St. 23. V Gorici, dne 23. feferuvarja 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat n» teden ˇ šestih isdanjlh, in sicer: -vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje it-datlje opoldne, večerno izdan je pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipolom• ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali t Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, Ali gid. 6-60 ; pol leta .......... 6 , 60 , , , 330 četrt leta . :"\fc'VW ,"%?r.40^*^.v.4-....,im^. Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 1! v Gorici v * Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsak >ian od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naroČil a »rez doposlnne iihi-hčiiIii? «• ne oziramo. „PRI MHKI^jzbaja neodvisno od «8oSe» vtuik petek in stane vso leto 3 iTžO h aH gid. 1-6«. «Soča» iu »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Scbwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobaltarni Lavrončifi na trgu della Caserma in Pipan v nlici Ponte della Fabbra. SOČA - -( Večerno azdanje.) Urtednlštro se nahaja v Gosposki ulici St 7 y Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ddp. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it 11. Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuiStvu. ______ Oglasi In poslanic« se račumjc po petit-Yistab, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat t kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. „(«oriSka TIskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* Se .Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gid. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 30 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gcrici. Bog in narod! cGor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Splošna obsodba. V Gorici, dne 2:1. febr. 1901. Kaj takega, kakor se je pripetilo dr. Šusteršifu, pač še ni doživel nijedeu jugoslovanski politik. Šusteršiftevo politiko, katera se je pokazala v svoji najbolj pravi luči na Dunaju, so obsodili Hrvatje v Dalmaciji in v Istri, tržaški Slovenci, narodno misleci Slovenci na Štajerskem, narodno-napredna stranka na Kranjskem, naša na Goriškem, in med zmernejšimi pristali klerikalne stranke same so možje, ki so majali z glavami nad početjem dr. Šustersiča in klerikalnih poslancev na Dunaju, obsodili pa so soglasno njegovo politiko tudi listi, ki nočejo pripadati nobeni stranki. Vsa glasila, slovenska in hrvatska, katerim je mar z« skupno delovanje jugoslovanskih poslancev na narodni podlagi ter za jeclnotno postopanje v tesno združeni falangi, so se uprla Šusteršičevi razdirajoči politiki, da je glasno odmeval po slovanskem jugu jek o brezdomovinskem ravnanju dr. Šustersiča. Naj se le trka na prsi, da je on po-, slanec tolikih m tolikih tisočev Slovencev, naj le monopolizuje svojo stranko za .slovenski narod*» obsojen je, in sicer tako, kakor tega ni pričakoval. Vse, kar resno misli o prihodnosti Jugoslovanov, se je uprlo Šusfcrsičcvi politiki. In Dalmacija, Istra, Trst, večji del Štajerskega, Goriškega in narodno-napredna stranka na Kranjskem je pac nekaj takega, pred čeruur se mora skriti tista stranka ua Kranjskem, ki stoji z-i dr. Šusteršičem, ter njeni priveski po Štajerskem in Goriškem, To je vse kaj drugega, kakor pa tisti tisoči zaslepljenih in zapeljanih ovcie, katerim sta narekovala farovski terorizem in zloraba cerkve pri državnozborskih volitvah v peti kunji na Kranjskem ime kandidata : dr. Ivan SusU-rSič. Obsojen je »slovenski sv. Duh*, obsojena pa tudi stranka, kateri je on šef, in obso.eno je tako vse Ušlo grdo poMje klerikalcev za »''asa državnozborskiii volitev. Ves gori našteti jugoslovanski svet ne verjame klerikalni stranki na Kranjskem in njenim izvenkranjskim pristalem, >Ui napred- njaki so proti veri, da hočejo podreti cerkve ter iztrgati ludstvu iz srca verski čut j ne verjamejo tega, seveda povsem opravičeno, ker nikjeri ne vidijo niti najmanjšega znaka, ki bi slremil za tem, kar podtikajo klerikalci naprednjakom, posamezne besede, ki padajo proti klerikalcem, in ako se pokazuje na nje, kakšni da so, to pa je le neobhodno potreben odziv na izzivanja in podtikanja od klerikalne strani. Ti ljudje, ki se imenujejo klerikalce, menijo, da smejo storit« vse, kar hočejo, svojemu bližnjemu, da pa ta niti odgovoriti ne sme, marveč mora lepo molčali, in če odgovarja ali če se upre kakemu zbesnelcu v Črni suknji, ki zlorablja vero in cerkev v politiške svrhe, pa je — brezverec in brez-verska stranka, kateri pripada--------- .Slovence" se je grozno litini! sedaj ob času snovanja kluba za jugoslovanske poslance, kako da sta on in njegova stranka, ki predstavljata »slovenski narod*, verna, kako pa da je brezversko vso izven nju. — K sosedu hodijo pometat prog tisti čas, ko je njihov najbolj potreben metle. Toda, hvala Bogu, nakane dr, Šnster-liea, kakor je mislil, da se izvrše, so se izjalovile, dvignil pa se je iz vseh pravih Jugoslovanov glas, iz katerega doni obsodba politike dr. Šustersiča in zato splolne klerikalne politike. Ta glas je svarilen memento klerikalni stranki, nam pa znak za premembo neznosnih političnih razmer v bodočnosti. Le treba ljudstvo učiti in mu odpirati oCi, da bo videlo, kakšni so tisti, ki mu vedno mote samo vero pod nos, da sprevidi, kako J ga sleparijo Usti, le v svojo svrho, ki bi ga imeli učili resnice, pravice ter ljubezni. Na laž so postavljena vsa tista zlobna podtikanja naprednjakom, da gredo proti veri; tega ne verjame nikdo, razven to si domišljuje »Slovenec' in večina napihnjenih nuncev po Slovenskem, ker se boje za svoj primat, ostali jug pa je obsodil glasno to podtikanje naprednjakom, in zato sede današnji dan naši napredni posianci mirno vkup v klubu s hrvatskimi brati. To je sig-nalura našega polpžaja, po kateri smemo soditi, da velikanska veČina jugoslovanskega naroda vidi svoj spas v takem programu in takem delovanju, katere so si nadeli poslanci v h rvaUkn-slo venskem klubu na Dunaju, in ne v — k 1 e r i k a 1 i z m u! Po tem sod6, smemo reči: Spi o 8 na obsodba strastne, razdirajoče in brezdomo-vh -e klerikalne politike bodi nam vsem kažipot po skupnem načrtu v boj proti kle-rikalizmu za vseobči blagor našega hr-vatsko-slovenskega naroda 1 — Bog in narod! Glasovi o razdvojeni delegaciji. V »Edinosti* je priobčil ugleden slovenski duhovnik dopis, v katerem prati me) drugim: »Meni se že to zdi nedopustno, da »Slovenec* v3o svojo akcijo vodi na predpostavi, da je ob vprašanju razkola v'naši delegaciji vsaj 99% naroda slovenskega za dram. Šusteršičem. Na tej predpostavi očita poslancema Robiču in Ploju, ..« sta zapu* stila svoje rojake«, da sta se »priklopi!