Vsa učna snov je prirejena izključno za zadružno gospodarstvo
Dopisni tečatj iz poslovne korespondence ln komercialnega poslovanja.
Poleg navedenih dopisnih tečajev prireja Ljudska univerza še dopisne tečaje tujih jezikov ln sicer za
angleščino, francoščino, italijanščino, nemščino, španščino, ruščino in esperanto Dopisni tečaji tujih jezikov bodo prirejeni v dveh stopnjah — začetni' in nadaljevalni. Za kontrolo Izgovorjave (s pomočjo magnetofona) in za razlago posameznih poglavij iz slovnice bodo organizirani seminarji.
Vsi tečaji se prično sredi oz. konec oktobra.
Prijave za vse tečaje sprejema Uprava Ljudske univerze. Ljubljana, Cankarjeva 5-IIL. Vse podrobne informacije dobite Istotam. Rok za prijave je do konca- meseca oktobra	S
GLEDALIŠČA
Šentjakobsko gledališče.
LJUBLJANA. MESTNI DOM
Sobota, 27. septembra ob 20. uri: D Dobričanin »Človek z Marsa«, komedija. Gostovanje v Velikih Laščah.	•
Nedelja, 28. septembra ob 15. uri: D Dobričanin »človek z Marsa«, komedija. Gostovanje pri Svetem Gregoriju
Vpisovanje abonmaja za sezono 1958/59 je dnevno v gledališki pisarni v Mestnem domu med 10. in 12. ter 16. in 18 Abonma naročite tudi lahko po telefonu na številko 32-860.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 27. sept. ob 20. url: Rok-sandič. Babilonski stolp Gostovanje v Mengšu.
Rezervirane sedeže' za abonma 1958-59 dvignite čimprej v dopoldanskem času v pisarni gledališča.
DRAMA LJUBLJANA
Sobota, 27. septembra ob 19.30: Axelrod: Sedem let skomin. Izven in za podeželje. Znižane cene. (Vstopnice so že v prodaji.)
Občinstvo opozarjamo na prvo letošnjo uprizoritev uspele komedije »Sedem let skomin«, ki bo drevi v Drami. Posebej opozar-jamo, da sb cene; za to predstavo znižajte. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni v Operi in zvečer pol ure pred pričetkom predstave v Drami.
Abonente za 1958-59 obveščamo, da je danes zadnji dan za dvig izkaznic za novo sezono. Prosimo vse, ki imajo izkaznice še deponirane, da jih danes zanesljivo dvignejo med 15. in 18. uro. Cankarjeva 11-1.
OPERA
Sreda, 1. oktobra ob 18.30 Verdi: AIDA Izven Otvoritev sezone 1958-59.
Četrtek, 2. oktobra ob 19.30 Donl-zetti:	DON PASQU ALE. Pre-
miera.
Petek. 3 oktobra ob 19.30 Offenbach:	HOFFMANNOVE PRIPO-
VEDKE. Abonma red A.
Sobota. 4 oktobra ob 19.30 Verdi: AIDA. Gostovanje Dušana Kukovca, prvaka Opere v Splitu. Izven.
Nedelja, 5. oktobra ob 19.30 Doni-zetti: DON PASQUALE. Izven.
Nepričakovano nam je podlegel po poškodbi nas predragi mož, očka, brat
Jože Turšič
USLUŽBENEC
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 28. septembra 1958, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Cerknici, Ulica 4. maja št. 60.
Globoko žalujoči: žena PAVLA, hčerka DAGMAR, sin ROMAN, stric TONI z družino in ostali sorodniki.
Cerknica, Ljubljana, Beograd, Maribor, Cerknica pri Mariboru, Opatija, Ribnica na Dolenjskem, 26. septembra 1958.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje FOTO HOLVNSKI,
Cankarjeva 8.	.
FOTO HOLVNSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. — Fotografiramo povsod, . kjerkoli:' želite. Telefon 21-689	19969-2
V TRSTU v veletrgovini »Felice«. Via Carducci 41, nasproti pokrite tržnice, so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni Jopiči) vseh vrst, dežni .plašči za moške in ženske, hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke ln posamezni Jopiči. Vse to po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. — Torej, pomnite, v veletrgovini »Felice« v Trstu dobite bunde po 2.900 lir.	R	2672-4
ZLATO ŽEPNO URO prodam. — Naslov v ogl. odd	22328-4
ŠOFERJE D IN C KATEGORIJE
ter visokokvalificirane in kvalificirane avtomehanike sprejmemo. Interesenti naj se Javijo osebno ali pismeno v upravi podjetja Električna cestna železnica. Ljubljana. Celovška 164.
R 2532-1
AVTOMOBILISTI POZOR! Prevleke za avto sedeže, dobite narejene ali po naročilu. Sarnavsky Vanda — Ljubljana, Friškovec 5 (poleg Maistrove ulice) 20689-11 KOMISIJA za razpis deiovnih mest podjetja »Avtoobnove« — Ljubljana, Bežigrad 11, razpisuje delovna mesta za takoj ali po dogovoru za; 2 kvalificirana brusilca ali za priučitev, več kvalificiranih avtomehanikov, kovinostrugarjev, kvalificiranega avtoličarja, orodnega skladiščnika in delavca za ulivanje ležajev,
2 uslužbenca za obratovno evi-denco. Pogoj: potrebna praksa in šolska izobrazba — Pismene ali ustne prošnje z opisom dosedanjega službovanja vložite do to. oktobra t. 1. na gornji naslov. Delovna mesta za kovinostrugarje in enega brusilca so-v obratu	Šentvid.	R	2731-1
KVALIFICIRANE trgovske pomočnike sprejme »Vrvarna« — Ljubljana. Trubarjeva 29	22204-1
ŠIVILJE, kvalificirane in priučene, sprejme	tovarna čipk ln
pletenin »Rašica«, Gameljne.
v	R	2737-1
DOBREGA MLINARJA za kmečki mlin sprejme takoj Laznik Marta, mlin Radeče pri Zidanem mostu.	R	2739-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, zdravo in pošteno, išče tričlanska družina. — Ing. Pretner. Štrekljeva 5.	22174-1
MATERIALNI knjigovodja — knjigovodkinja, po možnosti s Drakso, dobi službo v manjšem industrijskem podjetju v Ljubljani Lastnoročno pisane ponudbe v ogl. odd. SP pod »Materialni«.	22171-1
MEZDNI knjigovodja — knjigovodkinja, lahko tudi začetnik, dobi službo v manjšem industrijskem podjetju v Ljubljani.
Lastnoročno pisane ponudbe v ogl. odd SP pod »Mezdni«.
22170-1
TRGOVSKI POSLOt^DJA z dolgoletno prakso, verziran v vseh strokah, dober organizator, želi zamenjati službo 1. januarja kot poslovodja ali upravnik. Ponudbe v ogl. odd. pad »Večji obrat«
21910-1
GOSTINSKO PODJ. »MAJOLKA«.
Celovška cesta 81, sprejme s 1. sept. 195 dve kuh. pomočnici s prakso v gostinstvu.	22158-1
MEZDNEGA KNJIGOVODJO, absolventa ESS ali druge podobne šole sprejme takoj podjetje v idiličnem mestu Slov. Primorja. Lahko tudi začetnik. Plača po tarifnem pravilniku Stanovanje za samce je zagotovljeno. Ponudbe v ogl. odd pod »Ekspedi-tiven«.	R	2727-1
RADIO SIERR A-PIIILIPS ugodno prodam. Brajer, Zrinjskega 5-II. Ljubljana	21436-4
MOPED, skoraj nov, prodam za lilS.OOO din. Ogled pri Intihar Andreju, Vožarski pot 4.	22078-4
DVA OKVIRJA za reklamni napis in razsvetljavo 150x24x16 prodam Ljubljana, Groharjeva 15.
22045-4
MODELE za, izdelavo cement opeke. 200 kosov in stroj, 5-tonski gumi voz. dobro ohranjen, prodam. Štrukelj Franc, p. Krašnja pri LukovicL	22188-4
SPALNICO, novo, oreh — imitacija, prodam, Gunclje 19. Šentvid, Ljubljana.	22146-4
SOBO in malo kuhinjo v Mariboru, Studencih, prodam — Takojšnja vselitev. cena 500.000 din. informacije:	Bučar Ivan.
Heroja Staneta 10. Maribor.
22168-7
HISO dvosobno stanovanjsko prodam. Vižmarje 127 pod Klancem, levo	-	22101-7
VEKEND SOBICO ali hišico v bližini Ljubljane vzamem v najem za 12 dni. Ponudbe v ogl. odd pod »Oktober 6«.	22147-8
ŠTUDENT išče stanovanje, če . je možno tudi hrano. Plača dobro po dogovoru — Ponudbe v ogl. odd. pod »SS«.	'	22254-9
SOBO kjfer. koli v Ljubljani išče študent tehnike. Ponudbe v ogl. •odd pod »Najvišja .dnevna cena«.	22251-9
NA STANOVANJE sprejmem pošteno, čisto in vestno dekle za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 22242-9 DVA MIRNA gorenjska fanta, študenta tehnike, iščeta sobo v Ljubljani Ponudbe v ogl. odd. pod »Gorenjca«.	22234-9
VSELJIVO enosobno ali dvosobno manjše, stanovanje kjer koli v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Plačam takoj« v ogl- odd. 22233-9 K 6-LETNEMU otroku sprejmemo bolniško sestro, najraje bivšo usmiljenko ali otroško negovalko Plača dobra. Vsa oskrba v hiši. Pogoj; ljubiteljica otrok. Naslov v ogl. odd.	22320-1
ICO RESP O ND ENTSKE z dobrim znanjem strojepisja, stenografije in ' vsaj enim tujim jezikom sprejmemo Pogoj:	primerna
izobrazba, sposobnost in neoporečnost. Plačamo do 18.000 din. Lastnoročno pisane prošnje .z navedbo, dosedanjih službovanj in življenjepisom dostavite pod
»Zunanjetrgovinsko podjetje« v ogl. odd.	22441-1
MANJŠE trgovsko podjetje v centru Ljubljane sprejme takoj trgovskega poslovodjo ali trgovskega pomočnika, samostojnega, vojaščine prostega. Plača po dogovoru naslov v ogl. odd.
22395-1
VEC TRG. POMOČNIC za prosta delovna mesta potrebujemo. Nastop in plača po dogovoru. Trg podjetje »Galeb«, Ljubljana — Mestni trg 21.	R	2743-1
UPRAVNI ODBOR trgovine »Keramika«, Nazorjeva 8, Ljubljana, razpisuje dejovna mesta za vodjo trgovine, pogoj:	kvalifi-
ciran trgovski pomočnik z najmanj 5- letno prakso v steklarski stroki; delavca — vojaščine prostega. Stanovanje nimamo na razpolago.	22367-1
administrativno moC za vodenje administrafcije, pers. službe in blagajne sprejmemo. Pogoj: srednja, šola z obvladanjem strojepisja in večletno prakso v administrativnem poslovanju. — Nastop in plača po dogovoru —-Trg. podjetje »Galeb«, Mestni trg 21, Ljubljana.	R 2742-1
SEMENOGOJSKO posestvo Starše pri Ptuju razpisuje mesto računovodje. Pogoj: izpit z najmanj 5-letno prakso kot samostojni računovodja. Nastop službe takoj Stanovanje na razpolago
R 2751-1
NA PODLAGI 38. člena pravil razpisuje delovni kolektiv trgovskega podjetja Galanterija— Papir, Zagorje ob Savi, delovno mesto knjigovodje. Prijave pošljite podjetju do 30. septembra. Interesenti s trgovsko izobrazbo imajo prednost	R 2748-1
PUŠKARSKO PODJETJE »JELEN«, Ljubljana, Gosposvetska 12. sprejme 2 vajenca za puškarsko stroko in delavca za bro-mranje, možna priučitev.
22394-3
NOVE GAJBICE in. mizarski sko-belnik (ponk) \prodam. Rotar, Črnuče 157.	)	22261-4
MOTORSICO usnjeno obleko, skoraj novo. mala postava, 170 cm prodam. Ljubljanska 2, Radovljica.	22451-4
DVE SADNI STISKALNICI (nov tip), zmogljivost pritiska manjša 6.000 kg. večja 30.000 kg, enovprežni plato voz na vzmeti, 220 lit. sod ln nože za ribanje zelja, vse odlično ohranjeno, ugodno ■prodam Vezjak. Maribor. Zgor Radvanje. Grizoldova 43.	22453-4
MOTOR NSU, 250 ecm. s teleskopi, prodam. Tacen 68, p. Sendvid
22448-4
TRAME STROPNIKE, 5 m dolge
ln kuhinjsko omaro, prodam. —
Možek Franc. Vižmarje 215. poleg gostilne Jelen.	22410-4
4—5 LET starega konja za kmečka dela kupim. — Terčelj Jože, Savlje 62, pošta Ježica. 22393-5 KUPIMO dvosobno vseljivo stanovanje s kabinetom ali brez ter nedograjeno dvostanovanjsko hišo v mestu ali' ožjem pred-, mestju Ljubljane. Plačljivo takoj. Ponudbe pod »Solidno« v ogl. odd.	R	2745-7
STANOVANJE in hrano dam poštenemu dekletu za pomoč v dopoldanskih urah. Naslov v ogl. odd.	'	22424-9
LEPO SOBO in - hrano nudim za varstvo otroka v dopoldanskem času Ponudbe v ogl. odd. SP pod »Delavka ali upokojenka« i •	22231—9
DVA ŠTUDENTA iščeta stanovanje, plačata pol leta vnaprej. — Ponudbe pod »Tehnika« v ogl. odd	22404-9
ŠTUDENT TEHNIKE Išče sobo Plača dobro. Ponudbe pod »Brez obiskov« v ogl odd.	22232-9
SOBO išče elektrotehnik, za uslugo inštruiram angleščino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«.
2231-9
ŠIVILJA išče sobo ali gre za sostanovalko. Ponudbe v ogl. odd. pod »Šivam«.	22230-9
ŠTUDENT išče sobo v bližini centra. Plačam dobro in vnaprej. Ponudbe v ogl. odd pod »Primorec — 4000«.	22229-9
MIREN ŠTUDENT Išče sobo. Ponudbe v ogl odd. pod »Šibenik«.
22135-9
kamnik — LJUBLJANA! Zamenjam dvosobno stanovanje v Kamniku za enako ali večje v -Ljubljani. Ponudbe v ogl, odd. pod »Kamnik«.	22163-9
SOBO išče diplomiran slavist. — Ponudbo pod »Nujno« v ogl. odd.
22145-9
kdor PRESKRBI dvosobno stanovanje nudim brezplačno bivanje v Bohinju ali zamenjam hišico za hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Dom« v ogl. odd.
22139-9
MLADI PES boksar se je izgubil, sliši na ime »Bučko«, je rjav in ima belo liso pod vratom. Vrniti ga na Avguštin, Ljubljana, Šentvid. Poljane 3a. tel. 27-60 Visoka nagrada. J	22204-10
V NEDELJO, 28. avg., sem izgubil od Ribnega do Kranja negativ osmih slik in nekaj fotografij. Najditelja prosim, če sporoči svoj naslov ali pa najdeno pošlje podružnici SP, Kranj. 22154-10 ZA BEOGRAD iščem dobro frizerko, ki tudi manikira. Nastop in plača po sporazumu. Ponudbe na Zabrdac Duško, frizerski salon. Hilendarska 4. Beograd.
R 2741-1
TRIČLANSKA DRUŽINA v Izoli sprejme takoj gospodinjsko pomočnico. Ponudbe na Zankolič Matteottijeva 24b, Izola. 22291-1 BRIVSKEGA POMOCNIKA(-CO) sprejme takoj salon »Dežan«, Titova c. 93. Ljubljana. — Plača 14 000 din.	22348-1
NOV VETROBRAN za Vespo prodam. Jerman, Glinška 3-II.
22273-4
32-BASNO KLAVIRSKO HARMONIKO, register, prodam za 29.000 din, Andrei-s; Historija Muzike I, II. det in večje število nemških. hrvatskih — haromni.ka šlagerjev prodam. Andrejka, Radovljica. Linhartova 31	22275-4
2275-4
OPEL OLYMPIA 52, limuzina, odlično ohranjen, z ogrevanjem in radiom, prodam, Strupeh, Celje, Kersnikova 1.	22283-4
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, malo rabljen, prodam. — Radovljica, Ljubljanska 2.	22287-4
DVO IN POLSOBNO komfortno stanovanje v Malgajevi ulici zamenjam za večje. Ponudbe pod »Zamenjava« v ogl. odd. 22313-9
GRAMOZ za izčrpavanje prodam« Ponudbe pod »Gramoz« v Ofl» odd.
SKROMNA študentka išče wbo V bližini centra. Gre tudi za sostanovalko k obzirni osebi Ponudbe pod »Lastna posteljnina!« v ogl odd.	22288-*
ŠTUDENT ARHITEKTURE 1*6« stanovanje Plača visoko ceno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Banja«.	22323-*
ŠTUDENTA iz Kopra iščeta sobo v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Koper«.	22355-9
ZENSKO v draip plašču« ki Je 24. t. m na trgu Jesenice pri ribah pobrala žensko uro, prosim, da jo odda proti nagradi v podružnici SP, Jesenice. - 22285—10 IZGUBIL sem kapo (Radkaippe) na kolesu pri Ford-Taunusu, od hotela Union do Rožne doline. Vrnite proti nagradi. Naslov v ogl odd.	22349—10
IZGUBIL SE JE svetlorjav pes — 4 mesece star, boxer, sliši na ime Bučko. Vrnite ga proti visoki nagradi na postajo L. M. Šentvid ali Šiška, ali javite na tel. 2760.	22490-10
ZAHVALA
Iskrena zahvala vsem, ki so spremili našega
IVA LAHARNARJA
na zadnji poti. Zlasti se zahvaljujemo tov. zdravnikom na* Jesenicah, ki so mu lajšali trpljenje, govornikom za njihove iskrene in sočutne besede, pevcem, darovalcem številnih vencev In cvetja, kakor tudi vsem, ki so s pomočjo ali kakorkoli izrazili svoje sožalje.
Žalujoči sorodniki Blejska Dobrava, Ljubljana, Novo mesto, Groblje, Vrhnika, 26. septembra 1958.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil naš ljubi oče, stari oče, brat, stric"
LUDVIK MIKLOŠIČ
upokojenec drž. železnic.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 28. septembra 1958, ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: hčerka Pavla z družino, sin Marjan z družimo, brat Matija, družina Peloza in ostalo sorodstvo. Ilirska Bistrica, Ljubljana, New Castel, Maribor,
26. septembra 1958.
KINO UNION: angl. film »BEŽNO SREČANJE«. Režija David Lean. Igrata Celia Johnson in Trevor Howard, Tednik F. N. 39. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. — Ob 10. uri matineja franc, filma »FANFAN TULIPAN«. — Igrata Gina Lollobrigida in Gerard Philipe. — Ob 22. uri predpremiera amer barv. cinemascope filma »OSVAJALEC«. — Igrata John Wayne in .Susan Hayward. KINO KOMUNA:	francoski film
,CRNA mapa« Režija Andre Cayatte! Igrata Daniela Delor-me in Bernard Blier. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. uri'.
KINO SLOGA:	nemški film
»VRAŽJI KROG«. Tednik F., N.
št. 39. Predstave ob 15. 17, 19 in
21. url.
KINO VIC: sov J. barv- cinemasco-pe film »SESTRI« (po Tolstoje-. vem romanu »Trnjeva pot«). — Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri, -KINO SOCA«:	amer barv (ve-
stern »DOLINA MAŠČEVANJA«.
V gl. vi. Burt Lancaster. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri KINO SISKA: zaprto zaradi ' popravili
LETNI KINO BEŽIGRAD: fnanc.
film »FANFAN TULIPAN«. Igrata Gina Lollobrigida in Gerard Philipe Predstava ob 20, uri. — Danes zadnjikrat! Prodaja vstop- V nic uro pred začetkom predstave.
Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9-—11--ure in od 14 ure dalje
MLADINSKI KINO »LM« Kotnikova 8 — angleški barvni film »lepo je biti mlad«. Predstavi sta vsak dan ob 10. in 15. uri.
TRIGLAV:	jugoslov. film »ZE-
NICA«. Tednik V glavni vlogi: Rade Markovič, Gordana Miletič. Mata Miloševič. Predstave;
Ob 16., 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15 dalje Danes zadnjikrat.
LITOSTROJ:	poljski barv. film
»FETORICA IZ BARSKE ULICE«, ob 20. tednik 38. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
GUNCLJE:	amer	barv film »V
SRCU MLADIH«,' ob 18. in 20. ZADOBROVA: itai. film »OPROSTI MI«, ob 29.
VEVČE:	amer. film »DALJNJ1
HORIZONT«, ob 20 ČRNUČE: ruski barv film »PEDAGOŠKA POEMA«, ob 20. DOMŽALE: franc, film »PRIMER DR. LAVRENT«. ob 18.* in 20. Mladini strogo prepovedan vstop.
' KAMNIK »DOM«:	amer barvni
cinemascop film »SEDEČI BIK«. DUPLICA: franc, film »INŠPEKTOR IMA RAD DREN«, ob 20. BLED: amer. barv. film »NEŽNI AKORDI«, ob 18 in 20.30.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barv film » KJER REKA ZAVIJE«.
KRANJ »STORŽIČ«: ob 16, 18 in
20 amer. barvni cinemasc- film •SEDEM LET SKOMIN« ob 22 premiera franc filma »OBZIRNA VLAČUGA«.
KRANJ »SVOBODA«: amer. barv. cinemascop. film »PIKNIK«, ob 18 i,n 20.
RADOVLJICA: angl barvni film »SMRT NA DIRKALIŠČU«, ob 20. uri.
MURSKA SOBOTA: ob 20. ameriški barvni film »KLICI M. ZA UMOR«.
PTUJ: amer. film »SVETLOLASA ZAPELJIVKA«
Komisija za sprejem in	j
odpust delavcev — TELA,	j
tovarna električnih apa-	j
ratov razpisuje sledeča	:
del. mesta za: absolvente	:
TSS el. in stroj, oddelka,	:
strojne inženirje, 2 steno-	T
daktilografinji z znanjem	:
2 tujih 'jezikov, mezdnega	;
knjigovodjo, priuč. stroj-	*
ne ključavničarje, nekval.	?
delavce za priučitev v	*
stroj, delavnici. — Inte-	•
resenti naj vložijo pisme-	•
ne prošnje na upr. pod-	?
jetja, Ljubljana, Rimska	?
cesta 17.	5907-R'	•
CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD U CD S CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD. I
0
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
Komisija za delovna razmerja pri »TITOVIH ZAVODIH« LITOSTROJ, razpisuje delovno mesto
PRAVNEGA REFERENTA v kadrovskem sektorju
Pogoj:	fakultetna Izobrazba ln najmanj 3 leta
prakse. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tairlfnem pravilniku podjetja. Ponudbo z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na zgornji naslov, najpozneje do 15. oktobra 1958.	'	5865-R
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
I CD B C3 B CD B CD B CD fl CD B CD B CD B CD B CD B CD B CD ■ ^DB CD
OPOZORILO
Prosimo ustanove in podjetja, da oglase do vrednosti 3000 din plačajo v gotovini takoj pri naročilu, in to: v Ljubljani v oglasnem oddelku, v ostalib krajih v naših podružnicah oziroma na poštnih uradih. Na željo vam pošljemo cenik oglasov.
Uprava »SLOVENSKEGA POROČEVALCA.
8 rlr. / SLOVENSKI POROCEVSLEC /St. -m - rt. shjptemkra ipm
j  -------  '	Saii	'g.
Misij
. -7-?«?/ -V-VV;
P ji
ill|W
-	''K	.	:	'	-,	7
-
ss®
Mesto Cuzco v Peruju je bilo v 15. stol. prestolnica Inkov. Danes ima to mesto tri značilne dele: staro mesto Inkov, ki se odlikuje po čudoviti masivni arhitekturi, potem del mesta, ki sd ga zgradili v času kolonizacije, s prvimi krščanskimi verskimi spomeniki, in naposled še moderno mesto s celo vrsto številnih -upravnih poslcjpti. ki so potrebna v velikem središču.
Pred osmimi leti je mesto doživelo hud potres. V šestih sekundah je izgubilo življenje več kot 100 prebivalcev, 200 je bilo ranjenih, 3.000 hiš porušenih, mnoge cerkve, med njimi tudi katedrala iz 17. st., in številni zgodovinski spomeniki pa so bili poškodovani.
Vlada. Peruja je razpisala nov davek na tobak, da bi s temi sredstvu popravila škodo na stavbah in spomenikih.
Prosila je tudi organizacijo UNESCO, naj pošlje posejmo komisijo, ki bi pomagal?, z nasveti pri ohranjevanju in obnovi poslopij.
Danes ie obnovljena že večina cerkva, samostanov in spomenikov. Inki in pozneje Španci so pri gradnji uporab-
ljali lep rjav kamen, imenovan andezit. Zato da.je mesto zelo enovit vtis. Za obnovo pa je bilo potrebno tudi veliko opeke, posušene na soncu in ojačene v notranjosti s slamo. Vse lesene gravure in skulpture so obnovili domači strokovni aki.
Rastline na pogoriščih
Znanstveniki so ugotovili, da se razvijej-o na pogoriščih po prvem deževju tud} rastline, ki tam nikoli niso rasle. Profesor Shwinly, ki ga je posebno zanimal ta pojav, je nadzoroval tako pogorišče, da ni veter ali kdo drug prinesel nobenega semena. Kljub temu so kmalu zrasle rastline drugega tipa na opus to .šenih tleh- Zadevo tolmači znanstvenik takole: Semena so bila že poprej v zemlji.
iillf/ ' J :šmmm
m
Im §
Leningrajska baletna šola ima že 200-letno tradicijo. Iz nje so izšle svetovno znane plesalke Ana Pavlova. Tarnali E l 11 M 11
VODOKAVNO; 2. slovenski gledališki n film igrslec. 7. spremljevalec	viteza. 8.	potrditev z
imenom,	n.	špansk	speinik, 10.
stari Slovan.	H. sila	13. tuj dvo-
glasnik. n začetnici največjega slovenskega pisatelja, ir«, nevarna bolezen, 13. r hiška mreža, 21. predlog.	22.	igralec	v ža o greli
24. del noge, 25 južni sadež.
r			h	5	b	1	
■7							
P							
j 3			10			k	
11			L"---' r- v/j	13		l:		
i !		\h	15				
		n	r		tr/-N3 • 1		
		7")			n		
		24					
		25					
ra Keršavina, Galina Uljano-va- Življenje učencev te Šole (dekleta so v večini) je »življenje trdega dela in trpljenja«, kot je rekla že Ana Pavlova. pa tudi življenje, polno ustvarjalnega veselja.
V šolo sprejemajo otroke med devetim -in “desetim letom starosti, ki so obiskovali že tri leta ljudsko šolo. Imeti morajo zdravo srce in pljuča, prikupno zunanjost in dober posluh. Sele če dobro prestanejo vse preglede in preizkušnje, jih sprejmejo v šolo. Število notranjih gojencev iz drugih sovjetskih republik in iz drugih držav se je povečalo od 100 na 400. Temu ustrezno so se razširila tudi šolska poslopja. Kader, ki ga tu vzgajajo deset let, je namenjen številnim gledališčem v vseh republikah Sovjetske zveze- Imajo pa tudi učence iz Mehike. Kube. Indonezije in evropskih držav.
PII M0MSTKI
NAVPIČNO: X. težko diham. 2
dalmatinsko vino. 3 odporen, 4
uta, 5. samo to. 6. tiskarsko sito, 12. ideološko »vetren.ie«, 15. francoska filmski', plesalka (Leslie). 1".. ženska oseba iz Donizettijeveg *
»Ljubezenskega napoja«, is. sad palme, 20. slovenski umetniški film, 23 dedna zasnova.
REŠITEV ČETRTKOVE KRIŽANKE
VODORAVNO; 1. protest, 8. reto rt a. 9. Ivona. -m,* 10. veka. 17. ZB, 12. ari. 13. gnu, 14. tz, 15. urar. -n. 16. priti, 17. igralec, 19. kotlina.
asntr5*
— Ke počutim se prav lagodno s lem klobučkom!
Profesorji te šole so prepričani. da more človek uspeti v poklicu le, če ima trdno splošno izobrazbo. Zato Isio gojenci uče vseh predmetov kot učenci na drugih, splošnih šolah. Prihodnje plesalke se uče geometrije, delajo kemične in fizikalne poskuse, uče se zemljepisa in naravoslovnih ved. To traja sedem let, zadnja tri leta pa spoznavajo leposlovje, zgodovino, tuje jezike in zgodovino, gledališča. baleta in glasbe.
Življenje na šoli se dandanes seveda precej razlikuje od tistega pred 50 leti. Vendar vidiš na vsakem koraku, kalko se še staro prepleta z novim. Na hodnikih so slike slavnih plesalk te šole. Danes jih nadomeščajo deklice z rdečimi pionirskimi kravatami. Ce zagledajo odraslega človeka, se globoko priklonijo. kar je ena izmed tradicij, ki so jih obdržale vse baletng šole. Zopet druga ustaljena navada zahteva, da vsako šolsko leto končajo s koncertom in plesnim nastopom. Poleg klasičnih likov se uve-
Tisdi rekord ...
58 let star policist je nedavno preplaval reko Niagaro tik nad slapovi. To navsezadnje ne bi bilo nič posebnega, toda Glifford Stinebring — kakor se piše novi rekorder — je bil oblečen v prisilni jopič in je imel zvezane roke. Ležal je na hrbtu in plaval z nogami. Pred dvema letoma je tako preplaval reko kljub temu, da je imel na rokah policijske lisice. Letos je za dejanje potreboval 54 minut.
ljavliajo tudi modeme koreografije in narodni plesi iz raznih sovjetskih republik in tujih držav.
vendar pa se niso mogla razvit} ker jim niso ugajala tla. Požar je spremenil sestavo zemljišča. ga pognojil in tako pripravil pogoje za rast. Po njegovi teoriji je gnojenje s pepelom veliko bol} izdatno kakor z umetnim gnojilom. Zato se flora na požganih površinah tudi hitreje obnavlja. Sicer pa to vedo tudi naši kmetje in vrtičkarji, ki požigajo plevel in suho rastlinje na vrtovih in njivah.
Skrbi ameriških gdmvnikov
Na _-‘tošnjem kongresu ameriških pediatrov je prišlo na dan. da ima osemdeset odstotkov Američanov težave z nogami. Otroci se rode z normalnimi, močnimi nogami, ki pa postajajo z leti mehke in slabe. Ta pojav gre vedno na slabše in zdravnik John Sharp, ki predava pediatrijo na slovit-filadelfijski univerzi je odkrito napadel svoje rojake. »Nismo-, več narod, ki ustvarja. Radi udobno sedimo in gledamo na stvari objektivno.«
Unekdota
Harry Truman, bivši predsednik ZDA, je nekoč obiskal študente na univerzi v Yale-ju. Nadobuden študent ga je ogovoril in vprašal, kako naj začne politično kariero. »Saj ste jo že začeli«, je odgovoril Truman, »zapravljate tuj denar, kajne?«
V JNewark Uay (New Jersey - ZDA) je strmoglavil vlak s premičnega mostu lesene konstrukcije v vodo. Lokomotiva in dva vagona sta zgrmeia v reko, tretji vagon pa je obvisel na mostu, kot to vidimo na sliki. V njem je bilo 20 potnikov, ki so se rešili na most. Ob tej nesreči je utonilo 20 ljudi, med njimi je bil tudi strojevodja. Mnogo preživelih se je rešilo tako, da so splezali iz potopljenih vagonov skozi okna in splavali do rešilnih čolnov. Do nesreče je prišlo zato, ker je strojevodjo zadela kap med vožnjo, lokomotiva pa ni imela avtomatične zavore. Menda bo prišlo do procesa med železniško družbo in sorodniki umrlih, ki zahtevajo odškodnino.
J
fcf
PO POVESTI SAMUELA SCOViLLA RISE fVHUl MUSTER,
-.n
148. Pred zajtrkom sta Peter in Jim odšla na kopanje. Peter si je želel ohladiti bolečo glavo v tolmunu, v katerega se je razširjal potok streljaj od njune ute. Majhen slap, ki je padal čez pečevje, jima je nadomestoval prho. Peter je kar naprej hladil oteklo glavo, Jim pa je medtem nalovil nekaj postrvi za zajtrk.
A
* ^ 7	-	•.
M«
V/M
Vrey,MV'Q
149. Ta dan je pripravljal zajtrk Peter. Razpiha! je ogenj, očistil postrvi in jih naložil na tenak kos skrila, ki ga je bil pobral v tolmunu in postavi! čez dva večja, kamna v ici ognjišče. »Ta kamen ni dober!" ga je posvaril Jim. »Pojdi no, nikar si ne domišljaj, da znaš samo ti peči ribe!- ga je zavrnil Peter.
SSCOr
, UT-
SšT.V-7. ■rfjr
%■ t-v* I
150. »Kar peci!" je dejal Jim in se umaknil od ognja. Peter je pravkar segel po peto postrv, da bi jo položil na segreti škriljevec, ko je treščilo, kakor da bi se razpočila bomba. Po zraku so frčali ogorki, kamni, postrvi in pepel, Peter pa je padel na hrbet in prestrašen opletal okrog sebe. Iz varne razdalje se mu je smejal Jim.
-
wm
fr ( L m.T-.;.:
44 zAt
Povsod je smrdelo po surovi nafti. Nosnice so me skorajda bolele. Do koder je segal pogled, je bilo obrežje črno; umazano; voda je bila prav tako umazana in tu in tam so pla-vale po njej proge strjene umazanije, ki so se kakor počivajoča smrt oprijemale zamaščenih razbitin.
Najhuje pa je bilo vzdolž Fordovega otoka, ki je takrat, ko se nam je počasi odkrivala nekdanja prva ameriška bojna črta, ležal na levo od nas. Bil sem pripravljen na to, a ne dovolj. Fotografije so kazale marsikaj, a nikakor niso mogle pokazati brezupnega, strašnega uničenja in razdejanja, trenutnega propada let in let tradicije in razvoja. Ko smo prvič zagledali osrednji jambor Californie, se nam je zazdelo, da je nekoliko nagnjen, zdaj pa smo videli, kaj je bilo vzrok tega. Njen klun je bil pod vodo. Nad površjem ji je bilo komaj nekaj čevljev krme. Okrog nje so se nakopičili čolni in eden ali dva vlačilca, vzdolž nje pa je bilo precej živahno. Očitno popravila. Zg njeno krmo je ležal bok in gredelj velike ladje, katere velikanski vijak je štrlel iz vode. Po fogotrafijah sem vedel, da je to Oklahoma. Na njenem zakrivljenem trebuhu so postavili nekakšno konstrukcijo in zdelo se je, da dela okrog nje nekaj mož z nekakšnimi cevmi in drugo opremo. Videl sem široko odprtino v težkih ploščah in se spomnil, kaj smo slišali
o	možeh, ki so ostali ujeti v njeni notranjosti.
Nekaj dlje je kazal svoje porušene boke nov razbiti, potopljeni trup: West Virginia, nekdanji ponos mornarice; največkrat je osvojila pokal Marjorie Sterret za odlične uspehe
v	bojnih vajah, pa tudi Železnega moža za športne uspehe. Nagrizena, umazana vodna linija, ki je bila zdaj visoko iz vode, je kazala, kako globoko se je potopila. Zdaj je očitno spet plav&Ia, a je bila grozovito raztrgana. Videli smo del razbitega boka, ki je zijal nad odri, ki so jih bili pritrdili nanjo.
Zadaj za West Virginio je stal v vodi samoten trokraki jambor. Pod njim tihi topovski stolpič, voda pa je pljuskala skozi odprtine za topove in v žrela topovskih cevi. Pred njim nič drugega kakor skrivenčena, zmedena gmota rjastega jekla. Z vrha trokrakega jambora je vihrala zastava, znamenje, da
se mornarica Združenih držav ne bo nikoli vdala. Sprednja municijska skladišča je pognal v zrak neverjetno natančen zadetek japonskega bombnika; od nje ni ostalo nič drugega razen jeklene volje, a še vedno je bila spomenik žrtvi, ki jo je vojna zahtevala od nje že prvi dan, in spominjala na veliki obračun, ki ga bomo nekega dne terjali v vrnitev.
