T.asuc SZDL ptujaiteg* >Kraja — Uprav« Id iredmitvo Ptuj. Pre*er- lova 7 — Telefon 156 VB Prui f!43-T-20e — St. 50 — Letnik vni. Ptuj, 23. decembra 1955 — Odgovorni irednt> Jo** VrabI - Rokotsov oe vratanao - rtsi« Marlborsio- tiskam« - -eru; din 10 - - Leirii laroftmna 50P din do Med najpomembnejše dogod- ke zadnjih dri štejemo vse- kakor izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet, kar se je zsodilo šele po 36 Sl^fovanjih, !:o je dobila naša clržava potrebno dvotretjinsko večino. Pri tem zadnjem glaso- vanju so dobili Filipini, stalni tekmec naše države pri Icandi- d?.turi KT^ Varnostni svet, samo 11 glasov, Jusoslavija p« pet glasov več. ka!?or jih Je potre- bovala za izvolitev. S temi volitvami je bilo za- ključeno deseto zasedanje Ge- neralne skupščine Org;anizacije združenih narodov, ki bo prešlo v zgodovino te najvažnej';c mednarodne organizacije kot eno najpomembnejših zasedanj. Na tem zasedanju se je orga- nizacija mo^no približala univerzalnosti 8 tem, da je bilo ob tej prilož- nosti sprejetih v članstvo 16 novih članov, s čimer je pora- slo število članov organizacije na 76. S tem sprejemom se je eno temeljnih načel Združenih narodov močno približalo svo- jemu uresničenju, mednarod- nemu sodelovanju pa so se od- prli novi vidiki. Predsednik Tito Je t-e dni zaključil svoj obisk v Addis Abebi ter v spremstvu cesarja Etiopije odpotoval v drugre kraje prijate!,iske afriške države. V dneh obiska so naši in etiopski gospodarstveniki obSirao razpravljali o možnostih nadaljnjega sodelovanja med obema državama ter poglobitvi vseh vrst stikov med n.nma. Prejšnjo nedeljo so v Posarju znova volili, tokrat poslance v posarski par- lament, pri čemer So pronem- škc stranke zopet odnesle po- membno zmago. Dobil? so 33 poslanskih sedežev od 50, ven- dar tudi Hofmannova stranka, ki zagovarja evropeizacijo Po- sarja, ni slabo odrezala. Dobila je skoraj 22 odstotkov glasov in 13 poslanskih mest, s tem pa So se zopet precej okrepile pozi- cije Francije v njenem priza- devanju, da bi ostala dežela iz- ven zahodnonemJke države in pod njeno, vsaj delno kontrolo. V Alžiru se je položaj v zad- njih dneh zopet poslabšal, ko je državo prepravil val aten- tatov in napadov in ko Je bilo Ramo tekom enega dneva in noči ubitih med trideset ljudi. Upor alžirskih nacionalistov se je ra-^širil skoraj na celotno ozemlje. Kot vzroke poslabšanja polo- žaja navajajo predvsem neso- glasja med francosko vlado in alžirsko p.osvetovalno skupšči- no, zaradi česar so tudi v ne- katsrih okrožjih odložili parla- msntame vo'itve v novo fran- cosko skupščino. V Afriki se že nekaj dni ve- seli svojer;3 rojstva najmlajša republika na svetu — Sudan — dežela s površino mJHicn kvadratnih milj in 8 do 10 milijoni prebivalcev ter z velikimi gospodarskimi mož- nostmi, zlasti v pogledu kmetij- stva. V Egiptu so proti pričakova- nju sprejeli razglasitev neod- V3<=-ne renubliks Sudana še do- kaj u-^odno. čeprav so v prc- tfklcEti vc?krat izražali preten- 7i1^ na državno skupnost s to dc^»lo. Predvolilni boj je zajci Fran- cijo v taki meri, Icakor nobena stvar že dolgo ne. Najaktivnejši med r>oli*-iki je menda drsedanji premier Er«ga'' Faiire, ki je v dveh dneh pre-^otnval nad 500 km in održal v istem času 30 političnih se- stankov. Tudi Združene države Ame- rike vedno bolj žive v zname- nju predsedniških volitev, če- prav bodo le-te šele malo pred koncem naslednjega leta. Predsednik Eisenhowep šc vedn^ ni izjavil, ali bo ponovno kandidiral ali ne, pred- videvajo pa. da bo to storil do srrde februarja prihodnjega leta. Kai bo s Halozami? To vprašan j ni novo. 2e wi ča«a kivaljevtne je s]a'vens:k3 jar- no-t vedela da so Haloze gospo- darsko, kulturno in *oc alno naj- bolj zaostalo področje Slovenije. Napredni poznavalci ramneT ki 60 o tem pisali, so javno mnenje močno oqrel: za haloško »revšči- no«, toda obl sti so ostale gluhe — K':lro b"- tud mogle biti dru- gačne? Pomanjkljivost takratnega raz- pravljanja (v tisku seveda) je hi- la, da €e je ves greh pripisoval skoraj izključno dejstvu, da j« najboljša haloška zemlja v rokah tujcev, ki 60 leto za letom raz- našnh prs'ez'J do' narodnega doacLjiLa nd vse stran, v H iO- zah pa je ostajala le bedna mez- da. To vprašanje je bilo v ta- kratnih časih res n;jbolj pereče, saj So tuje;, na primer let3 1943 posedoval kar 41 % vseh goric v vinorodnem predelu Haloz (to 60 bivše občin? Zavre, Cirkulane Leskovcc. pretežni del Vidma in Podiehnik) V posameznih ka- tčistrsk h občinah, kjer so po- goji za vnogradništvo posebno ugodni, je hI ta odstotek seveda znatno višj', tako n pr. v Gonča- ku 78 %, na Velikem vrhu 87 %. v Gorci 85 %, na Majskem vrhu pa celo 90 4 9». Posest tujcev 6c je vse do osvob'iditve seveda kar n prej večala. Po osvobod tvi je ljudska oblast te nenormalne lastninske odnose temelj !:> zpremen la, najprej z agrarno reformo, do kraja pa z zakonom o odpravi vinič:rskih razmerij Po tej nujnj operaciji oa se je z vso jasnost- jo pokazalo, d~ so bili bivši last- ninski odnosi le eden od vzrokov kulturne in materialne bede ha- loškeg: prebiviastva. Pokaailose je. d^ bo moral hiloški človek opraviti še z en'm sovražnikom, ki tiči v sedanjem načinu proiz- vodnje S tem ni m šljena toliko obnova vinogradov n sadovnja- kov ki je že kot taka potrebna, ker So sedanji ncsadi že do kr"- }a izčrpani, temveč predvsem smer haloške proizvodnje. To vprašanje je celo tako važno, da bi bilo brez pomena pričet z ob- novo v vclken- ob.«;cgu dokler s' n« bomo popolnoma na jasnem, čemu ni j eluž tista zemlj'2., k ne bo zasajena z goricami in sa- dovnjaki Ce pogledamo, kako si danes medsebojno pomagajo posamezne proizvodne panoge in kakšen efekt je od tega, moramo ugoto- viti, da j« tu nekaj narobe Mar-- sikomu ni znano da ae Haložani v znatni meri ukvarjajo s polje- delstvom (o tem je bilo pred ne- davnm že nekij pisano v »Ptuj- skem tedniku« in ostalem slo- venskem ča«opi«ju), čeprav so za to najneugodnejši pogoji, ker se morajo vfia dela, tudi »oranje-* opraviti z motiko; če k temu pri- štejemo še nizke hektarske do- nose, potem nam ni irehi sprašc- v.it, kakšni so proizvodni stro- ški kromp'ria -1 koruze (kaj je Haiož-ne pr.vedlj ao teqa, ria se ukvarjajo s poljedelstvom, je vpr sanje zase, o ka*erem tu ne bomo razpravljali) To samo po sebi še ne bi l>ilo tako hudo, če nc bi te nehvaležne njivice ki tako cikopo vračajo vloženi trud, zmanjševale prepotrebnih površin zi ž vnsko krmo in kar je še huje, te njivice zahtevajo zase skoraj ves gnoj, ki ga naredi, v večini primerov ena sama krava, ker za drugo že ni več krme. Re- zultat tako usmerjene proizvod- nje je \c, da gorice slabo rodijo, ker dobijo mnKigo premalo gnoja (haloška zemlja je že po sestavi zelo revna na humusu) sadov- njak rodi vsako 5. al 7. leto, ker nikoli nc dobi gnoja, tisto kar pa zraste na njivi, je premlo, mno- go premalo. Ce vse to seštejemo, dob mo rezultat: revščino. Ali se, če vse to prem slimo. lahko kar tako spustimo v šroko oHnovo ne da bi prej podrobno analizirali sedanjo tmer haloške proizvodnje in nišli ključ, k:ko naj se posamezne panoge proiz- vodnje medsebojno izpopolnjuje- jo, da bo efekt takšen, da bodo vrnjen' stroški obnove in zbolj- šani življenjsk pogoj; haloškega človeka? O vseh teh stvareh je pred ne- davnim r^/prevlj 1 Okrajni od. bor SZDL in sprejel sklep, da mora OLO Ptuj ta vprašanja razčistiti Svet za gospodarstvo je imenoval posebno komisijo, ki je o teh problemih že obš rno razpravi j la in pr čela s pripra- vam , da bi svojo nalogo čimprej in dobro opre\ la. Komisija si je zastavila nalo- go da bo temeljito analizirala sedanji načm haloške prozvod- nje in poiskala najboljše gospo- darske možnosti za njeno prc- usmer tev. Za začetek bo študija n-arejcni samo v dveh najbolj ti- pičnih katastrskih občinah (to bo verje*ni» Paradi ž v vinorodnem predelu in Stoperce v gozdnem predelu). Zaključki te študije bo- do dokaj verni odraz problemati. ke Haloz saj je znano, da vsaka posamezna katastrska občina združuje vse glavne značilnosti celotnih Haloz. Komisija bo de- lala na terenu kjer bo pregleda- la sleherno gospodarstvo v ka- taetrski občini, taiko da -bo se- števek pokazal si'ko tega pod- ročja, obenem pa «1 ko vseh Ha- loz. študija bo pokazala predvsem, kakšen je gospodarski efekt pr: sedanjem načinu proizvodnje (proizvodni strošk za posamezne kulture, poraba delovne sile, nz- rodni dohodek na piebiv:!ca itd.) dalje kakšen bi b 1 gopodarski efekt v sedanj h pogojih (brez obnove) če b- mesto poljedelstva razvili živnorejo in kakšen bo proizvodni efekt po izvedeni na- črtni obnovi goric in sadovnja- kov (upoštevaje, da