« kranjskim liberalcem*, da sta doslej jedino Šlajarsko „razUgala v dva tabora*, da sta se »izneverila programu*, itd. itd. Oglejmo si malo okrog po slovenski domovini, da vidimo, da-li so in v koliko so ta huda obdolženja opravičena?I Kranjsko hočem pustiti na strani. Saj Kranjska sama ni le slovenski narod. Poglejmo najprej na Štajersko l Jaz zasledujem pazno vse sedanje pojave, i»ii izreči mi je po duši, da nimam Se danes nobene zanesljive podlage za sodbo: ali je ob omenjenem vprašanju večina Štajarcev za Berk-som in Žtčkarjem, ali pa za Robičem in Plojem?! Kamo-li, da bi mogel kdo trditi, da so vsi Štajerski Slovenci za — Šusteršičem ?! Štajerski poslanci so ob vprašanju, ki je tu v razgovoru, razdeljeni ravno na dvoje. Po istih pravilih logike torej* po katerih trdi »Slovenec*, da sta se Robič in Ploj ločila od Berksa in Žičfcarja in razbila Sta-jarsko edinost, se more trditi narobe: da sta se Berks in Žičkar ločila od svojih rojakov in razbila edinost! Na Goriškem pa je že po izidu državnozborskiii volitev soditi, da najmanje polovica prebivalstva ob tem vprašanju ni na Šuslersičevi strani!! O Trstu smem reči z mirno vestjo — to so mi povsem znana tla — da v stvari razkola v slovenski delegaciji niti 10% ne odobruje Šusteršičevega postopanja! A Istra? Ta je za svojim Spin- cičeml Gg. okolo »Slovenca* naj se ne uda-jajo nikakim iluzijam: ob vseh morebitnih razlikah v političnem pogledu smo v Istri in v Trstu jedini v sodbi o sedanjem razkolu na Dunaju. V teh dveh pokrajinah trpimo vsi jednako, vseh nas tepe isti vladajoči zistem, vsi — tudi duhovniki — trpimo vslod pritiska tega zistema na cerkveno hierarhijo, in zato tudi vsi jednako hrepenimo po odrešenju. V naravi našega skupnega položenja je torej, da m moramo zavzemati le za sredstva, ki nam morejo pomoči, za — zložno delo poslancev na Dunaju, »Slovenec* pravi, da sta se Robid in Ploj pridružila kranjskim liberalcem, To jednostavno ni res in je proračunjeno le za ljudi, ki ne znajo misliti od nosa do ust. Robič in Ploj sta se pridružila slovensko-hrvatskemu klubu, klubu, ki se je iloveino postavil na krščansko podlago, ne pa kranjskim liberalcem!! Ona sta se pridružila klubu, v katerem odločajo — ker so v veliki veC-irs'. — Spinfiiči, Perici, Biankiniji, ne pa kranjski liberalci! »Slovencu* lahko trdi kolikor hoče, jaz pa ostajam pri svojem mnenju, da gg, Spinčič in Peric nista nič slabša kršfiana in katolika, nego n. pr. gosp, dr. Šustersic! če je kedo podiral in rušil edinost, je bil to edini dr. Šusleršič, ki je svoje somišljenike odvrnil od zveze, v katero nas Slovence in Hrvate sili narava sama: najtesneje sorodstvo jezika in krvi, zemljepisna lega, identiteta interesov in skupnost sovražnika! Jaz nočem žaliti neslovenskih členov »Slovanskega centruma*, ali to je že naravno, da isti ne morejo imeti tistega zmisla za našo bedo in naše trpljenje, kakor ga imajo Hrvatje t Mi moramo dajati prednost »hrvatsko-slovenskemu klubu*, ker je bolj jednoten, skladen, homogenen, in torej sposobneji za krepkejo iniciativo in zložnejo obrambo interesov nas Jugoslovanov. Tudi mi bi se veselili velikega slovanskega kluba, ali najprej moramo biti zjedinjeni mi sami, ker zje-dinjeni bomo gotovo v veliki skupini uživali veči ugled in upliv, nego pa razdejani med seboj. Nesmiselno je iskati veliko skupnost, dokler razdiramo svojo ožjo domačo skupnost. Vse to naj upošteva »Slovenec*, pa se mu ne bo čudno zdelo, zakaj obmejni Slovenci, zlasti pa mi Primorci, ne moremo odobravati politike dra. Šustersiča. Rcman. Poljski spisal Henrik Sienkiewlcz. — Poslovenil Podravsski. (Datje.) Ligija je poslušala, dvignivši oči k apostolu. Glave vseh so bile obrnjene proti njemu, on pa jim je govoril nekaj poluglasno. V i niči j ga jame gledati skoro z onim istim strahom, s katerim ga je gledal v svojem nemirnem spanju. Prišlo um je na misel, da je v tej vročnici izvedel košček resnice, da mu je oni osiveli daljni gost v resnici otel Ligijo ter da jo vodi po neki neznani poti. Bil je tudi gotov, da starec govorf o njem ter nemara svetuje, kako naj bo ločen od nje. Vmieiju se je zdelo sploh nemogoče, da bi nekdo mogel govoriti nekaj drugega, in zbravši vse svoje moči, jame poslušati Petrovo pripovedovanje. Toda motil se je zelo, k&jti apostol je govoril znovič o Kristusu. »Oni žive" samo v tem imenu U pomisli Vinicij. Starec pa je pripovedoval, kako so vjeli Kristusa. Dospeli so vojaki in služabniki duhovnov, hoteči ga vjeti. In ko jih je Odrešenik vprašal, koga iščejo, so mu odgovorili: »Jezusa Nazarenskega«. Ko pa jim je rekel: »Jaz sem«, so padli na tla in si niso drznili, stegniti po njem svojih rok, ter so to učinili še le potem, ko je še enkrat ponovil svoje vprašanje. Tu apostol neha govoriti in, stegnivši roke k ognju, nadaljuje: »Noč je bila hladna, kakor nocoj, toda v meni je vskipola kri; segel sem po meču, da bi Ga branil ter odsekal uho služabniku velikega duhovnika. In bil bi ga branil bolj, nego moje življenje, ako bi mi ne bil rekel: Spravi svoj meč v nožnico. Mar naj ne pijem keliha, katerega mi je poslal Oče?.. In takrat so Ga pograbili ter zvezali.« Po teh besedah si položi roko na čelo in umolkne, hoteč osvežiti za daljše pripovedovanje svoj spomin. Toda Uršo se ni mogel premagati, torej je vstal in z železom popravil ogenj na ognjišču, da so iskre nalik zlatemu dežu pršale na vse strani ter je ogenj Živeje zaplapolal. Na to pa je sodel ter zaklical: ti naj bi se 2godilo, kar bi so hotelo — hej! ..« Toda nakrat je umolknil, ko je zagledal, da si je Ligija položila prst na usta. Oddahnil si je glasno, in bilo je videti, kako je razburjena njegova duš«., in dasi je bil pripravljen,* poljubiti apostolu noge, da vendar ne more pojmiti vsega tega. Ako bi bil v njegovi navzočnosti dvignil kdo roko na Odrešenika; ako bi bil on ž Njim ono noč, pa bi bile letelo kar iveri od vojakov in duhovnikovih služabnikov. In oči so se mu napolnile s solzami, ko se je samo spomnil na to, a to radi tuge in dušnih bolečin, kajti na jedni strani je mislil na to, da bi ne bil zgolj sam branil Odrešenika, marveč bi bil pozval na pomoč tudi svoje Ligijce, pogumne može, ter je z žalostjo spoznal, da bi bil s tem pokazal nepokorščino do Odrešenika ter s tem preprečil odrešenje sveta. Kadi tega se ni mogel ubraniti solz. Čez trenutek si je Peter odtegnil roke od Čela ter nadaljeval pripovedovanje. Vinicija pa se je znovič polastila dremota. To, kar je sedaj slišal, se mu jej mešalo z onim, kar jo pripovedoval apostol prejšnjo noč v Ostrijanu o onem dnevu, ko se je Kristus prikazal na obrežju Tiberijskega jezera. Videl je široko vodno planjavo in na njej ribiško ladijo, v ladji pa Petra in Ligijo. On sam je plaval z vsemi močmi za njima, toda. bolečina v zlomljeni roki ga je ovirala, da ju ni mogel vjeti. Burja mu je gnala valove v oči; jel se je vtap-ljati ter klicati s prosečim glasom pomoči. Med teto je Ligija pokleknila pred apostola, m ta je obrnil ladijo ter podal mu veslo, katerega se je poprijel ter dospel ž njega pomočjo na ladijo in se zgrudil na njeno dno. . Na to pa se mu je zdelo, da ]e vstal ter zagledal množico ljudij, plavajočih za ladijo. Valovi so s penami pokrivali njihove glavo, pri nekaterih so se videle samo še roke, toda Peter je drugega za drugim rešil na ladijo, ki se je širila kakor po čudežu. KmaJu jo je napolnila cela množica, tako volika, kakor jo je videl v Ostrijanu, a potem še večja. Vinicij se je čudil, kako so mogli vsi najti v ladiji prostora, m ]el se je bati, da se ne pogroznejo na dno. Toda Ligija ga je jela pomirjati; kazala mu jo neko luč na daljnem obrežju, proti kateremu so jadrali. Tu so se Vinicijeve sanje znovič pomešale z onim, kar je slišal iz aposto-lovih ust v Ostrijanu, kako se je Kristus prikazal enkrat nad jezerom. Tudi sedaj je v oni