Medtem je D&ve Freeman dovolil odpreti vrata na krovu in nekateri mornarji so prišli gor, da bi pripravili vrvi, s katerimi se bomo privezali k obrežju. A dotaknil se jih ni nihče. Vsi so si z grozo ogledovali prizor razdejanja. Tu in tam je kdo z roko pokazal na kakšno podrobnost. Morda so kai spoznali, kako la-djo, kjer so kdaj služili — kak del, ki ga je bilo še mogoče spoznati med skrivljenimi, raztreskanimi ostanki. Pripovedovali so nam o vsem tem, a kljub temu se dotlej nismo mogli zavedati, kako hud udarec so nam zadali Japonci tistega decembrskega dne. Razen neka-j povelj, ki jih je dal Dave med plovbo skozi pristanišče, ni nihče črhnil niti besedice. To je bila gola, neprikrita smrt. To je bil sodni dan; to je bila usoda, ki je zadela tri tisoč ameriških mornarjev in častnikov.
Jim je pretgal tišino. »Dobri bog,« je rekel in kazal proti CaJifornii. »Slišal sem, da je niso resno poškodovali.«
»To je odvisno od tega, kaj je zate resno, bi rekel,« sem odgovoril. »Meni se zdi precej resno.«
»Resno. Hudiča,'saj je potopljena!«
»Vzdignili jo bomo in popravili.« Ponovil sem tisto, kar sem zvedel iz obvestil, ki sem jih bral pred odhodom iz New Londona.
»Morebiti.« Jimov glas je izražal dvom. »Kaj pa bo s tole?« Pokazal je Oklahomo. »Zdi se mi, da tudi ta ni resno poškodovana.«
Čutil sem, da me je potisnil v. obrambo. Vsa časopisna obvestila in naša uradna poročila so govorilo o tem, da se bo tudi Oklahoma vrnila v aktivno službo.
»Seveda,« sem rekel, »obrnili jo bomo spet na pravo stran, očistili umazanijo z nje...« premolknil sem, ker sem se
zavedel, kako smešno so morale zveneti moje besede. Jim me je pogledal s čudnim izrazom na obrazu, ki je kazal presenečenje, zaprepadenost in nejevero hkrati. Potem so se mu ustni koti zganili in malo je manjkalo, da se ni zasmejal. Z roko je pokazal proti Arizoni.
»Tudi pri njej ni prav nič narobe. Kaj bi si delali skrbi!«
Pripomba je bila tako neponarejena, komična in umestna, da bi se zasmejal tudi sam, ko ne bi to nasprotovalo čustvom preteklih nekaj trenutkov. Te ladje so bile dvajset let hrbtenica naše mornarice. Ko sem bil še deček, sem imel njihove slike po vseh stenah svoje sobe. Sanjaril sem o tem, da bom nekega dne postal kapitan na eni izmed njih. Zdaj pa so ležale tukaj raztreskane, skrivenčene in razbite. Braniti se niso mogle, in zdaj tudi ne več maščevati.
Dave Freeman se je na silo oklepal svojega dela; vodil nas je skozi prehod. Ko smo pluli mimo doka deset-deset, se nam je začelo prikazovati podmorniško oporišče. Poleg doka je ležala še ena prevrnjena in potopljena ladja. To bo najbrž Oglala, stari minonosec, ki so ga uporabljali za poveljniško točko pomožnega ladjevja in ki je po neuradnih poročilih umrl iz golega strahu. Bombe ali torpedi se ga niso dotaknili, a šivi so mu popustili zaradi pretresov, ki so jih povzročile bližnje eksplozije.
Tam spredaj v podmomiškem oporišču se je nekaj dogajalo in postali smo pozorni na glasne zvoke godbe na pihala. Ko se nam je podmorniško oporišče docela odkrilo, mi je srce nenadoma poskočilo — zakaj tamkaj je na pol iz doka z vsemi znanimi podrobnostmi ležal Octopus — na njem so vihrale zastavice in po celem krovu je bilo videti ljudi.
Bil je drugačen, obrabljen, a vendar pretresljivo tak kot včasih. Ograja okrog kadilnega krova je izginila in okrog periskopskih podpornikov ni bilo več opiate. Njihovi jekleni strženi so stali goli kakor okostje brez mesa. A spoznal bi ga zmerom in povsod, hkrati pa sem preklinjal svojo sentimentalnost. To seveda ni mogel biti Octopus. To mora biti njegov brat, Tarpon.
Vodoravno: 1. rastlina, ki ob dotiku človeka speče, 7. stanje zamaknjenosti spiritističnega medija, 12. silhuete, 13. prvenstvo, 14. enotnost, nerazceplje-nos, 15. grška muza astronomije, ' 16. sorodnica, 17. latinski predlog, ki v tujkah pomeni »za«,	18. angleško oporišče v
Arabiji, 19. popularni naziv predsednika Eisenhowerja, 20. orodje za zemeljska dela, 22. hoditi, 23. vrtna cvetlica, 25. časovno razdobje, 27. Zevsova ljubica iz grške mitologije, 29. čebelji samec, 30. tovarna kovinskih in elektromehaničnih izdelkov v Železnikih, 32. kratica za »locus sigilli« (mesto pečata), 34. nov pojav, novotarija, 37. vrtna lopa, 39. italijansko žensko ime (filmska igralka Valli), 40. orodje žanjic, 42. tovarna električnih aparatov v Ljubljani, 44. letovišče pri Opatiji, 45. prileten, 46. vetrnica (cvetlica), 43. črički, 49. okrožja, predeli, 50. lesen provizorij, 51. živila, 52. židovsko moško ime.
Navpično:	1. deli telesnega
ogrodja, 2. oblačilo, 3. ugovor, 4. glavno mesto ene od baltiških SSR, 5. ime italijanske filmske igralke Mirande, 6. osebni zaimek, 7. glas trobente, 8. žensko ime,’ 9. derivati amoniaka, 10. vzeti v zakup, 11. v tanke liste
POKOCILA OB NEUtLJAB US PRAZNIKIH:
8.05 Poročila ln vremenska napoved.
7.00 Napoved časa. poročila vremenska oap°ved U> objava dnevnega sporeda
13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila
19.00 Napoved časa. poročila vremenska napoved m obvestila
19.30 Radijski dnevnik
22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved Id pregled sporeda za naslednji dan
22.53 Poročila
POROČILA OB DELAVNIKIH:
8.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda ln obvestila
5.05 Poročila in vremenska napoved.
7.00 Napoved časa. poročita	vremenska napoved ln	radijski
koledar
8.00 Poročila.
10.00 Napoved časa ln poročila
13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved pregled dnev nega sporeda tn obvestila
15.00 Napoved časa poročila, vremenska napoved ln obvestila
17.00 Napoved časa in poročila
19.30 Radijski dnevnik
22.00 Napoved časa, poročila vremenska aapoved ln pregled sporeda za naslednji dan
22.15	Poročila
II. PROGRAM
16.00 Zabavna glasba.
17.00 Ljubljanska kronika ln vestila.
17.15—18.00 Arije iz slovai oper.
PONEDELJEK
SEPTEMBRA
OKTOBRA
ANAGRAMNl IZPOLNJEVANA!
II.	PROGRAM '
16.00 Sodobna angleška glasba.
17.00 Ljubljanska kronika in vestila.
17.15—18.00 Zabavna glasba
OKTOBRA
Besede pod isto številko so sestavljene iz istih črk.
Prvi lik: 1. ime za skupino glasbil; 2. števnik; 3. mesto v Grčiji; 4. iz debla iztesan čoln; 5. globinska kamenina, ki se zlasti uporablja za tlakovanje cest; 6. glavno mesto Armenske
SSSR.	.	‘	,	.	.
Drugi lik: 1'. jezero na meji med SZ in Finsko; 2. položaj, situacija; 3. pravi priimek pesnika Zamejskega; 4. velik pravokotno obklesan kamen; 5. krasta; 6. naj svetlejši planet v sončnem sistemu.
Na označenih poljih dobiš naslov znane Moličrove komedije.
OKTOBRA
Doktor Mali zaskrbljeno zmaje z glavo: »Obraz vašega moža mi ni prav nič všeč. — »Meini tudi ne, -tovariš doktor,. Tdda z otroki- je tako dober.«
OZDRAVLJENJE
»Pred nekaj meseci sem bila tako izčrpana, da niti sinu nisem mogla prisoliti klofute,« pripoveduje Korenčkova sosedi, »zdaj pa, ko se zdravim pni doktorju Močanu, ne samo, da lahko namaham moža, ampak opravljam tudi vsa' ostala gospodinjska dela brez najmanjšega napora.«
■ Šestletni Marjanček prižvižga domov ves zadovoljen. »Marjanček, kje pa si spet bil,« ga vpraša mama, »tako smo te že iskali.«
»Na obisku sem bil pri Lev-čevih; krasno je bilo,« pove Marjanček.
»Saj si bil vendar v nadlego, ko. imajo sorodnike na obisku.«
»Ne, mama, prav veseli so me bili. Ko sem prišel, so vzkliknili: »Ravno tebe je še manjkalo!«
Slišiš, Henrik, miš cvili Pa jo namaži z oljem..
»Pomisli,« pravi Janez prijatelju, »že 25 let ne pijem in ne kadim,«
»Ah, seveda, skoraj sem ti pozabil čestitati k srebrni poroki.«
—	Ali ne morete tiskati jedil, nega lista v slovenščini?
reSitev ugank zadnjega »NEDELJSKEGA RAZVEDRILA« Križanka, vodoravno:	l.	Berg-
son, 7. maslar, 13. Orjuna, 14. Nevenka, 15. snobi, 16. zidar, 17. TV, 18 Java, 19. Nazor, 20. Lin, 21. Ane, 22. pipec, 23. davi, 24. Kim Novak, '26. jedec, 27. greh, 28. Valom, 29. solata, 32. test, 33. Fri-ma. 34. girlanda, 38. alki. 39. sredi, 40. alt, 41. Lea. 42. samci. 43. Abel. 44. 'na, 45. davek, 46. trasa. 47. Ingolič, 49 slaven, 50. ksenon, 51. diamant. Navpično:	10.	I Jev)
N(ikolajevič).
Magični kvadrat:	1.	pogreb, 2.
oprava, 3. Grohar, 4. Rahela, 5. Evaiit, 6. 'barati.
— To je gotovo prava etruščanska vaza. Glej, tu je še
listek »Made in Etruria«.
Pisatelja filmskih scenarijev so vprašali, če Je težko pisati scenarije za cinemaskopske filme.
»Prav nič,« je odvrnil, »zadostuje, da vtaknete papir v pisalni stroj počez namesto po dolgem.«
NESREČA
V	jutranjih urah se ob hišnih vratih zalblje pijanček in zaman poskuša vtaknita, ključ v ključavnico.
Eden od mimo idočdh se usta-
vi	in ga opazuje: »Hej, tako ne boste nikoli odprli vrat; v rokah držite cigaro namesto ključa.«
Pijanec preplašeno pogleda cigaro:
»Sveta nebesa, kdaj sem pa pokadil ključ?«
OKTOBRA
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni s poreci) — vmes bo 6.30—6.40 Reklame in obvestila.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05	Pisana paleta.
9.00 Radijski roman — Branko Čopič:	Ne žaluj, bronasti stražar — V.
9.20 Stare melodije v novih oblekah z orkestrom Kurt Edel-hagen.
9.40 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel, sodelujejo solisti Lojzka Polak, Boško Lukeš in Slobodan Radosavljevič.
lo.io Kitri prsti.
10.35 Mali vokalni ansambli pojo slovenske narodne.
11.00 Ed w ar d Mac Dowell:	Koncert za klavir in orkester št.
1	v a-molu.
11.30	Oddaja za cicibane.
12.00 Heitor Villa-Lobos: _ Bachla-nas Brasileiras št. 5 za sopran in 8 čel (Poje Licia Albanese).
12.15 Kmetiiski nasveti — Dr. Jože Zapušek: Skoda po živim.
12.25 Sestanek instrumentov.
12.40 Umetne pesmi poje moški zbor »Jože MoškriČ« p. v. Slavka Mihelčiča.
13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila.
Tu je ostanek, prosim.
Iv.;.;.;.;.v.v.
Mat v 3 potezah Beli; Kfl, Ld7, Sb3, Sd5 (4 fi-,ure).
Črni: Kbl, Ta2, Sd3, a3, b2, <8 "ur).
REŠITEV NALOG ŠT. 18. IN 1*. Št. 18.: 1. Dd8! št. 19.: 1. Se.41
10 str. / SLOVENSKI POHOCEVALEC /st 229 — 28 septembra lase
PRED ZVEZNIM KONGRESOM Zfi TELESNO KULTURO V BEOGRADU
Skrb za iiudsiko zdravje-uoižnosi nas vseh
Pripravljalni odbor za prvi jugoslovanski kongres telesne kulture, ki bo namesto 16 oktobra šele od 6. do 8. novembra v Domu sindikatov v Beogradu, je ni posebnem sestanku pred dnevi pripravil teze za referat in koreferate za to edinstveno manifestacijo telesn e kulture pri nas.
Teze za ta telesnokul turni zbor objavljamo skoraj-da v celoti.
1. Telesna kultura v Jugoslaviji mora služiti borbi za izgradnjo socializma, hkrati pa mora biti prežeta z njenimi nadlogami. V zvezi s tem mora do-
prinašati k uspešnemu reševanju aktualnih nalog vse družbe na področju utrjevanja ljudskega zdravja, telesnega izobraževanja in socialistične vzgoje mladih ljudi. Nadalje mora skrbeti za zdravo zabavo in odmor prebivalstva, humanizacijo dela, večjo produktivnost v gospodarstvu in zboljšanju življenjskega standaTda in blagostanja naših ljudi.
2. Za te naloge je treba pridobiti še več institucij in organizacij, ki bodo delale v prid telesni vzgoji. To so otroški vrtci in druge predšolske ust-anove, šole vseh stopenj in tudi univerze, družbene organizacije za telesno kulturo in JLA. Hkrati je treba z izgradnjo tele-sno-vzfiiuvh objektov in naprav v pah. plažah, kopališčih, izletniških postojankah, naseljih itd.
nuditi dovoli možnosti za svobodno udejstvovanje na tem po ~’roč ju.
Sola mora postati kraj, kjer
naj dobi mladina osnovno in vsestransko telesno izobrazbo in % /.goto. V ta namen je treba
zagotoviti šoli več ur telesne vzgoje in potrebne materialne
pogoje.
Pod šolsko streho je treba pridobiti mladino — razen ja cbvezno vsetransiko telesno vzgojo — tudi za posebne organizacije, ki naj bi v prihodnje ime’e lasten s-istetn tekmovanj in druge manifestacije. Za te ors- i zecije naj ne bi bilo potrebno. da bi bile vezane na že obstoječe družbene organizacije za Aelesno kuituro. s katerim; pa nai- _=eveda kar najteseneje sodelujejo pri delu.
Telesno vzgojo Sim večjemu številu ljudi
3. V ■ eiesnovzgoijnih organizacijah v šoli in v družbenih ogranizscijah sodeluje za zdaj 8 od.=tottoov prebivalstva. Za prihodnjih deset de dvajset let pa bo treba vključiti vso šolsko mladino in podvojiti število aktivnega " članstva v družbenih organizacijah za telesno kulturo.
4. Skupnost je zainteresirana, da je čimveč ljudi deležno določene osnovne telesne izobrazbe.
ki ustreza dandanašnjim potrebam; prav zato je treba določiti in izbrst; obseg in stopnjo te izobrazbe za šolsko mladino, pripadnike JLA im ostalo prebivalstvo ter hkrati zadolžiti vse institucije, da težijo za tem ciljem. Prebivalstvo, zlasti mladino je treba z raznimi priznanj,: :n značkami ter drugimi sredstvi pridobiti za te namene.
5. V današnjih pogojih je ne-obhodno potrebno, da se mladini in delovnim ljudem zagotovi možnost za udejstvovanje v telesni kulturi, za zdravo razvedrilo in oddih v organizacijah
in izven njih. V ta namen je treba zgraditi odprte športne oh:"'-*e za te’esno kulturo po
parkih. letoviščih. turističnih krajih in objektih, zdraviliščih
in stanovanjskih naseljih (glej točko 2).
6. Delo JLA na področ.ju telesne kulture je setavni del vseh naporov skupnosti /.a vzgon ljudske telesne kulture.
7. Družbene organizacije za telesno kulturo — TVD Partizan in športne zveze morajo v prihodnje razširiti svoje delo. tako da bodo zadovoljile raznovrstno zanimanje in potrebe prebivalstva, še posebno v zvezi s splošnim izboljšanjem telesne vzgioje, vrhunskega športa. aktivnega oddiha, zabave m razvedrila.
nikov in Počitniška zveza, naj dopolnijo lastne delovne programe s prvinami telesne kulture.
11. V težnji za ljudskim zdravjem, za večjo produktiv nost/jo in humanostjo dela morajo podjetja in. ustanove posvetiti več pozornosti telesni vzgoji delovnih ljudi. Slednjim je treba zagotoviti ustrezne prostore, objekte in čas, nadalje strokovnjake ter postopno celo v delovnem času odmore, ki naj bi bili namenjeni zgolj za telesno kulturo.
12. V Izgradnji telesnokultumih objektov ,ie treba težiti za kompleksnimi objekti, ki sn bolj ekonomični in bolj ustrezajo vsestranskim naporom za bol.išanje ljudske telesne vzgoje. Posebna pozornost naj velja zlasti izgradnji objektov v Šolah in univerzah '«r obi^kto-ri	mn-^Fno	teVsno
Zato bodo potrebne močne osnovne organizacije — društva ki tx>do morala razpolagati z
dobrimi materialnimi temelji 'in dobrim strokovnim kadrom.
Dve, tri besede o vrhunskem športu
8. Jugoslov. vrhunski šport
mora biti edinole del in rezultat dela na področju masovne T vsestranske telesne vzgoje ter naj tako odraža stopnjo kvalitete naše telesne kulture vobče. Zato mora biti povezan z družbeno stvarnostjo. Aktivnost v športu zategadelj ne more biti poklic, prav tako pa tudi n: sprejemljiv nazor, da se vrhunske športn.e storitve izselijo z umetnimi sredstvi. Jugoslovanski šport si mora pridobiti ugled doma in v svetu s spoznanjem da skupnost pri nas zares vsestransko skrbi za človeka.
Vrhunske športne storitve naj bodo izkupiček visoko razvite ljudske telesne kuilture in normalnega sistemafičr.ega dela v osnovnih organizacijah. Te se morajo zato (enako kakor športne zveze) še močneje usmeriti na delo za čim večjo množičnost v športu.
Pomoč vrhunskim športnikom je možno dajati samo za šolanje ali pa za strokovno izobraževanje v športu, in sicer na podlagi doseženih rezultatov in določenih norm. To izključuje vse premije in stalne nagrade. Te dajatve bo treba regulirati z določenimi predpisi
osrednjih družbenih organov za
telesno kulturo.
9. Sistem tekmovanj družbenih organizacij za telesno kulturo je treba močneje in učinkoviteje razviti med osnovnimi organizacijami v občinah in okrajih ter jih medsebojno povezovati v celoto. Potovanja na
tekmovanja nikakor ne smejo ovirat! športnike prj vsakdanjem rednem delu.
10. Planinska zveza. Zveza prijateljev prirode, Zveza izvid-
sredstev zagotovljeni tudi strokovni,' zlasti amaterski kadri. V ta namen bo treba ustanoviti enotno mrežo institucij, ki bodo šolale amaterski in profesionalni strokovni kader. (Občinska, mestna in okrajna središča, srednje Sole. pedagoške akademije in visoke šole za telesno kulturo). Hkrati pa bo treba za pouk telesne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole izučiti vse učitelje že v učiteljiščih oziroma na pedagoških akademijah. V višjih razredih osnovne šole naj bi skrbeli za telesno vzgojo specialni predavatelji višjih ppdagoških šol in v prihodnje tudi akademij. Na vseh vrstah srednjih šol Da na.i bo telesna vzgoja v rokah specialistov, ki so se izšolali na visoki soli za telesno kulturo ali na na posebnem fakultetnem oddelku.
Zaradi izrednega pomanjkanja strokovnih kadrov -je za zd3i treba še zadržati srednje šole za telesno vzgojo. Strokovni kadri takih šol bodo dobrodošli šc_v tvh partizanu, v pntUettih in še marsikje. Za mladino, ki bi se od o-čila za ta nokllc, amatersko ali profesionalno. je ootrebno dp-končno regulirati statut teh kadrov, 5e nosebno tistih, ki delajo v družbenih organizacijah za telesno kulturo. V prvi vrsti .ie treba noskrbeti za priznanje stro-kovne? izobrazbe. nagrajevanje, Stinendlranje itd. Prostovoljno delo na tem nortročju *e treba izenačiti s priznanji za delo na drugih družbenih področjih.
19. Za večji vzgon telesne kulture so odločilni tudi ostali kadri — voditelji. Ti nai v prihodnje bolj poznajo vse cilje in naloge telesne kulture ter naj bodo vsestransko odgovorni za delo na tem področju.
Hkrati pa je treba težiti tudi za izpopolnjevanjem drugih strokovnih kadrov, posebno zdravnikov, arhitektov in drugih, ki bodo delali v prid telesne kulture.
20. Poseben pomen naj velja še obvezni kontroli, ljudskega zdrav-
iocii uuvcz.xx^w	—	---	ja, telesnega razvoja in sposobno-
področju. S prihodnjimi načrti bo	sti vsega prebivalstva, ki goji te-
-»otrrvtnirit.i nainre.1 ureditev	lesno kulturo. Naloga zdravstvene
službe v prihodnje bo, da bo v zdravstvenih ustanovah in domovih aH pa v posebnih novih dispanzerjih. pomožnih dispanzerjih. svetovalnicah, ambulantah In ‘šolskih kabinetih zagotovila reden zdravstveni nadzor aktivnih športnikov. Delo te veje nai bi zagotovila in podpirala komuna.
21. Praksa Je pokazala, da je za učinkovitejši razmah telesne kulture jugoslovanskih narodov ne-obhodno potrebna skupna akcija vseh institucij, ki se bavijo s to problematiko. Hkrati s takim nadaljnjim razvojem v jugoslovanski telesni kulturi, bodo vse bolj Izginevale razlike med Zvezo društev za telesno vzgojo »Partizan« in Športno zvezo. Nekje preje, nekje pozneje se bosta obe organizaciji povsem prirodno združili v enotno gibanje. Za zdaj pa je potrebno, da vse te organizacije z določenimi skupnimi organi enotno rešujejo nekatere osnovne probleme telesne kulture izven šol. kakor na primer Izgradnjo in uporabo objektov. Šolanje in zaposlitev strokovnega kadra, propaganda, akcije na vasi in po podjetjih, zdravstvena zaščita itd.
Planinska zveza. Počitniška zve-. za. Zveza prijateljev prirode. In Zveza izvidnikov pa bi morale že
zdaj kar najbolje sodelovati, ne-
Beograd, 27. sept. - V Beogradu .ie bil danes sestanek zastopnikov pripravljalnega odbora za jugoslovanski kon eres za telesno kulturo in zastopnikov domačega tiska^ "Član odbora Mika Tripalo je obrazlozil novinarjem razloge zakaj je bil sklican ta zvezni kongres na katerem bodo sodelovale vse organizacije, ki so kakorkoli zainte
re=irane za telesno vzgojo pri nas.
Kongres bo moral izdelati natančno koncepcijo nadaljnjega razvoja telesne kulture s posebnim poudarkom na njeno temeljno društveno in vzgojiteljsko vlogo, njenega pomena za ljudsko zdravstvo, obrambno sposobnost,
lavno storilnost, razvedrilo in druge veje.
Kongres je bil prav tako sklican zaradi razprave _mno-ž:čnosti medsebojnega odnosa posameznih organizacij, ne zadovoljitve materialne osnove in nekaterih problemov vrhunskega športa. ’	_________
katere akcije pa čelo postaviti na skupne temelje.
Pri občinskih ln okrajnih svetih za prosveto, bi kazalo ustanoviti šs posebne odbore za telesno kulturo šolske mladine.
22. Komisije In sveti za telesno kulturo ljudskih odborov in izvršnih svetov so organi, ki usmerjajo in koordinirajo dejavnost vseh organizacij in inštitucij ra telesno kulturo.
Občinska komisija oziroma svet 73 telesno kulturo 1-0 naj bi bil edini koordinacijski in usmerjevalni organ na tem področju.
V okraju je treba razen za or-rane za telesno kulturo 1^0 že zdal skrbeti za enotno vodstvo društev partizana ln Športnih organizacij ter takih, ki gojijo planinstvo potovanje, izlete, taborjenja. oddih itd.
23. Skrb za ljudsko telesno vzgojo ni samo naloea šole in te-lesnokulturnih organizacij, temveč tudi dolžnost ostalih družbenih faktorjev, še posebno pa sindikata. I.iudske mladine, ustanov in organizacij, ki skrbijo za ljudsko zdravje, gospodarskih in drugih organizacij.
24. Za propagando in razširjeva-nje takih ciljev in nalog, naše telesne kulture je še posebnega pomena odnos športnega ln dnevnega tiska do te problematike. Prav zato je treba zagotoviti kar najboljše sodelovanje In stike s tiskom.
DRŽAVNO PRVENSTVO V STRELJANJU
Pekcsl si js priborila Slovenija
POSAMEZNIKI: 1. Mlinarič (Sl.) 497, 2. Grozdanovič (Srb.) 488. 3. Diordjevič (BiH) 485, 4. Zivanovič (Srb.) 482, 5. Planinc 481, 7. Rems (oba Sl.) 381, 8. Mikolič (Sl.) 477, 9. Jež 471.
d> e o g r a d , 27. sept. Se nikdar ni bilo državno prvenstvo v streljanju na Titovo tarčo tako zanimivo in napeto kakor letos. Danas so streljale ekipe (po trije člani), kjer so Slovenci zbrali kar 71 krogov prednosti. Pred tekmovanjem je bilo splošno mnenje, da je največji favorit Srbija, za katero sta nastopila tudi Milenkovič in Grizdanovič. Hrvafska pa je izpadla iz konkurence za najvišje mesto že včeraj. Slovenijo sta odločno zastopala Planinc in Jež. To velja zlasti za slednjega, saj je komaj prebolel nevšečno gripo.
Srbskemu strelcu Milenkoviču so v začetku tekmovanja popustili živci, tako da je slovenska ekipa dobila po prvem položaju 16 krogov prednosti. Odličnemu Grozdanoviču je prišla na pomoč rutina, s katero je nabral 488 krogov in s tem zasedel drugo mesto. Slovenec Mlinarič pa si je že včeraj zagotovil prvo mesto.
REZULTATI:	1. Slovenija
2407,	2. Srbija 2315,	3. BiH
2252, 4. Makedonija 2230, 5. Hrvatska 2225, 6. Cma Gora 2078.
DRŽAVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU
Žirovnik zmagal v Beogradu
Beograd. 27. sept. Na progi Beograd—Požarevac—Beograd (154 km) je bil danes tretji del drtavnega prvenstva posameznikov po točkah Zmagali so favoriti. ROigo-vec Žirovnik je v sprintu potisnil na drugo inesto Valčiča. za njima pa sta se plasirala še Traven (O) in Milenkovič, v skupnem plasmaju pa je bil prvi Valčič. ki je ohranil prvo me-so G prejšnjih dveh dirk. Le-ta je zbral 54 točk, za njim se je uvrstil Milenkovič 42, tretji je Žirovnik Itd.
Prihodnje leto kolesarji od Skoplja do Ljubljana
BEOGRAD, 27. sept. Na sestanku zastopnikov republiških kole-snrsikih zvez je bilo sklenjeno, da bo lota 1959 pod. okriljem športnih organizacij in prc-siave 40-let-nice KPJ tradicionalna mednarodna jubilejna 15. kolesarska dirka »Po Jugoslaviji«. Tekmovalna steza bo dol^a približno 2000 ikm in bo vcdlla tekmovalce od Skoplja čez Niš, Kragujevac. Beograd, Komanijo, Sarajevo, Jajce. Zagreb, Reko. Pulo in Vršič do Ljubljane.
vzgojo. Kongres naj hi tudi določil obveznosti komun na tem
očju. S prih.  ------ —-
treba zagotoviti najprej ureui.e\ Športnih objektov v industrijskih središčih in večjih mestih.
13. Ohjekti sodijo seveda v naj-boli naseljena mestna področja, tako da bodo funkcionalno vezani na potrebe kar največ ljudi. Ljudski odbori morajo zato obvez-no zagotoviti določene površine
za telesno kulturo v zvezi s perspektivnim razvojem mesta ln
športa.
14. Ob.iekt! za telesno kulturo morajo postati družbena lastnina, za katero na.i hi skrbeli ljudski odbori s posebnimi ustanovami (Sole. podjetja, športne ali turistične organizacije, posebne uprave itd.) Koristnike in upravljanje mora določiti komuna oziroma njen organ za telesno kulturo.
15. Za množično telesno vzgojo in kvalitetni vrh bo morala skupnost zagotoviti izdatnejša denarna sredstva. Viri bodo lahko dotacije ljudskih odhorov in IzvrS-nih svetov, sredstva Iz fonda za preventivno zdravstveno zaščito, nadalje	odstotek od	davka na
športne	prireditve in	promet z
alkoholnimi pijačami ter progresivnega	obdavčenja	atraktivnih
športnih prireditev. sindikalne članarine državne loterije itd.
Ta sredstva naj bi bila po izviru in obsegu stalna, kar naj bi omogočilo perspektivni razvoj telesne kulture.
Pravilno finančno politiko na tem področju ho možno vodiiti s posebnimi nadzorovalnimi fondi za telesno kulturo, ki jih bo treba ustanoviti v občinah in okrajih.
Denar, strokovni in vzgojiteljski kadri
16. Finančna sredstva skupnosti naj gredo za materialne in kadrovske namene, ki naj bi omogočili bolj masovno in bolj ob-obsežno udejstvovanje prebivalstva v telesni kulturi. S temi sredstvi bi bilo treba prvenstveno zgraditi in vzdrževati objekte, šolati in plačevati strokovne kadre itd., medtem ko bi bilo treba osebno opremo in lokalna tekmovanja financirati s sredstvi samih tekmovalcev in organizacij.
17. Dosedanje izkušnje v finančno materialnem poslovanju v telesnih vzgojnih organizacijah, naj bi navrgle tudi stalni nadzor državnih organov finančne inšpekcije nad organizacijami, ki bodo dobivale dotacije iz fondov (glej točko 15.) ali proračunov oblastvenih organov.
18. Množično telesno kulturo bo lahko doseči se zlasti tedaj, če bodo razen objektov in denarnih
m mm
KOCA PEI SEDMERIH TRIGLAVSKIH JEZERIH — (Foto: Franc Močnik)
Glavno smučarsko središče - Kranjska gora
Kranjska gora, 27. sept. V Forentovem domn so danes dopoldne nadaljevali z razpravo o ukrepih za večji napredek in vzgon smučarskega športa pri na«. Vež ko 30 zastopnikov iz vseh ljudskih republik je hkrati spregovorilo o vrsti konkretnih
predlogov.
»Vso pozornost šolski mladini
tam, kjer leži sneg vsaj 60 dni na leto« je bil prvi sklep zborovalcev. Se posebno živahna
pa je bila razprava o materialnih temeljih. Subvencije komun namreč že dolgo niso več redne, temveč le občasne, odvisne od razumevanja in stvarnih možnosti. Se vedno se n. pr. dogaja, da je nogometna enajstorica deležna več podpore, kakor pa smučarski klub, ki ima v svoji sredi razen državnih reprezentantov še 800 članov in članic,
EKIPNO ATLETSKO PRVENSTVA JUGOSLAVIJE V CELJU
Po prvem dneve vodi Partizan
(Poročilo našega posebnega dopisnika.)
Na stadionu Borisa Kidriča v Celju se je-.včeraj začelo pred približno 2000 gledalci XII. povojno ekipno prvenstvo Jugoslavije v atletiki za moške, na katerem tekmuje 6 najboljših jugoslovanskih vrst, in sicer Crvena zveza in Partizan iz Beograda. Spartak iz Subotice, T*ladost iz Zagreba, Ljubljana in domači Kladivar. Na prvenstvu so zbrani vsi najboljši jugoslovanski atleti (razen nekaterih izjem), tako da je ta zbor zares prava evija vrhunske jugoslovanske atletike.
V prvih tekaških disciplinah — v teku na 110 m čez ovire in 100 metrov — je zanesljivo zmagal Stanko Lorger, ki pa je zaradi mehke steze jn nasprotnega vetra dosegel nekoliko slabša rezultata kakor običajno v teku na 110 m čez ovire je za razred boljši, kakor tekmeci, na loo m pa si je šele v zadnjih metrih priboril zmago.
Tek na 400 m se je končal precej presenetljivo za balkanskega prvaka in jugoslovanskega rekorderja Snaid?ria iz Zagreba, saj gi ni erfnaga! samo n *
Po težki bolezni je piemimi
na5 dobri oče in mož
ALES POTOČNIK,
mizarski mojster in izdelovalec Harmonik iz selc nad Škofjo Loko. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek. 29. 9. 1938 iz hiše žalosti n3 domače pokopališče. Žalujoča žena, sin Franc z družino, hčerka Ivanka, poročena Fant z druž no, hčerka Mici n ostalo sorodstvo Selc? nad ?k'~‘f'’° Lo1-c-o
- u- - - :
prababica
Do trpe. a ;je stara mama in
TEREZIJA STMNIC roj
V St-
pokojnice u-o v	so. sep
tembra ob 16 uri \? h<Sf ^Iona. pokopališče r;t Kor;1-'-' Bele Žalujoče družne Simnič, Žnidar. Pirš.
tekmec Grujič, temveč tudi ostali.
V teku na 1500 m Je od starta do cilja vodil domačin Važič, izdatno prednost po tretjem krogu pa ie pozneje zapravil, ln sicer v finišu. Tek je navrgel tudi lep uspeh ostalim mladim slovenskim atletom, ki so zasedli 4. do 6. mesto z osebnimi rekordi.
Met kopja je bil zelo za.nim»v, saj sta domačina Kopitar in mlajši mladinec Kač po treh poskusih v četrtem dosegla odlična rezultata in vodstvo, v zadnjem metu Da .in je spodrinil Beograjčan Miletič, ki sl je tako zagotovil državni dres za dvoboj s Švico.
Dobro za začetek
V Stari Pazovi le bilo pred dnevi vil. državno prvenstvo v str°-i,1an*u na elinaste golobe, na katerem so tekmovali tudi Slovenski strelci. Slovenska ekipa je letos drugič tekmovala na takem prvenstvu, na vpndar je dosegla radovol.live rezultate.
Na tei preizkusni \ je merilo o^al^ev \? 'r»or+Ti!?» in lovskih oremi^acij.
V meštvpnertt tekmo- aniu ie bi’ vrstni red tak- Hrvatska 370 (od
mo*nih>. Srbijo 35«?. BiH 345 in Sloveni ia 3fi3	eolobov. Na.ibol.15?
n-7-jim pn razvrstili tako-
-------1 V°,r 'Hrv.) 6C.
'Srb ■» GS	fSrh	>	fit
**Trv >	64	ftd. *iovensk’
'aVmovalc* ^a	<0	do^epli nasled-
nje iride: D*mir 51. Marič 50. Jež 46. Bulc 46. Benigar 38 in Zvin 33.
Celjan LeSek. ki se je izkazal že v teku na 10« m z zmago nad nekaterimi državnimi reprezentanti, je zasedel prvo mesto tudi v skoku v daljino in spodrinil na drugo najboljše mesto znanega Milerja.
Tek na 10.000 m je navrgel dobre rezultate, hkrati pa je pokazal, da si rekorder Štritof še ni opomogel po bolezni. Maratonec Mihalič se je že po nekaj kilometrov ločil od ostalih in zmagal z odličnim časom 29,4,1. Clan Ljubljane Homan je v tem teku dosegel nov slovenski rekord.
Izidi 119 m ovire: Lorger (KI) 14.2. Petrušič (C. z.) 15.1, Rukovi-na (P) 15.1. Vucelič (M) 15.1 - 100 metrov:	Lorger 10,7. Miler (M)
11.0. Lešek (Kil 11.0. Petrovič (C z.) 11.0. Grujič (P) 11.0 .	400 m:
Grujič 43.2. Savič (C.	z.)	48.5.