se na račun motič irskega poljedelstva uvede ntenzivna živinoreja) Slednja ugotovitev b- oosebno važna tudi zaradi tega, ker nam bo pokaza- la, keka sredstva sploh smemo vložiti v obnovo — pri tem p" ne gre samo za obnovo nasadov, temveč tudi za cesmo mrežo in mrežo vodnih ci«tern — da bo investicija rentabilna. Ko bodo vse te ugotovitve na dlan. tedaj lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo priskočila skupnost našemu haloškemu člo- veku na pomoč z lazpoložljivimi sredstvi. Zgodilo se bo to, kar jte slovenska javnost že desetletja želela in zahtev?la: iztrgali bomo H lože ii zaostalosti^ ^ Ali se bo v Ičtu 1956 začelo z gradnio novega dravskega mosta v Ptuiul Most preko Drave v Ptuju je bil v letu 1955 sicer delno ob- novljen, vendar s tem ni reče- no, da tudi ustreza vsem zahte- vam prometa, ki se preko nje- ga odvija. Ozki leseni moist na trhlih pilotih ne more nuditi jamstva varnosti prometa, pred\'scm nekaterim naivnim šoferjem, ki talco rekoč pustolovsko pre- važajo bodisi z lastnim, bodisi 2 zaupanim avtomobilom to- vore, ki daleč presegajo do- pustno obremerkitev mostu. Glede na tako stanje je pa sedaj res že čais posilcrbeti za finančna in materialna sred- stva, ter seveda tudi za pravo- časno izdelavo načrtov, da bi že spomladi začeli z gradnjo novega stalnega mosta preko Drave v Ptuju. Obstoječi lese- ni most bo vzdržal sedanjo obremenitev le še največ dve leti, pa še to pod pogojem, če se bo disciplina glede najvišje dopustne tonaže izdatno po- ostrila. Drugo važno prometno vpra- šanje v Ptuju je feleznišiki nadvoz v Rogoznici. Ta objekt je dolžna zgraditi žele22iica. Glede tega objekta je čuti po- gosto mnogo umestne kritike, ker morajo Rogozniičani voziti svoje mrliče 2 ali 3 km daleč skozi Ptuj na svoje pokopali- šče, prav tako pa delajo tak ovinek kmetovalci, ko hodijo na svoja polja. Železnica je baje nameravala zgraditi ta nadvoz, vendar v pričakovanju izvedbe projekta tranzitne ceste, ki bi naj pe- ljala preko nadvoza, tega ni začela iz previdnosti, da objek- ta pozneje ne bi bilo treba pre- stavljati oziroma podirati. Glede na to, da je sedaj že določena trasa za cesto v zvezi z novim dravskim mostom v iPtuju in bi rogozniški nadvoz ustrezal njenim zahtevam, se ho želcizniška sekcija v letu 1956 verjetno odločila zgraditi objekt, ki je za nemoteno od- vijanje prometa na ptujskem severovzhodnem področju to- like važnosti. Veko ZVEZNI POSLANEC DR. JOŽE POTRČ JE BIL ME»T) NAMI V nedeljo, 18. decemora, zve- čer je predaval Ptujčanom v dvorani OK ZKS zvezni posla- nec tov. dr. Jože Potrč o deset- letnem obstoju, razvoju in delu Organizacije združenih narodov. Istega dne popoldne se je udeležil tov. dr. Jože Potrč množičnega sestanka v Kidriče- vem, ki ga je sklicala organi- zacija SZDL Kidričevo V Ptuju, Kidričevem in Majš- perku se je zadržal prvi dan svojega tridnevTiega potovanja po severovzhodnem delu Slove- nije, ob kateri priložnosti je obiskal tudi Ljutomer, Mursko Soboto in Maribor. V soboto in nedeljo, 17. in 18. decembra, se je mudil v Ptuju in v Juršincih tudi repu- bliški poslanec tov. Ivan Bratko. V Ptuju je v soboto zvečer pre- daval o kulturnoprosvetnih pro- blemih in opisal nekaj svojih \'tisov nedavnega potovanja po inozennstvu. V Juršincih so se kmetje zanimali za regulacijo Pesnice, za elektrifikacijo v Juršindh in na Gomili, za davčne probleme in drugo. Ptu|ska „Svobcda" se bo v bodoče še boM zagrizla v svoje delo Ptuj, 19. dec. (VJ). — Na da- našnjem občnem zboru DPD Svobode Ptuj, ki so se ga udele- žili: kot njen gost in član pred- sednik Zveze Svobod in kultur- noprosvetnih društev Slovenije tov. Ivan Regent, sekretar OK ZKS tov. Nace Voljč, predsed- nik OLO tov. Jože Tramšek, za- stopniki DPD Svoboda Liboje in Pragersko ter vidnejši okrajni funkcionarji ter odborniki in člani DPD Svobode Ptuj, je po poročilih predsednika in tajni- ka o dosedanjem delu, uspehih, problemih in bodočih načrtih v diskusiji tov. Ivan Regent kot predsednik delovnega predsed- stva zbora izrekel ptujski Svo- bodi vse priznanje pa tudi ne- kaj napotkov za bodoče delo. kako bi se v prihodnje še glob- lje zagrizli v kulturnoprosvetno delo, vzgajanje in izobraževanje našega delovnega ljudstva v me- stih in na podeželju. Ptujska Svoboda je v mestu in v okraju Ptuj s svojimi 1205 aktivnimi in podpornimi člani, 639 delavci, 434 nameščenci in 132 ostalimi, s 115 mladinci, 448 dekleti in ženami, 142 člani Zve- ze komunistov in z okrog 500 ostalimi, z 8 aktivnimi sekcija- mi, s številnimi prireditvami, nastopi, sodelovanji, gostovanji in podobnim dosegla med Svo- bodami naše republike zavidno mesto; zato ji je poleg tovariša Ivana Regenta izrekel vse pri- znanje tudi zastopnik DPD Li- boje in DPD Pragersko. Take uspehe pa je bilo mogoče do- .seči le ob razumevanju in po- moči Mestne občine Ptuj. okraj- nega ljudskega odbora, Okraj- rvm komitein ZKS in sindi;?o prizadeva storiti čimveč za kulturnopro- svetni napredek ljudstva. Na- vdušen je bil nad programom, ki so mu ga pripravile vse sek- cije za slavnostni del občnega zbora in za proslavo desetletni- ce naše osvoboditve. Zelo gi- njen je bil ob priljubljeni »Pa se sliši«, ki so mu jo zapeli Svo- bodini pevci po otvoritvi pro- storov Svobode v Narodnem domu. Novoizvoljeni odbor tvorijo zopet najagilnejši člani. V njem je ostala večina prejšnjih agil- nih odbornikov, čeprav so ne- kateri želeli, da bi jih nado- mestile v novem odboru mla.'^ moči. Mestna partijska konferenca v Ptuju V sredo. 21 decembra 1955, le bila v Ptuju mestna konfe- renca delegatov organizacij ZK s temeljito analizo iz uspehov stanja in dela v organizacijah, s predlogi za odpravo pomanj- kljivosti in nepravilnosti ter z izvolitviio novega mertnega ko- miteja ZK V času poročanja ko^f-rp-ica š« traj« Člani so napolnili dvcfii-io T>eIovno predsedstvo na občnem zboru Konferenca ZK v Ormožu 18. t. m. so se zbrali člani ZK v občini Ormož k svoji letni konferenci. Prisotnih je bilo nad 115 članov, pa tudi nekaj nečlanov kot zastopnikov dru- gih organizacij in ixxijetij. Konferenco je pričel sekretar občinskega komiteja ZK Ormož tov. Rozman, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva tudi po- ročal o delu organizacije za ob- dobje od 1. septembra t 1- encev, 20 obrtnikov, 19 učite- ljev ter 14 upokojencev in go- spodinj, sJcupno 135 ljudi. Iz sestave članov organizacije izhaja naloga njene razširitve predvsem med kmeti. Ormoška komuna je izrazito kmečkega značaja ter ta naloga iz\'ira iz tega dejstva. Iz poročila je bilo dalje razvidno, da so osno\'ne organizacije v času priprav na nov komunalni sistem opravile veliko delo. AktivTiosi; članstva se odraža v delu društev in drugih orga- nizacij, v katerih aktivno de- luje 68 komunistov. Občinsld komite je posvetil vso svojo skrb delu mladinskih organiza- cij. Po poročilu je bila živahna razprava. Nekatere probleme, ki jih poročilo ni zajelo, je ob- ravnaval tov. Ignac Voljč, sekre- tar OK ZKS Ptuj. Dotaknil se je predvsem kmetijstva in za- družništva. Občinski komite ka- kor osnovne organizacije bi morale bolj temeljito obravna- vati te probleme, ter se sezna- njati s temeljnimi načeli na.še gospodarske politike, da bi jih potem laže tolmačil na vsakem koraku. Prav take bi se komuni s^t: morali bolj posvečati študiju ker njihova naloga ni samo v prihajanju na sestanke, temveč v delu med množico, v dioištvih in organizacijah. Na konferenci je bil izvoljen nov občinski komite, za njego- vega sekretarja pa ponovno to- variš Rormao. 2. M. 5. IHiifoicCiedmK Ptuj, 23. decembra 195^ Člani ZK občine Leš|e imajo veliko področje političnega dela v področju cbč ne Lešje z okrog 10.000 ljudmi tovarno Volnen.h zdelkov in Slrojilko letoviščem in Kmetijskim gospo- darstvom State ,berq. 5 kmetij- skimi zadrugami s 1931 člani, rudnikom in kamnolomom Sega, .s sociall«tičn m in privatnimi obrtnim obiat;. osnovnim' šola- mi in gimnazijemi s kinom, zla- sti p3 z riad 13.400 ha zemlje z ostaliini kmet jskimi gospodar- stvi, je v orranjh družbenega upravljanja lepo število delov- nih ljudi me ' katerimi je Ic 59 članov Zveze komunistov delav- cev in nameščencev, s člani ein- dikalnih podružn c, SZDL in ostal h množ čnih organizacij, ki .so prevzele nalogo vsestranskega izobraževanja ljudi e tolmače- njem tamkajšnjih pToblcm<5v, s predavanji, predstavami oas.op's- jora, radiom, tečaji td. Kako opravlja svojo vzgojno in. izobraževalno nalogo 59 članov Zveze komunistov organ^izacij ob- čine Lešje, smo slišali v nedeljo, 18. decembra 1955, na občinski konferenci v Majšperku občin- skecjč-- sekretarja tov Serdinška "n diskutante. Za vse njihove probleme in težave se je zelo za- nim^l član CKZKJ in člčn sekre- tariata CKZKS tov dr. Jože Potrč, ki je prišel na konferen- co. Iz priznanj, da jc v delu or- ganizacij ZKS te občine več po- manjkljivosti zlasti premalO' medsebojne povezanosti, načrtne- ga dela in pomoči, prcmelo pri- zadevnosti in drugegai,6c je vide- la dobra volja storiti v bodoče več kot doslej ter se potruditi, da bodo politični delavci pri- sluhiiili IjudsLm vprašanjem in problemom in se potrudili pre- iskati vzroke problemov ter lju- dem pomagati iz nevolje, malo- dušnosti. črnoglednosti v bodoč- nost in iz brezbrižnosti do S£rao- j2obražev£nje. V tem področju se ne razprav- lja samo o kmečkem davku, o slabi prodaji sadja, o elektrifi- kaciji o šolanju kmečke mladi- ne, o pkčah delavcev in name- ščencev, o cenah blagu, o vino- gradniških de'avcih in njihovih problemih po odpravi vioiičarskih in podobnih odnosov, o haloških problemih in podobno, o tem se razpravlja celo vel ko več kot o vprašanju kako bomo doseglj večjo proizvodnjo v vinogradni- štvu, sadjarstvu in žvinoreji v industriji, v obrti, keko bomo 2n!