svetlobi na obrežju videl neko postavo, h kateri je vodil Peter ladijo. In čim bolj so se jej bližali, tem večja je bila tišina, tem gladkejša vodna planjava in tem večja ona svetloba. Ljudje so zapeli prijetno pesem, in ozračje se je napolnilo z duhtečo vonjavo; voda se je lesketala, kakor bi se blestele na njenem dnu lilije in rožo, a fconečno je ladija lahno trčila ob pesek. Takrat ga je - »Jedinstvo*, glasilo hrvatske narodne j stranke v Dalmaciji, pa piše med dragim: ,6g. Biankini, Perte in Spinčič, kot i svečeniki, ako bi bili prepričani, da je naš klub (hrvatsko-slovenski) proti veri, bi se Cisto niC ne obotavljali, kaj da storž, ali to, da niso prepričani, dokazuje, da je .Slovenec* preneznosen, prepristranski in preveC pretiran. Obregavati se, kakor »Slovenec* v ob klub, v katerem so 3 svečeniki, ter obsojati ga tako, kakor ga obsoja »Slovenec*, to je nekaj, kar ne more vzdržati niti kritiko, kar pa daje žalosten primer one odurne maksirae: »Kdor ni z mano, ergo, je proti meni/------------ Našim poslancem, brez razlike strank, so pri srcu Slovenci in z iskrenostjo delujejo na hrvatsko-slovenski skupni podlagi. Obtožiti jih, da so grešili proti tej skupnosti, ker niso hoteli iti v ŠustersiCev centrum, je pre-smelo in to razžaljenje odbijamo. Nam so mili vsi Slovenci, ne kot liberalci, ne kot klerikalci, ampak kot Slovenci, in radi tega je postopanje naSih poslancev jako bratsko, lealno, slovansko, pošteno. »Slovenec" pravi, da je slovenski narod katoliški, in ker je SusteršiC vodja slovenskih klerikalcev, s tem da je njegova stranka -~~ narod slovenski. Običajna je taka preskočnica, stari so-fizera in stara neiskrenost. S tem bi se hotelo, a naj »Slovenec* ne zameri, izrabiti vero v stranske svrhe, katolicizem monopo-Hzovati na račun klerikalizma. Zakaj bi na isti način ne mogli reči tudi francoski klerikalci, da so oni francoski narod, ker je vsa francoska katoliška ? Istina je, da so vsi Slovenci katoliki, ali katoliki so tudi slovenski liberalci; pa tudi oni, ki nočejo biti ne liberalci ne klerikalci. Kdo torej daje pravico stranki Suster-šičevi, da v imenu katolicizma zase mono-poli/uje celo Slovenijo ? In zopet ne gre dane3 za verska marveč za narodna vprašanja, in ako »Slovenec* govori, da so njegovi prvaki izvoljeni na katoliškem programu, naj nam dokaže, da so ostali izvoljeni na proti-katoliškem? Ne bo, ker niso, ker se o tem še govorilo ni, ni razpravljalo; jedino največ, kar je moglo biti, to je, ako so klerikalci agitovali s katolicizmom.------- Hrvatski poslanci, svesti si, da so katoliki i Slovenci, in da današnji dan gre za slovanstvo, za narodnost, ali ne za vero in rimski katolicizem, so hoteli, da se kot Slovani dobimo na jednem mestu, v jed nem kolu, in v ta namen so izjavili oni takoj, da vstopijo v oni klub, v katerem bo in mora biti prostora vsem južnim Slovanom. Dr. Šnsteršič je takrat takoj ustanovil svoj centrum s predpogojem, da vanj "ne" smejo slovenski liberalci. Radi tega so osnovali naši poslanci, brez razlike strank, s čisto slovanskega stališča hrvatsko-slovenski klub, v katerem ne bo nikdo napadal vere, kateri -: j ustanovili kot Slovani rudi slovanskega stališča in današnjih političnih razmer, in to na narodni podlagi, kar odobrava ves hrvatski narod. DOPISI. Is Trsta, 20. febr. (Vroča prošnja do vseh slavnih županstev naSe Širne domovine!) — Zavod sv. Nikolaja za brezposelne služkinje v Trstu deluje mirno brez hrupa in šuma; a deluje uspešno, kar priča dejstvo, da je vsprejel v teku 2 let in 4 mescev pod svoje okrilje nad 1300 deklet To število jasno kaže, kako potreben je bil zavod. Tega se zavedajo dekleta sama, ker kar trumoma vrejo pod njegovo zavetje tako, da so njegovi sicer obširni prostori vendar pretesni. Dekleta torej ved6, da so varna pred vsako nevarnostjo in vsako zlobno roko. Ako se pa vendar pripeti, da se kakemu dekletu godi še tako mala krivica, zavod posreduje, da se ta krivica odpravi čimpreje. Dekleta so pa tudi hvaležna, ter kažejo svojo hvaležnost v tem, da se zbirajo ob nedeljah in praznikih v zavodu, ter pritekajo vanj, kakor bi prihajale na svoj rodni dom. Svojo hvaležnost kažejo pa tudi v tem, da so poštene, pridne ter udane svojim gospodarjem. Go-jenke zavoda ne vidijo v svojih gospodarjih mučiteljev in zatiralcev, pač pa dobrotnike in vzgojitelje. Družinam pa, o katerih smo prepričani, da trpi v njih čast in nravnost naših deklet, se ne da nikaka služkinja. Prepričana sem bila že pred leti, da je v Trstu tako zavetišče potrebno, a da je tako potrebno, bi ne bila mislila. Človeku se niti sanjati ne more, koliko sramote in solz zakrivajo tržaške stene, koliko je uničenih mladih bitij, ki plakajo med stenami sramotnih hiš. Ne trdim, da so to izključno slovenska dekleta, aH velika večina teh nesrečnic pripada vendar le našemu narodu. Pridite torej vi vsi, ki se prepirate za načela ter vihtite smrtno orožje proti lastnemu bratu, pridite vsi skupaj in poglejte, koliko tuge in sramote zakriva zloglasno »staro mesto". Pridite in poglejte v bolnišnice, in prepričate se na svoje oči, da tukaj plakajo in prosijo pomoči dekleta v najlepši ženski dobi, dekleta, katera bi delala čast nam in domovini naši, ako bi imela koga, da bi jih branil pred gladom in hijeno ženske sramežljivosti. Padle so in zgubljene so za nas za vselej l V tej stiski in sili se je ustanovil zavod sv. Nikolaja, ki je preprečil sramoto slovenskih deklet. Stri je hijeni glavo ter jej potegnil iz žrela našo nedolžno žensko mladino. Hijena sika sedaj na vse strani, ker videla je, da dokler imajo dekleta tako močnega varuha, ne pade ji v žrelo nobena žrtev. Ta hijena se je združila sedf»i s svojo tovaršieo hidro irredento ter sta napeli vse svoje moči, da uničita to krepko trdnjavo; deloma se jima je tudi posrečilo, kajti ta trdnjava nima lastnega krova, marveč je prepuščena na milost in nemilost teh dveh krvolokov. Stanovanje, ki je last zida, se nam je odpovedalo, in seliti se bo treba. Ali kam? Slovenskih stanovanj nimamo na razpolago in ako gremo k našim zagrizenim nasprotnikom, pripravljeni moramo biti, da nas isti zopet vržejo na cesto. Sedaj smo torej na cesti, brez strehe in premoženja. Kam se obrniti, kje iskati pomoči, ako ne pri onih, ki so nam dolžni pomagati?! Slovenska županstva so takorekoč moralno prisiljena nam pomagali. Saj ne zahtevamo Bog ve koliko, marveč zadovoljni smo, ako nam prihitite na pomoč z 10 kronami na leto. S tem bi županstva koristila le sebi, kajti zavod je prihranil s tem našemu ljudstvu te ogromne avote bolniških stroškov, ker sprejema tudi obolela dekleta v svojo oskrb. Zdravi jih brezplačno človekoljubni gosp. dr. Martinis ter dobivajo tudi zdravila po znižanih cenah. Dobrote človekoljubnega zdravnika pa zavod ne sme zlorabiti, pač pa bode njegova dolžnost, da kadar pride do nekega imetja, da ga vsaj deloma odškoduje. Kake stroške bi torej imele občine, ako bi mi taka dekleta pošiljali v javno bolnišnico, kjer ne le, da bi imela za dragi denar tako postrežbo, pač pa jih tudi žalijo v najsvetejših čustvih.