Alimpijevič (P) 49.9, Knafelj (M)
50.0. Snajder (M) 50.3; 1500 m: Va-
Ztnaga naših Selevadoev v F?anciji
Republiška zveza za telesno
vzgojo Partizan Slovenija .ie vče-rai dobilo brzojavko vodje slovenske telovadne reprezentance dr. Svetozara Poliča, s katero jo obvešča, da je republiška vrsta na povratnem dvoboju v Tolousu •Francija) zmagala nad francosko
vrsto v razmerju 175.50:175.05. Med posamezniki je prav tako zmagal slovenski tekmovalec, tokrat Marjan Skaza iz Hrastnika nred domačinom Matthiotom. Slovenski telovadci so že julija v Ljubljani slavili dvojno zmago.
BOKS
Danes Lokomotiva : Odred
Prijateljski boksarski dvoboj med Lokomotivo iz Zagreba in Odredom bo danes ob 10.30 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Domači bodo nastopili v najmočnejši postavi.
žifc (KI) 3:47,3. Radišič (C.	z.)
3:50.7, Cular (M) 3:51,0, Span (Lj.) 3:53.0, Naraks (KI) 3:53.1. Hafner (Lj) 3:54.0:	10.000 m:	Mihalič
29:41.0, Štritof (oba P) 30:34.8, Ivanovič (Sp) 30:50,4, Homan (Lj) 31:23.8: krogla: Skriljevič (P) 15.10. Jocovič (C.	z.) 14,70, Bojič (P)
14.22; višina:	Marjanovič (P)	183.
Maipan, Sepa (oba C. z.) 187; kopje: Miletič (P) 66.35. Kopitar 66,29. Kač (KI) 65.96 (nov jug. rek. za ml. mladince); daljina: Lešek (KI) 633, Miler 688, Radovanovič (C. z.) 676. Savič C z.) 668: 4x100 m: C. zvezda 42,7, Partizan 43.0. Mladost 43.5.
Vrstni red po prvem dnevu je tak: Partizan 17.805, Crvena zvezda 16.S57. Kladivar 16.569, Mladost 14.912. Ljubljana 14.412 in Spartak 13.409.
E. BERGANT
največ mladine. Posebno v nerazveseljivem položaju so zlasti
klubi, ki imajo odlične tekmovalce mednarodnega razreda.
Zategadelj bi bila potrebn službena kategorizacija športnih panog, da bi naposled tudi laičnim krogom bilo jasno, kolikšna je vrednost smučarskega športa za ljudsko zdravje, kulturno razvedrilo, predvojaško vzgojo, turizem in še druge veje. Zlasti v Sloveniji bi bilo potrebno večje razumevanje za smučanje,
ker so prav tod dobri pogoji za pravo množičnost in kar naj boljšo kvaliteto.
Delegat Zveznega zavoda za telesno kulturo v Beogradu Ste-van Lenert je povedal, da so za zvezni kongres telesne kulture v Beogradu pripravljeni pred-
logi za ustanovitev denarnih skladov za telesnovzgojne objekte in množično telesno kulturo, zlasti s pionirji. Republiške zveze naj bi kar najbolje skrbele za trenerje in večja tekmovanja, SZJ pa za pripravo državne reprezentance, njuno opremo domače in mednarodne nastope.
Zborovalci so ob zakljuTku dopoldanske razprave sklenili, da naj Zvezni zavod za telesno kulturo iz Beograda zgradi v Kranjski gori o iroma v Planici jugoslovansko smučarsko središče. Zborovalci so se odločili za to izbiro, predvsem zaradi tega.
ker imata ta dva kraja ugodne snežne razmere in železniške zveze ter že nekatere naprave Za skakalce bi bilo potrebno, da bi čimprej dobili skakalnico iz plastične mase. Več pozornosti naj v prihodnje velja tudi izobrazbi strokovnega kadra. Trenerska organizacija naj sprejme v svojo sredo tudi smučarske učitelje ter naj v prihodnje s seminarji skrbi za njihovo nadaljnjo vsestransko izobrazbo, še poseb- pa za izdajo strokovne literature. K sodelovanju je treba povabiti tudi tuje stro' jv-njake, ki naj bi prenašali raznotero znanje in izkušnje na naše trenerje.
Na posvetu so načelno še skle-
nili, da bo SZJ nastavila tri profesionalne trei rje, in sicer za vse tri smučarske veje. Ti naj bi priporno 'i do razmaha kvalitetnega smuC.mja. V zvezi s tem je bila še posebno živahna razprava o sklepu sekretariata SZJ, ki je odpovedal prireditve
FIS pri nas. Ta sklep pomeni za
jugoslovanske alpske smučarje prekinitev kontinuitete s tujo kvaliteto.
Zborovalci so si popoldne ogledali še žičnico na Vitranc, ki bo začela obratovati prihodnji
mesec.
O zboru v Kranjski gori bomo še poročali v prihodnjih dneh.
D. U.
A\
Z&KJLJ SPET NEREDI M IGRIŠČIH?
Nogocnetnl klub SSD Kamnik nam je pred dnevi poslal pismo.
v katerem obsoja nekulturno vedenje litij skih. privržencev nogometne žoge na prvenstveni igri ened Kamnikom in Litijo (21.	9.
t. 1.). V pismu med drugim pravijo:	»Že med tekmo je sodnik
moral prekiniti igro za določen čas, in sicer zaradi stalnega Izzivanja nekaterih prenapetežev. V 85 minuti pa se je zgodilo to. kar smo ves čas pričakovali: gledalci so vdrli na igrišče in fizično napadli našega Igralca. Po zaključku pa so celo kamenjali dva naša rezervna igralca ter na-osdli štiri člane TsJC Kamnik, med njimi tudi tehničnega sekref' kluba ln člana upravnega odbora NPL. Slednji se je po vrnitvi v Kamnik moral zateči po zdravniško pomoč zaradi lažjih telesnih poškodb.«
Za zaključek pa pravijo kamniški igralci, da- so jih na tovornem avtomobilu kamenjali ter obmetavali z grožnjami in žaljivkami. V spremstvu origana, tajni-
štva za notranje zadeve so naposled zapustili Litijo.
NK Kamnik v svojem pismu zgolj našteva dogodke na omenjeni tekmi v Litiji, ki so vsekakor — če so bili res taki — vredni vse obsodbe. V pismu pa nikjer ni zaslediti vzrokov teh neredov. Prav zato bi btlo dobro, da bi slišali še drug-o plat zvona. Vsekakor pa velja, da taki dogodki nikakor ne sodijo na športna Igrišča.
II. ZVEZNA LIGA
Elektrostroi : Zagreb 2:1 (2:0)
V Zagrebu je bila že včeraj prvenstvena nogometn.a tekma IV. feoia druge (zabodne) zvezne ldge med domačima tekmecema Elektrostrojem in »Zagrebom«. Zmagal je prvi z 2:1 Slovenska nogometna liga
Grofičar : Triglav 2:0 (1:0)
ZADAR : PROLETEK 69:69 (37:33)
V Zrenjaninu sta bili predsinoč-
n.1im odigrani dve telemi zvezne košarkarske lige. V * prvem srečanju sta moški vrsti Zadra in domačega Proleterja igrali neodločeno 69:69	(37:33), v drugi pa je
ženska ekipa beograjske Crvene zvezde premagala Proleterja 23:22 (15:17).
SPEEDWAY V MARIBORU
Na štadionu na Poljanah v Mariboru so bile včeraj velike motorne speeawayske dirke, na katerih so tekmovali motoristi z Avstrije (6). Poljske (4). Švice (2) in Jugoslavije (3). Vrstni red je bil tak: 1 Kolber (P), 2. Drago Regvart (Jug.). 3 Holaubek (A) 4. Hartl (A) itd. Tekme je gledalo več ko 4000 ljudi. Danes bodo na sporedu še preostale tekme.
V H. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske so bili doseženi naslednji izidi:	Prešeren (Radov-
ljica) Tržič 1:8. Triglav II. : Partizan (S L.) 5:0. Mladost : Bled
3:4 in Bratstvo (S. L) : Planik:?.
3:4. Na lestvici vodi Tržič s 4 točkami (10:1) pred Planiko 4 (7:3). Bledom 2. Mladostjo in Part:za-r.om (S L.) l It-d *
Pionirska srečanja v kranjski skupini so se končala takole: Triglav I. : Mladost 5:0, Triglav H. : Partizan (S. L.) 0:5. in Partizan (Naiklo) : Tržič H. 3:0 (brez igre).
Bivši svetovni »ahovski prvaii Nizozemec dr. Maks Euwe, ki je po znanstvenih opravkih v Beogradu, je dal o me<lconsKe>m šahovskem turnirju v Portorožu naslednjo izjavo (objavljamo jo nekoliko skrajšano): »Portoroški rezultati so zelo zanimivi. Omembe vreden je predvsem uspeh mladega Fisherja, presenetil pa je tudi Benko. To je bil zelo oster turnir in gotovo edini medconskl turnir s tako malim številom remijev.«
O G-ligoriču je dr. Euwe dejal, da kaže stalen napredek in da bi zelo želel, da bi bil — Nizozemec. »Ni Izključeno.« je rekel dr. Euwe, »da pa bom ob koncu šahovske kariere lahko pozdravil kot sve-t-ovnesra prvaka«.
da vodijo po prvem dnevu >atletskega dvoboja v Londonu med reprezentancama Britanije in Finske skandinavski atleti v razmerju 69:43,
da je v polfinalu mednarodnega teniškega turnirja za profesionalce v Londonu Sedgamu CAvstra-lija) premagal Gonzalesa (ZDA) 4:6. 6:3, 6:0, 6:4, Trabert (ZDA) pa Rosewalla (Avstralija) 7:5. 1:6. 6:1, 1:6. 7:£.
@ »TEDENSKA TRIBUNA«
v Ljubljani že v torek!
VSA PODJETJA IN USTANOVE. KI SE NIMAJO PORAVNANE NAKGCNINF ZA LETOŠNJE LETO PROSIMO, DA JO TAKOJ NAKAŽEJO NA NAS TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V LJUBLJANI 600-704, SICER JIM BOMO P R E N K H ALI POŠILJATI NAS DNEVNTK
SLOVENSKI POROCEVALEC
\J
jmts
KOLEDAR Xedel>&, 26 septerrvbra: Vence
KTa <Sanašnji dan leta 1364 Je bila t» javnem shodu v lista rrcrvlj ena
delavcev — I. internacionala
Londonu
Mednarodna zveza mo prizadete, da ne pošiljajo bolnikov na pregled Modistinja Šinkovec se je preselila iz Pod Tranče pri Starem Trgu na Miklošičevo c. 32.
Trgovina »CVETA«, Ljubljana. Celovška št. 56 obvešča cenjene stranke, da bo dne 29. IX. 1958 odprla na novo preurejeno poslovalnico. Za nadaljnji obisk se toplo priporočamo.
Vsem cenjenim odjemalcem :n interesentom sporočam, da sem oreselii svojo delavnico »KOTLAR K A« Božič Ivan iz Titove ceste 35 v Trnovsko ulico 1. obenem sem preimenoval delavnico v BOŽIC IVAN. »KOTLARSTVO«-bakrckotlarstvo. — Kakor dose-daj. tako se bom trudil tudi v bo-
Pogoji za vsa tri mesta: diploma dije z orkestrom Jackie Gleason. cvetličarna ^‘^izanteme, na-
j>ne 28. septembra 1831 se je rodil v Spodnjih Retnjah pri Ve-Sa3cth Laščah slovenski pripovednik, pesnik, dramatik, jezikoslovec in publicist Fran Levstik.
Na današnji dan leta 1895 je umrl francoski biolog, ustanovitelj modeme bakteriologije in tznaiditelj cepiva proti steklini Lttis Pasteur.
BOLNIŠNICA ZA DUŠEVNE IN	hoiioi^ ‘
ZIVCNE BOLEZNI LJUBLJANA- docenta al. izrednega piolesoija POLJE sporoča, da zaradi tehnič- za predmete »Tehnologija aP*e- nih revij nih zaprek Elektroencefalografski ture. tehnologija tekstilnega tiska laboratorij ne bo sprejemal paci- in vaje iz tekstilne tehnologije« entov od l oktobra dalje. Prosi- Pogoji Zi	.
tehnične fakultete m izpolnjevanje pogojev po čl. Tl in 72 zakona o Univerzi v Ljubljani.
Na odseku za kemijsko tehnologijo
3 mesta rednih ali honorarnih asistentov. — Pogoj: dipioma tehniške fakultete in izpolnjevanje
RAZPIS
Inštituti za metalne konstrukcije
nik, 20.0<j Variete na vaiu 327,1, nuni aranžmaji za l. novembei
•n 00 Melodije iz filmov in glasbe- pa izključno do 25. oktobra t. l. ------------- _
h revij 2130 Športna nedelja. Kasnejših naročil oskrbnistvo ne (finančno stamostojni zavod)
22 15 D Soštakovič: Godalni kvar- bo moglo upoštevati.	Univerzi v Ljubljani. Mencingerje-
- --	—----Nadalje obveščamo, da bo imela va ulica 7
• za 1. november
tet št. 5. op. 92. 22.46 Nočna melo-
ZAHVALA
Iskreno »e zahvaljujemo vsenii ki so na zadnjo pot ejxremili predrago mamo
JUSTINO MLAKAR
na zalogi lepe geljne in asparagus po zmernih cenah ter bo sprejemala naročila
II. program za nedeljo
12.00 Nedeljski simfonični kan-	^	vrst	aranžmajev,	vencev in
cert. 13.00 Napoved časa. poročila vsen vrst aranzma.i
in vremenska napoved, 13.10 Slav-
1. Seta Računsko ^gospodarskega iz S,ške, ji darovali cvetje m nam
izrekli sožalje. Se posebej ge za*-
14.00
ni pevci — slavne arije, Ljubljanska kronika in obvestila, 14.15 Zabavna glasba. 15.00 Napo-
šopkov.
Na zalogi so vedno sveži žalm
sektorja
Pogoj: srednja ali višja strokovna izobrazba in večletna praksa. 2. strojepiske
Pogoj:	srednja	strokovna	lzo-
venci in šopki kakor tudi venci brazba. dobra praksa in pasivno
pogojev 85. in 86 člena zakona o ved časa. poročila in vremenska Univerzi v Ljubljani, enoletna napoved. 15 15 Modest Musorskl: praksa in znanje enega svetovnega S)ike 7 razstave (Orkester amster
Na pravni fakulteti je diplomirala Marija Novak - Goričanova. Čestitamo. Kolegi:
Suša Smiljan iz Opatije je diplomira! za inženirja elektrotehnike 25. IX. 1958	—	Čestitamo.
Na elektro-fakulteti, oddelek za
jaki tok. je diplomiral tovariš Ma- doče v novih prostorih, da bom
. ■* - t	_	_	X___i 4	T3	1________1	_	JI	  —	1	^	no-trodol	«-	Irtr	a	—
jezika
Pravilno kolkO'.'ane prošnje z življenjepisom in vsemi prilogami naj prosilci vlože v 15 dneh od objave na "Dekanat fakultete. Tom šičeva 7
DOPISNI TEČAJI
Kakor vsako leto prireja Ljudska univerza tudi letos dopisne tečaje, ki imajo namen pomagat
damskega koncertnega združenja dirigira Antal Dorati)
in šopki ter razne cvetlične sadike in lončnice
Oskrbnistvo bo imelo na razpolago dovoljno količino belega peska za posipanje grobov, ki bo interesentom na razpolago Od 20. oktobra t. 1. dalje bo beli pesek v prodaji tudi na okoliških pokopališčih Vič. Dravlje. Stožice. Stepanja vas in Bizovik.
Nadalje opozarjamo svojce pokojnih. posebno tistih, ki so pokopani na okoliških pokopališčih, in sicer: Vič. Dravlje, Stožice. Stepanja vas. Bizovik
rtčfč Ivo. Čestitajo Bršljanko, cenj. odjemalce postregel s kva- delovnim ■ ljudem razširiti njihovo
obzorje in j’	J
Vera. Velimir, Božica.	lit.etnimi izdelki in solidnimi ce-
inž. Milanu Simiču, dolgoletne- nami. Priporočam cenj. mtere- pošolsko izobrazbo S mu sodelavcu »Slovenskega Poro-
čevalca«, želimo mnogo sreče in zadovoljstva ob njegovi 50-letnici! — Njegovi prijatelji iz uredništva.
Slovenski poročevalec Mlademu inženirju gozdarstva JOŽETU KRAPŠU k uspešno opravljeni diplomi prisrčno čestitajo vsi — domači.
Na pravni fakulteti je diplomirala Adeia Jesih iz Ptuja. Čestitajo Cerihovi.
Na filozofski fakulteti, odd za rgodovino je diplomirala Zdenka Jeras. Iskrene čestitke! Desanka to Nužka Na fakulteti za kemijsko tehnologijo je diplomirala za inženirja kemije tov Benko C v etn. Čestitajo kolegice in kolegi.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO *. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni floci Bežigrad:
Tičar Lojze, Veselova 19, tel 21-966. V odsotnosti zdrav-n3sa kličite tel. LM 30-300. Sčtravstveni dom Center:
sentom. da vedno pred nakupom nom prireja Ljudska univerza sle-potrebnih predmetov iz kotlarstva deče tečaje:
se najprej obrnejo na mojo de lavnico. kjer jim bomo s strokovnim nasvetom radi na uslugo. Izdelujem:	kotle za žganjekuho,
pralnice in kuhinje, posodo za restavracije in menze. pomivalna korita iz bakra in aluminija. — Sprejemam popravila. — Priporoča se:
Božič Ivan. »KOTLARSTVO«, bakrokotlarstvo. — Ljubljana, Trnovska ul št. 1. tel. 22-208
Društvo bolničarjev vabi na redni letni občni zbor DB-LRS. De- ___________,	_.	.
leaati so dolžni, da se zbora za-	Rudnik, da poravnajo zapadlo na-
aem ra^iriii njmuvo	nesl-jlvo	udeleže, drugi člani so	jemnino grobov do 31. decembra
im nuditi dopolnimo	vl,udno	vabljeni Občni zbor bo	1958 in da grobove v redu vzdr-
irazbo s tem name-	4 jn 5	Oktobra 1958 v Ljubljani,	žujejo, ker vse zapuščene ln ne-
Interna	klinika-predavalnica, Za-	plačane grobove, kakor tudi pla-
loška c.	št. 2. Vljudno vabljeni P	čane in zapuščene grobove
znanje enega tujega jezika.
Nastop vseh delovnih mest je mogoč takoj. Prejemki po pravilniku za plače. Pismene ponudbe z življenjepisom.	R
RAZPIS
Razpisna komisija pri Kliničnih bolnicah v Ljubljani, Ortopedska klinika, razpisuje delovna mesta: S bolničarjev
Prošnje vložite Razpisni komisiji Kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška c. 2	R
RAZPIS
Dopisni tečaj iz osnov knjigovodstva (za začetnike);
Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za proizvodno panogo (podjetja in obrati):
Dopisni tečaj višje stoipnje knjigovodstva za trgovino in gostinstvo;
Občina Lj.-Polje razpisuje mesta: pravnega referenta — pravna fakulteta, referenta za plan — srednja šola, ekonomska šola, 3 strojepiske — nižja sred. šola . , ,	..._	z znanjem strojepsa, davčnega iz-
oskrbništvo oddalo v najem novim	terjevalca — nižja srednja šola.
interesentom, kar velja tudi za	prošnje, kolkovane z din 30.— drž.
centralno pokopališče »Zate*.	in 20 din občinske takse z žlvlje-
bo
CELJANI. POZOR!
Eksperimentalna igralska skupi-JUTRI priredi Slovenska filhar- na »Gledališče ad hoc«, ki jo tvo-Dopisni tečaj lz knjigovodstva za	nwr,jja koncert za zeleni abonma,	rijo	člani ljubljanske	Drame	in
zadruge, ki se deli na ZAČETNI	spo.red obsega Krekovo Sonatino	Mestnega _ gledališča,	-	gostuje	v
TEČAJ, na PRVI NADALJEVALNI za godala (prva izvedba), Beethov- celjskem .Thuhskem gledališču v tečaj in na DRUGI NADALJE-	nov Koncert za violino in orke-
Novi	začetniški	družabni plesni	VALNI TEČAJ. Vsa učna snov je	sir r in Brahmsovo IV. simfonijo
tečaji v	»Centralni	plesni šoli«	—	prirejena izključno za zadružno	Soijst je ameriški virtuoz Michael
Poleg navedenih dopisnih teča-
Rahin, dirigent Samo Hubad. Pre-
ostale vstopnice od 120—350 din pri blagajni SF.
SLOVENSKA FILHARMONIJA sprejme še naknadne prijave za vpis v rumeni in zeleni abonma, ker je na razpolago še nekaj se-
j ____ it—:----.	4	r»fi	/Inount	KI
ponedeljek ob 20. uri z enodejanko Christophera Frva »Feniks preveč« in Jeana Paula Sartra »Zaprtimi vrati« Vstopnice v predprodaji
Petkovškovo nabrežje 35, se bodo	gospodarstvo
začeti, in to:	za dijake-(inje) v	Dopisni tečaj -iz poslovne	kore-
sredo. 1. okobra ob 17.. za štu-	spondence m komercialnega	posio-
dente(-ke) v soboto. 4. okt. ob 18.
uri. v nedeljo. 5. okt. ob 10. dop. .	.	____
tudi za interesente izven Ljub-	jev prireja Ljudska univerza
liane ter v ponedeLjek. S. okt. ob	dopisne tečaje tujih jezikov
18. uri splošni začetni tečaj. Vpi- cer za	  aezev	vpi&uv«nic	-	—	-	.	-. - -_ ----- r ,
sovanje je vsak dan od 17. do 21. angleščino, francoščino ItahJanSčl- ga_tnl ali v ra£Unovodstvu SE. K jčovmm vodstvom plesnega učite- Nastop službe takoj.	R
OBVESTILO
V sindikalnem domu kurilnice ob Vilharjevi cesti 2 bodo plesne ==- vaje vsako soboto od 20,—23. ure dežev. Vpisovanje pri' dnevni' bla- in	od	^1^	^	^ro:
njepisom vložite pri občini do 15. oktobra 1958 Za pravnega referenta pa 15 dni od objave v Ur 1 LRS.	R
RAZPIS
Razpisna komisija pri SEKRETARIATU IZVRŠNEGA SVETA ZA INDUSTRIJO UST OBRT — Ljubljana, Gregorčičeva 25, razpisuje delovno mesto
referenta za obrtne zadeve Pogoj: popolna srednja šola z znanjem administrativnih del. Temeljna plača in položajna plača po zakonu o javnih uslužbencih. Interesenti naj vlože kolkovane prošnje z življenjepisom na gornji naslov do 15. okt 1958.
hvaljujemo dr. Schrotu za požrtvovalno zdravljenje ob času pokojničine bolezni.
Mlakarjevi,
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mojemu pokojnemu možu
FRANCU KOŠIRJU
izkazali zadnjo čast ter meni izražali sožalje. Predvsem se zahvaljujem upravnemu odboru, upravi in sindikalni podružnici »Intertransa« ter hišnemu kolektivu in dr. Zaiti za skrb v bolezni. Ljubljana, 26. septembra 1958.
Silva Košir
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega ljubega moža in skrbnega očeta
ALEKSANDRA LUKEZA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo številno udeležbo na njegovi prezgodnji zadnji poti. Prisrčna hvala vsem zdravnikom v Brežicah za njihovo skrb v času njegove bolezni. Hvala tudi vsem govornikom za njihove globoke, v srce segajoče besede, prosvetnemu, turističnemu, pevskemu in gasilskemu društvu v Brežicah, društvu upokojencev. Zvezi vojaških vojnih invalidov. Zvezi borcev. Gostinski zbornici za LRS in za okraj Novo mesto in duhovščini. Nadalje se zahvaljujem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami.
Žalujoča žena Cilka. hčerka Božena in sin Aleksander.
in pred začetkom tečajev. Infor- no, nemščino, španščino, ruščino
maeije: telef. 21-881 Poučeval bo in esperanto.	,	-
mojster Jenko.	Dopisni	tečaji tujih Jezikov bodo
  __________________________________   prirejeni	v dveh stopnjah —■ za
četni in nadaljevalni. Za kontrolo V vseh lekarnah in drogerijah ce™'	•	magneto-
dobite »NOGIS«, ki Vas ščiti pred f^na) in za razlago posameznih
poglavij Iz slovnice bodo organizirani seminarji.
lja Oblak«.
Otvoritev bo v aoboto 27. septembra 1958.
Vabljeni k ItevMnl udeležbi!
 _______________________ srbenjem med prsti na nogah, ka-
DuGohnajer Janjka Miklošičeva tero povzroča glivični lišaj, c 24. tel. 39-151. Za obiske otrok----------------------------------------
Ista telefonska številka:
Zdravstveni dom Vič:
Dr. Jagodič Boris, Rožna dolina C 'xv-la, tel. 22-437. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mir-1e. Trg mladinskih delovnih brigad 3. od 8—-14 ure. tel. 21-797. Zdravstveni dom Moste:
Dr Medvešček Branko. ZD. Moste, Krekova 5. tel. 31-359. V od-sorjnosti zdravnika kličite tel.
LM 30-300.
Zdravstveni dom Rudnik:
Dr Mal Miran, Wolfova 5, tel. 22-684. V odsotnosti zdravnika kličite tel LM 20-500.
Zdravstveni dom Šiška:
Dr. Ponikvar Rafael. Černetova št. 31, tel. 22-831.
DESETTISOCl Vaših sotrpinov, ki so kakor Vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim pri-rodnim zdravilom rogaškim »DO-
NAT« vrelcem. Vprašajte zdravnika! — Zahtevajte »DONAT« v trgovinah pri »Mercatorju«. »Prehrani« v Ljubljani.
Na podlagi določila čl. 40 Zakona o Univerzi v Ljubljani in čl. Statuta sklicuje fakultetna uprava Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani na dan 29. septembra 1958 ob 9. uri - poslopju Oddelka za arhitek-uro (Coizova cesta 5) v predavalnici I javno fakultetno skup-££ino
PLANINCI — Trigalvski dom na
Kredarici bo s 30 .	9.	1958 zaprt,
planinsko društvo Ljubljana-ma-
tica.
Avto-moio društvo Ljubljana,
Kidričeva 9. priredi v nedeljo. 5. X. 1958 zabavno športno prireditev Lov na lisico. Nagrada 10.000 dinarjev Po končanem lovu družabna prireditev s plesom. Pravico do udeležbe imajo vsi avtomobi-st:. motociklisti in mopedisti. Prijave in informacije od 1. X. do 4. X. od 16—19 ure. v društveni pisarni.
Tečaj mednarodnega Jezika — ESPERANTA prheja Ljudska univerza. Prijave pri Zvezi esperantistov. Ljubljana. Miklošičeva 7 vsak dan od 8.—14. in 17.—19.,
BREZ OPEKLIN boste lepo zagoreli pri uporabi specialnega ULTRAGIN MLEKA za sončenje. Dobite ga v lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
UPORABLJAJTE TUDI VI
KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO!
Vsi tečaji se prično sredi oz konec oktobra.
Prijave za vse tečaje sprejema Uprava Ljudske univerze. Ljub-liana. Cankarjeva 5-IIL. Vse podrobne informacije dobite Istotam. Rok za prijave je do konca me-seca oTctohra	®
TSavod 2a. varjenje LRS opozarja na tečaj za metalizacljo in plasti-fikacUo in tečaj za varjenje plastičnih mas. Oba tečaja se pričneta 30 XX v p-aTilski šoli Zavoda v Ljubljani, i. oktobra je pravtam enodnevni seminar za zaščito in varnost. Pričetek ob 8. uri zju-■fraj Prijave in informacije: Zavod za varjenje LRS. Ljubljana. Erjavčeva .15, tel. 22-3(18.	S
Društvo amaterskih slikarjev, kiparjev ln grafikov »Klas« v
SPORED ZA NEDELJO
UNION: angl. film »BEŽNO SREČANJE«. Režija David Lean, Igrata Celia Johnson in Trevor Howard. Tednik F. N. 39. Predstave Ob 15, 17, 19 in 21. Ob 1«
RAZPIS
Komisija za razpis mesta direktorjev in poslovodij pri Občinskem ljudsikem odboru Senovo
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam ob bridki
izgubi našega dragega očeta
IVANA MIHELIČA
RAZPIS
Upravni odbor Lekarne Domžale
razpisuje na podlagi določil 21. kakor koli pomagali, z nami so-
člena zakona o pristojnosti občin- -	  ”	------ ------
skih i-n okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-57) mesto direktorja Rudnika rjavega premoga Senovo.
Pogoji: rudarsiko-metalurška fa-
čustvovali, darovali vence, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje se iz vsega srca zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, duhovščini, pevskemu zboru za žalostinke. gasilskim društvom za
matineja amer. barv. western razpisuje, delovno mesto farma- kulteta; ekonomska fakulteta: ali častno spremstvo, nadalje vsem. filma »DOLINA MAŠČEVANJA«, cevta ali farmacevtskega pomoč- uravna fakulteta z 10-letno prak-	s4e	ga v tako lepem številu
KOMUNA:	franc, film »ČRNA nika s primerno prakso in polo- j0i toda najmanj 5 let prakse na spremili na zadnjo pot.
MAPA«. Režija An dre Cayatte. ženim strokovnim izpitom. Prošnje vodilnih mestih.	____ .	0
Predstave ob 15, 17,	1«	In 21. dostavite na gornji naslov.
Ob 10 matineja istega filma. Danes zadnjikrat!	RAZ!PI8
KINO SLOGA:	nemški	film
Glasbena šola
»VRAŽJI KROG«. Tednik F. N. razipisuje mesta:
v« n/>	  1C	1	*7	in	_	_
št 39. Predstave ob 15. 17, 1® in 21. Ob 10 matineja Istega filma. Danes zadnjikrat!
KINO VIC: sov), barv. cinemasco-pe film »SESTRI« (po Tolstojevem romanu »Trnjeva pot«). —
učno moč za violino to
učno moč za klavir.	___
Pogoji:	končana	SGS	oziroma
AG, plača po predpisih. Zakona o javnih uslužbencih.
Prošnje vložite v pisarni Glas-
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Družinsko ali samsiko stanovanje takoj na razpolago. — Siška-Bežigrad Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi najkasneje do 15. oktobra 1958 občinskemu ljudskemu odboru Senovo.	R
Kot pri Rabnici, 23 . 9	1958.
Žalujoči -Miheličevi.
Ob 10 matineja Istega filma. »KINO SOCA«:	amer	barv we-
stem »DOLINA MAŠČEVANJA«. V gl. vl. Burt Lancastor. Predstave ob 15. 17. 19 ln 21 uri. Danes zadnjikrat!
KINO SISKA: zaprto ®aT*dl po-pravil!
LETNI KINO BEŽIGRAD: amer.
film »MODRI PAJČOLAN«. Igrata Jane Wyman in Charles Laughton. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred za-
    -- . .	četkom	predstave.
ritvijo Tolstojeve »Ane Karenme«. roserii Kamniška ul 25. razpisu- predprodaja vstopnic v vseh ki-
vr I  ___ ».1	«»nnot J OTO CoffO	..	.	, , ,  X4 .	.	-,	_	.»	„	-	.	•__a il
DRAMA LJUBLJANA
Sreda, 1. oUctobra.	ob	19.30	uri	Ljublj ani. -obvešča vse te&ajniftce,
Tolstoj:	Ana Karenina. Abon- da se bo pričel pouk v sredo, 1.
ma B	oktobra, ob 39. uri na V. osnovni
Četrtek," 2. oktobra,	ob	19.30	uri:	šoli v Šubičevi ulici l, pntucje,
Brecht:	S vejic v drugi svetovni desno. — Naknadni vpis v Tis-ar-
vojni Abonma S.	sko-slikarski tečaj je mogoč še
Sobota. 4 oktobra,	ob	19.30	uri:	do 15. oktobra in to torek in
Tolstoj: Ana Karenina. Izven ln petek od 18 do 19. ure. za podeželje	Komisija	za	štipendije	v	po-d-
V sredo, l. oktobra, začne Dra- jetju »KAROSERIJA«. Ljubljana, ma SNG redno sezono	z uprizo-	tovarna jeklenih avtobusnih k a-
Predstave ob 15, 17. 19 in 21 url. b ^ Smoletova 15-11. ali Ste-
«-v L . n _ .41».	—	l.lnrtn	n
fanov* 31.	■**
RAZPIS
»HVALE
._.»	  v	neutolažljivi	žalosti	ob	izgubi
:?0S£iZab^šnici Celje raz- ^tega ** srtno dobreea
Naslovno vlogo zopet igra Sava	štipendijo	za študenta zadnje-
Severjeva.	letnika	strojne fakultete v
T soboto, 4.	oktobTa	je	prva	le-	Ljubljani. Interesenti naj poš-
tošnja uprizoritev ».Ane Karenlne« ijejo pismene vloge na gornji i z v e n	abonmaja.	Vstopnice	za	to	n as! o v, najpozneje do 28. oktobera
izven	predstavo	bodo	v	prodaji	od	19S3 višina štipendije po pred-
srede	dalije.	plsih.	®
Zavod za pospeševanje gospodinjstva okraja Ljubljana razpisuje vpis v naslednje tečaje:
1. začetni tečaj za pletenje 2 nadaljevalni tečaj za pletenje 3! tečaj za narodno vezenje Začetek tečajev je v četrtek. 2 oktobra 1958.
Tečaji so večerni in -trajajo 8 tednov. — Vpis je 2. oktobra ob 18 uri* v Vajenski šoli, Veselova ulica št. 2-n. — Na razpolago bodo najnovejši modeli. Bodrobna pojasnila pri vpisu.
Strojepisne in stenografska to-
nem atografih od G .--11.. in od. 14
pri splošn: ptsuje na temelju 61. 7. 18 in 36 delovna mesta
medicinske sestre. Pogoj končana šol« za medicinske sestre, zdravnika sekundant]*. — Pogoj končan staž, finančnega knjigovodje. Pogoj »aldokontist.
administrativno moč. X*ogoj popolna srednješolska izobrazba. — Vloge za razpisana delovna me-
LJUBA DERMELJA predmetnega učitelja v poik. smo prejeli ljubezniva in mnogoštevilna tolažila ter izraze sočustvovanja, ki so nam lajšala našo žalost in tesnobo. Vsem, ki so se nas v tej. težki uri spomnili, izražamo prisrčno zahvalo.
Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom in strežnemu osebju Ne-vrološke klinike za njihovo pomoč
ZAHVALA
Dotnpel je naš skrbni mož, očka, ded
JAKOB PODBEVSEK
iz Bohinjske Bistrice,- železničar v pokoju, star 77 let.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga v njegovi bolezni obiskovali, posebno dr. Hribarju Zahvaljujem se tudi pevcem za petje, številnim železničarjem in duhovščini. Žalujoča žena Marija, sin Jaka z ženo, vnukinja Minka z možem in ostali vnuki.
OPERA
Sreda, 1. oktobra ob 19.30 Verdi: AII>A Izven Otvoritev sezone 1958—o9
Četrtek, 2. oktobra ob 19.30 Donl-zetti:	DON PASQUALE. Pre-
miera.
Petek. 3 oktobra ob 19.30 Offenbach:	HOFFMANNOVE PRIPO-
VEDKE. Abonma red A.
Sobota, 4 oktobra ob 19.30 Verdi: AIDA. "Gostovanje Dušana Kukovca, prvaka Opere v Splitu. Izven.
Nedelja, 5. oktobra ob IS.30 Donl-zetti:	DON PASQUALE. Izven.
MLADINSKI KINO »LM«, Kotni- ■** pošljite ravnateljsrim SrJošne ln nego Enako toplo zahvalo iz kova 8 — angleški barvni film bolnišnice Celje do IS. oktobre ražamo Ravnateljstvu zavoda za »LEPO JE BITI MLAD« Pred- 1*68.	«	gluho mladino, KLubu borcev NOB
stave so danes ob 10, IS ln 17.	RAZPIS	»Kosmač-Klemenc«, zav. »a g^as-
TRIGLAV:	ameriški	barvni	film	_	one-	beno vzgojo v Ljubljani in TVD
»BOBNI PREKO REKE«. Tednik. Razpisna komisij« P£L	Partizan-u. Ljublj ana-Tabor za ob-
V gl. vlogi: Audle Murphy, Wal- moghh. GomlJsko. razpisuje mekto javyene osmrtnice v dnevnem
ter Brennan, Lyle Bettger. — bolnlčarlke. Pogoj, sreaniastro- gasorpisju. _ Prisrčno se zahva-
Predstave ob 16, 18 in 20. Pro- kovna izobrazba ali nižja strokov- ijujemo vsem darovalcem vencev, daj a vstopnic od 10—11 in od na izobrazba s 5-letno prakso. ^	^ mu g krasnim cvet-
15 dalje.	po	zalkonu	o	javnih usliuž- jem za3Uii prerani grob. — Vsem
LITOSTROJ:	poljski barv. film benclh. Nastop »luzbe 1-10-1958 «11 pevcem pevskega zbora Glasbene
»PETORICA IZ BARSKE ULI- po dogovoru. Pravilno kolkovane matice pod vodstvom tov. diri- Cirila Polc. brat Franc, vnuki ln CE«, ob 16 ln 18. Ob 20 isti spo- prošnje pošljite na upravo Doma genta Zeplča !n oktetu tov. prof. vnukinje
Zapustil nas je moj diagi mož, oče, stari oče. brat. stric. s''ak. tast
JANKO SALEHAR, upokojenec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 29. 9. i958 ob 15. uri iz Petrove mrliške vežice na Zalah
Žalujoča žena Katarina, otroci: sin Peter, hčerki: Anica Ziedorn,
red s tednikom št. 38. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
OUNCLJE:	amer barv film »V
SRCU MLADIH«, ob 1«, 18 ln 20. ZADOBROVA: Ital film »OPRO-
 	,	...	S TI MI«, ob 117 ln 1«.