Ž3l; cene industrijskemu blagu kako bomo ljudem posredoval- čimveč splošnega in strokovnega znanja ter razvedrila itd. Na v«a ta vpraš-njg, pa želijo ljudje od- govore svojih poRičnih delavcev m organov oblasti, kar jih tudi sili k aktivnosti, žal, pa ne vseh, temveč samo nekatere ostali pa počivajo. V zvezi s prednjim je po di- skusiji članov organizacije tov. .Smoleja, Fidcršk:«, Butolena, Lampreta, Bruir.na, Kolenka, Ser- dinška in Zeraka govoril tovariš dr Jože Potrč o veliki udeležbi našega delovneg-; ljudstva, v vseh organih družbenega upravljanja, o težavah pri nas in drugod v svetu ter o naših uspehih ter je poudar 1 da bi moralo delo čla- nov ZK odr žati ni hovo zaupa- nje v prizadevanje Zveznega iz- vršnega sveta in storiti vse, da bi bilo vsemu našemu ljudstvu čimprej bolje in lepše pa tudi zaupanje v naše delo, v našo pot v bodočnost tt;r ponos na doseda- nje u«pehe ter ugled naše domo- vine v svetu z\fsi\ pa več razu- mevanja za težave, ki j'h imajo drugod po svetu in tudi pri nas in S' prizadevamo, da bi jih od- pravili. Ob vsem tem bi manj tarnali, manj obupav'li in ne gledal' samo na slabosti, temveč hi videli tudi vse, kar je dobrega Člani Zk, ki so aktivni in pove- zani z ljudmi ter njlihovim živ- ljenjem ki ^o prpravljeni z ljudmi r>izpr^vljati vsem in jim pravilno tolmfč.ti, sp kot kvas v testu. V organizacij. ZK v obč-nj Lešje je premalo delavcev iz tamkajšnjih tovarn, zlasf pa iz Strojllke. V oiganizacijo ZK se di pritegnili ml;de ljudi, delavce in jvh 1zo'braževati ter vzgajat; in sčasoma spoznajo in sprejmejo naš svetovn nazor To ^izobraže- vaino in vzgoino delo pa zahteva veliko vztrajnosti :n potrpljenja ter požrtvovainost: Nadalje je tov. dr. Potrč s\etoval navzočim naj bi se več k..»i doslej zanimali za delo komisije OLO v zvez z bodočnostjo Ha'oz, za ž vljenje vi- ncgradnškh delavcev, za delo Kmetijskih z-drug itd. in poma- gal' pri rešcvaniu problemov. Diskutiral je tudi član OK ZKS tov, Franc Pr mc predvsem o de- lu KZ in njihovih nalogah o nji- hovem vplivu na napredek kme- tijstva ter o izobraževanju kmeč- ke mladine, posebej p^a je še go- vori o pomoči OK ZKS Ptuj osnovnim org nizacnam. Komisi- ja za sklepe je zbrala po dsku- sijah najvažnejše napotke za bo- doče delo. Novo izvoljeni obč nski komi- te je obljubil vsem osnovnim or- ganizacijism vso pomoč in je po- zval vse članstvo k intenzivnej- šemu politčnemu delu v področ- ju obč ne Lešje tet večji pomoč; množičnim organizacijam pri njihovem izvrševanju nalog ' VJ. Za socialistični catriotizem novlnaria Po treh mesecih in na pobudo nekega slovenskega izseljenca iz Amerike (tore- tujega državlja- na!) je tovariš Janko Vogrinec uvidel da v članku »Z t)eležnico skozi starodavn Ptuj« nekaj n^i prav m je prijel za pero ter na- pisal v 49. številki »Ptujskega tednika« odgovor *Z i sooalistič- ni patriotizem nov narja« (pome ni našega državljana!) Svojo polemiko je začel na ne- običajen nččin prvo ni odgovora objavil v listu kier je sporni članek izšel (t j ^^Ljudskj pravi- c«) in drugič, vzel s; je pravico imenovati polno ime pisca (Čla- nek je bil namreč podpisan z in cialkami M. R.l kar navadno v primeru k ženske odgovornosti p'«ca štor le sodišče. Po tem in po vsebini polem Ke se vidi, da tovariš Vogrinec ni imel namena obravnavat: dcstev v članku, temveč se je predvsem omejil na podtikanje n sumnčenje, ki naj bi škodovalo ugledu pisca. Ni namreč kar tako podtakniti no- vnarju, da nima patriotske zave- st^ in ga osamiti da zlonamerno pošlja čl nke v Ameriko, če te trditve ne držijo m so izmišljene. Mislim, da te pravice nma nih- če in da polemika na tej osnovi nma nič skupnega z objektiv- nostjo, katero tovariš Vogrinec toliko priporočal novinarjem. Ker se je tovariš Vogrinec iz- ognil ledru, to je polemiki o stvareh, katere v članku obrav- navam in mi javno pr pel etiketo nepatriota, ne da b omenil kaj sem v člank- t, ko neptriotske- ga n^pi^al, tut-ni potrebo, da to storim sam. Pred Turist čnim tednom v Ptuju ««m v 226 šte- vilk »Ljudske pravice« od 26 septen.bra na^-isal, da je Ptuj »mesto mnogih lepot« in »da je vabljiv Z4 tur ste, zgodovinarje in vse ljudi, k jim je pri srcu lepota starinsk h mest«, nadalje pa pravim »da bi rad navedel nekaj (podčrtam sedaj!) opazk o «'tvareh, k: kvarijo videz mesta in so delno tudi vzrok, da turi- zem v Ptuju ne uspeva« ter na- vajam: da v P*uju ni hotela, da v muzeju obratuje m zarska de- lavnica da so na grajskem dvo- rišču odprta strcn šča, da je sre- di mesta podkovna kovačnica 'n da v Ptuju ni ne kavarne, nc spodobne rest vrači je. To so €'tvari, katere s?m omenil in za- radi katerih ra. tovariš Vogr nec očita pomanjkanje patriotske za- vesti Vse to pa so dejstva, Z'3 katere javnost ve in katerih tova- riš Vogrinec ne more ovreči za- to se jih je r^jc zognil. Nobe- na mojih opazk (razen gradnje hotela) n; vez na z večjim "nve- stcijami, temveč gre le za od- ločnejše ukrepe občine, katere le-ta že več let zavlačuje, ne vpm komu v pr.d. Pravico, da take pojave krit^ziram. nmam le kot novn r, temveč tudi kot občan in član enega svetov prj občini. V času ko družbeno upravljanje dobiva vse večji pomen, mi«Jira, da je ta krit k- moja dolžnost. Sporru članek sem poslal edi- no uredništvu »Ljudske prav ce« in ni moja knvda, če f-« ga v >:Glasu naroda, ponatisnil 5>am sem mnenje da ponatis člarjka v ZDA n' najbolj rrimercn, m slim pa, da p'smo Anthonv Pihlerj iz Sundburga ni ^emat; preveč tra- gično Gospodu Phlerju, ki obu- ja sentimentalne spomine na ko- vačnico sredi Ptuja, bi bJo trebi odpi.s.at da je pr n s pač tako, da ne hvl mo samo tistega, kar je dobro, ttimveč tudi grajamo stvari, katere lahko popr viraO'. Razen tega bi nič ne škodilo, če bi gospod P.hler zvedel da pri na« državljani tudi na tak način sodelujejo pri upr vljanju in da ■majo Z; to polno pravico. Na koncu svojega pisanja trdi tovar š Janko Vogrinec, da sem dobil jasen odgovor. Jaz pa razen podtikanja, da nimam patriotske zavesti in sumničenja, da T)oS:- Ijam v Ameriko zlonamerne čr n- ke, nisem zas'edil nobenega jas- nega odgovora kajti v Ptuju še vedno ni hotci-. ni kavarne ne restavracije, še vedno mizarijo v muzeju .n še vedno podkujejo konje sredi mesta. Ko bo občina povzela odločne niPre in te stvari spravila v red, bom dobil najbolj jasen odgovor ki bo v prid raz- voju turizme in izgledu mesta, ne meri osebno M>3 Remec Sistonek predsednikov kra'ev- nih (ndborev v cpnno^^"^ ^^ližliii 14. t. m. «o so sestali k svoji prvi seji predsedniki novoizvo- ljenih kraje\Tiih odborov v ormoški občini, ki jih je skup- no 35. V vsakem odboru je 5 do 7 odbornikov, izvoljeni pa so bili na zborih volivcev tekom prejšnjega meseca. Predsedniki krajevnih odbo- rov so se ob tej priložnosti po- drobno seznanili s statutom ob- čine, prav t ako pa s pristoj- nostmi krajevnih odborov in krajevnih uradov. Posebej so obravnavali povezavo med kra- jevnimi odbori in občinskim ljudskim odborom ter krajev- nimi uradi. Predsedniki krajevnih odbo- rov So med razpravo govorili o mnogih problemih, ki se po- javljajo na področju občine. Za področje bivše občine Ivanj- kovci bi bilo treba ustanoviti kmetijsko zadrugo. Ta je sicer že tamkaj obstajala, vendar se je pozneje fuzionirala s KDZ, ki pa je bila pozneje razpušče- na. Vendar trenutno na tem področju še ne bo mogoče usta- noviti samostojne zadruge Za- to bo KZ Ormož razširila svo- je delovanje tudi na to področ- je, dokler ne bodo ustvarjeni pogoji za osamosvojitev zadruž- ne organizacije. Predsedniki so razpravljali