__To je le materijalni dobiček občinam, kaj pa naj rečemo v narodnem in moralnem oziru ?! — Popisati se to ne da, a to vedd naši nasprotniki, zato pa taka gonja proti zavodu. Oni dobro ved6, da — ako pridobe naše žene za to, da jim pojde vse gladko izpod rok. Kdo li je potujčil nebroj našega življa v Trstu, ako ne naša slovenska žena? Oni jasno vidijo, da ako se naša žena v Trstu zbudi, da jim je odklenkaio za vselej. Oni vidijo, da njih narodnost sloni v naših po-tujčenih ženah. Oni torej vidijo to, kar naši slovenski možje v svoji zaslepljenosti nočejo videti, namreč to, da preti pogin narodu edino le od strani naše slovenske žene. Po-tujčena ona, potujči tudi svoje otroke; zavedna žena, pa vzgoji krepki naraščaj, kateremu njih gnjila kultura ne pride do živega. Vzdramite se torej! slavna županstva in dragi rodoljubi in prihitite na pomoč, da rešimo našo žensko mladino! Zmagoslava. Domače in razne novice. Cestni odbor v Kobaridu. — V soboto se je vršila prvič volitev cestnega odbora za kobariški sodni okraj. Poprej je bil skupni cestni odbor s tolminskim. — Izvoljeni so bili: Lazar Anton iz Breg. ja, župan G a š p e r u t Jožef iz Sedla, župan Sok Miha iz Kreda, župan M a n f r e d a Anton iz Itlrskega, župan Št ur m Franc z Livka, župan G o m i l š č e k Franc iz Drežnice in J u r e t i č Anton iz Kobarida. Razsodba upravnega sodišča. — Gospod učitelj J. Rakovšček sSt, Viške gore na Tolminskem je dobil službo na Kranjskem. Tej službi se je pa g. R. odpovedal ter naznanil, da ostane še dalje na svojem starem mestu. Okrajni šolski svet tolminski je pa g. R. navzlic temu odpustil, mu ustavil plačo ter ukazal, da se mora podati na svoje novo mesto na Kranjsko. Deželni šolski svet je ta sklep potrdil in tudi naučno ministerstvo. Upravno sodišče se je pa izreklo, da gosp. Rakovščeka vsled golega imenovanja še ni smatrati učiteljem na Kranjskem ter ukazalo, da mu mora okr. šolski svet povrniti desetmesečno plačo, priznati vsa dosedanja leta in petletnino. Cestni odbor ajdovski je bit izvoljen 16. t. m.; izvoljeni so: župan Filip Trpin v Križu, župan Franc Gruntar v Smarijah, župan Josip Vidmar v Lokavcu, župan Anton Lok ar v Ajdovščini, župan Jožef Pavlica v Rihembergu, podžupan Marko Slokar v Skriljah in posestnik Silvester Cigoj v Gojačah. — To so kandidatje domačega kompromisa, za kateri je največ brusil pete po celem okraju gosp. Pavlica. — Kar kvasi »Prismojenec* o — »Sočini zdražbi", je le klerikalna laž, drugega nič. Brez zdražb boste cepali v brezno pozabljivosti drtig za drugim. Nesreče. — 11. t. m. je padel po stopnicah Franc Petemel v Jagerščah na Cerkljanskem; po dveh dneh je umrl. Dne 18. t. m. so sekali drva v gozdu cesarske grajščine v Lipici. Podrti hrast je ujel 62-letnega delavca Josipa čoka iz Lokve ter ga drsal seboj proti dolini. Umrl je ves zmečkan. Dne 16. t. m. je pogorel do tal posestnik Ivan Kovačič št. 41 v Bači pri Sv. Luciji. Bil je sicer zavarovan, a ni plačal zadnjega obroka; zato je zgubil pravico do odškodnine. Glejte zopet slučaj, da treba zavarovalnino točno plačevati. Podpore za obnemogle delavce. — Deželni odbor razglaša: Deželni odbor razpisuje denarne podpore, bodisi občasne fperijodične), bodisi enkratne, katere podeli iz dohodkov zaloga prevzvišenega deželnega glavarja grofa Franca Coroninija za obnemogle delavce, ustanovljenega v spomin na zaroko prejasne nadvojvodinje Marije Valerije. Za podpore se smejo oglasiti delavci in delavke, ako so pristojni v kateri občini poknežene grofovine gorilko-gradilke ter so postali trajno nesposobni za delo; v prvi vrsti pa se bode oziralo na potrebne med tistimi, ki so svoie moči obrabili samo pri podjetjih velike :-'i male obrti ali pa pri kmetijskih podjetjih. Prošnje je podati do 3. marca 1901. v pisarnici deželnega odbora in priložiti jim je: 1.) spričevalo županijskega urada do-tičnega kraja, potrjeno ali če treba dopolnjeno po županstvu prislojnostne občine, v katerem spričevalu je vestno popisati starost, stan družine, preživita prosilčeva, kako se je bavil z obrti in kakšno je njegovo nravno zadržanje. 2.) zdravniško spričevalo, potrjujoče prosilcevo bolehavost ali pohabljenost, ki za* krivlja njegovo nesposobnost za delo, Ce se poizve, da je kaj krivega v dokazilih, na katera se je oprl podpiranec, ali pa če neha njegova bolehavost, ustavi se takoj podpora. Letošnji vojaški nabori se bodo vršili: v Trstu od 25. aprila do 3. maja, V Gradišči 23. marca; Korminu 26, in 27. marca; Goriški okolici 1„ 2., 3„ Q. in 10. aprila; Gorici (mesto) 18. in 20. marca; Ajdovščini 29. in 80, marca; Kanalu 10. in 11. maja; Tolminu 8. in 9. maja; Cerknem 1, maja; Kobaridu 6, maja; Bovcu 4. maja; Komnu 1. in "2. aprila; Sežani 9. in 10. aprila; Tržiču 23. in 24. aprila; Cervinjonu 19. do 22. aprila. Idtna rešitev. — »Prismojenec* še vedno kiobasari o »staroverstvu* ter hoče omazati katoliške unijale v očeh nerazsodnih Slovencev. Naposled se obrača do Ricmanjcev z nujno prošnjo, naj se vrnejo zopet v latinsko cerkev! — Mi pa pravimo: Vrli ftiemanjci, ostanite v svoji slovenski cerkvi in pustite latinsko — Latinceml Po Vašem vzgledu naj store vsi Slovenci! Edina rešitev perečega cerkvenega vprašanja za nas je: Vzgled Ricmanjcev! — »Prismojenec* je tudi tu v službi naših narodnih nasprotnikov in hoče imeti za večne čase vse latinsko po naših cerkvah! Brezdomovinct! Izpred sodnljo. — Furlana Dom. Silvestri in Just Murkon v Knninu sta se že. od nekdaj grdo gledala. Dne 9. decembra lani je udaril Markon Silvestrija, ko je šel iz neke gostilne, ter mu zbil klobuk z glave Radi tega je udaril Silvestri Mirkona z že-lezjem, katero je imel pri sebi, v obraz ter ga ranil težko. Stvar je prišla pred sodnijo in v četrtek je bila obravnava proti Silvestriju. Pripoznal je, da je ranil težko Markona, ali le na izzivanje, ves čas obravnave pa je jokal. Sodni dvor ga je obsodil na 6 tednov navadnega zapora. Odgovor na hrnlaclje vikarja gosp. G. v Sedlu. — Že večkrat me je ta gospod Ligija prijela za roko ter rekla: »Pojdi,, jaz ti bom vddnica!« In peljala ga je k svetlobi.--------------------- Vinicij se znovič prebudi, toda le polagoma se! mu razprašijo sanje. Nekaj časa se mu je še zdelo, da se nahaja nad jezerom, da ga obkoljuje množica, med katero je sam, ne da bi vedel čemu, začel iskati Pe-j tronija ter se-zelo čudil, da ga ni mogel najti. Toda živa svetloba na ognjišču, poleg katerega ni bilo več! nikogar, ga je streznila popolnoma. Konci oljkinih vej so se le zarili pod pepelom,! za to pa je protje pinij, katerega je bilo dovolj na žrjavici, gorelo z jasnim plamenom. V tej svetlobi je Vinicij zagledal Ligijo, sedečo poleg njegove postelje, j Pogled na njo ga je ganil do dna duše. Spomnil se je, da je prejšnjo noč prebedela v Ostrijanu ter na to bila ves dan po koncu, da mu je stregla, a sedaj, ko so vsi šli k počitku., je še ona jedina bdela pri njegovi postelji. Lahko je bilo spoznati, da mora biti trudna, kajti tiho sedč je imela zaprte oči. Vinicij ni vedel, ali spi, ali pa je le zatopljena v svoje misli. Opazoval je njeno lice, njene pobešene trepalnice, njene roke, počivajoče na kolenih, in v njegovi pa-ganski glavi se je jela roditi zavest, da poleg gole in brez suma krasne grške in rimske lepote je na svetu še neka druga, nova in neizmerno čista krasota, kateri tiči duša. Ni se mogel odločiti, da bi jo bil imenoval krščansko; toda misleč na Ligijo, je ni mogel ločiti od nauka, katerega je spoznavala ona. Razumel i e tudi, da zdaj, ko so vsi odšli k počitku, jedino Ligija bdi pri njem, a to radi tega. ker jej njen nauk to zapoveduje. Toda ta misel, ki ga je silila, čuditi se temu učenju, mu ni bila po godu. Rajše bi bil imel, I da bi bila Ligija to učinila iz ljubezni do njega, radi njegovega lica, njegovih očij m krepkega telesa, z jedno besedo: iz vseh onih vzrokov, radi katerih soj se okrog njegovega vratu ovijale snegobele grške inJ rimske roke. j Nakrat pa je začutil, da bi Ligiji še nečesa manjkalo, ko bi bila taka, kakoršne so druge ženske. Za-i čudil se je samemu sebi ter ni vedel, kaj se godi ž j njim, kajti zapazil je, da nastajajo v njem novi ob-' čutki in novi nazori, katerih-ni poznal v onem svetuj v katerem je doslej živel. Med čem je tudi ona odprla oči. Ko je videla, da jo Vinicij gleda, je stGpila k njemu ter mu rekla: »Jaz sem pri tebi.