čaje začetne in nadaljevalno-vlšje vEVCE:	amer. film »DALJNJ1
stopnje bo začetkom o-ktobra^od- HORIZONT«, ob 18 ln 20.
onemoglih Gomilkko.
RAZPIS
MESTNO GLEDALIŠČE  	  Ljubljana,	Gledališka	pasaža
razen petka in sobote popoldne. PeteJc. 3. oktobra ob 20. uri: Ca-Itiformacije telefon 31-043.	sona.	Drevesa umirajo stoje. Go-
Sadjar in vrtnar, podružnica Si- stovanje v Kamniku.
A. Lajovica, se za ganljivo petje, govornikoma tov. ravn. Franu Grmu In tov . preds. pevskega .Komisija	za razpis delovnih mest	zbora Glasbene matice J. Grčarju,
Obrtne	zbornice za okraj	Ljub-	za poslovilne govore, iskreno za-
Uana	hvaljujemo Enako zahvalo Izra-
razplsuje	žarno patru Jakobu Bijolu.
V uradu Obrtne zbornice za okraj Za l2redno po5astitev, ki so jo
blagemu pokojniku izkazali^ s
Ljubljana, Hamburg. 26. 9. 1958
prlo Društvo stenografov ln stro- CRkuCE; ruski barv. film »PE- rreferenta-vodjo odseka za kadre	sprems	vom ob kfl« čla^
jepiscev v Ljubljani Tečaji so DAGOSKA POEMA«, ob 17 in 20. v obrti. Pogoj: višja strokovna ™st5™	T	TaC	areno
dnevni in večerni Vpisovanje ho -novrT:at.f*	barv.	film	»DO-	oh	eroHnia	ttmtnvnia	ni.	®1Y#	S0	-0	1	Tabor,	isKreno
dnevni in večerni, vpisovanje t>o	domZALE: amer« barv. film »DO-	izobrazba ali "srednja	strokovna
od 2. do vključno 4. oktobra v	LINA NASILJA«, ob 16, 18 In 20.	.	izobrazba s 5 let prakse v	upra-
tajništvn na Hoški c. 19. Tam do-	KA7V1NIK »DOM«:	amer. barvni	vi ali gospodarstvu,
—	*	,.	-	,	,	•	-j-	_	bite tudi podrobne informacije in	cinemascop film »SBPECl BIK«.	2. referenc a - n adzomlka	za	girad-
ška. priredi razstavo sadja, cvetja sobota. 4 oktobra ob 20. uri; Jus pTOspekt. S prijavo pohitite, ker DUPlicA: franc, film »INSPEK- nio vaienske šole z odgovarja-in zelenjave v domu Ljuba Ser- Kozak, Balada o ulici. Premiera. }e število obiskovalcev tečajev TOR IMA RAD DREN«, ob 17 jočo strokovno izobrazbo,
omejeno .	®	ln	19.	'
Višji administrativni tečaj v Ljubljani. Niamen tečaja je izobraževanje višjega kadra za vodstvo in organiziranje pisarniške
zelenj
cerja v SP- Šiški, dne 28. do 30. 9	1958 od 9 do 18. ure. Otvoritev
v nedeljo ob 9. uri/
Udeležite se razstave polnoštevilno.
Red Premierski. Vstopnice so tudi v prodaji. Krstna predstava.
Nedelja, 5. oktobra ob 20. url: Juš Kozak. Balada o ulici. Izven.
Začetek nove gledališke Sezone	^	^__________
Akademski plesni klub vabi bo v soboto, 4. oktobra Ta večer a<Lnintstracije ter korespondence v	---------------- -
ljubljanske študente in »študentke, bo kratka predstava odrske pn- uraciih, zavodih in raznovrstnih ČRNOMELJ: amer. da »se vključijo v vrste plesno redbe znane novele Juša Kozaka podjetjih itd. Tečaj traja eno šol- son. film »GOR-A
športnih plesalcev v našem klubu. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek, »sredo in petek od 17. do 18. ure do 15. 10. 1958, Akademski plesni klub prireja vsako soboto in nedeljo plesne vaje na Miklošičevi 5 a od 20—23. ure.
Uprava Poliklinike v Ljubljani obvešča, da bo v dneh kongresa kirurgov Jugoslavije, to je od 1. do 3. 10. t. 1. oosloval na Polikliniki v Ljubljani oddelek m poškodbe v nezmanjšanem oDsegu, oddelek za splošno in septično kirurgijo pa le za najnujnejše primere." ostale kirurgične dejavnosti pa v teh dneh ne bodo poslovale. — Prav tako bo v času kongresa ortopedski oddelek Poliklinike posloval v dopoldanskem času za nujne primere.
»Balada o ul4ci«, po zamisk in v	]e^Q>	sprejemajo	se	dijaki	in
režiji Mirka Muhaniča V _ t-ej uslužbenci s popolno s red ni o šolo, zanimivi igri iz življenja današnje ^ izjemnih primerih tudi z naj-Ljublja-ne bo sodeloval celotni an- manj šestimi razredi srednje ali sambei MG, pomnožen z nekatei i- njej enakovredne šole. Obisk temi zunanjimi sodelavci Glavno 5aja je prikladen tudi študentom, vlogo — žumalista Mohorja — bo absolventi imajo ugodino možnost igral J. Hresetniik. Scena je delo zaposlitve, ker je veliko pomanj-ing. arh Viktorja Molka. Nasled- ^apje vodilnega pisarniškega kanjo soboto bo nova premiera,	Podrobna	navodila	dobite
BLED: amer. berv. film »NEŽNI
AKORDI«, ob 14, 16 1« ln ».30. Ob 10 matineja.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barv. film »NA OVINKU REKE«.
barv. vistavi-GORA« ob 17.30 ln
20.30.
KRANJ »STORŽIČ«: ob 9 matineja »PROTILETALSKA ZAŠČITA«, vstopnina 30 din. Ob 13. amer. barvni einemascop. film »BELO PERO«. Ob 15, 07 in 18 amer.
3. 2 strojepiski. Pogoj:	srednja
sirotkov na izobrazba ali nepopolna srednja žola z administrativno Solo.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Plača ln položajna plača po določilih pravilnika o uslužbencih obrtnih zbornic.
Prošnje z življenjepisom 1-n opisom
Obrtne zbornice za okraj Ljubljana. Ljubljana, Mestni trg 2. so-
zahvalo. kakor tudi vsem znancem in prijateljem, ki so dragega ookojnika v tako velikem številu spremili k zadnjemu poč*tku. z željo da našega Ljuba ohranijo v toplem spominu.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našo ljubo mamico
IVANKO KORBAR
spremili na zadnji poti in ji po-
mije n Živinenjepisom in klonill cvetje> se iskreno zahva-l prakse vložite v tajništvu jjujej0
Vsem sorodnikom in prijatelj em sporočamo, da nas je zapustil naš oče. brat in stric
dr. ALOJZIJ RAKUN
odvetnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 28. septembra 1358, ob 17. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči rodbini Rakun Huerter.
Celje, Hauzenberg,
Salzburg, 25. sept. 1958.
Žalujoči otroci z družinami
barvni einemascop. film »SEDEM ha št. 54-H, do najpozneje 13. X.
UT N I K SLOVENIJA
drama »Soledad« francoske pisateljice C Audry.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Mestni dom
Nedelja,	28.	septembra ob	15.	uri:
D Dobričanin: »Človek	z Mar-
sa«, komedija, gostovanje v Prosvetnem domu pri Sv. Gregoriju.
Sobota.	4.	oktobra ob	20.	uri:
J. Nestroy: »Utopljenca«, veseloigra z godbo in petjem. Izven. Nedelja.	5.	oktobra ob	19.	uri:
D Dobrlčanin: »Človek z Marsa«. komedija. Gostovanje v domu Partizana v Zagorju.
osebno ali pismeno pri tajništvu zavoda proti plačilu 100 din za prospekt in ostale tiskovine. Vpisovanje je v tajništvu zavoda »Administrativni tečaji«. Ljubljana, Roška 19.
	IB		M
IZLET V ZAGREB z POSEBNIM VLAKOM v nedeljo 5. oktobra na mednarodno nogometno tekmo Madžarska : Jugoslavija. Odhod iz Ljubljane ob
9. ur:, povratek iz Zagreba ob 20.	___________
uri. udeležencem izleta so zago- šatelje pravne fakultete Univerze tovariši
za pravo-
SPOBED ZA NEDELJO
Poročila:	6.05,	7.00.	13.00,	15.00,
19.30 . 22.00. 22.55.
6.00—7.00 Z domačimi zvoki v prijetno jesensko nedeljo, 7.15 Reklame, 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Skladbe za pihalno godbo, 8.00 Mladinska radijska igra — H. Sinkiewisz: V puščavi in goščavi — U. (.prva izvedba), 9.00 Glasbena medigra, 9.00 Ponovitev javnega večera domačih napevov z d.ne 28. 5. 1958. v
tcvljene vstopnice. Vozovnice za posebni vlak so v prodaj: v poslovalnic: v Ljubljani.
MMIBOE ■
RAZPIS
'Državni sekretariat ..........
sodno upravo LRS v Ljubljani	Kranju (Sodelujejo kranjski an-
razpisuje 20 štipendij ^za slu-	sambli in solisti). 10.00 Se pomnite
*”“*	Polde Štukelj: Le še
v Ljubljani.	v temnih nočeh (Ob 15. obletnici
Prosilci naj vlože prošnje na	ustanovitve Rabske brigade). 10.30
o rž s vni sekretariat za pravosodno Počitniške razglednice Izlet v upravo LRS v Ljubljani, sodna	štiri zdravilišča na Štajerskem,
palača, do 10 oktobra 1958. Proš-	11.30 Orkestralna medigra, 11.45
n jam naj prilože: obširen življe-	Pojeta Jifina Salačova in Rudolf
■Jjepis, potrdilo o premoženjskem	Cortes. 12.00 Naši poslušalci česti-
stanju' prosilca in članov družine,	tajo in pozdravljajo T	=
1958.
RAZPIS
Razpisna komisija fakultete za splošno medicino in stomatologijo v Ljubljani razpisuje v inštitutu za fiziko naslednji mesti:
1 mesto LABORANTA za del« z radioaktivnimi snovmi v biofiziki,
1 mesto LABORANTA n delo pri pouku in za vodenje materialne kartoteke.
Pogoji: dokončana tehnična srednja šota- za rentgenske tehnike oziroma matura na gimnaziji. Prošnje je pravilno kolkovane einemascop irnu	"	vi	In	(Z državnimi kolki) Vložiti do 13.
LIAN«, ob 16, 18 in 20, ob 10 ^ktobra na mstltut za fiziko v
GRIVA«3	»BELA Ljut)ljanl Lipičeva 2.
JESENICE »PLAVŽ.:	amer.	film	„»7~.
film »POKLICI M. ZA UMOR«,
ob 10, -5. 17.30 in 20.	Razpisna komisija Sekretariata
ŽIROVNICA:	češki barvni film izvršnega sveta za občo upravo
»KJE IN KAM«, ob 16 in 20.	LRS, Ljubljana, Zupančičeva ul.
DOVlE: amer. barvni film »STE- 3. razpisuje delovni lesti:
KLENI ČEVELJČKI«, ob 20.	strojepiske i ali n. razreda to
MURSKA SOBOTA: amer. barvni	pomožnega ptsamtšikega refe-
renta.
Pogoj za obe delovni mesti: nižja strokovna izobrazba. Nastom služ-
LET SKOMIN«. Ob 21. predpre miera amer. filma »GRAND HOTEL«, v gl. vlogi Greta Garbo.
KRANJ »SVOBODA«: amer. barv. cinemasoop film »PIKNIK«, ob 15,	17 in 39. Ob 10 matineja
amer. filma »PROTILETALSKA ZAŠČITA«, vstopnina 30 din.
NAKLO:	amer.	film »PROTILE-
TALSKA ZA.SCITA«, ob is. Ob 37 in 19 franc, film »OBZIRNA VLAČUGA«.
RADOVLJICA: angl. barvni film »SMRT NA DIRKALIŠČU«, ob ob .15.30, 17.30 in 20.
JESENICE »RADIO«: amer. barv. einemascop film »PRINC VA-
film »POKLICI M. ZARADI UMORA«. Ob 10, IS, 17.30 in 20. PTUJ: amer. barvni film »SVETLOLASA ZAPELJIVKA«.
Nedelja. 28. septembra.
Dežurna lekarna: »Tabor«, Trg revolucije št. 3.
RADIO MARIBOR
6.00—12.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 12.00—18.00 Mariborski feljton. 13.00—14.15 Zrenos sporeda Radia Ljubljana, 14.15—-15.00 2eleli st« — poslušajte! (prvi del), IB.00 do 15.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 15.15-—15.45 Zeieh ste — poslušajte (drugi del), 15.45— Bd) Prenos sporeda Radia Ljub-
katerimi živi v skupnem gospodinjstvu in potrdilo o tem ali prejema otroški dodatek ter v kakšnem znesku.	S
RAZPIS
Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo razpisuje na oakesu za tekstilno tehnologijo: mesto docenta, izrednega ali red-
I..	13.15
Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 13.45 Za našo vas, 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.. 15.15 Prisluhnimo zabavnemu orkestru Radia Ljubljana. 15.45 Milenko Šober: Naše morje in nekaj o njem, 16.15 Glasbeni mozaik. 17.15 Radijska igra — Anatole France: Crainque-bille (ponovitev) v naslovni vlogi: Lojze Potokar. Režija: Mirč Kragelj. 18.00 Jugoslovanski pevci za-
nega profesorja: za predmet »Ke- bavne glasbe pred mikrofonom, mična tehnologija vlaknin«;	!8 25 Sergej Rahmaninov: Koncert
mesto honorarnega docenta ali za klavir in orkester št 2 v
honorarnega strokovnega sodelav- molu (Solist Cor de Groot), 19.00 jesenske nasade in ureditev gro predmet »Teh tenja in konfekcije«;
PTUJ: Predstave od l. oktobra be lahiko takoj.	Kol	k	ovano
1958 dalje bodo na splošno že- prošnjo z žlvljenjeipisoni vložite Ijo kino-obiskovalcev, ob delav- na gornji naslov do 18. oktobra nikih s pričetkom ob 17.30 in 1958	R
19.30. Ob nedeljah in praznikih
pa ob 15.30, 17.30 in 19.30. Vstop-	RAZPIS
nice bodo v	predprodaji ob de-	Komisija za sklepanje ta odipo-
lavnikih od 8—9 in od 16.30 dalje, vedovanje delovnega raaanenja
ob nedeljah In praznikih pa od »Tovarne steklenih izdelkov« Slov.
9—10 in od il4.30_ dalje. Vstopnice Bistrica razpisuje sledeča delovna
se lahko naročijo po telefonu mesta-
št. 40, in sicer le ob delavnikih	,*	,,
or! q q oa	analitika,
a—».JV.	Obratnega Inženirja (kemika),
obratnega knjigovodjo, likvidatorja, evldentičarja, administratorke.
Interesenti naj pošljejo svoje nonu-dbe do 15. 10. 1988. s navedbo dosedanje zaposlitve to kratlcm življenjepisom.
Plača po tarifnem pravilnSku. Ostalo po dogovoru. — Pogoji: pod 1 in 2 višja šolska izobrazba,
Upravni odbor tovarne kovinske embalaže
»S ATURNUS«
LJUBLJANA - MOSTE
razpisuje delovno mesto
SEFA RAČUNOVODSTVA
Pogoji: primerna strokovna izobrazba in praksa. Pismene ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na gornji naslov.	5943-R
OBVESTILO IN OPOZORILO
Os-krbništvo pokopališč »Zale« v Ljubljani obvešča svojce pokojnih, da bo sprejemalo naročila za
ca za predmet »Tehnologija ple- Zabiavna glasba, vmes obvestila bov do 15 oktobra ifla*. Okradi- pod 3—6 pa srodnrta šolska tor
in reklame, 19.30 Radijski dnev- tov fmbov, t attaoml. fc-	cRMfti s MMm «NMb,	X
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je dotr-pela naša draga sestra, svakinja in teta
SLAVA SAUNIG
Pogreb bo v nedeljo, 28. septembra 1958, ob 10. uri na domačem pokopališču.
Žalujoči:	Almira,	Jelka, Draga, Davorina, sestre;
Kazimir in Darko, brata z ženo in otroci ter družine Gruntar in Mikluž.
Vrtojba - Gorica, 27. septembra 1958.
12 str. / SLOVENSKI POBOCEV1LEC / St 228 — as. septembra 1958
OPOZORILO
Prosimo ustanove In podjetja, da oglase do vrednosti 3000 din plačajo v gotovini takoj prt narofciln, In to: v Ljubljani v oglasnem oddelka, s octallb krajih v naših podružnicah oziroma na poStnib nr»-dih. Na željo vam pošljemo cenik oglasov.
Oprava .SLOVENSKEGA POROČEVALCA*
a
CENA MALIH OGLASOV:	do 10
besed 200- dinarjev, vsaka nadaljnja beseda 15 dinarjev- Ženitveni oglasi — beseda 50 dinarjev. Na oglase ki so pod .1-fro, oziroma naslov v oglasnem oddelku, se pribije 50 dinarjev. Za vse nedeljske objave 4-10%.
OPOZORiLO: Oglasi, naročeni za nedeljsko objavo in dostavljeni do vključno petka do 12. ure, se računajo po ceniku. Oglasi naročeni za nedeljo v petek popoldne in soboto se zaračunajo 7 10% poviškom nedeljske cene.
OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismene naslove oglasov ali kakršno koli informacijo, nai priložijo za odgovor znamko za 25 dinarjev. V nasprotnem slučaju ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Oi?lase sprejemajo tudi poštni uradi.
EV
KVALIFICIRANE trgovske pomočnike sprejme »Vrvama« —
Ljubljana, Trubarjeva 29 .	22204-1
KORESPONDENTItE z dobrim znanjem strojepisja, stenografije in vsaj enim tujim jezikom sprejmemo. — Pogoj; primerna izobrazba, sposobnost in neoporečnost. Plačamo d-o 18.000 din. Lastnoročno pisane prošnje z navedibo dosedanjih službovanj in življenjepisom dostavite pod »Zunanjetrgovinsko podjetje« v ogl. odd	22441-1
PODJETJE »TELEKOMUNIKACIJE« L jubijana-Pržan j 24 sprejme takoj v službo 2 korespon-dentki z znanjem nemškega ali anigileškega .jezika. Pismene ponudbe na gornji naslov. 2721-1 GREM ZA HIŠNIKA IN KURJAČA. Popravljam instalacije centralne kurjave in vodovode. Pogol:	stanovanje. Naslov v
ogl odd	22218-1
KVALIFICIRANA KUHARICA išče zaposlitev v menzi ali gostilni. Posoi: samska sobica Naslov v ogl. odd.	22128-1
K 6-LETNEMU bolnemu otroku V sprejmemo t>olnišk.o sestro, naj- f raje bivšo usmiljenko ali otroško () negovalko. Plača dobra. Vsa i oskrba v hiši. Pogoj: ljubitelji- \ ca otrok, Nasi. v ogl. odd. 22320-1 v MEZDNI knjigovodja — knjigo- f vodkinja, lahko tudi začetnik, Q dobi službo v manjšem industrij- i skeni nod.ietju v Ljubljani. — \ Lastnoročno pis3ne ponudbe v ^ ogl. odd SP pod »Mezdni«.	4
22170-1 A
MATERIALNI knjigovodja —	£
knjigovcdkinja, po možnosti s prakso, dob; službo v manjšem industrijskem podjetju v Ljubljani. Lastnoročno pisane ponudbe v ogl odd. SP pod »Materialni«.	22171-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, zdravo in pošteno, išče tričlanska družina. Ing. Premer. Štrekljeva 5.	22174-1
UPRAVNI ODBOR trgovine »Keramike«, Nazorjeva S. Ljubljana, razpisuie delovna mesta za: vodjo trgovine — pogoj: kvalificiran trgovski pomočnik z najmanj 5-letno prakso v steklarski stroki; delavca — vojaščine piostega. — Stanovanje nimamo na razpolaeo.	223G7-1
5IANJŠE TKG. PODJETJE v centru Ljubljane, sprejme takoj trgovskega poslovodjo ali trgovskega pomočnika, samostojneea. vojaščine prostega. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 22393-1 TRIČLANSKA družina v Izoli sprejme takoj gospodinjsko pomočnico. Ponudbe na Zankolič. Msttectt: jeva 24 b. Izola. 222M-1 VE C TRG. POMOČNIC za prosta delovna mesta potrebujemo. Nastop .n plača po dogovoru. — Trg', ood.ietje »Galeb«. Ljubljana. Mestii; tre 21.	R	2743-1
Industrijsko podjetje r centru Ljubljane sprejme SAMOSTOJNEGA USLUŽBENCA -USLUŽBENKO za. obračunavanje osebnih dohodkov.
Praksa zaželena. Nas/top službe takoj! — Fonudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Industrijsko podjetje«.	5876-R
URARSKEGA POMOČNIKA, kvalificiranega sprejmem. Ponudbe pod »Urar« v ogl. odd. 21340-1 TRGOVSKO IN UVOZNO PODJETJE »METALKA«, Ljubljana, Parmova 33 sprejme stenodaikti-lografke. izvežbane korespon-dentke z znanjem tujega jezika, blagajničarko in knjigovodjo-saldakontista. Nastop službe možen takoj Ponudbe na »Metalka«, Ljubljana — Parmova 33
21671-1
Industrijsko podjetje v Ljubljani sprejme
administratorko.
Pogoj: znanje strojepisja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe v ogl. oddelek SP pod: »Vestna in stalna« 5944-R
Zavod za gospodarsko ureditev ljubljanskega Barja v Ljubljani, Cesta na Loko 4, razpisuje
delovno mesto PRAVNEGA
referenta
Pogoj:	diplomiran	prav-
nik s prakso v upravni in zemljišho-pravni službi.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku o pla>£ah zavoda. Pravilno kolkovane prošnje vložite na gornji naslov najkasneje do 20. oktobra 1958.	5941-R
KMETIJSKI TEHNIK s triletno prakso išče zaposlitev. Naslov v ogl odd.	22124-1
TRGOVSKO IN UVOZNO PODJETJE »METALKA«. Ljubljana. Parmova 33, sprejme stenodak-tilografke, izvežbane korespon-dentke z znanjem tuj&ga jezika, blagajničarko in knjigovodjo-saldakontista. Nastop službe možen takoi Ponudbe na »Metalka*. Ljublj cina, Parmova številka 33	222S5-1
PEKOVSKEGA POMOČNIKA vajenega vseh del sprejme takoj rudniška parna pekarna Zagorje ob Savi. Samsko stanovanje zagotovljeno.	22290-1
KOMISIJA ZA SKLENITEV in odpoved delovnih razmerij razpisuje delovno mesto poslovodje galanterijsko tekstilne stroke. Pogoj, visokokvalificiran delavec trgovinske stroke. Nastop službe po dogovoru. »Zarja« Jesenice	22268-1
KVALIFICIRANEGA SODARJA sprejmemo. Plača po tarifnem pravilniku. Samsfko stanovanje preskrbljeno. »Vino Gorenjka«, Jesenice	22S94-1
GOSPOD.’ POMOČNICO, ki zna kuhati sorejmem. Janežič, Tržaška 22-11. Ljubljana	22356-1
GRADBENO PODJETJE »Remont« Moravče razmisuje mesto računovodje. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe 1. decembra 1858. Pismene ponudbe pošljite na »Remont«. Moravče, tel 3. Samsko stanovanje preskrbljeno. Plača zelo ugodna
22340-1
TAKOJ SPREJMEMO kvalificiranega livarja i,n delavca za 'ko-vinsko stroko. »Uliv«, Ljubljana. Milana Majcna 7	22347-1
SNAŽILKO ZAPOSLIM popoldne,
Marušič, Masair^-kova 56.	22327-1
KROJAŠKI POMOČNIK išče zaposlitev. Naslov v ogl. oddelku.
22303-1
STAREJŠA ZENA išče službo gospodinjske pomočnice s 1. oktobrom. Poštena in samostojna. Zaloška 51 a-n, vrata 33.
22306-1
KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVED DELOVNIH RAZMERIJ Časopisnega podjetja »Slovensaki poročevalec«, Ljubljana, Tomšičeva št. 1-3 razpisuje delovno mesto delavca za nočni ekspedit, srednjih let,
FRIZERKO. samo dobri, muv sprejmem. Ponudbe pod »Dobra«. v ogl odd.	224-12-1
GOSP. POMOČNICO potrebujem takoj. Rakočevič. Savsiko naselje, blok IX-II	22403-1
NUDIMO HONORARNO ZAPOSLITEV za nekaj ur dnevno. V poštev pride oseba, vešča administrativnih in lažjih knjigovodskih del Ponudbe Na planinsko	društvo »Univerza«, Ljub-
ljana, Miklošičeva 5 a. 22400-1 GOSPOD POMOČNICO z znanjem kuhe sprejme gostilna v Ljubljani. Ponudbe pod »Poštena« v ogl	odd.	22387-1
GOSP. POMOCNICO 20-30 let, po-steno, resno z nekaj znanjem
kuhe, sprejmem k odrasli družini. Plača 6000 din. Naslov v Ogl	Odd.	22382-1
GOSP. POMOCNICO ali postrež-
nico za dopoldanski čas, ki zna
kuhati in negovati o-troka, sprejmem Naslov V Ogl. Odd. 22379-1 DEKLE ZA POMOČ v gospodinjstvu sprejmem. Berlič. Vižmarje 150.	Šentvid	22389-1
DELAVCA, vajenega hlevskih del, sprejmem takoj. Lahko tudi honorarno. Plača no dogovoru. Janežič Sre&ko, Staretova 2«. Lj.
22391-1
ANGLISTA. Tei bi poučeval 2 me-
seca. tedensko 21 ur (strnjeno),
išče osn. šola blizu Ljubljane. Stalno namestitev ali stalno honorarno dobita tudi risar in slavist Lahko je tudi absolvent. Naslov v ogl odd.	2750-1
KMETIJSKA ZADRUGA »VREME«, pošta Vrem, Britof, razpisuje mesto komercialista. Na-stoD službe takoj ali po dogovoru. Plača no točkovanju, oziroma po dosovoru. Ponudbe f-vreiema Uprava kmetijske zadruge vreme.	2749-1
»AGROBIRO«, podjetje za projektiranje Ljubljana, Parmova 33, sprejme takoj: GRADBENEGA TEHNIKA, STROJEPISKO iB KURIRJA.
Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe pošljite do 12. oktobra 1958.
oKLADISCNt UELAVCt sprejme v službo trg. podjetje »Sad-je-ZenJava«. Ljubljana. Delničarjeva 4-	22546-1
ZA TAKOJŠEN NASTOP potrebujemo trgovsko pomočnico, veščo prodaje gospodinjskih potrebščin in posode. Ponudbe na unravo trgovskega podjetja »Železnina«. Jesenice. Prešernova cesta.	22503-1
Komisija za sklepanje in
odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju
»OLJARNA«, tovarna tehničnih olj, Ljubljana, Tovarniška ulica 41,
sprejme takoj:
1. šefa vzdrževanja,
2. mezdnega knjigovodjo,
3. korespondenta-
fakiurista,
4. 6 nekvalificiranih delavcev za dela v transportu in obratu.
Pogoj:	ad 1-: strojni teh-
nik; ad 2 in 3: praksa na delovnem mestu. — Kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, naj dostavijo pismene ponudbe navedeni komisiji. 5932-B.
v POPOLDANSKEM CA SL varujem otroke alt pomagam pri gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd poo »Proti plačilu«. 22U14-2 POSiTRk-ZNICO enkrat tedensko,
sprejmem! Nasiov v oglasnem
iil KUSOV SMREKOVIH SUHIH PLOHOV na vogalu Parmove, Bežigrad, prodam.	22538-4
IIAT fiuo. kompleten, opremljen in radio, zadnji servis, prodam. Naslov v ogl. odd.	22535-4
oddelku.
22417-2 NOV, LEP RADIO na tipke in
AK \ iZIIEHJE za nabiranje ogla-
sov za znano revijo po Slove-
niji iščemo. Ponudbe s pogoji v
ogi. odd. pod Slov. por. v l.iu'j-
ijan:	pod »Akviziter« 22366-2
ODLIČNEGA INŠTRUKTORJA za angleščino, iščem. Naslov v ogl. oddelku.	22094-2
POUČUJEM angleščino m nemščino. Ponudbe v ogl. odd. pod
»Tuji jeziki«	21993-2
CE SAMI SLIKATE vam razvijemo film in naredimo slike še
isti dan. Foto Hudnik, Celovška
43	22336-2
HRANO IN PRENOČIŠČE nudim
za pomoč pri gospodinjstvu v
dopoldanskih urah. Fifolt, Ljubljana. Tovarniška 25 .	22296-2
GRADITELJI IIIS — gradbeniki. Mlad elektroobrtnik vam izvrši V
magično oko za 344*00 din prodam. Vaietič, Celovška c. 55, Ljubljana.	22532-4
ITALIJANSKO 2ENSKO IN FANTOVSKO KOLO poceni prodam. Informacije:	Propaganda, Dalmatinova 4.	22530-4
KROMPIR, pravi beli »Oneida«; oskrbite si ga za zimo. Tomačevo 17.	22527-4
PRODAMO naslednja osnovna sredstva; tovorni avto 3 tone z vgrajenim Mercedes motorjem. 3500, vozen, traiktorsko prikolico 3 tone. motor Savica, mlin šroter. radio, motorni zapraši-lec. 2 vejalnika, avto motor, ohišje diferenciala 3 tone Ford, cirkularno žago. Informacije dojite prj Kmetijski zadrugi Nova Štifta, p. Gornji grad R 2760-4
lom vso elektroinštalacijo, ev. finančno prispeva po dogovoru. Za proti uslugo, da dobi stanovanje za 3-č;ansko družino.
Pogoj:	v	Ljubljani. Naslov v
Ogl. odd.	22315-2
HONORARNO KISANJE sprejmem. Ponudbe v ogl. odd pod
»Tehnik«.	22340-2
SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam
na željo naredimo takoj. Foto Hudnik. Celovška 43.	22335-2
POTREBUJEM inštruktorja za
navadno in gospodarsko matematiko za ekonomsko srednjo šolo. Naslov v ogl odd. 22392-2 OTROKA do 8 let starega sprejmem v varstvo. Pismene po-nudbe v ogl. odd pod »Skrbna VZgOja«.	22390-2
AVTOMOBILISTI. MOTORISTI! Izvršujem vsa popravila osebnih. avtomobilov, motor.iev in mopedov. Postrežba solidna Se priporoča Terdič Jože, avtome-ha-nik. Rudnik 30 .	2238V-2
VARUHINJO dveletnemu fantku za dopoldne iščem. Oglasite se od 15. do 16. ure. Simič. Dvor-žakova 12.	22564-2
POUČUJEM nemščino, francoščino, angleščino. Naslov v ogl. odd
22598-2
ISCEM ZENSKO za nadzor k otroku od 7. do 13. ure. Naslov v —	-	_____ _	j j	22594-2
H?R° str°JePisko za do- UPOKOJENKO, zdravo, čisto in ooldne Iščemo. Pnn.u dbp v n?	,•*_____________  —	j	^
vaši hiši z lastnim materija- NOVO DIATONIČNO HARMONIKO 31/* toni, prodam. Cena z do-
G OS P O DIN JS KO POMOČNICO
sprejmem takoj. Pretnar Jelka, Bled-Zagorice 158.	22495-1
NUJNO POTREBUJEM dobro šiviljo za otroške obleke. Šubičeva 3-1, levo.	22493-1
VDOVA, starejša, gre za gospodinjo k dobrosrčni osebi Ponudbe pod »Resna« v ogl. odd. 22484-1 SKLADIŠČNIKA sprejme takoj Gradbeno obrtno podjetje šiška. Pod hribom 55.	22479-1
ISCEM OSEBO, ki bi od 8. do 13. ure pazila na dojenčka. Zažele-
na upokojenka — Naslov v podružnici SP, Novo mesto. 22510-^1 MIZARSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Drnovšek Frane, Prešernova cesta, Zagorje.	22504-1
govorom ustno. — Kreča Stane, Ljubljanska cesta 48. Domžale.
K 2759-4
MOTORNO KOLO ILO 125 ccm.
prodam za 55.000 din. Naslov v ogl odd.	R 2758-4
KLAVIRSKO HARMONIKO okrog 80 basov, dobre znamke, kupim. Ponudbe pod »Navedite ceno« v ogl. odd.	22456-4
PFAFF ŠIVALNI STROJ, skoraj nov. predvojni, naprodaj. Nasiov V Ogl. Odd.	22488-4
SOD 1100 1 in 85 1 prodam. Bončar Viljem. Podmilščakova 16a.
22485-4
ZENSKO KOLO prodam. Njegoševa 6-1 stopnišče. Avsenik.
22483-4
2 STARI KOLESI poceni prodam.
Celovška 105-H., desno. 22480-4 ODLIČEN MOTOR DKW 350 ccm nujno prodam. Črnuče. Gmajna št 139.	22476-4
PLANINSKI VESTNIK, kompleten, prodam Naslov v ogl. oddelku.	22474-4
AVTO FIAT 600 z radijskim aparatom. prevožen 14.000 km. prodam. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« v ogl. odd.	22522-4
AVT O -MO T O DRUSIVO RADOVLJICA odproda na javni licitaciji osebni avto Bianchi, 4-sedež-ni. uporaben, registriran, tovorni avto »Ford« 1.5 t, potreben manjšega popravila. Licitacija bo dne 5. 10. 1958 ob 9. uri v garaži Grajski dvor. Radovljica. 22502-4
pošteno, iščem za dopoldanske ure k majhnemu nerazvajenemu otroku. Prednost imajo one, ki so vajene tudi kuhe. Ponudbe v DVOJNA VRATA, ena so kovana,
5952-R
KOMISIJA za sprejem In odpust delavcev pri Glob us-Sp ediciji,
Ljubljana, Titova 33 Siprejme: 1. več začetnikov za komercialni oddelek in knjigovodstvo, 2. strojepisko, 3. več delavcev. — Pogoji: pod 1 8 razredov gimnazije ali njej enaka izobrazba, 2. strojepiska z enoletno prakso v pisarni, 3 Polkvalificirani ali kvalificirani" delavci. Interesenti naj dostavijo prošnje v sekretariat -podjetja. Nastop službe takoj. Plaža po tarifnem pravilniku	2740-1
ŠOFERJE D in C kategorije sprejmemo ter visokokvalificirane in kvalificirane avtomfahan,iike
OKI. odd. pod »Oktober 58 K«
22667-2
STAREJŠO GOSPO za dopoldanski čas nujno potrebujem. Plačam dobro. Naslov v ogl. odd.
22854-2
pripravna za v klet ali za hlev. prodam. Stari trg 4.	22516-4
3 HITROSIVALNE STROJE, kompletno skupino, ugodno prodamo. »Dežnik«. Ljubljana. Ale-ševčeva ul. 12 .	22513-4
INŠTRUIRAM za prenočišče. Sem KOMBINIRAN OTROŠKI VOil-
poldne iščemo. Ponudbe v ogl. odd pod »Cen-eter«.	22543-1
GOSPODINJSKO POMOCNICO. starejšo, z znanjem kuhe, iščem za takoj. Javite se pri Zupan.