tudi o škropljenju sadnega drevja. Nekatere kmetijske za- druge razpolagajo z zadostnim številom sadnih šlcropilnic, ne- katerim pa teh primanjkuje. Tem zadrugam bi naj bivša OZZ v Ljutomeru prepustila nekaj prevoznih škropilnic. Predsedniki krajevnih odbo- rov so načelno sklenili, naj bi uvedli v prihodnjem letu kra- jevni prispevek za vzdrževanje občinskih cest. V nekaterih biv- ših občinah so tak prispevek že imeli in se je dobro obnesel. To stvar bi naj uredili tako. da bi vsakemu zavezancu prepusti- li, ali bo plačal prispevek v denarju ali ga odslužil z vož- njami ali delom. Uspel tečaj v TurnisCu Pred dnevi se je v Turnišču pri Ptuju zaključil tečaj za pri- pravo in k.nserviranje mesnih izdelkov v domačem gospodinj- stvu, ki ga je vodila tov Vlad- ka Zdolšek, učiteljica na Kme- tijski šoli v Turnišču. Tečaja se je udeležilo 18 že- na in deklet, večinoma učiteljic, ki bodo tekom treh dni pridob- ljeno znanje in izkušnje na go- spodinjskih tečajih v občinah in vaseh posredovale ženam in de- kletom. Tečaj sta podprla Svet za pro- sveto pri OLO Ptuj in Okrajna zadružna zveza Ptuj. Predavali so tov. dr, Vračko o higieni živil in tov. ing. Egon Zoreč, tov. Vladka Zdolšek pa je vodila praktično delo tečaja. Imenovana je vodila že več po- dobnih tečajev in so ji tečajni- ce kakor tudi Svet za prosve- to pri OLO Ptuj in OZZ Ptuj izrekli \'se priznanje. NESTROKOVNA GRADNJA HIŠE SE JE MAŠČEVALA Kdor zaide v Vitomarce ima prložnost videti čudno bšo: za- čeli so jo giadti v avgustu mesecu in že sedaj se je porušil južni Zid, oatali z-dov pa visijo vsak na svojo stran ter so pod- prti s tramovi od vseh strani. Kaij se je s tio hišo zgodilo? Za- kaj se podira preden so jo pre- krili? Hišo je gradla zasebna last- nica v lastni režiji Gradbeno dovoljenje je dobila leta 1954,z gradnjo pa je pričela šele letos v avgustu. Ljudje ki ^'c delo prevzel in začel butati zidove, so se dela lot li sla nestrokov- no, Po izjavah ljudi, ki 6o grad- njo nadziral, so bi: veonoma v njeni. Nj čudno, da so tudi zi- dovi postal, »v njen.«. Prvo so zbutali obodne z'dove brez vmes- nih sten in nanje Dostavili lese- ■nn nctrpSip Slaho vremR 'n n©" solidn.s gradnjo je stor la svoje: južn zid se Je podrl m tudi osta- li zidovi so n.a isti potu Gradbena inšpekcija pri OLO Ptuj je že med gradnjo zahteva- la prekntev nadaljnjih del, vend r brez uspeha Takrat bi posled ce še ne bile tako velike, ker bi lahko začeli hišo na novo butati. Tako pa So nadaljevali delo in ob sed njem st'anju je bila gradbena inšpekcija prisi- ljena izdati odlok, da ee hiša ta- koj podre. To je edno prav Ino n tudi edni izhod, da se reši vsaj ostrešje, ki se h[ po nadalj- njem rušenju zidov podrlo in po- lomilo. Gotovo bo omenjeni primer marsikomu v opozor lo da se z nestrokovnjaško gradnjo nika- mor ne pr de ^n da se tak: grad- nja sploh ne izplača. -c Meseni kino v okvir „Svol3ode" ali ne? Ojoovor na ulanek v zadnji številki v zvezi 6 člankom DPD »Svo- bode« Ptuj v številk; 49 Ptujske- ga tednika od 16 decembta 1955, da naj preide Mestni kino Ptuj v sestavo DPD »Svobode« Ptuj ter na krit ko v istem č anku, da je izbira filmov slaba, da se ne pri- de do vstopu C Ud. želimo po- jasniti in izraziti do tega vpraša- nja stališče organov delavskega samoupravlj nja ■n kolektiva podjetja Mestni kmo Ptuj. Delavski svet mestnega kino podjetja, katerega tvor-jo vS4i čiani kolektiva, se nikakor ne strinja s tem da bi Mestni k;no Ptuj prešel v ceslavo DPD »'Svo- bode« Ptuj, in to iz sledečih raz- logov: Mestni h'i:o le samostojna go- spodarska organ zacija katero upravljajo organi dclevskega sa- moupravljanja — delavsk svet in upravnik podjetja. Podjetje do- sledno izpolnjuje vse pogoje, ki jih predpisuje Uiedba o ustanav. Ij-anju podjetij in obratov ter Uredba o prenehanju podjet.j in obratov (Uradni 1. FLRJ št 51,/53), in ni razlogov, da b. podjetje kot &:mostojna gcspod-.rska organiza- oja morala preneh ti § poslova- njem Kar se pa tiče spojitve ali pripojitve podjetja k drugim go- spodarskim ^n ostalim organiza- c jam, pa o tem glsom čl 80 do 87 Uredbe o ustanavljanju podje- tj in obrtov (Uradni 1, FLRJ štev. 51/53) prvenstveno odloča delav- ski 6vet podjetja. Kolikor bi se ne postopalo v smslu teh pred- pisov in proti volj, kolektiva od- nosno delavskega sveta bi se s tem kršile prav.ce, ki so dane kolektivom podjet j z Zakonom o delavskem samoupravljanju. Kar se tiče očitkov odnoino kritike v poslovanju Mestnega k-na Ptui v dnevnem in teden- skem časopisju, izjavljamo, da. nismo rcoti kritiki, vendar mora ta b ti stvarna. Podjetje ima svo- jo upravo in delavski cvet r.n bi bilo primernejše, da bi se uprav- ni odbor »SvoDode« 'oli njena sekcija za film o vprašanju kina predhodno povezala z našim de- lavsk m Svetom, ne pa^ da zve namero »Svobode« kolektiv pod- jetja preko članka v Ptujskem tedn ku. Tak postopek nam ne ugaja. Pravilno bi bilo, da b"' se pisec članka prej seznanil « po- slovanjem Mestnega kina in z vsemi problemi in tcškočami, k<^ jih ima uprava kina z naro- čili in najemnncim; f Imov z vzdrževanjem k noaparatur, oja- čcvalnih in zvočnih naprev, cen- tralne kurjave, opreme, razsvet- ljave z vzdrževanjem zgradbe 'in kino dvorane itd. (Nadaljevanje na 3. strani) nelml iii§id D Plu ilini ulindemikem Muhu Letos mneva že četrto leto, odkar so v Ljubljani ustanovili ptujski študenti svoj akademski klub. Naš Klub PAK, združuje visokošolce iz ptujskega okraja, k jih je v Ljubljan, Zagrebu in Beogradu okrog 130, vendar v klubu včlanjenih le okrog 90. N,- letošnjem občnem zboru je bil izvoljen novi odbor, predsed- nik pa je študent II letnika eko- nomske fakultete Potočnik Vc- koslav. Novo šolsko leto je pri- neslo znova spremembe Doalej je okraj podpiral visokošolce z denarnimi podporam preko klu- b , letos pa je zaradi novega na- čina štipendir^.nj'3. to opuščeno. Zate je klub «klen 1, da bo se z mnogo večjm poletom izkazal na drugih področj h. kol je b lo to preišnje letu Gledal ška skupin^a je začela pripravljat; pod vodstvom štu- denta Akademije za igralsko umetnost Zlatk, Sugm"na Sha- kespearovo tragedijo Othello ki jo namerava upr zor it v febru- arju na ptujkem odru. Delo ši- rno kar lepo napreduje, saj se igrale zaved jc pa čeprav so po- več ni sam: diletanti, da morajo pokiz ti kval tctno igro. Klub sam pa bo izdal manjšo gledali- ško brošuro pod naslovom Othel- lo ki bo prinesla nekaj pri- pomb k igri, vsebino gre n tudi, več podrobnosti o delu celotne- ga akademskega kluba Pr. tem je seveda nujno potreben denar, ki ga nameravajo študenti dobi- ti z reklamam ptujsk h podjetij in up mo, da na« bodo ta pod- prla. V 'Dbruarju, ko so semestralne počitnice bo "kademsk klub priredil tudi velik akadem-^k" ples v Titovem -iomu Ta pl-es jc postal že tr~d cionalen n prepri- čani smo, da nam podjetja, ki so do^slej vsako leto pr.skočila na oomoč s stoli m zam'i, poscdo, ;ploh z inventarjem, tudi letos tega ne bodo odrekla in se jim za njh pomoč aoslej n v bodo- če iskreno zahvaljujemo. Ni naš namen, da bi dobiček ostal ne- izkoriščen, ne, mi hočemo pod- preti tiste študente, k z vese- ljem n vol|o študirajo, a jihpr: tem precej ov ra socialno šibko stanje. Hočemo ustvarit: študen- tom, predvsem iz delavskih dru- žin, lepše pogoje za študij kot j'h sami zmorejo. Upamo in pre- pričani smo, da nam bo to uspe- lo V klubu je včlanjenih tudi precej aktivnil" športnikov (ro- komet atlet ka, šahistov). Pr re- dili bomo klub«ka prvenstva, pa tudi navezali športne stke z društvi v okraju in gimnaz jo v Ptuju. Uspeh z igro n akdem- sk'm plesom bo dal še več mož- nosti, da 6e rii?v'je športno živ- ljenje v klubu v večjem obsegu (predvsem nabava rekviztov). Nadalje je klub sklenil, da bodo pr redi; posamezni štu- denti predavanja bodsi v okvi- ru Ljudske un verze bodi&i za višješolce ptujske gimnazije Te bi predvsem seznanili z načinom študija v Ljubljani, nov h fakul- tetnih rež min, o štipendiranju, «ploh o vseh vprašanjih, ki bodo zanimal.3 nove bodoče študente. V poHičnem oziru pa dela klub v skhdu z določ li Zveze študentov Jugoslavije. Poskuša- 1- bomo, da bomo postali dobri državljan , naše mišljenje naj postane mšljenje socialističnega človeka in prav n? nas leži vel k del bremena ki ga pr n:ša no- va pot. Želimo, da b videl' v nas ljudi ki se z vsem -rccm bor j'o za lepše. sociaJist.