« On pa jej odvrne. »Videl sem v sanjah tvojo dušo.* IV. Drugo jutro se je prebudil oslabljen, toda s hladno glavo, brez vročnice. Zdelo se mu je, da ga je zbudil nekak šepet, toda ko je odprl oči, ni bilo Ligije pri njem. Samo Uršo je pripognjen nad ognjiščem razkopaval siv pepel ter iskai pod njim žrjavice, in ko jo je našel, jel je razpihovati tako, kakor bi to ne bil delal z us!;mi, marveč s kovaškim mehom. Vinicij se spomni, da je ta človek zadavil včeraj Krotona, radi tega je z največjim zanimanjem, dostojnim ljubitelja arene, jel ogledovati orjaški njegov hrbet, podoben hrbtu ciklopa, in kakor steber močne njegove ude. »Hvala Merkurju, da mi ni zavil vratu,« je pomislil v duhu. »Pri Poluksu! Ako so mu drugi Ligijci le količkaj podobni, pa imajo donavske legije ž njimi mnogo opravka!« Na to spregovori glasno: »Hej, suženj!« Uršo odvrne glavo od ognjišča, se skoro prijazno nasmeje ter reče: »Daj ti, gospod, Bog dober dan in dobro zdravje, toda jaz sem svoboden človek, ne pa suženj.« Vinicij u, ki je hotel izpraševati Urša o njegovi domovini, so bite zelo po godu te besede, kajti razgovor s prostim človekom, bodisi tudi preprostim, je bil manj zopern njegovi rimski patricijski nravi, nego razgovor s sužnjem, v katerem niso ni postava, niti običaj videli človeške cene. »Ti torej nisi Aulovfc ga vpraša. »Ne, gospod. Jaz služim Kalini, kakor sem služil njeni materi, toda prostovoljno.« Sedaj pripogne znovič glavo nad ognjišče, da razpiše oglje, na katero je naložil drv, potem pa reče: »Pri nas ni sužnjev.« »Kje je Ligija?« ga vpraša Vinicij. »Nekoliko poprej je odšla in jaz ti imam pripraviti zajtrek. Ona je prebdela pri tebi vso noč?« * Čemu je nisi zamenil ?« »Ker je sama tako hotela, in moja dolžnost je: ubogati.« Zamračil se je ter čez trenutek dodal: »Ako bi nje ne ubogal, ne bil bi ti, gospod, več med živimi.« »Ali ti je žal, da me nisi ubil?« »Ne, gospod. Kristus nam je zabranil ubijati,« »A Atacin? A Kroton?« »Nisem mogel drugače!« zamrmlja Uršo. (Da\je prid«.) / nahralil, da ni dobil od mene še nikakega honorarja za razne prevode. — Na to odgovarjam : Res je, da sem prejel od g. G. razne prevode, ali on ni nikdar zahteval ne računal na honorar, ker ve, kakošna mizerija vlada v Slovencih v tem oziru. Ako hi bil gosp. G. zahteval kak honorar, bi najbrže od njega ne bil niCesa sprejel, ker je dovolj dragih, ki so ob enem podpore potrebni. Lahko^felem, da noben slov. založnik fti plačal totik"o"'tis^ttrr^tNbttarjar kolikor sem ga izplačal jaz v 7 letih, ali večinoma je bil honorar ob enem nujna pomoč v sili in potrebi. Tako se godi i dandanes. Odkupil sem dalje rokopisov nad 2000 gld., ne da bi vedel, ali jih bom mogel kdaj izdati. Da, celo odkupljene-rokopise sem že vrnil, ne da bi zahteval denar nazaj. — Da se v __takih razmerah nisem ^mogei spomniti gosp, G., ki ničesa ni zahteval, je umevno samo po sebi, toliko bolj, ker se mi še vedno prav slabo godi s svoji založniški delavnosti. — Ako je bil g. G. zadnje čase v .Soči* raz« česan, je dajal sam povod sv >jim domačinom, a moja naloga rti, da bi ga branil. A. G. Lažnjlvl vitezi so črnuhi okoli ,Pri-smojenca*; naj bo laž še tako debela, vržejo hrabro v cvet, potem pa se mozko obrnejo in gredo v cerkev maševat. Morete si misliti, da poštenjak ne more obsL-'i v cerkvi, ako vidi takega falota pred oltarjem. Zato ni nič čudnega, ako »vera pela" l — Tako čitamo v »Prim. List*, da je dr. Turna zadrževal 6 mesecev vse akte o cesti iz Brd po kanalskih hribih! — In vendar je znano, da se je deželni odbornik dr. Turna veliko trudil za to cesto. Dosegel je p ovitek državnega prispevka od 60* na 80* in je skuSal na razne načine pridobiti občine, da bi pokrile ostanek. Niso hotel*, kar pač ni njegova krivda! Sicer smo v ,Soči* vse že dokazali, — in .Gorica* sama je ponatisnila del Turno-vega poročila, ki je ilo v tej zadevi na vlado 1 — Zdaj motajo prizadete občine zložiti le 10% prispevka! Ako jih ne bodo hotele dovoliti, kdo bo kriv! Gotovo zopet — dr. T u m a! Čudno, da dr. Turna ni kriv tudi tega, ker je nekemu nuncu kuharica utekla! .Saimtorlurn mneoriin* na pepelnično sredo v hotelu „Pri treh kronah* je bil prav znamenit. Udeležilo m ga je 50 oseb obojega spola. Gospa reslavraterka je imenitno aran-žovala veliko »pogrnjeno*'. — Doiel je prostovoljno tudi vojalki kvartet ter svira! izbrane komade. Prijateljska zabava je trpek do polnoči, na kar smo se razšli v prijetni zavesti, da je letošnji pust častno minil za Slovence v goriškem mestu. Pri kmetijski družbi t Gorlel je bil v seji v četrtek izbran in potrjen za pod-tajnika in blagajnika g. Adolf Ferrant, ki opravlja tu posel že skozi tri leta. Nove Železniška In poštne zveze. — Vlak št. 1009, ki odhaja iz Gorice ob 5.24 pop, dobi v Nabrežini zvezo z novim vlakom Trst-Dunaj. Jstotako dobi drugi vlak št. 1018» ki pride v Gorico ob 8.46 dop„ v Nabrežini zvezo z novim vlakom Dunaj-Trst. Radi takih zvez dospeva polta iz krajev nad Nabrežino v Gorico ob 8.46 dop. namesto 10.8 in odhaja posta od tu ob 5.S4 me to ob 6.5? zvečer. Muzej In paiioptikum, nastanjen v Vrtni uliti, ostane tukaj le do nedelje, 14. t. m. Priporočamo vsakomur najtopleje, da si ta muzej ogleda, tembolj, ker je vstopnina znižana. Koristno in izvrstno sredstvo je iznašel Ju) Dobo ter isto spravi! v promet z imenom Durator (postavno zavarov.). Ako se vsake 3-4 tedne l-krat namaže podplate z Durutorjera, postanejo trpežneji, nepre-močljivi in elastični. Durator se vporablja pri vojaštvu različnih korporacij. Več pove oglas na zadnji strani. Ustnim. — Dopisnik iz št. And reža: Ne kaže, na lak način.... Bo morda bolje. Mlad je Se in pride do pravega spoznanja. L I. P.r Za prelept dokaze srčna hvala. Ti dragoceni dokumenti so torej v dobrih rokah 1 »Tutti frutU'1 Razgled po svetu. Dr žar nI zbor, SI. t m. — Začetkom seje je sporočil grof Velter zbornici, da je bilo predsedništvo sprejelo v avdijenci pred ce-sa-jem ter da je istemu predložilo izjavo udanosti. Na nagovor predsednikov je odgovoril cesar: .Veseli me, da vidim pred seboj gospode, katerim je zbornica poverila vodstvo poslov. Če tudi ob še vladajoči strast-nosli utegne priti še marsikaka burna ura, ki bo v veliki meri zahtevala vašo potrpežljivost in mirnost, se nadejam vendar, da je čas vspesnega delovanja bližje, nego je bil dosedaj. — Znakom v tem smislu sem smatral vašo izvolitev na podlagi vsestranskega zaupanja. Ne dvomim, da izvršite to težko. nalogo s tisto treznostjo, ki jo zahtevajo razmere in da upotrebite vso svojo energijo v ta namen, da bo vnovič dokazana prebivalstvu velika vrednost živahnega parlamentarnega delovanja". Cesar je naprosil predsedništvo, naj sporoči zbornici njegovo milostno cesarsko zahvalo. Predsednik je naprosil zbornico, naj to prijavo vzame na znanje in naj se ista zabeleži v zapisnik današnje seje, (Splošna pohvala in pritrjevanje.) Po tej prijavi so začeli govorniki s svojimi govori. Prvi govornik je bil poslanec Pacak. Le-ta je rekel, da je odločitev predsednika glede nenemških interpelacij nasprotna poslovnemu redu, da krši državne temeljne zakone. Govornik je zaključil s protestom proti odločitvi predsednika ter je želel, da se njegov protest zabeleži v stenograflčni zapisnik. Govor Pa-cakov je bil večkrat prekinjen od Schčnererja [-"hr-od 'Vaoaemcev. Za Pacakorn je govoril poslanec dr. 