Pesjakova 14, Sav. naselje, od 15. ure dalfje ali Stanovanjska uprava Ljubljana, Bežigrad, Parmova 33, soba 17. od 8. do 14 ure-	22540-i
GOSPODINJSKO POMOCNICO z znanjem kuhe sprejme takoj gostilna »Gustelj« Dravlje, vodnikova 340.	22672-1
KNJIGOVODJO — upokojenca za vodenje skladiščne kartoteke blagovnega skladišča večjega podjetja v Ljubljani — za Bežigradom. takoj sprejmemo za hanoramo zaposlitev. Lastnoročno napisane oonudbe pošlji- VAJENCA za lesostrugasko stro st ltK pli te v ogl. odd. SP pod »Nastop	ko sprejmem. Hušman Alojzij, štedilnik, vzidij
22671-1	Ljubljana, Titova 6.	22161-3
PODJETJE V LJUBLANI KROJAŠKEGA VAJENCA ali va-
saniftarni tehnik. — Ponudbe na telefonsko st. 21-781.	22842-2
L
JEMCI
ižče za obratno menzo kvalificirano kuharico. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite v ogl. odd. pod »Kvalificirana kuharica«.
 _____________  .	_	R	2775-1
Interesenti naj se javijo osebno MEZDNI KNJIGOJVODJA s pra-ali pismeno v upravi podjetja	i^so zamenja službo v Ljubljani.
Električna cestna železnica —	Ponudbe pod »Mezdno knjigo-
Lju.bljana. Celovška 164. R 2532-1	v °SL odd.	22GS1-1
Podjetje
»planica — Šport«
L j u b ijan a, Likozarjeva 7, sprejme na delovno mesto KIZffiRJ.S z dovršeno
lelovodsko šolo.
Praksa zaželena, nastop možen takoj! Javite se osebno v tajništvu podjetja.	5930-R
KOMISIJA za razpis delov, mest podjetja »Avtoobnove«. Ljubljana. Bežigrad 1.1, razpisuje delovna mesta za takoj ali po dogovoru za: 2 kvalificirana brusilca ali za priučitev, več kvalificiranih avtomehanikov, kovinostrugarjev. kvalificiranega avtoličarja. orodnega skladiščnika in delavca za ulivanje ležajev, dva uslužbenca za obratovno evidenco Pogoj; potrebna praksa in šolska izobrazba. Pismene ali ustne prošnje z opisom dosedanjega službovanja vložite do 15. oktobra t. 1. na gornji naslov. Delovna mesta za kovinostrugarje in enega brusilca so v obratu Šentvid.	R	2731-1
Sprejmemo DEKORATIVNEGA RISARJA in ARANŽERSKEGA PRAKTIKANTA.
Nastop takoj. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite v oglasni oddelek Slov. poročevalca pod' šifro:	»Takoj -
Ljubijana« 5902-R
ADMINISTRATIVNO MO C za vodenje adm:nistrac:je, pers. službe
ABSOLVENTKA STROJEPISNEGA TEČAJA želi zaposlitve v administraciji Cenjene ponudbe v ogl. odd. pod »Administratorka«.	22225-1
USLUŽBENEC z dolgoletno ko-merciaino-tehnično praikso v črni metalurgiji in strojegradnji in znanjem nemškega jezika, stanujoč v Ljubljani, išče primerne samostojne zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd pod »Nastop l decembra« 22224-1 ŠIVILJSKO POMOCNICO, spretno za izdelavo plaščev sprejmem. Modni salon Jager Fani, Resljeva c. 22.	2223-1
PISARNIŠKO MOC izurjeno ali začetnico, ki si želi pridobiti splošno znanje v administraciji sprejmemo. Ponudbe pod »Pridnost in samostojnost, v ogilasni oddelek.	’	22142-1
UPOKOJENO OSEBO SPREJMEMO V STALNO DELO z>a Siploš-na pisarniška dela. Zaposlitev je s skrajšanim delovnim časom. Ponudbe pod »Skrajšan delovni čas« v ogl odd.	2214il-l
GOSPODINJSKO POMOCNICO k trem otrokom nujno potrebujem. Ponudbe pod ».pomoč« v ogl. odd.	-	22®12-1
ŠOFERJA B-kategorije za tovornjak Iščemo. Nastop službe takoj. Naslov v ogl. odd 23215-1 VE C ClSTTLK za čiščenje dograjene zgradbe iščem Javiti se na: Slovenija ceste - gradilišče. Ljublrjana, Streliška ulica. 22191-1 LITOGRAFSKI RISAR. aranžer, priučen črkoslikar zamenja službo, Ponu<Tbe pod »Propaganda« V ogl. odd.	22073-1
DOPOLDNE za gospodinjsko delo sprejmemo takoj zdravo upokojenko Ljubljana, Langusova 19
22067-1
FRIZERSKA MOC išče zaposlitve v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.
22053-1
SKLADIŠČNE DELAVCE sprejme na delo »Metalka«, Ljubljana. Zglasite se pri vodstvu nabavno-prodajnega oddelka, Ljubljana. Titova 33.	2S2-M-1
GOSPOD. POMOCNICO iščem za dopoldne, hrana in stanovanje v hiši. Zglasite se v ponedeljek na Rožman Danica, Djakovičeva št. 7., bivša Litostrojska. 21854-1
pridnega in vestnega. Zglasite GOSPODINJSKO POMOCNICO ali KOMISIJA za sprejem in odpust
priučeno kuharico ižčemo. Na-	------
stop službe takoj. Stanovanje, hrana v hiši. Kreča Jernej. Vel. čolnarska 17.	22181-1
ŠIVILJO" dobro izurjeno sprejmem Rozman, 2idovska 7.
22562-1	_______
ISCEM DELAVKO za pranje in BRIVSKEGA POMOČNIKA, voja-ostala dela Savs Julija, Ulica na	sčme prostega, z večletno	pra-
grad 1, čistilnica.	2255S-1	K?° sprejme »Salon Nada Begu-
SPREJMEM izurjeno pletiljo pro-	2je~ Raci°vljica« za obrat	Ra-
ti dobri plači. Ponudbe v ogl.	,	_	R	2771-1
odd. pod »Vestna 60«.	22578-1	voznika sprejmem, Zan, Boho-
se osebno v sekretariatu pod-' jetja.	-1
KMETIJSKA ZADRUGA Dolenji Logatec sprejme v službo traktorista e opravljenim izpitom ter veščega pri strojni obdelavi zemlje. Družinsko stanovanje na razpolago Ponudbe na upravo kmetijske zadruge Dolenji Logatec.	22085-1
LABORANTA elektriške sitroke, katerega zanima visoško vakuumska tehnika, sprejme takoj ali po dogovoru Institut za elektroniko. Ljubljana, Teslova ulica št. 30.	2738-1
GOSP. POMOČNICO, samostojno, z daljšimi spričevali-priporočili k dvema odraslima, sprejmem. Plača dobra. Naslov v ogl od-deliku.	22258-1
Komisija za sprejem delavcev pri G. P. OBNOVA, Ljubljana, Vilharjeva 33
sprejme takoj
večje Število zidarjev, nekvalificiranih delavcev in administratorja s pirakso v vodenju administracije na gradilišču za novo gradilišče v Ihanu pri Domžalah. Terenski dodatek, samsko stanovanje in hrana zagotovljena. Delo se nadaljuje v prihodnjem letu. Interesenti naj se prijavijo na upravi podjetja ali na gradilišču.
5940-R
delavcev in uslužbencev pri podi. »Elektrodvigalo« Ljubljana, Karlovška c. 19 razpisuje mesto administrativne moči z znanjem strojepisja. Nastop službe možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku. R 2773-1
ričeva lil, Ljubljana.
\ :
HONORARNO PRODAJALKO za
dopoldanske ure sprejme trgov, podjetje z živili »Rožnik«. Ljubljana, Titova 18	22539-1
VEČJE TRG. PODJETJE špecerijske s.troke v Ljubljani sprejme v službo 2 kvalificirani trg. pomočnici, takoj ali pozneje. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Živilska stroka«	22537-1
TRGOVSKO PODJETJiE živrilske stroke v Ljubljani išče uslužbenca s srednjo strok, izobrazbo za delovno mesto ekonoma. V poštev pride tudi izučen trgovski pomočnik. Ponudbe na naslov ogl. odd. pod šifro »Vesten«
blagajne, sprejmemo. Pogoj: STROJNO PL-ETILJSKO SERI J-
PLESNI KVARTET želi .stalm^ali M!ZARSKEGA^ pomočnikTa _
odd. pod
MESARSKI MOJSTER Išče zaposlitve v svoji Stroki izven Ljubljane. eventualno bi prevzel krajevno mesnico. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Uspeh zagotovljen«.	22602-1
ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja in predpisov delovne zakonodaje iščemo. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe v ogl. odd pod »Administracija 5«.	R	2763-1
MEZDNI KNJIGOVODJA z znanjem predpisov s področja socialnega zavarovanja sprejmemo takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Obračun 1«.	R	2768-1
FINANČNEGA KNJIGOVODJO sprejmemo takoj Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe v ogl-odd. pod »Knjigovodja«. R 2767-1 KOMISIJA za razipis delov, mest podjetja »Agroservis«. Ljubljana,
Draga 41, razpisuje delovno mesto strojnega tehnika. Pogoj; 10-letna praksa v strojnem ključavničarstvu in kovinostrugar-stvu. Ponudbe na upravo podjetja najpozneje do 15. oktobra 1958.	R	2766-1
NA POTI iz Domžal do Količevega je izgubil Klemenc Franc,
Količevo 80, denarnico s 17.000 din in rojstnim listom. Poštene-ga najditelja prosimo,	da imeno-	BrivSKEGA POMOČNIKA -CO
vano vrne.	sprejme salon Kranjc Franc.
ABSOLVENT	srednje	gostinske	Celovška 95.	22626-1
šole želi zaposlitve.	Prevzame	Šoferja za osebni avto iščemo,
tudi manjši	obrat Naslov v ogl.	Ponudbe v ogl. odd. pod »Avto-
odd.	R 2764-1	šofer«.	22624-1
ZIDARJA sprejmem pod ugodni-	ADMINISTRATIVNO pisarniško
mi pogoji. Stanovanje samce moč z znanjem strojepisja išče-~	mo.	Nastop takoj. Ponudbe v
ogl. odd. pod »Administracija«.
22S23-1
STROJEPISKO išče zavod.’ Ponudbe v ogl. odd. pod »Strojepisje«.	22622-1
TOVARNA MESNIH IZDELKOV Ljubljana sprejme 2 delavca — težaka in 2 delavski — mlajši moči. Nastop službe takoj.
22621-1
rSCEMO oskrbnika za okrevališče Zveze slepih Jugoslavije na Okroglem ori Kranju. Prednost imajo upokojenci. Ponudbe pošli ite na Zvezo slepih Slovenije, Ljubljana, Parmova 33.	22619-1
jenko sprejmem takoj. Petrovčič Avgust, krojaštvo. Ljubljana — Ta o or 4.	22177-3
VAJENCE ZA ZIDARSKO stroko sprejmemo. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Ponudbe na Gradbeno podjetje »Graditelj«, Ljubljana Smartinska c. 64-b. 21594-3 VAJENCA ZA AVTOMEHANIČNO oOrt sprejmem takoj. — Terdič, Rudnik 30.	22388-3
PUŠKARSKO PODJETJE »Jelen« Ljubljana — Gosposvetska 12, sprejme vajenca za puškarsko stroko in delavca za broniranje. možna priučitev.	22394-3
ČEVLJARSKEGA vajenca sprejmem, oskrba v hiši. Zavrl Janez, Ljubljana, Tržaška 5.
22549-3
VAJENCA za trgovino sprejme takoj puškarsko podjetje Jelen. . Ljubljana. Gosposvetska 12.
22514-3
CEK v zelo dobrem stanju ugodno naprodaj. Gaspari. Ljubljana. Apihova 26.	22512-4
MOPED »PUCH«, skoraj nov. prodam za 100.000. Zadružna ul 5. Primskovo, Kranj.	225	03-4
CA. 2.000 KOSOV RABLJENE STRESNE OPEKE (bobrovecl prodamo. Rešek. Kamna gorica 16. pri Ljubljani.	22542-4
iv, s ploščami, dobro ohranjen, in še en bakren kotel prodam. Dvorakova B.IL, levo.	22541-4
Kinoprojektor znamke »MICKRON« za ozki film ugodno prodamo
Ogled v pisarni okrajnega odberra Ljudske tehnike v Novem mestu vsak dan od 8—12. ure.
5919-R
MLAD ZDRAV KMEČKI FANT.
vojaščine prost. išče službo kjerkoli, po možnosti s stanovanjem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pošten«.	22651-1
HONORARNEGA DELAVCA — (upokojenca) sprejme za delo v trgovini trgovsko podjetje z živili »Grmada« Ljubljana, Celovška 43.	22648-1
TRGOVSKE POMOČNIKE — ce za Non-Stop trgovine sprejme trgovsko podjetje z živili »Grmada« Ljubljana, Celovška 43.
22647-1
MIZARSKI POMOČNIK išče štipendijo za lesnoindustrijski odsek TGS za tri leta. Naslov v ogl. odd.	22635-1
SPREJMEM oskrbnika na posestvo v okolici Ljubljane. Prednost imajo tisti, ki so vešči kmečkih del. Bizjak Ivanka, Ljubljana, Trubarjeva 6. I. nadstropje.	22641-1
VRATARJA — upokojenca za honorarno zaposlitev sprejme takoj »TRIBUNA«, Ljubljana. JCarlovška c. 4.	22638-1
KVALIFICIRANO KUHARICO — sipreime takoj v stalno zaposlitev večji planinski dom. Ponudbe pod »Na Gorenjskem« v ogl. odd.	22637-1
22653-1 ISCEM šiviljsko vajenko. Tavčar.
modni salon. Ilirska 12. Ljubljana.	22608-3
VAJENKO ZA PLETILSKO OBRT
NOVI INOZEMSKI PERZIANER PLASC prodam. Ogled: Krznarstvo, Komenskega 36.	225Ž3-4
VZIDLJIV ŠTEDILNIK, levi. ugodno prodam. Miklavčič. Trzin 147.
22582-4
OPEL OLYMPIO KABRIOLET —
odlično ohranjeno, z rezervnim strojem, prodam Ogled v nedeljo od 8.—14. ure.. Rudnik št. 63, Ljubljana.	22574-4
sprejmem. Ogrinec Tončka, Ale- ZENSKO KOLO, italijansko, pro-
ševčeva 33, Ljubljana.
22632-3
PRODAM
zagotovljeno. Sršen, Scopolijeva št. 6, Ljubljana.	22592-1
ZDRAVE UČENCE, ki se želijo priučiti v gospodarstvu z dovršeno osemletko sprejme v uk Mestna vrtnarija, Ljubljana. Cesta na Rožnik' 2. Stanovanja in hrane nimamo na razpolago.
22588-1
POSTREZNICO za 4 do 5 ur vsaik dopoldan išče Megler Meta. Kolodvorska 11.	22539-1
VLAG ALKO, začetnico, sprejme Litograifija Zavoda za gluho mladino, Ob Ljubljanici 24	22552-1
AVTO »MORIS«, brezhiben, registriran, mala poraba goriva, prodam za 1SO.OOO din. Gionkar Karlo, Izlake 36, p. Izlake 22473-4 500 KOKOSI mladic v starosti 5 mesecev prodam. Cesta dveh cesarjev	4.	22471-4
ZLATO	ZA	ZOBE,	4 gr, in rjav
krznen plašč prodam. Naslov v ogl. odd.	22468-4
ŽELEZNA VRTNA VRATA, nova, dvokrilna, prodam. Milčinskega Št. 73.	22467-4
PRODAMO sledeča osnovna sredstva:	vagončke	prekucne za
poljski	tir,	širina	tira 0.6 m, trač-
nice za poljski tir, višina 70 mm, kretnice, širina 0.6 m. derezino 20 KS Diesel. Naslov v ogl oddelku.	22461-4
MOTOR NSU 250 s teleskopi prodam. Tacen 68, p. Šentvid.
22448-4
V TRSTU V VELETRGOVINAH »FELICE«, Via Carducci 41, nasproti pokriti tržnici in »Alla Sta-zione«, Via Cellini 2 pri kolodvoru so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst, dežni plašči za mošike in ženske, hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni jopiči. Vse to po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Torej, pomnite: v veletrgovini »Felice« ln v veletrgovini »Alla stazione« v Trstu dobite bunde po 2900 lir. R 2672-4 SPALNICO, novo. imitacija ore-
dam za 10.000 din Svabičeva 17. peperko. Trnovo.	22510-4
KRASNO NOVO KUHINJSKO OPREMO prodam. Nasiov v ogl. odd.	22606-4
AVTO. POLTOVORNI, nosiinost do ene tone, ves obnovljen, poceni prodam. Markeljc. Dobru-nje 96, Ljubljana	22604-4
UKW RADIO »SIEMENS«, 10-cev-ni, in lep štedilnik prodam. — Ogled v nedeljo od 11.—12. ure. Kolodvorska 41. na dvorišču.
22597-4
PIANINO Hofmann-Czerni prodam. Ogled od 15.—18. ure. Lužar Olga, Idrijska 18.	22596-4
STEKLENA STENA z vrati — 3.08X3.40 — naprodaj v Šubičevi ulici 3, pritličje desno. 22595-4 ZENSKO ŠPORTNO KOLO. italijansko, in radio z UKV valovi prodam Ogled od ponedeljka dalje. Marsevič. Dalmatinova U. klet.	22553-4
OPEL »REKORD« z radiom, prepis urejen, prodam. Poljanska cesta 42.	22551-4
TOVORNI AVTO »OPEL-BLITZ«. nosilnost 3 t. brezhiben, prodam takoj. — Nartnik Ivan, Polhov Gradec.	2254S-4
KOMBINIRANI MIZARSKI SKO-BELNI STROJ širine 60 cm ugodno prodam Naslov v ogl. oddelku.	22547-4
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom. pogrezljiv, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 22545-4 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, kompleten prodam. Naslov v ogl. Odd	22494-4
OSEBNI AVTO znamke Renauld, 5-sedežni, generalno popravljen, prodam za 280.000 din — Račnik. gostilna Tomaj.	-i
ha. prodam. Gunclje 19, šent- SNEGOLOVCE, velika dvokrilna vid, Ljubljana.	22146-4	železna vrata, velika okna	za de-
MODELE ZA IZDELOVANJE CE-	lavnice. železen okvir za	zgor-
MENTNE OPEKE, 200 kosov, in	nje okno (oberliht). vrata,	okna,
stroj, 5-tonski gumi voz. dobro	malo diro prodam. Megler. Ko-
ohranjen, prodam. — Štrukelj	lodvorska lil.	22590-4
Franc, p. Krašnja pri Lukovici. RADio, potovalni. elektro-r^aterij-
22188-4 skij prodam za 18.000. Komenske-
srednja šola z obvladanjem strojepisja in večletno prakso v administrativnem poslovanju. Nastop in plača po dogovoru. — Trg. podjetje »Galeb«, Mestni trg 21. Ljubljana	R	2742-1
DOBREGA MLINARJA za kmečki mlin sprejme takoj Laznik Marta, mlin, Radeče pri Zid. mostu.
R 2739-1
ŠIVILJE, kvalificirane in priučene, sprejme tovarna čipk in pletenin »Rašica«. Gameljne.
R 2737-1
Zadružno podjetje
»AGR00BN0VA«
Ljubljana, Crtomirova 4 sprejme verzirano
strojepisko
Ponudbe sprejema upruva podjetja
5900-R
SKO DELO prevzamem na domu. Ponudbo pod »Trikorex« v ogl odd.	22265-1
KVALIFICIRAN MLINAR z nekajletno prakso išče primerno zaposlitev. Naslov v ogl. odd.
22304-1
HlSNTKA, ki bi znal popraviti manjša popravila v hiši. iščemo. Na razpolago dvosobno komfortno stanovanje v centru Ljubljane proti zamenjavi tudi za manjše Ponudbe v ogl oddelek pod »H 6«.	22300-1
AGROSERVIS
LJUBLJANA, Draga 41
izvršuje: mala, srednja in generalna popravila vseh vrst motornih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev.
Sprejema ključavničarska in strugarska dela, opravlja terensko servisno službo, v podjetju pa izvršuje dnevno in nočno servisno službo.
5922-R
priložnostne zaposlitve. Kovačič, Zakotnikova 4, Moste.
22534-1
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA
sprejmem. Stanovanje nudim Omejec Slavko,! čevljarstvo, Šentvid 87. Ljubljana. 22525-1 FRIZERSKO POMOČNICO, dobro, samostoiiro moč. eprejlmem s 1. okt. ali 15. okt Stanovanje preskrbljeno. — Kralj Justina, brivski frizerski salon, Brežice.
R 2757-1
GOSP POMOCNICO iščem. Po-nudrbe pod »Pridna in poštena* v ogl. odd.	22472-1
ŠIVILJO, pošteno in marljivo, iiščem za celodnevno, stalno službo. Ponudbe z življenjepisom pod »Kravate« v ogl. odd. 22465-1 MESTO HIŠNIKA s stanovanjem iščeta zakonca z enim otrokom. Lah Anica, ul. Jana Husa št. 22, Kodelj evo-Ljubljana.	22169-1
RAČUNOVODKINJA sprejme mesto v trgovskem eli obrtnem podjetju. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«.	22433-1
MESTO PREDSTAVNIKA ali šefa komerciale iščem. Imam dolgoletno prakso v prodajni službi. Nastop službe čimprej. Ponudbe v ogl. odd pod »Poznan na tržišču« ali telefon 31-841. 20431-1 'A POMOČ V GOSPODINJSTVU iščem žensiko za 4 ure dopoldne ali popoldne. Naslov v ogl. oddelku.	22429-1
mem. Mizarstvo Rotar Jože. Po- hiSNIKA, kurjača in 2 snažilki
kopališka 8. Moste.	22550-1
HONORAP.NEGA KNJIGOVODJO
za blagovnoknjigovodstvosprej-memo. Nastop službe takoj. — »Drogerija«, Ljubljana, Mestni trg 22	22544-1
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij gospodarskega podjetj a Kemofarmacija,
■razpisuje delovni mesti: nižjega knjigovodje s srednješolsko izobrazbo in nekaj let ptrakse v fim.-mat. knjigovodstvu, in fakturi sta s srednješolsko izobrazbo in nekaj let prakse.— Nastop možen takoj ali po dogovoru. Pla-6a po tarif nem pravilniku. Ponudbe na upravo podjetja »Kemofamrncdja« Ljubljana, Metelkova ul. T 5939-R
sprejme s 1. 10. 58 oddelek za elektrotehniko Fakultete za elektrotehniko in strojništvo Univerze v Ljubljani. Pravilno kolkovane prošnje vložite do 30. sept. t. 1.. na dekanat fakultete Ljubljana, Tomšičeva 7.	22G18-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO k 3-članski družini spreimem. Pe-stotnik, Smartinska 132 a.
22616-1
GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE »ŠOŠTANJ« Ljubljana, Trubarjeva 39. išče fakturistko z znanjem strojepisja, lahko začetnico. Nastop službe po možnosti s 1. oktobrom.	22679-1
ZASLUŽEK
SLIKE ZA IiBGITIMACIJE vam v 2 urah izdela FOTO PAULI, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta), telefon 20-305. Slikamo tudi n* domu.	13M5-2
P OSTREZNIC O sprejmem dvakrat tedensko. Mally, Peričev* 28, Bežigrad-	BSZVT-i
HOlMHUSNO sraMMKMHNO delo sprejmem. Naslov v SS* Celje	2*151-1
HONORARNO DELO popoldne — iščem. Obvladam, strojepis. Naslov v ogl. odd.	MUS-B
MOPED, skoraj nov, prodam za 115.000 din. Ogled pri Intiharju Andreju. Vozarski pot 4. 22078-4 ZLATO 2EPNO URO prodam — Naslov v ogl. odd.	22328-4
OSEBNI AVTO BALLILA FIAT, registriran, takoj vozen, prodam.
ga 'ul 36, Berič.	22584-4
KRMILNO PESO na 15 krajih prodam. Požar, Kamnogoriška 18.
22524-4
BLAGAJNO, registrirno, električno »National«, prodam. Berne-kerjeva 35.	22682-4
Dr. Gašperin Franc. Domžale. FIAT 600. vožen 6.000 tan, in DKW
Šolska ulica 25	22570-4
TOVORNI AVTO, odlično ohranjen, najboljše inozemske znamke. prodam. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Takoj«.	22567-4
TRICIKEL za osebe, katere se ne znajo voziti z dvokolesom (starejše osebe), prodam. Zupančič. Mariborska 20, Ljubljana. 22568-4
PRODAMO
OSEBNI 4-SEDEZNI AVTO BMW,
Cena po dogovoru.
Za ogled dogovor po telefonu 20-33.
Poslovna zveza za gozdno In lesno gospodarstvo, Maribor, TyrSeva 15, soba 38.
5881-R
F 8 prodam. Triglavska 9. Lj\ib-ljana	22681-4
FIAT TOPOLINO prodam. Staničeva 8. Ljubljana, od 17. do 18. ure.	22680-4
MOTOR »TOMOS-PUCH« 175 ccm, skoraj nov. ugodno proda Marn. Rožna dolina C. XV. št. 20. Interesenti naj se zglase od 14. ure dalje.	22678-4
RADIO »GRUNDIiG«. 7-cevni. na 3 zvočnike, prodam. Pržanjska št. 10 Opri cerkvi).	22677-4
PREPROGO, novo. uvoženo, velikost 2.25X1.50 m, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	22676-4
MOPED »SIMSON«, vožen 5.000 kilometrov, prodam za 100.000 dinarjev. Hegler Edi. Rudnik Kočevje.	22673-4
PLINSKI RESO na tri grelce prodam. Ogled: Gradišče 5. Drenovec. ^	226SS-4
TOPOLINO B tipe, dobro ohranjen, prodam. Poljanska c. 23, Liublj an a.	22665-4
RADIO »GKUNDIG« — 12-cevni, koncertni 3 D. UKW z avtomatom nov, in »Minerva«, 8,cevni, UKW. prodam. Ogled popoldn«. Naslov v ogl. odd.	23663-4
St. 229 — 28. SEPTEMBRA 1958	/	SLOVENSKI	POROCEVRLEG	/	str.	13
JJEBODELA-N ČEBELNJAK za 2'. panjev prodam Naslov v ogl.
Sad.	22662-4
SOD, 235 1, prodam. Stupnik, Levstikov trg 6.	22660-4
Zensko italijansko kolo,
novo, prodam. Prešernova 5-11., levo.	22658-4
AVTO OPEL KADET ugodno prodamo RUNO. trgovsko podjetje
V Tržiču.	R 2773-4
REGISTRIRNO ELEKTRIČNO bia-gajnc -National, novejšega tipa, prodam. Naslov v cgl. oddelku.	22650-4
UGODNO PRODAM KREDENCO in zložljivo železno posteljo. — Kabaj. Djakovičeva 31-111.. Ljubljana	22645-4
PLESKAN KAVC IN KREDENCO ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	22644-4
MOŠKO ITALIJANSKO KOLO,
malo rabljeno. prodam. Čehovin, Dolenjska 43.	22634-4
DELOVNO MIZO s primožem — dolgo 2.5 m. In razne dele za avto DKW prodam. P. E.. Komenske-
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, sode za mošt prodam. Sonc. Savlje, Ljubljana.	22629-4
HARMONIKA, klavirska. nova,
originalna »Kohner«, 72 basov, 7 registrov, naprodaj. Korinšek. Vrhovčeva l-II.	22628-4
ZR.EBICKO, 5 mesecev staro, prodam Iška vas 6, p. Ig pri Ljubljani.	22614-4
ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK prodam. Kra!'j. Samova 11 (Bežigrad).	22613-4
DOBRO OHRANJENO OTROŠKO POSTELJO brez vložka prodam. Janežič Slavko, Poljanski nasip št. 55 .	22685-4
»l-ALO RABLJENE VESPE, lam-brete izvaža »Lustra«. Trst. Via
Crispi 41 Pišite za cenilce. Pri-
ložite 100 din za odgovor. 22681-4
KO>IPLETXO kleparsko orodje
dobro ohranjeno po ugodni ceni
prodam. Krušeč Evgen. Mahov-ci 18. Apače.	K	2726-4
FIAT 1100 -4-sedežni prodam ali
zamenjam za motor novega' tipa. Serovnica 3o. C* i":i ovo pri Cerknici.	22227-4
TOVORNI AVTO »TAK«, pionir dobro ohranjen, nove gume, poceni prodam. Naslov SP Celje.
22149-4
DVA HRASTOVA VINSKA SOHA vsebine 683 1 in 506 1, dobro ohranjena prodam Informacije v podružnici SP Kranj. 22155-4 Štajerska preša, stiskalnica za sadje 5 m dolga, 3 m visoka,
2.5 široka v prav dobrem stanju. gumijasta nova cev za vinske črpalke 21.5 m. točilna miza za pivo in jedila, polkna za Tveekend nišo z umetnim železnim okovjem naproda. Ponudbe v ogl. odd. pod »Resni kupci«.
21582-4
2ENSKO KOLO, železno kopalno kad s oečico in razno pohištvo prodam Naslov v ogl. odd.
22110-4
NOVO KOŠKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Cooova li. Pošta 1. Kraliič Franc.	22353-4
BREJO SVINJO, ki bo v 14 dneh skotila ter prašiča jesenca za rejo prodam. Dobnikar Viktor. Podutik H.	22027-4
KMEČKO PEC lepo. še stoječo, poceni prodam, Podgoršek. Skrabčeva 6. Ljubljana. 22110-4 MOTOR BOT 500 TIP 1944 s prikolico. zaradi bolezni ugodno prodam. Turk. Kranj. Partizanska 13.	22223-4
ŽELEZNA ZLOŽLJIVA POSTELJA naprodaj. Šišenska 52. Jenko.	22144-4
IT.iLIJAKSKO ZENSKO KOLO prodam. Šmartno ob Savi 15. Ljubljana.	22X48-4
SEJALNI STROJ »Rotar Anton« pro-dam. Podsmreka 7.	22214-4
OTROŠKO POSTELJICO novo ugodno prodam. Kotnik, Pod-milščakova 29..	221G7-4
NOV ELEKTRIČNI GRAMOFON prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »15.000».	22166-4
N A J 3 O L J SE AT TJ	P ON UD NIK U
prodam prvovrstne smrekove deske 2 m* 25 mm in 1 = ms jesenovih plohov. 50 mm. Ogled v Korvtkovi ul. 32. Lj.	22165-4
DOBRO OHRANJEN OTROŠKI voziček -jrodam. Pugljeva 28 klet. Kodeljevo.	22160-4
D er, RO O Hi: A N.TEN emajliran štedilnik prodam. Ogled v »Ključavničarstvu« Kranj. Koroška 17.	22356-4
MOTOR »TRIUMFU« 250 ccm prodam. Podlinšek Franc. Celje. Trnovlje 185.	22153-4
MOPED Puch prodam. Savlje 57.
vhod na dvorišču.	22175-4
MOTOR 200 ccm »PUCH« zadnji teleskopi, prodam. Žagar. Celovška 162.	22172-4
NOVO MOŠKO in žensko itali-iansko kolo prodam. Ob Ljubljanici 30. poleg Kino »Triglav«, oritličie.	22195-4
MOTOR »SAKS« 9B ccm dobro ohranjen s števcem prodam za 60.TO0 din. Črnivec Franc, Mengeš. Veselovo nabrežje 1.
2219-1-4
NOV NAGROBNI SPOMENIK
moderne .izdelave (nustika), granit krršk- marmor prodam. Naslov v. ogl. odd.	22187-4
MOP-ERNO TRODELNO KREDENCO in usnjen moški plašč ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd.	22136-4
VOZIČEK dvokolesni, močan, za kovinaria. mlin za barve 5 kilogramski ter stro.ie in orodje za kleparsko delavnico prodam. Naslov v ogl. odd.	22183-4
POSTELJO (javor), knjižno omaro, mizo, radio Kapsch — prodam. Naslov v ogl. odd. 22182-4 KONCERTNI KLAVIR, dunajski, zelo dobro ohranjen. ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd.
22207-4
NEMŠKE OVČARJE, osem mesecev stare, z redovnikom, lepo razvite na izbiro, sposobne za vsako dresuro, prodam dobrim kupcem. Bizjak, Predjamska 4. LjubCjana.	22200-4
PISALNI STROJ Empire — Ca-naaa prodam. Informacije pn Pivk Antoniji, Mestni trg 5. Liubljana, vsak dan od 10.—15. ure	22039-4
ŠTEDILNIK, kredenco dobro ohranjeno in peč zidano dam. Smrekarjeva 33-1.	2206--4
LEPO, DOBRO OHRANJENO
stensko uro prodam. Naslov v ogl. odd.	22?77I’
ŠIVALNI STROJ krojaški »Pftat« Drodam. Naslov v ogl. odd. p	22109-4
TFIREDNO orostotonsko harmoniko prodam. Brečko Franc. Sokolska 96. Maribor-Studenci.
22107-4
ITALIJANSKO ZENSKO KOLO,
novo. prodam. Galusovo naoiež-je 1. čevljar.	22080-4
IZREDNO EGODNO prodamo DŽIP »GAZ« — ruski, tip 19o6, prevozen 15.000 km, odlično ohranjen, kot prenos anuitet na 8 let. »Fiat-Campanjola« 1So2. prevožen 100.000 km, z novimi gumami. odlično ohranjen za 300.000 dm. dal.ie traktor »Za-drugar«. uporaben za 800.000 din na 3-letno" odplačilo. Informaci-je dobite nri Agenciji. Maribor — Partizanska c. 24.	222<«-4
RABLJENA KOMPLETNA OKNA 140x100 cm poceni prodam. Na-slov v ogl. odrl.	22270-»
OSEBNI AVTO STEVER 200 Z rezervnimi deli in stavbno par-celo v neposredni bližini Slo-venjgra-dca prodam. Sekavčnik. Prevalje 57.	22269-4
HAMS P” O C'"N«-*r>	7r1r
lepj M 1	tl.-->■	;l,';	.
v ogl odH	22297--.
STOTOR JAP 2S0 ccm, štiritakten odlično ohranjen poceni progam. Črnuče Sl, pri Ljubljani. "	22292-3
AVTO OPPEL OLIMPIJA, na no-
vo lakiran, brezhiben, prodam, vzamem v račun novejši motor. Poizve se Mlin, Zagorje ob Savi.	22289-4
AVTO NSU Fiat 1100 prodam.
Naslov SP Celje.	22281-4
VISOKE RDEČE TULIPANE (rani) prodam. Avsec Marija. Kodrava 36.	22354-1
MOŠKO KOLO »ŠPORT« prodam za 20.000 din Gričar. Oražnova Št. 2, Vič.	22350-4
LONČENI PECI — malo rabljeni prodam Bernekerjeva 21, Zelena jama.	22342-4
»DEUTZ« MOTOR za žaganje drv In mlačev, najbolje ohranjen prodam. Naslov v ogl. odd.
22331-4
MOTOR 200 ccm »PUCH« prodam.
Cena nizka. Tržaška 81.	22330-4
DVOJE KOMPLETNIH OKEN —
110/180 in 60 '110 ugodno prodam. Cesta v Rožno dolino 28.
22329-4
»VESPO« 125 ccm z vetrobranom prodam, kupim olrpški voziček. Naslov v ogl. odd	22317-4
ROLLER — DKW — HOBY brez prestav nroclam. Ogled od 14 do 16. ure. Naslov v ogl. odd.
22316-4
SKORAJ NOV ŠTEDILNIK »GO- '
RAN« ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	22314-4
RABLJENI STAVBENI LES (plohi) prodam. Dr. Jamška ul. tret.-1a hiša. Stožice. Ljubljana.
22312-4
KOPALNO PEC s Dodstavkom in otroško trokolo ugodno prodam. Korošec. Stoženska 25, Ljubljana.	22310-4
PtiCH-ROLLER, skoraj nov. prodam Litiinka 17 a.	22308-4
TRGOVSKA PODJETJA! Za zimo
si lahko nabavite razne vrste
usn.ienih ženskih in moških ro-kavic po grosističnih cenah. Dobavljamo vsako količino »KVALITET? Beograd, Preradovlčeva št. 3.	R	2720-4
KONFEKCIJE krojači šivilje: va-
tirane kakor tudi lakirane pu-pe, upora {np za izložbe, dobite pri Roš Vinko. Velika Loka 13. Dolensko.	R	2730-4
KOLESA od 7.000 Lit, motoma kole‘T od 44.000 Lit, novi in stari motorji. Velika izbira pri MARCONI. Trst, Ulica. Pieta 3.