čno življenje. Ptuj, 23. decembra 1 RoditelEski sestanek m Uaianshi Soli la rame stroke u Ptu!o (NadaljevEoije in konec) V njem so viharna čustva ki lok razuma se napenja, kar protislovno vpliva na njegovo voljo. Zato je tako nestalen in omahljiv v svojih razpoloženjih in dejanjih. Vajenec-pubertetnik, ki čuti in ve, da je sam še nedodelan, išče v svoji vnemi, da bi kmalu postal odrasel človek. Ve tudi, da je v marsičem odvisen od odraslih in da bo od njih spre- jel to, kar mu že manjka. Zato je njegovo opazovanje in anali- ziranje odraslih skrajno budno, neverjetno ostro in včasih na- ravnost strahotno brezkompro- misno. On hoče vedeti, po kom oblikuje svojo podobo in on ho- če vedeti, komu lahko verjame. Ko bi se vzgojitelji, ki imajo s pubertetnikom-vajencem opra- viti, zavedali kako neusmiljeno Kritično jih opazujejo mlade oči, in ko bi se zavedali, kako izredno važen je prav v teh letih zgled njihove osebnosti, bi pač izločili iz svojega govor- jenja in ravnanja vsako zanikr- nost, dvoličnost, nekulturnost in kompromisnost. Le s svojo tiho doslednostjo, s svojo pra- vičnostjo, visoko moralnostjo, uvidevnostjo, kultumostjo, s svojim vsak trenutek v dejanjih izpričanim čutom za dolžnost, s svojo objektivnostjo vzgajamo, ne pa z moralnimi pridigami, ki jih vajenec prerad sooči z vzgo- ji teljevo osebno prakso in na- tanko registrira: »Nam govori tako, sam pa misli in dela dru- cače.« Da, da, vajencu se v tem ča- Bu izoblikuje značaj, ki je re- zultat postopanja z njim v tej dobi in rezultat njegove dejav- ne okolice. Vedeti še moramo, da vajenec živi še v povsem drugačnih okoliščinah In prili- kah kot drugi pubertetniki. Te posebne okoliščine dajejo še posebno značilnost njegovemu razvoju. Njegov svet razvoja ima pogojenost svoje okolice, ki je v naglem tempu tehničnega razvoja naše industrializacije in ki se odraža v svojstvenih po- klicnih posebnostih. Ko vstopi vajenec v obrti v tik, je 15 do 16 let star. Delav- nica mu je nov svet, pritegne ga z vsem svojim bistvom in on zaživi. Zato je zelo sprejemljiv za delo v delavnici in zazdi se nam, da bo z njim delo lahko in uspeišno. Ali običajno se stva- ri obrnejo drugače, to pa naj- večkrat v drugem učnem letu. Vajenec sedaj že dodobra pozna svoje delovno področje ter po- skuša postati samostojnejši in samovoljnejši. Misli, da že vse zna in si tudi včasih ne dovo- ljuje kaj dopovedati. Poveča se njegova trma in smatra, da ga gnjavimo, kadar vztrajamo na kakšni zahtevi Njegova občut- ljivost je na višku. Zeli si silno, da bi ravnali z njim kot z od- raslim, neznosen mu je vsak didakticizem, ki diši po otro- štvu. — V tretjem letu učenja vajenec postane bolj ustaljen, pridobil si je že večino znanja in spretnosti, zresni se. Sam pospeši učenje v šoli in delav- nici ter vloži ves trud. da pravo- časno konča uk. Posebnih težav z njim ni. če ne izbruhnejo pre- več na dan elementi zaljublje- nosti. Zdaj pa še pomislimo, kje prebija vajenec svoj čas. V šoli je tedensko po dva dni in še to ne ves dan. Ostalih pet dni je v delavnici in doma. Vajenec se torej veliko časa uči in vzgaja ob zgledu staršev, mojstrov in pomočnikov. Ce so ti zgledi sla- bi? Ce se ti vzgojni činitelji ne zavedajo lastnih pomanjkljivo- sti, potem istih tudi pri vajencu ne opazijo. V takih primerih so potem nujne posledice slab raz- voj v šoli in delavnici, kar ima zopet težke posledice za življe- nje vajenca — namreč za nje- govo bodočnost, pa tudi za druž- bo. Taki ljudje postanejo težko in neprijetno breme predvsem staršem, obenem pa tudi družbi. Ne bo odveč, če ponovno tr- dimo, da so najmočnejši vzgojni činitelj predvsem starši in pri vajencih tudi mojster ali poslo- vodja. Njih vpliv se sicer manj- ša tem bolj, čim bolj se mladi- na osamosvaja, ali. zgled obeh l)o vzgajal še preko njih groba, v^lo tudi vzporejamo v prvo fronto vzgojnih činiteljev. Tre- ba pa je povdariti, da kadar go- vorimo o šoli, je sikoraj nemogo- če izpustiti dom in delavnico. Povezava vseh teh treh činite- ljev vodi k boljšemu spoznava- nju učencev, k vsklajevanju vzgoje, ki mora biti enotna, da je uspešna in k izobraževanju star- šev. Ce vzgoja šole, doma in delavnice ni enotna, je nevarno, da vzgojimo dvoličneža, člove- ka brez hrbtenice, ki je v naši družbi nemogoč član. Zato so roditeljski sestanki, kakršen je bil 20. novembra na naši Vajenski šoli, pogojna nuja za vzgojo našega strokovnega kadra, ker bo od njega odvisen razvoj našega gospodarstva, razvoj naše obrti in industrije. Kakšna je danes dejanska si- tuacija med našo vajensko mla- dino, kako poteka njen razvoj, kako se v tem razvoju odraža naš čas, kje je moč in kje sla- bost našega doraščajočega stro- kovnega kadra in katere so na- še konkretne naloge, veste vi, praktiki, mojstri in poslovodje, pa tudi starši najbolje. Zato bi bilo prav, da spregovorite vi in s svojimi analizami pomagate upodabljati premalo znani obraz našega mlpdf^ffa človeka — va- jenca, -č Izšla ie kniižna zbirka „Kmečke knjige'' za L1956 V kmetijskih zadrugah, pa tu- di v domovih po n=^ših vaseh, je Ic dni razgibal življenje razvese- ljiv kultural dogodek. Založba Kmečka knjiga v Ljubljani že pošilja naročnikom svojo vsako- letno knjižno zbirko ki obsega štiri prvovrstne knjige, pr vlačne po zunanji in notranji opremi Kako vel kega pomena je za kmečkeg^a človeka vsaka dobra knjiga, ve samo tisti, ki pozna, s kako ljubeziiilc kmet knjige pre- bira in hrani. Vrednost takšne zbirke pa je težko oceniti. Za marsikoga na vasi namreč pome- ni edino branje "n edino sred- stvo, ki g^? uporablja za širjenje svojega znanja. Takšna ucjciovitev terja od založbe, ki pošilja evoje knjige na va«, preudarno določanje knjižnega programa. Vtis im^smo, da se kmečka knjiga tega v pol- ni meri zaveda. Program njene knj''žne zbirke ie namreč sestav- ljen z občutkom odgovornosti. Poleg tako trdno uvedenega Ko- ledarje, brez katerega letna knjižna zbuka na vasi prav go- tovo ne bi usp«!*, :ma v progra- mu še povest; tretja knjiga je znanstvene ali poljudno znan- stve vsebine, četrta je stro- kovna kmetijska. Taka eestava programs ustreza potrebam in željam kmečkega bralca. Oglejmo si l^^tošnji knjižni dar Kmečke knjige' V Koledarju Kmečke knjige za leto 1956 je vreden omembe izbor iz del predstavnikov ^\o- venske Moderne. Tu najdemo značilne pesm; Dragotina Kette- ja, Josipa Murna-Alcksandrova in Otona Zupančiča. Ivan Cankar pa je zastopan « črtco Skodeli- ca kave. Namen založnice, da bi s tem kratk m izborom opozori- la bralce knj-žne zbirke na veli- ko kulturno bog-stvo zastopni- kov Modeme, je brez dvoma dO'- sežen, zasluž' pa tud priznanje. Nemara drži, da naša vas pre- malo pozna kulturno dcdišč no nsše preteklosti. Dalje je v Ko- ledarju ponatisnjena pretresljiva črtica Pot na klop, ki jo je na- pisal Prežihov Voranc. Poleg jubilejnih člankov o nekaterih zaslužnih umetnikih .n znanstve- nikih je v Koledarju več potopi sov, ki kažejo br-lcu tuji in do- mač: svetj objavljeni so poljud- no zn3n-tveni sestavki, zgodovin- ski članki obširen pa je kmetij- ski etrpkovn; del. V tem razdel- ku bo kmečki t^ralec našel polno navodil n vzpodbud za svoje vsakdanje delo Omenil' bomo zlasti razpravo ^ng, Gvida Faj- dige: Nekaj pripomb k našem gospodarjenju na travnikih, .ng Miška Judeža: Pravilno kletar- stvo — dobro vino; ng. Viktor Repanšek cbjs\'ja članek Priskr- bimo rastlinju.' dovolj hrane, Anton Flcgo pa članekt Pomlaje- vanje Sadnega drevja. Dr. Jože Zapušek pa je pr-speval razpra- vo: Novo dedno pravo pri na«, Omenili smo le nekrj člankov iz Koledarjia ki je poln zanimivega gradiva in bo brez dvoma našel med naročn ki navdušene bralce Druga knjiga se imenuje Kmet ske slike in povesti Tu je zbra- no več najboliš h spisov priljub- ljenega p ."atelja J"^nka Kersnika ki je bil globok poznavalec kmečkega življenja. Tretja knjiga je Zgodovine slovenskega naroda II. , del. 2 mnogmi slikam-, zemljevidi ir skcami opremljeni Zgodovina ki jo piše unv. prot. dr Boge Grafen:uer, obravnava usodn čas slovenske narodne preteklosti: izgubo narodne samostojnosti in kolonizacijo tujcev na slovenski zemlji. Težko le govoriti o po- menu tega šroko zamišljenega deh, dokler ne bo pred nami vseh sedem ali osem zvezkov, kol kor jih založnica naznanja. Po dosedanjih dveh sodeč, bo ta Zgodovina eta najpojTOlnejših, knj:gi k je 2 množično izdajo omogočila vsakemu našemu člo- veku, da 6i lahko za nialo denar- ja pr ekrbi tako dragoceno zgo- dovinsko delo> je treba izreči priznanje. Zares bj ne smelo biti niti ene h'še pri nas, kjer bi le knjige ne imeli. Kot četrta redna knjiga je v zbirki Perutninarstvo Napisala Sita ga ing. Ločnikar in Vrečko, Rejc; perutnine bodo meli v tej odl'čn,i strokovni knjigi koristne- ga svetovalca. Menda se ne mo- timo, ako rečemo, da je bil izid (Nadaljevanje na 4. etran') Mestni kino v okvir „Svobode" ali ne? (Nadaljevanje z 2 strani) Težave so tudi z naročanjem filmov Kakor samo delavsko prosvet- no