'Kramaf v istem smislu. V seji 21. t. m. so Čehi začeli obračunati s prezidentom Velterjem zaradi njegove izjave glede sprejemanja nemških interpelacij. Razpravo je otvoril dr. Pacak, ki je dokazal,' da je predsednik krši! ravno-pravnost in opravilnik. Vetter ne more na-vesti ne jednegaparagrafafki bi opravičeval njegovo stališče. (Schčnerer: »Govorite češki", Klici: »Molči, pijanec!") Pacak je potem prečital oster protest zoper predsednikovo odredbo in zahteval, da se isti pro-tokolira. Krama* je Vetterju očital, da je vedama neresnico govoril, ko je trdil, da sta Abrahamove/, in Kramuf zavračala nenemške interpelacije. To se ni moglo zgoditi, ker jima nobena nenemška interpelacija ni bila vročena. Kramaf je končno dejal, da sicer neče groziti, da pa lahko pove, da bodo Čehi izvajali vse posledice iz predsednikovega postopanja. Brzorad je dejal, da se predsednikovo postopanje ne da označiti. Prezident se je uklonil terorizmu Schdnererjancev in storil hudodelstvo. — V tem trenotku so prišli češki narodni socijalisti v zbornico in prinesli seboj velikanske rudeče plakate z napisom ,čl. 19.* Položili so jih na mize ministrov, vzeli prezidentu z mize lep in prilepili plakate na zid. Zbralo se je krog njih vse polno poslancev in unel se je oster prepir. Skoraj bi bil nastal pretep. V tem hipu je Sehdnerer zavpil: »Hochl Prezentirajte puške pred rilmojstrom Vetterjem." Vse je udarilo v smeh in Brzorad je mogel nadaljevati svoj govor. Stranskv je rekel, da se hoče s pre-zidentovo odredbo Slovane potisniti pod nemški podplat in jih zasramovati, Postopanje prezidentovo je .niederlr&chUg* in »sehurkiseh*. Vetterja bodo ravno tako spodili, kakor Glarvja. Govoril je potem Der-ichatta § pravo nemško impertinentnostjo. Govorili so še drugi. Ivčevie" se jo v imenu hrvatsko-slovonskoga kluba pridružil Čehom glede nenemških interpelacij. Zveza med KunIJo, Francijo In /Jed. državami. — Sedaj, ko hočejo vedeti razni politiki, da nastan:) tesnejša vez mod Anglijo in Nemčijo, v katero odpotuje angleški kralj jutri, se govori o možni zvezi med Rusijo, Francijo in Zjedinjenimi državami. Razni veliki ruski listi se bavijo z zadovoljstvom prav obširno s tem vprašanjem. Vlak Je povozil v predoru na Semme-ringu inženirja Jos. Polandta. Nadzoroval je neko delo v predoru, a se ni mogel pravočasno izogniti br/ovlaku. Pokojnikova rodbina živi v Celju. Dolgovi razkralja MIlana. — Z Dunaja poročajo, da je Milan zapustil do 4 milijone frankov dolga, o katerem se še ne zna, kako se poravna. V kratkem se bo vršila na Dunaju zapuščinska razprava in, ker Mdan nI zapustil oporoke, smatrajo kralja Aleksandra univerzalnim dedičem. Beda češkega učlteljstva presega že vse mere. Čira nekateri poslanci kot n. pr. glasoviti Alfonz Stastnv podpihujejo kmete ter razgrajajo v svojih listih na ostuden način zoper učiteljstvo, umira isto tako rekoč v bedi in siromaštvu. V rakoniškem okraju so se ponujali prošlo jesen učitelji s svojimi rodbinami kot prosti delavci pri pobiranju hmelja. Ko se je to po časnikih razglasilo, je javnost o tem dejstvu dvomila. A kmalu so se oglašali kmetje in oskrbniki, ki so pritrjevali, da so v počitnicah delali učitelji z meščanskimi izpiti na njih polji ter so s svojo rodbino razen jedi prislužili povprečno 3 gld. 40 kr. — takšni učitelji so se hvalili, da so zaslužili dnevno več, kot v svojem stanu! I — Klasičen je tudi način, kako si zaslužujejo učitelji okoli velikih čeških kopel kakšen krajcar, da plačajo svoje dolgove posojilnicam. Nekaj pisem, katera so imela namen poprositi vodstva posojilnic za potrpljenje, zvenelo je tako-le: „V počitnicah pojdem v Karlove vare kot natakar in po počitnicah Vam povrnem vso svoto l* Da pisarijo učitelji za odvetnike, to so dogaja cesto. In v takem bednem stanju naj izpolnuje učitelj svoje dolžnosti! Pa se morda najde tehten vzrok, zakaj je v naši državi tako. Za avstrijsko vojaštvo se je zahtevalo v tekočem letu 301,980.832 K rednih in 40,134.688 K izven-rednih izdatkov; za naobr.jtzbo ljudstva, za prosveto najširjih mas ljudstva, za narodne in meščanske šole se je zahtevalo 000,000.000, Kakšen sad pa pričakujemo pd takšnih setev ? Bari. — V zadnjih dneh se je govorilo mnogo o preganjanju generala Deveta, da je celo obkoljen ter no uide Angležem, dalje da sta Sb»yn in Devet že ujeta. Sedaj pa se je pokazalo, da to (ii res. — Angleži so napeli vse svoje moči, da skonča jo vojno, ker je naveličana iste že cela Angleška; vprašanje pa je še vedno odprto, kako skonča vojna in kdo jo skonča. Sredstvo zoper kitajske boksarje. — Kitajski učitelj ne more biti posebno zavisti vredna oseba. Londonski »Temps* namreč poroča iz Kuhwanweia, da se je 20. julija 1900, petim boksarjem razglasila sledeča ob- sodba : ali postanejo učitelji ali pa si razparajo trebuh. Vseh pet si je razparalo svoj trebuh. Morda so se zbali, da bi jim bil v učiteljskem stanu premnogokrat prazen. Narodno gospodarstvo. Vipavsko belo vino preteklega leta. — VvKm«tovalcu.«. smo čitaii pod takim zaglavjem članek iz peresa g. R. Dolenca. Stvar, o kateri piše, je važna za vipavsko dolino, zato podajemo tukaj nekaj odlomkov iz istega članka. G. R. Dolenc pravi o vipavskem belem vinu preteklega leta, opisujoč neko gostijo pri kolinah v Novem Mestu, med drugim: --------»Koline so bile—dobre in^so vzbujale žejo, društvo pa je bilo prijetno, ki je cenilo dobro vinsko kapljico, torej vsi pogoji za slastno vživanje dobre vinske kapljice. Pa glej šmenta, pri vsem tem smo spravili le 2 litra Mvipavca" pod streho, in ko se je steklenica drugič spraznila, smo gostje soglasno prosili gostilca, naj nam nikar več ne nosi »vipavca*, ampak dobrega »dolenjca« iz vinograda gospoda Gregoriča iz Gadove peči, katerega je tudi imel v kleti, !n zakaj smo sf zaželeli dolenjca P V pivi vrsti gotovo zato, ker smo mu vajeni, kajti čemur je človek vajen (bodi jed ali pijača), tisto mu bolj diši, in naj je tudi slabše od nenavadnega. Toda mi smo gostje z gostilcem vred povedali tudi vzrok, zakaj nam vipavec ni šel v slast. Premočan, posebno pa dosti pretrd, prezagalen, in vsled tega zoprn nam je bil vsem. No moči, to je obilo alkohola, vipavskemu vinu pač ne gre očitati kot napako. To nikakor ne, kajti