26840-4
MOTOR »USA« 250 ccm starejši tip. prodam za 45.000 din. Zaloška C. 23,	22262-4
NOVO MOŠKO nemško športno kolo prodam. Ciril Metodova 1-JV. — Liubljana.	22255-4
RADIO »GRUNDIG«, 6-cevni UKW. tipke, prodam. Naslov v Ogl. Odd.	22252-4
NOVO PLESKANO SPALNICO prodam. Gunclie 24 .	22243-4
STARO POHIŠTVO zelo poceni prodam. Gosposvetska 10. kro-iač.	22247-4
OSEBNI AVTO FIAT, malo rabljen. z radio aparatom prodam. Ogled pri poklicni gasilski četi, Krakov tre 2. Ljubljana. 22243-4 PRALNI STROJ in sesalec za prah. močnejši kovaški primož na stojalu in nekaj ročnega kleparskega orodla prodam. Naslov v ogl. odd.	22240-4
FIAT 1100 MODEL 1955 z belimi gumami prevožen 35.000 km prodam. Ponudbe pod »Model 1956* v ogl. odd.	22239-4
DVE PECI NA ŽAGANJE naprodaj. Cesta na Loko St. 2, Bergant.	22238-4
RAZNO POHIŠTVO prodam. Cena po želji kupca. Tabor 8-1-5.
22223-4
OSEBNI AVTO »Stayer 55« prodam. Vošnjakova 4. Platinovšek I, nadst.	22319-4
ČEBULICE TULIPANOV, lepe asparagu^e ugodno prodam. Ljubljana, Teslova 9, Mirje.
22451-4
NOVO MOŠKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Obirska 8. Šiška.	22449-4
»RADIO« Minerva 5-cevni Model 505/3 prodam. Zupan, Ljubljana, Resljeva 3-1.	22447-4
OSEBNI AVTO »Opel-Record«, tipa 1955-1956. prodam za 1,100.000 din. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd.	22444-4
3 MODERNE NOVE OMARE, češnjev furnir prodam. Kovič. Turnerjeva p. Nova stavba. Ogled od 16.—18. ure.	22440-4
AVTO »FIAT 1150« ugodno prodam. Ogled samo v nedeljo. Kettejeva 2-II, Ljubljana.
22436-4
BIDE Z ARMATURO, mešalno
baterijo s tušem za kopalnico in mešalno baterijo za lavabo. vse uvoženo ter peč »Zephir« prodam. Tomše, Vodovodna 36. ELEKTRIČNO ČRPALKO (avtomatsko) za hišni vodovod, kompletno. prodam. Šmartno ob Savi št. 53.	22434-4
LONČENE PECI. kurilne garniture, pečarsko žico. keramične plošče in novo okno 110x70 prodam. Naslov v ogl. odd. 22430-4 ZIDAN ŠTEDILNIK ugodno prodam. Vprašati med 15. in 17. uro Ilešič. Zarnikova 9-1, Ljubljana	22427-4
VALOVITO ALUM. PLOČEVINO cca. W0 m- prodam zelo ugodno. Naslov v od. odd.	22423-4
MOTOR D KAV 125 ccm tipa 1950, odličen prodam. Bizovik 138.
22422-4
BAKRENO KOPALNO PEC kompletno. dobro ohranjeno ugodno prodam. Naslov v ogl. °rid'1(._4
RABLJENE SODE 200 kg dobro ohranjene, primerne za namakanje sadja prodam. Na^ov^v
2ELEZNO MIZO za pletilni stroj in zaboj 80x80. okovan, prodam. Gregorinova 12.	.
ZENSKO liOLO, novo, italijansko, prodam. Luzar Juli, Cel°v ska 273. pri Rozmanu. »H VESPO 150 G. S. model
opremljeno in - kratek klavir, dobro ohranjen prodam. Drghn. Pugljeva 25, Kodeljevo, Ljub-
NSUnMOLXI 175 ccm, nov in Ja-
wa 250 ccm ugodno naprodaj. Ogled:	Gregorčičeva 3, (dvori-
MOFED »MOSQUITO« odlično ohranjen, poceni prodam Lavrič Crn-iče 80.	22408-4
KOLO ZENSKO in moško nem-K?ko prodam. Vodnikova JTn-L
7®?SKO ŠPORTNO italijansko kolo na prestave po zelo ceni prodam. Medvedova Il-IIL Voi vodic. Vx ata 12.
KL AVIR 2 dunajska mehanika, odlično ohranjen prodam Na
OSEBNI <AVTO^Lifer\vagen< ze-lo dobro ohranjen naprodaj po Ugodni ceni. Naslov v o g 1^0 d ^
p ncpoDixJE POZOR! Tekače po 25of 300 do 500 din m dobite v delavnici preprog Veselova 3-a (bivša Nunska), slednje zame-
PER.ZIANE.R (TA.CKE) — ugodno prodam. Ogled:	Jarc,	krojač.
Ljubljana. DolniCarjeva 4'2237()_4
TRIFAZNI ŠTEVEC 20 m tri žilnega kabla in še drugi elektro material prodam. Naslov v ogl. Odd.	-	22364-4
ni V AN-OTO M ANO, dobro ohranjeno, prodam.	Naslov	v	ogl
odd.	22363-4
MOŠKO KOLO in električno sušilnico za sadje in zelenjavo, prodam. Pirš. Zupančičeva 7,
22381-4
MOŠKI DVOJNI TEBKCKOT skoraj nov poceni prodam. Gornji trg 19, Florjančič.	22360-4
HARMONIKO KROM ATI CN O, pet
redno, 120 basov, poceni prodam. Vižmarje 206, Ilič. 22358-4 SALONITKE za streho in okna za shrambo prodam. Naslov v ogl. Odd.	22375-4
REALITETNA PISARNA Ljubljana Tavčarjeva 6, tel. 21-011 proda:	razne Mopede, motorje,
osebne. dostavne. poltovorne. tovorne avtomobile, avtobuse, prikolice, traktorje, kleparske stroje in orodie, čevljarske str.oje n^ električni pogon ter razne ostale obdelovalne stro.ie vse po ugodnih cenah. Podjetja in privatniki! Vsako premičnino boste najhitreje prodali ali kupili preko Realitetne pisarne v Ljubljani".	R	2752-4
OSEBNI AVTO VOLKS1VAGEN medvojne izdelave. BMW limuzina in Opel Kadet Karavan proda Re>litetna pisarna. Ljubljana, Tavčarjeva 6.	R	2753-4
SPECIALNI MEIRILEC ("kontrolni aparat) za popravila radio aparatov prodam. Jerin Rado. Vodovodna 1. Ljubljana. 22593-4 ENTEL KROJAŠKI »Singer« prodam Naslov v ogl. odd. 22591-4 ŠTIRI PLATIŠČA za gum1 voz (Felee) prodam. Kramar. Smar-1 e-S aiO.	22612-4
DELOVNO MIZO s predali iz orehovega lesa prodam. Marija Zupanc. Stari trg 15-1.	22555-4
MOTOR. 125 ccm. prodam za 30.000 d.n ali zamenjam za motorček s kolesom. Komenskega 16. podstrešje	.	22571-4
PET IN-JEKCIJ »Bayer« E 39« prodam. Naslov v ogl. odd. 22572-4 GUMI VOZ na peresih z montažno streho in zajpravljivček s polnimi gumami, malo rabljen, prodam. Karunova 5, Trnovo.
22561-4
LESENE TRAME — STROPNIKE,
5 m dolge in kuhinjsko omaro, prodam. Možek Franc. Vižmarje 215. poleg gostilne »Jelen«
22535-4
aUHE SMREKOVE DESKE 250	-
kupim. Mizarstvo, Vodnikova cesta 102.	22519-5
3 GR ZLATA ZA ZOBE kupim. Vidmar Katinka. Višnja gora.
R 2755-,i
KOTEL brzoparilmk od 100 do 150 litrov kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Kotel«.	22466-5
OSEBNI AVTO FIAT 600 ali Topo-lino C, kupim. Ponudbe pod »Pia-čaru takoj« v	odd.	22463-o
SUHE HRASTOVE DESKE od 30 do
debeline kupim. Pirc Franc —
ENODRUŽINSKO HlSO L vpluli, in sadovnjakom, takoj vseljivo.
20 min. od postaje Šentjur, prodam Naslov SP Celje. 22ull-7 ZAZIDLJIVO PARCELO na periferiji Ljubljane, kupim Ponudbe v ogl. odd. pod »Za enodružinsko hišo«.	2.-r,V
ENODRUŽINSKO NOVO HLSO, 5 sob. takoj vseljivo in 3.000 m' vrta, pripravno za 3 parcele al 2 Dloka v Ljubljani, prodam takoj. Polje. Zg Za(3obrova22|130.-
k-mečka dela kupim. Terčelj Jože. Savlje, pošta Ježica.	22393-5
KOLO z MOTORČKOM zamenjam
»Moped« Naslov v ogl. odd.	  .
za siviupc	o	2210._6	al.	dvoSOBNO	stanovanje
z gozdom, v okolici Ce.ja, pim. Ponudbe z opisom zemi.usc in poslopij:	Vrhovšek Ciril, p
Petrovče.	22152-7
PRISTOPIM V ZADRUGO za gradnjo stanovanjske hišice. Po-nud*be v ogl. odd pod »Zadruga«.	22198-7
PRISTOPIM TAKOJ v stanovanjsko zadrugo za zidavo vrstnih hiš za Bežigradom ali šiški Naslov V Ogl. Odd.	22022-7
AVTO »FIAT« 140A 1852 1. Z radio aparatom, dobro ohranjen, zamenjam za tovorni 1.5 tone. —
•sr -*5!nv	*■“?’	odrl
3
SUŠILNO OMARO za foto ali po-dobno kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod ^Sušilna omara«. 22222-5 RADIO inozemski, novejši. kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Večcevni«	22216-5
ROČNO STiSKALNICO, vreien-sko z večstopenjskim navojem do 6 ton, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ročna stis'kalnica«.
22159-5
OSEBNI AVTO, malolitražen lahko starejšega tipa, poceni kupim. Ponudibe z opisom in ceno v ogl. odd pod »Prilika — denar«.	22157-5
MLADO PSIČKO kupim. Krušnik.
Drenov grič 53.	22051-5
KOMPLETNO prevozno motorno žago za drva kupim. Naslov v ogl. odd	220S3-5
PLINSKI GENERATOR premera 150—ISO, z povprečno porabo premoga 6—8 ton, takoj kupimo.
Realitetna agencija, Maribor —
Partizanska c. 24 .	22278-5
AVTOMOBIL, uporaben, znamke »0pel-01ympia» ali »Opel-Kapi-tan«. tipa 1939 pa dalje, kupim.
Plačam v gotovini do 300.000	—
Šafarič Franjo, Novakova 4 —
Čakovec.	2227G-5
VESPO ALI LAMBRETTO, malo rabljeno, kupim. Logar Matija,
Gor. Logatec 14.	2226S-5
EKtSCENTRlCNO STISKALNICO 20—40 ton. dobro ohranjeno, kupim Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina«.	22299-5
PLETILNI STROJ št. 6. širina 60 do 70 cm kupim. Mihelčič, Zagreb. Socialističke revolucije 58.
22279-5 2'/«-SOBNO
KVALITETNA PISARNA v Ljubljani Tavčarjeva 6, telefon 2.1-0)111, proda naslednje nepremičnine:
461 Enodružinska hiša, nova. cela -vseljiva, vrta 800 m2. Zasavje Kresnice — 1,800.000 din.
462 Parcela zazidljiva 2087 m’ v
Bohinju bližina hotela Zlatorog.
skitpna cena 200.000 din.
408 Soba v središču Ljubljane s posebnim vhodom, visoko pritličje — 220.000 din.
018 Stanovanje, cela etaža, štirl-inpolsobno komfortno, v bližini hotela Union. Ljubljana, 1,GOO.000 ain.
441 Parcela, zazidljiva, z odločbo enodružinske hiše, izkop gotov, materijal na mestu 988 m2, po 920 din meter. Stožice-Ljubljana.
427 Njive med Šentvidom in Klečami. 10.000 m!, po 55 din meter, 3.500 m! gramoznice Šentvid Poljane, po 150 din meter, večinoma pesek.
423 Vila, dvodružinska, v Mariboru, vsa podkletena, triinpolsobno stanovanje komfortno takoj vseljivo. vrta 1500 m2 — 7,000.000 din.
270 Enodružinska hiša, 1 velika sorja takoj vseljiva v središču Ljubljane — 1.500.000 din ne‘to. 060 Parcela zazidljiva z odločbo enodružinske hiše 1067 m*. Medno Ljubljana, po 350 din meter 0 Enodružinska hiSa z vrtom in delavnico na dvorišču, enosobno stanovanje takoj vseljivo — Ježica. Ljubljana — 2.200.000 din.
0 Enodružinska hiša, novejša, čela .vseljiva, ori Viču, Ljubljana — 700.000 din.
049 Dvosobno stanovanje komfortno v Ljubljani z vrtom, 800.000 din.
272 Enosobno stanovanje v novejši hiši parketirano, soba, kuhinja. kopalnica, shramba, klet. drvarnica, vrt. 400.000 din na obroke, istotam dvosobno komfortno stanovanje. 800.000 din. Prodajalce in kunce ODOzarja-mo. da je naše podjetje registrirano za posredovanje pri nakupih in prodaji. V prodaji imamo še vile. hiše. stanovanja eno in večsobna, posestva, parcele. gostilniške hiše. pekarne v Sloveniji in ostaliih krajih.
R-2754-7
TRINADSTROPNO HlSO v Opatiji poleg morja, takoj vseljivo, nujno prodam. .Primerna za oddih Rupnik Edvard. Opatija. Pavlovac 9.	22683-7
VILA. vseljiva, odlično ohranjena, 6 sob, kopalnica, kuhinja, podkletena; z velikim sadnim in zelenjadnim vrtom ob Savi, 3 minute od Cateških Toplic, naprodaj. Naslov v ogl* oddelku.
22557-7
HlSO, vseljivo, v Polju, prodam.
Naslov v ogl. odd	22580-7
ENOSTANOVANJSKO VILO V Celju, takoj vseljivo, prodam. Ponudbe SP Celje pod »Sončno«.
22499-7
KOMFORTNO STA'
v Ljubljani kupim. Ponudbe v ogl odd. pod »Vseljivo«. 22132-7 DVOSOBNO, sončno stanovanje v Celju, prodam proti zamenjavi enoinpolsobnega stanovanja v Mariboru ali Ljubljani. Dopise SP Celje pod »Ugodno«. 22282-7 VEČSOBNO, lepo stanovanje, v sredini mesta Celja, prodam. — Ponudbe SP Celje pod »Vseljivo«.	22280-7
ZAZIDLJIVA PARCELA 800 m3
na severnem delu Ljubljane — natprodaj. Naslov v ogl. odd ali telefon 22-21«.	22315-7
ZAZIDLJIVA PARCELA na Ižanski cesti naprodaj. Naslov v Ogl. odd.	22335-7
HlSO ali STANOVANJE v Ljubljani kupim Plačam v gotovini Naslov v ogl. odd. .	22M3-7
OPATIJA — CENTER. Zaradi bolezni prodam takoj vseljivi del
vile z 9 sobami, ko-mfortom in pogledom na morje. Ugodno Ipodjetjeim za oddih. — Cena 5.500.000 din. Resnim interesentom pošiljam slike na vpogled Ustmeno ali pismeno na »Dom«, podjetje za kupoprodajo nepre-• mičn<n. Zagreb. Trg republike št. 15.	R-273G-7
GOSPODARSKO POSLOPJE z vrtom v Ljubljani ali okolici, kupim. Ponudbe z ooisom. krajem in ceno v ogl odd. pod »Okolica«.	22249-7
NOVEJŠO, vseljivo enonadstropno hišo v centru Soštan.ia, Drodam. Trepel Pavla. Šoštanj. Trs svobode 2.	21629-7
HlSO, dve sobi. kuhinja, njiva in vrt. prodam ali zamenjam v Ljubljani ali na Gorenjskem. Plahntnik Tončka. Zduša 3 ori
Kamniku.	22023-7
PARCELO, &00 m2 'zazidljivo, z? enostanovanisko ali dvostanovanjsko hišo ugodno prodam Gradbeni material v zemlji. Naslov v ogl. Odd.	22213-7
ZADRUŽNO HlSO kupim ali pristopim k gradnji dvojčkov. Ponudbe v ogl. odd pod »B'ižm=> mesta«.	2244S-7
TRISOBNO KOMFORTNO stanovanje s kabinetom v Ljubljani, kuoim. Pogoj: vseljivo v kratkem času. Ponudbe v ogl. odd pod »Center Ljubljane«. 22445-7 ENO ali DVOSOBNO stanovanje, vseljivo do konca leta. kjerkoli v Ljubljani, kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Takoj kuoim«.
22443-7
GARSONJERO ali enosobno ali dve sobi, vseljivo čimprej, v centru Ljubljane, kupim. Ponudbe v ogl- odd. pod »Plačam dobro«.	22442-7
VSELJIVO HlSO s štirimi stanovanji — tudi posamezna stanovanja, prodam Golobar Josipi-na, Šmartno pri Litiji. 22399-7 STANOVANJE, dvo do trisobno, vseljivo, kupim. Plačam takoj Naslov v ogl. odd.	223S8-7
Z.A
nflJEm
n jamo za vse vrste cunj ali_ cu-
nje kupimo.	22384-4
SOBNO KREDENCO, hrastovo črno prodam. Naslov v oRl-^^.
PRODAMO NASLEDNJA OSNOV-V'A SREDSTVA:	elektro-motor
7 5 KS s krožno žago »Oven« in 50 m električnega kabla, elek-tro motor »Zadružnik« 7,5 Ks, risalni stroj znamke »Portable« in 200 m' žične ograje. Prijave za nakup sprejemamo do 15. 10. 10=13 vsak dan. Prednost pri nakupu imajo državna podjetja, ustanave"ln zadruge. Po 15. 10.
1958 se navedena osnovna sredstva prodajo tudi privatnikom. Dr!'?vt. coreiema Kmetijska za-u-uga Sava pri Litiji. 22381-4 tricikel Drodam Podsmreka 37,
pošta Brezovica.	22378-4
PF.GISTRSKO BLAGAJNO »RIV.« dobro ohranieno prodam. Naslov v ogl. odd.	22374-4
OSEBNI AVTO, povojni tip, do 1:500 cm, kupim. Ponudbe v ogl odd. pod »Dober avto«. 2233Ž-5 BOLNIŠKO POSTELJO na kolesih kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	22321-5
TRAKTOR »DAJC DIZEL« ali »Staj er« z dvobrazdnim nosečim plugom, kupim Ponudbe na Se-kušek. Zagreto, Držičeva bTj.
R-2735-5
uta vodno Črpalko, uporabno ali pokvarjeno, kupim. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina«.	22244-5
MOTOR, novejši tip 200 do 250 ccm — boljše znamke, kupimo. Ponudbe na Kmetijska zadruga Novo mesto.	R-2747-5
OSEBNI AVTO 4-sedežni kupim. Plačam v gotovini do 300.000 din. Ostalo po dogovoru. Ponudbe s ceno in tipom pošljite na Mi-klenič, Zagreb, Amruševa 13.
R-274B-5
SODE DO 500 LITROV kurpim. Ponudbe na Urbas. Slovenska Bistrica. Kolodvorska 6. R 2728-5 ZIMO ALI STARO ŽIMNICO, čisto. kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »2ima<*.	22670-5
RABLJENO STRUŽNICO delovne širine 1SOO do 2500 mm kupim. — Ponudbe s ceno pošljite na: Tkalnica Dombrave pri Volčji Dragi.	R	2772-5
MOTOR ROLLER, nov ali malo rabljen. 170 do 250 ccm. kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plačam takoj«.	22631-5
WEEKEND HIŠICO kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Gozdiček«.	22G23-5
SMERNA KAZALA, 6-voltna. no-va ali rabljena, kupim. — Ambrož, Tržaška 15, tel. 20-579.
22657-5
GUMI VOZ do 1.500 kg nosilnosti, ki se na mestu obrne kupim. Ponudbe z opisom in ceno v ofrla-sni oddelek pod >16 eolski«. 22356-5 KRAVO, dobro mlekarico z mlekom ali visoko brejo, kupim. Ponudbe v ogl. oddelek po«l >Gara.ntirano dobra«.	22553-5
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, dober -kupim. Pismene po-nudbe z navedbo cene v o-gl. oddelek pod »Štedilnike.	22611-5
AVTO »VOLKSWAGEN«, »Fiat« 1100, m.vejšc tipe kupim. Ponudbe z navedbo cene prevoženih kilometrih in znamko pošljite v ogrlasni oddelek pod »Brezhiben«.	22600-3
OSEBNI AVTOMOBIL, dobro ohranjen, novejši tip z grelcem, kupim. Naslov v ogl. odd.	R	2763-5
ROLLEIFLEX avtomat Tessar kiy>im
Kosjančič. Krnica, Gorje, Bled.
22500-5
Q KUPIMO ALI PRE-4	VZAMEMO KOT PEE-
0	NOS OSNOVNIH f SREDSTEV
t OSEBNI AVTOMOBIL,
1 primeren za avtošolo
0 Ponudbe pošljite na \ AMD Brežice.
1	5885-R
NOVANJE prodam. Naslov v ogl. odd.	22482-7
VRTNO PARCELO kupim ali vzamem v najem (nestavbeno). Ponudbe pod »Vrtnar« v ogl. odd.
22521-7
ENODRUŽINSKO HlSO z vrtom, nedograjeno, ugodno prodam — takoj. HiSa je v okolici Kranja. Naslov v ogl. odd.	22506-7
VSELJIVO ENOSOBNO STANOVANJE v. Ljubljani ali bližnji okolici kupim. Plačam takoj. — Naslov v ogl. odd.	22505-7
PARCELA V POLJU, ležeča V centru kraja, &852 m2, dostopna s treh cest. predvidena za gradnjo večjih stanovanjskih enot in upravnih zgradb, naprodaj. Pojasnila daje dr. Grosman, Tavčarjeva 2.	22529-7
NA NAJLEPŠEM KRAJU centra Videm-Krško prodam visokopri-tlifino hišo, veliko delavnico, primemo za vsako obrt, nedograjeno, 8 arov zemlje. Zupančič. Videm-Krško 3	R	2756-7
V OKOLICI MEDVOD. St. Vid. Zgornja Šiška, kupim novejšo enodružinsko hišico z vrtom. Plačam v gotovini. Ponudbe na Lotrič Franc. Železniki 153.
22457-7
HlSO v viškem okolišu Ljubljane, vseljivo ali delno vseljivo, kupim. Razpolagam z 2.500.000 din Ponudbe pod »Takojšnje plačilo« v ogl. odd.	22464-7
VILO z udobnimi stanovanjskimi prostori, vseljivo do marca 1950. na Mirju, Vrtači, pod Rožnikom ali za Bežigradom do kavarne Bežigrad kupim za večjo vsoto. Ponudbe pod »Komfortna vila« v ogl. odd.	22M2-7
PODJETJA, USTANOVE, ZAVODI! Prodam obrtno poslovno hišo v Ljuibljani na prometni točki. Hiša obstoji iz lokalov, skladišč, obrtnih delavnic, dveh pisarniških prostorov in velikega 90 m* odprtega prostora ter dveh stanovanj. Vsi poslovni prostori takoj vseljivi. Ponudbe v ogl. odd pod »Primerna za vsakogar«.	22460-7
KUPIMO DVOSOBNO VSELJIVO STANOVANJE s kabinetom ali brez ter nedograjeno dvostanovanjsko hišo v mestu ali ožjem predmestju Ljubljane. Plačljivo takoi. Ponudbe pod »Solidno« v Ogl. odd.	R	2745-7
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Ljubljani prodam ali zamenjam za dvosobno stanovanje s kabinetom. Naslov v ogl odd.
21651-7
POSESTVO 10 ha ob avtobusni cesti, gozda 6 ha. drugo travniki, njive, hiša, gospodarsko poslopje. inventar, prodam. — Mrzel Ivanka-Selšek, p. Šmartno pri Litiji.	22228-7
VSELJIVO ENOSTANOVANJSKO
hišo, sadni in zelenjadnl vrt, blizu postaje Sevnica žaradi bolezni ugodno prodam. Poizvedbe:	Poljska pot Si Sevnica.
215S9-7
TRGOVSKO HlSO, vogal najstrož-jega centra mesta Bečej (Vojvodina) s stanovanjem naprodaj HiSa ni v stanovanjski skupnosti. Naprodaj) Je v celoti ali posamezni lokali, ki so vseljivi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sekelj Ladislav Bečej«. 22208-7 DVO DO TRISOBNO vseljivo stanovanje kupim Pomidfbe vo|fl-
oMi pod »Center«,	MIH
GARAŽO za avto DKW »Combi« vzamem v najem Ponudbe v ogl. odd. pod »Garaža — Combi«.
R 2744-8
GARAŽO vzamem v najem. Po-nudlbe pod »Caravan« v ogl. odd.
22452-8
VINSKA KLET z inventarjem v Logatcu se odda v najem Ponudbe v ogl. odd. pod »Velika klet«.	22257-8
V NAJEM oddam garažo takoj za oseOni avto. Smartinska 136.
22311-8
MANJŠI PROSTOR, sprejemnico, pisarno, nujno potrebujem. — Ponudbe v ogl odd. pod »Foto sprejemnica«.	,	223S7-8
PROSTOR za mimo obrt iščem. Ponudbe pod »Obrt« v ogl. odd.
22148-8
KJERKOLI potrebujem majhen lokal. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno — nagrada«.	22627-8
LOKAL ZA TRGOVINO v centru mesta, vseljiv, potrebujemo takoj. Možna je večja adaptacija. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd.	'22558-8
LOKAL V SREDINI MESTA vzamem v najem. Plačam dobro. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Mirna obrt«.	22603-8
GARAŽO iščemo za Combi avto-Višina vrat garaže 2.30 m. Kmečka knjiga, Ljubljana, Miklošičeva 4.	22491-8
KLAVIR, dobro ohranjen, vzamem v najem ali kupim. Rozman Franc, Moše, p. Smlednik.
22477-8
KIMUlUMil
SOBICO v Šiški dam dekletu, da bi dopoldne pazila 5-letnega fantka. Vdovč Minka, Pokopališka 5, Moste.	22245-9
ZA SOBO pomagam v prostem času pri gospodinjstvu; grem tudi za sostanovalko. Naslov v ogl. odd.	22241-9
ŠTUDENT VIŠJEGA LETNIKA išče sobo. Ima lastno posteljnino. Odlično plača. Ponudbe pod »Existenca« v ogl. odd. 22237-9 KUHINJO z majhnim kabinetom 2x4 m. blizu centra zamenjam za podobno ali večjo sobo. Selitev plačam. Ponudbe pod »Cimpreje« v ogl. odd.
21446-9
ŠTUDENT TEHNIKE išče sobo. plača dobro, ima lastno postel-nino. Lahko plača za nekaj mesecev vnaprej, Smajič. Rožna dolina cesta X-34, Ljubljana.
22061-9
MOŠKI SREDNJIH LET išče primemo opremljeno sobo, po možnosti s posebnim vhodom.
Ponudbe v ogl. odd. pod »Podnajemnik«.	22450-9
ŠTUDENTA, mlad zakonski par iščeta sobo. polopremlie.no ali prazno. Dobro plačata. Ponudbe pod »Študenti« v ogl. odd.
22438-9
GARSONJERO ali prazno sobo s souporabo kopalnice išče samec. Plača visoko najemnino, tudi za eno leto vnaprej. Lahko pomaga V obliki posojila pri končnem delu novogradnje. Ponudbe pod »Za dve leti« v ogl. odd.
22437-9
ZAMENJAM 31/2-sobno stanovanje v strogem centru za 21/2-sobno v centru. Ponudbe v ogl odd. pod »Oktober«.	22433-9
■'TIREN ŠTUDENT, novinec išče sobo. Plača dobro, vnaprej. Ponudbe pod »Mladen« v ogl. odd.
1MM-*
J,A Sl UD EM ta nujno Iščeta kakršno koli stanovanje. Plačata zelo dobro. Ponudbe pod -Samo eno leto« v ogl. odd. 22426-9 ŠTUDENT TEHNIKE išče stanovanje. Gre tudi za sostanoval-valca. Ponudbe pod »Zelo nujno« v ogl odd.	22425-9
UVOSOBNO STANOVANJE ali hišico v Sloveniji izven mesta na mirnem kraju iščem. Dozidam — olačam najemnino za 1 ali 2 leti vnaprej. Ponudbe z oznako prostornine v ogl odd pod »Slikar«.	22420-9
ŠTUDENT iSCE SOBO opremljeno ali prazno. Plača pol letno vnaprej. Ponudbe pod »Indeks«
V Ogl Odd	22405-9 LEPO HlSNlSKO STAN. v centru zamenjam za nehišniško v Šiški. Ogled popoldne. Naslov
V Ogl. Odd	22397-9 SPREJMEM NA STANOVANJE
absolventa za irištrukcije nižje-šolca Naslov v ogl odd.
22402-3
DVE RESNI ŠTUDENTKI — absolventki. brez obiskov, nuino potrebujeta sobo za eno leto Ponudbe v ogl. odd. pod »In-štrukcije 193 3 •<.	22380-9
LEPO SOBICO Center-Vič orosi veseli študent. Ponudbe pod »Crnački kralj« v ogl odrl
'	22376-9
SOSTANOVALKO, ki bi _ inštruirala angleščino nižješolko. sprejmem. Ponudbe pod »Skromna« v osi. odd.	22372-9
ŠTUDENT išče sobo. po možnost: v bližini centra. Plača dobro in vnaprej. Ponudbe ood »Resen« v ogl. odd	22359-9
MIRNO POŠTENO DEKLE išč" stanovanje za nomoč v gospodinjstvu. Naslov v osi odd.
22371-9
PA.JNO NAGRADO DAM za prazno sobo. Ponudbe pod »Oho!« v Ogl. Odd.	22377-9
ŠTUDENT PROSI ZA STANOVANJE pri solidni družini. Plača po dogovoru Brez obiskov. Ponudbe pod »TVIiren« v osi odd
21finfl-9
dva Študenta iščeta sobo Plačata zelo dobro. POnudbP pod »Podnaiemnik« v ogl odd
21652-9
PRAZNO SOBO potrebuiemo takoi Ponudbe v ogl. Odd. nod »Nagrada SP«.	58-9
SOBO ALI PRENOČIŠČE mnnn išče študent začetnik, proti dobremu plačilu. Ponudbe na Her-ceg. Zagreb. Rudež Anica 53.
22133-9
STANOVANJE IN HRANO nudim osebi, ki bi dopoldnp oa-zn=i otroka Borštnar. hilnii-a Sežana.	221K2-9
FF.rn^N ŠTUDENT išče majhno svetlo sobo. ponudbe v ogl odd nod »Center in mir«. 21939-s RFFA-LJURLJ ANA. Zameniam trisobno komfortno stannvmi' za dvo ali trisobno v Ljubljani Ponudbp nod »Trisobno Reka« v ogl. orld. .	22221-9
UPOKOJENKA potrebuje sobo Ostalo oo dogovoru Ponudbo pod »Zanesliiva« v osi o-id
22170-n
VELTKO NAGRADO nudim zn možnost vselitve v dvosobno stanovanie v mestu ali bližnii
okolici Ljubljane. Ponudbe v osi. odd. pod »Možnost«.
22199-9
TAKOJ KUPIMO vseljivo dvoin-polsobno ali trisobno komfortno stanovanje in vseljivo garsonjero Ljubljana strogi center ali neposredna bližina. Ponudbe
pod »Takoj vseljivo« v ogl. odd
221S9-9
DVA ŠTUDENTA iščeta sobo lahko olačata vnaprej. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pridni«. 22020-9 ŠTUDENT ISCE kabinet ali sobo. plača dobro. Ponudbe v ogl odd. pod »Dobro«.	22019-9
ABSOLVENT germanistike za stanovanje inštruira ali dobro plača. Ponudbe pod »Cimprej« v ogl. odd	22203-9
ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za podobno ali garsonjero. Pismene ponudbe pošljite prijateljici Anici Tomanič, Puharjeva 2. Ljubljana.
22201-9
DOBRO OHRANJENO SPALNICO
in kombinirano sobo ugodno prodam zaradi selitve. Naslov v ogl. odd.	22028-9
ZAKONSKI PAR brez otrok išče sobo. Da visoko nagrado. Ponudbe pod »1. oktober« v ogl. odd.	22026-9
STANOVANJE NUDIM, za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu Ostalo po dogovoru. Dragovan. Malgajeva 2-II Ljubljana (Sp nja Šiška)	22070-9
STANOVANJE NUDIM, za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Dragovan, Malgajeva 2-II. Ljubljana (Spodnja Šiška).	22070-9
STANOVANJE iščem, pomagam v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.	22049-9
MIZARSKI POMOČNIK išče prazno sobo ali delno opremljeno sobo. Nudi razna mizarska dela Ponudbe pod »Mizar« v ogl.
odd.	22H6-9
SOBO VELIKO v centru zamenjam za stanovanie. ponudbe pod »Dam nagrado« v ogl. odd
22104-9
KOMFORTNO trisobno stanovanje s centralno kurjavo v Mariboru zamenjam za komfortno trisobno v Ljubljani. Lipovec Jože, Maribor, Gosposvetska 37-I-d.	21308-9
OFICIR - avijatičar išče opremljeno sobo. Ponudbe v ogl. oud. pod »Slovenec«.	21990-9
RESEN ŠTUDENT išče sobo, plača dobro, lahko tudi vnaprej. Javite v ogl. odd. pod »Nagrada«.	22267-9
TRIJE RESNI ŠTUDENTI iščejo eno sobo, lahko tudi na periferiji. Ponudbe pod »Inštrukcije«
V Ogl. Odd.	22266-9
LOKAL vzamem ob glavni cesti v Šiški ali prometni cesti v Mostah. Za nagrado preskrbim enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Zaloška c.« v ogl.' odd.
22303-9
VELIKO SONČNO enosobno stanovanje v centru — komfortno za Bežigradom zamenjam za manjše v nadstropju. Ponudbe s točnim opisom pod »Visoka nagrada« v ogl. odd. 22302-9 TOVARIŠ RESNEGA ZNAČAJA išče eno opremljeno sobo v Liubljani ali okolici. Ponudbe pod »Visoka nagrada« v ogl Odd.	222S6-9
IŠČEM OPREMLJENO SOBO. plačam dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Soliden intelektualec«.	223o2-9
OPREMLJENO SOBO oddam študentki. Naslov v ogl. odd.
22351-9
KOMFORTNO DVOSOBNO stanovanje v šišenskih blokih zamenjam za večje, tudi dvosobno ali trisobno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Šišenski bloki«.
22338-9
dva študenta iščeta sobo. lahko tudi v okolici Ljubljane Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd.	22334-9
TAJNICA »TEDENSKE TRIBUNE« nujno potrebuje sobico. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro plača«.	22343-9
ZA SOBO pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«.	22333-9
ZA GARSONJERO v bližini centra odstopim lepo sobico v vil. z uporabo vseh pritiklin in eventualno kuhinje ter 200 m!
vrta, vse brezplačno In za neomejeno dobo. Dam tudi visok*-'
nagrado. Naslov v ogl odd
22326-9
SOBO iSCEM ali grem za sostanovalko. Plačam tudi vnaprej
Ponudbe pod »Zanesljiva« v ogl. Odd,	22325-8
JVOSOBNO STANOVANJE ▼
centru zamenjam za enako, za komfortno dam nagrado. Naslov v 6gl. Odd.	22324-9
SOBO oddam starejši osebi, šivilji po možnosti z lastnim šiv. strojem za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 2Z318-9 SOBICO iščem ali grem tudi za sostanovalko. Dam nagrado. Ponudbe pošliite v ogl. odd. Pod »Nagrajeno«.	22307-9
iSCEM PRAZNO eno ali dvosobno stanovanje. Dam nagrado ali posodim denar. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd.	22131-9
KAKRŠNOKOLI SOBICO ali kabinet išče skromen študent, lahko inštruira. Brez obiskov. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prijazen«.
22263-9
DOBRI šivilji oddam sobo. Po-
nudbe pod »Skupno delo« v ogl. Odd.	22256-9
SOLIDEN ŠTUDENT išče stanovanje Ponudbe pod »Cena _ ni važna« v ogl. odd.	22253-9
DVOSOBNO STANOVANJE bllZU
___-»imaniarinj-t 7.3 tri ali 2*/S—
centra zamenjamo za tri ali 2lU-sobno. Ogled popoldne. Sluga, Ul. na Grad 8.	22246-9
SOBO ODDAMO absolventu eko-nomiie. ki mu manjka samo zadnji diplomski izpit, za skupen študij Naslov v ogl. odd.