društvo »Svoboda« n-aleti pri svojem delu na težkoče, prav ta- ko tudi v podjetjih ne gre brez težkoč. Da ima Mestni k no Ptuj sklenjene pogodbe o nabavi fil- mov za več mesecev naprej, ni krivd-a. uprave kina kerjepačsii- stem naročil tak da je treba sklepati; pogodbe v gotovih ro- kih, sicer bi podjetje ostalo brez filmov. Tudi glede izbire flmov so težkoče. Podjetja za razdelje- vanje filmov imajo boljše in slabše fime in če hočemo priti do< dobrih filmov, moramo seveda prevzeti tudi ne- fe-j slabših filmov. Tudi DPD »Svoboda« če bi imelo «voj last- ru k no, ne bi .nielo v tem pogle- du boljših uspehov M-slimo pa, da nihče ne more trditi, da so bili v ptujskem kinu odigrani sa. mo slab filmi, ampaik, da je bilo predvajanih tudi precej vsebin- sko dobD.h filmov. Vedno smo sii prizadevali, da bi dobili filme ki Iji bili pristopnejši za otroke, vendar je teh flmov maln- n j h je težko dobiti Zi leto 1956 nam je u-spelo dobiti ncki^j filmov za otroke, kot je to »Kekec«, »Do- lina orlov«, »Pod rdeč m mor- jem«, »Mostobran«, »Burma« »AV-ca v pravljica; deželi«. Ne nasprotujemo temu da si DPD ^-Svoboda« Ptuj poleg Mest- nega kino podjetja ustanovi svoj lastni kino Konkurenca je ved- no; dobra in ne nasprotujemo te- mu, vendar smo prepričani, da tud' kino dvtrana n projektorji »Svobode« po izkušnjah, ki jih im:mo z izb i o in na^bavo f-1- mov, ne bode zadovoljili vseh obiskovalcev k na, nit ne bodo mnogo bolj služili množičnemu izobraževanju 'n razvedrilu kot Mestno kino podjetje. Mnenja smo tudi, da kino rav- no ni najvažnejše vzgojno sred- stvo za druš.va »Svobod«, temveč, da so razne sekcije v DPD »Svo- bod« tista toršča, kjer €e raz- v'J5 vso kiiUurn.-prosvetno de- in kjer se izobražujejo in izpo- polnjujejo in usposabljajo člani s tem, da sodelujejo pri pevskih zborih, pri godbi na pthaia, pri orkestru, na gledaliških odrih, pri lutkovnem gledališču d?.. &c udeležujejo nznih pred:vanj, obiskujejo tečaje itd. V te sekcije bi bilo nujno pritegnit čimveč ljudi in ravno te sekcije hi' morale in bi tudi lahko vedno bolj služile pravilnemu množič- nemu izobraževanju in razvedrilu naših ljudskih množic. In kaj povedo rai^uni? Kar se tiče finančnih sredstev kino podjetij, n: tu m"sliti, da gre pri kino podjetjih samo za fcnančm uspeh odnosno efekt, temveč tudi za kulturne in vse- binsko dobre filme, vendar je treba tu ustvarjati toliko ered- stev, da se krije amortizac'ja za vzdrževanje in nadomestitev osnovnih sredstev. Kino projek- torji v Mestnem k-nu so star; že nad 17 let in bo treba voditi ra- čune o okvarah na apraturah 'n mislit na večja poprevla, sčaso- ma pa na nadomestitev z novimi kino projektorji, ojsčevalnimi in zvočnim' napr.-vam'i. Nabaviti ho treb^ novo parno peč za central- no ogrevanje k no prostorov, ker je stara že dctraj-ia. Nujno je vzdrževati prostore v čistem sta- nju Samo za orepkskanjc vseh prostorov je podjetje v letošnjem letu plačalo ca. 450.000 dinarjev. Poleg tega ima podjetje še pla- čati OLO zadnjo anuiteto za investicijski kredit v znesku ca. 250.000 dinariev za kino projek- tor, ki se bo uporabljal za letni kno, Po združenju kinematogra- fov so predvidene za Mestni kino v Ptuju kinemascop naprave, kar bo stalo brez montaže 2,400.000 dinarjev za 1 par. To SiO' finančn' problemi, o ka- terh mora uprava kina voditi račune in tu tnrej ni mislit, na neka f'nančna sredstva, ki b' se l:hko koristila v dtuge svrhe če hočemo, da bo preb valstvo Ptu- ja in ptujske okolice imelo sploh v redu kino v Ptuju Je še mno- go razn h prtta. 22.15—23.00 tJKV pro gram: Plesna glasba. 23.00—24.00 Od daia ia tui'no — na valu 327.1 1 (prenos h Za-^reba). MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 23. do 25. decembra ameriški barvni film »POGUMEN KOT LASSIE«; v dneh od 27. do 29. decembra angleški film »ZELENI SAL«. KINO MURETINCI predvaja 24. decembra, ob 19. uri, 25. dec, ob 17 uri in 26. dec, ob 15. uri francoski film »V MONTE CARLO«; v dneh 31. dec, ob 17. uri in 1. januar- ja 1956, ob 17. uri nemški film »STARI GREŠNIK«. IVAN POTRČ (50) Todia Hana je gnala svojo vi- 20, ni nehala. Tunika je vstala, pot sn la žllco po m zi in odšla. Tud; meni ni b"lo več do juhe. »Beži, beži!« je zaklicala Hana za njo, »Še zapeti si ne bi smela več pri tej hiš . Terje. eno je pe- sem, drugo kar pesem pove! Ali ne str c Muršec?« »He-he-hc!« ee je režal kosec. »Včasih nam ženske n^so takih prepev le — a kaj hočeš, zdaj je drugačen svet, staramo sel« >jA če m, prija stric?« 2enska je hotela reč do kraja navrtati, Muršec se je zasmejal. »Potem si pač zapoješ in «i sa- m; vse napel)eš . Oh, ti pre- Ijubeznivi Jezu^^, kakšne ste!« Tudi meni ni k-; zaLo nič druge- ga, ko d. vst nem in grem. Te- daj so zacvilila vrata, med pod- boji iz hiške se je pokazala Zc- fa z otrokom v naročju. »Hana, si ponorela?« jo je oštevaki 7 orprtimi usti se je zastrmela v Hano in čakala, kaj bo dekle storilo. Ta dolgo ni n Č rekla potem P3 je kakor da s- je kaj izmi- slila, vstrla in =e obrnila k me- ni; čisto k menj je stopii-a ui me povprašala: »Južek, kako bi bilo, če bi se zdaj še m dva maličko ljubila? Kmet j a bo moia! Al; ne, m:-U?« Grozno se je zasmejak ter od- hitela za Tuniko Odprla je vra- ta sunkoma in na stežaj, vendar, preden jih je zaloputnils za ea- bo smo vM v izbi z>aslišali kar je še povedala »Tak, zda) .sem nazadnje jaz ponorela?« In zatem: »No, če iDom, vas bo, mamic?, glava za- bolelta ..« In znova je začela s svojo vižo, v kuhnji al- kje. Videl sem Toplečko, kako se je sesedla pri peči na klop in slišal, kako je zaječala. Trenu- tek za tem je divje, ko da bi «e trgala, zahlip^la. Odšel Sem iz izbe in ^e vrgel v hiški oblečer na posteljo. Ni- sem vedel, kaj naj stor m. Ali je ponorela? Ce? čas sem si šal, da je tud; Muršec odštorkljal Ves čas, skozi priklet m še dalje po pocjah je pomomljaval toda ti- ščal «em Si ušesa nič nisem ho- tel slišati, kaj se men:jo ljudje. M:sli! sem na Zefo z otrokom, kakor sem j o zč gledal prit- .z hiške, z odprtim; ust- in sem bil ves nesrečen zavoljo tega, a tudi Hana mi n^ šl-*- več iz glave — ne Hanina postava na travniku :n ne spom n na deteljo; da, nekaj tudi zato ne, kajti začel Sem mi- slili na grunt, eh, na Toplekovoj na svojo domačijo skorajda ni- sem mogel več misliti, o Mariči- ni možitve So na veliko in vedno več govoril, k:dar koli sem pri- šel med ljudi. In tačas ko je Topiečka pre- vijala in nadajala otroka, tačas, ko le hodila okoli hrama in ni nikomur nobene reki:: ko je pre- našala Hanino obnašanje in pre- slišala v-'e H nine besede, vsa zbadanja in posmehovanja ka- kor kakšna nuna v kloštru, vda- no n tiho, ko da bi se hotela spokorili — da, ko da bi se ho- tela! — tačas, ko je jela zahaja, ti v cerkev in k spoved: — pra- vili so, da je stala dve nedelji zapored pred spovednico — ta- ca« ko ie je jeb bogati z ljud- mi — po doigih letih je sprego- vorla s kovačico — tačas, ko se je zbog la s sestrano m z Ru- dlom eh — da, tačas, ko je Tu- nika vse to gledala :n bila še bolj tih.= in potipežljiva, bolj ko sama božja m^Ttra, eh, m tačas, ko 6e ie zarezala v mene ljube- zen do uboge deklince v pleni- cah, a sem hodil k mizi in od m ze, ne da bi vrgel pogled v hi- ško, kjer sta b.lj deklmca in Ze- U tačas, ko sem se ogibal vseh pri hramu najbolj pa Hanc — tačas je plan 1 o tisto, kar se je vžgalo ti=ti vertr pri kankolah in v detelji, znova na dan, ko da bi se potajilo b samo čakalo, da vstbuhne ia ž^florj ter požge vse, ne da bi se zmenilo za ves svet okoli sebe .. Da, da zmelje tudi mene, Skraja sva imela vsaj še koli- kor toliko pameti vsaj zase lahko rečem — »aj zdaj je mi- mo — da «€m jo imel, česar za Hano ne bi mogel reči; b lo je, ko da b- hotela nečim še s to rečjo nagajat. Planilo je tako divje poletje, kakor ga še ni bi- lo, in kekoi . da bi se iz spa- nja predramil. Povedal sem že, da sva se ves čas ogibala drug drugega; preteklo ie nek j ne- delj ;n prišla ja nedelja, ko sta odšli Toplečk? in Tun.ka k rani maši midva oa s>va ostala eama doma. Piišla je v hlev podoj la, jaz pa, namesto da bi spustil žl- vad na pašo, sem odšel za njo v hram, v kuhinjo Postavil sem se v kot in jc gedal, kako je pre- cejalr mleko Ozrla se je po me- ni, znenada pe te planila v smeh ozrla €e le še enkrat .n toliko, da se ni začela zvijati. »Ponorela s: zares!« sem zinil skozi zobe in jo pisano pogledal. »Ponorela?« Zasmejala se ]e; smejala se je tako, da je komai komaj lovila sapo m da je morala nazadnje pu«tit. mleko in precej nje ter zbežat: StekU je do stopnicah, v gornjo hiško. Pcčakal sem, da se je preneha a *mejati — in odšel po stopnicah B 1 sem prepričan, da bodo vrata zap hnjena e niso bila. Odrinil sem jih n Jo zagle- dal, kako je sl--no!