moč, mnogo alkohola, imajo pač vsa vina, pridelana v odločno pravem, povsem ugodnem vinorodnem podnebju. Saj tudi v severnih vinorodnih krajih, recimo tu na Dolenjskem, po štajerskem in sploh povsodi po severnih vinorodnih deželah, se vino, ki je močnejše, torej na alkoholu bogatejše, prišteva boljšim in se tudi draže plačuje. Vse kaj drugega pa velja o preveliki množini čreslpvine ali čreslove kisline, katera vino dela pretrdo, prezagalno. Tako vino ne more ugajati človeku, ki mu ni vajen že od mladih nog, ali pa se mu ni privadil pozneje. In ravno premnogo čreslovine v vinu jo prvi in poglavitni vzrok, da vipavec, napravljen še po stari navadi, v bolj severnih krajih ni priljubljen in se manj ceni kakor na pr. dober dolenjec, Štajerec, hrvat itd. Ker vipavec v severnih krajih ni priljubljen, zato ga tja tudi ne izvažajo, in zato je njegova prodaja omejena na prilično tesen okoliš, zato mu je tudi cena nizka, v primeri z njegovo notranjo dobroto veliko prenizka. Lanska dolenjska vina, kakor tudi štajerska, so se koj po trgatvi prodajala najdraže po 30, najceneje pa po 22 krajcarjev liter. Vipavca, o katerem tu govorim, je pa mož postavil iz Vrhpolja na novomeški kolodvor po 16 kr. liter. Po kako nizki ceni je torej to vino moralo biti prodano na Vrhpolju, si more vsakdo mislili, in vender je bilo vino izvrstno, le dosti pretrdo. Če bi to vino ne bilo tako šmentano trdo, če bi mošt ne bil tako dolgo kipel na tropinah, kjer se je nazvel veliko preveč čresloviue, bi vino po svoji moči in po svoji splošni sestavi prekosilo najboljšega dolenjca ali pa Štajerca. Zakaj se nekateri Vipavci pri napravi belega vina tako trdovratno drže svoje stare, napačne navade, to mi je pa popolnoma znano. Predvsem se te navade drže pač zato, ker so pretrdnemu vinskemu okusu sami vajeni, potem pa zato, ker menijo, da bi se vipavska vina sicer ne držala, ampak bi se kvarila. Te bojazni je zelo kriv blagi pokojni šentvidski vikar Matija Vrtovec, ki je Vipavce uči), naj le dolgo časa puste mošte na tropinah, po 8 dnij, da bodo vina bolj trda ter vsled tega bolj stanovitna. Blagi mož se je tudi sam držal tega pravila. Da pa obila . čreslovina v vinu ne dela stanovitnosti, dokazuje istina, da so bila dolenjska, štajerska, nemška i. dr. vina, ki so kaj malo, ali pa sploh niso kipela na tropinah, vedno stano-vitnejša od vipavskih. Pa ne le da preobila čreslovina vipavskim vinom kvari okus, ne le da nič ne pripomore k stanovitnosti, marveč še zabranjuje pravilni, zaželeni razvitek vina, ako ga hočemo starati. Pretrda, na čreslovini prebogata vina namesto da bi pri staranju od dne do dne bila finejšega okusa, finejšega duha in vedno lepše barve, so ravno nasprotno vedno slabšega okusa, neprijet-nejšega duha in vedno neprijetnejše barve. To pa prihaja odtod, ker ima čreslovina to neprijetno lastnost, da se s starostjo v vinu, v katerem je je preveč, izpreminja v sprste • ninsko ali humusovo kislino. Ta kislina pa vinu daje n*ki kaj neprijeten okus in duh po vrbovini, oziroma brezovini, in mu daje tudi kaj neprijetno, temnorjavo barvo. Kako resnična je ta kemiška izpremernba v vinih, prebogalih na čreslovini, o tem sem se sam prepričal prav do dobrega ravno pri vinih pokojnega M. Vrlovca. On je imel to navado, da je v posebno dobrih letih od vsakega po njegovem mnenju prav dobrega soda vina shranil po nekoliko steklenic. To zbirko je šaliivo imenoval svojo podzemeljsko knjižnico. Takih steklenic je veliko prešlo v last njegovega dediča, pokojnega trgovca Filipa Vrtovca v St. Vidu. To staro vino sem večkrat pokušal, ali pohvaliti ga ne morem, kajti imelo je v obilni meri vse tiste slabe lastnosti, katere sem v tem spisu očital staremu, na Čreslovini prebogatemu vinu. Kako finih, reči se sme,.kako občudovanja vrednih lastnosti], je pa pravilno napravljeno staro vipavsko vino, to dokazujejo v obilni meri vina, pridelana v državnem poskušalnem vinogradu na Slapu. Ta vina so napravljena po navodilu tehničnega voditelja vinogradskih del v trtoušnih zadevah, gospoda Bohuslava Ska-liekega v Vipavi, hranijo se pa v vzorni kleti tukaj v Novem Mestu. To so pač vina v pravem pomenu besede krasna, bodisi glede okusa, duha ali barve.' Temu primerno jih pa gospod B. Skalickj tudi prodaja. Po 30 do 40 krajcarjev daje liter, tn kako so ta vina napravljena P Enostavno tako, da njih mošt niti 48 ur ne kipi na tropinah, kakor se je priporočalo v nekdanji vinarski doli na Slapu, ampak zmaščeno grozdje se takoj prav silno spreša, prešenina se pa doda vsa samotoku. Tako dobe vina ravno pravo mero čreslovine, in tako ppstane*?, če se še nadalje pravilno ravna z njimi v kleti, res biser vina v vsakem oziru. In taka bi bila lahko domalega vsa vipavska vina, ki bi v kratkem času zaslovela daleč čez meje'" Vabilo IZVANREDNEMU OBČNEMU ZBORU Jrgovsko-obrtne registrovane zadruge" z neomejenim jamstvom v Gorici, kateri bode v nedeljo dne 10. marca 1001. ob 10. uri predpoldoe v prostorih »Slovenske Čitalnice". Dnevni red: Frememba pravil. V slučaju, da no bi bilo zastopanih dovolj članov, vrnil se bode dne 24. marca 1901. drugI občni abo* ob isti uri, v istih prostorih in % istim dnevnim redom, koj i bodo sklepčen — v smislu § 21, pravil — brez ozira na Število zastopanih Članov. Načelstvo. Mala oznanila. Pmrfaialninn ztl modno blago želi od- rrouajainico proti ll0kiBoič5n. Kdo v© za pripravno prostore v promotni ulici ? Iš6e se praktikant * eK^a obrt v Gorici. — Ponudbe na naše upravništvo. dobi takoj dobro službo. Oglasi naj se pri upravništvu, kjer dobi pojasnila in naslov. Dabra Marica^lS Š2ŠČŠ upravništvo. 2ahYala. Na tretji dan otroške postelje je napadla mojo Ženo ona nevarna mrzlica do 41 stopinj in ž njo vred razne bolečine, vse nevarne za njeno življenje. — Prihitel je dr. Gollmajer in jej posvetil vse svoje znanje skozi 20 dnij s toliko skrbnostjo, da jo je rešil gotove smrti. Brez njega bi je danes gotovo ne bilo ved. čustvo globoke hvaležnosti me sili, da ta slučaj javno naznanjam in tem potom Iskreno zahvaljujem g. zdravnika. V Kanalu, 20. febr. 1901. Janez Peternel. Redka prilika! 1 žepna ura Anker-Remontoir točno regulirana in s tri-letnim jamstvom. 1 krasno pozlačena verižica. 1 par gumbov z brilanli Similis. 1 eleganten prstan za gospode ali dame z drag. kam.y.m. 1 krasna kravama igla iz double-zlata. 2 zapestni gumbi iz double-zlata. 3 naprsni gumbi „ , „ 1 patentni naprsni gumb iz double-zlata. 1 verižico .Colis* s srcem. 1 etui za uro Anker.. Teh 15'krasnih komadov skupno z Anker-uro razpošilja eolnine prosto proti povzetju tvrdka S. Scheuer, Krakovo, Oertruda 21. Kar ne-ugaja se sprejme nazaj. — Ilu-strovani ceniki gratis in firanko. Panoptikuin Lifka ostane, le do nedelje 24. t. iti. v Gorici. Vstopnina znižana. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo Tmnn umih telovadnih priprav JOS. YINBYŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradskft ulice Cislo 8te se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolstili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Navadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za ropolne telo" vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnino prosto. 