22640-9
.-V1IRNA USLUŽBENKA išče prazno ali opremljeno sobo v ccn-tru. Gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd.	22669-9
STANOVANJE, enosobno, v Ljubljani zamenjam za v Ljubljani ali okolici. Pismene ponudbe pod »Oktober« v ogl cdd^
ENOSOBNO STANOVANJE
Center vseljivo, dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd.
SOSTANOVALKO sprejmem začasno -d<3°bro situirano. Naslov
ENOSOBNO* STANOVANJE zame-niam za dvosobno vse v komuni Bežigrad. Zelo visoka denarna nagrada takoj. Porlt’^k,-pod »Gotovina tako.i« v
POTREBUJEM neopremljeno ali opremljeno sobo s posebnim vhodom. Plačam nagrado v denarju ali n a tu rali J ah m d mesečno najemnino vnaprei. Ponudbe pod »Center — visoka nagrada« v ogl. odd.	-	“
DVA ŠTUDENTA iščeta stanovanje. Plačata vnapre.i. Po^.b_g
pod »Zelo nujno*.	»
SOLIDEN IN MIREN STofiENT
išče sobo ali kabinet tako.i. Ponudbe v ogl odd pod *c™ai5“
ABSOLVENTKA germanistike — išče sobo. Pripravljena tudi inštruirati - vse predmete. Ponudbe pod »Germanistika« v ogl.
•tj	^
STAREJŠI ŠTUDENT nujno išče sobo v centru Ljubljane ali bližnji okolici Ponudbe pod:	»Do-
ber plačnik« v ogl. odd. -2o66 TRISOBNO STANOVANJE na Dolenjski cesti zamen:, am za dvosobno ali večje na Viču. Ponudbe v ogl- odd pod »Uqoa-no«.	225S---9
ŠTUDENTKA išče polopremljeno sobo. brez posteljnine. ±-lača po dogovoru. Javite pod »Arhitekt« v ogl. odd	22560-9
MIRNA ZAKONCA iščeta sobo za 2 leti Nudita visoko nagrado in lepo najemnino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brezdomca«. 22579-9 ZA VSELJIVO enosobno stanovanje ali garsonjero center, nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »Vseljiva garsonjera« v ogl. odd.	.^L"7
HRANO IN STANOVANJE v predmestju nudim za pomoč v gospodinjstvu- Naslov v Odd.	22a(i>-9
HRANO IN SOBICO oddam pridnemu in poštenemu dekletu._ ki bi mi pomagala v dopoldanskih urah pri gospodin.istvu; Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. SOBO, nedaleč od centra oddam v najem tako.i dvema študentoma. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl. odd.	22537-9
HRANO IN SOBICO nudim za popoldansko pomoč v gospodinjstvu. Vider. Titova 23 a čez dvorišče.	22oS6-9
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v centru Celja, za enosobno v Ljubljani. Ponudbe SP Celje pod »Zamenjava«.	2*403-9
DVA ŠTUDENTA, strojnika, iščeta sobo. Inštruirata matematiko. Ponudbe ood »Plačava vnaprej« v ogl. odd.	2249S-9
SOBO DOBI DEKLE za pomoč v gospodinjstvu v izmeni. Naslov v ogl. Odd.	22192-9
INŽENIR nujno išče mirno sobo zaradi nadaljnjega študija. Ponudbe v ogl. odd. pod »Skromen«.	—a 3
GREM ZA HIŠNICO, milim v zamenjavo 1-sobno stanovanie. Ponudbe pod	»Hišnica« v ogl.
odd.
22137-9
V ZGORNJI SlSKI oddam sobo solidni študentki. -Ponudbe po d »Slovenka« v ogl. odd. 2-->»u-3 DVA MIRNA ŠTUDENTA isceta sobo. Za protiuslugo nudita letovanje v Splitu. Ponudba pod »Morje« v ogl. odd.	22181-9
UPOKOJENKA gre za sostanovalko. Plača dobro ali za postrežbo. Ponudbe pod »Dobrosrčnost« v ogl. odd.	22418-9
ENOSOBNO KOMPLETNO stanovanje v vrtni vili Rožna dolina zamenjam za vsaj eno inpolsnn-no v Vrhovcih. Medvodah ali Domžalah. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd.	22475-9
GARSONJERO z Zalogu zamenjam za emako v Ljubljani ali večjo sobo s posebnim vhodom Naslov v Ogl. odd.	22520-9
KOMFORTNO ZELO LEPO enosobno	stanovanie	s	kabinetom
zamenjam takoj za garsonjero Ponudbe pod »Garsonjera — lesen« v	ogl. odd.	22518-9
DVA ŠTUDENTA, mirna, iščfta sobo.	plačata pol	leta	vnaprej
in dobro. Ponudbe pod »Verdi« v Ogl.	odd.	22nl7-9
PIANINO posodi študentka n'.' el -cine za skromno sobico, gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pol »Skromna« v ogl. odd. 22511-9 OPREMLJENO .SOBO dobi soliden gospod. Naslov v ogl. odd
22507-9
TRI ŠTUDENTKE iščejo opremljeno sobo. Plačajo dobro. Možna okolica mesta. Hotel »Soča». Ljubljana.	22533-9
ZAMENJAVA STANOVANJA l sobo in kuhinjo. Zagreb za Ljubljano, za isto tako. Vprašajte takoj v ulici Krakovski nasip 10-11. pri >'..abkar. 22531-9 DVA ŠTUDENTA TEHNIKE iščeta sobo (opremljeno ali neopremljeno). Plačata odlično, tudi za leto vnaprej. Ponudbe pod »Tehniki« v ogl. odd.
22526-9
KAMNIK — LJUBLJANA! Zamenjam dvosobno stanovanie v
Kamniku za enako ali večje v Ljubljani. Ponudbe v ogl odd.
pod »Kamnik«.	22163-9
DVOSOBNO sončno.' prostorno stanovanje zamenjam za enosobno
komfortno ali garsonjero. Jerala. Mestni trg 15-1.	22458-9
ENOSOBNO HrSNlSKO STANOVANJE zamenjam za dve ločeni sobi. Ponudbe pod »Suho« v ogl. odd.	22455-9
ŠTUDENT ISCE SOBO. Plaia do-
bro. gre tudi za sostanovalca.
lahko izven mesta. Ponudbe na
hotel »Soča« Ljubliana, Miloševič Sla vol j ub.	22470-9
'TUDENT	tpi?
‘stanovr.nje	c.vno
Ponudbe v osi odd. pod »Banja«.	22323-9
1‘RAZNO SOBO potrebujemo tako.i . Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada SP«.	58-9
stx.
SLOVENSKI POROČEVALEC
*2p SEP ! ti! !Br
VSELJIVO enosobno ali dvosobno manjše stanovanje kjerkoli v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Plačam takoj« v ogl. odd.
22233-9
SOBO išče diplomiran slavist. Ponudbe pod »Nujno« v ogl.
Odd.	22145-9
NAJDITELJA zlate zapestne verižice. izgubljene 23. sept. zvečer pied Evropo, prosim, da jo odda proti nagradi na naslov v ogl odd.	22168-10
PLAŠČEK otroški, siv, izgubljen ob progi v Rožno -dolino, vrnite proti nagradi v arhiv Slov. poročevalca, Tomšičeva 3.	22675*10
OD LJUBLJANE DO VRHNIKE je bila izgubljena rdeča gumi cev — 10 mm dimenzije 50xS, dne 26. IX. 1938 med 14. in 15. uro. Naprošamo poštenega najditelja, da jo vrne na naslov: Založna klet, Vinareke^ zadruge ^ ipava — Ljubljana-\ ič — Tržaška cesta 63, proti nagradi.
R 2770-10
AKTOVKO sera izubil 26. t. m. — Vsebina: Zapiski iz mehanike na ime Trontelj. Nenadomestljive zapiske proti nagradi vrnite na Habič Marko, Zibertova 25, Ljublja-
22643-10
IZGUBILA sc je psica, nemški kratkodlaki ptičar, grahasta z rjavo glavo. Kdor kaj ve naj javi proti nagradi na tel. 32-571 ali 20-664.
L>r Mane Valenunčič, Titova cesta 23V1-A.	,	22515-10
V NEDELJO 22. septembra sem izgubil moško uro »Omikron« od vrha šmarne gore do Tacna. I o-štenega najditelja prosim naj J« vrne proti nagradi v oglasn^odde-
V 1NEDELJO 28. avgusta sem izgubil od Ribnega do Kranja negativ osmih slik in nekaj fotografij. — Najditelja prosim, da sporoči svoj naslov ali pa najdeno posije podružnici SP Kranj.	. —la4',
MLAD PES BOKSAR se je izgubil, =iiši na ime »Bučko«, je rjav in ima belo liso pod vratom. Vrnili na Avguštin, Ljubljana, Šentvid — Poljane 39. tel. 27-60. grada.
Važno opozorilo sadjarjem!
Opozarjamo sadjarje, da se je	Vse navedene
pojavil tretji zarod mladih ličink pri kmetijskih zadrnj ameriškega kaparja, kar bo povzro- podjetju AGROTEHIN čilo pozne okužbe plodov jabolk in	Titova If — tel.	32-101.
hrušk. Zaradi tega opozarjamo sadjarje, da izvršijo še eno škropljenje proti ameriškemu kaparju, posebno pri poznih jabolčnih sortah, ki jih obiramo v oktobru mesecu.
Za'škropljenje pride v poštev !•/•
Plemenske svinje za Bosno
Kmetijska zadruga Šentvid
Poljanska dolina ob Kolpi
Ljubitelji avto-moto Športa iz Poljanske doline ob Kolpi so ustanovili avto-moto društvo, ki je takoj priredilo tečaj za NIKA, Ljubljana, voznike amaterje. Obiskuje ga . 30 tečajnikov. Ob pomoči gospodarskih organizacij so si že nabavili vozilo za praktično vožnjo
naročite
KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJA
Ljubljana
«; pri stični je pred dnevi proda-0.1* . PARATHION ali FOSFERNO. la v Bosno 106 plemen&kih svinj Ker sta Parathion in Fosfcmo	oplemenjene nemške bele pas-
pena, moramo z njimi	previdno
V Šentvidu in okolici že vrsto let uspešno . deluje vzrejni center za plemenske svinje. S svinjerejo se ukvarja 56 zadružnikov. Te vrste plemenskih svinj in merjascev so zelo iskane in iz Šentvida jih prodajo letno okoli 250 komadov v razne kraje naše države. (jr)
Velike Lašče
Na pobudo občinskega ljudskega odbora so se nedavno sestali člani kmetijskih zadrug iz Karlovice, Roba in Velikih Lašč ter se pogovorili o ustanovitvi vodne skupnosti za področje velikolaške občine Le-ta naj bi poskrbela za me-lioriranje nad 100 ha zamočvirjenih površin od Karlovice do Rašice in mimo Kneja proti Robu.
OBISK NA TRGU
4«/#. Prednost mu je v tem, da ni strupen in ne pušča sledov barve.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE va^
v dveh urah izdela Foto _?Aa? Miklošičeva 36.	15946-11
ZNAČAJNEGA življenjskega tovariša do 50 let želi spoznati
31-letna intelektualka. Ponudbe pod »Značaj« v ogl. odd. u
UPOKOJENEC, samski, s premoženjem želi poznanstva s tovarišico, samsko, od 40—Jo let, z testnim domom. Slika zaželena. Ponudbe SP Celje pod »Cvetoča lipa«.	,251;T0^1
SOLIDEN, neodvisen uslužbenec, z novim domom, želi spoznati ugledno, situirano dekle, sposobno gospodinjo z dežele, čedne zunanjosti, ki ima poklic, tečaj ali podobno do 34 let starosu. Resne ponudbe z naslovom v o*7!, odd. pod »Tajnost zajamco-na«.	22357-11
POVRATNIK iz Francije. 45-let-n> išče za ženitev tovarišico, skromno, dobrega značaja, po možnosti z lastnim stanovanjem Ponudbe pod »Lepa bodočnost« v ogl. odd.	22125-11
RAZOČARANO DEKLE z lastnim stanovanjem želi spoznati simpatičnega gospoda od 45—50 let za ženitev. Poniidbe SP Kranj pod »Jesen«.	22274-11
INOZEMSKI UPOKOJENEC išče žensk-o od 45—50 let. zdravo. Čedne zunanjosti, pridno gospodinjo, vdovo brez otrok, za skupno gospodinjstvo, poznejša ženitev. Po možnosti z dvosobnim stanovanjem. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa jesen«. 22293-11 PODPISANI IZJAVLJAM, da nisem plačnik za dolgove moje žene Simič Matilde, Goriška 2. Ljubljana, ker sva v sodnem postopku razveze. Isto velja tudi za vse moje sorodnike. Opozarjam vsakogar pred nakupom moje lastnine. Simič Milan. Pod-gora 20. Šentvid	22076-11
55- LETNI VDOVEC, brez otrok, želi poročiti 40 do 55 let staro, osamljeno tovarišico ali vdovo, po možnosti šiviljo s pokojnino. Ponudbe pod »Bom« v ogl. odd.
22130-11
POŠTEN SLOVENSKI FANT, živim v Zah Nemčiji, želim poznanstva s slovenskim dekletom, starost 18 do 25 let, dobra gospodinja in vesele narave. Slika zaželena. — Mereč Franci. Essen, Bergeborbeck — Willdstrasse 103-19 — Deutschland. R 2734-11 PREDLOG za izdelovanje dobro-idočega masovnega artikla dobro nagradim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Družabnik«. 22235-11 PREPROGE vseh vrst sprejemamo v popravilo in čiščenje. — Brezplačno pridemo k vam, da jih prevzamemo. Selman, Ljubljana, Poljanska c 13-IT. telef.
32-680.	19314-11
112 MILIJONOV DIN
bo izplačala Jugoslovanska loterija na srečke
jesenske
loterije
Imate že srečke? KMALTJ BO ŽREBANJE!
LASTNICA POL VILE išče inteligentno žensko z večjo gotovino za skupno sožitje za ureditev doma. Ponudbe pod »Skupni dom« v ogl. oddelek.	22666-11
POSODIM 5.000 kg CEMENTA do
spomladi. Naslov v oglasnem oddelku.	22659-11
MLAJŠA UPOKOJENKA z lastnim domom želi družbe značajnega — nevezanega, distingviranega jro-6poda. Diskretno. Dopise pod »Ca-melia« v ogl. odd.	22630-11
DRUŽBO ZA IZLETE, GLEDALIŠČE
išče 42-letna. tovarišica. Ponudbe pod >Družba< v oglasni oddelek.
22573-11
VDOVA po zdravniku išče primerno gospo, ki bi ji to jesen delala družbo v lastni vili oib morju. — Ponudbe pod »Prilika« v oglasni oddelek.	22o65-ll
NUJNO POTREBUJEM 80.000 din za dobo štirih mesecev. Dam nagrado 20.000 din. PLsm-ene ponudbe pod »Sigurna vrnitev« v oglasni oddelek.	22576-11
DVA KVALIFICIRANA želita spoznati sebi primerni dekleti. Zaželena slika. Starost od 19 do 25 let. Ponudbe pod »Ljubezen« in starost od 20 do 27 let pod »Srčnost« v ogl. oddelek.	22554-11
ODLIČEN1 STROJ za pobiranje zank prodam. Peterlin, Titov trg 24 — Kranj.	2250S-11
42-LETNA USLUŽBENKA želi spoznati neodvisnega, iskrenega prijatelj* do ŠO let. Ponudbe v ogl. odd-t>od »Obojestransko zaupanje«.
J	R	2761-11
DVE DEKLETI 30- in 25-letni, in-irsteligentni, želita spoznati prijatelja Zaželena slika. Ponudbe £»t2gya?nlci Slovenskega poroče-. m, Vovo mesto pod »Resna«. V	22000-1'!
ravnati ter škropiti vsaj dva tedna pred obiranjem plodov.
Istočasno opozarjamo sadjarje, da če sedaj prično s pripravami za ZIMSKO ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA: naročijo zimska škropiva, pripravijo in po potrebi popravijo sadne škropilnice ter organizirajo škropilne ekipe.
Za zimska škropljenja so letos na razpolago sledeči pripravki:
RUMESAN — Pinns — uporaba 1—2«/»,
KREOZAN — Zorka, šabac — uporaba 2*/»,
RUMESAN" OLJE - Pinns —
uporaba 2—3*/», ter DINOZAN — Zorka, Sabae — uporaba 1,5*/».
Vsi ti tzv »rumeni pripravki« s« V soboto Je Ml ljubljanski saj se skoraj	vsi oskrbujejo pri
orioravljajo’in uporabljajo razred-	mestni trg	nekoliko slabše zalo-	grosistu »Slovenija-sadje«. Zelo
čeni / vodo	po navodilih proizvajal-	žen kot v	sredo. To velja pred-	malo ie bilo fig in sliv, čeprav
rev Ker s<> drupeni. je treba z nji-	zaradi	majhne udeležbe Je pp njih še vedno veliko po-
„ rev; ,1 „ o ravnati*	n osebno ob	kmetijskih zadrug, medtem ko se	vpraševanje.
"kropljenju pazimo, da	ne vdihava-	Je zasebnih prodajalcev kar trlo.	Zasebniki	so	prodajali	Jabolka
mo sfrnnene	škropilne meele.	Cene sadja	in zelenjave so ostale	po 10—30 dinarjev, kmetijske žarno strupene	skropune mene.	nespremenjene, če ne upošteva-	druge po 20—28 dinarjev, detajli-
Za vrtičkarje priporočamo za zim-	podražitve	Jajc in paprike, stična trgovska podjetja pa po 12
sko škropljenje sadnega drevja prt- prl	trgovskih podjetij do 25 dinarjev za kilogram. Hru-
pravek P.ČRAPIN, kise n porablja	vrt«, »Povrtnina« ln »Mare-	ške so bile	pri	zasebnikih	po 20—
Uca« oo bile cene približno enake,	55 dinarjev	(zaradi velikih razlik
_	v kakovosti),	pri kmetijskih za-
drugah po 20—50 dinarjev, pri de-dajlistih po 36, .50 in 60 dinarjev za kilogram. Grozdje dobre kakovosti so prodajali na vsem trgu po ustaljeni ceni 100 . dinarjev, nekateri prodajalci detajlističnih trgovskih podjetij so prodajali tudi grozdje nekoliko slabše kakovosti po 64	in 70 dinarjev. Breskev v soboto	ni bilo veliko, stale
so 60 dinarjev v prodajalnah družbenega sektorja in 45—60 dinarjev pri zasebnikih. Fige so prodajali le zasebniki, in sicer po 50 dinarjev.
Paradižnik so prodajali detajli-sti po 30—35 dinarjev, iste cene so postavili tudi zasebniki. Detaj-listi so prodajali papriko po 36. 50 In 60 dinarjev, zadnjo ceno je imela tudi paprika makedonskih prodajalcev. Krompir je stal pri detajlistih 12 dinarjev, pri zadrugah 9,5—10 dinarjev, pri zasebnikih pa celo 14 dinarjev. Najnižjo ceno (9,5 dinarjev) je postavila kmetijska zadruga Dolsko. Ostale cene: solata 50 dinarjev pri detajlistih in 40—60 dinarjev pri zasebnikih; cvetača 50—60 dinarjev, kislo zelje 60 dinarjev, kisla repa 50 dinarjev kilogram. Liter kostanja je stal 60 dinarjev, kilogram pa 80 dinarjev.
Jajca so prodajali zasebniki po 20—24 dinarjev, prodajalci družbenega sektorja pa 18—20 dinarjev.
Cene mlečnih izdelkov so bile v soboto iste kot v sredo: maslo 520—640 dinarjev, skuta 80—160 dinarjev, smetana 250—300 dinarjev. Razlike v cenah mlečnih izdelkov so posledica razlik v kakovosti.
Ribarnica je prodajala sledeče Ribe: girice (120 dinarjev), tun (326 dinarjev), raža (160 dinarjev), moli (120 dinarjev), sipice (300 dinarjev), žabe (200 dinarjev), škarpu-nada, (80 dinarjev), ščuke (180 dinarjev), živi klini (150 dinarjev).
S. I.
, ■■	,	'■	SKi™
CD ■ CD H C=> m C=5 ■ CD ■ <= ■ O ■ O ■ CD ■ C3 ■ O ■ CD ■ O ■ CD£
Komisija za sklepanje in odpovedi delovnega Q
razmerja pri podjetju
Import »CHEM0« Export, Ljubljana, Maistrova 10,
razpisuje delovno mesto STROJEPISKE - ADMINISTRATORKE v prodajnem
oddelku. - Pismene ponudbe pošljite do I- okt. na tajništvo podjetja. - Plača po tamfnem^ pravilniku ali po dogovoru.
0
■
o
D
o
a
o
o
■
o
■
o
Hotel »Metropol« je zlasti v poletnih mesecih stalno zaseden. Novo mesto — kot središče Dolenjske — ima vedno polno gostov. Eni prihajajo po f opravkih, drugi se ustavljajo mimogrede in neredki so tudi domači in tuji turisti. Zadnji se tu prav radi ustavljajo, ker je Krka polna rib. Hotel ima za sedanje potrebe premalo prostora. Zlasti letošnja ugodna turistična sezona je do kraja napolnila hotelske prostore. Zaenkrat pa Imajo s pomožnimi ležišči vred samo
36 postelj. — (Foto: Selhaus)
Obratni delavski sveti v trboveljskem rudniku
n
5942-R
n
ioiOlOlOlOlOlOlOiOlOlOiOlOiO
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja
»T0S«, Ljubljana, Metelkova 15,
razpisuje sledeča delovna mesta:
1. RACUNARKE za Izračunavanje optičnih sistemov
s srednjo šolsko izobrazbo,
2. KURIRJA za vsa kurirska dela,
3. KONSTRUKTORJA — strojni tehnik za mehansko
konstrukcijo.
Ponudbe sprejemamo do vključno 10. okt l»s».
5936-R
»GRADIS« Obrat gradbenih polizdelkov
Ljubljana, Industrijska c., teL 31-445
obvešča vse interesente, da smo ZNIŽALI s 25. septembrom 1958 cene betonskih cevi na 0 10 — 1 kom. 184 din	0	15 — 1 kom. 250 din
0 20 — 1 kom. 340 din	0	30 — 1 kom. 620 din
0 40 — 1 kom. 920 din.
Sporočamo tudi, da imamo dnevno na zalogi večje količine pranega gramoza frakcij:	0—4, 0—8, 8—15,
15—30, 30—60, 0—15, 0—30, 0—60.	5931-R
V trboveljskem	rudniku	že
dalj časa čutijo potrebo po ustanovitvi obratnih, delavskih svetov, ki bi omogočili še večji vpliv delovnega	kolektiva	na
upravljanje 'podjetja. Pri delavskem svetu obstaja posebna komisija, ki skuša zbrati izkušnje iz življenja obratnih delavskih svetov v drugiih	rudnikih,	na
primer v Kreki,	Kostolcu	im
Boru, in sestaviti — seve izhajajoč iz posebnih pogojev trboveljskega rudnika — osnutek pravic im dolžnosti obratnih delavskih svetov. Njena naloga kajpak nd lahka, ker so predpisi o obratnih delavskih svetih zelo skopi, izkušnje drugih rudnikov, kjer že imajo obratne delavske svete, pa tudi ne preveč bogate. Vseeno pa to ne more zaustaviti prizadevanj a vseh činiteljev v trboveljskem rudniku, da bi čimpreje ustanovili obratne delavske svete.
Komisija se je sestala dvakrat, obiskala pa je tudi rudnika Bor in Kreko, da bi se tamkaj se-
VPRASANJAAh/OD o O V O J}L
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju
»INDUSTRIJSKI BIRO« Ljubljana
sprejme
TEHNIKA - PROJEKTANTA s prakso v Instalaciji cevovodov v industrijskih objektih,
NEKAJ TEHNIKOV strojne stroke,
STENODAKTILOGRAFINJO z znanjem srbohrvaščine,
GRADBENEGA TEHNIKA - KALKULANTA z nekaj prakse na gradbišču.
Plača po tarifnem pravilniku.
Ponudbe stavite pismeno ali pa se zglasite osebno pri podjetju »INDUSTRIJSKI BIRO« Ljubljana, Parmova 33.	5937-R
»KAROSERIJA« Ljubljana,
tovarna jeklenih avtobusnih karoserij. Kamniška ulica 25
razpisuje naslednja delovna mesta:
FINANČNEGA KNJIGOVODJE. Pogoj: srednja strokovna izobrazba in praksa
ADMINISTRATORKE za delo v obratni pisarni. — Pogoj: nižja strok, izobrazba in event. praksa
VEG KVALIFICIRANIH AVTOKLEPARJEV, KLJUČAVNIČARJEV IN KOVAČEV ter
VEG NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za delo v skladišču in obratu.
Ponudbe dostavite na gornji naslov. - Plača po
tarifnem pravilniku. Nastop po dogovoru. 5945-R
K. J. Lj.
Vprašanje: V sporazumni * sosedom
sta postavila vrtno ograjo nekako na meji med Vajinima zemljiščema; ald Vam sosed lahko prepove, da stopite na njegov svet zato, da boste ograjo z druge strani prepleskali, oziroma izvršili potrebna popravila na njej, ki jih z Vaše strani ne morete izvršiti?
Odgovor:	Sosed	Vam	mora	dopu-
stiti, da stopite na njegov svet, _ da ograjo z njegove strani popravite, prepleskate ald pod. Gre pri tem za takozvano legalno servituto, ki jo morajo sosedje drug drugemu dovoljevati. Pač pa ste dolžni, da povrnete sosedu vso škodo, ki mu je nastala pri tem, ko bost© na njegovem svetu popravilo izvršili.
U. S. M.
"Vprašanje:	Aid	se lahko upnik,
kateremu ste na, podlagi sodbe dolžni iz naslova posojila plačati določen znesek, na podlagi izvršbe poplača iz invalidnine, ki jo prejemate
Odgovor: Po 2. odst. 10._ čl. za k on a o socialnem zavarovanju iz lota 1950 na dajatve, ki izvirajo iiz socialnega zavarovanja, razen na pokojnino, ni
mogoče seči z izvršbo, razen za preživnino, ki je bila sodno določena. Iz tega predpisa torej sledi, da v Vašem primeru upnik za terjatev iz naslova posojila ne more poseči z izvršbo na invalidnino iz socialnega zavarovanja.
H. J. M.
Vprašanje: Sodišče Vam je obsodilo zaradi hude telesne poškodbe Poškodovanec Vam sedaj grozi, da Vas bo tožil za odškodnino, slišali pa ste, da Vas - at: ko
toži tudi zavod za socialno zavarovanje. Ali je to točno?
Odgovor: Po 92. čl. Zakona o
zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev ima v primeru, če je bila poškodba zavarovanca povzročena s kaznivim dejanjem, zavod za socialno zavarovanje, ki je bil zavezan za dajatve v takem primeru, pravico zahtevati odškodnino od tistega, ki je bil s pravnomočno sodbo sodišča spoznan za krivega za zadevno kaznivo dejanje. To odškodnino lahko zavod uveljavi že
v kazenskem postopku, ali pa s tožbo v pravdnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bila ugotovljena kazenska odgovornost tistega, ki je dolžan povrniti škodo.
M. Z. Zb.
Vprašanje: Gani vam je umrla mati in Vam je zapustila polovico kmetijskega posestva, od katerega Vam je predpisana tolikšna dohodnina od kmetijstva, da odpade na posameznega družinskega člana letno 172 din. Do kolikšnega otroškega dodatka ste upravičeni in od kdaj Vam pripada znižani dodatek?
Odgovor:	Ker znaša v Vašem
primeru davčni cenzus temeljne dohodnine od kmetijstva nad 150.— din letno na družinskega člana, ste po 34 in 35. členu uredbe o otroškem dodatku upravičeni le do 25 */o celega dodatka, določenega po številu otrok. t. J. za dva otroka le do dodatka v mesečnem znesku 1.495 din. Ta znižani dodatek pa Vam pripada že od prvega dne prihodnjega meseca po materini smrti. Po 135. členu zakona o dedovanju preide nem-
njegove smrti. V soglasju s tem predpisom pa določa 38. čl. uredbe o otroškem dodatku, da se pri u g otavlj an j u celotnih dohodkov družine upravičenca otroškega dodatka upošteva tudi del davčnega cenzusa temeljne dohodnine od kmetijstva, ki odpade na sosedni del neobravnavane zapuščinske mase, ki pripade po dednem pravu upravičencu, in sicer ne glede na to, ali upravičenec živi na tem* kmetijskem posestvu ali ne tn ne glede na to ali Izkorišča so dedni del ter del dohodkov od soded-nega dela drugega premoženja ali ne
F. Mr
Vprašanje: Stari ste 21 let in ste bili do sedaj 3 leta v delovnem razmerju ter ste iz tega naslova prejemali dodatek za svojega otroka. Sedaj nameravate nadaljevati s študijem na univerzi in Vas zanima, ali bo Vaš oče. ki je uživalec osebne pokojnine, upravičen, da za Vas prejema otroški dodatek in ali bo lahko prejemala otroški dodatek za Vašega otroka Vaša mati, ki je tudi osebna upokojenka in ki bo otroka vzdrževala?
Odgovor: Čeprav ste bili 3 leta v delovnem razmerju in ste iz tega naslova prejemali dodatek za svojega otroka, bo oče, ki je uživalec osebne pokojnine, upravičen za Vas prejemati otroški dodatek po predpisih 19. člena uredbe o otroškem dodatku, vendar pa le pod pogojem, da Vas bo v tem času dejansko preživljal Po
19. čl navedene uredbe pripada nrmreč za otroke, ki se šolajo na fakultetah, ali višjih šolan oz. akademijah dodatek do konca predpisanega rednega Šolanja, toda najdalj toliko časa po preteku koledarsketga leta, v katerem ne dopolnil otrok 19 let starosti, kolikor ga je s statutom posameznih fakultet ali višjih šol oz. akademij določeno za redno šolanje. — Za Vašega otroka pa Vaša mati. tudi če bo svojega vnuka dejansko sama preživljala, ne bo upravičena do otroškega dodatka. V primeru, če ima namreč otrok starše, pripada za vnuka otroški dodatek po izrečnem predpisu 2. cdst. 14. čl uredbe o otroškem dodatku le tedaj, če so otrokovi starši popolnoma in trajno nezmožni za pridobivanje, ali če prestajajo kazen, ali jim je vzeta roditeljska pravica, ali pa so zapustili državo oz. je njihovo prebivališče neznano.
W. O.
Vprašanje:	Ker	ste	popolnoma
nezmožni za pridobivanje, prejemate po svojem v vojni padlem očetu družinsko invalidnino. Ali je res, da bi to pravico izgubili, če se poročite?
Odgovor: F»o izrečnem predpisu 54. čl. zakona o vojaških vojnih invalidih izgubijo pravico do družinske invalidnine in druge invalidske pravice tako vdova, kakor
tudi otroci, če sklenejo zakonsko
zvezo.
KUPON
ZA PKAVNO POSVETOVALNICO SP - »ODGOVORI HA vnuAMii«
zmamila z dobrimi in slabimi; stranmi obratnih delavskih svetov. Sestavila je tudi že osnutek pravic in dolžnosti obratnih sveitov, ki ga bo predložila v razpravo delavskemu svetu, na njegovem ponedeljkovem zasediainju. Pričakovati je, da bo delavski sveit sprejel priporočila komisije in razpisal volitve v obratne delavske svete.
Po predlogu komisije naj di ustanovili obratne delavske svete najprej v obratih Trbovlje, Hrastnik, Dobrna — Neža, Separacija in SRD, pozmeje pa tudi drugje. Obratni sveti naj bi šteli najmanj 15 članov, sicer pa glede na število zaposlenih lahko tudi več, kakor bo pač določil ključ. Tehnični sekretar obratnega delavskega sveta po predlogu komisije ne bi bil izvoljen, pač pa bi določili z® tehnične posle enega izmed nameščencev obrata. Obratni del. svet bo izvolil iz svoje srede tudi predsedništvo, ki bi pripravljalo gradivo za seje sveta in izvršševalo njegove sklepe. Obraitovodja bi biil po svoji funkciji član predsedništva, ne bi pa mogel kandidirati v obratni delavski svet.
Obratni delavski svet bi imel. kakor je predlagala komisija, pravico razpravljati in odločali o raznih proizvodnih in drugih vprašanjih v duhu splošne politike podjetja in v okviru, ki ga bo določil centralni delavski svet. Tako bi na primer razpravljal . in sklepal o obratnem proizvodnem planu, o higien-sko-tehnični zaščiti dela, o varstvu in pravilnem uporabljanju osnovnih sredstev, o izboljšanju
delovne discipline in podobno. Centralnemu delavskemu svetu bi dajal predloge glede uporabe investicijskih sredstev, dalje pobude za tarifno politiko, vzgojo kadrov, ziaposlevanje nove delovne sile ali ukinitev delovnih mest itd. Obratni delavski svet v Hrastniku bi razpolagal tudi s sredstvi za stanovanjsko gradnjo in družbeni standard, ki jih centralni delavski svet izloči za brastniško občino.
Pri obratnem delavskem svetu bi obstojale tudi nekatere komisije. kot na primer komisja za HTZ, stanovanjska komisl-jia (Hrastnik!), disciplinska komisija in morda še kakšna. Sicer pa je vse to samo še zamisel v osnutku, o kateri bodo morali podrobno razpravljati ne samo centralni delavski svet, ampak tudi politične organizacije in na koncu koncev vsi člani delovnega kolektiva. —nc
Prireditvi ob tednu gluhih
V okviru Tedna gluhih je bila te dni odprta v prostorih bivše kavarne »-Tabor" v Ljubljani zanimiva razstava ročnih del gluhih, ki lepo prikazuje prizadevanja teh ljudi z izredno življenjsko voljo. — Za razstavo je dokaj veliko zanimanje. — Kulturno prosvetno društvo »-Vita Zupančič" pa je priredilo v kinodvorani -Litostroja" večer folklore, baleta, ritmike in recitacij ob spremljavi tamburaškega kvinteta akademske folklorne skupine -France Marolt". Številni poslušalci so bili s prireditvijo dokaj zadovoljni.	L	V.
Uspehi veterinarske službe v Pomurju
Veterinarska služba v Pomurju se letos ukvarja s številnimi problemi, ki so izrednega pomena za nadaljnji razvoj živinoreje na tem področju. V okraju imajo osemnajst veterinarjev, sedem veterinarskih pomočnikov in veterinarskega bolničarja, ki imajo vsi polne roke dela. Razen občine Grad ima vsaka občina svojega veterinarskega inšpektorja, medtem ko veterinarsko službo v občini
Grad opravlja cankovski občinski veterinar Potrebovali bi še enega veterinarja za Lendavo in veterinarja za občino Grad.
Vsi veterinarski pomočniki in bolničar so zaposleni kot osemenjevalci. Socializacija veterinarske službe še ni urejena, ker ni ustreznega republiškega zakona. Delno je to urejeno v občinah Lendava, Beltinci in Petrovci preko kmetijskih zadrug. Vse občine bi morale postaviti veterinarske postaje iz katerih bi se odvijala vsa dejavnost veterinarske službe.
V Murski Soboti deluje Veterinarski zavod, ki je odigral pomembno vlogo pri umetnem osemenjevanju. Tako so v Pomurju lahko zatrli spolne okužbe, znižali jalovost na minimum in izboljšali pasme, me-
snost in mlečnost goveje živine. Leta 1952 so osemenili 653 krav, medtem ko so lani osemenili kar 20.000 glav živine. Tudi letos bodo v prvem polletju osemenili deset tisoč glav živine. Veterinarskemu zavodu je priključena tudi veterinarska ambulanta, ki ima težave zaradi neprimernih prostorov in pomanjkanja instrumentari-ja. Po preselitvi osemenjeval-
stavbo bo ambulanta dobila svoje prostore.