=i orekrižrn h rok oa oknu m m, k zala hr- bet — ko da bi me č kala, me je spreletelo Naglo sem etopil prek h'ške; preden pa sem ji prišel za hrbet se je obrnla, znenada, ko da bi jo pičilo. Sta- lna sva, drug oioti drugemu, da sva se dom.ala dotik:la in da sem nehote zaslišal kako je podiha- vala ko da b- jo stopnice in ti- sti emeh zdelale. »Kaj b. rad?« me je vprašala kakor kakšntga frkavca in stis- nila ustnice; tudi pesti je stisni- la, da, ko da b, me hotela uda- riti Zbil Sem j: peSt'-, preveč jh je molela proti men-. Sunila me je n se zariLa z nohti vame v lase. Zajaskal sem, strahotno me je zabolelo, bil sem prepričan, da m] bo spulila polovico las a pre- mag.l sera bolečino, =e prijel za njen.m hrbtom za Z'3pestje in jo stisnil mse Zaječala je m odprla usta. .. nič več se ni smejala To je bilo zjutraj večerko sva se zalezla znovj. na hr- mu na slami. Začela »va se dobivati in dobivala sva se povsod kjer sva se le mogla ziiezt^. v hrdmu al okoli hr ma. Hana je ostala ne- kaj nedelj zapored doma, ko da ne b- mogla n-:bene nedelje več strpeti Ce je ostala Tuniki do- ma, eva jo spravila na pašo in časj Topiečknih rnih maš so bili znova in znova najn- Sča- som?, naju skoraj n č več n mo- tilo m vznemMjalo, ko da bi na- ma bilo vseeno — ed no dek!'- čino vek-nje me le mol-lo; ta- krat sem se vedno spomn.l n.sc in na vse, kako je bilo z mano — vse na meni e pametjo vred je zastalo. Ti^ika brezbržno^t za vse na svetu je potem tudj svoje spo- čela. Nekega nedeljskega jutra se je vrnila Topiečka prezgodaj iz mesta — alj je odšla sredi maše ali sploh ni bila v cerkvi — in naju je zasač la. Nastal je vrišč, najprej po hramu, a tudi okoli hrama, ko da bi ogenj planil. Prinesla je dekUnco iz hiške in potem vpila z njo v naročju ter jo molela proti meni; že sem se bal, da mi jo bo zdaj pa zdaj zagnala. Bila je zaripla, kakor je še nisem videl, odkar sem bil pri hramu. Kaj vse mi je povedala in očitala; a nečesa se je vseeno ogibala, namreč tega, kako se je vse to med na- ma začelo; to sem ko j opazil. »Uh, ves čas sem vedela, da si potuhnjen, a da bosta s Ha- no, s to žoto, začela, tega, Ju- žek, si ne bi mislila! Poglej, Južek, deklinco imaš. tako ubo- go in lepo deklinco. .!« Znova mi jo je pomolela, da bi jo vzel ali kaj — nikakšne nevarnosti ni bilo več, da bi mi jo zsgnala v glavo. Zahli- pala je. celo telo ji je zaplalo. Zazrl sem se v tla. da je ne bi gledal. Zasmilila se mi je, ona in otrok, zavoljo obeh me je stisnilo pri srcu (Nadaljevanje sledi) A. Organizacije SZDL — bi mcrale reagirati na razna vprašanja svojega Članstva v torek, 20. decembra t. 1.. a dobili predsedniki in tajniki ob- činskih odborov SZDL več na- potkov predsednika Okrajneg? odbora SZDL tov Ignaca Volj- ča in sekretarja tov. Mirot: BračiCa, kako naj ustvarijo stik s članstvom in mu pomagajc reševati vse probleme, ki se po- javljajo v mestu in na podeže- lju, in kako naj rvinravijo kra- jevne volitve SZDL, ki bode koncem decembra in v začetki; januarja 1956. Številni problemi mestne občine Na seji Občinskega ljudskega odbora Ptuj, 20. t. m., je bilo sprejetih 22 raznih sklepov v zvezi 2 delom in upravljanjem podjetij, žol. v zvezi z delom občinskega in kraje\-nih odbo- rov in prošenj zasebnikov. V zvezi z Novoletno jelko so eiklenill odborniki, da bodo le- tos za ta praznik nabavljeni re- kveziti za stalno in kolektivno uporabo, kot na primer sanke, smuči, drsalke In podobno, osta- la sredstva pa bodo porabljena za počitniške kolonije, kamor bodo zopet poslani spremembe zraka in hrane potrebni otroci. Prav živahna je bila razprava odbornikov o nizkih cenah klav- ne živine na torkovem sejmu in o visokih cer.ah za klobase, mast in drobovino. Na sejmu eamem je bilo toliko večje ogorčenje ponudnikov živine, ki so jim kupci ponujali od 30 do 80 din za kilogram žive te- že, v bližnji gostilni pa je stal par kranjskih klobas z 2 zem- ljama 150 din. Ce bodo tudi v bodoče na sejmišču vzdržali ta- ko nizke cene, bo nujno moralo priti do znižanja cen mesu, klo- basam, drobovini in masti. Nad 500 vloženih in nerešenih prošenj za stanovanja bo pre- verila posebna komisija, ki bo dala potem predloge za rešitve prošenj z določitvijo ^'«aj pri- bližnega časa, kdaj bodo proš- nje rešene, da ne bodo prosilci leto, celo dve čakali na rešitve. Kavarno »Evropo« bo odprlo podjetje »Slovenske gorice« ali pa bi odprli vsaj ob pomoči te- ga podjetja. Dela so že v teku. V slednjem primeru bo kavama »Evropa« mestno podjetje. Za- devo obravnava go-^^-^^d-^-^ld svet. „VeCer dalmatinskih pesmi" v Ptuju v nedeljo zvečer, 18. dec., Je gostovala v Mestnem gleda- lišču v Ptuju skupina Dalma- tincev Radia Zagreb pod vod- stvom Petra Traliča. »Večer dalmatinskih pesmi« je organi- zirala uprava Doma JLA in po- skrbela za odličen obisk. Pri- znanje zasluži upravnik Doma JLA kapetan tov. Tonka Belo- zderič, ki je poskrbel že večkrat Ptujčanom prav prijetno raz- vedrilo z gostovanji iz bratskih republik. Gostje iz Zagreba so skupno s pevko tov. Mamilo Borko za- peli \'eč starih dalmatinskih, nekaj makedonskih in drugih : J rodnih pesmi v spremljavi harmonike, mandoline In kitan ter so bili deležni burnega aplavza Napovedovalec tovarii Tralič je znal ustvariti pri- srčno povezavo s publiko, da je nad dve uri trajajoči spored prehitro minil. V aprilu 1956 bo skuoina Dal^ matincev Radia Zagreb po- novno obiskala Ptui skupno s plesnim ansamblom in se že vnanrel veseli ponovno razve- driti občinstvo prijaznegT me- steca iPtuja. TRZNE CENE V sredo. 21. decembra (za liter, kilogram ali kos) Čebula 35 do 40. česen 100, luščen fižol 50, hren 100, krom- pir 15. peteršilj 50, rdeča pesa 30, redke\f 25, solata endivija 60, špinača 100 rdc^e zelje 20 zelje v glavah 10 do 15. zelena 40, korenček 40. ohrovt 20, ko- ruza 30. pšenica 35, koruzna moka 40, ajdova molca 60, ko- ruzni zdrob 50. ajdova kaša 130 prosena kaša 80, surovo maslo 400, zaseka 350. mleko 25, sme- tana 130, sir 40 do 80. kokoši 400. pi.ščanci 400. purani 600 do 1000, hruške 40. jabolka 25, ore- hi 140, jajca 18. kisla repa 30, kislo zelje 40, radič 70. moto- vileč 100, domač kis 25 din. Tudi letos so 15. t. m. v dvo- rani okrajnega komiteja ZKS ptujski esperantisti proslavili 95. obletnico rojstva dr. L. L. Zamenhofa. Tov. Domanjko je orisal živ- ljenjsko delo ustvaritelja med- narodnega jezika ESPERANTO, ki je s svojim izumom poka- 7-al edino možno pot za uspešno sporazumevanje med narodi sveta s pomočjo enotnega je- zika. Ko .je omenil nešteto projek- tov, ki 90 bili pred dr. Zamen- hofom in za njim, je dejal, da se nobeden izmed teh projek- tov svetovnega jezika ni obdr- žal, temveč da je ostal kot tak le Esperanto, ki ga priznava od decembra 1954 tudi najvišja svetovna kulturna organizacija UNESCO, s čimer je podan do- kaz, da Esperanto že zavzema mesto, ki mu pripada. Z uvajanjem Esperanta v šo- le, ponekod že kot obvezen predmet, so esperantisti pre- pričani, da je končna zmaga Esperantu zagotovljena. Z pozivom na tečajnike, da se bodo spominu dr. Zamenhofa najbolje oddolžili s tem, če se bodo vztrajno poprijel! učenja, je bila po deklamaciiah n?5i- mlaiših e^rantistk Nadice 2. in Gretice B. (LA ESPERO in NI A ESPERANTO) zaključena pomembna slavnost. Rozvita KolariČ je učenka drugega razreda osnovne šole v Staršah. Pred nekaj dnevi je našla učiteljica v njenem zvez- ku napisano sledeče pismo: Draga Mama lepo pozdravim vse draga ma- ma pridi po mene jas tako trpim me tepejo in nič me ni- majo radi dragica pa ma si- na Imajo rajši kot mene, pra- vijo mi koza vrak in me kle- jejo tako sem tepena da mi kar kri teče mama pridi me obiskat meni jc tako dolk čas. pozdravim tudi pupico in naj pride me obiskat Pismo priobčuiemo z vsemi pravopisnimi napakami, kakor ga je Rozvita napisala. Vendar to trenutno ni važno, čeprav je posledica tega, kar mala Rozvi- ta doživlja pri svoji rejnici Ro- zaliji Ekart v Staršah, kateri jo je oče, ki je poštni uslužbenec v Mariboru zaupal v oskrbo in vzgojo. Mnogo važnejše je, kaj je pravzaprav privedlo deklico do tega, da je svoji mačehi na- pisala takšno pismo. Naša družba posveča izredno mnogo svojih moralnih in ma- terialnih sil pravilni vzgoji mla- dega rodu, zato ji ni vseeno, kako se mladina vzgaja in pod kakšnimi pogoji dorašča. Ta stvar, namreč stvar vzgoje in pogojev doraščanja mladega člo- veka ni samo velike važnosti v času teh procesov, temveč je odločilnega pomena za vse na- daljnje človekovo življenje, nje- govo mesto v družbi in sodelo- vanje pri ustvarjanju družbene skupnosti. Ce je morala Rozvita