3 Poprave izvršuje po naj nižjih cenah. po dr. Zoltan-u (Xoltanovo mazilo). Že mnogo let znano, vspešno učinkujoče sredstvo, kate*. ;e najbolje v orabi pri protinu in rcv-matizmn. Olajša in odstrani po kratki »p »t abi (kar dok -ztsjejo mnoga n-znalna in zahvalna pisma) celo mnogo let brez vspeha se zdraveče bolezni. 1 steklenica stane 2 kroni. Pri »poSiljatvi zneska 2 K 80 vin. razpošilja franko Iearnar Bela Zoltan, Budimpešta. Zaloga na Dunaju, lekarna pri I- »Črnem medvedu" I., Lugeck 3. Nikako skrivno sredstvo. Zdravnisk > pri, oroueno. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina i/vipavskih, /J furlanskih, Dostavlja na dom in razpošil.a po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od FiB litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzoree. Cene šmarne. Postrežba poitena Goriška ljisla posojilnica registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorlei Gosposka ulica hit. 7» I. nadstropje v lastni hiši. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 47»%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57s%» Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštao-hran. račun štv. 837.315. Dobre ure In po cenil s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter Izve/ zlatnine Mott (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl, 375 j srebrna ura FL-m. H. 5-80 j srebrna verižica fl. 120; budilnik iz niklja _ . fl. 1-95. _ vrdka ie odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate rebrno svetinje iz razstav ter tisočo prlznnlnih I pisirn. - llustrovun cenik zastonj! Jaz Ana Csillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorey-Insmi dobila sem jih vsled 14-mesečne vporabe samoiznajdeno pomade. To so naje]nvilejš'j av-lorileto priznnle za jc-dino sredsbo, ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje ra*t istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter dajo že pri kratki vpor.ibi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ler polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gld. /2gld„ »gld, 5g)d. Po-¦¦čiljam-po-pn-žti vsak dan, ako se znesek naprej posije ali pa s poštnim povzetjem po \ sem »vetu se pošiljajo vsa naročila. Ana Csillag Dunaj, Seilergasse 5. Žrebanje nepreklicno 23. marca 1901. Glavni dobitek 60.000 kron v gotovini z 20% odbitkom. Srečke invalidne loterije a 1 krono priporočajo: 6. Gentilli, V. A. Jona, Mlchelstadter & Comp. In A. Pincherle v Corici. Dunajski zobni atelje v Gorici, RaštelJ št. 21, II. nadstropje. Vlagajo se naravnim potom, pri jedi popolnoma rabljivi umetni zobovi, brez nikakih bolečin ter brez od-stranjenja zobnih korenin. UP"* Zobovje na zračni tlak (gjpecijaliteta). Popravljanje In prenarejanje obrabljenega zobovja. Naročila izgotavlja dobro, hitro in v ceno. Govorne ure s # od 9. ure dopoludne do 5. popoludne. Izšel 1e Kažipot in koledar po Primorskem z iintniijčuitui podatki vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd. Dobiva se v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček v Gorici. Cena: K 1*60; po pošti lO vin. več. Naročniki »Primorca* dobe »Kažipot* za 1 krono. ZtttHnt tninHa: SIDRO. UMMENT. CAPSICI GOMPOS. Ii Rlehtorjev* lektrne v Pragi pripoznano kot izvi-ntno bol ublažiijoce mazilo; za ceno 80 h, kron 1 40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno doume'© zdravilno sredstvo vedno le v orig, steklenicah z naio zaščitno znamko s „81-MtOV namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s lo zaščitno znamko. Richterjeva tekni „pri zlatem levu1* v PBAtil. Ellzabethg-asse št. 6. (nova). * »••••¦•¦»¦•••••••¦»•m« ¦>¦¦¦• Važno za vsakega! ; Izvrstno sredstvo je J sv-DURATOR ~wa! Podplati, s tem namazani (vsake 3 -* ' »edse enkrat) postanejo trpežneji, nepremočijivi i i elastični. Čevlji oslanej. .tudi po dolgi rabi v najboljšem stanu. Ouralor se dobro vporaUja pri vojaštvu in različni. korpo acijah, katerim se je tddal v rabo komaj po dobri preskuSnji k-lega. Cena: 1 kovinska steklenica z nav- dilom 1 lu 2 kroni; po poŠti franko proti "pošdjatvi S 1 krone 20 vin. Dobiva se v vseli mirodilnicah (drogerijah). Ginvna zaloga: Dunaj, M. Ooldstcin, I., Schuler-strasse 7. — Budimpešta, Julius _l_0.ob.dj_V. Lip6t; fcorat 1/b. ________ aaaaata immm ¦•••»¦>§i«tioi jLeta 1881. v Gorici ustanovljena tvroka I (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdeiovaln'.co umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtviiSke potrebe, vodene sveče itd. vso po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje lofno in solidno. PriporoCa slav. nliciitsUu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Odlikovana tovarna vsakovrstnega POHIŠTVA Ivan Doljak v Solkanu pri Gorici V lastni hiši. ->»x««- Lastne žage. Zaloga vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnie, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov. Zalaja vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa: velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajočih potrebščin. — Blr.go se razpošilja na vse kraje prosto postaja '{oriea. Jamči se za točno in solidno postrežbo. Odlikovana 0~j$h *» l. 1894. te# ** J* ž* s* ¦*• 3* t* i* 3* ^>?%i^^^^r^Y^^^^^^^ J. Pserbofer-jeve odvajalne krogljice so že *eč de etletj povsod raz5irj»ne, in malo družin je, kjer bi manjkali o lahko in milo u"in-I ku oCe domačo sredstvo, ka ero prip« ro a oluin t u n.n |n> zdrav ik v pri z \\\ \\-\> o kili <m zne.>ku t^iane s prnin.iii1 p »>to p»-[ šljat ijo: I zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 jrld. 30 kr., 3 za>ikl 6 gld. ;15 kr., 10 zavitkov 9 gld. 2i» kr. Savott uporabo je priloSen. Jedina izdelovalna in glavna razuošiljalna zaloga J. Pserhofer-jeva lekarna Dunaj I., Singerstrasse št. 15. Prosi se izrreno, ,.JV fNorhofor Jeve odvajalna kroglJlw** zahtevati in na to paziti, da ma nap < na pokrovu vsake Ska Ijioe na navodilu o uporabi stoječi podpi* J. Pscrhofer in sicer z rudeMml .rkanv. Balzam loper ozeblino f^Inift poštnine prosto p Silja vyo 65 kr. J. Pserhofer-jsv sok iz ozkega trpotea razlizuj č, 1 teklenica 50 kr. J. Pserhofer-jev balzam zoper golšo, 1 steklenica 40 kr. s poštnine presto pošiljat-vyo 65 kr. Stoll-ovi Kola-preparati ^"S SfS živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld. '/a litra l gld. «0 kr., »/« Htra 85 kr. J. Pserhofer-jeva grenka žslodčna tinlrflira (PreJe življenska esenca imeno-lllltllUla xana). — Lahko razst pjjujofe Razen tu menovanih preparalo ¦ so v zalogi že vse v avstrijskih fasnikih ogla ene tu- in inoze ¦ ske farmace ti ke specijalitete ter se p eskrbe v i predmeti, ka erih morda ne bi s il v za ogi, » a zahtevanje točno i-i r ajceneje. »Pošlljutve po pošti izvršujejo so najhitreje, ako se donar prej vpoSUe; veJje narožbe tudi »roti povzetju sueška. gNT» Č« so preje vpoSlje dcuar (najboljšo s poštno nakaznico), potem Je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. zdravilo, draiilcepa in krepeujofegs uHnka na želodec pri o iranem prebavljanju. 1 steklenica fi kr., 1 dvanajstorica steklenic i gld. J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 1 steklenica 50 kr. TaoBochinin-pomada ^llS^a rast las, 1 puššca 3 gld. Stemleiu.l loa-Cek 50 kr.. s poštnine prosto poSiljatvijo 75 kr. Univerzalna Čistilna sol J-SJ-Ste • proti slabi prebavi, 1 za oj 1 gld