Veterinarska služba v Pomurju je zatrla klasične nalezljive bolezni razen tuberkuloze. Preglavice še vedno povzroča nalezljiva malokrvnost konj, ki se pojavlja v okolišu Videm ob Ščavnici. Pomurje je že od nekdaj najbolj okužen predel Slovenije s tuberkulozo goveja živine. Kljub temu so odstotek
s TBC okužene goveje živin« znižali od prejšnjih 6,6 na 3 odst. Tuberkuloza goveje živine je najbolj razširjena ▼ občini Beltinci, v Bakovcih, Krogu in Satahovcih ter v nekaterih predelih občine Lendava Zatiranje goveje tuberkuloze se počasi odvija, ker ni denarnih sredstev za odškodnino za v klavnico odprodano tuberkulozno živino ali pa so ta tudi metljavost goved. Preprečevanja okužbe goved z asanacijo okuženih, okolišev še niso začeli, ker ne dobijo strokovnjaka za preiskavo terena.
Promet v klavnicah ter ▼ Tovarni mesnih izdelkov j« precejšen. Po Izkoreninjenja nalezljive ohromelosti svinj in svinjske kuge je začela Tovarna mesnih izdelkov izvažati svinsko meso v obliki baconov v Anglijo kot drugo podjetje v državi. Doslej so izvozili pet vagonov v teži 40.600 kg, ki so jih v Angliji v redu prevzeli. Prav tako je tovarna izvozila večje količine svežega mesa ▼ Italijo, en vagon v Franclja, dva vagona pa v Češkoslovaško. V letošnjem prvem pcO-letju so izvozili iz Pomurja nad dva milijona jajc, najsnč v Italijo.
St. 229 — 28. SEPTEMBRA 195« / SLOVENSKI POBOCEVALEC / st 15
Hj Komisija sa nastavitve in odpovedi P v TRIGLAVSKI TISKARNI v Ljubljani gg razpisuje mesto 1 oddelkGvodje strojnice Kg Nadalje sprejme še g dva tiskarska strojnika in kurirju Plača po dogovoru, lij Ponudbe pošljite čimprej na gornji naslov. H 5928-R	j ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO 1 ♦ | | proda: | | OSEBNI AVTO mamke »0pel-01ympia«. Avto je dobro | | ohranjen. 1 j REFLEKTOR ZA ZOBNO AMBULANTO. j j ... Ogled je možen vsak dan v tukajšnji ustanovi. j j 58Š2-R j
	
♦
SPREJMEMO:
KOMERCISLISTR za izvozne bi uvozne posle
Pogoji: fakultetna izobrazba in 2 leti prakse v zunanjetrgovinski dejavnosti in znanje vsaj enega tujega jezika ali srednješolska izobrazba z več leti prakse v zunanjetrgovinski dejavnosti in znanjem vsaj enega tujega jezika;
BEFEREHT1 za zunanjetrgovinski oddelek
Pogoj: srednja ekonomska ali njej. sorodna šola, znanje enega tujega jezika (nemščina, angleščina) ter znanje strojepisja;
ŠEFU konstrukcijskega oddelka
Pogoj: inženir, arhitekt;
MEZDNO KNJISOVODKINJO
Pogoj: vsaj nižja srednješolska izobrazba in nekaj prakse v mezdnem knjigovodstvu;
TAJNICO
Pogoji: srednješolska izobrazba ter znanje stenografije
in strojepisja.
Plača po dogovoru. — Ponudbe pošljite upravi podjetja »MELODIJA««, tovarna glasbenih Instrumentov, Mengeš.«	5925-R
Iščemo kmetiiskega tehnika
I	Z »OVRSENO srednješolsko izobrazbo in
i: |	NEKAJ LET PRAKSE, PO MOŽNOSTI V USNJAR-
SKI STROKI«
Ponudbe ptfšljdte na
»PLANIKA« industrija obutve. Kron)
5918-R s:
UMETNIŠKA ZADRUGA v Ljubljani
išče
MANJŠE SKLADIŠČE v centru mesta za stalno uporabo, lahko tudi šamo za čas 6 mesecev. 5900-R
Hotel »POHORJE« Slovenj Gradec
sprejme s takojšnjim nastopom starejšo marljivo
SGBARiCO
'Stanovanje in hrana preskrbljena v hotelu. Vse ostalo po dogovoru.
5875-R
OX»d00000000000000000000000000CXX30C
.vinrmnrumnflnool
; i
<
♦
i
!
TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE
LJUBLJANA, Mariborska 4
razpisuj e na osnovi Zakona o štipendij ah natečaj za štipendije in sicer:
2 za šolanje na TSš — strojni oddelek
Prošnje za štipendije pošljite Upravi podjetja — komisiji za štipendije najkasneje do 10. okt. 1958. Prošnji priložite naslednje dokumente: prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo O vpisu na TSS, potrdilo o otroškem dodatku, oziroma potrdilo o premoženjskem stanju in potrdito, da kandidat ne prejema štipendije.	5872-R
Podjetje »PHISTANIŠCA KOPER« v Kopru
z a p o s 1 'i
samostojnega uslužbenca (ko)
za mezdno knjigovodstvo
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Osebni prejemki po dogovoru.
Prošnje pošljite na upravo podjetja.
5887-R
?ELSTHeO¥INfi «LQKS«, Škofja Loka
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij sprejema v stalno delovno razmerje:
VEC DELAVCEV za skladišča, SPREMLJEVALCEV KAMIONOV In NAKLADALCEV • RAZKLADALCEV.
Pogoj: odslužen vojaški rok.	•
PRODAMO PO NIZKIH CENAH ali zamenjamo zakadi tipizacije:
Tovorni avto Chewrolet, 3 tone, komplet, v voznem stanju. — Tovorni avto Borgvvard,■■""1'“toni,' komplit, v *
veznem stanju. — Tovorni avto Avstrofijat, 3 tone, komplet, v razdrtem stanju. — Osebni avto Opel-Kaplten,
komplet v voznem stanju.
K vsem vozovom je tudi veliko rezervnih delov in Kompletnih motorjev. — Tovorni avto Borgward, 1 tono, ali Opei-Kapiten, zamenjamo tudi za osebni avto manjšega tipa.	5849-R
.ywvr^v^rv^vvvvvw<TrwvTrryvYvvv\rrr>nn0c»co3000C000ci00č000<!000aeMai00000»Mia00ec»a0000
I
■	rvw.^^if«s»vvv^f/Wir«<MQoooateoebbo<xx»30oocooeta6ocoeocoočceooc«3Coridr»in<y»inoeaeceo
Iščemo za takojšnji nastop ali po dogovoru
INŽENIRJE IN TEHNIKE KEMIJE
po možnosti s prakso.
Ponudbe pošljite na: zastopstvo »JU GO VINIL«
Ljubljana, poštni predal 313 1877-A
■MyYrvvvyYo^v¥yYywvwr»vvv¥iaYyifV,riOOOOOOOC^^
KUPIMO večjo količino črnih cevi
::	(odpadnih)	IV*"	in	lVi”
Ponudbe pošljite na
Gradbeno podjetje »GRADBENIK« Izola
<»
:
t
;rt
9020-R
Tiskarna
^^cneta Tomšiča**
LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 25a
telefon 22-990
razpisuje delovna mesta za
ADMINISTRATORKO
s primerno izurjenostjo in znanjem strojepisja;
2 TISKARJI,
kvalificirana ali visokokvalificirana za knjižni tisk;
2 STSOJMI 3THVCfl,
kvalificirana ali visokokvalificirana.
Plača se po tarifnem pravilniku @ Ponudbe sprejemamo pismeno na naslov podjetja @ Nastop zaposlitve takojšen ali po dogovoru.
|PRODAMO
m
I
1 tračno žago znamke »Castellani« 70 cm s pre-| mično ploščo In vgrajenim elektromotorjem
H	(malo	rabljeno)
S
| 2 avtomatski vagi na kolesih, znamke »Macchi-|	italiana«, nosilnost 125 kg
]	Tovarna pohištva
| ,STIL‘ | Koper
i
5921-R
ocox>eoo(»oeocx>xxxx>ooociooo(X>ooooocxxxxD(Xxxxxoc>ooeocooooooc)oooooooooooooooooocxK>^'j
v »»♦»»»»»♦■»»❖»»-»-»♦♦♦»»■»»c ♦»»»»•»»«
»ROG« tovarna koles Ljubljana,
Trubarjeva c. 72
razpisuje
na podlagi temeljnega zakona o štipendijah. (Uradni last FLRJ. št 32-55) sledeče
ŠTIPENDIJE
NA- VISOKI SOLI:
3 za Študij na Tehnični fakulteti — strojni odsek;
2	za študij na Ekonomski fakulteti
NA VIŠJI SOLI:
I za študij na Soli za socialne zadeve.
NA SREDNJI SOLI:	_
5 za študij na Tehniški sred. Soli — strojni, oddelek;
5 za študij na Ekonomskem tehnikumn.
NA M«».ISTRSKI SOLI:
4 za študij na Mojstrski šoli - strojni oddelek. Višine štipendije se določajo v skladu citiranega temeljnega zakona o štipendijah.	.	,
Interesenti naj poleg lastnoročno napihane prošnje z življe-njepis-nm priložijo še naslednje dokumente: prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju staršev potrdilo o otroškem dodatku, potrdilo o vpisu-v šolo ter potrdilo, da ne prejemajo ozir niso prejemali štipendijo.	'
Prednost za vse razpisane štipendije Imajo kondidat) višjih letnikov. - Prošnje za štipendijo sprejema uprava podjetia dn 10 oktobra 1958	- Kandidati, ki »o pred
razpisom vložili prošnje, naj jih dopolnijo v smislu razpisa.	S864-H
ZVEZNA GRADBENA ZBORNICA
| SEKCUA GRADBENE OPERATIVE SLOVENIJE Ljubljana, Titova cesta 25
razpisnje
mesta za predavatelje v tečajih n* srednjih in nižjih gradbenih strokovnih šolah v Ljubljani za naslednje predmete:
gradbena mehanika in armirani beton, gradbene konstrukcije, gradbeno poslovanje, fundlranje, zemeljska dela, prometne zgradbe, vodne zgradbe, mostove skratka za ing. arhitekte, gradbene inžinlrje in izkuSene gradbene tehnike.
Zaželena je vsaj 3-letna operativna praksa.
Učni pripomočki za predavatelje ®o na razpolago. Honorar po dogovoru.
Pismene, nekolkovane prijave pošljite najkasneje do 5. X. tega leta na zgornji naslov.
5886-B’ 0
oacKjoooooooooaocooooocjoofiooooooooaBOoooofjCdaoogiocKirTrN^oooO1-*-^ vu~u^u uu
moo
5011-R
mMiiiiiiniiiiH
R A Z P I S
Mestni zavod »SNAGA« sprejme v Službo:
1	INKASANTA (s prakso)
1	ŠOFERJA c kategorije
1	VAJENCA — avtomehanika VEC DELAVK in DELAVCEV za čiščenje ulič. Samska stanovanja za delavce — moške so preskrbljena.
Prehrana v lastni obratni kuhinji zagotovljena.
5929-R
!
R A Z N A S A L K I,
SOLIDNI IN VESTNI ZA ROŽNO DOLINO IN ŠENTVID, PO MOŽNOSTI S KOLESI, SPREJME UPRAVA SLOVENSKEGA POROČEVALCA.
QCOo6gi66e6666600O06A0060(
GOSTINSKA SOLA
v LJUBLJANI, Privoz XI
razpisuje
službo računovodje
Pogoj: absoivent ekonomske ali gostinske srednje šale s primerno prakso. Plača po predpisih o javnih uslužbencih. Nastop silužbe i. novembra 1958. Prošnje vložite na ravnateljstvo šole najkasneje do 10. oktobra tega leta.
5888-R
OOOCX)OOOC>OOOOOOOOCOOOOC»OCXDC»OOOOOOOCXX
Večje podjetje v Ljubljani
I	8 8 e
FINANČNEGA KNJIGOVODJO samostojnega in vestnega SALDOKONTISTA, DAKTILOGRAFKO s prakso tudi v administrativnih poslih Plača po tarifnem pravilniku. Nastop možen takoj.
Ponudbe v ogl. oddelek SP pod »September«.
5896-R
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našega skrbnega, zlatega in nadvse dobrega mota, ateka, sina, brata in strica
MARJANA
na njegov poslednji dom, vsem ki ste darovali tako številne vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter se od njega poslovili, iz-rekamo najtoplejšo hvalo. Posebej se zahvaljujemo sanitetni ekipi Rudnika Trbovlje, svetličaimd zap. obrata, gasilcem Rudnika Trbovlje, Terenski organizaciji SZDL Partizanska cesta, godbi in upravi Rudnika Trbovlje.
Z&lujoCl Hrenovi
Izvozno podjetje iiče za svoje predstavništvo v Ljubljani uslužbenko z obvladanjem administracije, strojepisja in nemškega Jezika.
Ponndbe v oglasni oddelek pod »administratorka — takoj«.	5923-R
:000000COOOOČOOOCXXXXX)OOCODOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOCX»OOOOOOOOOOOOC)OOOOOOOOOOOOOOC
Splošno gradbeno podjetje »STAVBAR« Medvode
V	LIKVIDACIJI
razpisuje javno licitacijo za razprodajo gradbenega materiala in inventarja
istočasno prodamo barako v izmeri 30 x 10 m, montažno.
Prvenstveno pravico pri licitaciji imajo državne gospodarske organizacije, zadruge, ustanove in družbene organizacije, ter slednjič zasebniki.
Licitacija bo dne 1. oktobra 1958 ob 9. uri v prostorih uprave podjetja v Medvodah.	5883-R
■ oocKXX)oaoocxxKXXxxx>oooooc>oooooooooo<xxxx30ooaooooooooooor
XXXXXXXXXX»OOOOOOOOC
IZVOZNO PODJETJE NA PRIMORSKEM
išče takoj ali po dogovoru
TAJNICO PODJETJA z znanjem nemškega jezika, DAKTILOGRAFIJE in po možnosti stenografije
ter obvladanjem celotne administracije.
Podjetje ne razpolaga s stanovanjem.
Ponudbe v oglasni oddelek SP pod »Tajnica«.
5924-R
Upravni odbor ŽELEZNIŠKEGA ZDRAVSTVENEGA -DOMA MARIBOR
razpisuje delovno mesto ra naziv
RENTGENSKI TEHNIK
Plača po zakonu o javnih uslužbencih.	...
Prošnje naslovite na Zelezniiki zdravstveni dom Maribor, Verstov-škova 4a.	5934-R
ELEKTR0STR0JN0 PODJETJE. GROSUPLJE
sprejme
7 VAJENCEV in sicer:
2	elektroinstalaterja
2	ključavničarja
2	kleparja in galvanizerja Ponudbe na ELEKTROSTROJNO PODJETJE, GROSUPLJE 5890-R
^X3QCX3QOOOOodoOOOOOOOeOOOOOOOOOOQOOOOOOCy
♦
♦
Komisija za ©klepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju
»21CN1CA« Ljubljana, Tržaška cesta 49
razpisuje sledeča delovna mesta
SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTORJA za konstrukcijski biro z 5-letno prakso OBRATNO-TEHNICNEGA KONTROLORJA za kontrolo izdelkov s srednjo tehnično Solo ali mojstrskim izpitom s prakso VRATARJA
Plača ; po tarifnem pravilniku. — Stanovanj nimamo.
Ponudbe pošljite na »ZlCNICA« Ljubljana, Tržaška
cesta 49 do 10. oktobra 1958.	5912-H
ino
UBL/AN A
SAP-TURIST BIRO LJUBLJANA
OBVESTILO
o ukinitvi nekaterih avtobusnih prog in o spremembah v voznem redu
V	zvezi z zaključkom poletne turistične sezone bodo s 1. oktobrom 1958 v celoti ali delno ukinjene nasled. avtobusne proge, ki jih vzdržuje naše podjetje: 1. proga TRZlC—LJUBLJANA—POREČ,
2	proga LJUBLJANA—OPATIJA—CRIKVENICA,
-	3. na progi LJUBLJANA—KOPER—PIRAN vožnje
z odhodom iz Ljubljane ob 5. in 9. uri ter odhodom iz Pirana ob 11.30 in 19. uri.
4. na progi LJUBLJANA—KRANJ—JEZERSKO se ukinja poletni vozni red in uvaja zimski vozni red, in sicer: odhod iz Ljubljane ob delavnikih ob 15.40, odhod z Jezerskega ob delavnikih ob 5.45. Ob nedeljah in praznikih bo odhod iz Ljubljane ob 8. in 20. uri, z Jezerskega pa ob 5.45 in 18. uri.
Te spremembe so potrebne zaradi prenehanja poletne sezone in občutnega zmanjšanja števila potnikov ter ustrezajo vsakoletnim spremembam na teh progah v tem obdobju.
Cenjeno občinstvo prosimo, da te spremembe upošteva.	5951-R
Večjo količino JESENOVIH - BRESTOVIH KMTIC
od 25-95 mm prodamo po ugodni ceni Ogled na obratu »PLAN1CA-SP0RT, Vižmarje 168.
ZAHVALA
Vsem, ki ste našega dobrega moža, nepozabnega očeta
J02ETA BELCA
spremili na zadnjo pot, mu darovali vence in cvetje, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Jamšku M njegovo skrb v času bolezni, zdravnikoma interne klinike v Ljubljani dir. Bohincu in dr. Kastelicu, kakor tudi strežnemu osebju, sestram:	Heriberti,	Mojci,	Angelci,
Nadi, Urški, Marici in Ivanki, ki so mu lajšale trpljenje. Iskrena hvala duhovščini, pevcem, PGD Stožice in ostalim, ki so v teh dneh sočustvovali z nami.
2alujoča družina Belo
16 str. / SLOVENSKI PGBOCE71LEC / st. 229 - a. sef-temera um
NOVI RUDNIK ŽELEZA V VENEZUELI
Jnžno od reke Orinoeo v Venezueli je začel obratovati železni rudnik Cerro Bolivar. eden največjih te vrste na svetu. »Železna jrora« je dolga 6 km. široka 1,5 km in vsebuje 64% rude. Zgradili so tudi 150 km dolgo železnico za prevoz železne rude do pristanišča Puerto Orda*.
Italijanska policija je poslala razglas vsem filatelistom sveta, naj dobro pregledajo svoje zbirke, zakaj mogoče je. da imajo med znamkami tudi ponarejene. Pred nekaj tedni so namreč odkrili s pomočjo mednarodne policije pravo tovarno za ponarejanje, dragocenih in redkih znamk. Že po prvih uspehih preiskave je jasno, da" je imela ta —tovarna« zveze s filatelisti po vsem svetu in da je pri tem ogoljufan prenekateri zbiralec.
Družba ponarejevalcev, ki je imela sedež v Genovi, je izdelovala ponaredbe zelo redkih in dragocenih znamk, nekatere pa si je kar sama izmislila, da so jih kasneje celo vnesli v filatelistične kataloge kot uradne izdaje. Med najdragocenejšimi znamkami, ki so jih
Tragedija nepismene Parižanke
V deželah, kjer je šolanje že nekaj časa brezplačno in obvezno, nepismenost ne pomeni narodnega problema. Vendar je v vseh deželah, tudi v najnaprednejših, peščica ljudi, ki se niso nikoli naučili brati in pisati. Okoli leta 1950 je bilo v severni in zahodni samo 1 do 3 odstotke nepismenih, toda statistike kažejo, da se njihovo število neprestano manjša.
Kakšna je usoda te peščice ljudi, ki se jim je posrečilo izmuzniti skozi mreže obveznega šolanja? Kakšno je življenje odraslega nepismenega človeka, ki živi v okolju, kjer črka in številka pomenita skoraj vse? Ti dve vprašanji si je zadala neka pariška časnikarka." Uspelo ji je. da je odkrila v predmestju Pariza tovarniško delavko, ki ne zna brati in pisati. Pogovor z njo je odkril pretresljivo dramo nepismene žene. ki živi v eni prestolnic civilizacije.
-Ali bi po-znali kako napisano besedo?« jo je vprašala
časnikarka.
Anekdota
Norbert Wiener, znani matematik, ki je dobil Nobelovo nagrado, je predaval na univerzi. Nekoč je napisal na tablo zelo zapleten matematični problem, nekaj časa gledal tablo. potem pa tiapi.sal s kredo odgovor. Neki študent je želel tudi sam rešiti nalogo in je vprašal: »Profesor tViener, ali bi mogli to nalogo izpeljati tudi kako drugače'’ Profesor se je za trenutek zamislil in zastrmel ti tablo. -Da«, je odgovoril, vzel kredo 'n po kratkem premišljevanju napisal na tablo — isti odgovor.
-Tri take besede poznam. To so imena postaj podzemeljske železnice in ime moje hčerke.« je odgovorila delavka.
-Kajne, da tež-ko živite v Parizu?« je nadaljevala časnikarka.
-Ce znaš govoriti, pride tudi do Rima.« je razlagala žena. -Vendar moram veliko spraševati in premišljati. Zlasti je hudo na podzemeljski železnici in v trgovinah.VTudi številk namreč ne poznam.«
Nepismena Parižanka je z grenkobo v glasu razlagala, da nikoli ne prizna svoje pomanj-kljivos' Ko se obrača do ljudi na ulici, se izgovarja, da je pozabila doma naočnike. V tovarni jo je vedno strah, da bi jo ogoljufali pri sprejemu in
oddaji pošiljk. V kino ne hodi, edina zabava, ki si jo more privoščiti, je gledališče, dežela in šport.
Na koncu jo je časnikarka vprašala, če kdaj pozabi na svoje neznanje. -Ne. vedno mislim na svojo pomanjkljivost. To me utruja in mi jemlje čas. Ves čas se trudim, da ne bi pokazala svojega neznanja. Vedno me ,ie strah.«
Zanimivo je. da se je nesrečnica že večkrat skušala naučiti brati in pisati. Toda kmalu je vsa obupana odnehala. -Preveč majhno je vse to in prav nič si. ne znam zamišljati!« je potožila. Njen primer je najboljše svarila tistim, ki se upirajo teku zgodovine in civilizacije.
ponaredili.7 so stare znamke vojvod iz Modene in Parme ter Vatikana. Ponarejali so po nemški metodi:	najprej so
prefotografirali original in ga večkrat' povečali. Na podlag, teh fotokopij je izdelal graver znamke v navadni velikosti ir, po teh tudi klišeje.
Na sled so prišli tej družb, pravzaprav na Danskem. V Kjoebenhavnu se je namreč pojavilo hkrati pet enakih redkih znamk, kar je danske filateliste nemalo začudilo. Zadevo" so prijavili policiji. Tako so prišli na sled -poslovni zvezi-genovske —tovarne«. Danska policija je o tem takoj obve stila italijansko — in tako j-propadel cvetoči posel ponare jevalcev znamk.
Vodja te družbe je bil Silvie, Fenzi. pri katerem so našl: kaseto z veliko zalogo ponarejenih znamk. 50 kg klišejev in 70 kg pravega vodnega papirja ki je že bil pripravljen za nadaljnji tisk.
Za zdaj se policiji še ni posrečilo. da bi natančno ugotovila. katere znamke in v kakšnem številu je ponaredila ta družba. Ko bodo končali pre-
Smitonosna zlata mreža
Med petnajstimi tisoči znanih vrst pajkov je prav gotovo med najbolj krvoločnimi n-ephil. Zelo lepo se sveti in preliva v runie-ni, rdeči in črni barvi. Doma je
na Madagaskarju, zelo je razširjen v tropskih krajih. Njegova mreža je izredno močna, pogosto zlatasto rumene barve. Niti njegove mreže so poskušali celo uporabiti v tekstilni industriji kot nadomestek za svilo. Nephil ne zapusti mreže niti ponoči niti podnevi, vzdržuje jo s fanatično, vnemo, medtem ko »i mnogi pajki drugih vrst povzročajo sami nepotrebno — Penelopino — delo.
Prizor, ki ga vidimo na sliki, je za nephila prav vsakdanji. Ne tako za nas:
Žrtev se je ujela na lepljive niti. Pajek skoči in zgrabi med čeljusti in nog« ubogi mrčes, ki se obupno otepa. Nezmotljivo mu vbrizgne strup, da ga omami. Nato obda vse telo žrtve z
Japonski vrt v Parizu
Meseca marca je letalo prineslo iz Tokia v Pariz majhno postavo v kimonu z velikim zavitkom drevesc. To je bil Moto-nori Suzue. osemindvajsetletni vrtnar iz Tolushime. ki je prinesel darilo japonskega naroda novemu sedežu UNESCO na Piace de Fon-tenov v Parizu. Drevesa — magnolie. češnje, slive, bambus — bodo rastla v vrtu. za katerega je napravil načrt Isamu Noguchi. japonsko-ameriški umetnik. kipar in vrtnar.
Japonci so s prostovoljnimi prispevki zbrali sredstva, da je
mogel Monotori Suzue zapustiti rojstno vas in priti v pomoč Isamu Noguchi v Pariz. Zbrali pa so poleg denarja tudi skoraj 190 ton kamnov in skal, iz katerih bodo oblikovali vodomete, mostičke in klopi, da bodo dali značilni videz japonskega vrta.
Čeprav še ni bil nikdar v Evropi, se počuti Motonori Suzue pri delu v vrtu povsem domačega, njegove spretne roke pa že sade drevored češenj, ki bo vodil čez ves vrt. Ostala drevesa bodo ljubko razvrščena okoli osrednjega ribnika in dvorišča.
is kav.7. bodo o tem oocestili filatelistična združenja po svetu.
»Argonaut« v Ženevi
V Ženevo je prispela celo za sedanji čas precej nenavadna pošiljka:	okrog 50 zabojev z
glavnimi deli nuklearnega reaktorja. »Argonaut«, tako se namreč roašk+or imenuje, je proizvod ameriškega nuklearnega laboratorija Argon.
Reaktor so javno montiral, ob otvoritvi d-ruge mednarodna konference za mirnodobsko izkoriščanje-atomske" energije, ki je trajala od 1. do 13.. septembra. Montažo s,o izvedli znanstveniki in inženirji iz Argona s pomočjo švicarskih delavcev
mrežo in ga spravi v »shrambo*.
Prav nič se mu ne mudi, da bi pospravil plen, »aj ve, da mu ne more več uiti. Včasih ga celo spravi kot zalogo za dneve, ko bo imel manj lovske sreče.
Drobiž
V KAZAHSTANU v Sovjetski zvezi bodo razvili močno kemično industrijo. Do leta 1965 bodo sedanjo letno proizvodnjo izdelkov kemične industrije povečali za sedemkrat. »Double Eagles«. Med njimi no-lika v Sovjetski zvezi, ki ima popolnoma avtomatizirano u-pravljanje elektrosistema.
PO NAJNOVEJŠIH PODATKIH sovjetskih znanstvenikov
je Luna pokrita z debelim
slojem v prah razpadlih rudnin.
V SOVJETSKI ZVEZI je letos diplomiralo okrog sto tisoč inženirjev. Mladi strokovnjaki so dobili takoj pozive za zaposlitev v raznih tovarnah Ln delavnicah.
V Schiedamu pri Rotterdamu so splovili šesto največjo potniško ladjo na svetu — »Rotterdam«. Ladja ima 37.000 bruto registrskih ton.
Vojna mornarica ZDA je izgradila četrto podmornico na atomski pogon. »Swordfish« poganja atomski reaktor, polnjen z vodo, in baje je dosegla nova podmornica neverjetno hitrost.
V bankah^Amsterdama so zasledili ponarejene zlatnike po 20 dolarjev, tako imenovane Double Eagles«. Med njimi nosijo nekateri celo datum izpred prve svetovne vojne, kar ima posebno vrednost v glavnem za zbiralce starega denarja.
Na Japonskem je stavkalo 250.000 učiteljev zaradi novega predpisa, po katerem bi morali šolski upravitelji stalno poročati o učnih uspehih pedagogov pr e ds to j n im org anom.
Okostje švicarskega turi sita, ki se je ponesrečil pred 57 leti, so našli izletniki na Sca-lettahornu pri Davosu.
12-1 etna šolarka iz Glasgowa
na Škotskem je rodila zdravega otroka. Tudi oče je mladoleten
Težave s shujšanjem
Odgovorni ameriški organi s,j obvestili Javnost, da potrošijo Američani vsako leto okrog 50 milijard dolarjev za razna shuj -sevalna sredstva. V svojem poročilu so opozorili na številne prevare v zvezi z shujševalnimi metodami in zdravili. Dodali so, da bi moral zvezni odbor za trgovino posvečati tem stvarem več pozornosti. Svoje poročili,o so končali z jedrnatim stavkom: »Ce bi radi manj tehtali, manj jejte!«
PO POVESTI SAMUELA SGOV4UA RISE MIU1
.vival r.lj človek? Ali morda celo član Ku-K)ux-Klana na pohodu? K.ie neki! To .ie le mlada riba žagarica Iz morskega akvarija v Miamiju — Florida. »Oči« tega čudnega obraza so v resnici škrge, prave oči so na drugi strani.
~i p'5 (< vfpp t ^,1 J
L •'
151. Ko se je Peter dvignil s tal, je začuden opazil, da niso odletele na vse strani le na pol pečene ribe, temveč da je ra.zdrto tudi ognjišče in ogenj razmetan na vse strani. -Kaj se je zgodilo?« je vprašal smejočega se Jima. Sprva kar verjeti ni mogel njegovim besedam, d.a je sam zakrivil eksplozijo, ker je uporabil šbriljevec.
i/(\
/■m
152. "-Poglej,« mu je razlagal Jim s kosom kamna v roki, "-Izbral si mehak, g vlago prepojen kamen. Ko se je kamen razgrel, ga je vlaga raznesla..« "Jim. imenujem te za glavnega kuharja!« je vzkliknil Peter in začel čistiti nove ribe- Jim je v potoku poiskal tanek kos drobno zrnatega gnajsa. Postavil je nova ognjišče in spekel ribe brez nezgode.
k
153. Zajtrk jima je dobro teknil, saj sta sol dokaj uspešno nadomestila s pepelom iz drenovega lubja. Na jasi sta se nazobala jagod. Ker se je Jim že dodobra okrepil in je tudi Peter že pozabil na bolečine, ki mu jih je zadal ježevec, sta se odločila, da se bosta odpravila na daljši izlet ob potoku, v katerem sta lovila ribe.
Zmanjšali smo hitrost in počakali, da se je ritenski umaknil, se obrnil in odplul mimo nas v nasprotno smer. Z daljnogledom sem si ogledoval obraze na njegovem mostu. Tam je bil kajpak Tarponov kapitan, lahkotni stari Jim Tatt-nall. ki je bil član mojega kvalifikacijskega odbora. Imel je čepico z novimi znamenji, ki so kazali, da je napredoval do kapitana fregate. Zagrabil sem zvočnik in zavpil čez vodo med našo in njihovo ladjo.
»Kam greš, Jim?« Položil je dlani okrog ust in zavpil nazaj:
»Tja, od koder ste prišli vi! San Francisco-!« Pozdravil sem ga z mahanjem "roke, on pa mi je odvrnil na enak način. Ni me spoznal, ni vedel, da je prišel Walrus iz New Londona, ne pa iz Mare Islanda, a nič ne de. Tarpon se je vračal z južnega Pacifika v Mare Island, kjer naj bi doživel zasluženo generalno popravilo. To bo za njegovo posadko počitek in predah v nenehnem strahu. Octopus je že zdavnaj doživel predah v nevarnosti, toda povsem drugače.
Utegnil bi ga tudiVValrus, čeprav še nismo vedeli kakšna bo naša usoda. Pokimal sem Davu in nekaj trenutkov kasneje smo blago zavili na isto sidrišče, ki ga je pred nekaj minutami izpraznil Tarpon. Godba nas je pozdravila z nekaj dobro znanimi napevi, med njimi pa je ponovila tudi »Kalifornija, prihajam« (Califomia, Here I Come!), ki smo jo slišali nekaj minut poprej.
Ko smo se privezali, nas je pozdravila delegacija: admiral Small, CamSubPacJ ki mu je sledilo nekaj častnikov; nekatere izmed njih sem takoj spoznal. Stisnili smo' si roke. Potem sta prišla dt^a moža v delovnih oblekah in nam prinesla polno vrečo poštnih pošiljk. Prevzel jo je Quin in jo odnesel na sprednji del ladje, kjer ga je nemudoma obkolila gruča mornarjev z Walrusa. Potem so prinesli po mostičku dva petgalonska lonca sladoleda, ki ju je‘ pokrival led tudi po
zunanji strani, za njima pa še veliko košaro rdečih jabolk. Med Davovimi glasnimi vzkliki je bil Russo že na krovu, vendar ni utegnil rešiti jabolk pred poželjivimi rokami, ki so košaro že skoraj docela izpraznile: Pač pa mu je to uspelo narediti z loncema sladoleda; zarežal se je na vsa usta in ju odnesel pod krov.
Spregovoril je admiral Small. »Richardson,« je rekel, »veste, da nam primanjkuje ladij in zato vas bomo poslali venkaj na bojno črto, kakor hitro bo mogoče. Kdaj lahko od-plovete?«
»Takoj, sir,« sem odgovoril, »naša torpedna skladišča so polna, le zaloge goriva in živeža bomo morali še dopolniti.«
»Delavnica našega E & R** bo lahko opravila vsa večja popravila.«
Častnik za tehnične izboljšave in popravila je bil eden tistih, ki sem jih poznal iz časa, ko sem bih tehnični častnik na Octopusu.
»Kar zadeva opremo, smo kar dobro založeni.«
»Dobro,« je rekel admiral, »to se pravi, da vas moramo kar najhitreje odpraviti. Iztovorite vse torpede in jim preverite notranjost, mi pa vam-bomo vdelali še nekaj kosov opreme. Potem boste pred odhodom vadili še kak teden dni.«
»Vaje nam ni več treba, admiral; pripravljeni smo,« sem izjavil.
»O, seveda vam je je treba, Richardson. Vadba, ki jo imate za seboj, je bila prilagojena mirnodobnim pogojem. Vem, kako je v New Londonu. Odgovoren sem za to, da se vsaka ladja pred odhodom od tod pripravi na pretep. Razen tega pa vam bomo dali tudi radar SJ.«
»Kaj je to, sir?«
»Radar, ki ga imate vi, je.tip SD. Namenjen je iskanju letal. Novi pa je namenjen raziskovanju površine in bo zelo izboljšal vašo učinkovitost v nočnem času. Ko ga boste dobili,
*	ComSubPac, Commander of Submarines on Pacific = poveljnik
podmorniških iil ua Pacifiku.
«■*" E & R Engineering and Repair Officer zadeve in popravila.
častnik za tehnične
se boste morali naučiti, kako se ravna z njim. To je še en razlog za novo vadbo.«
»Ali bi mi pokazali vašo ladjo, Richardson? Rad bi vedel, kakšna je zdolaj.«
Ko sem ga vodil skozi ladjo, se je čedalje bolj navduševal. Pokazal sem mu nekaj novih naprav; primerjal jih je s staro opremo in govoril o tem, koliko boljša je nova. Posebno všeč sta mu bila kontrolni oddelek in opazovalni stolp, z odobravanjem pa je govoril tudi o obeh strojnih oddelkih in o štirih velikih šestnajstcilindrskih Dieslovih motorjih, ki so bili v njih.
Hotel je spoznati tudi vse častnike in čimveč mornarjev. Potem je odšel in ko sem mu ob odhodu salutiral, se je spustila nad nas množica delavcev, nadzornikov in preizkuševalcev.
Nekaj ur pozneje sem razmišljal o tem, da je Pearl Harbor ali vsaj podmomiško oporišče v njem resnično dobro urejeno.
..Prva skupina ljudi je bila že na mostu in je montirala novi radar; dva žerjava sta iztovarjala torpede iz obeh oddelkov tako hitro, da so jih možje komaj utegnili dohitevati. Hkrati je druga skupina zaplenila oba brzostrelna topa kalibra 30 m ju zamenjala z modeloma kalibra 50, po ladji pa je hodila gruča varilcev in jim pomagala pri tem. Na veliko or-sene-čenje sem videl neko drugo skupino, ki je odstranila ograjo iz plošč okrog kadilnega krova, dva pa sta splezala na most in odstranjevala okrovje iz plošč, ki je obdajalo periskopska podpornika.
»Za kaj pa sploh gre?« sem vprašal prijatelja Eddieja Holta, ki je bil tehnični častnik.
»Pomiri se, Rieh,« je rekel, »admiralovi ukazi.« Nadaljeval je: »Skušamo zmanjšati obris, kolikor je le mogoče. Sleherna ladja, ki pride iz Držav, ima na sebi preveč ropotije in je videti večja kot prejšnje, potem pa ji odvzamemo vse, kar je odveč, da bi lahko ponoči izplula na površino, ne da bi jo pri tem opazili. Povej,« ob tem so se Eddiejeve oči nekoliko razširile, »ali ni bila tvoja ladja tista, ki jo je pred kratkim neki Nemec?«