napi- sati gornje besede, je pač več kot verjetno, da Marija EHcart iz Starš ne izpolnjuje pogojev, da bi lahko vzgajala in oskrbo- vala še nadalje kakega otroka. Da otrok nima prave vzgoje, je razvidno tudi iz tega, da v šoli zelo sla*^o napreduje. Več- krat zaspi v razredu, kar je razumljivo, če mora zgodaj zju- traj vstajati in hoditi k jutranji maši. To ni prvi primer pri Ekartovi Pri tej ženski je bila že starejša sestra male Rozvite in ta je morala klub temu. da je oče prav tako kot za malo Rozvito plačeval vzdrževalnino, vsako jutro najprej s kolesom peljati mleko v Maribor (iz Starš!) In šele potem je lahko šla v šolo. Rozviti tega sicer res ni treba, zato pa uživa druge »dobrote« oskrbe pri Ekartovi, kakor jih je v svojem pismu opisala. Smatramo, da je treba po- iskati Rozviti KolariČ iz Starš čimprej družino, pri kateri bo našla toplejši dom, kakor je pri Ekartovi. Izšla je knjižna zbirka »Kmečke knjige" za 1.1956 (Prenos s 3. strani) lakSne knjige zelo potreben. Ta- ko tcmeljitrt napSana strokovna dela so znamenje, da im mo pri nas razgledane strokovnjake. Knjižna zbirka Kmečke knjige tedaj oprevlja pri nas pomembno kulturno in prosvetno nalogo Ra- zočara nas pa razmeroma n zka nakalda Zb.rka izhaj.3 samo v 15.000 izvodih Za pr hodnje leto založn ca sicer napoveduje po- večanje naklade razumljivo p3 je da ji mor mo pri tem pleme- nitem stremljenju pomagali vsi, kj *c zavedamo kako važne so dobre knl ge za našo vas Pre- prič ni smo, da poz v Kmečke knjige ljudem ki še niso naroče- n: na njeno knj žno zbirko, nc bo ostal brt/ odz v-a. Takšne knjige za tako nizko ceno bi mo- rale zares najti pot v vsako kmečko druž no. Za pr hodr.je leto objavlja Kmečka knjig za knjižno zbir- ko tak program 1 Koledar za leto 1957 2 Anion Ingolič: Ugasla dolma Povest o žclezar- jih 6 Prevali na Koroškem Na koncu prejšnjega stoletja 'o tu- ji gospodarji opusf 1; tamkajš- nje železarne 'n pognsli ljudi r de'3 Fovejt te polna zan m vih dogodkov 3 Bogo Gr^fenauer ZgodoT oa slovenskega naroda III. del V tem zvesku bo avtol obravnav:! kmečke upore proti gra56=kom, boje s Turki začetek zgodnjega kapitalizma in refor- macijo na Slovenskem. 4. Kol četrta bo pa izšla pr; nas t:ko potrebna knjica: Obnova n^ašega sadjarstva. Napisal jo je docent ing. France Ad"mič Program kn'"žne zb rke Kmeč- ke knjige za leto 195? je tak, da bo prav gotovc privabil številne nove naročnike. Cena knjižn: zbirk za prihod- nje leto je 300 dinarjev. Kmečka knjiga pošilja hkrati s knjig m; bralcem knjižne zbir- ke vprašalno polo ter jih prosi, naj jo kmalu izpoln jo :n ji jo pošljejo. Izjcvlja, da bo glede na zaključke te ankete določala svoj knjižni piogram za 7b rko. Takšna ankca jc lahko korist- na, ako se bodo ljudje zavedali njenega pomena ter zpolmli vprašanja ves no ^n preudarno V spremni be^ed-. bralcem in poverjen kom založn ca prosi, naj b se v^i lotili s podvojeno silo n"hiranja nov h naročnikov ter zaključuje. »Naše geslo naj bo: Vse sle Zč razš ntev knjiž- ne zbirke Knfčke knj ge!« Me- n mo, da bcdn ljudje po naših vaseh to pr zadevanje žare* podprli saj bn u^nch kor stil nj.ir >am m V sredo, 21 dec. po končanem pouku so Se na vojaškem vež- bališču na Bregu zbrali dijaki, večinoma iz višjih razredov in Po dovršenih bitkah s kepami z zanimanjem opazovali »mali manever« pripadnikov ptujske gamizije JLA. Pokazali so nam, kako je treba paziti na ^lignale in make, in kako je treba tekati v vojaški opremi pred dirjajočimi konji. Z nagli- co 3o pripeljali top in izstrelili dve granati napolnjeni s pa- pirjem, vrgli dve »ročni bom- bi« in potem spet v diru odpe- ljali lop. Zatem te privozil tank in vo- zil čez jamo, v kateri je ležal vojak z minometalcem. Reveža je zasulo (zasutje ni bilo na programu!) in so morali naj- prej izkorejema za- radi preobsežnosti dela stranke izključno ob torkih in petkih od 8. do 14. ure. OBJAVA 1 Trgovine vseh strok (na drobno) na področju Občinske- ga ljudskega odbora v Ptuju morajo biti v soboto, dne 31. decembra 1955 nepretrgoma od- prte od 7.30 do 17. ure (brez opoldanskega odmora). 2. Ostale trgovske organiza- cije oz. poslovne enote takih organizacij (trgovine na debelo, skladišča itd.) pa poslujejo na dan 31. decembra 1955. normal- no. Poslovanje vseh trgovskih organizacij na dan 31. decem- bra 1955 je obvezno ter se na ta dan ne dovoli opravljanje '-"•mtur. Iz oddelka n Kospodsrs4v« OBVESTILO Brzotumir SD Ptuj za mesec december bo v torek, 27. dec. 1955, v sindikalnem domu želez- ničarjev s pričetkom ob 19. uri. Vabljeni tudi nečlani. V počastitev dneva JLA so pripadniki JLA premagali ša- hlste iz Ptuja z rezultatom 12,5:9,5 točk. ISCEM 60.000 din posojila za popravilo dveh hiš. Za nagra- do dam 400 kg krompirja in desetkratno jamstvo. Obresti po dogcrvoru. Naslov v upravL PRILETNE J So 2ENO, lahko tudi upokojenko, sprejmem proti primerni nagradi za var- stvo nedoletne hčerke v ča- su moje službene odsotnosti. Vprašajte v upravi. Vinogradniško posestvo na Va- raždin Bregu ob gla\xi cesti Varaždin — Zagreb, sprejme DRUŽINO, veščo vinogradni- §kih del. Natančnejše infor- macije dobite v Ptuju, Mari- borska cesta 12. ZAPOSLITEV 2ELI dela zmo- žen upokojenec, najraje za pomoč v pisarni ali blagajni. Naslov v upravi lista. NAŠLA SE JE ROCNA URA. Lastnik se naj javi v ured- ništvu lista. PRODAM hudega psa-čuvaja ■— nemškega ovčarja. Naslov v upravi. STIRICEVNI radioaparr.t '^Phi- lips« ugodno prodJim. Naslov v upravi. PRODAM no\'o enostanovanj"-:o hišo z lončarsko delavnico in novim gospodarskim poilo-p- jem ter 1 ha zemlje. Naslov v upravi lista. PRODAM POSEST\'0 s 3 hi zeml.je, hi&o in gospodnr;! o poslopje. Naslov v upravi li- eta- PRODAM ŽELEZNO BLAGAT- NO. primemo za v.=;ako pod- jetje. Naslov v upravi lista. Kal le no¥eaa ¥ Imu Organizacije Socialistične zve- ze v občini se pripravljajo na volitve. Sestanke, ki bodo ob tej priložnosti, bodo verjetno izkoristili za podrobnejše raz- pravljanje o spremembah v go- spodarskem sistemu. Določeno pozornost bo treba posvetiti tudi padanju števila članstva organizacije. ★ Po razpisu je Občinski ljud- ski odbor Lešje pred kratkim imenoval novega direktorja premogovnika »Šega« v Mako- lah, tov. Vinka Tonolovška. Ba- je bo dosedanji direlctor pre- mogovnika tov. Znidar prevzel v kratkem kamnolom v Mako- lah, ki ga sc-daj upravlja Upra- va za ceste. ★ Po prevzemu milna na Sla- pah s strani Občinskega ljud- skega odbora v Lešju je na ve- lUco zadovoljstvo okoliškega pre- bivalstva mlin začel ponovno obratovati. Občina ga je pove- rila prejšn''^'^!! lartnilš^i v ..Hesax&^^_,.:„, , ...... Na zadružnem posestvu Placar-Vurberk je mnogo nepravilnosti Tročlanska komisija pregledu- je v teh dneli poslovanje za- družnega posestva Placar—Vur- berk. Čeprav dela še ni dokon- č:la, je vendar ugotovila, da na posestvu delajo grobe napake, tako z vidika finančneg<2 poslo- vnja kakor strokovnega dela. Finančnega poslovanja sploh ni mogoče razvozlati, t:ko zaplete- no n pomanjkljivo so ga vodili. Posestvo je bi'o prepuščeno mo sebi. čeprav b sc strokovnja- ki pr; Okrajni zadružni zvezi v Ptuju l:hko malo bolj brigali zanj. Vodilni ljudje na posestvu nim'£io dovolj zkušrni n zato ni čudno, da je prišlo do več ne- prev Inost;, katere b: lahko že prej prepreči s pomočjo in z nasveti kmetijskih 'trokovnjakov pr OZZ. Zadn'i čas so nekateri dijal; kaj čudne zjavc o pose- stvu, češ da lih nič ne briga in da se v to stvar ne vtikajo Tak- šen odnos do pceestv, ki je last zadružre imov nc pač ni bi pra- vilen Kom s ia še nidiijuie z ■'cloin. -C Počitniški dom na otoku Krku bo treba razširiti Svet za socialno skrbstvo OLO Ptuj ima v Silu na otoku Krkit lasiten dom. v katerem letujejo zdravstveno šibki otroci. Dom lahko sprejme v eni izmeni sa- mo 25 otrok, zato je bilo v le- tošnjem letu poslanih 200 otrok tudi v druge domove na morju. Medtem ko so bili oskrbni stro- ški zn tritedensko bivanje v na- šem domu le 6500 din za otro- ka, so bili ti stroški v drugih domovih znatno višji, poleg te- ga pa je bilo treba za vsjiko posteljo plačati še 80.75 dinarjev dnevne najemnine. Svet za so- cialno skrbstvo je prišel do za- ključka, da bi kazalo dom na Silu razširiti, tako da bi že v prihodnji sezoni lahko hkrati letovalo 50 do 55 otrok. Na ta način bi se ^e boli zjiižali re- žijski stroški, stroški dozidave oa bi bili vrnjeni v petih letih, ker bi odpadlo plačevanje na- jemnin v drugih domovih. P:Žar v Selah 12. decembra t. 1. js nenado- ma izbruhnil pri MariM Cebek v Selah št. 23 požar, ki jc upe- pelil gospodarsko poslopje in kmečko OT^die. Nastala škoda zn?.ša nsd 800 OOn d=n. Vr"'-k požara še ni poj., -.^n.